cena 400 dinarjev Številka 16-17 (922, 923)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 21. aprila 1988
Ob 27. aprilu - obletnici ustanovitve OF in J. maju — prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
Prvi maj — mednarodni praznik dela. Praznujemo v spomin na krvav dogodek v Chicagu, davnega 1886. leta, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije krvavo zadušila.
Na prvem kongresu 11. internacionale so sklenili, da bodo vsako leto na ta
dan mu- J ~.......
je
Mi smo za model

/EIKroj]
Janez Stanovnik v Titovem Velenju
V	ponedeljek je obiskal Titovo Velenje prejšnji teden izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ki prevzema to dolžnost 6. maja.
V	prostorih občinske skupščine so ga sprejeli predstavniki družbeno političnih organizacij ter skupščine občine Velenje. Predstavili so mu našo družbeno politično skupnost, pri čemer so še posebej poudarili problematiko s katero se srečujemo zaradi hitre širitve v preteklosti.
Predstavnik Gorenja mu je predstavil ta sozd, nato pa je obiskal še sozd Rudarsko elektroe-
nergetski kombinat Franc Lesko-šek-Luka, kjer je tekla beseda o razvojni problematiki ter programih sanacije okolja. Ustavil se je še v Modnem salonu, primeru majhne, a zelo uspešne organizacije.
Svoj obisk v Titovem Velenju je'Janez Stanovnik sklenil pozno popoldne z razgovorom s političnim aktivom občine. Razgovora
so se udeležili predstavniki večine delovnih okolij. Janez Stanovnik je na tem razgovoru ocenil aktualna družbenoekonomska gibanja v Sloveniji ter govoril o prizadevanjih slovenskega predsedstva za izhod iz krize. Po njegovih uvodnih besedah je stekla bogata razprava na omenjeno temo med katero je Janez Stanovnik z zanimanjem prisluhnil
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski "odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje
Ob dnevu 0Ff
našem skupnem prazniku!
Praznik praznujemo samo v naši republiki, pa bi bilo dobro in koristno, da bi ga praznovali vsi združeni v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ne zaradi spomina na nekaj — za mnoge dat nega. ampak zaradi nuje časa, ki terja vsaj tako kot je takrat terjai poenotenje t pogledih in hotenjih » borbi za isto stvar, v borbi za duhovno in materialno bogatejši jutri vseh nas. Tudi takrat v bistvu ni šlo za nič drugega. Tudi takrat so razmišljali predvsem o ekonomski svobodi, pravici dela, svobodi misli in lepih, človeka vrednih medsebojnih odnosih.
In združili so se zato, da se upro vsiljenim modelom obnašanja, avtokraciji. prisili in teptanju človekovih pravic, pravic izvi-rajočih iz dela, iz pripadnosti narodu, določeni kulturi in izročilu svojih prednikov. Pa se niso združili samo različno misleči znotraj enega naroda, združevali so se narodi in združevale so se države v silnem hotenju ohraniti pridobitve civilizacijskega razvoja človeštva in t hotenju po ohranitvi pogojev za nadaljnji razcvet neomejenih možnosti človeških individuuomov ter njihovih združb, ki jim je najbrž vrojeno, da morajo vedno po poti navzgor.
Vse je v ljudeh in vse je v razumevanju drug drugega. Kako neki bi danes bilo, če se takrat, ne bi bili sporazumeli Sokoli, Orli, liberalci, demokrati, komunisti, tako različno misleči in v tako različnih združenjih. Vedeli so za skupni cilj, način za dosego tega cilja pa jim je bil dan. Borba, odkrita in z vsemi sredstvi. Jasno zastavljen cilj in sredstva ter poti za njegovo doseganje sta nujno morala voditi k zmagi.
Sprašujem se, kaj neki je v tem trenutku družbenega razvoja v nas, da si ne znamo postaviti niti poštenega cilja razen tistega splošnega in še manj načina, kako bi uresničili nekatera naša redka poenotena hotenja v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Znotraj nas so tokrat dogajanja, ki kličejo po novi fronti, fronti trezno mislečih, fronti neobremenjenih tabujev in mitov osvobojenih, fronti, ki hoče ustvarjati novo vrednost z delom in ne prerazporejanjern ter špekulacijami, fronti, ki je sposobna prevzemati vse dobro, kar človeštvo v svojem neprestanem vzponu ustvarja.
Pravijo, da je danes taka fronta socialistična zveza delovnih ljudi. Pravimo, da je ta organizacija edina demokratična alternativa samoupravnega socialističnega družbenega sistema. Slednje je prav gotovo res, res zato, ker je očitno, da ljudje tejorganiza-ciji zaupajo in od te organizacije veliko pričakujejo. Ce pa to je, ali bo morala šele postati, je odvisno od marsičesa. Odvisno je to predvsem od kulture dialoga, in od prevlade argumentov nad močjo pozicije. Saj gre tu za slovensko ali jugoslovansko fronto, se bomo vsi udeleženci v njej morali predvsem navaditi, da najprej poslušamo drug drugega, da v cilju poenotenja ne vztrajamo vedno samo pri svojih pogledih in da dogovorjeno tudi izvajamo. V taki enotni fronti, je seveda potrebno nadvse trezno razmisliti tudi o taki ali drugačni avantgardnosti posameznih struktur naše družbe. Ne mislim pri tem samo na ŽKJ, ampak na vse tiste »avantgarde«, ki so si pridobile kakršnekoli položaje r naši družbi in nastopajo v naši fronti t imenu njih. Zaradi teh položajev pa se pri tem nujno vedno znova znajdejo v brambovski poziciji, ko v strahu po očuvanju pridobljenega streljajo z vsemi topovi tudi na šelestenje listja, rastočo travo in prebujajočo se pomlad.
Nedvomno živimo v časih dogajanj v naši družbi, ki niso enaki, so pa najmanj tako pomembni, kot so bili takrat v letu 1941, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda. Rekel sem najmanj zato, ker se bomo pritisnjeni z ekonomsko nujo v mednarodni delitvi dela morali ponovno pregledati kaj kot družba hočemo in se poenotiti s kakšnimi sredstvi bomo to dosegli. Za sedaj pa je očitno, da je to poenotenje težje kot je bilo pred mnogimi leti in je zato zgodovinski trenutek toliko pomembnejši. Pa ne samo zato, ampak predvsem zato, ker od ponovnega poenotenja vsi pričakujemo novo kvaliteto življenja ter sprostitev ustvarjalnih moči za doseganje duhovnega in materialnega blagostanja vseh nas.
Kolikor že smo v tem trenutku znotraj naše države različnih pogledov na to, kaj hočemo, ostaja praznik, ki ga praznujemo Slovenci 27. aprila, spomin na nekaj velikega v naši narodni preteklosti, spomin, ki nas vedno znova oza vešča, da združeni moremo kot narod, pa tudi kot skupnost narodov in narodnosti presegati zgodovinsko pogojeno različnost za doseganje naših skupnih hotenj.
Vsem občanom naše občine čestitam ob dnevu O F in prazniku dela — 1. maju.
PREDSEDNIK OK SZDL PANKRA C SEMEČNIK
Odgovarjal bo Drago Šulek
Vaš intervju
Spoštovani bralci Našega časa, pripravljamo VAŠ in ne naš intervju, kot je bilo v prejšnji številki pomotoma zapisano. S tem na naše strani uvajamo novost — vi boste postavljali vprašanja, na katere bi želeli, da vam tokrat odgovori Drago Šulek, predsednik Skupščine občine Velenje. To bo torej samo vaš intervju: vi boste postavili vprašanja, mi jih bomo samo posredovali predsedniku občine, ki bo nanje tudi odgovoril. Zato tudi želimo, da se ob vprašanju podpišete, da poveste, kdo sprašuje.
Ker imate danes v roki zadnjo številko Našega časa pred prvomajskimi prazniki, smo rok za zbiranje vprašanj podaljšali, sprejemamo jih vse do sobote, 30. aprila, na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, s pripisom: VAŠ INTERVJU.
Pa še to: nič ne bomo imeli proti, če nam ob vprašanju tudi namignete, koga bi želeli kdaj prihodnjič izbrati za intervjuvan-ca. Poskušali vam bomo ustreči.
Zasedanje zborov skupščine občine Velenje
w
Delegati glasovali za Stanovnika in Suleka
Tako kot drugod v Sloveniji so sredi prejšnjega tedna zasedali tudi zbori velenjske občinske skupščine. Poleg poročila o delu skupščine občine Velenje v preteklem dvoletnem delu in smernicah za nadaljnje delo so delegati osrednjo pozornost namenili tako imenovanim malim volitvam.
Kaj lahko rečemo o njih? Da so te 'potekale tokrat nekoliko drugače: bile so precej bolj demokratične, prvič so bile pred predlagane kandidate za nosilce najodgovornejših nalog posta-vljane jasne zahteve po predstavitvi lastnih programov ali vsaj videnj kar samo po sebi terja spremembo volilnega sistema in" spremembe nasploh, prvič smo
se srečali z več možnimi kandidati za nosilce najodgovornejših dolžnosti v republiki; tudi pot do slednjih ni bila tako enostavna kot bi lahko kdo ocenil na prvi pogled, ampak zapletena in dolgotrajna.
Že na republiški in občinski temeljni kandidacijski konferenci je Janez Stanovnik dobil večino potrebnih glasov za predsednika predsedstva SR Slovenije. Od 99 delegatov, kolikor se jih je udeležilo sredinega zasedanja, je zanj glasovalo 96. Soglasno pa so bili vsi za to, da je novi član predsedstva SR Slovenije Janko Pleterski.
Poleg kandidatov za nosilce najodgovornejših dolžnosti v re-
publiki, so delegati volili tudi nosilce slednjih v občini. V mandatnem obdobju 1988- 1990 bo dolžnost predsednika skupščine občine Velenje še naprej opravljal Drago Šulek. Zanj je glasovalo 94 delegatov. Podpredsednik skupščine občine pa bo naslednji dve leti Andrej Greben-šek, ki je to dolžnost opravljal že sedaj.
Največje spremembe so male volitve v naši občini prinesle v zboru združenega dela. Zaradi nezdružitve poklicnih dolžnosti s predsedniško nalogb tega zbora so delegati izvolili novega predsednika in podpredsednika. Večina seje odločila za predlaganega kandidata Janeza Pukla, za njegovega namestnika pa so so-
glasno izvolili Marjana Kolenca.
Vse kaže, da je Miran Ahtik v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju dobro opravljal predsedniško dolžnost družbenopolitičnega zbora. Prav tako njegov namestnik Branko Krajn-čec. Delegati so ju namreč ponovni izvolili za omenjene dolžnosti za naslednji dve leti.
Jože Krk, predlagani kandidat za predsednika in sedanji predsednik zbora krajevnih skupnosti, bo to dolžnost opravljal še najprej. Tako so odločili na sredinem zasedanju delegati tega zbora. Za njegovega namestnika pa so izvolili Ivana Sevška. Oba sta bila soglasno imenovana.
— tap —
mnenjem Velenjčanov, odgovarjal pa je seveda tudi na njihova številna vprašanja. .
(mz)
Javna razprava
OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE organizira javno razpravo o ustavnih spremembah, ki bo v petek, 22. 4. 1988 ob 17. uri v sejni sobi Občinskega sveta ZSS Velenje (Prešernova I — stavba DPO in sodišča — IV. nadstropje — soba 51). Vabimo vse delovne ljudi in občane Velenja, ki želijo ustvarjalno sodelovati pri kreiranju naše skupne prihodnosti, da se vključijo v razpravo in podajo svoje pripombe in predloge.
b* t
m, '-zmm \u
■mm
2. stran i * h3s c35
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *
21. aprila 1988
Skupščina občine Velenje
Ne smejo razmere opravljati z nami, ampak mi z njimi!
Nenehno državno vmešavanje v ekonomska dogajanja in bojazen, da nas bo demokratizacija javnega življenja in odločanja pripeljala v anarhijo, neugoden ekonomski položaj in druga nesoglasja v Jugoslaviji so v prvi polovici četrtega mandata delegatskih skupščin delo občinske skupščine še kako obremenjevala.
Kljub temu je skupščina uspela nameniti dovolj pozornosti mnogim pomembnim vprašanjem za življenje in delo v naši občini. Mednje zagotovo sodi obravnava rezultatov gospodarjenja, tako imenovana majska in jesenska analiza, pa družbenoekonomski položaj energetike, sanacija degradiranega in varovanje ogroženega bivalnega okolja, razvoj energetike s poudarkom na obremenitvah okolja, uresničevanje politike zaposlovanja, problematika zdravstvenega in socialnega varstva, razvoj gostin-sko-turistične dejavnosti, ki naj bi bila ena od pomembnih usmeritev našega razvoja, spremljanje ukrepov družbenega varstva v Veplasu, Eku, nenazadnje pa tudi likvidacija HPH in izgradnja 7. osnovne šole. Ob obravnavi prej naštetih vprašanj gotovo ne smemo mimo pozornosti skupščine in njenih organov pri varovanju okolja. Vpeta med rastočo ekološko zavestjo prebivalstva,
pritiski javnega mnenja ter med kruto realnostjo ekonomskega položaja, je skupščina na osnovi strokovnih podlag in skupščinskih sklepov ter v sodelovanju z glavnimi onesnaževalci okolja, dosegla pomembno soglasje o pomenu sanacije prizadetega in varovanja še zdravega okolja. Z enoglasno odločitvijo za slednjega smo v občini v veliki meri opredelili tudi pogoje z dolgoročno strategijo njenega tehnološkega razvoja.
Kritično oceno pa si na drugi strani zasluži raba prostora. Skupščina slednjega področja že vrsto let ne obvladuje zadovoljivo v vsebinskem pogledu. Dosedanji način planiranja in usklajevanja med interesnimi skupnostmi jo postavlja vedno kot reševalca največkrat težko rešljivih težav iz delovne pristojnosti drugih. Zato mora biti ena od najpomembnejših nalog skupščine v prihodnje ta, da podprta z ustrezno aktivnostjo svojega izvršnega sveta uresničuje svojo strateško plansko funkcijo, in da v interesu usklajenega razvoja občine veliko doslednje uresničuje svojo nadzorno vlogo.
Ce je bil v začetku sedemdesetih let v izjemno rast občine Velenje vgrajena tudi izjemna kakovost oziroma jasen cilj: bogato življenje v urejenem okolju, po-
tem se moramo zbrati v prizadevanjih za cilj, ki bo dovolj Otipljiv za vse skupaj in za vsakogar posebej. Kljub kriznim razmeram bo imel svoj smisel. Ta cilj je kvaliteta: kvaliteta dela, kvaliteta življenja in kvaliteta odnosov. Ta moto, ki ni pravzaprav nič novega, je zapisan povsem na vrhu razvojne strategije občin oziroma delovnega programa skupščine za naslednje mandatno obdobje. Pa ne le zato. ampak za vsa nadaljna. To bo mnogo premalo, če se ne bomo znali in zmogli s kakovostjo kot načinom življenja s kakovostjo kot kultom poistovetiti prav vsi. Kakovost bo edino merilo za vsak nadaljnji korak in osnova za kratek ter učinkovit program uresničevanja naših družbenih planov. Le z njo se bomo lahko postavili na lastne noge in oživili nekdaj jasne razvojne cilje in izdelane metode dela ter odločanja.
Cilje in razvojno strategijo občine Velenje je na sredinem zasedanju delegatom podrobneje predstavil prejšnji in sedanji predsednik občinske skupščine Drago Šolek. Delegati pa so z aplavzom potrdili, da se v celoti strinjajo z omenjenimi usmeritvami, zahtevami, hotenji, ki za marsikoga ne bodo lahko uresničljivi, za druge zopet boleči, trdi. Razdeljen je na šest poglavij, in sicer razvoj gospodarstva, prostor, življenjsko in delovno okolje, bivalna kultura, tretje je zaposlovanje in demografska struktura, temu sledi področje
znanja in izobraževalne politike, zdravstvo in socialna varnost, ob koncu pa je še stanovanjski standard in komunalna infrastruktura. Znotraj vsakega programa so zapisani še dva ali trije dolgoročni ter operativni cilji, strategija in eden ali dva ukrepa.
Na zadnjih straneh programa niso zapisani roki, nosilci, ampak komentar, s katerim so njegovi avtorji jasno povedali, kaj z njim želijo doseči in česa ne. Nikakor progam ne sme biti v predalu papir več, ki bo kot sestavni del nekega procesa opravil svojo nalogo že z nastankom. Njegove odpredelitve nimajo namena sprožiti kakršnekoli nepotrebne obrambne mehanizme, niti nikomur ne določajo, kako naj se vede ter ravna v svoje ter skupno dobro. Njegove smernice gredo v povsem drugo stran: v iskanje vzvodov, ki so v preteklosti že »premaknili« ljudstvo, da se je s svojim delom in znanjem prizadevalo za boljše življenje. Program je pravzaprav odprt za vse dobronamerne pobude in hkrati pomeni izziv za vse tiste, ki jim ni vseeno, kakšno bo življenje v Šaleški dolini jutri.
Kako kakovosten program je, ki so ga izdelali člani predsedstva skupščine občine, opirajoč se na lastne izkušnje ter na zaključke nedavne konference občinske organizacije ZK, bo pokazal odziv vseh subjektivnih sil te občine. Vreden bo toliko več, kolikor več občanov se bo moglo in hotelo z njim poistovetiti.—tap —
Samoupravna stanovanjska skupnost
Veliko streh bo letos potrebno popraviti
Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti so na četrtkovi seji potrdili letošnji plan. V občini Velenje bomo letos zgradili 167 stanovanj, od tega 107 družbenih in 60 individualnih hiš. Največ stanovanj, približno tretjina vseh bo dvosobnih, najmanj, samo štiri, pa bodo trosobna stanovanja. Kje bomo pridobili ta stanovanja? Največ, 79 v Šaleku lil, v mestu Titovo Velenje pa bomo pridobili z nadzidavami še 26 stanovanj ter v Šoštanju dve. Izvajalec vseh gradbenih del bo Vegrad, ki je tudi investitor stanovanj v Šaleku III, drugi investitorji pa so še Samoupravna stanovanjska skupnost, TEŠ in REK. Gorenje in REK bosta imela teh stanovanj največ, po nekaj pa tudi druge organizacije
združenega dela v velenjski občini in etažni lastniki.
S planom, ki so ga delegati potrdili, dogovarjamo tudi politiko stanarin in najemnin v letošnjem letu. Cilj bo — do konca leta doseči najmanj 80 odstotkov predvidene ekonomske stanarine, s čemer bi v povprečju dosegli 2,72 odstotkov vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada v SR Sloveniji. Takšna izhodišča so pripravili na Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, kjer so predvideli tudi, da naj bi se v ta namen stanarine letos povišale štirikrat. Sredstva amortizacije bomo namenili za prenovo in adaptacijo stanovanj — 60 odstotkov, za gradnjo nadomestnih stanovanj — 30 odstotkov in 10 odstotkov za posodobitve dvigal — natančneje za vgraditve notranjih kabinskih vrat pri dvigalih.
To je obveza, ki jo predvideva odlok, in ki jo je treba rešiti do aprila prihodnjega leta.
Delegati so potrdili tudi predlagan načrt večjih popravil, ki se jih bomo lotili v letošnjem letu. Največji delež teh sredstev bomo namenili odpravi pomanjkljivosti na strehah stanovanjskih objektov.
Seveda je bila razprava tudi tokrat precej živahna. Ni bilo sicer pripomb na predložen plan, vsaj takšnih ne, ki bi terjale popravke, več je bilo vprašanj in mnenj. Gorenje, ki razpolaga s približno dvajsetimi odstotki stanovanjskega fonda v občini meni, da bi moralo biti v enakem deležu zastopano tudi pri planu popravil. Delegate je zanimalo, kako je s pridobivanjem prostora za nadaljno stanovanjsko gradnjo v občini Velenje, kako je z
Komite za družbene dejavnosti
Neumni plačujejo več
Vzgojni rezultati ter zgodnji vpis v usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju kažejo dvoje: da izobraževanje učencev v šestih usmeritvah, v desetih vzgoj-noizobraževalnih programih oziroma v devetnajstih smereh izobraževanja na II., IV. in V. zah-tevnostni stopnji v veliki meri zadovoljujejo potrebam združenega dela; že štiri leta zapored pa nadaljuje izobraževanje na Centru srednjih šol 60 odstotkov generacije osmošolcev iz velenjske občine.
Ob obravnavi poročila o spodbudnih rezultatih vzgojnoizobra-ževalnega dela na Centru pa člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti nikakor niso mogli mimo pomislekov o tem, kaj pomeni, da postaja ta srednješolska ustanova vse bolj občinska. Odstotek učencev iz drugih občin namreč upada. Do začetka prihodnjega šolskega leta pa je med drugim treba razmisliti, kako rešiti vprašanja o preveč prijavljenih učencih v skrajšanem programu strojništva, energetiki, elektroniki, računalništvu, naravoslovju ter v družboslovni
usmeritvi. Te stvari naj bi dorekli ob obravnavi prostorskih vprašanj ter ob reorganizaciji na Centru srednjih šol v Titovem Velenju.
Zakon o zagotavljanju materialnih podlag za izvajanje zagotovljenih pravic na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji je na četrtkovi seji občinskega komiteja za družbene dejavnosti sprožil vrsto negodovanj. Zakaj? Zaradi solidarnosti, ki jo mora naša občina dajati 36 prejemnicam. Omenjeni zakon pravzaprav ni nič drugega kot »kazen« za tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki niso podpisale aneksa k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov. Med temi je bila tudi naša zdravstvena skupnost. V razpravi so člani komiteja za družbene dejavnosti podprli prizadevanja slednje in menili, da je treba upoštevati zmožnosti in prenehati s prakso o zagotavljanju denarja za zagotovljene programe. Kaj je solidarnost in kdo o njej odloča? Sistem solidarnosti bi po mnenju članov komiteja morali dograjevati in o njej odločati ti-
sti, ki jo dajejo. Kritiko za to, da smo med največjimi dajalci solidarnosti, pa si zaslužimo tudi sami. Še vedno ostajamo statistično »napihnjena« občina, ki se Vie zna postaviti na realna tla na vseh področjih in temeljito razmisliti o vodenju politike. Plačujemo toliko, kolikor smo neumni! Ob koncu razprave o tem vprašanju so člani komiteja za družbene dejavnosti sklenili, da je treba ponovno proučiti kriterije za dodelitev solidarnosti, predvsem pa ne dopustiti tega. da so prejemniki te v ugodnejšem položaju kot dajalci.
Prenova kadrovske politike v šoštanjski tovarni usnja je izrazit primer tega, kako naj ne bi ravnali na področju kadrovske politike. Dokument, ki naj bi bil sestavni del programa dolgoročne sanacije, je nedosleden, nepopoln, ne daje rezultatov, še manj zagotovilo, da bo tudi tistih nekaj dobrih ukrepov uresničenih v praksi. Pripisali bi mu lahko še kakšno drugo pomanjkljivost. Program predstavlja le preživetje in nič več. Izdelal pa ga je po mnenju članov komiteja za družbene dejavnosti nekdo, ki ne živi v občini. Zato bi moral razvoj kadrovske politike v tem kolektivu kreniti od vrha navzdol. V sanacijo pa temeljiteje vključiti tudi tovarno usnja Vrhnika, ki nosi
Za 7,3
milijarde
naložb
EMONA EKSPRES-
t
možnostmi, da bi CATV financirali iz stanovanjskega dinarja. Ta možnost odpade, približno tako je bilo rečeno, ker je v občini Velenje preveč stanovanj potrebnih temeljitega popravila.
Na seji so izvedli tudi volitve. Silvo Koprivnikar, ki je nalogo predsednika skupščine uspešno opravljal dve leti ne želi biti več predsednik. Tako bo skupščino sedaj vodil Jože Kožar iz Rudnika lignita Velenje, nadomeščal pa ga bo Franjo Gjerkeš iz Gorenja. Za predsednika zbora uporabnikov so delegati ponovno izvolili Eda Krajška, nadomeščal ga bo Anton Grosman, predsednik zbora izvajalcev bo Mato Blagus, njegov namestnik pa Jože Stropnik.
(mkp)
odgovornost za nerožnato stanje in zanjo tudi kaj prispevati.
Zelo kratki in jedrnati pa so bili v razpravi na četrtkovi seji pri obravnavi predloga za spremembo šolskega koledarja. Ni utemeljenih razlogov za njegovo spremembo. Kaj pa bodo delali na šolah v ponedeljek, 25. in v torek, 26. aprila, ko naj bi bila pouka prosta dneva, pa naj odločajo v skladu s svojimi pristojnostmi vodstva šol.
—tap —
V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo v občini Velenje porabili za investicije 7,3 milijarde dinarjev, kar je 86 odstotkov več kot pred letom dni. V tem obdobju so se močno povečala vlaganja v negospodarstvo, saj pospešeno gradimo sedmo osnovno šolo in prizidek k zdravstvenemu domu. Tako je znašal delež negospodarskih investicij v tem času 22,8 odstotka, v prvih dveh mesecih lani pa le dobrih tO odstotkov.
(mz)
Mehke variante
Naši republiški planerji se že lep čas mučijo s tem, kako tisto mehko varianto — ki smo jo lani Slovenci sprejeli na znameniti problemski konferenci o ekologiji, energiji in varčevanju — spraviti v življenje. Se pravi na papir. Napisali so že štiri različice, pa baje iz nobene ni jasno, kako bomo živeli tja do leta 2000, če bomo preživeli. Lahko bi si na primer pomagali s črno magijo, z vedeževanjem, lahko bi preprosto pogledali v kavno usedlino, ali uporabili kakšen podoben sodoben način družbenega načrtovanja.
Ampak, na predsedstvu SZDL so prejšnji teden rekli, da moramo biti realisti, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da nam ne bo šlo najbolje.
Vedno, kadar tovariši rečejo, da moramo biti realisti, me popade črni pesimizem in nasploh se ne počutim najbolje. V takšnem stanju grem običajno v kino Sloga in si za spremembo ogledam trdo varianto. Tam človek vsaj ve pri čem je! V tem smislu je trda varianta boljša ob mehke, ker ni hinavska, čeprav nekateri gledalci po ogledu porno-filma odhajajo iz dvorane razburjeni in pravijo, da je vse skupaj čisto navadna svinjarija. In da bi se v to zares prepričali, gredo v Slogo še naslednji večer. Pred časom je ugleden kulturnik izjavil, da bi bilo treba trdo pornografijo v našem republiškem centru prepovedati. Se strinjam, ker ni najbolj vzgojna! Človeku je namreč ob vsej tisti goloti kaj hitro jasno, kako bo pri nas leta 2000 . . .
Zelo zanimivo je bilo na seji republiške ustavne komisije.
Tovariši so ocenili, da je bila dosedanja javna razprava konstruktivna, s čimer so hoteli reči, da v deželi ni najbolj jasno, kdo bo zmagal: ali tisti, ki so za boljšo ustavo — se pravi debelejšo, ali tisti, ki se nagibajo v nesprejemljivo skrajnost in hočejo kratko, jasno in jedrnato ustavo. Ob vsem tem pa opletajo še z argumenti, da ima samo še Indija na vsem svetu debelejšo ustavo od naše, kot da je to kakšen dokaz, da jim gre za spoznanje slabše kot pa nam! Še to vedo povedati, da ima švicarska ustava samo šest strani in da je celo krajša od naših predlogov za ustavne spremembe.
Pa kaj potem: Švica zapriseženo izdeluje tudi najboljše ure na svetu, pa naši državljani in občani bolje od njih vedo, koliko je ura. Kar naprej je pet minut do dvanajstih . . . Našli so se seveda tudi takšni, ki naš sistem spodkopujejo s podatkom, da ljudstvo potrebuje okrog 400 ur branja in študira-nja ustavnih sprememb, da bi na koncu ugotovilo, da nič ne razume. Kdo pa pravi, da je treba ustavne spremembe razumeti!?
Tudi nekateri naši ekonomski politiki ne razumejo najbolje Marxovega Kapitala, pa vseeno sprejemajo intervencijske in druge ukrepe. Večina od njih je v rani mladosti brala sa-
Piše:
Vinko Vasle
mo Karla Maya in kvečjemu še znamenitega pravljičarja An-dersena. Bega jih seveda dejstvo, da je Marx pač ustvarjal v dobi kapitalizma, ko je bil delavec izkoriščan, ko je imel nizko mezdo in je kar naprej štraj-kal. In lahko bi se zgodilo, da bi kdo potegnil vzporednice s tistimi časi. Res je, da so tudi takrat delavci imeli sindikate, ki pa še zdaleč niso bili tako učinkoviti kot naši. Poglejte: podraži se kruh in sindikat odločno udari po mizi; podraži se elektrika in sindikat spet odločno udari po mizi; podraži se mleko in sindikat spet odločno udari po mizi ... nič se ne podraži, pa sindikat spet tolče po mizi. Navada je pač železna srajca.
V našem republiškem centru so se v zadnjih dneh zgodile zanimive reči! Najprej je zmanjkala celotna naklada Kavčičevih dnevniških spominov. Knjiga ni bila zaplenjena, ampak razprodana. Pa naj še kdo reče, da nismo narod bralcev. Potem je višje sodišče od-plenilo pred časom začasno prepovedano Mladino, ki so jo kolporterji razprodali v pičlih dveh urah, da si kdo slučajno spet ne bi premislil. Tako je v praksi padla teorija, da je včerajšnji časopis nezanimiv in neaktualen, zaradi česar so naši teoretiki množičnega komuniciranja zbegani, ker si bodo morali izmisliti novo teorijo.
Sicer pa imajo prav tisti, ki pravijo, da so časi pač takšni, da lahko beremo časopise izpred štiridesetih let, pa tega še opazili ne bomo.
Tretji dogodek je manifest, ki so ga pripravili mladinci in s katerim ustanavljajo zvezo slovenske kmečke mladine, hočejo pa tudi vseslovensko zvezo kmetov. Glede na dejstvo, da je v naši skupščini le nekaj kmetov za okras in da so tudi v družbenopolitičnih organizacijah prisotni po načelu »za vsak primer«, je jasno, da bi radi o nekaterih kmetijskih rečeh sami odločali. Zgovarjajo se, da bi to bilo demokratično in samoupravno, saj pravijo, da nekako ni v redu, če po širni domovini potekajo siloviti simpoziji, posvetovanja in skupščine, na katerih se o kmetih in kmetijstvu pogovarjajo tovariši v črnih oblekah in kravatah. Popolnoma pravilno —. namreč tisto o črnih oblekah in kravatah! Kot vem, se tako oblečemo, kadar gremo na pogreb.
Prave pomladi v Ljubljani še ni. Zjutraj je še megleno in mrzlo. So pa zato vsi republiški dnevni časopisi objavili, da se je slovenska pomlad vendarle začela — na Dunaju. Tu smo namreč odprli kulturno-gospo-darski center. »Domus Slove-nica«, prvo našo tovrstno ustanovo v zahodni Evropi. Zakaj pa ne, saj smo Slovenci že včasih k cesarju na Dunaj hodili pravice iskat.
Tokratno parolo sem si sposodil z mladinskega-kmečkega manifesta. Takole pravi: »Oblast, ki nima ušes, da bi slišala, tudi glave, da bi vladala, nima!«
Osebni dohodki realno padajo
V prvem mesecu letošnjega leta je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine 436.621 dinarjev, kar je za dobrih 107 odstotkov več kot lani v tem času, v negospodarstvu pa 444.144 dinarjev (106 odstotkov več). V primerjavi z decembrom so bili januarski osebni dohodki v gospodarstvu višji za 0,5 odstotka,- v. negospodarstvu pa nižji za skoraj 23 odstotkov. Če primerjamo rast osebnih dohodkov z rastjo cen, ugotovimo, da so ti v primerjavi z decembrom realno padli za 5 odstotkov, glede na lanski januar za 24 odstotkov, na povprečje lanskega leta pa kar za 36 odstotkov.
(mz)
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
21. aprila 1988 * titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * . stran 3
0 sanacijskem programu EKO
Sklenjen ukrep družbenega varstva
POD PRHO
Turizem pa se kar
Pred letom dni so izrekli delegati vseh treh zborov občinske skupščine delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema ukrep družbenega varstva. O uresničevanju ukrepa in sanacije v tem delovnem okolju, so na zadnji seji govorili člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki so ocenili, da je začasni kolegijski poslovodni organ dobro opravil delo, zato bodo predlagali delegatom občinske skupščine, da jih razrešijo teh dolžnosti.
Člani kolegijskega poslovodnega organa so morali pripraviti med drugim celovito analizo stanja, v kateri so ugotovili številne slabosti. Predvsem je bila delovna organizacija brez jasnih razvojnih in programskih usmeritev, večina proizvodov je bila na nizkem razvojnem nivoju, otepali pa so se tudi s slabo tehnološko opremljenostjo. Izvedli so številne ukrepe, ki so se odrazili v večji produkciji, njihov cilj pa je dolgoročna sanacija delovne organizacije. Tako so z reorganizacijo uveljavili večjo vlogo delovne organizacije. Razvoj, tehnologijo in kakovost so iz tozdov prenesli na nivo delovne organizacije, prav tako pa tudi vse odločanje o tekoči poslovni politiki, ukrepih za poslovanje, izvajanje plana... 54 delavcev so prerazporedili, v glavnem iz režije v proizvodnjo.
V času ukrepa niso zaposlili niti enega delavca brez izobrazbe, število delavcev pa so zmanjšali na 875 (pred ukrepom so jih imeli 940).
Najzahtevnejša naloga pa je bila seveda izdelava sanacijskega programa. Pri njegovi pripravi so izhajali iz ocene stanja in objektivnih materialnih pogojev ter načelne opredelitve — sodelovanja z Gorenjem.
Razvojne in programske usmeritve so v sanacijskem programu
naravnali v proizvodnjo komponent.
Komponente predstavljajo pohištvene okovje, okovje za gospodinjske aparate, elektro komponente, elektronske komponente ter elektro in elektronska oprema. Prestrukturiranje so opredelili tako, da bo delovna organizacija proizvajalka zahtevnih kovinskih, elektro in elektronskih komponent. Poleg osvajanja proizvodov višje razvojne stopnje, predvidevajo bistveno izboljšanje tehnologije, postopoma bodo prešli na polavtomatizirano in avtomatizirano proizvodnjo.
Program strešnih oken in stopnic bodo organizirali kot enoten proizvodni program Gorenja (združili se bosta proizvodnji EKA in GLINA), prenesli pa jo
Popravek
V prejšnji številki Našega časa — 15 (921), ki je izšla 14. aprila 1988, smo v članku z naslovom KAKŠEN SINDIKAT SI ŽELIMO?, v katerem smo poročali z letne seje Občinskega sveta ZSS Velenje naredili napako, ki jo tokrat popravljamo.
Mira Videčnik in Marjan Je-dovnicky, novoizvoljena pred-
bodo v obrat Polskava. Vse tiste programe, ki ne sodijo v sklop teh programskih usmeritev pa bodo prenesli v druge organizacije združenega dela oziroma jih postopno opuščali.
Začasni kolegijski poslovodni organ ocenjuje, da je takšna organizacijska in programska preobrazba z vidika učinkovitega gospodarjenja z družbenimi sredstvi najprimernejša, je pa tudi v skladu s programskimi in razvojnimi usmeritvami sozda Gorenja v okviru katerega bo imela delovna organizacija EKO (o takšni samoupravni organiziranosti so se delavci na referendumu odločali včeraj), če se bodo delavci tako odločili, nosilka razvoja in produkcije strateških komponent.
Mira Zakošek
sednica in podpredsednik občinske organizacije Zveze sindikatov, sta bila na tej seji izvoljena za dobo štirih let v skladu s statutom ZS in ne dveh, kot smo napak zapisali.
Bralcem Našega časa ter Miri Videčniic in Marjanu Jedovnic-kemu se za napako opravičujemo.
Šaleška dolina je nekoč že dokazala, da lahko daje kruh tudi turističnim in gostinskim delavcem. Ta dejavnost je bila precej razvejana. Spomnimo se čudovitega velenjskega jezera, pa številnih športnih objektov ob njem. In vikend hišic, prostorov za kempiranje, letnega kina ... Tu so se radi ustavljali domači in tuji gostje, pa tudi domačini.
Pa izkušenj, ki smo si jih nabrali, nismo izkoristili. Turizma nismo obdržali niti na tako imenovani mrtvi točki, ampak nam je celo močno stagniral in nam skupaj s pogreznjeno restavracijo Jezero padel v vodo. Iz nje pa ga nikakor ne moremo, najbrž pa tudi ne znamo potegniti, kaj šele, da bi ga postavili na noge.
In to kljub temu, da smo imeli v zadnjih letih za razvoj te dejavnosti toliko načrtov. Mednje sodi vsekakor tudi razvoj zdraviliškega turizma v To-polšici, kjer se še vedno ubadajo z začetnimi težavami. Kakšen odnos imamo do te dejav-
nosti pa najbolj zgovorno priča dejstvo, da že leto dni ni razrešeno vprašanje najvišje glave zdravilišča.
Resnično se postavlja vprašanje nadaljnjega razvoja te dejavnosti, če očitno nismo enotni niti toliko, da bi upoštevali, da bomo voz premaknili le, če bomo vpregli vsi svoje konje na istem mestu. Kateri je tisti konec pa nam očitno niti ni jasno, saj je še vse preveč neusklajenih interesov in vsakdo hoče po svoji poti, rezultatov pa seveda ni in ni.
Pred slabim letom (junija), so bili na zasedanju skupščine vendarle, po dolgotrajnem usklajevanju in dogovarjanju, sprejeti sklepi, ki naj bi razvoj te dejavnosti poživili. Skupaj z njimi je bil potrjen koncept razvoja. Kakšen je ta koncept, dober ali ne — o tem so mnenja še vedno deljena — pa vendar kakorkoli že, potrdil ga je najvišji občinski organ — občinska skupščina. Ker pa očitno njeni sklepi že nekaj časa
utaplja
niso več »sveti«, lahko dela pač vsakdo kar hoče.
Po letu dni smo torej, kot vse kaže, spet na začetku.
Spomnimo se, da je bilo za nosilca aktivnosti na področju razvoja gostinstva in turizma opredeljeno Gorenje. Njihovi gostinski dejavnosti naj bi se v prvi fazi priključilo Zdravilišče Topolšica in Rdeča dvorana, kasneje pa še ostali. V Topolši-ci je referendum o tej združitvi uspel že prejšnji mesec, v Rdeči dvorani pa so se delavci odločali o tej združitvi zadnje dni marca. Niso je izglasovali in ravno to je menda zbilo sodu dno. Gorenje naj bi, kot se sliši, odstopilo kot nosilec zastavljenega koncepta.
Je neuspel referendum zares edini vzrok? Je to lahko vzrok? Odgovor na vprašanji je mnogo pretrd oreh, da bi ga lahko zdrobili s prispevkom v časopisu. Nekdo pa ga bo moral, saj se nam bo sicer zasidral naš turizem še globje v jezeru in še težje, ga bo izvleči!
Mira Zakošek
jev in naprav, ki je lansko višino presegla za 52 odstotkov, podobno velja tudi za proizvodnjo plastičnih mas, ki presega lansko višino za 28 odstotkov. Čeprav pravimo, da gradbeništvo stagnira, se je proizvodnja gradbenega materiala v občini v prvih dveh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z lanskim enakim časom, povečala za 29 odstotkov, približno na lanski višini je proizvodnja tekstilne kcnfekcije, proizvodnja usnja in krzna pa je višja za 12 odstotkov.
Primerjajmo naše rezultate s slovenskim povprečjem. V Sloveniji se je proizvodnja v primerjavi z lanskima prvima mesecema zmanjšala za pet odstotkov, (mz)
Zbornica o sanacijskem programu Eka
Dopolnitve sanacijskega programa EKA so obravnavali tudi na Savinjsko — Šaleški gospodarski zbornici. Menili so, da dopolnitve odgovarjajo na odprta vprašanja iz sanacijskega programa.
EKU pa so ponudili v razmišljanje tudi nekaj povsem konkretnih proizvodnih programov — program gonil in senzorski program, (mkp)
Višja februarska proizvodnja
Nekako smo že navajeni, da v prvih mesecih leta proizvodnja močno upade. Letošnji podatki pa so smelejši. To velja še posebej za februarsko proizvodnjo. Ta je bila kar za 22 odstotkov večja kot isti mesec lanskega leta in dobrih 37 odstotkov višja kot januarja letos. Če primerjamo proizvodnjo letošnjih prvih dveh mesecev z enako lani, ugotovimo, da je ta porastla za 2,7 odstotka. Lansko primerjalno raven je najbolj presegla proizvodnja blaga za potrošnjo, kar za dobrih 48 odstotkov, proizvodnja drugega blaga za 33 odsto-
tkov, manjša pa je bila proizvodnja repromaterialov.
Pa primerjajmo proizvodnjo letošnjih dveh mesecev z lansko po posameznih panogah gospodarstva.
Elektrogospodarstvo je doseglo le 71 odstotkov lanske višine, premogovništvo pa je lansko proizvodnjo preseglo za dobrih 6 odstotkov. Kovinsko predelovalna industrija je ustvarila le 43 odstotkov lanske proizvodnje, strojna industrija pa je lansko višino presegla za 14 odstotkov. Zelo uspešna je bila proizvodnja električnih stro-
Pogovor s Srečkom Mehom, članom predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije
»Če delavec odloča, potem lahko tudi stavka«
Srečko Meh, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Srečko Meh, vodja jamomerstva na Rudniku lignita Velenje (»Jamomerc zapišite«). Tisti, ki v poprečju enkrat na teden potuje v Beograd, in ki za vsako potovanje dobi s seboj za štiri prste materialov. Kdaj jih pregleda? Ima toliko časa? »Gre za čas, ki ga mora človek med službo žrtvovati za to. Dejansko pa takšna naloga zahteva cel čas. Zato, recimo, ne morem na vse seje, kamor me vabijo. Tako ne morem dobiti toliko informacij kot bi želel. In tako tudi na sejah ne morem diskutirati tako kot bi želel,« je rekel na to.
Pa še enkrat Srečko Meh — dobitnik letošnjega zlatega znaka Zveze sindikatov. Priznanja, ki je redko. Pa ga za tale pogovor nismo izbrali zaradi zlatega znaka, ker takrat, ko smo se z njim dogovarjali, zanj še nismo vedeli. Ko bi zvedeli, bi ga povabili. Morda bi takrat beseda tekla drugače. Tako pa je, kot je.
•	Naloge, ki jih sedaj opravljate so gotovo nadaljevanje vaše prejšnje aktivnosti?
Srečko Meh: »Ja, od mladinske organizacije v mladih časih, do dela v zvezi komunistov, pa kasneje v samoupravnih organih. Po vseh teh izkušnjah pa sedaj v zvezi sindikatov. Začel sem kot predsednik koordinacijskega odbora sozda REK, potem sem deloval v republiškem odboru sindikata energetike, pa v svetu ZSS in njegovem predsedstvu in zdaj v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije in predsedstvu.«
•	Ste Velenjčan?
Srečko Meh: »Žal ne.«
•	Žal?
Srečko Meh: »Večkrat se pojavlja vprašanje kdo je in kdo ni Velenjčan. Pa najbrž to ne bi smelo biti bistveno. Četudi človek trideset let živi in dela v nekem kraju, še vedno nima občutka, da je Velenjčan. Ne on, ampak nekateri mislijo, da ni «
•	Pomembno je, da imamo ljudi na odgovornih mestih v organih v republiki, zvezi?
Srečko Meh: »Premalo Velenjčanov opravlja naloge izven občine. Moč pa se dobiva z nastopanjem ljudi v teh organih. Največkrat pri tem ne gre za direktne koristi, ki jih nihče ne more prinesti, gre pa za to, da smo prisotni pri snovanju neke politike, ki se oblikuje na vseh teh nivojih. To se mi zdi bistveno. Kadar smo pri izvoru informacij, pravi čas dobimo informacije in takrat delamo največjo korist naši občini. Žal pa največkrat teh ljudi ne "znamo prav izkoristiti.«
•	Zelo dosti se v zadnjem času govori o mednacionalnih odno-
sih, o odnosih do Slovencev, ki se baje spreminjajo. Gledajo v Srbiji, v Beogradu, kamor pogosto potujete in kjer se srečujete tudi z drugimi, na Slovence in Slovenijo res drugače kot so včasih? Se ti odnosi spreminjajo?
Srečko Meh: »Med ljudmi ne. Je pa včasih hudo na organih. Vendar to ni odraz dejanskega stanja. Zame je to potrditev, da se nacionalizem ustvarja v forumih, da ga ustvarjajo ljudje na položajih. Ne pa delavci, prebivalci. Nacionalizem se ustvarja zato, ker želijo nekateri zadržati svoje pozicije. To so tisti, ki so na položajih, kjer ne delajo tako kot bi morali. In to je hudo. Na teh organih potem ne veljajo argumenti kot taki, ampak velja samo argument moči, kot radi rečejo. Tako velikokrat spretno izkoriščajo nekatera pisanja, posebno za to, da skušajo, recimo temu, osamiti to slovensko politiko.«
•	Na delavcih, na najnižjih osebnih dohodkih, še vedno sloni naša stabilizacija, ste rekli na enem zadnjih sestankov. Pregled kako ljudje živijo in delajo, koliko zaslužijo, imate za celo Jugoslavijo. Te razlike so verjetno ogromne?
"Srečko Meh: »Razlike so res velike — preprosto ne razumem, kako lahko ljudje danes delajo tudi za tri stare milijone.«
•	In kako lahko preživijo?
Srečko Meh: »Ne samo to. Tudi kako lahko delajo. Preživeti sploh ne vem, če je možno. Ampak kadar nekdo za nekaj starih milijonov hodi na delo, pa še teh ne dobi redno, ampak čaka nanje tudi dva meseca, je to pre-
prosto nemogoče razumeti. Še bolj hudo pa je, da v nekaterih podjetjih, nimajo niti toliko denarja, da bi lahko to izplačali. To ni v Sloveniji. In si želijo zakon o zajamčenih osebnih dohodkih,
Srečko Meh (foto: B. Z.)
ker računajo,«da jim bo tako družba priskrbela sredstva. Premalo ostro nastopamo proti takšnemu stanju.«
•	Problemi pa so verjetno tudi v Sloveniji. Tudi tu imajo nekateri tako malo, da komajda preživijo?
Srečko Meh: »Če nekdo zasluži trideset milijonov in manj ... To je človeku težko. Skušamo nekaj narediti, pa ni pravih rezultatov. V slovenskem sindikatu se zavzemamo za to, da bi bilo treba tam, kjer delavci zaslužijo manj kot je poprečje, poklicati vodstvene delavce na odgovornost, jim dati nezaupnico. Nevzdržno je, da delavec zasluži manj kot so življenjski stroški. Tu bi morali v sindikatih več narediti.«
•	Kaj pa brezposelni? Tudi tem v sindikatih posvečate pozornost?
Srečko Meh: »Tudi, ampak zelo malo. Uradna politika' je — povečati produktivnost in zmanjšati število zaposlenih. To je eno, drugo pa — likvidirati neproiz-vddne programe — kot se nekateri izražajo. Prav je, da poveču-
jemo produktivnost in s tem tudi proizvodnjo, ampak istočasno bi morali skrbeti za odpiranje novih delovnih mest. Ne bo nas rešilo, če bomo likvidirali tovarne, brez da bomo imeli ustrezne zaposlitve. Te naloge se sindikat ni dosti odločno lotil, ker bi najbrž moral zagotoviti odpiranje novih delovnih mest z novimi programi.«
•	Na to se navezuje možnost zaposlovanja tehnoloških in ekonomskih viškov? Rešitev je verjetno v novih programih?
Srečko Meh: »Edino. Z Likom Savinja smo dobili grenko izkušnjo. Morali bi imeti nov program. Danes se govori, da je v Sloveniji sto štirideset tisoč delavcev tehnološkega viška. Jasno je, da je zaradi tega produktivnost manjša. Ne moremo pa pristajati na to, da bomo te delavce dali na cesto. Prav tako kot tudi ni rešitev, da bi jih upokojevali. Rešitev je edino v proizvodnji, v kakršnih koli proizvodnih obratih. Pri tem mislim na drobno obrt, pa ne samo v privatni lasti. Najbrž ne bo to edina aktivnost, ki se je bomo v sindikatih lotili.«
•	Kaj pa povečevanje pokojninske dobe?
Srečko Meh: »Problem je invalidsko upokojevanje. Poprečna delovna doba upokojenih ni trideset let, niti petintrideset let, ampak precej manjša od tega. V Jugoslaviji je ta doba v poprečju dvaindvajset let. Če pa je tako, potem je jasno, da ne bomo rešili stvari če bomo ljudi upokojili. Naša aktivnost mora biti usmerjena v to, da bomo delali čim-dlje, a čim krajši delovni čas. Prihodnost vidim v zmanjševanju delovnega dne in zaposlovanju ustreznega števila ljudi na osnovi tega — več izmen, večji obratovalni čas. Vendar je to problem, saj je to spet možno, kadar so plače ekonomske. Kadar pa so te tako majhne, da človek ne more živeti, potem je vprašanje, ker se delavec izčrpava še z delom popoldne. Potem je dejansko vprašanje — ali je upokojenska doba odraz dela v službi ali je to odraz časa drugega. Sedaj imamo dva nasprotna predloga: mendarodni monetarni sklad, tako se govori,
ki zahteva, da povečamo delovno dobo, ker je ugotovil, da je ta premajhna. Zahteve v republikah, kjer imajo veliko brezposelnost pa so, da se ta zmanjša. Dejansko smo v razkoraku.«
#	Skorajda ne moremo mimo stavkovnih pravil?
Srečko Meh: »Opredeljujem jih kot začetek demokratizacije v razmišljanju. Če imajo delavci pravico do odločanja, potem naj imajo tudi pravico do stavke, če problema niso mogli rešiti drugače. Pri štrajku gre za dejanje obupa, ker delavci ne vidijo rešitve v položaju, v katerem nimajo o čem odločati. V Sloveniji smo znali pravilno oceniti, da je to tok, ki ga ni mogoče ustaviti, ne mižati in ga ne prepovedati. V drugih republikah pravice delavcev do stavk ne priznavajo. Nevzdržno je, da delavci ne zaupajo v sindikat kadar stavkajo, da morajo izvoliti stavkovni odbor, ko imajo vendarle sindikat s svojimi organi. Vendar kljub priznanju pravice delavcev do stavke menim, da smo pri stavkovnih pravilih šele na pol poti. Nekatere značilnosti stavke bomo morali prenesti iz zahodnega sveta tudi k nam. Hočem reči, da ne more vsakdo stavkati kadar hoče, ampak da mora biti tudi stavka dogovorjena, da vemo za cilje, da se zanje dogovorimo. Menim, da je to nujno, ker je do sedaj preveč stihijsko.«
•	Če se povrnemo še nazaj v Šaleško dolino, v Slovenijo, v elektrogospodarstvo. Reorganizacije se vrstijo?
Srečko Meh: »Tu človek obupuje. Vsaka nova vlada in vsak nov minister hoče rešiti problem elektrogospodarstva z reorganizacijo. Mi teh reorganizacij ne jemljemo več resno, ker vsaka ostane na pol poti in mislim, da je vsaka prinesla tudi nekaj administrativnih delavcev več. Prave rešitve pa tu ni.
Tudi Šaleška dolina je pri razvoju energetike v Sloveniji premalo prisotna. Če dajemo štirideset odstotkov slovenske energije, imamo pa samo deset odstotkov moči pri odločanju, bi to morali vsaj še štirikrat povečati. Tu smo preslabo organizirani.
Kruto pa je tudi to, da nekateri odgovorni za področje energetike v tem trenutku vidijo rešitev v cenenem premogu iz Avstralije. Ta premog je dejansko cenejši in boljši, ni bil pa 71. leta, ali takrat, ko smo vrat na nos ... Manjka nam dolgoročna rešitev. Vedeti bi morali, ali ta slovenska družba želi ta premog, ga potrebuje, ali ga ne želi. Če ga ne potrebuje, potem je neodgovorno od nje, da tega jasno in glasno ne pove. Saj mi ne proizvajamo zase. Za našo dolino imamo veliko manj premoga dovolj. Proizvajamo za potrebe Slovenije, ker je bil najbrž velik del gospodarstva vezan na to. Če tega ne bo, potem je jasno, da moramo naše gospodarske tokove preusmeriti drugam.«
•	Smo pri odgovornosti. Gre za odgovornost, ki ne manjka v nobenem referatu. Ni sestanka brez nje. Skorajda ni več stavka brez nje. Pa vendar obstaja občutek, da se o njej samo govori. Kaj bi rekli o odgovornosti?
Srečko Meh: »Daje imaginarna, skupinska, posplošena. Z odgovornostjo bi morali začeti od vrha navzdol. Kadar nekdo da kakšen predlog, bi se moral pod njega tudi podpisati. In če ta predlog ni držal, potem bi moral ta letet. In ker te odgovornosti ni niti pri vladi, ker daje predloge kakršne hoče, ker je nihče ne pokliče na odgovornost, se seveda ta odgovornost potegne tudi naprej. Je že tako — kar je dovoljeno najvišjemu je njemu, malo manj je naslednjemu in tako gre cela veriga naprej. Največkrat pa je odgovornost začeta in končana pri delavcu, ko gre na disciplinsko. In kadar da vlada tak predlog kot je resolucija, kot so zakoni, kot so predlogi zakonov, ki jih skupščina navadno tudi sprejme, in ti ne odigrajo tega, kar bi morali, potem bi morala taka vlada letet.«
•	Podobno tudi na nižjih nivojih?
Srečko Meh: »Tudi, ampak z odgovornostjo je treba začeti pri vrhu. Če pravijo, da riba smrdi pri glavi, ne pri repu, to po moje stoodstotno drži.«
M. Krstič-Planinc
4. stran *
OB 27. APRILU
titovo velenje *
21. aprila 1988
Srebrna priznanja Osvobodilne fronte
FRANC BOROVNIK
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo v KS Franca Leskov-ška-Luke — Pesje.
Tovariš Borovnik se je aktivno vključil v delo krajevne skupno-

sti Pesje že v obdobju 1974—78, ko je bil predsednik sveta KS.
Zaradi ugrezanja tal se je tako kot mnogi drugi občani tudi on moral začasno preseliti v Titovo Velenje.
Leta 1982 seje preselil nazaj v KS Pesje in se takoj vključil v življenje in delo krajevne skupnosti. Prevzel je nalogo predsednika KK SZDL in jo opravljal vse do leta 1987, nato pa je prevzel dolžnost predsednika Društva upokojencev v KS Pesje.
Njegovo aktivnost pa ni bilo čutiti samo v KS kjer živi, temveč tudi v delovni organizaciji RLV, kjer je opravljal dolžnost predsednika OO ZS tozd jama Pesje.
Tudi kot upokojenec ostaja zvest aktivističnemu delu, s svojo pripravljenostjo za akcije in stalno vedrino pa pritegne tudi ostale krajane.
JOŽEF ČANČ
prejme sieorno priznanje OF za dolgoletno nesebično in aktivno vključevanje v družbenopolitično delo v KS Šentilj.
Tovariš Čanč se je že leta 1942 vključil v ilegalno delo NOB. Zaradi izdajstva je bil leta 1943 aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau, nato pa v Tre-blinko, Auschwitz in še v Maut-hausen. Po vrnitvi se je takoj po zdravljenju vključil v delo krajevnega odbora OF v Šentilju. V letih 1949—1950 si je zelo prizadeval, da bi kraju zgradili zadružni dom. Kot mizarski mojster je tudi sam mnogo pripomogel k njegovi hitrejši dograditvi. Tudi sicer je s svojo spretnostjo pomagal pri marsikateri prostovoljni akciji.
Deloval je tudi na družbenopolitičnem področju. V preteklem mandatu je bil član predsedstva KK SZDL Šentilj. V zadnjem obdobju je predsednik krajevne organizacije ZB Šentilj in član komiteja za SLO in DS.
Tovariš Čanč ima še eno ljubezen — čebele. V osnovni šoli Šentilj že nekaj časa uspešno vodi čebelarsko dejavnost. Na ta način prenaša svoje bogate izkušnje na mladi rod, s čimer opravlja še eno pomembno nalogo. Kot aktivist SZDL, borec in mentor mladim uživa polno zaupanje in spoštovanje krajanov.
JELKA FUŽIR
prejme srebrno priznanje OF za aktivno delo v krajevni samoupravi ter v organih OK SZDL.
Tovarišica Fužirjeva je dolgoletna aktivna družbenopolitična delavka tako v združenem delu, v krajevni skupnosti kot tudi v organih OK SZDL. Uspešno je delovala v KS Levi breg kot članica sveta KS ter podpredsednica delegacije za SPIZ.
Ob preselitvi v KS Edvarda Kardelja se je aktivno vključila v delo na raznih področjih — opravlja funkcijo podpredsednika skupščine KS, članice sveta KS, je delegatka v SIS gospodarskih dejavnosti ter članica komisije za socialna vprašanja v KS.
Zelo zavzeto je delovala v svetu za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu OK SZDL, kjer je bila v času 1983 — 87 tudi predsednica. Zaradi uspešnega vodenja je postala tudi podpredsednica OK SZDL Velenje za področje družbenih dejavnosti.
Tovarišica Fužirjeva se odlikuje po nenehni potrebi po strokovnem izpopolnjevanju ter izjemno humanem odnosu do sočloveka. Njeno delo je tako na delovnem mestu, kot v aktivno stih v KS in DPO usmerjeno k iz boljševanju položaja človeka \ naši družbi, k uveljavljanju akti vne socialne politike, v kateri naj bi delavec s svojim delom zago tavljal ustrezen socialno ekonomski položaj sebi in svoji dru-
Povsod je cenjena kot strokovnjak in spoštovana kot človek.
JOŽE KOVAČ
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično aktivnost in prispevek k razvoju občine Velenje.
Tovariš Kovač se je vključil v družbenopolitično delo že kot mladinec. Bil je predsednik mestnega komiteja mladine v Velenju (1946—1948), predsednik OS ZSS Velenje, več mandatov član OK ZKS, član predsedstva OS ZSS, član predsedstva O K SZDL, član in predsednik raznih komisij pri OK ZKS, član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV in predsednik delavskega sveta v Gorenju.
Dolga leta je član razširjenega političnega aktiva v občini, kjer je zadolžitve za razne naloge prejemal od OK ZKS in OK SZDL ter jih dosledno izpolnjeval.
Kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo doma KS v Kavčah se je izkazal s svojim požrtvovalnim delom in izredno to-
variškim odnosom do slehernega krajana.
Ze drugi mandat je predsednik KO ZZB Kavče - Podkraj, član predsedstva KK SZDL in eden najaktivnejših aktivistov v KS. S svojo skromnostjo in doslednostjo si je pridobil zaupanje tako v KS kot v občini.
BOGOMIR ŠEK
ME LAN-
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo pri izgradnji in razvoju KS Šalek.
Tovariš Melanšek se že od mladosti vključuje v izgradnjo in razvoj krajevne skupnosti Šalek, vseskozi pa je bil aktiven tudi na družbenopolitičnem področju v OZD, kjer je zaposlen.
Med drugim je bil v letih 1972—78 predsednik sveta takratne krajevne skupnosti Šalek, v letih 1978—1982 pa član sveta KS Šalek-Gorica. V OZD je bil član delavskega sveta RLV in član delavskega sveta tozd Jamska mehanizacija.
Tudi danes je tovariš Melanšek aktiven v krajevni skupnosti Šalek in težko si je predstavljati akcijo brez njegovega sodelovanja. Med drugim zelo vestno in prizadevno opravlja naslednje odgovorne dolžnosti: je član gradbenega odbora za izgradnjo kabelsko-distribucijskega sistema, član komiteja za SLO in DS
ter poveljnik CZ v krajevni skupnosti in predsednik volilnega odbora. Dolga leta je gonilna sila in poveljnik v Gasilskem društvu Šalek, pred leti pa je bil tudi predsednik tega društva.
Tovariš Melanšek je prav gotovo aktivist, ki s svojim delom na vseh področjih družbenega življenja in dela vzbuja spoštovanje.
VIDA PEER
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno uspešno vključevanje
v vse pore družbenega življenja v KS Konovo.
Tovarišica Vida se je v aktivno delo v KS vključila že pred njeno
ustanovitvijo in ostala neutrudna aktivistka vse do danes. Izjemna je njena pripravljenost pri konkretni akciji, ki jih v tem obdobju ni bilo malo. Z veliko odgovornostjo je prevzemala naloge pri urejanju komunalnih zadev v KS bodisi pri izgradnji kanalizacije, cest ali cestne razsvetljave.
Manjkala tudi ni pri organiziranju bogatega in pestrega kulturnega življenja v KS Konovo.
Dolga leta je bila članica predsedstva K K SZDL, sekretarka KO ZK Konovo, članica sekretariata in blagajničarka, članica delegacije SIS za zdravstvo. Zadnja leta je tudi predsednica sekcije društva invalidov. Njeno prizadevno aktivistično delovanje se Vleče kot rdeča nit v frontni organizaciji v KS Konovo.
S svojim odgovornim delom in predanostjo daje vzgled vsem krajanom, zato ni čudno, da je med njimi priljubljena, da uživa polno zaupanje in vzbuja spoštovanje.
KIKEC ALOJZ
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah tako v KS Šmartno kakor tudi v ožji in širši družbenopolitični skupnosti.
V obdobju 1963/65 je bil poslanec skupščine SRS. Več mandatnih obdobij je bil član OK ZKS Velenje in član sveta in predsedstva ZSS Velenje. V obdobju 1978/82 je bil član CK ZK Jugoslavije in v obdobju 1982/86 član CK ZKS Slovenije in delegat CK ZKS.
Bil je tudi predsednik OK ZKS Velenje in predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine
občine Velenje. V letih 1984/88 je bil član predsedstva OK SZDL Velenje in član izvršilnega odbora OK SZDL. Sedaj je predsednik tovariškega razsodišča pri OK ZKS Velenje. Tovariš Kikec je dolgoletni aktivni član KO ZRVS Šmartno — Titovo Velenje.
Njegova aktivnost je vidna v vseh pomembnih aktivnostih v KS Šmartno Titovo Velenje, kjer opravlja že drugi mandat tudi funkcijo predsednika krajevne konference SZDL Šmartno.
S svojo požrtvovalnostjo in aktivnim delom daje vzgled krajanom, zato uživa zaupanje in spoštovanje tako v KS kot tudi v občini.
ANTON MOČILNIK-STAŠKO
prejme srebrno priznanje OF za dolgoeltno aktivno in nesebično delo v občini ter za velik prispevek pri njenem razvoju.
A

V-
Tovariš Močilnik se je takoj po osvoboditvi kot mlad partizan in terenski aktivist vključil v aktivnost v takratnem okraju Dravograd. V rudniku Mežica,
kjer je bil zaposlen, so ga izvolili za sekretarja SKOJ, v času nadaljnjega izobraževanja pa je opravljal tudi nalogo sekretarja celice komunistične partije.
Po preselitvi v Titovo Velenje leta 1950 je postal aktiven funkcionar. Več let je bil predsednik OS ZSS Velenje in član predsedstva sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije. V obdobju pospešenega razvoja Šaleške doline je bil predsednik in podpredsednik skupščine občine Šoštanj in občine Velenje in si prizadeval, da se v občini skladno razvijajo energetika, industrija in druge dejavnosti.
Bil je tudi poslanec v zvezni skupščini. Po upokojitvi se je aktivno vključil v življenje takrat nove krajevne skupnosti Gorica, kjer je prevzel številne dolžnosti.
S svojo skromnostjo in prizadevnostjo si je pridobil veliko spoštovanje in zaupanje krajanov in občanov. Kot predsednik skupščine SPIZ. na to dolžnost je bil v letu 1988 izvoljen že drugič, je s svojim poznavanjem in uveljavljanjem samoupravnih odnosov in iskanjem najboljših rešitev svoj ugled med občani še utrdil.
FRANC ŠTEFANČIČ
prejme srebrno priznanje OF za svoj velik prispevek pri ustanovitvi in razvoju KS Gorenje.
Vso njegovo dosedanje delo, ki ga je vestno opravljal tako v službi kot v KS Gorenje, govori o njegovem naprednem, aktivnem in pravilnem odnosu do naše družbe.
Tovariš Štefančič je bil predlagatelj ustanovitve KS Gorenje, dolgoletni predsednik KK SZDL, sekretar OO ZK v KS Gorenje ter aktiven član Gasilskega društva Paška vas.
Posebej je aktiven sedaj, ko je kot predsednik sveta KS Gorenje oblikovalec dela in življenja v tej KS ter glavna gonilna sila.
Z njegovo pomočjo se KS Gorenje pospešeno razvija, pri čemer je dan poseben poudarek zagotavljanju kvalitetnega življenja vsem krajanom.
Nedvomno je ecfen izmed tistih občanov, ki je dal in še daje pečat vsej svoji krajevni skupnosti.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZRVS KAVČE - PODKRAJ
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Kavč in Podkraja zagotavlja dobro obrambno usposobljenost krajanov in prispeva k razvoju te organizacije. Vključuje tudi aktiv rezervnih starešin krajevne skupnosti Šentilj in je sploh ena najbolj aktivnih tovrstnih organizacij v občini.
Poleg obveznega programa izobraževanja organizirajo skupaj z organi krajevne skupnosti, družbeno političnimi organizaci-
STANE ŽULA
prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno izjemno uspešno delo v kulturnih in humanitarnih organizacijah in za njegov doprinos na tem področju v občini Velenje.
Tovariš Žula se je aktivistično vključeval v delo na kulturnem in humanitarnem področju že v Beli Krajini, kjer je v mladosti služboval. Takoj po prihodu v občino Velenje in zaposlitvi v
Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu se je strokovno usposobil za socialnega delavca in opravljal pomembna dela vodje socialne službe. Njegova stalna življenjska usmeritev so človek, njegov razvoj ter zagotavljanje ustreznih delovnih in življenjskih
Njegov socialni in humani odnos odseva tudi v bogatem družbenopolitičnem delu, saj je bil predsednik komisije za delovne in življenjske razmere pri republiškem odboru sindikata delavcev energetike, je predsednik komisije za invalidska vprašanja pri skupnosti socialnega varstva Velenje in aktiven član v številnih organih OK SZDL.
Njegovo delo sega tudi v družbene organizacije in društva. Zlasti prizadeven je kot predsed^ nik občinskega odbora Rdečega križa, ki je pod njegovim vodstvom postal eden izmed najuspešnejših v Jugoslaviji. Dela tudi v zvezi kulturnih organizacij.
V zadnjih letih se je aktivno vključil tudi v družbenopolitične aktivnosti v krajevni skupnosti Desni breg — Titovo Velenje.
Za svoje plodno in vsestransko delo je prejel že številna odlikovanja in priznanja.
jami in društvi tekmovanje iz veščin SLO in DS. V zadnjem času pa so to akcijo preimenovali zaradi množičnega odziva krajanov v obrambni dan krajevne skupnosti.
Vse akcije usklajujejo z aktivnostmi krajevne skupnosti, družbeno političnimi organizacijami
in društvi in so skupaj z njimi pomembno gibalo življenja v kraju.
S takšnim delom krajevna organizacija ZRVS zagotavlja dobro obrambno usposobljenost krajanov in hkrati tudi prispeva k razvoju organizacije ZRVS.

21. aprila 1988 ★ tltovo velenje__QQ ] _ f\/JAJU	__H3S C9S » stran 5
Turistično društvo Šoštanj proslavlja v tem letu visok jubilej — 85-letnico delovanja. Vse leta so tesno povezani z vsemi aktivnostmi v kraju, še posebej uspešni pa so zadnja leta, ko namenjajo še posebno skrb urejenemu in čistemu mestu, organizaciji številnih prireditev ter turistični propagandi.
Društvo prizdevno sodeluje z družbeno političnimi organizacijami in organi krajevne skupnosti ter ostalimi društvi v Šoštanju.
Skorajda ni dejavnosti v Šoštanju, pri kateri ne bi sodelovalo tudi Turistično društvo. V svoje vrste vključujejo številne krajane, še več pa se jih vključi v neposredno delo, ki ga vodi in usmerja društvo.
Lani so bili proglašeni za najboljše društvo na širšem celjskem območju, prejeli pa so tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.
RUDI BOH
je zaposlen v DO*EKO (predhodno RŠC) od leta 1968.
Je eden tistih delavcev, ki čuti potrebo in smisel permanentnega izobraževanja, tako za opravljanje delovnih dolžnosti kot tudi dobro usposobljenost za opravljanje družbenopolitičnih nalog.
K UD IVAN CANKAR PLEŠIVEC
Kulturno umetniško društvo Ivana Cankarja Plešivec je doslej organiziralo 12 srečanj narodno-zabavnih ansamblov, vsako leto pripravijo srečanje harmonikarjev, celovečerne predstave ter proslave ob praznikih. Društvo predstavlja v Plešivcu jedro življenja in dela. S svojo aktivnostjo so združili sprte krajane in odpravili brezna med ljudmi. K sodelovanju so pritegnili skorajda vse krajane in s tem celo presegli prvotne cilje.
Društvo povezuje mlade in starejše krajane, vaščane vseh zaselkov in jim daje s tem motivacijo za akcije, s katerimi spreminjajo podobo kraja in način življenja.
Poseben pomen imata prireditvi Srečanje narodno zabavnih ansamblov in Srečanje harmonikarjev. Na nevsiljiv način s ponosom razvijajo in prenašajo tradicije NOV. Ime Graške gore je opevano in poznano po vsej Sloveniji, pa tudi v zamejstvu.
Kulturno društvo Ivana Cankarja je dokazalo, da lahko takšno društvo spremeni podobo kraja in oplemeniti življenje krajanov.
MIHWWW0PO00CM30C
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠOŠTANJ
Aktivna je na vseh področjih: tako na samoupravnem, delegatskem kot tudi političnem. Že kmalu po zaposlitvi seje aktivno vključila v delo sindikata in dve mandatni obdobji opravljala funkcijo namestnice predsednika OOZS TOZD, zatem pa dva mandata funkcijo predsednice.
Delovala je tudi v konferenci OOZS v delovni organizaciji.
V	samoupravnih organih je en mandat opravljala funkcijo namestnika, dva mandata pa funkcijo predsednika delavskega sveta TOZD. Bila je tudi članica delavskega sveta delovne organizacije.
V	tem mandatnem obdobju opravlja funkcijo vodje delegacije TOZD za SIS družbenih dejavnosti. Poleg navedenih funkcij je opravljala še več nalog, med njimi tudi referenta za šport in rekreacijo v TOZD.
Tovarišica Grobelnikova je torej zgled delavke, ki zaupane naloge in funkcije opravlja vestno in dosledno, v smislu dajanja iniciativ in uveljavljanja pozitivnih idej za doseganje boljših rezultatov v TOZD. Njena vrlina je tudi ta, da je vedno pripravljena pomagati in zagovarjati pozitivna stališča za izboljšanje medsebojnih odnosov in zagotavljanje osnovnih delovnih in socialnih pogojev. S takšnim ravnanjem pa si je pridobila simpatije in zaupanje delavcev v TOZD.
MILENA ROŽIČ
je zaposlena v Zdravstvenem centru in sicer v Bolnišnici Topolšica, od leta 1963.
ŠTEFAN MERŠAK
je zaposlen v RLV od leta 1970 in sicer vsa leta pri jamskih delih, kjer je pričel kot pripravnik in prevzel dela in naloge rudarskega nadzornika. S svojim odgovornim odnosom do dela in poštenostjo, ki jo je izkazoval do sodelavcev, si je pridobil zaupanje in pri delu napredoval v jam-sicega poslovodjo. Delavci pa so mu zaupali tudi politične in samoupravne naloge. V sindikatu je opravljal funkcijo predsednika OOZS v TOZD, nato pa dva mandata predsednika konference OOZS v DO RLV. Bil je tudi član Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje in deloval v Komisiji za prošnje in pritožbe.
Njegova sposobnost tenkočutnega zaznavanja izvirnih problemov delavcev in odločnost za organizirano ter strpno razreševanje le-teh, je Štefana Meršaka kmalu popeljala v vrste Republiškega odbora sindikata delavcev energetike Slovenije, kjer je zavzeto opravljal naloge v Komisiji za delovne in življenjske razmere delavcev.
Zaupanje pa si je pridobil tudi med občani v krajevni skupnosti, kjer je dva mandata opravljal funkcijo namestnika sekretarja OOZK, nato pa sekretarja
OOZK. Bil je tudi član OK ZKS Velenje.
Letos je prevzel funkcijo predsednika Izvršilnega odbora za gospodarstvo pri delavskem svetu DO. Izvolitev v ta organ, ki po svojem pomenu sodi v sam vrh samoupravnega dogovarjanja v tem kolektivu, je še eno priznanje in obveza za uspešno, ustvarjalno in pošteno delo.
Njegova relativna mladost in velike izkušnje na družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju zagotavljajo, da lahko od Štefana Meršaka pričakujemo še veliko kreativnega dela.
SINDIKALNA KONFERENCA OOZS TOZD JAMA ŠKALE DO RLV
Sindikalna konferenca v TOZD Jama Škale deluje na območju Rudnika lignita Velenje, kjer je nastajalo in se razvijalo rudarjenje v Šaleški dolini. Tako kot vse druge sindikalne organizacije v okviru rudnika se tudi ta srečuje s stalnimi problemi v rudarstvu, ko gre za izredno težavne pogoje dela z nenehnim spreminjanjem odkopne fronte, kar je povezano tudi s socialnimi
težavami. V TOZD Jama Skale so prav zaradi izredno težkih pogojev dela kot prvi na pobudo sindikata pristopili k uvajanju štiriizmenskega dela, ki se je kasneje preneslo tudi v druge sredine.
Poleg takšnega dela pa se sindikalna konferenca, v kateri so tri osnovne organizacije zveze sindikatov, ukvarja še z vsemi drugimi zadevami, jih uspešno
razrešuje ter tako zagotavlja potrebno vzdušje med zaposlenimi. Te druge naloge pa se nanašajo predvsem na ustrezno razreševanje socialnih problemov (stanovanjska problematika, redno obiskovanje zaradi daljše bolezni odsotnih delavcev, srečanje z upokojenimi rudarji in drugo). Zelo pomembna pa je tudi kulturna razgibanost ter organizacija srečanj, kjer se rudarji sprostijo po napornem delu.
Njegova doslednost pri delu in sposobnost, da na primeren in pošten način ustvarja pogoje za demokratično usklajevanje različnih interesov sta bila vodilo, da mu je delovni kolektiv zaupal opravljanje pomembnih samoupravnih in družbenopolitičnih dolžnosti. Že drugi mandat opravlja funkcijo predsednika konference OOZS v DO EKO, je delegat v občinski in republiški samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje, predsednik disciplinske komisije na nivoju DO.
Bil je član Občinskega sveta ZSS Velenje. Vseskozi pa deluje v ZK, kjer je med drugimi opravljal funkcijo sekretarja akcijske konference ZK v DO EKO: vrsto let deluje tudi v OK ZKS Velenje v raznih delovnih telesih, še posebej zavzeto v kadrovski komisiji.
MARJANA GROBELNIK
je zaposlena v Gorenju Gospodinjski aparati (prej TGO) od leta 1969.
ZDRAVKO CVIKL
je zaposlen v RLV od leta 1977.
Ves čas zaposlitve je aktiven v političnih organizacijah in samoupravnih organih. Pričel je z delom v mladinski organizaciji. Zaradi primernega odnosa do dela ter zaupanih nalog je oziroma še uspešno opravlja vrsto funkcij. Njegovo ustvarjalno delovanje je krepilo delo v delavskem svetu TOZD, v OOZK ter v sindikatu. Delavci v DO RLV ga še posebej dobro poznajo kot sindikalnega aktivista, ki se zavzema za uspešno razreševanje za delavce najpomembnejših zadev — od družbenega standarda, stanovanjske problematike do ustreznega nagrajevanja dobrega dela.
Sindikalna konferenca, ki jo že drugi mandat vodi tovariš
Cvikl, pa zelo uspešno deluje tudi na vseh ostalih področjih.
aktivno vključuje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zavzeto in s čutom odgovornosti je dva mandata izjemno dobro opravljala funkcijo predsednice osnovne organizacije zveze sindikatov v DSSS. Delovala in prizadevala si je za krepitev in uresničevanje ciljev ter nalog gospodarskega in družbenega razvoja delovne organizacije. Zavzemala se je za pošten odnos pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Odgovorno je izvajala in izpolnjevala zadane naloge, sprejete v organizacijah in organih Zveze sindikatov Slovenije in Občinskega sveta ZSS Velenje.
ALOJZ HUDARIN
je zaposlen v DO Gl P Vegrad od leta 1972.
Tovariš Hudarin dosega zelo dobre delovne rezultate. Z veliko mero kreativnosti si nenehno prizadeva za krepitev in širitev ino-vativne dejavnosti v DO. Rezultat njegovega dela na tem področju je naprednejši pristop delovne organizacije k tej dejavnosti in tudi dosežki na področju inovacijske dejavnosti. Hkrati je tovariš Hudarin polno angažiran kot družbenopolitični delavec, ne le v Gl P Vegrad, temveč tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Tako že od leta 1985 odgovorno opravlja naloge predsednika konference OOZS oziroma sindikalne konference OOZS v GIP Vegrad, kot član sodeluje v akcijski konferenci OOZK delovne organizacije, je član Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, član konference OOZS v SOZD ZIGP (v sestavi katerega deluje tudi GIP Vegrad), sodeluje kot organizator številnih javnih športnih in kulturnih prireditev in prireditev v GIP Vegrad (kulturna srečanja gradbenih de-
drugimi tudi namestnika predsednika mladinske organizacije.
Ves čas pa deluje še v sindikatu, kjer je opravljal vrsto nalog. Njegovo področje je športno-re-kreativno področje, na katerem je priznan kot dober organizator in športnik tako v TOZD in DO kot v občinskem in republiškem merilu. Tovariš Lah ima veliko zaslug za uveljavitev preventi-vno-rekreativnega oddiha delavcev v Gorenju.
Deloval je tudi v raznih komisijah v TOZD, bil je predsednik stalne volilne komisije. Dve mandatni obdobji je bil delegat v delegaciji občinskih SIS za zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo.
Od leta 1972 je aktiven krvodajalec. Pri sodelavcih je cenjen kot dober delavec in tovariš, saj svoje delo opravlja temeljito, vestno in vzorno, kar dokazuje tudi s tem, da glede na potrebe in skrb za proizvodnjo ostane večkrat po rednem delu na delovnem mestu brez kakršnegakoli nadomestila.
METKA GABERŠEK
lavcev Slovenije, športne igre gradbincev, proslave ob jubilejih v delovni orgarlizaciji itd.) in je kot tak znan v širši družbenopolitični skupnosti.
S primernim pristopom, čutom za samoupravljanje, osebnim zgledom ter vztrajnostjo prispeva h krepitvi in razvijanju socialističnega samoupravljanja, kar je v sedanji situaciji zelo pomembno.
MARTIN LAH
je zaposlen v Gorenju Gospodinjski aparati (prej TGO) od leta 1971.
Svojo politično aktivnost je pričel že v mladinskih vrstah, kjer je dva mandata v predsedstvu osnovne organizacije ZSMS opravljal odgovorne naloge, med
FRANC MIKEK
je zaposlen v Gorenju Notranja oprema (prej TGO) od leta 1956. Svojo družbenopolitično pot je pričel kot šestnajstletni mladenič v zvezni brigadi pri izgradnji avtoceste Bratstvo in enotnost, kjer je bil udarnik. Delo v Gorenju opravlja ves čas vestno, marljivo in s tovariškim odnosom do sodelavcev.
Vseskozi se je aktivno vključeval v delo sindikata; večkrat je uspešno opravljal funkcijo predsednika. V času najtežjih trenutkov Gorenja je v TOZD Gradbeni elementi zopet vodil osnovno organizacijo zveze sindikatov, ki je izvajala stališča in aktivnosti v zvezi s sanacijo Gorenja. Pri vseh delovnih naporih med sanacijo je tovariš Mikek vedno dajal poudarek socialnemu položaju delavcev. Njegovo delovanje je bilo prisotno tudi v samoupravnih organih, kjer je bil večkrat član upravnih odborov in delavskega sveta v TOZD in DO. S svojim malo robatim,, pa vendarle človeškim odnosom
je zaposlena v delovni organizaciji ESO od leta 1961, v kateri uspešno vodi službo knjigovodstva.
Pri delu jo odlikujeta natančnost in strokovnost. Vseskozi se
V sedanjem mandatnem obdobju opravlja funkcijo namestnika predsednika delavskega sveta DO in vodje delegacije za zbor združenega dela. Kot članica ZK je delovala tudi v sekretariatu OOZK in kot članica v raznih komisijah pri delavskem svetu DSSS in delovne organizacije.
V sindikatu je delovala že pred izvolitvijo za predsednico OOZS v TOZD in to v izvršnem odboru OOZS tri mandatna obdobja; funkcijo predsednice pa opravlja že drugi mandat.
Kot predsednica sindikalne organizacije je znala organizirati delo in motivirati delavce, zato sindikalna organizacija dobro deluje in problem sprotno uspešno razrešujejo.
Aktivno pa se vključuje tudi v delo krajevne skupnosti, kjer opravlja funkcijo predsednice Društva prijateljev mladine. Deluje pa še v delegatskem sistemu, kjer opravlja funkcijo vodje delegacije za samoupravne interesne skupnosti v krajevni skupnosti. V prejšnjih mandatih pa je bila delegatka SIS v TOZD.
do sodelavcev, je deloval tudi kot član ZK. Za opravljanje naštetih funkcij in ostalih nalog je žrtvoval veliko prostega časa. Naloge, ki so mu bile zaupane, je vedno odgovorno opravljal.
Za uspešno delo je prejel več različnih priznanj, med drugim tudi državno odlikovanje — medaljo dela.
6. stran » nEkS c9s
OB 1.
MAJU
titovo velenje ★ 21. aprila 1988

Srebrni znak zveze sindikatov
NINO OŠ LOVNI K
je zaposlen v TEŠ od leta 1973, kjer se je ob delu izobraževal in leta 1981 končal prvo stopnjo na Fakulteti za telesno kulturo kot višji organizator rekreacije.
Njegova aktivnost je torej na področju športa, rekreacije, oddiha, v zadnjem času pa tudi pre-ventivno-rekreativnega zdravljenja. Zelo uspešno je njegovo profesionalno delo na teh področjih v DO TEŠ, enako uspešno in odgovorno pa opravlja funkcije in naloge v raznih športnih klubih, društvih in komisijah. Trenutno opravlja funkcije: predsednika za šport in rekreacijo TVD Partizan Šoštanj, sekretarja Odbojkarskega kluba To-polšica, predsednika Komisije za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri Občinskem svetu
SZZ Velenje, predsednika Komisije za šport in rekreacijo SOZD REK, predsednika Komisije za šport in rekreacijo SOZD EGS, člana Komisije za šport in rekreacijo pri Zveznem odboru
sindikata delavcev energetike Jugoslavije, člana društva organizatorjev rekreacije Slovenije, predsednika Komisije za letovanje SOZD EGS in člana predsedstva zbora sodnikov Odbojkarske zveze Slovenije.
V času njegovega profesionalnega dela so v TEŠ na področju organiziranja letnega in zimskega oddiha za delavce dosegli velik napredek. V letu 1987 je na organiziran način letovalo 58 odstotkov vseh zaposlenih s svojimi družinami, in kar je še posebej pomembno, da so cene zelo ugodne. Velik napredek je tudi na področju preventivno-rekrea-tivnega oddiha. Zasluga tovariša Ošlovnika pa je tudi v tem, da se delavci TEŠ udeležujejo vseh športno-rekreativnih dejavnosti in lig, ki jih organizirata sindikat in ZTKO Velenje.
HELENA PERKOVIČ
je zaposlena pri samostojni obrtnici v cvetličarni I RIS od leta 1968.
Kot sindikalna aktivistka deluje že od samega prihoda v Velenje. Tako je opravljala funkcijo članice izvršnega odbora, predsednice izvršnega odbora OOZS, članice komisije za stanovanjska vprašanja delavcev v samostojnem osebnem delu, predsdnice disciplinske komisije in nenazadnje članice skupne komisije za uresničevanje kolektivne pogodbe.
V preteklem mandatnem obdobju je opravljala funkcijo predsednice OOZS. V tem času
je bila na pobudo osnovne organizacije obravnavana na seji Predsedstva Občinskega sveta
ZSS Velenje tudi problematika družbeno-ekonomskega položaja delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Na osnovi teh pobud in sklepov se je izboljšalo in bolje načrtovalo delo na področju samostojnega osebnega dela v upravnih organih, inšpekcijskih službah in sindikalnih vrstah.
Rezultat teh aktivnosti in dela pa je priznanje Občinskemu svetu ZSS Velenje, ki mu ga je podelil Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije v letu 1986,-
Aktivnost tovarišice Perko-vičeve pa se nadaljuje z vključevanjem v delo izvršnega odbora OOZS. Je tudi delegatka v delegaciji SIS za zdravstvo in članica Republiškega odbora sindikata delavcev obrti Slovenije.
ERNA ZELEZNIK
je zaposlena v Gorenju Notranja oprema (prej TGO) od leta
1961. Med sodelavci je cenjena kot vzorna in vestna delavka, zavoljo česar so ji zaupali vrsto nalog v sindikatu, samoupravnih organih in delegatskem sistemu. V delo sindikata se je aktivno
vključila že zelo zgodaj. Več mandatnih obdobij je bila članica izvršnega odbora; ker pa seje dokazala z angažiranim delom, so ji delavci zaupali funkcijo predsednice osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Pohištvo, ki jo je zelo uspešno opravljala dva mandata. Naloge, ki so ji bile naložene, je opravljala v dogovorjenem roku in kvalitetno. Kot predsednica OOZS je bistveno prispevala k poživitvi dela sindikalnih skupin ter k skupnim akcijam na nivoju Gorenje SOZD. Vedno je znala prisluhniti problemom posameznih delavcev, jim svetovati in pomagati.
Uspešno je delovala tudi v delavskem svetu TOZD, kjer je bila več mandatov njegova članica. Izkazala pa se je še v izvršnih organih delavskega sveta. Kot delegatka je delovala v SIS gospodarskih dejavnosti.
Vrsto let je aktivna na področju krvodajalstva, saj deluje tudi v odboru za krvodajalstvo v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema.
MAGDA ZIST
je zaposlena v delovni organizaciji VIZ, TOZD osnovna šola Miha Pintar-Toledo.
Odlikuje se po tem, da vsa leta izredno aktivno, odgovorno in dosledno opravlja vrsto pomembnih funkcij in nalog v sindikatu ter samoupravnih organih v TOZD in DO, poleg tega pa je tudi kvalitetna pedagoška delavka.
Dva mandata je opravljala funkcijo predsednice OOZS v TOZD. V tem obdobju so bili v TOZD doseženi izredni uspehi in angažiranost vseh delavcev.
Opravljala je tudi funkcijo namestnice predsednice konference OOZS v VIZ.
Giede na njeno angažiranost in izjemen osebni prispevek pri opravljanju funkcij so ji delavci VIZ zaupali odgovorno nalogo delegata na II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Tovanšica Žistova si vseskozi prizadeva, poleg uveljavljanja ustreznega družbenoekonomskega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju, tudi za izboljšanje delovnih razmer v tej dejavnosti.
Uspešno deluje pri krepitvi delegatskega sistema, kjer je opravljala funkcijo namestnika predsednika zbora izvajalcev v občinski samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje, sedaj pa opravlja funkcijo predsednice zbora. Drugi mandat je delegatka v zboru združenega dela.	__
Poleg predhodno navedenih dolžnosti opravlja še funkcijo predsednice programskega sveta v Centru za informiranje, propagando in založništvo Titovo Velenje, deluje v komisiji za OD v TOZD in je namestnica predsednika komisije za usklajevanje samoupravnih aktov v delovni organizaciji VIZ.
KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV GORENJE SOZD
že vrsto let uspešno deluje, še posebej pa izstopa aktivnost od leta 1983 dalje.
Delovanje konference zveze sindikatov Gorenje SOZD je pred ukrepom družbenega varstva v velenjskem delu Gorenja potekalo v težkih razmerah, še zlasti zato, ker poslovodna struktura ni imela posluha in ni bila pripravljena konstruktivno sodelovati s sindikatom. Posledica takšnega stanja pa je bila slabša učinkovitost dela konference zveze sindikatov Gorenje SOZD.
Stanje pa se je po letu 1983 bistveno izboljšalo. Konferenca zveze sindikatov je postala nosilec aktivnosti za izboljšanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v Gorenju SOZD. Aktivno je vključena in sodeluje v kadrovskih postopkih za najodgovornejše poslovodne ter ostale funkcije. Še posebej je obravnavala in motivirala delavce za izpolnjevanje ciljev dolgoročne sanacije Gorenja, delitve po delu in rezultatih dela, uveljavljanja politike opiranja na lastne moči, krepitve inovacijske dejavnosti. *
Obravnavala in usmerjala je aktivnost za krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, uveljavljanje in razvijanje samoupravnega in delegatskega sistema tako znotraj Gorenja kot tudi širše. Konferenca zveze sindikatov namenja veliko pozornosti informiranju in metodam dela za učinkovitejše delovanje 122 osnovnih organizacij zveze sindikatov v Gorenju SOZD.
Konferenca zelo uspešno prenaša interese delavcev na občinske, republiške in zvezne organe v zvezi sindikatov in se povezuje z občinskimi sveti zveze sindikatov, kjer so sedeži organizacij združenega dela Gorenja. Sodeluje in izmenjuje pa tudi izkušnje s konferencami OOZS v občini Velenje in konferencami večjih OZD v panogi.
fwwifwwwifwwwwwwywwwww
Občina Mozirje
Priznanja Osvobodilne fronte
ANTON VENEK iz Mozirja — za dolgoletno delo na kulturnem in družbeno-poli-tičnem področju v krajevni skupnosti in občini,
SLAVKO ŽAGAR iz Mozirja — za uspešno vodenje krajevne konference SZDL ter za delo v organih krajevne skupnosti,
FRANC PLANOVŠEK iz Nazarij — za nesebično in humano delo na področju kr-
vodajalstva in v humanitarnih organizacijah,
PETER CAJNER iz Šmartnega ob Dreti — za aktivno delo v krajevni skupnosti in prizadevanja za razvoj kraja,
JAKOB FILAČ iz Gornjega grada — za uspešno delo na področjih gasilstva in turizma v kraju in občini,
HELENA KRALJ z Ljub-nega ob Savinji — za dolgo-
letno uspešno in predano delo na področju kulture ter za družbeno-politično delo v kraju in občini,
ZALA TOŠ z Ljubnega ob Savinji — za neprecenljivo in predano delo pri organizaciji kulturnih prireditev v kraju, FRANC GRACUN iz Luč — za dolgoletno prizadevno delo v krajevni samoupravi, organizacijah in društvih v krajevni skupnosti.
Srebrni znaki zveze sindikatov
Za dolgoletno uspešno in prizadevno delovanje v sindikalni organizaciji bodo v občini Mozirje letos SREBRNE ZNAKE ZSS prejeli:
JOŽICA VEBER iz OO ZSS Savinja Mozirje,
VIDA ORLOVIČ iz OO ZSS Gorenje - Glin DSSS, RUDI ŠVERC iz OO ZSS Gozdno gospodarstvo Na-
zarje, tozd Transport in gradnje,
STANKO STRGAR iz OO
ZSS Gozdno gospodarstvo Nazarje, tozd Gozdarstvo Luče in
MARZINA HRASTNIK iz OO ZSS Elkroj, tozd Konfekcija Nazarje.
ALEKSANDER VIDE-ČNIK iz Mozirja bo Srebrni
znak ZSS prejel za neumorno raziskovanje revolucionarnega izročila in proučevanje delavskega gibanja v mozirski občini,
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS GORENJE -MALI GOSPODINJSKI APARATI pa bo priznanje prejela za uspešno delo v preteklem obdobju.
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje
Vsem delovnim ljudem in
občanom občin Mozirje in
Velenje iskreno čestitamo
ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve
O F slovenskega naroda in
1. maju — mednarodnemu prazniku dela!
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom velenjske in mozirske občine iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF in 1. maju — mednarodnemu delavskemu prazniku
21. aprila 1988
it titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
★ stran 7
Nova naložba obrata Zamrzovalnih skrinj
Z združevanjem sredstev do posodobitve
V Gorenju si prizadevajo kupcem doma in tudi v tujini ponuditi nove, izboljšane izdelke, konkurenčni pa postajajo lahko le zahvaljujoč kakovostnim in po izgledu sodobnim izdelkom. Brez potrebnih vlaganj v stroje, tehnologijo pa ob nenehnem izobraževanju zaposlenih seveda ne gre.
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so poslovodni delavci Gorenja predstavnike tiska seznanili z dosežki v preteklosti, načrti za naprej, poseben poudarek pa namenili prav naložbeni dejavnosti v vsej sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje. Ladislav Grdina, predsednik poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati je najprej poudaril, da vztrajno, čeprav še vedno počasi, izboljšujejo kadrovsko strukturo zaposlenih, ki jo po svoje zahteva tudi vedno sodobnejša tehnologija.
Največ poudarka pa so dali v ponedeljek, 18. aprila, uradno namenu predani naložbi v obratu Zamrzovalne skrinje, kjer je zvečer s tekočega traku prišla tudi 2,5 milijonta zamrzovalna skrinja. Kot je poudaril vodja tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Franc Krajnc, je ta posodobitev ena najbolje in najhitreje izvedenih v Gorenju v zadnjih letih, pohvalijo pa se tudi, da je ves čas postopnega uvajanja sodobnejših strojev in naprav proizvodnja skrinj potekala nemoteno. brez težav pa delajo tudi ves čas od posodobitve.
Mitja Jenko, pomočnik poslovodnega odbora Gorenja sozd je razložil Gorenjev način zbiranja in koriščenja sredstev, saj je dru-
gačen od običajnega. Vse delovne organizaci je namreč sredstva za posodabljanje, za tehnološko prestrukturiranje proizvodnje, namensko združujejo in po vnaprej, v predinvesticijski študiji opredeljenih nalog, namenjajo tja, kjer je naložba v tistem trenutku najbolj smotrna. Tako je stalno prisotna konkurenca, vsi si prizadevajo upravičiti nujnost svojih naložb, pred začetkom vsakega večjega posega je dokumentacija pripravljena do vseh podrobnosti. Zato ne čudi dejstvo, da je večina posodobitev, tako tudi ta zadnja v obratu Zamrzovalne skrinje, končana vsaj v predvidenem roku, če ne že prej. Sredstev, namenjenih posameznim projektom, pa ne prekoračujejo; vedno pa je v ospredju
zahteva po kakovostnejših aparatih, odprava težjih fizičnih del.
V Zamrzovalnih skrinjah so odpravili tudi nočno delo žena, saj zdaj v dveh izmenah naredijo toliko, dostikrat pa tudi več, kot pred tem zares korenitim posegom v proizvodnjo.
Posodobitve se v Gorenju vrstijo od leta 1986, ko so začeli s 4, leta 1987 pa s 16 pri enajstih članicah poslovnega sistema; od teh jih je nekaj že zaključenih, 12 jih nadaljujejo letos, poleg tega pa jih bodo začeli še II, v prihodnjih letih pa nadaljnjih 22. Vsa ta prizadevanja pa so v Gorenju začeta v cilju razvojne sanacije, ki je brez vlaganj ne more biti.
Lani so v Gorenju Gospodinjski aparati, največji Gorenjevi tovarni, izdelali milijon 550 tisoč gospodinjskih aparatov, kar je za 3 odstotke več, kot leta 1986, od tega za izvoz 52 odstotkov izdelkov. Letos načrtujejo 5 odstotkov večjo proizvodnjo kot lani, za izvoz pa naj bi namenili kar 56 odstotkov aparatov. Prvič pa že kar na začetku poslovnega leta precej presegajo zastavljene načrte. Tako so marca delovni
načrt presegli za 9 odstotkov, v prvih treh mesecih letos pa so izdelali za 4 odstotke več, kot so načrtovali. Vse to pa nameravajo doseči z 1,5 odstotka manj zaposlenimi, kar pomeni 5 odstotkov večjo produktivnost.
Ob koncu razgovora z novinarji pa je na vprašanje o skrbi Gorenja za naše okolje Ladislav Grdina dejal, da je slej ko prej to tudi vprašanje zaupanja javnosti v resničnost podatkov, ki so jih po temeljitih analizah dali strokovnjaki ustreznih institucij. Tako zdaj odpadni emajl in lak ne skladiščijo več v Gorenju. Emajl začasno, dokler ne bo uresničena posodobitev žgalne peči v emaj-lirnici tozda Štedilniki, ki bo prinesla nov način emajliranja s peskanjem, odvažajo v opekarno Pragersko, kjer ga skupaj z glino žgejo v svojih izdelkih. Odpadni lak pa odvažajo v Ino, kjer. ga nato sežigajo.
Po besedah poslovodnih delavcev Gorenja pa bi bilo že pred leti treba večji poudarek dati tudi preventivnemu varovanju okolja in ljudi. Tako pa je denarja za dodatne ukrepe in čistilne naprave zmanjkalo, saj je ponavadi zadostoval le za osnovno naložbo. Darinka Razdevšek
Od 12. do 26. aprila
Spomladansko čiščenje
Bojan Križaj poslovni mož
Pomlad je torej tu. Z vsemi svojimi čari in navlako. Skrb za urejeno in čisto okolje mora biti naloga vsakega od nas. Zato je prav, da se v spomladansko očiščevalno akcijo, ki so je načrtovali sisi gospodarskih dejavnosti od 12. ' do 26. aprila tudi vsi vključimo.
Eden od nosilcev čiščenja wv ureditve vodotoka reke Pa-ke naj bi bil Nivo Celje. Za spomladansko čiščenje lokalnih, regionalnih in magistralnih cest in obcestnega pasu Cestno podjetje Celje. Veko-sova temeljna organizacija Stanovanjska oskrba pa je predsednikom svetov krajevnih skupnosti ter-hišnih svetov poslala naslednji dopis; »Z namenom, da bi bilo naše okolje lepo urejeno in čisto s tem pa tudi celotno mesto, želimo spomniti na nekatere naloge, potrebne za to akcijo. Predvsem je potrebno pograbiti in očistiti funkcionalno površino zelenic in peš poti, obrezati okrasno grmičevje,
popraviti koše za smeti ter popraviti ali prebarvati klopi pred stanovanjskimi objekti. Urediti bi bilo treba tudi marsikatero igralo za otroke«. Spomladanski čas je primeren tudi za čiščenje podstrešij in kleti, v katerih se je marsikje nabralo ogromno navlake. Za lepši izgled stanovanjske hiše pa so lepo urejeni cvetlični lončki na balkonih nepogrešljivi.
Za odvoz odpadkov in drugih smeti bodo poskrbeli delavci Vekosove temeljne organizacije Komunalna oskrba v dneh od 18. do 26. aprila. Stroške namestitve in odvoza kesonov pa bo poravnala komunalna skupnost občine Velenje.
Da prizadevanja ne bi iz-venela v prazno, bo akcijo spomladanskega čiščenja okolja nadzoroval tudi občinski komunalni inšpektor. Vse, ki se vanjo ne bodo vključili tako kot bi se morali, bo ustrezno kaznoval.
Odkritje spominske plošče pri Arfiču
Na dan praznika, 27. aprila ob 10. uri dopoldne, bodo v Škalah, na hiši pri Arliču, po domače Brezovšeku, odkrili spominsko ploščo v spomin na pet žrtev fa-
šističnega nasilja, ki so jih leta 1942 ustrelili Nemci. Ploščo bo odkrila krajevna organizacija Zveze borcev Škale.
»Do sedaj sem bil smučar — odslej naprej sem poslovnež.« Te besede je med drugim izrekel naš odlični smučar Bojan Križaj pretekli petek v vili Široko v Šoštanju, ko je kot sodelavec M cluba predstavil kolekcijo Bojan Križaj.
Ob tem so mu vsi, ki so se zbrali na tej predstavitvi, zaželeli, da bi bil enako uspešen tudi na tem področju, (vos)
A^Jf Program osrednjih prireditev ihjpjJ ob 27. aprilu in 1. maju
22. april ob 19. uri
Galerija Kulturnega centra
22. april
od 16. ure naprej
Dom kulture
26. april ob 19. uri
Dvorana glasbene šole
27. april ob 9. uri
igrišče ob bazenih
30. april
od 17. do 24. ure
center Titovega Velenja
Odprtje pregledne razstave del akademskega slikarja Alojza Zavolovška
Likovna delavnica učencev osnovnih šol občine Velenje — poslikava asfalta
Osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja s podelitvijo srebrnih priznanj OF in srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Program: koncert Simfoničnega orkestra glasbene šole »Fran Korun Koželjski« Velenje.
Tradicionalni občinski turnir v odbojki
Prireditve na predvečer praznika dela.
*	glasba
*	kulturni programi
*	gostinska ponudba
V primeru dežja prireditve odpadejo!
30. april
od 20. ure naprej
Rdeča dvorana
1. maj ob 6. uri
t. maj ob 11. uri
Graška gora
1. do 5. maj od 8. do 18. ure
Trebeliško
Srečanje delovnih ljudi in občanov na prvomajskem plesu
Budnica in kanonada
Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov
Prevozi:
Titovo Velenje od 8 vsakih 10 minut s postaj Rudarski dom, Tržnica, Nama, Bevče, Foito-va, Pesje;
Šoštanj ob 8.30, 9.30, 10.30 z avtobusne postaje
V primeru dežja prireditev odpade!
Tradicionalni regijski balinarski turnir ob prazniku dela
OBČANE IN DELOVNE LJUDI VABIMO TUDI NA PROSLA VE V POČASTITEV DNEVA OF IN 1. MAJA, KIJIH ORGANIZIRAJO KRAJEVNE SKUPNOSTI.
OS ZSS Velenje in OK SZDL Velenje
Občina Velenje
Že doslej več kot 1600 krvodajalcev
Solidarnost oziroma pomoč sočloveku je lepa človeška vrlina. Zal, vse bolj in bolj na njeno mesto stopa pehanje za dobrinami. Ta ugotovitev za našo občino ne velja vsaj na področju krvodajalstva.
Prejšnji teden je namreč minil v znamenju krvodajalskih akcij. Za potrebe celjske bolnišnice sta jo organizirali krajevni organizaciji Rdečega križa Topolšica in Šmartno ob Paki. Svojo človekoljubnost je izkazalo okrog 100 krajanov Topolšice, v Šmartnem pa jih je prišlo na odvzem krvi več kot 120.
V Šoštanju in Titovem Velenju pa je od srede do sobote potekala krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Tudi tu lahko pišemo o spodbudnih rezultatih. Nekoliko slabši so bili le v Šoštanju, kjer je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino 129 krajanov. Zato pa je bil boljši odziv v Titovem Velenju, kjer se je udeležilo krvodajalske akcije 1181 občanov.
Do 20. aprila je tako darovalo kri in s tem marsikomu rešilo življenje že več kot 1800 krvodajalcev velenjske občine, kar je približno toliko kot v enakem lanskem obdobju.
Občinsko tekmovanje mladih
Letošnje občinsko tekmovanje mladih v veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite bo na osnovni šoli Karla De-stovnika — Kajuha v Šoštanju.
Člani odbora za izvedbo tega tekmovanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje so se na prvi seji dogovorili, dabo to tekmovanje 21. maja. V teh dneh po osnovnih šolah velenjske občine potekajo šolska tekmovanja v obliki obrambnih dnevov. Na omenjeni seji so se člani odbora podrobno dogovorili o organizaciji aktivnosti, ki bodo potrebne za izvedbo občinskega tekmovanja, medtem ko bo regijsko tekmovanje 28. maja v Mozirju.	(,. m.
Kresovanju ob rob
Ohranjati tradicijo — zagotoviti varnost
Kurjenje kresov je staro kot krvave zgodbe iz Turških časov. Ob vdoru vojščakov Rdečega polmeseca so se ljudje branili pred njimi tako, da so na najvišjih gričih prižigali kresove in tako opozorili na bližajočo se nevarnost. Tradicija se je ohranjala gko-zi stoletja s spreminjanjem motiva, prvomajski kresovi pa so pridobili obeležje praznovanja — še vedno spoštovanega praznika dela, Prvega maja.
Toda, pripravljanje in kurjenje kresov, posebno na obrobju mest ali celo v mestih, se je povsem izrodilo v nekakšno pospravljanje »svinjarije« na prvo vzpetino ali zelenico sredi naselja. Na predvečer Prvega maja zažgana plastika, guma, dračje, po rezane žive meje, deli razpadajočih avtomobilov in druga podstrešna šara, ni nikakršno kresovanje. Je le zasmrajevanje bivalnih sosesk, ogrožanje (požarno) objektov in gozdov ter nadaljnjo onesnaževanje narave. Kajti ostanki takšnih komunalnih požigov so ne-redkoma škodljivejši in nevarnejši kot nekurantni predmeti. Na to nas opozarjajo gasilci, požarna inšpekcija, komunalna inšpekcija, in ekološko ozaveščeni občani. Tudi delavci uprave za notranje zadeve (milica) si prizadevajo preventivno ukrepati, ko opazijo ali izvejo za kurjenje ^takšnih kresov.
Na področju Titovega Velenja je sredi urbanih naselij te dni opaziti precej grdih gomil odpadkov, ki se spontano večajo ob
pomladnem čiščenju v prepričanju stanovalcev, da bo že kdo iz tega napravil »kres« in tako brezbolno odstranil »njihovo« odvečno navlako. Kar nekaj mesecev takšni kupi onesnažujejo naše mesto (najbrž tudi okolico), da bi na predvečer Praznika postali simbol delovne zmage. Značilno je oblaganje gozda ob Pir-glu v KS Gorica ter vrha tega griča, kamor je znašanje odpadkov že pravi luksuz. O nevarnosti za bližnje hiše in zaščiten gozd »Trim« pa ne misli nihče. Občani si prizadevajo urediti okolje, neki drugi občani pa ga »uspešno« svinjajo. Nujno je, da strokovne službe na tem in drugih mestih preprečijo skladanje in kurjenje ognja. Že letos! V pp-moč jim morajo biti stanovalci in »Vekos« ter krajevna samouprava. Na mestih, kjer se bodo kurili kresovi kot simboli tradicije in praznovanja, pa je potrebno zagotoviti požarno varnost, prijavo »kresovanja« na oddelku za notranje zadeve ter odpravljanje (odstranjevanje) ostankov ognja. Ob pravem kresovanju najbrž ne bo manjkal kulturni program in še kaj. Prvomajski kres pa mora biti strokovno sestavljen iz pravih drvi, zakurjen pa le ob brez-vetrnem vremenu. Za kršilce do-ločil Zakona o varstvu pred požari, komunalnega reda v občini, onesnaževanje okolja, so poleg moralne obsodbe zagrožene izdatne kazni. Zakaj bi segali po njih, ko je vendarle možno rešiti vse v okviru dogovarjanja v krajevnih skupnostih in namesto »žuganja« kljub spremenjenim navadam dostojno praznovati.
J. M.
MARATONSKO STRIŽENJE - Gneča pa konec tedna ni bila samo v Rdeči dvorani, ampak tudi v frizerskem salonu Las. Njegova lastnica Ivica Sagmaister je želela postaviti svojstven rekord za slovensko knjigo rekordov: v 24. urah obdelati 100 različnih glav s kratkimi ali dolgimi lasmi. Pa je obdelala kar 104 glave. In to čisto sama, brez kakršnekoli pomoči. Ko smo bili ob izteku 24. ure v njenem salonu, je s prstmi še vedno spretno vrtela škarje. V vrsti pa je čakalo skoraj še 20 potrebnih striženj. Glede na vse višje cene tudi striženja, se je vsekakor splačalo koneč tednd v šalon Las, saj je" Ivica škarje in druge pripomočke vrtela zastonj, (foto: VOS)
8. stran ★ nsš cbs
PRAZNIČNE ČESTITKE
titovo velenje -k
21. aprila 1988
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Hertz
E
Poslovna enota Hertz — RENT-a — CAR, Stari trg 36, Titovo Velenje
Izposojanje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov
TURISTIČNA AGENCIJA KOMPAS VELENJE
HIT ponudba: Katamaran — Benetke — dva dni (21. in 22. maja)
M
nama
Od 18. do 30. aprila
predpraznična ponudba živil po ugodnih cenah
(keksi, pijače, suho mesnati izdelki, vložena zelenjava in siri)
Vsem poslovnim partnerjem in kupcem čestitamo za praznika 27. april in 1. maj ter se zahvaljujemo za zaupanje
GOSTINSTVO PAKA
63320 Titovo Velenje Rudarska 1
V soboto, 23. aprila, ob 20. uri, vas vabimo v hotel Paka na
KABARET Z MODNO REVIJO
Sodelujejo: —	ansambel RIKI
—	Simona Vodopivec (Moped show)
—	boutique Fischer
—	plesni klub Titovo Velenje
—	turistično društvo Titovo Velenje
Vsem občanom in našim gostom ob 27. aprilu in 1. maju iskreno čestitamo!
V/ep LAS
TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
za 27. april — obletnico OF in za praznik dela — 1. maj
gorenje
21. aprila 1988
* titovo velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
nas cas ★ stran 9
k
Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje


DO RUDNIK
LIGNITA VELENJE
tozd Jama Preloge
tozd Jama Pesje
tozd Jama Skale
tozd Jamska mehanizacija
tozd Jamski transport
tozd Jamske gradnje
tozd Priprave
tozd Klasirnica
tozd Zunanja dejavnost
tozd Izobraževanje
delovna skupnost Zračenje
delovna skupnost Kopalnica
delovna skupnost Skupnih služb
DO
TERMOELEKTRAR NE ŠOŠTANJ
tozd TE S I tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje Inženiring
delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb
DO
ELEKTROSTROJNA OPREMA
DO SIPAK DO
AVTOPREVOZNI-ŠTVO IN SERVISI
DO TISKARNA Delovna skupnost
DRUŽBENI STANDARD
Delovna skupnost ZAVAROVANJE
Delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB
iiiiMifpss
tpjl
• ' ■
- ■ ;f.4 i: :'" \
. .
ob M

■. ■ . ; . ' ■ fflM deJonilm ljudem m občanom Liktmo čestitmiio
o
aprilu — dnevu, osvobodilno 1'conie jloveiishigri mrnd-n In Idimiju — mednucodnem dnevu delni
o

10. stran * h9s c9s
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 21. aprila 1988
Jelka Fužir
ba, če bi bila družba umno organizirana. Imamo delo zaradi dela. Predpisi in določila odnašajo denar in dragocen čas, ne dajejo pa pravih rezultatov. Izhod iz ne-rožnatega položaja je samo v delu, aktivnostih tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Nujna je uskladitev potreb, želja in cil jev na eni ter možnosti na drugi strani. Naši cilji bi morali biti postavljeni za daljši čas na višje mesto kot so, vsi pa bi si jih morali prizadevati dosledno izvajati «
Milan Kopušar: »Ne doseženi rezultati, ne trenutno stanje, niti zastavljene aktivnosti mlademu človeku ne nudijo tistega, kar bi si želel. Stremimo za nekimi ideali žal, pa imamo premalo vpliva za njihovo dosego. Vemo, kdo usmerja našo politiko, kam drvimo. Ljudje sicer kritiziramo zdaj to, drugič drugo, v glavnem pa smo z vsem še kar zadovol jni.
Kaj me jezi? Da vsepovsod le govorimo in govorimo, sklepe sprejemamo in o njih govorijo le eni in isti ljudje, od vsega skupaj pa ni nič. Veze in poznanstva mlademu človeku prinašajo vse prej kot spodbude za boljše delo. Mlad človek se je nekje mogel naučiti nepravilnosti. Koga krivit za to, kar imamo danes? Lažno solidarnost, sebe. Če bi vsak po-metel pred svojim pragom, bi bilo zagotovo kaj kmalu povsem drugače.«
Jože Brunet z Ljubnega ob Savinji
Tatjana Ahčan
Jelka Fužir: »'Ob prazniku, ki naj bi bil praznik dela, se mi letos poraja vrsta vprašanj: kaj naj ta praznik predstavlja vse več občanom, ki ne morejo dobiti dela? Kako smo se v občini sposobni pripraviti na nove razmere? Ali smo sposobni dati ljudem vsaj osnovna sredstva za preživetje? Na kakšni stopnji je sedaj kakovost našega življenja? kje je naša medsebojna solidarnost? Kaj nas še zbližuje? Na katerih človeških vrednotah bomo gradili izhod iz težav ? Odgovorov na vsa ta vprašanja ne vidim. Neodgovornost, malomarnost do delovnih nalog, dela nasploh, v medsebojnih odnosih ne prinaša tega, kar si želimo. Do ciljev vodi le boljše delo vseh in za vse «
Tatjana Ahčan: »Po naravi sem optimist in na marsikatere stvari gledam tako. To. kar se dogaja danes in o tem, karvsak dan lahko slišim, pa razlogov za to ni. Nič spodbudnega ni za nas mlade, ki se poskušamo v tem labirintu življenja kar najbolje znajti. Ker pa imamo premalo vpliva na odločitve, je tudi možnosti za napredovanje vse manj.
Treba bo nekaj spremenili korenito. Vendar ne na tak način, kar počenjajo nekateri sedaj. Človek spremembam, takšnim ali drugačnim, že težko sledi. Izhod iz stiske vidim le v večji storilnosti na vseh področjih življenja ter dela.«
Kovaštvo živi le še v spominih
»Izhod iz težav le v boljšem
delu vseh
in za vse«
*
rekla, pri iskanju pa je prišel le do svojega deda, ki je bil že »Slovenec«. Kaj pa praded in Napoleonovo obdobje v Sloveniji'.' Upajmo, da bo oboje uspel raziskati, kakor se je trdno odločil.
Sicer pa besede o preteklih letih in desetletjih, neločljivo seveda povezane s kovaštvom. in kot mnogi vedo tudi z gasilstvom, zvenijo nekako otožno. Ni mu \seeno. da danes obrt nima prave veljave, »da smo jo uničili« pravi. Pred vojno je bilo na Ljubnem 39 obrtnikov, poleg njih še 24 gostilničarjev. Ob vsem razvoju je stanje danes bistveno drugačno. Tudi trije kovači so bili, in vsi so imeli dovolj dela. Pa danes'.'
Pravzaprav je bilo z razvojem še najbolj prizadeto kovaštvo. Veliko je dejavnosti v Gornji Savinjski dolini, v katerih so nekdanja orodja nadomestili stroji, nekaj jih je sploh izumrlo. Mlinov in kovaškega dela povezanega z njimi ni več, prav tako je malo žag, takšnih kot nekoč seveda, orodja gozdnih delavcev so v veliki meri nadomestili stroji in druga oprema, furmanov ni več in zelo malo je konjev, na Ljubnem le še eden. tudi izdelave in popravil plugov, bran in ostalega poljskega orodja je vse manj ali nič.
Ob tem je Jože Brunet povedal, da so včasih poznali orodne, podkovske in vozovne kovačije. Zanimivo je, da si lahko postal podkovski kovač le na podlagi posebnega polletnega tečaja v Ljubljani, saj kovač ni mogel biti podkovač, četudi je bil mojster."Ta tečaj je Jože opravil leta 1934 in bil potem v očetovi kovačiji podkovski kovač do leta 1951, ko je za njim prevzel celotno obrt. Sicer pa se je za kovača pričel učiti leta 1924, po končani osnovni šoli, ko je bil star 14 let. V začetku 30-ih let je odslužil dve leti vojske, drugače pa vseskozi pridno delal. Ni ga človeka na Ljubnem in veliko širše, ki ga ne bi poznal, delo je imel rad. bilo je zanimivo, koristno, težko, pa vendarle lepo. Danes ostajajo spomini na tiste čase in kovačija, ki je več kot to. je pravi muzej.
j. p.
27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte in 1. maj, mednarodni delavski praznik, sta dela prosta dneva, ki ju preživimo na najrazličnejše načine: nekateri se odpravijo na izlete, zopet drugi izkoristijo ta čas za najnujnejša poljska opravila, zopet tretji ... Gotovo pa sta ta dva dneva tudi lepa priložnost za razmišljanje o njenem pomenu, namenu, o sedanjem položaju, o svojem odnosu do uresničevanja zastavljenih ciljev, in še o čem. Nezadovoljstva je veliko, prizadevnosti za njihovo odpravo, vsaj po našem mnenju,
mnogo premalo. Sicer pa nismo imeli namena razglabljati 6 teh stvareh, ampak smo o pogledih na sedanji družbeni trenutek povpra-šali nekatere naše občane.
Ivan Sevšek: »Niso časi taki. da bi človek optimistično gledal v prihodnost. Mislim pa, da tudi ne tako črni kot pišejo sredstva javnega obveščanja in kot kaže razpoloženje ljudi. »Tepejo« nas nedorečenost razvojnih poti, nenehno spreminjanje predpisov, nedelo,.. . Vsi se preveč ukvarjamo s stvarmi, ki bi jih ne bilo tre-
Ivan Sevšek
Milan Kopušar
Kovaštvo sodi v čas, ki je minil in ga nikoli več ne bo nazaj. Dela za tiste »ta prave« kovače je danes bistven« manj kot še nedavno, resnici na ljubo tudi ni več »ta pravih«
Kovaštvo sodi v čas, ki je minil in ga nikoli več ne bo nazaj. Dela za tiste
»ta prave« kovače je danes bistveno manj kot še nedavno, resnici na ljubo tudi ni več »ta pravih« kovačev. Saj so še, a zelo malo jih je in vse bolj se usmerjajo v sodelovanje z industrijo. To tudi morajo, saj nekdanje kovaštvo danes ne bi omogočilo niti preživetja, rabi pa se vendarle še. Vsaj štiri petine nekdanjih nujnih in vsakodnevnih kovaških opravil danes ni več. pravi Jože Brunet z l.jubnega ob Savinji, ki je desetletja pridno koval v svoji kovačiji in se še danes rad pomudi v njej. Zdravje mu sicer ne dovoljuje, da bi št vihtel kladivo, na svojo kovačijo pa je razumljivo navezan in tudi ponosen je nanjo.
Kako tudi ne bi bil, saj ima toliko let, da njene starosti sploh ne more ugotoviti, tudi zaradi izginotja starih listin in dokumentov. Zagotovo ve le to, da je bila ura v zvoniku ljubenske cerkve na Rosuljah narejena v njegovi kovačiji, o letnici 1864 pa priča tudi napis na njej. Tudi sicer Jože rad pokuka v preteklost. Zanima ga med drugim izvor njegovega priimka, saj jih veliko meni, da je francoskega po-
Pogovor s programskim vodjo Kina 16 Silvom Grmovškom
Izkoristili smo izjemno priložnost - odpiramo Kinoteko
V Titovem Velenju že nekaj let uspešno deluje Kino 16. Ime sicer dokaj jasno opredeljuje dejavnost, pa vendar vas večina ne ve, da člani tega društva sledijo predvsem novim, sodobnim tokovom filmskega ustvarjanja in tehničnim.možnostim, ki se odirajo na tem področju. Semkaj sodijo predvsem zapisi v video tehniki s kar najbolj realističnim pogledom na našo vsakdanjost.
Vendar pa je takšno filmsko izražanje pravzaprav le del dejavnosti Kina 16, saj si njegovi najaktivnejši člani prizadevajo, da bi v svojih klubskih prostorih predvsem skrbeli za lastno filmsko dograjevanje, ter skupno z drugimi obiskovalci predstav, za kakovostno razčlenitev filmskih doživetij.
Zato gotovo ni čudno, da jih je osvajanje novih tehnoloških in filmskih prijemov pripeljalo k izvoru, k temeljem sedanje filmske umetnosti.
Drobna ideja je kaj kmalu prerasla klubske meje in rodila se je pobuda o kinoteki. Pošteno je bilo sicer potrebno zavihati rokave, da se je ob vsakdanjem delu našel še čas za uresničitev te naloge, a sedaj je kinoteka s svojim programom vendarle nared.
To je bil tudi povod za klepet s programskim vodjo Kina 16 Silvom Grmovškom.
Začetki so bili skromni. Nekaj entuziastov se vas je stiskalo v kadilnici Kulturnega centra, razmišljalo o filmu in kulturi ter snovalo sedanjo podobo Kina 16.
Silvo Grmovšek: »Kino 16 je bil ustanovljen kot društvo, ki se ukvarja s projekcijami filmov. Ko pa smo dobili video in kamero, smo v dejavnost zapisali tudi produkcijo. Začeli smo res skromno, sčasoma pa so se odprle nove možnosti in eno od njih smo tudi izkoristili. S preureditvijo dela kletnih prostorov Kulturnega centra smo prišli do večnamenske dvorane, ki je namenjena komornim in drugim predstavam. Ta tako imenovana Stiskama se je sedaj že kar uveljavila v našem prostoru. Programski odbor Stiskarne si prizadeva, da bi v njej prikazal kar najširšo produkcijo amaterske in profesionalne ustvarjalnosti, še posebej tiste, ki nastaja v naši občini. To torej ni prikaz le filmske ustvarjalnosti, ampak se v Stiskami pojavljajo tudi druga umetniška izražanja.«
In kako je zasnovan filmski program Kina 16, saj je to kljub omenjeni širini, glavna usmeritev društva?
Silvo Grmovšek: »Na začetku je bila vsa dejavnost povezana s
projekcijo, torej prikazovanjem filmov. Vendar pa smo v programskem konceptu osvojili usmeritev, da bomo prikazovali predvsem tiste filme, ki običajno ne najdejo pot na platna komercialnih kinematografov. Mislim, da smo bili tu kar uspešni. Predstavili smo novi nemški film, angleški neodvisni film, mladi avstrijski film, torej predvsem tiste kakovostne filmske zamisli in avtorje, ki so uspeli s skromnimi sredstvi uresničiti vendarle izredne filme.
Hkrati smo pričeli prikazovati tudi jugoslovanske filme iz tako imenovanega obdobja »črnega vala«, torej iz obdobja 60. -70. let, ko je bila vrsta naših pomembnih režiserjev pod politično anatemo.
Bili smo eni prvih, ki smo prikazali nekatere filme Zelimirja Žilnika, Dušana Makavejeva, Zi-vojina Pavloviča. Prav naša retrospektiva Žilnikovih filmov je doživela zanimanje tudi izven občine in je bila predstavl jena še v Ljuljani, Izoli in Slovenj Gradcu. Mi pa smo poleg tega na projekcijo v Titovo Velenje povabili tudi avtorja ter tako obogatili celotno predstavitev.«
Kar največ filmskih predstav ste poskušali pripraviti kot kompleten dogodek.
Silvo Grmovšek: »Da, naša usmeritev je bila takšna in v večini primerov nam je to tudi uspelo. Pripravili smo (in jih seveda še) programske liste na katerih so nanizani najzanimivejši podatki o predstavljenih filmih in njihovih avtorjih. Včasih informacije nato še dopolnimo z razlago, kadar moremo, pa povabimo tudi avtorja. Ob predstavitvi Pasolinija smo recimo pripravili še razstavo s prevodi njegove poezije in publicistične dejavnosti. Po projekciji se pogosto tudi pogovarjamo o predstavljenem filmu in avtorju, posebno še, če je bila tema zahtevnejša.«
V Stiskami pa ste predstavili tudi nekatere bolj komercialne filme od tistih, ki sva jih doslej omenila.
Silvo Grmovšek: »Prikazali smo še nekatere filme režiserjev, ki sicer sodijo v del svetovne komercialne produkcije,1 a so zelo pomembne avtorske osebnosti.
Poleg tega smo s Kinom Velenje prikazali cikluse trilerjev, kung fuja, najboljših filmdv leta po oceni slovenskih kritikov . . .
Pri teh predstavitvah smo sodelovali z nekaterimi alternativnimi distributerji kot so ŠKUC. Cankarjev dom.«
In kakšen je bil interes velenjskih gledalcev za takšne predstvi-tve?
Silvo Grmovšek: »Obisk je osciliral, na kar pa ni vplivalo le poznavanje posameznih avtorjev, in filmov, torej poznavanje programa, ampak tudi občasnost projekcij. Pogosto predolge pav-ze med eno in drugo predstavitvijo so zmanjševale zanimanje gledalcev, predvsem pa onemogočale, da bi si zagotovili redno publiko.
Zanimivo je tudi, da je bil obisk velik ob predstavitvi filmov sicer znanih, a zahtevnejših avtorjev, seveda, če je bila tema žanrsko zanimiva.«
Izkušnje, ki ste si jih nabrali v teh letih, so vas očitno pripeljale do nove ideje.
Silvo Grmovšek: »Opazili smo, da sledimo predvsem sodobnim tokovom filmskega dogajanja in da ob tem zanemarjamo starejše, manj znane, pa vendar dobre avtorje in filme.
Jasno nam je, da je tudi pri filmu pomemben zgodovinski spomin in da je nove filme lažje razumeti in ovrednotiti ob poznavanju bližnje in 'starejše filmske produkcije.
Vrsta starejših zahtevnejših filmov pa je tudi še vedno aktualna za širši krog občinstva.
Ponudila se nam je izjemna priložnost, da zagotovimo kino-tečno predstavitev, ki je bila doslej >privilegij< nekaterih naših glavnih mest, tudi v Titovem Velenju. In seveda smo se je z veseljem oprijeli.
Torej lahko pričakujemo predstavitev vseh kakovostnih in pri nas dostopnih kinotečnih filmov?
Silvo Grmovšek: »Zaenkrat
imamo dostop do omejenega ki-notečnega fonta, vendar pa tudi
resne obljube, da bomo sčasoma prišli do večine pomembnejših filmov, ki jih pričakujejo v kinotekah in s katerimi razpolaga jugoslovanska kinoteka v Beogradu.«
Je program že pripravljen?
Silvo Grmovšek: »Letošnji program smo že začrtali. In sicer bomo pričeli sredi prihodnjega meseca, projekcije pa bodo vsak teden, običajno ob torkih. Pri izboru filmov smo se izogibali uniformiranemu akademizmu in smo skušali upoštevati interes publike, takšen kot ga brez ustreznih anket ali dolgoletne produkcije na tem področju, lahko poimujemo.
Celotni filmski program smo oblikovali kot programske sklope. Tako bomo v obliki ciklusov oziroma retrospektiv predstavili posamezne filmske smeri ali šole ter najpomembnejše režiserje. Oblikovali pa smo tudi nekatere žanrske sklope. Letos bomo skupno predstavili 36 filmov.«
Na prve predstave velenjske kinoteke oziroma kinoteke Kina 16 smo torej vabljeni v maju?
Silvo Grmovšek: »Da, 13. maja, to je v petek, bomo izjemoma v Dvorani Kulturnega doma prikazali ameriški antiho!lywoodski iz šestdesetih let. Takrat se je TV tako zelo razširila, da seje precej zmanjšalo število obiskovalcev filmskih predstav. V nekaj letih je postal Hollywood. Filmi so se selili iz Hollywoda v druge predele ZDA. Nekateri mlajši avtorji, so se pridružili skupini svobodnih producentov. Našli so nove alternative, recimo v sub-kulturnem gibanju hipijev, v prikazovanju druge, do takrat zamolčane plati življenja. Nastali so številni filmi, ki so ostro ocenjevali družbena dogajanja, od rasne diskriminacije, mamil, Vietnamske vojne, študentskih nemirov. Prikazovali so značilnosti svobode in upora do vseh vrst
prisile in avtoritete ter prezir do meščanskih vredno t življenja.
Začeli bomo torej s predstavitvijo tega ameriškega filmskega vala. In sicer z nekoč precej cenjenim filmom Easy Rider, ki smo ga pri nas prevedli v Goli v sedlu. V ta sklop sodijo še trije celovečerni filmi in en kratek se-dem-minutni film. Izbrali smo predvsem tiste, ki so bili vzor številnim filmom v sedemdesetih letih in so postavljali temelje novi hollywoodski produkciji.
Po projekciji Easy Riderja, bomo pripravili v Stiskami še večer starega ročka z Marjanom Ogri-nom.«
Kaj bo sledilo temu sklopu?
Silvo Grmovšek: »Drugi sklop bo francoska predvojna avantgarda. Predstavili bomo Bunue-lovega Andaluzijskega psa ter Pariz spi Reneja Clairja. Naslednji ciklus bo francoski novi val za katerega smo predvideli pet filmov. Sledil pa mu bo žanrski ciklus in sicer vvesternskih filmov. Tu bomo poleg filma točno opoldne Freda Zimmermanna, predvajali še tri novejše filme sedemdesetih let, ki so prinesli pomembne invencije v ta žaner. Tako bodo gledalci lahko videli film Banda Colea Youngerja in Yesseja Yamesa, Filipa Caufma-na, nato eno najoriginalnejših del Kauboj brez miru Petra Fonde. Ta po mnenju nekaterih anti-vvestern odlikuje poskus avtentičnega prikazovanja življenja na divjem zahodu. Poleg tega bomo prikazali še enega od filmov Clinta Eastvvooda.
V naslednjem programskem sklopu se bodo v kinoteki zvrstili zgodnejši filmi nekaterih najpomembnejših svetovnih režiserjev (Akiro Kurosava, Federico Fel lini, Ingmar Bergman, Luis Bunu-el, Miloš Forman). Ob koncu leta pa načrtujemo še ciklus filmov alfreda Hitchcocka.«
B. Zakašek
Nujna pomoč oklepnega transporterja
Na položaju v strogi pripravljenosti
S skupnimi močmi proti napadalcem
nas cas * = ?tran n
21. aprila 1988 * titovo velenje
Vaja teritorialne obrambe in drugih
REPORTAŽE, POTOPISI
Občinski štab teritorialne obrambe Velenje in ostale strukture splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite občine Velenje si že nekaj časa prizadevajo vsakoletne načrtovane naloge s področja usposabljanja racionalizirati in jih prilagoditi sedanji težki gospodarski situaciji. Ker se zavedajo, da je usposabljanje iz vojaških veščin tudi v današnji civilizirani družbi nujno potrebno, so sklenili, da bodo odslej usposabljanje organizirali tako, da bi bilo časovno čim krajše, kakovostno in kar najbolj poceni. Ob tem pa ne bodo pozabili na motivacijski učinek pripadnikov vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Nadalje bi bilo treba vaje združevati, če je to seveda možno glede na pripadnost in potrebe uniformiranih občanov.
Teh nekaj uvodnih misli je bilo osnovno vodilo občinskega štaba teritorialne obrambe, da je v četrtek, petek in soboto od 7. do 9. aprila izvedel mobilizacijo in praktično usposabljanje enol TO ter drugih sestavin SLO in DS. Vaja je bila na severovzhodnem delu velenjske občine. Mibilizirane enote TO so prejele informacijo, da je v jutranjih urah mogoče pričakovati vdor agresorja v občino Velenje. To je imelo za posledico, da so se morale poleg enot TO v obrambo proti agresorju vključiti tudi ostale sestavine SLO in DS. Bile
so v strogi pripravljenosti za odstranjevanje posledic, ki bi jih prizadel agresor, poročale so o stanju na terenu in bile na voljo za pomoč enotam TO za njihovo oskrbo in zagotovitev, da bodo enote lahko opravljale svojo vojaško nalogo. Na vaji je sodeloval tudi oklepni transporter, ves prostor pa so preletavala letala.
Uporabljena so bila RKB sredstva, imitirano je bilo tudi raketno strelišče. Na vaji so bile skratka vidne vse metode sodobne taktike, ki bi jih agresor uporabil v resničnih primerih. Naloga
Orožje je seveda treba očistiti
vseh sil SLO in DS pa seje takim in podobnim metodam agresorja upreti. Ob dobrem poznavanju terena in še posebej ob vsestranskem sodelovanju občanov to tudi uspeva. To se je, čeprav ob zamišljeni situaciji, zares pokazalo tudi na tej vaji.
Po sklenjeni vaji nam je komandant občinskega štaba TO Velenje Jože Prislan povedal naslednje: »Namen usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe in drugih struktur SLO in DS je dosežen. Vse je potekalo v skladu z našimi cilji in predvide-
vanji. Uspeli smo v zelo kratkem času zbrati precejšnje število ljudi in vsi skupaj preveriti naše znanje in usposobljenost. Znano je tudi, da se mnogokrat težko usklajujemo, vendar nam je tokrat tudi to uspelo. Pomembno je tudi to, da smo pri tej vaji družno dosegli prepotrebno racionalizacijo kar je naš osnovni cilj tudi za naprej. Menim pa, da so lahko posamezniki na tej vaji ugotovili namen in pomen splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter pri sebi razčistili pozitivne in negativne pojave v času vaje.
Stojan Kukovica
Na koncu se naj zahvalim vsem pripadnikom TO in drugim. posebno pa krajanom krajevnih skupnosti Bevče, Gorica in Konovo, ki so vložili velike napore in s tem pripomogli, da je vaja potekala tako, kot smo si jo zamislili. Vsi skupaj smo dokaza-
li, da smo pripravljeni na morebitne jutrišnje potrebe, kar smo naši družbenopolitični skupnosti tudi dolžni.« Dodajmo, da so si zaključek vaje ogledali rezervni vojaški starešine in predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Velenje.
Enega izmed udeležencev, rezervnega kapetana Stojana Ku-kovico, smo zaprosili za krajšo izjavo o vaji: »Tovrstno usposabljanje vseh pripadnikov je nuj no. Med seboj se bolje spoznamo in zbližamo, spoznavamo delo z orožjem in podobno. Preverimo znanje in ugotavljamo kje so slabosti in napake. Tudi na tej vaji so se pokazale. Seveda jih bomo analizirali in jih v prihodnje s strokovnim delom odpravili. Naj dodam, da so udeleženci — pripadniki vajo sprejeli kol nekaj normalnega, brez vsakršnih pripomb in oporekanj. Vestno so pristopili k izvrševanju danih nalog.«
B. Mugerle
Kamenica Makedonska—Pesje
Piše: Tone Hladin
di točnosti ustavili kilometer prej. Gostitelji so natn v roke podali slovensko zastavo, ki jo je Barbara potem držala skozi okno avtobusa. Mi se tega nismo domislili in žal mi je za to. Natanko ob 14. uri smo se zapeljali po glavni Kamenički ulici. Ob cesti je bilo polno ljudi. Mislil sem, da so tam slučajno. Bolj ko smo se približevali centru, več jih je bilo. Pa saj ni mogoče, sem razmišljal, da bi jih toliko čakalo na nas Slovence. Pa je bilo res, čakali so nas. Preko tisoč se jih je zbralo na nekakšnem glavnem trgu ali bolje rečeno na ploščadi pred rudniško direkcijo. Brnele so TV kamere, rožljali fotoaparati, plesala je folklora, vsega pa zaradi razburjenosti niti nismo videli. Orosile so se nam oči nad tako prisrčno dobrodošlico. Še en dokaz več, da smo narodi Jugoslavije med seboj bratje, in da so vzroki nesporazumov drugje, izven »navadnih« in delovnih ljudi.
Sledil je ceremonial umivanja rok in nato obvezen kruh s soljo, pomešan z zmleto »ljuto« papriko. Po prvem pozdravu z gostitelji smo odšli v sto metrov oddaljeno lepo urejeno restavracijo, kjer smo si izmenjali dobrodošlico in se razdelili po domovih prijaznih gostiteljev. Nekateri od njih kar niso mogli dočakati »prozivanja« in so si že prej našli, sami, svoje goste. Pri naših otrocih — tamburaših — je bilo nekaj žalosti, ker so hoteli biti skupaj, kar pa ni bilo mogoče, a so na to kmalu pozabili.
Šli smo vsak na svoj dom, kjer pa ni bilo veliko časa za spoznavanje, saj smo imeli ob 18. uri že
kulturni nastop skupaj z gostitelji. Po začetnih nervoznih težavah, ko ni bilo ozvočenja za solo in bas kitaro Podkrajskih fantov, in ko smo videli, da ni odra, ki je bil zelo pomemben za program, ki so ga imeli tamburaši in otroci osnovne šole je vendarle vse lepo steklo in se tudi končalo. Športna dvorana, ki je približno polovico manjša od naše Rdeče dvorane, je bila nabito polna, nekaj ljudi celo ni moglo vanjo. Vsekakor je bilo to novo presenečenje za nas. Prireditev so opazovali tudi urednik in delavci televizije Skopje, ki so kasneje odločili, kdo bo v nedeljo nastopal v TV oddaji, zato je bilo zraven tudi nekaj treme. Dobil sem občutek, da so bili gledalci zadovoljni z našim programom, nas pa je navdušil njihov folklorni nastop, saj imajo celo vrsto plesnih skupin ter moški in ženski pevski zbor. Od najmlajših do upokojencev je sestavljeno njihovo številno kulturno umetniško društvo, ki nosi ime po narodni herojinji Veri Jo-cič. Med kulturnim programom so podelili tudi priznanja njihovim krvodajalcem.
Po končanem programu pa je seveda vse zanimalo, kdo si je pridobil vizo za TV oddajo. In med tistimi, ki si je niso pridobili, so bili naši otroci iz osnovne šole z izgovorom, da niso bili oblečeni v narodne noše, ki jih tam izredno cenijo. Tudi naši protesti niso zalegli, čeprav smo bili mnenja, da si je nastop pred kamerami zaslužil vsaj Klemen s svojim petjem. Manca je imela zaradi tega pokvarjene vse dni in še danes se s, to odločitvijo ne strinja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Da se znae — da se ima
V Skopju sta nas skupaj s šoferjem pričakala zdaj že naš prijatelj Miran in predsednik krajevne konference SZDL iz Kame-nice Stojan Stojčev. Do Kameni-ce smo morali prevoziti še 14C km, mi pa smo imeli za to na razpolago štiri ure, kajti na cilju smo morali biti čimbolj točni, ker se je točkovala točnost prihoda. Časa smo imeli še dovolj, zato smo se ustavili pred Titovim Velesom in se v gostilni okrepčali. Seveda se je gostilna z našjm vstopom spremenila v nemirni čebelji panj in domači gostje so nas radovedno opazovali. Mi pa ne bi bili Slovenci in Podkrajsk fantje ne to, kar so, če ne bi takoj glasno zapeli in s tem o nas povedali vse. Žan, Marin in Vlado so takoj poskusili makedonsko kobasico, mi pa smo bolj zaupali dobrotam, ki jih je iz torbe na mizo naložila Hilda. Takoj smo seveda opazili, da je pivo samo po 500 dinarjev, kot pri nas v reklamni prodaji.
Časa za ogled Titovega Velesa ni bilo, zato smo nadaljevali pot proti Kamenici mimo Stipa, po znanem Ovčjem in Kočanskem polju. Čeprav ceste niso preveč široke, pa so vendarle gladkejše kot pri nas. Baje zato, ker ni tako velikih temperaturnih razlik. Med potjo sta nam gostitelja zaupala, da jim je ponoči zgorela v Delčevu tekstilna tovarna, kjer
so imeli shranjene zastave za naš sprejem in jih zato ne morejo razobesiti toliko kot so želeli. Ves čas pa sta me tudi prosila, naj ne zamerimo, če nc bo vse lako kot bi moralo biti. Šele danes se zavedam, da je bil to del psihične priprave na čudovit sprejem, ki so nam ga priredili. Ob igranju in petju Podkrajskih fantov, predvsem pa njihovega Ivča in pripovedovanju gostitelja Mirana, smo se naenkrat znašli pred končno postajo Kamenico Makedonsko.
To je tipičen rudarski kraj, kjer se vse odvija tako kot pred približno tridesetimi leti v Velenju. Glavni nosilec razvoja Ka-menice so rudniki svinca in cinka SASA z lastno dotacijo zelo bogate rude, ki vsebuje^preko 7 odstotkov svinčevega in cinkdve-ga koncentrata, poleg tega pa še nekoliko pirita in srebra. Kraj ima nekaj novih stanovanjskih blokov in precej individualnih stanovanjskih hiš, ki so grajene vse v treh etažah (pritličje in dva nadstropja). Tu živi približno pet tisoč prebivalcev. Večina zaposlenih dela v rudniku SASA, ki nosi ime po Saših, nekdanjih prebivalcih tega območja. Kamenica ima poleg rudnika še nekaj manjših tovarn, od katerih izstopata enota ASTIBA, znana tekstilna tovarna in GOBLENKA, kjer ročno izdelujejo perzijske
preproge. V enoti Astibe izdelujejo moške srajce za izvoz v ZDA. Cena srajce se vrti med 6 in 7 dolarji. Navdušeni smo bili tudi nad ročno izdelavo preprog v Goblenki, kjer stane kvadratni meter tako izdelane preproge okoli 170 tisoč dinarjev. Kamenica ima tudi zdravstveni dom, šo-
lo, športno dvorano, bazen, hotel, trgovski center, skratka vse, kar je potrebno. Povsod so bili botri v rudniku. Plačujejo tudi samoprispevek in s temi sredstvi dopolnjujejo glavnega financer-ja.
Predno smo z avtobusom zapeljali v Kamenico, smo se zara-

Učetici osnovne šole Pesje pred nastopom.

12.stran »naS CSS
KULTURA
titovo velenje *
21. aprila 1988
DVIGNJENI ZASTOR 84
Zlata plaketa za šoštanjske pevce

Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svobode Šoštanj so znova dokazali, da imajo lepe glasove, in da lepo pojejo pod vodstvom pevovodkinje Anke Verdnik. Skupaj s šestindvajsetimi pevskimi zbori iz vse Slovenije in zamejstva so nastopili konec tedna na letošnjem tekmovanju zborov »NASA PESEM 88« v Mariboru. Letošnje tekmovanje je potekalo pod geslom PESEM JE NAŠA LJUBEZEN.
Šoštanjske pevke in pevci so si na tem tekmovanje pripeli zlato plaketo, ocenjevalna komisija pa je zbor določila tudi za predstavitev slovenske pesmi na sklepnem koncertu najboljših v Cankarjevem domu v Ljubljani, 7. maja.
Čestitamo.
Srebrno odličje Karlu Kordešu
Pred tednom dni je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila najvišja republiška priznanja za vsestransko amatersko dejavnost na kulturnem področju. Med dobitniki odličja Svobode s srebrnim vencem je bil tudi Karel Kordeš iz Titovega Velenja. V naši občini ga poznamo kot dolgoletnega kulturnega delavca, tokrat pa je srebrno odličje prejel za ureditev knjižnice na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, Šoštanj, katere ravnatelj je, ter za organizacijo in razvoj Likovnega sveta otrok.
Prejšnja leta so priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije iz naše občine prejeli že Ivan Marin odličje Svobode s srebrnim in zlatim listom, Vinko Šmajs zlato odličje, Stane Žula in kulturno umetniško društvo iz Šmartnega ob Paki pa srebrni list Svobode.
-tp-
Razstava
BAST
fotografij
V galeriji Stiskama — Dom kulture Titovo Velenje bo v petek, 22. aprila, ob 20.
uri otvoritev razstave fotografij. Avtorja sta Barbara Jakše in Stane Jeršič.
Člani gledališča Ane Mo-hro bodo ob otvoritvi nastopili z delom Ali lahko predvojna striptizeta danes sploh še kaj pokaže? Irena Androj-na je predstavila svoje pesmi, ansambel Lolita pa bo poskrbel za vzdušje ob otvoritvi prostorov za barvno fotografijo fotokluba Zrno.
Kondorjev klic
Kondorjev klic je naslov knjige, ki je letos izšla pri Mladinski knjigi in simbolično nakazuje zavezanost avtorja dr. Boruta Koru-na, zobozdravnika iz Velenja, potovanjem in raziskovanju neznanega. Knjigo Kondorjev klic in avtorjev književni prvenec: Reke, soteske, brzice, ki je prav tako izšla letos, bomo predstavili na razgovoru, ki bo danes, 21. aprila, ob 19. uri v Stiskami.
Borut Korun se je rodil leta 1947 v Ljubljani, sicer pa živi ves čas v Velenju. Študiral je stomatologijo, vendar ga je že v času študija zanimala zgodovina, različne kulture in dežele. Že kot študent je začel potovati, na svoja potovanja pa se je vedno zelo skrbno pripravljal z učenjem jezikov, prebiranjem zgodovinske in etnološke literature itd. Od leta 1965 pa do danes je po večkrat prepotoval Grčijo, Turčijo, Italijo, Španijo, Francijo, dežele Bližnjega vzhoda, Sirijo, Libanon, Irak, Izrael, Egipt, severno Afriko, Tunis, Alžirijo in Maroko ter Iran, Afganistan, Pakistan in Indijo. Zadnja leta pa se je posvečal predvsem Latinski Ameriki. Sem je prvič potoval leta 1977, ko je šest tednov prebil v Mehiki in Gvatemali. Leta 1982 je pet mesecev popotoval po Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju. Pred dnevi se je vrnil s svojega tretjega štirimesečnega potovanja po zeleni celini.
Vendar ga sama potovanja nikoli niso zadovoljevala. Vedno je želel svoja doživetja pokazati tudi drugim. Dolgoletni bralci Na-
PeTl
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977—1988
Časopisna antologija -šaleških pesnikov Vlado Repnik — Nika Pavdler
Hinko Jerčič
VSI MI BOMO IZGUBILI GLAVE
hinko jerčič bo izgubil glavo
božena gorjanc bo rodila sina
vincet strmečnik bo odšel v inozemstvo
peter rezman bo napisal pesem
neva trampuš bo sestavila kulturni program
vlado repnik bo naslikal portret
franc vertačnik se 6o peljal z vlakom
darinka se bo poročila s petrom spomenka bo kmalu ostala sama dragan bo odšel k vojakom
vsi mi bomo izgubili glave ne samo hinko jerčič
šega časa to vedo, saj je že leta 1965 v takratnem Šaleškem rudarju popisal svojo prvo pot po Grčiji. Z objavljanjem vtisov s svojih popotovanj je nato nadaljeval v številnih daljših in krajših reportažnih zapisih v Planinskem vestniku, ITD, Obzorniku in nazadnje v obeh knjigah, ki smo jih že omenili. Njegovi teksti so še posebej zanimivi, ker je na svojih potovanjih skušal doživeti deželo in njene ljudi tudi drugače. Vzponi na vulkane, spusti s kajakom po divjih vodah, preživeti teden dni z »divjimi« domorodci, to so za Koruna pač stvari, ki preprosto sodijo k potovanju.
Vendar imajo njegovi teksti v sebi še druge kvalitete. Dr. Zmago Šmitek, recenzent knjige Kondorjev let, je zato zapisal: »Njegovi opisi in razmišljanja skušajo vedno doseči bistvo pojavov in se ne izgubljajo v praznem estetiziranju, povezujejo se v izjemno bogato, barvito in prepričljivo celoto. Kljub na videz lahkotnemu stilu zahteva takšno pisanje skoraj enciklopedično znanje, obvladovanje različnih strok od geografije, arheologije in zgodovine do etnologije in biologije.«
Zato tisti, ki se boste odločili, da v četrtek zvečer pridete v Stiskamo gotovo ne boste razočarani. V razgovoru z avtorjem obeh knjig, ki ga bosta vodila Vano Gošnik in Jože Hudales, boste izvedeli in videli marsikaj zanimivega. Ob razgovoru z Borutom Ko-runom pa bo v Stiskami istočasno tudi otvoritev razstave ilustracij Jožeta Svetine, ki je ilustriral knjigo Kondorjev klic.
*	M	M	M
I
REDNI KINO
Četrtek, 21. 4. ob 18. in 20. uri BRATJE PETARDE - francoski, acijski. Vloga: Gerard Lanvin.
Petek, 22. 4. ob 10., 18. in 20. uri SUPERMAN II - ameriški, fantastični. Vloga: Gene Hackman.
Ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA
-	ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK -ameriški, erotski. vloga: Leslie Bo-wee. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Sobota in nedelja, 23. in 24. 4. ob 16., 18. in 20. uri RADI SE IMEJMO
—	domači, glasbena komedija. Vloga: Lepa Brena in Sladki greli.
Ponedeljek, 25. 4. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 26. 4. ob 18. in 20. uri ŽANDARJI IN ŽANDARKE -francoski, komedija, vloga: Luis de-Funes.
Sreda, 27. 4. ob 10., 18. in 20. uri ZLATI FANT — ameriški, avanturistični. Vloga: Eddie Murphy.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 21. 4. ob 20. uri RADI SE IMEJMO — domači, glasbena komedija. Vloga: Lepa Brena in Sladki greh.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 25. 4. ob 20. uri FANT IZ KLUBA FLAMINGO — ameriški, glasbena komedija. Režija: Garry Marshall. Vloga: Matt Dillon.
Film o mladih, o njihovem odraščanju in o njihovih stranpotih. Zgodba je preprosta in nauk jasen: svet bogastva je sicer privlačen in zapeljiv, vendar v bistvu nemoralen, zato se mu glavni junak raje odpove in se odloči za trdo, a pošteno delo. Film je z vizualnega vidika prava paša za oči.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 23. 4. ob 18. uri SUPERMAN II — ameriški, fantastični.
Nedelja, 24. 4. ob 18. in 20. uri BRATJE PETARDE — francoski, akcijski.
Ponedeljek, 25. 4. ob 20. uri FANTOVŠČINA — ameriški, komedija.
Sreda, 27. 4. ob 20. uri ŽANDARJI IN ŽANDARKE — francoski, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 22. 4. ob 20. uri RADI SE IMEJMO — domači, glasbena komedija. (Lepa Brena in Sladki greh).
Torek, 26. 4. ob 20. uri BRATJE PETARDE — francoski, akcijski.
KINO ŠKALE
Nedelja, 24. 4. ob 17. uri PREDSTAVA ODPADE!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO MOREBITNE SPREMEMBE PROGRAMA!
Pregledna razstava ob 60-letnici Alojza Zavolovška
V Kulturnem centru Ivan Napotnik Titovo Velenje, bodo jutri, 22. aprila, ob 19. uri, odprli pregledno razstavo akad. slikarja ALOJZA ZAVOLOVŠKA. V programu ob otvoritvi bo nastopil Rudarski oktet.
Ob njegovi 60-letnici bo predstavljen izbor 70 akvarelov, olj in risb od leta 1956 do 1988. Razstavo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, Umetnostno galerijo Maribor in Zvezo kulturnih organizacij Mozirje. Razstava bo na ogled v vseh sodelujočih razstaviščih še v letošnjem letu.
Razstavo in katalog so omogočili: Kulturna skupnost Velenje, Kulturna skupnost Slovenije in REK Titovo Velenje.
Razstava bo odprta do 24. maja. (MKB)
Mladina,
come
home
Kako prijetno je biti pripadnik majhnega naroda, ki se mu poleg tega dela še krivica! Naša slovenska skupnost tako uživa v odkrivanju izkoriščevalcev, da skoraj ne moreš verjeti dejstvu, da je revija Mladina prodrla v sleherno slovensko hišo in da njeno bralstvo starostnih omejitev ne pozna več. Oh, kako ti paše, da pljuvajo in so popljuvani namesto tebe!
Teme, ki preplavljajo to sedanjo slovensko znamenitost so prave. To priznavajo tudi slovenski voditelji. Le z načinom se ne morejo strinjati. Bojda je žaljiv in neetičen. Ni po kodeksu. V političnem žargonu se kraji pač ne reče lopovščina, ampak malverza-cija, laži se spreminjalo v strokovne razlage . .. Mladina je z rušenjem tabujev zelo razširila meje »dovoljenega« pisanja. Zanimivo je naprimer opazovati, kako so se v zadnjih tednih vsi časniki razpisali o Stanetu Kavčiču in v podtonu razbirati misel, da je bila to pravzaprav v preteklosti zaigrana čarobna karta rešitve iz krize. Le redki si ob tem upajo na glas razmišljati o tem, da je bil Kavčičev padec tudi posledica njegove politične nemoči. Velike igre velikih mož?
Tako smo dočakali čas, ko je mogoče v dnevnem časopisju najti skoraj vse. Pri tem je pravzaprav neverjetno, kako smo se pripravljeni čuditi vestem, da so na Golem otoku maltreti-rali in lomili nasprotnike in domnevne nasprotnike režima. Menim, da ni cinično, če gladko pribijem. da se temu čuditi ne smemo! V nerazvitem svetu (kamor sodimo tudi mi) gotovo v nobenem zaporu ne krmijo arestan-tov s pohanimi piškami. Zdaj, ko je po zaslugi revije Mladina postala medijski hit tudi vila prvega moža naše armade, se le redko spomnimo, da so nedaleč stran od te znamenite in popularne vile umirali ljudje od žeje, bolečin in (kar je najhuje) od ponižanja drugače mislečih. Za dodatno ilustracijo razmerja med resnično skrbjo in modnostjo se spomnimo še primera Vevčani. Najprej smo se na vse prete-ge čudili vesti, da so posebne enote milice prebutale vaščane, danes pa nam Vevčane prikliče v spomin le še nagrada za dokumentarni film o tej tepeški...
Med drugimi, gotovo pomembnejšimi stvarmi, je tudi takšno pisanje vzrok dejstvu, da tuji časopisi Slovenijo predstavljajo kot otoček demokracije v Jugoslaviji. Nam še ni jasno, ali je to res ali ne. Ali je tak otoček sploh možen!? Ali ni to morebiti le kos žemljice, ki se vidi samo ob osekah? če je res slednje, potem bo ob plimi po tej zemlji lazilo vse polno rakov. Ti se zdaj skrivajo po temnih špranjah na tem istem otoku. Morski psi in druge pošasti, ki obkrožajo to domnevno demokracijo, pa bodo tudi ob času plime brez velike škode za potopljeno celino lomastili okoli.
Menim, da pisanje Mladine ni le koristno, ampak tudi škodljivo. Pa pri tem ne mislim na našo narodno vojsko, ko jo z najrazličnejših mest tako vneto branijo razni govorci. Slaba stran takšnega pisanja se mi kaže v tem, da prav podžiga v začetku današnjega pisanja omenjeno mazohi-stično uživaštvo, ki se poraja ob krivicah ki se gode našemu malemu na-rodku. Zaradi čudnega slovenskega nagona se radi tolčemo po prsih, češ kako smo Slovenci največja jugoslovanska molzna krava, kaj radi pa spregledamo osle, ki jih tudi redimo v domačem hlevu. Ti veselo odžirajo seno kravam molznicam. V strahu pred potujčenjem in izkoriščanjem jih skrivamo, čeprav jih niti jahati dobro ne moremo. Kako je z njimi pred no-
Piše: Peter
REZMAN
»Civilizacija je brez srca. Srce je brez civilizacije«. (Srečko Kosovel)
vimi vrati, pa že iz pregovora dobro vemo.
Slovenski jezik zaseda na oltarju slovenstva najvišje mesto. In prav je tako! V krajih z razvito težko industrijo in rudarstvom pa že vlada prava paranoja zaradi srbohrvaščine, ki jo je slišati na vsakem vogalu, preplavljenem z delovno silo z juga. Ob tem imamo vedno veliko povedati o »njihovi« in »naši« kulturi, največkrat pa se pridušamo, da smo zaradi tega ogroženi! Najbolj hecna pa so srečanja s »tujci«. Takrat nam jeza kar izhlapi in takoj smo pripravljeni zatajiti svojo materinščino. Jano, da sploh ne poizkušamo raziskati, ali gost morda le ne bi razumel slovenščine. Ali ne bi mogli naše visoke kulture dokazovati tudi tako, da bi malčkom iz drugače govorečih delov domovine omogočili temeljito učenje slovenščine, ob sicer izdatnem uku njihove materinščine? Ne, kje pa! Mi raje odkrivamo svojo krivico onstran Karavank, kjer so na smrt skregani Slovenci pravšen zalogaj za avstrijski nacionalistični šolski model!
Toda pri tej občutljivi temi sem lahko pri dokazovanju oslovstva še bolj konkreten in manj emocionalen. Pobrskajte malo po svojih predalih, poiščite nekaj starih plačilnih kuvert in preverite, kaj se je v zadnjih letih dogajalo z razmerjem bruto — neto. Ugotovili boste, da je močno nastra-dal »neto«. V tehtarski terminologiji bi lahko rekel, da se tara teža plač ne-' prestano dviga (to je denar za zdravstvo, šolstvo, socialo, kulturo, šport). To je embalaža naše družbe in ta, kot je videti, postaja vse bolj težka, ohlapna. In kje je tu naše oslovstvo? Znano je, da se našteti deli naše družbe imenujejo sisi in ni še dolgo, ko so bili ti brez svojih strokovnih služb. Toda po zgledu drugih smo se tudi na velenjskem odločili zanje in danes že mnogi trdijo da ne skrbijo za drugega kot za zmanjšanje nezaposlenosti. Izgleda, da se lastne jalovosti zavedajo tudi same, zato lahko na naslovnici gradiv za zadnje seje skupščin preberemo poziv, češ da naj možni skupščinski spraševalci svoja vprašanja pošljejo skupnim službam vnaprej, nekaj dni pred skupščino! Skupne službe bodo potem odčarale vse probleme, nepredvidenih vprašanj delegatov pa ne bo. Sestanki bodo kratki, speljani v varnih strugah, zreguliranih s pomočjo strokovnih služb.
Takšen je videti naš otok demokracije, če hodimo po njem. V nas pa se krepi vera, da vse zlo prihaja iz Beograda, iz Mikuličevega kabineta, v srca nas prizadevajo krivice in nepravilnosti, ko je naprimer že omenjena gradnja vile v Opatiji, pri nas pa, kot da ni krivic, laži, goljufij in kraj! Ob tem pa se nam primerja še ta smola, da rešitelje in klene voditelje odkrivamo v glavnem med pokojniki. Ali ne bi bilo dobro ob prebiranju Kavčičevega dnevnika razmisliti tudi o tem," kaj je napisal in ne le znova jamrati nad tem, da se je slovenskemu narodu zgodila še ena velika krivica?!
Zdaj pa stopite malo ven in se ozrite okoli sebe. Do Opatije najbrž ne boste videli, prav gotovo pa se vam bo oko ustavilo na najmanj enem oslovstvu. Mladini, njenim urednikom in novinarjem pa klobuk dol za vse razbite tabuje. Toda prepričan sem, da bi jih grajali tudi vi, ki jih zdaj kujete v zvezde, če bi ob bolj »normalnih« temah prav tako objavili »tisti grdi strip« na zadnjih straneh.
V Šoštanju nocoj
V domu kulture Šoštanj se bodo drevi ob 20.00 predstavili sle-dališčniki »Stane Sever« iz Skal s komedijo OH, TA L'BEZEN po pripovedi A. P. Čehova. Režija: Rosvita Vugrinec. Mentor: Ljerka Belak. Vstopnice po 2.000 din prodajajo eno uro pred predstavo.
V nedeljo, 2. aprila ob 16.00 bo ponovitev predstave v domu krajanov Škale.
NABUCCO IN KITAJSKA RAZSTAVA
Vse obiskovalce operne predstave NABUCCO v ljubljanski operi, dne 26. aprila, obveščamo, da bo odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane. Takoj po prihodu v Ljubljano bo skupinski ogled razstave KITAJSKO
SLIKARSTVO pod strokovnim vodstvom v Narodni galeriji. Doplačilo 3.000 din. Prijave so še možne!
OD VIŠINE SE ZVRTI
V petek, 22. aprila, ob 19.00, bo v domu kulture Titovo Velenje ročk koncert MAKllrs KRPAN. Vstopnice 4.000 din! Pred-prodaja od 10.00—15.00 pri recepciji doma kulture Titovo Velenje. Na dan koncerta bodo vstopnice 5.000 din.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE
knjižnica, muzej, galerija in razstave, kulturne prireditve in koncertna posredovalnica, organizacija prireditev
21. aprila 1988
•k titovo velenje
ŠPORT, ČESTITKE
* stran 13
II. spomladanski množično-rekreativni kros
Samo Cmok najboljši
Že drugič zapored so velenjski atletski delavci skupaj z zvezo telesno-kulturnib organizacij in občinsko konferenco SZDL organizirali množični tek v naravi v počastitev bližajočih se praznikov. Na letošnjem, prejšnjo nedeljo, je nastopilo nekaj več kot 200 ljubiteljev teka v naravi. Gotovo manj kot so prireditelji pričakovali. Morda pa so nekateri letošnjo pomlad že nasičeni s krosi, saj je bil samo v Titovem Velenju to že tretji, za republiškim in državnim prvenstvom. Z njim pa je velenjski atletski klub sklenil letošnjo zimsko-spomladan sko sezono teka v naravi. Za nastopa joče oziroma za najboljše je organizator pripravil tudi lepe nagrade, ki naj bi pritegnile še večje število občanov Seveda tisti, ki se občasno ukvarjajo s tekom v naravi ali pa ki so v nedeljo morda celo prvič nastopili na takšni prireditvi, ne morejo upati na bogate nagrade. Najlepšo nagrado je za najboljši čas med vsemi tekmovalci, in sicer zamrzovalno skrinjo, dobil Samo Cmok, član velenjskega atletskega kluba. Tekmovalka Lilijana Horvat iz Domžal je kot najboljša ženska dobila pet ton lignita. Družina Šurov-nik iz Titovega Velenja je bila najbolj številna (štirje člani). Tudi ti so dobili lepo nagrado — košarico Ere. Obdarili so tudi najstarejšo tekmovalko. To je bila Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, pa najmlajšo — še ne osem letno Jano Puklj in pionirja Klemena Jereleta. Prvi trije v vsaki skupini so dobili rudarske svetilke, na koncu pa so se vsi znašli v bobnu, saj so podelili še nekaj nagrad med udeleženci tega drugega teka.
Rezultati:
MLAJŠE PIONIRKE: I. Anita Mežnar (Mežica), 2. Jolanda Steblov-nik (OŠ Gustava Šiliha), 3. Biljana Petkovič (OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje), 4. Indira Ičik (ŽRK Velenje), 5. Mateja Moravec (OŠ Gustava
Šiliha Titovo Velenje), 6. Jerneja Pod-javoršek (Atletska sekcija Slonenj Gradec), 7. Katja Gjerkeš (OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje), 8. Klaudi-ja Žnidar (OŠ Bratov Mravljak Titovo Velenje), 9. Tina Steinbacher (smučarski klub Titovo Velenje), 10. Vlasta Praunseis (OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje); MLAJŠI PIONIRJI:
1.	Sergej Salamon (atletski klub Titovo Velenje), 2. Boštjan Laznik (OŠ Miha Pintar Toleda Titovo Velenje), 3. Amir Jahič (OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje), 4. Sabastjan Boh (smučarski klub Titovo Velenje), 5. Gregor Drobne (OŠ Miha Pintar To-ledo Titovo Velenje), 6. Boris Kle-menšek (atletska sekcija Slovenj Gradec), 7. Enver Sulejmanovič (OS Bratov Mravljak Titovo Velenje), 8. Zoran Boškič (OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje), 9. Dalibor Grujičič (OŠ Miha Pinter Toledo Titovo Velenje), 10. Janko Kumer (OŠ XIV. divizije Titovo Velenje); STAREJŠE PIONIRKE: 1. Valentina Josič (Atletski klub Titovo Velenje), 2. Bade-ma Djedovič (Atletski klub Titovo Velenje), 3. Melita Rant (Atletski klub Titovo Velenje), 4. Nataša Raner (Atletski klub Titovo Velenje), 5. Darja Šibanc (Atletski klub Titovo Velenje), 6. Olga Apačnik (Atletska sekcija Slovenj Gradec), 7. Vesna Skledar (ŽRK Titovo Velenje), 8. Martina La-mut (Atletska sekcija Slovenj Gradec); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Robi Kožar (Atletski klub Titovo Velenje),
2.	Stanko Sekutnik (Atletska sekcija Slovenj Gradec), 3. Aleš Grešovnik (Atletska sekcija Slovenj Gradec), 4. Janez Štern (Atletska sekcija Slovenj Gradec), 5. Dušan Roš (Atletski klub Titovo Velenje), 6. Robi Podpečan (OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje), 7. Grega Marovt (atletski klub Titovo Velenje), 8. Robi Habjanič (OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje), 9. Janez Robnik (atletska sekcija Slovenj Gradec), 10. Matjaž Cvikl (OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje); ČLANI: I. Samo Cmok (atletski klub Titovo Velenje), 2. Geza Grabar (atletski
r i
12
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA
i
Iskrena čestitka za praznika!
klub Pomurje), 3. Branko Krajnc (atletski klub Titovo Velenje), 4. Mirsad Ejup (Jajce), 5. Sead Baručič (atletski klub Titovo Velenje), 6. Andrej Ura-njek (Gorenje), 7. Franc Turšič (Partizan Vrbje), 8. Mehica Lulič (Samost.),
9.	Vili Budna (Ravne na Koroškem),
10.	Dušan Kuserbajn (Žalec); ČLANICE: I. Liljana Horvat (Domžale), 2. Slava Poznič (atletski klub Titovo Velenje), 3. Marija Kolmanko (atletski klub Olimpija), 4. Spomenka Bol-din (atletski klub Litija), 5. Marija Krivec (Gorenje); MLAJŠE VETERANKE: i. Nada Konečnik (Dravograd), 2. Hedvika Blatnik (Mežica), 3. Francka Kračun (Slovenske Konjice), 4. Širovnik Danica (Titovo Velenje); MLAJŠI VETERANI: 1. Obrad La-zič (atletski klub Titovo Velenje), 2. Spasoje Tesanovič (atletski klub Titovo Velenje), 3. Stanko Koselj (Gorenje), 4. Rafko Drašček (atletska sekcija Partizan Radeče), 5. Martin Lah (Gorenje), 6. Marjan Krevh (Go-
Invalidski šport
Preteklo nedeljo je Zveza društev invalidov Slovenije v organizaciji Dl Cerknica izvedla v Starem trgu pri Ložu že 15. republiško prvenstvo v namiznem tenisu. Invalidi so tekmovali v različnih kategorijah invalidnosti. Igralci Dl Velenje so bili izredno uspešni. Na tem tekmovanju je namreč nastopilo 6 igralcev in vsak si je priboril po eno kolajno. Tako je bila najboljša Jolanda Leber, ki je med ženskami osvojila zlato kolajno. V svojih skupinah pa so srebrne kolajne osvojili Tone Tratnik, Dušan Kur-manšek in Edvard Centrih, a Matjaž Kovač in Janko Novak sta si priborila bronsti kolajni. Med sedmimi mo-štvenimi ekipami je, ravno zaradi uspehov vseh posameznikov, Dl Velenje premočno zasedlo 1. mesto, pred Dl Maribor in Dl Novo Gorico itd.	- trih
Organizatorji si želijo, da bi ta spominski tek postal še množi-čnejši
(vos)
Liga mladih
Komisija za šport pri OK ZSMS Velenje 15. leto zapored pripravlja ligo mladih med krajevnimi skupnostmi. To jubilejno obletnico bomo letos izpeljali še na posebej primeren način. Poleg lige malega nogometa in pokalnega tekmovanja, bo startal po mnogih letih zatišja spet Kajuhov pokal, s šestimi disciplinami, tako za moške kot ženske.
Vsak konec tedna skozi vse leto se bodo med seboj srečevali mladi iz naslednjih OO ZSMS: Ravne, Šmartno, Desni breg, Šentilj, Kavče Podkraj, Zavodnje, Konovo, Paka, Salek, Cir-kovce, Topolšica, Florjan, Škale in Gaberke. Nagrade za letošnje leto bodo prispevali: OK ZSMS. OTKS in NAŠ ČAS.	Golob Zdravko
Planinsko društvo Titovo Velenje
Jutri občni zbor
Jutri, v petek, 22. aprila ob 18. uri, se bodo v dvorani Skupščine občine Velenje sestali planinci Planinskega društva Titovo Velenje na občnem zboru.
V Planinsko društvo Titovo Velenje je vključenih čez dva tisoč članov. Na občnem zboru bodo pregledali, kaj so naredili v preteklih dveh letih in se pogovorili o smernicah za naprej.
Za popestritev bo poskrbel Rok Pre-ložnik z diapozitivi iz vzponov po Južni Ameriki.
Svet
VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA ŠOŠTANJ
objavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA WZ — NI REELEKCIJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu in pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ter imeti:
—	pet let ustreznih delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	organizacijske in strokovne sposobnosti — to mora dokazovati njihovo preteklo delo
—	ustrezne moralno-politične lastnosti, ki se kažejo v pravilnem odnosu do socialistične ureditve.
Kandidati naj ob prijavi predložijo zasnovo o uresničevanju programa dela — razvoja in opredelijo svojo vlogo pri uresničevanju.
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji Vzgojno-varstvenega zavoda Šoštanj, Koroška 13, 63325 Šoštanj.
O izbiri ravnatelja bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju.
renje), 7. Aibin Širovnik (atletski klub Velenje), 8. Rudi Ravljan (TEŠ Šoštanj), 9. Stane Gradnik (TEŠ Šoštanj), 10. Marjan Gradnik (TEŠ Šoštanj), 11. Franc Boldin (Litija), 12. Stanislav Plešnik (Topolšica); STAREJŠE VETERANKE: 1. Kazimira Lužnik (atletska sekcija Slovenj Gradec), 2. Slavka Mijoč (atletski klub Titovo Veienje); STAREJŠI VETERANI: 1. Maks Klemen (Celje), 2. Viljem Blatnik (Mežica), 3. Jože Ura-njek (atletski klub Titovo Velenje), 4. Franc Vrbnjak (Titovo Velenje), 5. Miha Polh (Velenje), 6. Roman Gor-šek (Gorenje), 7. Janez Janžekovič (Mežica), 8. Jože Polh (Velenje); MLADINCI: 1. Grega Suhadolnik (atletski klub Titovo Velenje), 2. Mijo Aleksič (atletski klub Titovo Velenje), 3. Damjan Jevšnik (CSŠ elektro Titovo Velenje), 4. Andrej Hrovat (Velenje), 5. Jože Tomažič (Velenje), 6. Uroš Počivavšek (CSŠ Titovo Velenje), 7. Edin Buljubašič (Velenje).
terme topolšica
ŽELIJO VSEM OBČANOM PRIJETNE PRAZNIČNE DNI IN VABIJO V HOTEL VESNA NA PRAZNIČNE PRIREDITVE.
Vabljeni!
BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE
Brivnice in česalnice S FRIZERSKIMI SALONI
v Titovem Velenju:
»NADA« Cankarjeva 1 »NARTA« Foitova 4 »MAJA« Kidričeva 4 v Šoštanju »EVA« B. Mravljak 6 »VESNA« B. Mravljak 14 IN OBRATI PRALNIC v Titovem Velenju, Kersnikova 2 V Šoštanju, Cankarjeva 18
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim strankam za praznika 27. april in 1. maj
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL
OBČINA VELENJE
ZDRAVSTVENI CENTER DSSS
dipl. pravnik
vodenje splošno-kadrovskega
		sektorja	4	nč	15	650.000
DOM ZA VARSTVO	fizioterapevt	fizioterapevt				
ODRASLIH			2	nč	15	580.000
DOM ZA VARSTVO	negovalka	negovalka				
ODRASLIH			3m	dč	15	385.900
OBČINA MOZIRJE						
ELKROJ	■ ekonomist	organizator—programer				
			3	nč	8	600.000
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE £
OD 21. APRILA DO 31. MAJA
MARKET PUH

VERJETNE*
PONUDBEj
39?f
m
AUfORADA »fiASTRO KAVft
MILKA MLEČNA ČOKOLADA***
JACOBS »MERIDO« MOCCfl KM
MEHCALEC ZA PERILO h
59?° y
i DOBROPIS
S TEM KUPONOM DOBITE V
ZADRUGA MARKETU PLIBERK
SONČNA OČALA ZA SAMO:
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja. Svoje usluge nudi Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje na sedežu
DELOVNE SKUPNOSTI v Celju ter prek krajevnih predstavništev: Titovo Velenje,
Mozirje, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Laško,
Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice

Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje
iskreno čestita vsem delovnim
y # v	•	* k/
ljudem in občanom za
27. april in L maj
■ R « V
jžnrinrr

Ključavničarstvo
SEVER FRANC
Stari trg 27 — 63320 Titovo Velenje
Ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem delavskem prazniku iskreno čestitava vsem delovnim ljudem in občanom
I ■ « v
/A

Cenjenim strankam sporočava, da imava naslednje telefonske številke (063) 853-251, 856-301
t!
Kleparstvo
ŠTANGLER ANTON
Stari trg 27 — 63320 Titovo Velenje
MIZRX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n sol. o.
POTROŠNIK
tozd prodaja šoštanj
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem ob 27. aprilu in 1. maju, ter se priporočamo na nakup v v naših poslovnih enotah
v Šoštanju, Gorici, Šmartnem ob Paki in Gaberkah.
INDUSTRIJA USNJA
VRHNIKA
tozd Tovarna usnja
Šoštanj
proizvajamo:
—	vegetabilno strojno usnje, v kromovem obratu pa oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož. Poleg tega izdelujemo še krom strojeno usnje in goveje gornje usnje
—	boks, v tozdu je tudi obrat za izdelavo usnjene konfekcije.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela.

Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
Vsem delovnim ljudem in občanom mozirske in velenjske občine ter vsem našim kooperantom
iskreno čestitamo
ob 27. aprilu — prazniku OF in I. maju — prazniku dela
JL
FARMIN INŽENIRING
čestita
vsem delovnim ljudem in občanom
ob 27. aprilu — dnevu OF in ob 1. maju — prazniku dela.
RENAULT
BUOU
SERVIS RENAULT. FIAT, ZASTAVA
JAKOPEC JOŽE
63320 Titovo Velenje, Kosovelova 16 tel.: 063/855-975 Izdelovanje in obnavljanje zavornih oblog in sklopk za vse vrste osebnih in tovornih vozil
Vsem našim strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke za praznika
Srečno vožnjo!

servis za zavore
21. aprila 1988	-k titovo velenje	PRAZNIČNE ČESTITKE	nas cas * Stran15
			
v<
Poslovna enota
KNJIGARNA in PAPIRNICA
(Trgovski center in Birotehnika — Kidričeva 5)
mladinska knjiga n. sol. o.
tozd knjigarne in papirnice ljubljana
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za bližajoče se praznike in jih vabimo v naše poslovne prostore
Titovo Velenje
VSEM OBISKOVALCEM NAŠIH PREDSTAV TER VSEM DRUGIM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIČNE DNI.
Če še niste postanite tudi vi obiskovalec naših kino predstav!

IEKO
elektrokovinarska oprema TITOVO VELENJE
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu
—	dnevu ustanovitve OF in 1. maju
—	prazniku dela!
U MSkAL
Delovna organizacija za komunalno in stanovanjsko oskrbo Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom mo-zirske ter velenjske občine iskreno čestitamo za 27. april — praznik O F in 1. maj — praznik dela.
Zajetje vodnega vira Ljubija
10 ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
VSEM OBČANOM
IN DELOVNIM LJUDEM
OBClN VELENJE TER MOZIRJE
ČESTITAMO
K PRAZNIKU OF - 27. aprilu in
K PRAZNIKU DELA - 1. ma ju
1 #1 r


velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o. titovo velenje, stari trg 36
1 #i r
£
velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o.
titdvo velenje, stari trg 36
Vsem delovnim ljudem, kooperantom ter vsem, ki sodelujejo z nami, iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu
ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem prazniku dela!
1 #i
£
velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o.
titovo velenje. stari trg 36
M Mi
r
u.
velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o.
titovo velenje. stari trg 36
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.

Občanom in delovnim ljudem velenjske občine želimo prijetno praznovanje in čestitamo
ob 27. aprilu in 1. maju
1 6. stran * h9s c3s
PRAZNIČNE ČESTITKE
titovo velenje *	21. aprila 1988
DO TRGOVINA Ljubljana
TOE Celje Trnovlje 215
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za obletnico ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob 1. maju mednarodnem prazniku dela.
PETROL
Obrtno združenje občine Velenje
V imenu vseh svojih članov obrtnikov v občini Velenje iskreno čestitamo vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za bližajoče se praznične dni!
©
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Titovo Velenje.
i i
" -Vi/

Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu — obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in ob 1. maju — mednarodnemu prazniku dela!
DO čestita
cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
dan OP
Vsem delovnim ljudem in občanom mozirske ter velenjske občine iskreno čestitamo za 27. april — praznik OF in 1. maj — praznik dela.
21. aprila 1988
* titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas * stran 1 7
iy anrarf na	p***, 5. maja, na Jšbali bomo pet pravilno rešenih nArAnSA/onPnr^
raagraana	-tgorenjejpGD
križanka

STOJEČE ^jo&ledalo
mestece v &01ci kijtokski
st mera zailto korec
l&OR ožim
zvok,ToN
avtor. KER.Noč
RAVNOTEŽNI KAMENČEK VU^ESU
NEKI). Klik. A. DVOftMlH SPLETK
CESKO MOŠ.tME
ST0T1 t>EL iilNAROA
pre&ival-kaoane
t>tiska-ŠTVO
PRIPADNIK TURiKESR LJUOSTVA V SZ
orodje 12 UAtA£-NE.DOBE
IAT. višnja
TAMTAL
7£0RN2)A OKOUčlHA
FR-ŠvtC. PISATELJ
6RITAH. 5trokoj-za
PREHRANO
kraljevič iz.f\ahafr harate
feDfcAft
lou1s
VI6RA-fonist hamptonl
Pisateljica
VASTETCV4
\vam ROB
JEZERO NA FILIPINIH
TINE OREL
nebra
STARI DEL MARIBORA
TAHTAL
CftSKA »o&im^/v NESREČE
ame£ . pevk. a Popev K (diana\
n/rstA tiska
IT. FILM. I&RALKA MIRAUDA
itisralka mafcnani
06lew.hu-SLIMftNK.
POC.o?j£ V ZR.M
natr.13
pevka turmep.
e6(pt.
BCGSCKCA
(daljs.obl
anton kf)vacat4
zvezda V ORLU
MRV-PE^kA (MILKA V
SfbRThilK. MorTom
bojne «£ feltthmiu
ARAK1ER IZLOIB
ara, NAPLA&LO
oroaev imdouekji
kesero
VERDIJEVA OPERA
belavec. v
TKALNICI
ročnost,
SfRETtJOST
mesto v V2H.WH-cul.ofe mozeu
STRES
nik.0 lapajne
2-uone. 7hžan
PRAVOSLAVNA VERSVA podoba
ENOTA
3pe?ek
0NDRC3 ne pela.
NEM.FILM. UiGALkA over
otok v
OTOČJU
ASU
toalslu VRT
POLITIK ERIAN5ER
ESTONEC
prvi zaloznik
POKRA}. vgr&oi
OELAVSKI svet
6R.CRKA
PREfclV.
VISOKEM
SEtfERA
RtbK. MOŠ.IME
oris W£MS
SHRAMBA, JklADIŠfE.
ENAJST I
DEL CELOTE
POMEMBNf
TR6.MKK V 1«)-lutt&ljl
OPERNI SPEV
flksio
josip strjtar.
6LA6O
AMTE MAH KOTA
naprame začelo
fcdvodo
AR&OH
PEVKA POPEVK. kqya£t-» cte/a
VINSKI
cver
VER-<Ob
STAtO IME V OROfl-
UMGRA5A
anton aškerc
nat0eoa S.IBA
muza. bUlEZBl. PESJlSWA
TRAVM-
ZDRAVILNA
RASTLINA
pat)i3
AVAR.i
I)AfiU\/A(J.
jura ali klfSOE-
sa telesa
HEKTAR
Cvetico vladimir.
ISRALKA RlNA
KuNGl
PORTUS-pesnik CAMOES
mesto v sz,«& istoim. morju
oplEMEl-MITENO železo
TRAPA,N& UM Ml CA
C
KOVAŠKO ORODJE
star slovan
pesnik erotiču pesmi
0&ON
&6LCAC.. PISATELJ PELIN/
EKSPIDZ. TELO
goram m lncikn«. 7A1Zlilo
roman
M1T0MILA
MAPAMA
klJJllEV
mir finci
evropski
VELETOK
ffiOPSZT VEUKAŠ
DIRI6ENT lOStANlMl
z.idov. MOŠ.IME
skl
reka v rwc|swu
škdtsk.1 PISATELJ PlVANHOEl
veznik
tekmov čolm
PRlPAb-NIKMIT. EHAICITOV
POMIRITEV, Z&IA-DlTEV •5 POR. A
venezla
ah. lovec.
NA % VALI KRZNOM
Kutina
NE&ESNI
pojav
ST. ine.
Pop^T/A
INTB5RAL
u
iMBS
MM.Pob-ZEMUE
?oD
KUKTt4ER
tone
IRSKO OTOČJE
fr-mesto vlorenl
KOPERNIK NIKOLAJ
UUBU. TcVARNA ZAVES
IZKOPAVANJE
ILOVICA
AVSTC.IJ . EILDZOF (RUDOLF)
JKRALJ •2.1VALI
ZMERNO, VGUSBI
SUKAP.
AH.TILM . I4RALEC ^ALAN)
^AHISTKA KU^NIR
vrjta aml-nd kislin
KRATICA
ANGL. LETALSTVA
STARO-SR«,lO DIDA^O". TESNI VVC
&LAVMO MESTO ITM.UE
LED&t
LUl&l PIRANDEUO
caHKAP-<VAN
CAS &RE1 VOJNE
ELElOfi.. NWEl>iE
VEC7A klAVIfcVA SKLAD&A
IGRALKA EKlBERfi
VEC.RI SAŠA
EDvAP-D KOCBEK
LE-TDV. PRI OPATIJI
letni
POSEK &ozc>A
PLAZILEC
18. stran ★ H3S C9S
OD TU IN TAM
titovo velenje *	21. aprila 1988
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVUAKOV
Vrnjačke Banje 10, Titovo Velenje objavlja razpis za imenovanje
— ravnatelja TOZD Osnovne šole bratov Mravlja-kov
Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
.3.
4.
pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje; izpolnjevati mora pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli, torej pogoje za učitelja, šolskega svetovalnega ali drugega strokovnega delavca v vzgojnoizobraževalnem delu, z ustrezno izobrazbo;
imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; imeti mora aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOB, do samoupravljanja in delegatskega sistema, do krepitve in razvijanja enotnosti naših narodov in narodnosti ter do interesov družbene samozaščite in vse-Ijudske obrambe;
5. njegove strokovne in organizacijske sposobnosti ter dosedanja aktivnost morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v TOZD in DO VIZ Velenje.
Kandidati morajo k dokazilom priložiti program, v katerem bodo opredelili svojo aktivnost in naloge v štiriletnem mandatnem obdobju.
Vloge je treba poslati na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 20 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TITOVO VELENJE Svet obrtnikov in delavcev TOK Koplas Titovo Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	DIREKTORJA TOK KOPLAS
Mandat traja 4 leta.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje poleg splošnih z zakonom določenih pogojev še naslednje posebne pogoje:
—	da ima visoko ali višjo šolsko strokovno izobrazbo (VI. oz.
VII. stopnjo) ekonomske, sociološke ali tehnične smeri
—	najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	ima ustrezne osebnostne kvalitete, ki se izražajo v odgovornosti do dela, krepitvi samoupravljanja, tovariških odnosov do sodelavcev in osebni poštenosti.
Rok za prijavo je 8 dni od objave razpisa.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo na naslov:
DO ERA Titovo velenje — TOK Koplas z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis.

ulica Ivanke Uranjekove 6 . 63310 Žalec
41
Delavska univerza Žalec vabi, da se vključite v eno iz-i med naslednjih oblik izobraževanja: OSNOVNA ŠOLA - 5., 6., 7. in 8. razred USO PROGRAM — II. zaht. stopnje:
—	pomožno gostinska turistična dela
—	kuharski pomočnik
—	natakarski pomočnik
—	receptorski pomočnik
—	sobarica
USO PROGRAM — II. zahtev, stopnje:
—	skladiščni delavec
SKRAJŠANI PROGRAM - II. zaht. stopnja VIP pridobivanje, predelava in obdelava kovin
smer:
—	pridobivanje in predelava kovin
—	obdelovalec kovin
SREDNJI PROGRAM — IV. zaht. stopnja
1 VIP strojništvo smer:
—	oblikovalec kovin
—	preoblikovalec in spajalec
—	monter in upravljalec energetskih naprav
—	strojni mehanik 2. VIP keramik
smer: keramik
VIP — NAD. — V. zaht. stopnja — obratni strojni tehnik
smer: tehnolog
VIP — POSLOVNO-FINANČNA IN TRGOVINSKA DEJAVNOST
smer: ekonomsko-komercialni tehnik (vodeno samoizobraževanje)
VIŠJE IN VISOKE ŠOLE — VI. in VII. zaht. stopnje
—	VIŠJA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA
—	VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ I. in
II. stopnja
smer:
—	kadrovska
—	proizvodnja
—	informacijska
Prijave sprejemamo po telefonu na številko: 711-417 ali 711-343 Hvala!
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-šivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855-450.
PETEK, 22. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj? 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 24. aprila: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.000d vrat do vrat (v tej oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda na takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti. V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo
sprejemali od 12.30 dalje — naš telefon 855-963). 12.30 Konec opoldanskega oddajanja; 12.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 25. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila, 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
PETEK, 29. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 1. maja: Od 11. do 12.30 Praznični program Radia Velenje; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
SREDA, 4. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vaša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo — govorili bomo o vsevečjih problemih pri gospodarjenju z gozdovi in njihovem umiranju v Gornji savinjski in Šaleški dolini. V studio bomo povabili strokovnjake z nazarskega gozdnega gospodarstva, ki bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Zastavljali jim jih boste po telefonu 855-963. Oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
Zveza društev upokojencev
Sprejeli delovni program
V petek je bila v prostorih ljubljanske Name v Titovem Velenju letna seja supščine zveze društev upokojencev občine Velenje. Zbralo se je veliko udeležencev. Poleg delegatov vseh štirih društev upokojencev so se seje udeležili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja občine Velenje in predstavniki nekaterih delovnih organizacij.
Delegati so na skupščini med drugim obravnavali poročilo predsednika zveze in zaključni račun za preteklo leto, sprejeli pa so tudi delovni in finančni načrt za letos. Več o delu zveze bomo poročali v eni prihodnjih številk Našega časa. Zapišimo še, da bo po sklepu izvršilnega odbora zveze društev upokojencev pisarna odslej odprta vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure.
H. Mravljak
TRGOVINE KUSEJ — PLIBERK — AVSTRIJA
LAB0T — ŠMIHEL — SUPERDISK0NT PLIBERK
ZA PRAZNIKE VAM NUDIMO: REKLAMNO PRODAJO
PRIMERJAJTE CENE — PRESENEČENI BOSTE — KOLIKO SI LAHKO PRIHRANITE
nudimo vam najboljše
kave: regio, eduscho,
alvorada,jacobs
ALVORADA «J »Gastro« 1 k9 <]	9.90
zbu^sTel 54.90	
REGIO »Brasil« r n nn
JACOBS 1k 59.90
»Mocca«
NEPRAŽENA KAVA
1 kg
39.90
rama 500 g ^	2.90	
orehi -|n jedrca 1 kg /3		
rozine 1 kg ]	3.90	
jedilna 25q q n čokolada 250 9 s		.90
ananasov t d7 -1 kompot /		.90
MLEČNA ALI LEŠNIKOVA 250 g ČOKOLADA
11.90
MEHČALEC ZA PERILO
41
19.90
GLORIA LAK ZA LASE
1 dz
17.90
rexona deodozorant
1 dz.
17.90
MODERNI LAK ZA LASE
1 dz.
13.90
SSS 24 delni 11Q>_
VIDEO KASETE r-f) WATSON E 195 33.
E 240
79.-
BASF, PHILIPS, TDK
AUDIO-VIDEO
SEDAJ
PO REKLAMNIH CENAH
TDK - Audio 3 kom 5 9. 9 0
bmx KOLO 20 ZA IZVOZ
825.-
NOVO!
BREZŽIČNI
TELEFONI
REKLAMNA PRODAJA DO 7. maja 1988 — VSE CENE SO V ŠILINGIH NAJNIŽJE CENE - NAJVEČJA IZBIRA - PREDVSEM PA CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE - SLOVENSKA POSTREŽBA
VIDEOREKOR-DERJI
HQ, VHS, DALJ. UPR.
ZA IZVOZ ŽE ZA
ČRNO BELI 31 cm 0 TELEVIZOR ZA IZVOZ BARVNI 37 cm 0 TELEVIZOR ZA IZVOZ
3790 -
799.-
2490.-
STEREO KASETOFONI ŽE OD
490.—I
NAPREJ
ORODJE 52delno * ZA IZVOZ 1		99	.—
POSODA iz PLEMENITEGA JEKLA ZA IZVOZ	5 delna + 3 pokrovi 499.-		
ŠTr^ 1089 STOJALOM 13 mm ZA IZVOZ			■ 1
»100 GRADI PARNI ČISTILNIKI UNIVAPOR ZA IZVOZ
1190.
terme topolšica
V hotelu Vesna praznično razpoloženje:
— v soboto, 23. aprila, ob 20. uri Zabaval vas bo ansambel Black&VVhite

Ob 20-letnici obstoja — v sredo, 27. aprila ob 20. uri
ONE MAN BAND GORAZD
— v četrtek, 28. in v petek, 29. aprila, od 18.30 do 24. ure
PIKNIK S KRESOM
— v soboto, 30. aprila, ob 16. uri pred hotelom Zabaval vas bo ansambel 12. nasprotje Ob slabem vremenu bo ples v restavraciji hotela!
PLES 12. NASPROTJE
— nedelja, 1. in ponedeljek, 2. maja, ob 20. uri
VABLJENI!
Priporočamo vam rezervacije! — Recepcija hotela Vesna: 891-120/891-113
21. aprila 1988
k titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
★ stran 19
■BH«
Koledar
četrtek, 21. aprila - bo-rut
PETEK, 22. aprila - KAJTI-mir
SOBOTA, 23. aprila — VOJKO NEDELJA, 24. aprila - JURIJ PONEDELJEK, 25. aprila -MARKO
TOREK, 26. aprila - ZDENKA SREDA, 27. aprila — ustanov. OF
ČETRTEK, 28. aprila — VITO PETEK, 29. aprila - KATARINA
SOBOTA, 30. aprila — SAMO NEDELJA, I. maja — Praznik dela
PONEDELJEK, 2. maja - BO-RIS
TOREK, 3. maja - FILIP SREDA, 4. maja - FLORJAN
Mali oglasi

MLAD PAR IŠČE sobo ali garsonjero v Titovem Velenju ali bližnji okolici za 6 mesecev. Plačilo vnaprej, možno tudi v devizah. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega čusa pod šifro »Slovenija«.
IZOBRAŽEN FANT IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU za dobo nekaj mesecev. Možno plačilo vnaprej. Šifra »Nujno«.
OTROŠKI, ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK PRODAM. Telefon 854-844, popoldan. SMUČARJI POZOR! Prijave za dvodnevno smuko na visokogorskih smučiščih Kanina sprejemajo pri Avto moto društvu samo še danes, do 18. ure, na Prešernovi 9. Cena prevoza s polpenzionom je samo 30.000 din.
FORD ESCORD, starejši letnik. 87.000 km, dobro ohranjen, garaži-ran, prodam. Telefon 888-230. OSEBNI AVTO FIAT 126-P, letnik 1976, registriran do februarja 1989. prodam. Telefon 882-81 I. ŠIVALNI STROJ IN MOŠKO ČRNO OBLEKO št. 52 PRODAM. Svečnik, Kidričeva I I, Titovo Velenje. GS 1,3, letnik 1980. prodam. Zebec, C ankarjeva 2 B, Titovo Velenje. GOLF. letnik 1978, prodam. Zaje, Cesta Talcev 18. Titovo Velenie. NOVO DVOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE, 63 nr v Ša-leku III. prvo nadstropje zamenjam za 2,5 ali trisobno kjerkoli v Titovem Velenju ali Žalcu. Informacije po telefonu 854-287 dopoldne.
MIZARSKI SKOBKI.JNIK PRODAM. Telefon 854-186. MLAD MOŠKI, SLOVENEC.
zelo nujno išče sobo v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Pomagal bi pri raznih delih in plačam za več mesecev v naprej. Moj naslov je na upravi Našega časa. INŠtRUIRAM matematiko, fiziko, statiko, mehaniko. Telefon 856-581.
SAKSOFON ALT PRODAM.
Drago Lešnik, Hramše 12 Dobrna.
IMV PRIKOLICO 450 Q PRODAM. Telefon 857-683. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM UGODNO PRODAM. Nadvežnik, Kardeljev trg 2 Titovo Velenje, ali telefon 856-310 popoldan. OSEBNI AVTO 126-P, letnik 1981 prodam. Telefon 882-845. DESET TEDNOV STARE NES-NICE PASME HISEX, 2 x cepljene, krmljene s koruznim šro-tom po zelo ugodni ceni prodaja MARIJA ŠPEGEL iz Mute. Nesnost zagotovljena z mesecem julijem, 22. aprila jih dobite na tržnici v Titovem Velenju od 10. do 11. ure. Telefon 062-873-202. NAGRADO NUDIM TISTEMU, KI MI ODSTOPI TELEFONSKO ŠTEVILKO, ki jo nujno rabim za opravljanje obrti. Boris Lisac, Vrnjačke Banje I Titovo Velenje. Telefon 858-493. PRODAM ČOLN MAESTRAL 9 z motorjem Tomos-4. Telefon 853-497.
ŠOTOR DRUŽINSKI, švicarske proizvodnje, rabljen eno sezono prodam. Crnobrnja, Cankarjeva 18 Šoštanj.
FIAT 750 PRODAM. Telefon 855-253, popoldan. OMARO ZA DNEVNO SOBO,
OREH prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 857-708
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Kolenca
rojenega 15. 3. 1939
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje ter ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se govornici za poslovilne besede, godbenikom, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu našega dragega
Jožeta Polha
upokojenega mizarja s Konovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožal je in poklonjeno cvetje. Hvala duhovniku za opravljen obred in govornikoma za
tople poslovilne besede. Iskrena hvala pevcem in godbi. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili ne njegovi zadnji poti.
Titovo Velenje, 12. 4. 1988
Žena Tilčka in sin Jože z Nado.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, ko nas je zapustila naša ljubljena mama
Apolonija Skornšek
Gorjanova iz Kavč rojena 4. 1. 1903
Posebno zahvalo izrekamo družini Turnšek in Anici Grabner za nesebično pomoč in tudi
vsem ostalim, ki so nam kakorkoli stali bo strani v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se dr. Natkovi in dr. Kikcu, ki sta se trudila, da bi ji podaljšala življenje, častite-
mu gospodu duhovniku, govornikoma in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za darovano cvetje in mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti, kar nam je v dokaz, da ste jo imeli radi in jo spoštovali.
ŽALUJOČI VSI NJENI
OD ŠTIRIH KRAV PRODAM TRI NA PREBIR, so breje in s teleti. Prikolico, kiperico Tehno-stroj 4100 kg nosilnosti prodam ali zamenjam za manjšo, lahko stara do 3 tone nosilnosti. Janko Ocepek. Lokvica 8 Šoštanj. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, ter šotor za 4 osebe prodam. Dušan Reberčnik, Janka Vrabiča 12, Titovo Velenje. Tel. 853-708.
UGODNO PRODAM masko in blatnike za GOLF, masko in blatnike za Zastavo 101, blatnike za Z 750, prednji odbijač in masko za R-18, 4 kg metalno modre barve original Renault. 12 komadov armaturne mreže 9,5 x 6. Janko Rahten Letuš 72, telefon 882-427.
CAMP PRIKOLICO MANJŠO ALI BRAKO PRIKOLICO KUPIM. Telefon 858-715 po 14. uri. PSA BERNARDINCA, starega 1 leto prodam. Telefon 856-756. 170 LITERSKI HLADILNIK GORENJE, ter popolnoma novo moško kolo ROG na torpedo prodam po ugodni ceni. Telefon 857-873.
DOBRO OHRANJENO TRO-DELNO OMARO ZA SPALNICO in psiho Meblo Manon prodam. Vlado Šuster Veljka Vlaho-viča 51 Titovo Velenje. MERCEDES MOTOR z menjalnikom 190 D in enoosno prikolico za traktor prodam. Telefon 882-297.
BARVNI TV ISKRA 8256, PRODAM. Telefon 882-775. V NAJEM ODDAM ZEMLJO IN GOSPODARSKO POSLOPJE za dobo pet let. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Najemnine«. MOPED APN — 4 prodam. Informacije po telefonu 856-182. DNEVNO OMARO IN OTROŠKO POSTELJICO UGODNO PRODAM. Ogled po 16. uri. Brunčič, Stantetova 28 Titovo Velenje.
FANT TRIDESETIH LET, miren (mogoče preveč), želi spoznati dekle črnih las, brez obveznosti. Zaželjeno je, da se ukvarja z Jogo, kar pa ni pogoj. Javi se izključno s pismom in sliko na upravo Našega časa z oznako šifre »SOLZE, SIGURNOST, SREČA«. Možno je trajno prijateljstvo.
MOPED APN-4 PRODAM. Te
lefon 882-835.
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
23. aprila in 24. aprila — dr. Eta Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti.
27. aprila — dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti.
30. aprila in I. maja — dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 21. aprila, dnevni dežurni dr. Dragan Popov, nočni dr. Zupančič.
Petek, 22. aprila, dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Silvana Popov.
Sobota, 23. aprila, in nedeljo, 24. aprila, glavni dežurni dr. Draško Vra-bič, notranji dežurni dr. Kikec
Ponedeijek, 25. aprila, dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dr. Šolar
Torek, 26. aprila, dnevnik dežurni dr, Kočevar. nočni dr. Kočevar
Sreda, 27. aprila, glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. Dragan Popov
Četrtek, 28. aprila, dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dr. Grošelj
Petek, 29. aprila, dnevni dežurni dr. Silvana Popov, nočni dr. Žuber
Sobota, 30. aprila in nedelja, 1. maja, glavni dežurni dr. Smonkar. notranji dežurni dr. Mijin
Ponedeljek, 2. maja in torek. 3. maja, glavni dežurni dr. Smonkar in notranji dežurni dr. Mijin
Sreda, 4. maja, dnevni dežurni dr. Kikec in nočni dežurni dr. Grošelj
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 22. aprila do 29. aprila dr. Zagožen Ivo, Jerihova 32, Titovo Velenje, tel.: 858-704.
Od 29. aprila do 6. maja dr. Matko Milan. Topolšica 15, tel.: 891-166.
Ko je v srcu bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega ljubljenega
Igorja Zbičajnika
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku. Posebna zahvala velja govornikoma tovarišem Gorograncu, Dolejšiju in Kremžarju za ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se sosedom iz Zarove ulice, Obrtnemu združenju Velenje ter častni straži, Obrtnima zadrugama Galeb in GIKOS Ljubljana, KS Staro Velenje, KO RK Staro Velenje ter podmladku RK iz Žarove ulice, ZRVS KS Staro Velenje, TUŠ Šoštanj, TUŠ Slovenj Gradec, Vegrad — tozd Vemont, OOZS delavcev obrti Velenje, Obratovalnicam Štangler, Meh in Dob-nik, razredničarki in dijakom 4. letnika SZŠ Celje ter delavcem pokojnikove delavnice. Iskrena hvala tudi častitim gospodom Milanu Kovaču, Marjanu Veterniku in Alojzu V/itzmanu za lepo opravljen obred ter ministrantom in pevcem za odpete žalostinke.
ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama in prababica
Ana Grm
rojena Višner iz Bevč pri Titovem Velenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi govornikoma in duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
m
\	ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Helene Hudournik
iz Raven pri Šoštanju 1909-1988
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinam Andreje, Podjavoršek in Podvinšek. Hvala DO RLV — tozd jama Škale, tozd jama Preloge, DO ESO, dr. Menihu za zdravljenje na domu, osebju bolnišnice Topolšica, govornikoma Mariji Hudomalj in Avgustu Veterniku, pevskemu zboru iz Raven, duhovnikoma Janku Kvartiču in Marjanu Veterniku za opravljen
obred.
Žalujoči: sinova Avgust in Franc z družinama, hčerki Ivanka z družino in Zofka z možem, vnuki
in pravnuki.
Sklenjeno prvenstvo v odbojki
TopolšicarFužinar 3:0
Fantje so odigrali zadnje kolo v slovenski odbojkarski ligi. Igralci Topolši-ce so doma z lahkoto premagali goste z Raven s 3:0 (5, 13, 10), ki so nekoliko bolje igrali le v drugem nizu. Topolčani so zasedli 9. mesto, vendar so razlike med njimi in moštvi do 3. mesta majhne. Dekleta so prvenstvo sklenila že prej. Igralke Ljubnega so osvojile četrto mesto, odbojkarice Topolšice—Kajuha pa peto.
Tretje v republiki
V nedeljo je bil v Šoštanju sklepni del republiškega tekmovanja kadetinj v odbojki. Nastopile so ekipe Palome-Branika, Partizana Tabor in Planina s Krope. Domačinke so premagale Plamen z 2:0, izgubile pa s Palomo z 0:2 in Parti-zanom-Tabor 1:2 in osvojile tretje mesto. Za kadetinje Topolšice so nastopile: T. Godec, Goltnik, Čelofiga, K. Godec, Kumer. Ravnik. Blagotinšek. B. Pirto-všek, J. Pirtovšek in Koren.
D. Menih
SD Vrbovec desetletnici
dve
Zadnjega aprila in prvega maja bo v Nazarjah znova zanimivo. Člani tamkajšnjega športnega društva Vrbovec bodo namreč pripravili že 10. po vrsti nogometni maraton, ki že desetletje ob teh prazničnih dneh razveseljuje staro in mlado, od blizu in daleč. Štiriindvajset ur nogometa je pač prava prilika za kaj takšnega. Vsako leto se dan in noč merijo mladi in stari, do in nad 28 let starosti. Boji so zanimivi, športnega boja in dobrega nogometa je vedno dovolj, pred jubilejnim srečanjem pa vodijo »stari« s 5:4. Mladim se torej ponuja možnost za izenačenje, s tem pa bi bil začetek drugega desetletja še toliko bolj zanimiv.
Nazarski športniki vas torej vabijo na svoje lepo in dograjeno igrišče zadnjega aprila 't prvega maja. Razsvetljavo ob igrišču so si člani društva sami uredili, v zadnjem obdobju pa so največ prostovoljnega dela namenili izgradnji objekta ob igrišču, v katerem so pridobili društvene in družabne prostore, pa garderobe in še kaj. Urejajo tudi okolico celotnega igrišča, vse skupaj pa bodo uradno izročili namenu v začetku junija, ko bodo proslavili tudi desetletnico svojega športnega društva. Takrat bo priložnost tudi za predstavitev bogate dejavnosti ŠD Vrbovec, ki zagotovo ni omejena zgolj na vsakoletni maraton.
Tenis in Cooperjev test
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo od maja do septembra pripravila občinsko ligo v tenisu. Tekmovanje bo potekalo vsak ponedeljek od 15. do 20. ure na igriščih ŠT K Velenje, ekipo sestavlja 3 do 10 tekmovalcev, s čemer želi organizator v igranje tenisa čimveč občanov, v tekmo sodita dve igri posameznikov in obvezna igra parov, igralci pa bodo srečanja sodili sami.
V prvi ligi bodo nastopile ekipe: Gorenje PPT, Gorenje Commerce, TEŠ I Vegrad I, TEŠ II, ESO, Gorenje DSSS in Gorenje TO, v drugi ligi pa: REK, Klasimica, Gorenje Commerce 11, REK Mehanizacija, RLV in Gorenje Servis. Prijave sprejemajo na sedežu ZTKO do 20. maja, ko bo tudi žrebanje.
ZTKO bo danes in jutri, 21. in 22. aprila, na stadionu ob Jezeru pripravila Cooperjev test in sicer od 17. do 19. ure. Preizkus vzdržljivosti bodo lahko vsi občani opravili še maja in junija, kar omogoča zlasti primerjavo dosežkov in sposobnosti vsakega posameznika.
V spomin na Boštjana Mariniča
Pred nedavnim je bilo v velenjskem zimskem bazenu občinsko prvenstvo v plavanju za pionirje I., 2. in tretjega razreda. Poslej bo to tekmovanje posvečeno spominu na Boštjana Mariniča, plavalni klub pa s tem želi v svoje vrste privabiti čim več mladih plavalcev. Povejmo še zaskrbljujoče dejstvo, da plavanju in plavalnemu športu še vedno namenjamo premalo pozornosti, saj so le redki najmlajši sposobni preplavati 50 metrov.
Še rezultati 1. memoriala Boštjana Mariniča. Prvi razred dečki: 50 m kravi: Andraž Valcl (AA), Jure Majhen (VV), Mirsad Linič (AA); persno: Jure Majhen (VV), Andraž Valcl, Mirsad Linič (oba AA); deklice - 50 m kravi: Branka Buršič (VV); prsno: Tina Hernaus (AA), Branka Buršič, Maja Senega-čnik (obe VV); Drugi razred — dečki. 50 m kravi: Sašo Doblšek (VV), Nejc Prislan (VV), Dejan Kurahovič (AA); prsno: Sašo Doblšek, Nejc Prislan (oba VV), Dejan Kurahovič (AA); deklice — 50 m kravi: Špela Bukovec (GŠ), Petra Podpečan (W), Katarina Arsekič (AA); prsno: Petra Podpečan (VV). Špela Bukovec (GŠ), Darja Žolgar (VV); tretji razred — dečki — 50 m kravi: Rok Tajnikar, Niko Medenjak (oba VV), Blaž Jurčec (MPT); prsno: Rok Tajnikar (VV), Blaž Jurčec (MPT), Niko Medenjak (VV); deklice 50 m kravi: Nika Lendera (VV), Danijela Tadič (MPT), Vida Frankovič (AA); prsno: Nika Lendera (VV), Vida Frankovič (AA), Rosana Štorgeii (VV); štafeta 4 x 25 m prosto: OŠ Velj-ka Vlahoviča, 0$ Antona Aškerca, OŠ Mihe Pintarja-Toleda.
V memorialni disciplini 50 metrov kravi je zmagal Rok Tajnikar z osnovne šole Veljka Vlahoviča.
Priznanja je mladim tekmovalcem podeljeval oče nesrečno preminulega mladega plavalca (foto vos)
Atletika — štirje republiški naslovi
Mladi velenjski atleti so dosegli nov velik uspeh. V ljubljanskem Tivoliju je bilo namreč republiško prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole in ob ostalih vidnih uvrstitvah so Velenjčani osvojili še štiri prva mesta. Zlasti je presenetil Robi Kožar, ki je premočno zmagal v kategoriji starejših pionirjev 7. razredov. Natalija Mraz. je zmagala pri mladinkah I. razredov srednjih šol, prav tako Miha Pohar pri 2. letnikih srednjih šol in Grega Suhadolnik pri 4. letnikih. V svojih kategorijah so se izkazali še Andreja Tišljarič z drugim, Gašper Suhadolnik in Nataša Ra-ner s tretjima, Jolanda Steblovnik in Valentina Josič s četrtima, Badema Džedovič s šestim mestom, odlično pa so nastopali tudi ostali tekmovalci.
B. Šalamon
Kegljanje — Šoštanjčani »večno drugi«
Če naziv »večno drugi« velja za koga, potem so to kegljači Šoštanja. V prvi medobčinski ligi so namreč letos že petič zapored osvojili »samo« drugo mesto, ki pa žal ne zagotavlja možnosti napredovanja. Prvo mesto jim praviloma odvzamejo ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. Letos je bil to Papirničar, ki jih je v Radečah premagal za devet kegljev, sebi zagotovil obstanek v ligi, Šoštanj-čanom pa preprečil osvojitev prvega mesta.
V zadnjem kolu so kegljači Šoštanja gostovali pri Konusu v Slovenskih Konjicah in zmagali s 4.860:4.836. Domačini so na začetku povedli že za 60 kegljev, nato pa sta Fidej in Glavič zaigrala izredno in povedla za 28 kegljev, to prednost pa so soigralci obdržali do konca srečanja. Nastopili so: Žnidar 762, Rajšter 775, Hasičič 812. Glavič 815, Križovnik 829 in Fidej 867.
Kegljače Šoštanja čakajo v naslednjem tednu tekme za jugoslovanski pokal. Že v soboto se bodo v Celju pomerili s šestimi ekipami in morebitna zmaga bi jih pripeljala v drugo kolo. Po kakovosti bi morali zmagati tudi v tem delu, kar bi jim zagotovilo nastop v republiškem finalnem tekmovanju.
Mozirje — kegljanje na novi poti
V zadnjih letih se je kegljanje v mozirski občini močno razširilo, kar se zaradi trenutnih težav na tekmovalnem področju sicer ne kaže, množičnost pa je na zavidljivi ravni. Z novim vodstvom kegljaškega kluba in zares otipljivimi načrti bodo tudi tu stvari krenile na bolje. O tem več prihodnjič, za tokrat pa naj povemo, da bo komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Mozirje v ponedeljek, 25. aprila na mozirskem kegljišču pripravila srečanje ob zaključku občinske kegljaške lige. Udeleženci se bodo pogovorili o pripravah na prihodnjo tekmovalno sezono, kamor sodi tudi zagotovitev primernih pogojev z obnovo kegljišča vred. Ob proglasitvi najboljših za to tekmovalno sezono bo zanimivosti torej dovolj.
Šah — Goršek v vodstvu
V aprilskem tekmovanju za prehodni pokal je bil najboljši Kristan s 17 točkami. za njim pa so se zvrstili Stropnik 15,5, Goršek, Matko in Brešar po 14,5 itd. Skupni vrstni red po štirih mesecih je: Goršek 36, Matko 29, Kristan 28, Brešar in Stropnik po 24, Rajkovič 17 itd.
Na šahovskem prvenstvu celjske regije je Jana Pucel osvojila 4. mesto, kar je doslej njena najboljša uvrstitev na regijskih tekmovanjih.
*	Š. Cvar
Dviganje uteži
Na republiškem prvenstvu v dviganju uteži za starejše mladince so vsi štirje velenjski predstavniki dosegli lep uspeh. Danilo Mlakar (do 52 kg) je osvojil naslov republiškega prvaka, prav tako Matej Zaluberšek (do 67,5), Marjan Lah je bil v tej kategoriji drugi, drugo mesto pa je osvojil tudi Mitja Cvetkovič (do 92,5 kg). Prvouvrščeni tekmovalci so si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 8. maja.
V nedeljo plesni turnir
Plesalci Plesnega kluba Velenje bodo skušali potrditi velike dosežke z zadnjih tekmovanj pred domačim občinstvom. V nedeljo, 24. aprila ob 15. uri bo v Rdeči dvorani velik kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih v vseh skupinah. Nastopili bodo plesalci predvidoma iz desetih najmočnejših jugoslovanskih klubov. Program bodo popestrili z nastopom najmlajših plesalcev. Pred gledalci se bo zvrstilo sedemdeset parov.
Paraplegiki v košarki
Društvo paraplegikov celjske regije ob 27. aprilu in I. maju vsako leto prireja tekmovanje v košarki. Letošnje športno srečanje bo v soboto, 23. aprila, v telovadnici Centra srednjih šol v Titovem Velenju, pričelo pa se bo ob 8. uri in 30 minut. Prireditev so podprli in omogočili Rudnik lignita, Gorenje in ESO.
M. Antlej
Vlom v Fleck
V noči iz sobote na nedeljo, ko so se mnogi zabavali ob spektaklu v Rdeči dvorani, ki gaje organiziral disco Fleck skupaj s Kajem, so neznanci ali neznanec vdrli v disco Flec iz katerega so odnesli gramofon, dva zvočnika, osemka-nalno napravo za svetlobne efekte in mešalni napravi. Vlomilec si je pri delu verjetno svetil s petrolejko ali čim podobnim, ker je goreča tekočina kapljala po tleh in očrnila tudi steno v disku.
Škodo ocenjujejo na 6,3 milijone dinarjev.
Pa so ga videli, v žiro, Francesca Napolija, zelo popularnega italijanskega perea na sobotno nedeljskem spektaklu v Rdeči dvorani v Titovem Velenju; po zaslugi Super fleeka. Jldeča dvorana že dolgo ni hita tako polna kot tokrat. Približno 4000 mladih iz raznih krajev je prišlo v Titovo Velenje, eni da bi videli goste, drugi lepotice, ki so se potegovale za najlepšo Slovenko. Verjetno pa so biti zadovoljni tudi z nastopom ostalih skupin: Big bena, Srebrna krila, Agropopa,... Na koncu pa so bili vsi gotovo močno utrujeni, saj je spektakel trajal skoraj vso noč. (foto: vos)
Pet točk s treh gostovanj
Tokrat moramo pohvaliti tudi nogometaše, ki so se s treh gostovanj vrnili kar s petimi točkami, kar se zagotovo ne zgodi prav pogosto. Pri tem sta si zlasti Rudar in Elkroj krepko popravila sicer precej nezavidljiv položaj na lestvici, kar jima bo prišlo v nadaljevanju prvenstva še kako prav. Priložnost za nekaj takega je že v nedeljo, saj se z vsakokratnim Rudarjevim nasprotnikom že naslednjo nedeljo pomerijo nogometaši Filkroja.
Izola :Rudar 1:1 (1:1)
Velenjski nogometaši so na gostovanju v Izoli iztržili pomembno točko in s tem pomagali sebi in sosedom iz Mozirja, gostiteljem pa močno otežili bitko-za obstanek. Gostje so s strelom Pevnika v 36. minuti celo povedli, vendar so domači le malo zatem s strelom z enajstih metrov izenačili. Rezultat se do konca srečanja ni več spremenil, v nedeljo pa bo v Titovem Velenju gostoval ljubljanski Slovan.
Steklar:Elkroj 0:3 (0:2)
»Rudarji« so torej pomagali »krojačem« iz Mozirja, še bolj pa so si nogometaši Elkroja sami z dokaj presenetljivo in gladko zmago v Rogaški Slatini. Steklarja so namreč premagali kar s 3:0. V.prvem polčasu sta bila strelca Gro-belšek in Hren, končni izid pa je pred koncem srečanja dosegel Marinček z uspešno izvedeno enajstmetrovko. Steklar je s tem porazom izgubil skoraj vse možnosti za obstanek, nogometaši Elkroja pa si svoj (in Rudarjev) položaj lahko dokončno utrdijo v naslednjem kolu z morebitno zmago proti Izoli v Mozirja
Ojstrica:ERA Šmartno 0:1 (0:0)
Presenetili so tudi Šmarčani z zmago v gosteh. V povprečni igri so bili spretnejši in srečnejši, zmagoviti zadetek pa je tri minute pred koncem dosegel Rudnik. Lepi obeti torej za nadaljevanje prvenstva.
V rokometu tako in drugače
Naše rokometne ekipe so zadnje ligaško kolo. odigrale z različnim uspehom, prav na njihovo (ne)uspešnost pa so vplivale različne okoliščine.
VIS:Velenje 26:25
Rokometašice Velenja so na gostovanju v Varaždinu po ogorčenem boju izgubile s 25:26. Ves prvi polčas so bile boljše nasprotnice in ga tudi dobile s 15:14. Tudi v začetku drugega so bile enakovredne nasprotnice, žal pa sta sodnika gostiteljicam dovolila preveč grobo igro in so na koncu zmagale za en zadetek. Strelke za Velenje so bile: Misaljevičeva 11, Zidarjeva 7, Goličeva 4 in Felletova 2. Naslednjo tekmo bodo Velenjčanke igrale doma. Srečanje v Rdeči dvorani s Trešnjevko se bo pričelo v soboto, 23. aprila, ob 19. uri.
Šoštanj :Usnjar 36:17
Z visoko zmago so se tokrat izkazali rokometaši Šoštanja, ki so doma premagali ekipo Usnjarja s 36:17 (17:7). Čeprav je razlika med njimi in zadnjeuvrš-čenimi gosti velika, so gostitelji igrali zavzeto, še bolj pomembno pa je, da vse več priložnosti dobivajo mlajši igralci. V naslednjem kolu bodo Šoštanjčani gostovali v Sevnici kjer si prav tako lahko obetaj.o zmago in dve novi točki. Se strelci: Plaskan 8, Požun in Lesjak po 7, Štrigl 6, Svečko 4, Krejan, Ramšak, Oc-virk in Dremelj po I.
ERA Šmartno:Mlinotest 26:30
Manj uspešne so bile igralke ERE Šmartnega. ki so doma izgubile z ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine s 26:30 (11:12). V prvem polčasu so sicer vodile že za štiri zadetke in bile gostjam tudi v nadaljevanju enakovredne, za poraz pa v veliki meri krivijo pristranska sodnika. Zadetke so dosegle: Jordan 10, Trobina 6, Frangeš 4, M. Bole in Pavič po 3.
estvica
Ponedeljek, 25. aprila
GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR - Billy Ocean
I SHOULD BE SO LUCKY — Kylie Monogue BALA BALA II — F. Napoli HEART — Pet Shop Boys I GET WEEK — Belinda Carlisle STAYING ALIVE — Rok Master O.K. — Okay
TOGETHER FOREVER (house of love mix) — Rick Astley I NEED YOU — B. V. S. M. P.
Moj predlog Moj naslov _