P0&PN1NA PLAČANA V GOTOVINI Maribor, četrtek 21. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Cena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din din 1.— LsSo I rEL EP O N UREDNIŠTVA: 23-67 ■•OiVASf, I UPRAVE; 25-67 In 28-67 I'»«., ge I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 aiev. OO I POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.405 Paul Reynaud sestavlja novo vlado Mova francoska vlada, ki bo vodiBa volno še boif energično, bo sestavljena tekom današnjega dneva - Spremembo pričakujejo tudi v Angliji PARIZ. 21. marca Exchange Telegr. Odstop Daladierjeve vlade se v Parizu Splošno tolmači kot želja celokupnega francoskega narcda, da se prične energična akcija, tako na bojišču kakor tudi v diplomaciji. Ta želja ne pomeni nezaupnice Daladierju, kateremu je francoski narod hvaležen za dveletno vodstvo francoske politike, pač pa samo vcljo, da se dosedanji tempo dogodkov pospeši in izvede boj do končne popolne zmage brez vsakih kompromisov. Pričakovati je zato treba, da bodo nastopili po sestavi nove vlade, za katero je mandat pover-ien dosedanjemu finančnemu ministru Paulu Reynaudu, hitrejši dogodki. HERRIOT ODKLONIL MANDAT PARIZ, 21. marca.- LRP. Kakor se je izvedelo, je prezident Lebrun ponudil ob Priliki včerajšnje avdience mandat za sestavo nove francoske vlade predsedniku poslanske zbornice Herriotu, ki pa je ponudbo odklonil. MANDATAR PAUL REYNAUD PARIZ, 21. marca. LRP. Prezident Lebrun je včeraj konzultiral po vrsti predsednika senata J e a n n e n e y a, predsednika parlamenta H e r r i o t a, D a 1 a-d i e r j a in Paula R e y n a u d a, kate- remu je končno poveril mandat za sestavo nove vlade. Paul Reynaud je znan kot zelo energičen in iniciativen politik, zato je naletel njegov mandat v javnosti na ugoden sprejem. NOVA VLADA ŠE DANES PARIZ,21. marca. Hvasa. Nekoliko po polnoči je Paul Reynaud, ki je ob 18. uri zvečer prejel mandat za sestavo nove vlade, prekinil konzultacije in odšel spat. Dasi ni bilo izdano nobeno poročilo o rezultatu njegovih razgovorov v smislu sestave nove vlade, se vendarle širijo govorice, da ni izključeno, da bo Daladier ostal še dalje v vladi kot vojni minister. Dalje krožijo vesti, da je Herriot pristal na tc, da prevzame zunanje ministrstvo Laval in se strinja tudi s sodelovanjem Chautempsa, Jeana Zaya, Lamoureuxa in Quei!lea. Kot predstavniki umirjenih skupin bodo poklicani v vlado najbrže tudi Josy, Louis Rolin in nekateri drugi. Iz-gleda, da je Paul Reynaud sklenil čim prej zaključiti konzultacije in da bo nova vlada še danes sestavljena ter se bo tudi takoj nato predstavila parlamentu. Naglo sestavo nove vlade želi tudi parlament, ki ne mara, da bi moral zaradi vladne krize prekiniti svoje delovanje. PARIZ, 21. marca. Havas. Paul Rey-naud je v teku noči konzultiral razne politike. Dopoldne je referiral Lebrunu. Sodijo, da se bo nova vlada sestavila že v Prt pipiaafi med Nemčijo, Rusijo in Italijo fcaemci frdijjo, da s® bodo pogatanja že v kratkem zaeesa — Sovjetski poslanik Skvarčev odnesel Stalinu Hitlerjevo poročilo o Bsenneriju — V Italiji napovedujejo totalitarno vojno in se oborožujejjo BERLIN, 21. marca. LRP. V do>ro poučenih nemških krogih zatrjujejo, da se bodo v kratkem pričela direktna pogajanja med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko zvezo. Uvod v ta pogajanja bo prihod nekega visokega sovjetskega funkcionarja v Berlin. Ta obisk iz Moskve ■bo nadaljevanje posvetovanj, ki so se pričela na Brennerju. Ime sovjetskega funkcionarja re za enkrat še ne omenjs, vendar se tu zatrjuje, da bodo dogodki kmalu pokazali, da Moskva sprejema sodelovanje z Nemčijo in Italijo glede njunih načrtov na evropskem jugovzhodu, za nevtralizacijo tega področja in popolno izključitev vsakega angleškega in francoskega vpliva. Opaženo je bilo tudi, da se je vrnil Hitler s sestanka na Brennerju najboljše razpoložen. NAČRT ZA NOVO EVROPO AMSTERDAM, 21 marca. Reuter. Sovjetski veleposlanik Aleksander Skvarčev je včeraj odpotoval z letalom iz Berlina v Moskvo. Po poročilih iz Berlina je to potovanje Skvarčeva v zvezi z važnimi političnimi dogodki. Zatrjuje se, da bo Skvarčev pripravil sestanek med vodilnimi člani nemške In sovjetske vlade. Mogoče je tudi, da bo von Ribbentrop poto-'I v Moskvo, a tudi, da bo Molotov pri-'":t v Berlin. Po istih vesteh pričakujejo v •ltkem nemško-sovjetteko-italijansko iz- javo o enotnih pogledih na sedanji položaj. Izdeluje se načrt za novo Evropo pod pokroviteljstvom Nemčije, Sovjetske zveze in Italije. HITLERJEVO POROČILO STALINU AMSTERDAM, 21. marca. Exchange Telegraph. Po poročilu iz Berlina je odnesel sovjetski veleposlanik Skvarčev s seboj v Moskvo lastnoročno Hitlerjevo pismo za Stalina, v katerem mu poroča o rezultatih sestanita z Mussolinijem na Brennerju. NEMŠKO-ITALIJANSKO SODELOVANJE RIM, 21.-marca. United Press. Dejstvo, da se Mussolini po vrnitvi z Brennerja ni več sešel s Sumnerjem Wellesom pred' njegovim odhodom v Ameriko, je po tukajšnjem mnenju najboljši dokaz za to', da ni za enkrat prav nobenih izgledov za kako mirovno akcijo. To pa je tudi dokaz, da sta Hitler in Mussolini prepričana, da bi bilo vsako mirovno prizadevanje v Tedanjem času nesmiselno, ker so nasprotja nied zavezniki in Nemčijo tako velika, da jih absolutno ni mogoče premostiti. Oba državnika sta na tej podlagi pričela razpravo o alternativi, ki se iz tega postavlja, namreč o neomejeni vojni in njenem učinku na italiansko-nemške odnošaje. Iz italijanskih listov je sicer mogoče spoznati, da bo Italija še dalje ostala v položaju »nevojskujoče se države«, toda samo tako dolgo, dokler ne nastopijo novi momenti, ki bi ji dali povod za spremembo stališča. Poučeni italijan- Nemški letalski napad na angleške ladje Nemška letala so včeraj za revanžo na Sylt napadla angleški konvoj - Angleži zavračajo nemške trditve - Podrobnosti o napadu na Sy!t LONDON, 21. marca, Reuter. Nemška letala so napadla angleški konvoj trgovskih ladij. Sestreljeno je bilo eno letalo, 7 pa je bilo poškodovanih v bojih z angleškimi letali. Nobena ladja hi bila potopljena. Letalsko ministrstvo energično demantira fantastične nemške vesti, da so nemški letalci potopili 9 ladij v skupni tonaži 42.000 ton ter da so zbili eno angleško letalo. Ta trditev naj bi bila re-vanža za Sylt. Sedaj so znane tudi podrobnosti angleškega napada na Sylt. Trideset angleških letal je uničilo han-Rarje, petrolejska skladišča, municijska f!,!adišča, poškodovalo nasip, ki veže Cfok s celino ter popolnoma razbilo eno tulnjavo. Včeraj popoldne šo prišli an-'eški letalci fotografirat, da vidijo sfskt voiega bombardiranja. Iz Danske poroča o davi, da se še vidi dim na Syltu. De-■t angleških bomb je padlo na dansko ' >alo. Minister bo storil potrebne ko-r-ke. LONDON. 21. marca. Reuter. Admira- liteta javlja, da so včeraj napadla nemška letala neki konvoj blizu škotske obale. Vojne ladje so obstreljevale nemške bombnike, z obale se je dvignilo več angleških letal in pregnalo 10 nemških bombnikov tipa Heinckel. Nemški viri trdijo, da je bila večina ladij uničena, kar pa ni res. Vojne ladje in angleška letala sploh niso bila prizadeta, tako tudi ne večina trgovskih parnikov, z izjemo dveh nevtralnih, manjših ladij. Ena pripada Švedski, druga Norveški, dočim so osta-!e angleške ladje nepoškodovane. LONDON, 21. marca. Reuter. Po dosedanjih ugotovitvah je jasno, da je bil angleški napad na nemška oporišča na Sy!tu izveden po določenem načrtu. Med nočnim napadom je kljub velike m a število nemških reflektorjev zašlo le nekaj angleških letal v snope svetlobe. — Več reflektorjev je bilo takoj spočetka uničenih in so ugasnili. Nekaj letal je bi- lo sprejetih s silovitim obstreljevanjem. Napadla sta jih tudi dva nemška bombnika tipa Messerschmitt 109, toda angleš- teku današnjega dne in se takoj predstavila parlamentu. NEMCI NAPADAJO REYNAUDA AMSTERDAM, 21. marca. Havas. Nem ški radio in tisk silovito napada mandatarja za sestavo nove francoske vlade Paula Reynauda in pravi, da je še večji hujskač in nepomirjljivec, kakor Daladier. NOVA VLADA TUDI V ANGLIJI? LONDON, 21. marca. Ass. Press. Vladna kriza v Franciji ni napravila v Londonu globljega utiša. Sestavo vlade, ki bo vojno še bolj energično vodila dalje, angleška javnost celo pozdravlja in vidi v Paulu Reynaudu za to najboljše zagotovilo. V zvezi s tem se pa pojavlja tudi želja po čimprejšnji rekonstrukciji tudi angleške vlade v enaki smeri. Splošno se zato pričakuje, da bo dobila Anglija novo vlado še ta teden, ali pa n^Hsneje po Veliki noči. ski in tuji diplomatski krogi so prepričani, da se bo pa to stališče vendarle razvilo v tesnejše italijansko-nemško sodelovanje. ITALIJANSKE VOJAŠKE PRIPRAVE * RIM, 21. marca. Exchange Telegraph. Po sestanku na Brennerju prisojajo v Rimu naivečjo važnost včerajšnji konferenci, ki jo je imel Mussolini s šefom italijanskega generalnega štaba maršalom Grazianijem. Kratko uradno poročilo je javilo, da je ministrski predsednik včeraj dopoldne sprejel maršala Grazianija ter ostal z njim v daljšem razgovoru. Po informacijah iz uradnega vira sta se pogovarjala o važnih vprašanjih vojaškega značaja, o še novem povečanju italijanskih bojnih sil. Splošno s« to presoja kot znak, da so vsa mirovna prizadevanja propadla in da bo Italija v najkrajšem časti storila temu ustrezajoče vojaške varnostne ukrepe, in sicer z ozirom na možnost, da zavzame vojna katastrofalni in totalitarni značaj. MACKENSEN ODŠEL V NEMČIJO RIM, 21. marca. DNB. Nemški poslanik von Mackensen je odpotoval v Berlin, kjer bo konferiral s predstavniki zunanjega ministrstva, med prazniki bo pa obi-sikal svojega očeta, maršala Mackensena. kini letalcem se je posrečilo, po opravljenem delu se srečno vrniti v svoja oporišča. LONDON, 21. marca. Londonski radio poroča: Izvedeli srno, da je pri napadu na nemška oporišča na otoku Syltu sodelovalo 60 angleških letal, po večini bombnikov znamke Wellington. Izmenjava listin v finskem miru MOSKVA, 21. marca. Exchange Te!. Po poročilu moskovskega radia le predsednik vrhovnega sovjeta ratificiral Sin-sko-sovjetsko mirovno pogodbo. Istočasno sta prispela v Moskvo finska delegata Paasikivi in Vojonmaa, da zamenjata ratifikacijske listine. Ob tej priliki je bilo govora tudi o načrtu za sklenitev obrambne zveze med Finsko. Švedsko :n Norveško. Sovjetska vlada je sporočila finskima delegatoma, da ne more dovoliti sklepanje take zveze, ker bi bila nasprotna določilom mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena med Sovjetsko zvezo in Finsko. O tem je izdala tudi uradna agen cija Tass včeraj poročilo, v katerem demantira vse v tujini razširjene vesti, češ, da Sovjetska zveza ni nasprotna skandi- navski zvezi. Sovjetska viSda smatra, aa bi bila taka zveza v vsakem primeru naperjena proti nje} in da je nikakor ne bi bilo mogoče spraviti v sklad z obveznostmi. ki jih je Finska z mirom prevzela nase. STOCKHOLM, 21. marca. Reuter. Veliko zaskrbljenost je povzročila uradna sovjetska izjava, da smatrajo sovjeti skandinavski obrambni blok za nekom-patibel s sovjetsko-finskim mirom. Sovjeti smatrajo, da je ta blok obrnjen proti njim. Švedi pa trdijo, da je to kuriozite-ta, ki odkriva slabe namene Moskve. Borza. Curih, Beograd 93934 Pariz 1657Vi, London 7600, Newyork 23675, Milan 10130, Berlin 551. Maribor, 21. marca. Čitanje slovenskih ameriških dnevnikov je včasih prav zanimivo in tudi poučno, posebno dopisov, v katerih razkrivajo naši tamkajšnji preprosti ljudje svoje poglede na razna politična in druga javna vprašanja. Iz njih moremo spoznati, da je njihova miselnost, posebno glede »stare« domovine in sploh Evrope, zaostala precej tam nekje pred svetovno vojno in Jugoslavijo in pač niso doživeli tistega razvoja, kakor Slovenci v Evropi, toda prav zaradi tega se zrcalijo iz vsega neke slovenske lastnosti, ki so v našem bistva globlje zasidrane, kakor bi morda utegnili misliti. Eno takih odkritosrčnosti, ki naravnost pregnantno izraža eno teh lastnosti, smo zasledili v dopisu, ki ga je poslala ga. Mary Bernik iz Detroita »Prosveti«. V njem razpravlja o vprašanju ohranitve slovenskega jezika in slovenske narodne pripadnosti pri otrocih ameriških Slovencev. Gospa pravi, da so naši tamkajšnji ljudje spoznali, da njihovi otroci ne znajo več slovenski. Toda pri tem pozabljajo, da so v Ameriki. »Mr. Louis Adamič,« pravi, »piše svoje knjige in članke v angleškem jeziku. Ali mislite, da zato, ker ne zna slovenski? Ne. Ampak piše jih zato. ker ve, da slovenske nimajo življenja in ne trga. On se pač zaveda, da smo v Ameriki in' da slovenski ‘ezik umira — in to še celo v rojstni domovini. Sploh mi pa ne gre v glavo, zakaj naj bi mi naše otroke, rojene Američane, tiščali nazaj v narod, iz katerega smo bili sami pregnani v tujino. Ali je ta narod kaj naredil za nas? Vsi dobro veste, da nič. Vse kar imamo, je delo nas samih. Jaz mislim, da bomo več korstili našim otrokom in sebi, ako jih vzgojimo v dobre državljane dežela, v kateri so se rodili in v kateri živijo. Torej ne vlecimo otrok nazaj, ampak stopimo naprej, pa bomo drug drugega razumeli.« Ali ni ta gospa Mary Bernik iz Detroita tako neverjetno preprosto in odkritosrčno odkrila tisto temeljno zlo slo* venske bitnosti, zaradi katere krvavi naše narodno telo leto za letom na vseh koncih in krajih! Ce si prišel Slovenec v Ameriko, govori angleški in postani Američan! Če si šel za kruhom v Vestfalijo, postani Nemec! Če služiš v Zagrebu, postani Hrvat! če si se naseli! med črnci, počrni se, da boš njim enak in ja nihče ne bo zasledil, da si Slovenec! Jaz mislim celo, da bi samo Slovenec mogel prekositi Tarzana, kajti v džungli ne bi postal samo pračlovek, ampak prava pravcata opica. Argument, s katerim se zagovarjajo take metamorfoze, pa je vedno eden in isti: slovenski narod je majhen in, kaj imamo od njega? Res je, majhen je, časi slovenski jezik v »stari« domovini ne izumira, niti ne v nesvobodni na jugozahodu; res je tudi, da ni nič ali vsaj ne dosti sioril za svoje izseljence; toda ali niso prav tako majhni tudi mnogi drugi narodi, in ali niso prav tako malo storili za svoje po svetu razkropljene ljudi, pa se vendar ne izgubljajo v tujem morju. Kaj je storila Italija, posebno v prejšnjih časih, za svoje izseljence v Ameriki, pa so le ostali Italijani, in to ne le oni, ampak tudi njihovi otroci; da navedemo le en sam primer izmed neštetih! Slovenci se v -Zagrebu pohrvatijo prej ko v enem letu. Naši naseljenci v Bistrenici ob Vardarju so se po par letih celo popravoslavili. Nekaj deset tisoč Slovakov v Vojvodini in Sremu je pa stoletja dolgo ohranilo — sredi prav tako sorodnih Hrvatov — čisto svoio narodno zavest in svoj slovaški jeziki Sicer pa, ali so bili res vsi naši Ame-rikanci prisiljeni postati Amerikatici? Ali iih je res naš narod »pregnal v tujino«? Mnogi so bili resnično primorani iskati si kraha drugod, ker ga zanje doma ni bilo, mnogi so pa odšli čez morje samo zato, da bi »obogateli«. Poznam ljudi, ki so .imeli doma dobre kmetije, pa so šli v Ameriko in postali tam — delavci. Iz potrebe? Ne. Iz nekega čudnega nagona, k'i ždi v delu naših ljudi. Ne, pred vejno res ni bito vsem treba hoditi iskat kruha tako daleč, ko bi ga bili, često nič slabšega, mogli dobiti v naših mestih: Trstu, Gorici, Celovcu, Mariboru itd, Trsi je ležal na slovenskem ozemlja, sc je naglo razbijal in potreboval vedno novih de^ lovnih moči. Od kod so prihajale? Pred voj«o je bilo tam nad 30.000 Italijanov iz ItSiiie! Na njihovih mestih bi bili lahko Sumner f elles na poti v Ameriko GENOVA, 21. marca. Gea. Ameriški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles se je včeraj malo pred poldnevom vkrcal na prekooceanski parnik »Conte di Savoia«, ki je ob 13. uri odplul na pot v Ameriko. S tem je Sumner Weles končal svoje potovanje po Evropi in nosi s seboj vse potrebne in- formacije o evropskem položaju, ki jih bo izročil prezidentu Rooseveltu. Splošno mnenje je, da se je Sumner Welles za časa svojega bivanja v Evropi prepričal, da bi se vsako posredovanje za mir v sedanjem položaju moralo končati z neuspehom. Stanley na nasiov nevtralcev LONDON, 21. marca. LRP. Angleški vojni minister Oliver Stanley je imel včeraj govor, v katerem je govoril v pr- vi vrsti o zadržanju nevtralcev. Uvodoma je dejal, da nekaterim nevtralcem bolj imponira nasilje in pritisk, kakor pa korektno zadržanje zaveznikov nasproti njim. Na milijone je na svetu ljudi, je dejal, ki samo mislijo, kako bi ostali izven sedanjega konflikta. Toda tudi oni so že potegnjeni vanj. Morda res ne igrajo nobene aktivne uloge in morda samo iz bojazljivosti ali sebičnosti ne pomagajo drugi strani, toda naj nihče ne misli, da bodo lahko ostali indiferentni nasproti koncu tega boja, ki se je pričel. Ocean je morda dobra ovira za letala, ni pa ovira za ideje. Nemško izzivanje pa je bilo tako, da niso mogoče prav nobene nade, da bi se sedanja vojna mogla končati s kakršnim koli kompromisom. Ko smo stopili v vojno, sem bil prepričan o naši zmagi, sedaj sem še veliko bolj. Lojalnost romunskih Nemcev BUKAREŠTA, 21. marca. Rador. V odgovoru na kraljevo prestolno besedo je zastopnik nemške manjšine, Hans Jung, naglasil, da so romunski Nemci, ki sodelujejo v delu stranke narodnega preroda ter so zastopani v romunskih mladinskih organizacijah, prežeti lojalnosti do države in da iskreno žele, sodelovati z romun- skim narodom na vseh področjih javnega življenja. Predsednik parlamenta Vajda Voevod je izrazil zadovoljstvo na takšnem stališču nemške manjšine. »Smatramo vas za brate, ravnajte tudi vi tako v korist splošnega blagostanja«, je poudaril Voevod. Ukinitev konzulatov na Poljskem WASH1NGT0N, 21. marca. Reuter. Nemška vlada je določila dan 20. marca za odstranitev vseh konzulatov, tudi ameriškega, iz Varšave. USA so bile primorane, postopati po mednarodnem pravu in zahtevi ugoditi. BERLIN, 21. marca. Ass. Ameriški konzul v Varšavi je moral zapustiti Varšavo ter oditi na službo v Berlin, ker nemška vlada ne pusti nadaljnjega obstoja ameriških konzulatov na Poljskem. Dogodk na zahodnem bojišču PARIZ, 21. marca. Reuter. Britanski glavni stan na zahodnem bojišču je izdal poročilo, da je bilo včeraj v bitki z neko večjo nemško patruljo ubitih 5 nemških vojakov in eden ujet. Ogromen porast produkcije letal v Ameriki WASHINGTON, 21. marca. Exchange Tel. Po Rooseveltovi izjavi je porastia proizvodnja letal v Ameriki od prej 7000 na 21 tisoč na leto, in to glavno zaradi naročil zaveznikov. POGAJANJA MED NEMČIJO IN VATIKANOM LONDON, 21. marca. Reuter. Po vesteh iz Rima so se pričela med Nemčijo in Vatikanom pogajanja za nov konkordat. SESTAVLJANJE JAPANOFILSKE KITAJSKE VLADE ŠANGHAJ, 21. marca. Havas. V Nankingu se je sešel kitajski vrhovni svet in po govoru Vangčingveja sklenil, da se sestavi kitajska osrednja vlada dne 30. t. m. Nanking bo s tem zopet postal glavno mesto Kitajske. HOLANDIJA TERJA ENAKOPRAVNOST AMSTERDAM, 21. marca. Stefani. Zunanji minister Holandske je v svojem govoru, po radiu naglasil, da ima Nizozemska, kakor vse majhne države, pravico do svobode in samostojnosti, in to nič manj ka kor velike države. Holandska vodi isto po litiko, kakor Zedinjene države Severne Amerike, zasnovano na liberalnih načelih svobodnega trgovanja. AVSTRALIJA DOBI ŠIRŠO VLADO CANBERRA, 21. marca. Ass. Predsednik vlade Mcnzies sestavlja novo razširjeno vlado. Slovenci, saj so bili vsaj avstrijski državljani! Toda ne, šli so raje v Ameriko, omamljeni od bajke o dolarju in čudežnih obogatitvah, pa so le prečesto propadli. Ne, v našem bistvu je neka.i narobe. To je zlo, ki nas je napravilo majhne in nas dela vedno še manjše. A tega zla smo krivi sami. -r. Skupna preskrba zaveznikov iz kolonij LONDON, 21. marca. Reuter. Ob koncu minilega tedna je angleški minister za kolonije Macdonald obiskal Pariz. Skupaj s francoskim kolonialnim ministrom sta ugotovila popolno soglasje v nabavah kolonialnega blaga. Sestavljen je odbor strokovnjakov. Tako londonsko kakor pariško kolonialno ministrstvo bo imelo posvetovalnega člana tega odbora. Tako bodo složno rešavali vse probleme, ki se tičejo preskrbe zaveznikov iz kolonij. ZANIMIVA IZKLJUČITEV LONDON, 21. marca, Reuter.Laburisti-čna stranka je izključila poslanca Pritta, ki je v finsko-sovjetskem sporu zavzel sovjetsko stališče. ROMUNSKI PETROLEJ ZA ITALIJO BUKAREŠTA, 21. marca. Rador. Podpisan je italijansko.romunski sporazum o dobavah romunskega petroleja Italiji do konca leta. »MAURETANIA« NA POTI V EVROPO NEW YORK, 21. marca. Angleška ladja »Mauretania«, ki ima 35.000 ton, je zapustila New York. Služila bo kot vojaška transportna ladja. BELGIJSKI DAR FINCEM BRUSELJ, 21. marca. Belga. Pred odhodom v Bergen je belgijska katoliška stu dentska zveza priredila baronici Manner-heimovi poslovilen včer in ji izročila izkupiček prostovoljne zbirke za Finsko, 70.000 belgijskih frankov. POLJSKO URADNO POTRDILO PARIZ, 21. marca. Pat. Generalni štab poljske vojske v Franciji je izda! objavo, v kateri potrjuje izjave zavezniških državnikov, da je bila poljska vojska pripravljena oditi na pomoč Finski. Priprav ljene so bile pehotne čete, mornariške in letalske edinice. POVEČANJE PRODUKCIJE ALUMINIJA V ITALIJI RIM, 21. marca. Stefani. Na seji korpo racijskega predstavništva je bil0 pod predsedstvom Mussolinija sklenjeno, da se mora proizvodnja aluminija povečati letos na 40, drugo leto na 50.000 ton. PROCES PROTI FRANCOSKIM KOMUNISTOM. PARIZ, 21. marca. Havas. Včeraj se je nadaljevala razprava proti komunistom in je bil zavrnjen predlog zagovornikov, naj bi se zaslišal še neki polkovnik. Tudi je bila odklonjena zahteva vladnega komisarja, da se seja pretvori v tajno. Po posvetovanju je sodni senat sklenil, da bo razprava tajna, ker bi debata lahko škodila dostojanstvu ustanove. Mariborska napoved: Prevladovalo bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura -f 6.2, danes najnižja + 2.3, opoldne 6.2. Padavin od včeraj 0.5 mm. V Mariboru dne 21. III. 1940. D&maa zaodsffi Odor noče brata za brata.. - Beograjski »Napred« razpravlja o usodi severnih Slovanov, ki bi se bili zaradi malenkostnih razprtij lahko pobotali, a so nasprotno izgubili svobodo. Prehajajoč na naše prilike ugotavlja, da »mora biti Balkan, v njem pa Jugoslavija zedinjena. Naj se preneha s tarnanjem, da so ti premalo dobili, drugim da je bilo preveč vzeto. Z malo dobre volje, obojestranskim razumevanjem se da vse sporazumno rešiti. Vsa umetnost je v tem, sprejeti brata za brata, da nam ne bi tujec navrgel svojo oblast. Kdor noče brata za brata, bo imel tujca za gospodarja... Ne čakajmo novih tragičnih primerov, Srbi, Hrvati in Slovenci prožimo svetu zgled. Le po tej poti lahko slovanstvo služi človečanstvu in enakopravnosti, le na ta način lahko stvori slovanska zajednica človečansko zajednico svobodnih in enakopravnih narodov. Ne pozabimo, da je mržnja res sposobna da ruši, da pa samo ljubezen more gradit’.. Dosti smo doslej rušili, gradimo poslej, odvrzimo mržnjo in se vrnimo k ljubezni, s katero gre ne le plemenitost, nego tudi realnost interesov. Pred nami se bo potem odprla široka pot sodelovanja.« Ac5 Stanojeviču je bolje V niškem sanatoriju dr. Petkoviča se je stanje Ace Stanojeviča zboljšalo. — Zdravniki pravijo, da je trenutno zdravstveno stanje osivelega politika dobro. Dr. Korošec v Dalmaciji Predsednik senata dr. Korošec je dospel v Dubrovnik. Sprejel ga je bivši minister dr. Šefkija Behmen. Velikonočne praznike bo prebil v Trstenem. Dvanajstine za štiri mesece Vlada pripravlja načrt finansiranja državnih potrebščin po dvanajstinah za april, maj, junij in julij. Načrt je v zvezi s pripravljanjem finančne samostojnosti Hrvatske, za kar je treba precej časa. Predsednik vlade Cvetkovič, vojni minister general Nedič in finančni minister dr. Šutej so v zvezi z načrtom dvanajstin odpotovali v Kragujevac. Sporazum, princip organizacij* Jugoslavije »Delo«, organ dr. Laze Markoviča piše: »Če razmotrimo sporazum najprej s stališča države in naroda kot princip, ki je dal že povoljne rezultate v vidni manifestacij'! sodelovanja Srbov, Hrvatov m Slovencev, in če vzpo redimo kritike o njem, tedaj je treba prikazati razliko. — Glede temeljne črte državne ureditve, določene po ustavi, je pričakovati od vseh strank spoštovanje in načelno priznanje sporazuma kot državnega principa v organizaciji Jugoslavije. Kar se pa tiče oblike izvedbe sporazuma, o tem bodo odločali svobodno izvoljeni predstavniki naroda v skupščini po svoji večini. Le na temelju sporazuma bo mogoče izvesti normalno politično življenje Jugoslavije, vsak napad na sporazum pa izziva nezaupanje in zle posledice.« Na naslov intrigantov »Položaj v svetu postaja tako resen, da imperativno nalaga resnost tudi tistim, ki niso v vojni. V notranji politiki kakor da imamo deteta, mnogi se ne zavedajo resnosti položaja. Od tod razne provokacije, ki niso v skladu s sporazumom. Začelo se je v Liki s konferenco naročenih govornikov, nadaljevalo v Zagrebu s »Srpsko Riječjo«, katere urednik je dobival stalno subvencijo. Ko je bil list prepovedan, ker se na Hrvatskem ne dopušča haranguiranje, se je tesnogrud-liost prenesla v Subotico, istočasno sev Bosni dr. Kulenovič ne more pohvaliti z lojalnostjo strankarskih tovarišev. Iz muzeja so vzeli Šefkija Behmena, ki naj bi podminiral dr. Kulenoviča. Ti žalostni pojavi pričajo o nezrelosti nekaterih političnih činiteljev. Hrvati kot ponosen narod ne moremo trpeti ničesar, kar žali. Hočemo širine in zraka ne le v banovini, po vsej državi. Pripravljeni smo nositi odgovornost za delo, ne odgovarjamo pa za dejanja, ki so naperjena proti nam. Zalo tistim, ki sc vse preveč brigajo, resno priporočamo, da pazijo, kaj delajo.« •(»Hrvatski Dnevnik«). ■Hotrgge v Se enkrat: regulacija Pesnice! O malokatereni gospodarskem vprašanju se je pisalo, tiskalo, govorilo in na že vseh merodajnih mestih interveniralo toliko, kot ravno o regulaciji Pesnice in nje ni h dotokov! Dolino pokriva tje do vznožij bližnjih hribov pravcato jezero, iz katerega moli glavna banovinska cesta s tu in tani nekoliko širjo zdaj še izvenvodno progo, na večjem delu pa pljuskajo valovi te poplave tik do te ceste. Voda na mnogih mestih tudi preplavi glavno slovenjgoriško prometno zvezo. Vse dolinske kulture zalije voda, na kateri plavajo razneseni kupi gnoja. Tako je bilo spet vse gnojenje zaman, kar seve ne ostane brez zlih posledic za pridelke na poljih, travnikih itd. Važna marčevska opravila (Majo dovrši-fve, ki bodo zaradi povodnji letos znova PO^na. Voda pa ogroža tudi poslopja v dolini, odnaša brvi in lahke lesene mostove. S takimi poplavami donešena voda nikoli popolnoma ne izgine, dolbe v dolini vedno globlja inlakišča, ki se zato pretvarjajo v trajna močvirja in baš ta povzročajo nezdrav zraik in poleti cele oblake nadležnih komarjev, dolina je leto za letom huje prepojena z vodo, kar povzroča vlažnost stanovanj, hlevov, kleti in sploh gospodarskih shramb. Zato ni čudno, da pri nas zdravstveno stanje ljudi in živine vidno nazaduje. Po travnikih izumira sladka in se opasno bohoti kisla trava, kar upropašča živinorejo, najzanesljivejši vir gospodarskih dohodkov. Nekdaj dobra in od takrat-še prvo, drugo in tretjerazredno pri davkariji kvalificirana zemljišča postajajo — nekatera so že več let močvirja _ mlakužc in blatuže, kjlub temu po so še vedno visoko obdavčena in so vse prošnje za tozadevne korekture brezuspešne. ZAKAJ SO POPLAVE VEDNO HUJŠE? Za časa Avstrije' so slovenskemu kmetu nenaklonjeni činitelji regulirali zgornji tok Pesnice, namesto da bi začeli, kot: raztrga obrežne jezove in.se razlije po hoče pamet z regulacijo pri spodnjem to- Pesniški dolini. Tu si je tekom desetletij ku! Prav radi tega ob večjih nalivih in izjedla vedno globlja in večja mlakišča, sličnih prilikah voda z zgornjega toka z . ki so, kar je bilo dokazano že pred sve-velikansko naglico pridrvi v srednji tok, j tovno vojno, na mnogih mestih globlja od čegar struga pa je neregulirana, ,neverjet-■ tal pesniške struge, zaradi česar nam no ovinkasti in zaradi nanesen, peska in : mora biti jasno dovolj, da je rešitev iz te kamenja po pogostih poplavah vedno že nad pol stoletja nas trpinčujoče kata-plitvejša ter zato ne more požirati in do-jstrofe le: REGULACIJA PESNICE IN volj naglo odpravljati vodnih množin da- NJENIH PRITOKOV! M. V. lje. Voda prične teči nazaj, prestopi in j Hladno grobišče v Kolpi V VAGONIH, KI LEŽE POD VODO JE BILO OKOLI 40 POTNIKOV, MED NJIMI TUDI DOSTI OTROK — ŠKODA JE OCENJENA NA 2 MILIJONA DINARJEV Reševalci na kraju strahovite železni-: izjavilo, da se je vozilo v vagonu, ki jc ške nesreče pri Ozlju delajo ob žarometih acetilenskih svetilk ponoči in podnevi. Razkopavajo rušo ter prostor med loko- odpeljal brzovlak ob 11.02. iz Jesenic ol> T. 15, i/, Zagrebu ob 17.:!0 in iz Snšaka <>b 0.30 uri. o Šolska kuhinja KR v Selnici ob Dravi Pred velikonočnimi počitnicami ji* bil zaključek šolske kuhinje RK. v Selnici ob Dravi. Dobrosrčnost domačinov in društva RK je krila glavno breme izda trkov luko, da je kuhinja razdelila v zimskih mesecih dnevno preko 200 brezplačnih ybedov. Se bi bilo potrobilo; da bi kuhinja vršila svoje humano delo, saj letošnjo pomlad trka na vsaka vrata naših kočarjev pomanjkanje. o Poročila sla se v Dovžah pri Mislinji trgovec Fran f.as in lioža Praprotnik, hčerka šolskega upravitelja v Ptuju. o Vmerikanske uši so uničile drevesnico veleposestnika. Mikeša- pri Tišini. Izsekali so morali okrog .'>000 mladih dreves. o Na gornjeratlgonskeiii pokopališču je bilo v zadnjem času več tatvin nagrobnih križev, zlasli železnih Vestno oko postave pa je izsledilo latinsko družbo, kateri je načeloval Alojzij 11.. viničarski delavec iii Aženskega vrha pri Gornji Radgoni. Pri zaslišanju je dejanje skesano priznal. Križe je hotel prodati za staro že- motivo in vagoni, da bi zadeli na morebitne žrtve. Ponekod so našli le ostanke oblek, močno pa sumijo, da mora biti ne-j kaj žrtev pod prevrnjeno lokomotivo, izpod katere prihaja mrliški zadah. Včeraj sta se pripeljala v Ozalj brat pogrešanega trgovskega potnika Josipa Pečnika in Ana Benič iz Karlovca, ki pogreša svojega moža, kateri se je odpeljal s ponesrečenim vlakom v Ljubljano. Včeraj je bil pod vodo drugi potapljač Josip Stefanovič, ki je raziskoval dno Kolpe, našel na dnu mnogo obleke in čevljev, notranjščino vagona pa ni mogel raziskati, ker je na razbitinah vagona mnogo kamenja. -Pri poznejših potopitvah je potapljač ugotovil, da je pod vagonom še neko truplo, ki ga pa ni mogel izvleči. Prav tako sodita potapljača, da more biti pod vagonom in v notranjščini vagona več trupel, ki pa jih ne moreta odkriti zaradi kalne vode. železniško osebje, ki je bilo zaslišano pred sodno komisijo iz Karlovca, je lezje. pod vodo o Ke>. po vinogradih je že pričela. Ciin okrog 40 potnikov, med njimi precej žena je skopnel i>o vinogradnik legah dolgo le-in otrok snc8- pričelo po vinogradih živali- v '.. no vrvenje. Viničarji so začeli s prvim let-zerjavom, ki je njni vinogradniškim delom in s tem se je pričela njih redila zaposlitev.. Lokomotivo dvigujejo z žerjavom, ki je | počival od železniške nesreče pri Kresnicah pred 15 leti, ko se je iztirila lokomo-j tiva dunajskega, brzovlaka ter se prevrnila po nasipu. Takrat so dvigali lokomotivo dva dni. Včeraj nekaj pred poldnevom bi skoraj prišlo do nove katastrofe. S pečine se je utrgal nov plaz ter zgrmel proti reki. K sreči so ljudje od skočili, nato pa je bil prepovedan vsak dostop. Obducirana trupla ponesrečencev bodo pokopali danes popoldne v Karlovcu. Ženska, katere identitete niso mogli ugotoviti, je baje neka Podobnikova iz Dravelj. Promet med Novim mestom in Karlovcem se še vedno vrši s prestopanjem, škoda na vagonih in lokomotivi znaša milijon dinarjev, prav na tolikšne stroške pa je preračunano čiščenje proge, reševalni stroški ter temeljito zavarovanje proge; saj bodo morali posneti cel nasip, da ne bo prišlo do novih katastrof. Celje 9 let za umor dojenčka Pred petčlanskim senatom celjskega okrožnega sod!šča so se včeraj zagovarjali zaradi umora otroka 221etiia dni-,nama Ana Koren, njena moti 50Ietna dninarica Marija Koren in ifjietni posestnikov šin Karol Domitrovič, prvi dve iz Trebč pri Sv. Petru pod Sv. gorami, zadnji iz Žagaj a pri Sv. Petru pod Sv. gorami.' Ana Korenova je imela ljubezensko razmerje z nekim mltdim fantom ta je lapi v aprilu zanosila. V drugi polovici novembra sta Ana Korenova iti njena mati sklenili, da bosta otroka spravili s sveta. Zato je naprosila Karla Do-niitroyiča, da jo je 3. decembra spremljal v.Zagreb k neki neznani ženski, ki ii je dala proti nagradi 700 din sredstvo za odpravo plodu. Drugi dan pa je Ana Korenova doma porodila živo deklico. 1'akoj im) porodu je naročila svoji materi, naj zavije otroka v njeno staro obleko ta ga odnese v klet. To je mati storila in Položila otroka v prazen škof v temni, vlažni kleti. Ko se je čez četrt ure vrnila, je bil otrok mrtev. Drugi dan ga je zakopala v bližnjem gozdu. Preiskava je Ugotovila, da je otrok tnurl zaradi zadu-šeuja. Vsi trije so dejanje priznali. Obsojeni so bili: Ana Korenova na 7 letin 1 mesec. Marija Korenova na 7 let in .3 Mesece težke ječe, Karol Domitrovič na mesece zapora. c Prala vanje za rezervne sanitetne *in apotekarske oficirje bo drevi ob ti). v Oficirskem domu. Udeležba dolžnosti —Jcsenice in obratno ter na progi Zagreb Sušak in obratno- Iz Beograda bo n Knez namestnik je sprejel v avdienco tajnika Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Radmila Grdjiča. ki je obrazložil cilje našega sokolstva. n Rektor ljubljanske univerze dr. Malija Klavič je v Beogradu obiskat več ministrov ter posredoval v zadevah univerze. n Milijon din za nakup živine. Trgovinski minister dr. Andres je odobril milijon din za nakup plemenske živine na živinski razstavi v Budimpešti. n Zračna proga Zagreb—Split—Sarajevo bo odprla 1. junija. Tokrat Dubrovnik ne bo vključen v zračno progo. n Namesto paprike *— zmlela opeka in ceuieni. Neki slepar je v okolici Petrinje, prodajal papriko po nizki ceni. Zato je imel med trgovci mnogo odjemalcev. Kmalu pa so ugotovili, da je namesto paprike prodajal zmleto opeko pomešano s cementom. Sleparja so že prijeli. n Požar v Sipadovem skladišču. V Di vani je silen požar uničil ogromne količine lesa v Si pa do vem skladiščil, škoda se ceni na okoli milijon dinarjev. n Damske kapele izganjajo. V Splitu in Šibeniku je policija pričela veliko gonjo proti damskim kapelam, ki v raznih dvomljivih nočnih lokalih oskubijo delavec do zadnjega dinarja. c Celjski mestni proračun za leto 19(0-11 kv finančno, ministrstvo v celoti odobrilo. j c. Novi grobovi. V Kersnikovi ulici 12 Jc umrl BTfctni bivši gostilničar v Gledališki ulici, Jože Filipčič. Pokojni je bil fojak od Sv. Kriza na. Krasu. V bolnišnici! so umrli. 1(> letna dninarica Marija. ?u!afik iz Lokarja pri Sv. Juriju ob jiiž. Frane Levovnik iz'Lindeka pri Vojaku in delavčev sjn Frane Baloh jz Liboj hri Petrovčah. t' Nesreča pri streljanju s topiči. ;iu letni '■■klavec Josip Terglav z Ločice je v pone-piljek zvečer pred svojim godom sliv yal s topiči. Topič se je razletel, pri ^niur je Terglavu razmesarilo desno roko. ,,e Nesreča v tovarni. Iti letnemu delavcu 'r,uicu KlafuIi od Sv. Petra pri Laškem jj' v tovarni zmečkalo sredinec na desni' '°ki. Zdravi se'v celjski bolnišnici. <• Vlom V eni zadnjih noči se je spla-neznanec, skozi okno v gostilno Frnn-*;u Orešnika na. Polzeli, liotei je vlomili v 'lv|omatski biljard, domači pa so ga prepodili. Ptuj Zborovanje čebelarjev V .nedeljo SO' borovali v Ptuju obmejni čebelarji združeni v Zvezi čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast. Zborovanje, katerega sta se udeležila tudi banski referent Okorn in zastopnik Slov. Čebelarskega dmštva v Ljubljani ravnatelj Babnik, je vodil predsednik Zveze učitelj Ivan Džura iz Radvanja, ki je podal zanimivo sliko o delovanju Zveze po prenosu sedeža Zveze iz Celja v Maribor. Pri volitvah je zmagala lista z dosedanjim predsednikom Džuro. Sledila'so razna strokovna predavanja. — Banski ref, Okorn je predaval o izvozu medu, organizaciji prodaje in izgraditve močne organizacije, ki bo sama vodila nakup iu prodajo. Okrajni šol. nadzornik Močnik je govoril o potrebi širjenja medonosnih rastlin, katere bodo gojili mariborski čebelarji na zemljišču v Smetanovi ulici, katerega je dala Zvezi v uporabo mestna občina. Končno je sledilo predavanje g. Lenarčiča iz Ptuja o potrebi popravka nedostatkov pri ajdovih pasjščili, kar je zlasti zanimalo do- j mačine in prevaževalce. Po vsakem pre- j davanju se je razvila živalina debata. p Smrtna kosa. V torek je umrla Marija Maležič, roj. Kušar, mlada žena banskega svetnika in notarja Maležiča. Pokojna zapušča :> otroke Njeno truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer jo IhhIo položili k večnemu počitku. p .Na zadnjem brznturnirju ptujskega šahovskega kluba sta gg. Schvvab in šosterie igralu proti ,10 igralcem. Dobila sla 12 partij in t remis. Zgubila pa sla proti Čučku Franju, akad., uradniku Sireeu in uradniku Gasparu. . p Kronika nesreč. Mahorič Ivan letni posestnik iz Gabernika je padci z jablani' in si zlomil nogo. Novalc Jože iz Sv. Urbana se je močno poškodoval z žago. Rajhu Francu iz Sv. Lovrenca je eksplodiral kalij,*v klorat in ga poškodoval po vsem le! it, p Žrtev menii; gel za ineiiin,, posest, sili. Starši naj obolelo dečo takoj pošljejo v iKilnišnico. icHii ‘JIIsh Na Grajeni je podle-iingitisom Franc. Ribič, 2 letni o Novi brzovluki. Za čas velikonočnih počitnic do 27 .marca bodo vozili naslednji štirje brzovlaki na progi Beograd \*H 52 sl rane h in v 20.000 izvodih bo izšla velikonočna številka ..Večer-. nikn“ že jutri v petek popoldne Male in velike oglase sprejemamo samo še do jutri, petka, dopoldne 9. ure. Manhor Protest kovinarjev proti razpustu združenj V restavraciji P o vodni k je oii izredno dobro obiskan občni zbor Združenja kovinarjev, ki ga je vodil dolgoletni zaslužni predsednik gosp. Franjo K u m e r c. Ta je uvodoma pozdravil dr. Senekoviča kot zastopnika mestne občine in predsednika Slovenskega obrtnega društva g. Soj-ča, nakar je obširno poročal o delu kovinarske organizacije. Omeniti je treba, da je imel občni zbor značaj protestnega zborovanja, ker je zbornica za TOI razpustila Združenje kovinarjev v Mariboru. Ker je znano, da je to združenje eno najagilnejših in najmočnejših obrtnih zadrug v Mariboru, je ogorčenje nad razpustom še bolj razumljivo. Predsednik g. K 11 m e r c je v dolgem poročilu razčlenil delovanje združenja, (iovoril je o starostnem zavarovanju obrtnikov, ki je bilo že v osnutku, pa je bil ta nesprejemljiv. Kovinarji so se udeležili tudi več strokovnik tečajev, saj je znano, da polagajo mariborski kovinarji mnogo pažnje na strokovno izobrazbo. Glede šušmarstva tvorijo mestna občina, samouprave in kaznilnica poglavje za se. Razna obrtniška dela, ki jih opravlja mestna občina v svoji režiji so mnogo dražja kakor pa če bi to izvršili obrtniki. V tem pogledu je treba napraviti red, kar pa je odvisno le od dobre volje občine in občinskih svetnikov. Isto velja tudi za samouprave in kaznilnico. Predsednik je nato govoril o pavšala-ciji obrtniškega davka, ki pa se ni izvedla pb obrtniškem predlogu ter je velika hiba v tem, da ne morejo biti pavša-lirani oni-obrtniki, ki imajo motorje nad 2 ks,.kar je zelo krrvtčnb. Obrtniki so hudo prizadeti s § 2J9 o., z., ki pravi, da je mojster dolžan plačati pomočnika do 8 dni, ako zboli. To se pa zelo zlorablja. Glede plače vajencem, ki jo predvideva zakon, je treba, da minister določi višino te odškodnine. Število vajencev je v razmerju s številom pomočnikov zelo majhno. Kovinarska stroka občuti danes veliko pomanjkanje dobrega naraščaja in je potrebno, da se število vajencev pri kovinarjih poveča. O vseh opisanili obrtniških problemih je Združenje kovinarjev v Mariboru vodilo borbo za rešitev teh vprašanj. O vsem tem je odločujoča vsaj delno tudi zbornica za TOI. Namesto, da bi reševala te probleme, pa se peča z razpuščanjem obrtniških združenj. Predsednik g. Kumerc je z ogorčenjem obsojal one čiuiteljc pri zbornici, ki so povzročili z znano usodno odločbo obrtništvu toliko škode in razburjenja. Trdil je, da imenovani člani zbornice nimajo pravice ustvarjati za vse obrtništvo tako usodnih sklepov. Utemeljitev razpusta združenja kovinarjev je uresničena in za vse članstvo skrajno žaljiva. Kje je logika, če danes pravijo tisti, ki sb lani hvalili to združenje, da je nezmožno samostojnega delovanja? Predsednikovo poročilo, ki ga je zaključil apel za složno delovanje, je bilo deležno burnega odobravanja. Jz tajniškega poročila g. Vebra posnemamo, da šteje združenje 86 članov, ki zaposlujejo 170 vajencev in 262 pomočnikov. Število pomočnikov je naraslo od lanskih 116 na 262, to pa ne zaradi konjunkture, marveč zaradi toeuej-šega prijavljenja (nove poslovne knjižice!). Po poročilu blagajnika g. Kosa in nadzornega odbora g. inž. U 11 g r a je bila izvoljena naslednja izpitna komisija: stavbeno ključavni^astvo: Veber in Škrinjar; strojno ključavničarstvo: Kadrmas in inž. U11 ge r; avtomehaniki : Lužnik in Šostcr; mehaniki: Divjak in Gustinčič; fina mehanika: Fifolt in Gruber; kotlarji: Kos in Mic k uš; inštalaterji: Hrastnik in Grč.ko; kleparji: Klamfer in Somrak; elektroinehaniki: C; ček in Prates; tchtničarji: Kert in Ž niti-e. r; nožarji: T o 111 a ž i č in V e b e r; puškarji: Gustinčič in P ah er; livarji : S k a z a, M a r k o in K a d r-»1 a s. Zborovalci so nato sprejeli predlog g. Vebra, da Združenje kovinarjev razšiii delokrog še na oba mariborska okraja, s čimer bo dosežen enoten nastop kovinarjev v cenah in v spiošnetn. Najbolj razburljiva točka dnevnega reda je bilo razpravljanje o razpustu združenja, ki obstoja že 53 let. Predsed. g Kumerc ie orisal razvoi in delo združenja ter poudaril, da bi bil razpust zločin nad obrtništvom. Usodni odlok so rodile politične razmere, ka>- pa obrtništvo odločno odklanja. V petek je bila v Beogradu pri trgovinskem ministru obrtniška delegacija, v katero sta bila imenovana g. Kore n, predsednik pekovske zadruge, in g. K u m e r c, preds. kovinarjev. Dasi je obljubil, se g. Koren ni priključil delegaciji. G. minister je obljubil, da bo pereče vprašanje rešil v korist obrtništva. . Nato je zbornični svetnik g. Sojč v svojem govoru izjavil, da obsoja razpuste obrtniških združenj in da mu ozadje teh razpustov ni znano, ker že leto dni obrtni odsek iz nerazumljivih vzrokov ni zasedal. Nad vse zanimiv je bil nato govor podpredsednika združenja g. G u s t i n č i-č a, ki je v imenu vseh kovinarjev na-glašal, da se bodo za svoje združenje d pravic. Končno še pripomnimo h govoru g. župnika, da hočemo biti res čimprej neodvisni °° zažuganega terorja in priti v območje or,,; upravne celice, katere vrata so odprta za enakopravnost in dobrobit vseh slojev. 10. Glede govora g. A. K n u p 1 e ž - a v imenu mlajše generacije smo mnenja, da °n ni govoril iz- lastnega prepričanja te generacije, ki živi v dobi, ko življenje poteka z naj-večjo hitrostjo in razvojem v vseh panogam tako v političnih kakor gospodarskih, ter J° on kot zastopnik naše mladine in bodočnosti gotovo za napredek cele naše lepe pokrajine, ne pa samo za egoistična stremljenja goto-vih posameznikov. že toliko let zainteresirani davkoplačevalk širšega gradbenega okoliša mesta Maribor so trdno prepričani, da bodo merodajna obia-stva izpolnila upe in želje ter razširila te 00 davno postoječe ozko črtane meje mesta Maribora, kar bo v veliki meri podprlo naravni razvoj našega gospodarskega središča — bodočega velikega Maribora, širšemu podezelj1 pa doprineslo mnogo koristi. Za podpisnike priključitvene prošnje: Oro-slav Rakuša, pos.; Terezija in Franc Švare, pos.; Franjo Sedlak, pos. in sip Rajšp. Zanimivosti Kako so Angleži preprečili učinek magnetičnih min Angleški kralj je osebno odlikoval kor-■ vctnega kapitana Ouvry-a. Ob tej priliki so listi poročali, kako je Ouvry to odlikovanje resnično zaslužil. Odkril je sestavo nemške magnetne mine. 22. novembra ponoči je nemško letalo spustilo s posebnim padalom opremljeno mino nad nekim angleškim kanalom. Mina ni padla v vodo, kamor je bila namenjena, ampak na suho. V mesečini so stražniki to opazili. Mornariški strokovnjaki so videli, da imajo pred seboj nevarno magnetsko mino, ki so jo toliko časa iskali, da bi DRŽAVNI SVETNIK-PISMONOŠA Te dni je umrl švicarski državni svetnik Jakob Brick, ki je bil po poklicu pismonoša. Njegova kariera je bila zares značilna. Brick je bil siprvta občinski tajnik, nato župan, pa poslanec v Velikem svetu in sodnik penalnega sodišča. Bil je tudi imenovan za državnega svetnika. Kljub visokemu dostojanstvu pa Brick ni nikoli zanemaril svojega glavnega in najljubšega poklica — vedno je bil pismonoša v svojem kraju. Tudi imenovanje za državnega svetnika ni preprečilo, da bi mož ne bil opravljal občinske posle in raznašal pošte svojim občanom. izvedeli njeno skrivnost. Toda kako priti do nje, kako tvegati poskus, ko utegne rahel dotik sprožiti mehanizem. Kapetan Ouvry se je lotil dela sam. Postavil je v razdalji in v zavarovanem jarku za seboj druge strokovnjake ter jim vsak gib, ki ga je izvršil, natančno opisal. To pa zato, da ne bi bilo njegovo dognanje brez pomena, če bi ga med delom mina raznesla. Posrečilo se mu je, da je odvil zunanje vžigalo. Začel je razdejavati mino že sigurneje, ko je prišel nepričakovano do drugega notranjega vžigala, ki bi imelo, če ne bi bilo sreče, enak učinek kakor zunanje. Toda šlo je in tri mesece pozneje je mornariški laboratorij že našel obrambo. Ladje so dobile neke vrste sweater, sestavljen iz posebnih kablov, ki ves trup ladje oklepajo in s pomočjo električnih tokov (to je skrivnost izuma) demagne-tizirajo ladjo. S to napravo je sedaj opremljenih že na stotine ladij. Imela jo je tudi najnovejša in največja britanska potniška ladja »Queen Elizabeth« na svoji prvi poti v Ameriko, kjer je sedaj za čas vojne zasidrana. Dva kraja Molotova bo dobila Sovjetska unija ob priliki proslave SOletnice rojstva komisarja za zunanje zadeve. Preimenovana bosta Perun na Uralu in Noljinsk v Sibiriji. Drcadnought Richelieu, velika francoska bojna ladja bo skoro splovljena. Stala je dve milijardi frankov, vsaka minuta salv ladijskih topov bo požrla 2,164.000 frankov... Najmlajša hči Churchilla se je pred dnevi laže ponesrečila v londonski podzemni železnici. Ko je izstopila, jo je vlak potegnil za seboj. Tri kilometre dolg tunel s štirimi tiri bodo zgradili v okolici New Yorka. Na kraju razrušenega Erzindžana bo zgrajeno novo naselje v romunskem stilu. Stroške za gradnjo bo dal romunski kralj. Tako bo potresno ozemlje Turčije dobilo novo obličje. Kuusinenova družina biva na Finskem. Vodja finskih komunistov je zapustil dom že pred 23 leti.po zmagi Manner-heima nad sovjeti. Žena in otroci so ostali doma, na Finskem. Kuusinen se je izšolal za doktorja s pomočjo nekega posestnika. Njegova dva sinova sta se zdaj borila proti sovjetom v finski vojski. Pokojnine za vse žrtve atentatov je uvedla romunska vlada. Gre predvsem za moške, ki so jih pobili člani Železne garde in gardiste same, ki jih je zadela roka pravice. Kaj je izgubil nemški narod v 1.1914-18 Nemški državni statistični urad je izračunal škodo, ki jo je utrpel nemški narod v mejah stare države v svetovni vojni. Vse posredne in neposredne človeške izgube nemškega naroda so znašale po teh uradnih ugotovitvah blizu 13 milijonov ljudi, od katerih jih je padlo dva milijona na bojnem polju, tri četrt milijona jih je podleglo epidemiji gripe, ki je bila nasledek blokade oziroma pomanjkanja, ki ga je povzročila. Tri in pol milijona znaša število otrok, ki se niso rodili v času, ko so bili zakonci zaradi vojne narazen, okrog 6 in pol milijona prebivalcev je pa morala premagana Nemčija odstopiti sosednjim in zmagovitim državam z odrezanim ozemljeni. Teieki o madžarski misiji v Podonavju CERKEV NA KOLESIH V pustih in redko naseljenih krajih Virginije v USA se ljudje le redkokedaj lahko udeležijo službe božje, ker so cerkve po več ur oddaljene od ndsietj. Zato so Američani .prišli na originalno zamisel, kako bi ta nedostatek odpraviti. V notranjosti prikolice avtomobila so improvizirali kapelico z oltarjem in prostor za pridigarja. Da bi se beseda božja slišala tudi na prostrana polja, so instalirali velike in močne zvočnike. Tako potuje ta cerkvica v avtomobilu iz mesta v mesto in iz vasi v vas. V avtomobilu je tudi električna razsvetljava in kuhinja ter stanovanje za duhovnika. Ko je bil sedanji vojvoda NVmdsorski še mlad IVateški princ, je dejal njegov učitelj med veronaukom: — Kraljevska Visokost, še nekaj je višjega od kralja! — Vem, je prikimal princ, to je as... * * — Torej, imejte se dobro, gosjKidiena! Vaša zadnja beseda je Ne". — Ja! * * V navzočnosti Marka Tvvaina so se pogovarjali o starosti in njenih težavah. Nekdo je trdil, da se prično križi in težave ženske že pri 30 letih. Neka dama se je obrnila k Marku Tivainu in ga vprašala: — Smatrale tudi vi, da je dama pri 30 let iti res stara? Mark Tvvain se je poklonil in dejal: — Ja, gospodična, najprej sc morava zediniti, kdaj je sploh kaka dama 30 lel stara... MAT javlja, da je ministrski predsednik na seji vladne stranke naglasil, da »ni lahka stvar, voditi državno politiko v sedanjem evropskem kaosu. Vsak ve, da nam je bila neodvisnost vedno draga in da smo jo vselej branili. Zavedajoč se obvez, ki smo jih prejeli od prednikov, se živo zanimamo za usodo naših bratov, vobče vseh narodov krone sv. Šte- —......i fana. Ta naš interes je trajen. Mi smo odkriti, zmerni in pomirljivi. To je bila naša politika v času, ko nam je ta bazen pripadal, takšna bo tudi v bodoče. Rade volje prožimo roko vsakomur, ki tako misli. Potrpežljivi smo, ker tisočletna nacija je lahko takšna. Naš narod mora zediniti vse svoje fizične in moralne sile.« Brcnil fe deda, svojega branitelja Pred tribunalom v Pekingu se je moral zagovarjati 211etni Yung Ehuan, ker je v družinskem prepiru krepko brcnil svojega deda z nogo v zadnjico. Po kitajskem verovanju je to vucbovpijoč greh in ko so gnali vklenjenega mladeniča v sodno poslopje, je bilo pred njim zbranega nmogo razkačenega prebivalstva. V razpravi je državni tožilec zahteval strogo kazen. Branilec Ehuana je odpovedal svojo obrambo in mladenič se je znašel v neprijetnem položaju, ki mu ni obetal nič dobrega. Tedaj je pa vstal njegov ded, ki je že pozabil na brco in pred presenečenim občinstvom izjavil, da odpušča svojemu vnuku dejanje in prosi zanj milosti. Mladenič je dobi! »samo« šest mesecev ječ?. BMMC »Si~S Brezplačna usluga: — Tako, vidite, se očistijo čevlji z mojo rjavo čistilno kremo. Dajte, mi drugi čevelj, da vam pokažem, kako uspešno čistim s črno kremo... Tragikomične posledice ljubosumja v varieteju Mario iz Rima je podnevi friziral dame v svojem salonu, vsak večer pa balerine v enem večjih varietejev »večnega mesta«. Da bi se plesalkam čimbolj prikupil, je jemal s seboj bonbone in jih delil balerinam. Kmalu je njegova žena prišla temu na sled in v navalu ljubosumja mu je prepovedala, še nadalje frizirati plesalke. Toda Mario si ni pustil ugrabiti svojih lepih trenutkov med dekleti. Zato je segla žena po originalnem sredstvu. Iz aktovke, kamor je mož spravljal bonbone, je vzela njegove, na njih mesto pa postavila tudi poslastice, toda takšne, ki so bile obenem močno odvajalno Sredstvo ... Da ste jo videli, večerne predstavo! Balerine se niso mogle več držati tempa godbe, akrobatke na trapečih so spet na čuden način pretvarjale telo. Vse so bile v silni zadregi. Med odmorom se je vsula nanje direktorjeva ploha, balerine so se pa kakor razdražene čebele pognale v nesrečnega Maria. In že je bilo treba spet nastopiti! Toda, dekleta so morala, da bi ne prišlo do neljubih scen, druga za drugo pobegniti v toaletni prostor... Mario si ni vedel pomagati, šele ko se je pojavila njegova žena, je bila stvar pojasnjena. Huronski smeh je zgrabil vše osebje, ko so zvedeli, na kakšen način se je maščevala nad možem in ji greh odpustili... FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN »Nobenega obiska ne dovolim!« je še enkrat trdo dejala sestra. »Seveda se vas spominjam, gospa Oliverova. Toda to na stvari ničesar ne izpremeni, strogega zdravnikovega naročila ne smem Prekršiti!« Gospa Oliverova! Eliza Oliverova! Glenison je stala kot v zemljo zakopana. Zdaj je šele spoznala, za kom je prej teko uporno vrtala po spominu. Da, toda fotografija ni bila popolnoma verodostojna. Eliza je bila še lepša kot na podobi. Vse te barve, ki so na podobi manjkale, so bile v resnici v lepem soglasju; zlati kodrasti lasje, ki so silili izhod slamnika, pa modrc svetle oči in jagodno rdeče ustnice. Eliza Oliverova, da. ninogo lepša je. kot si io je predstavljala Glen. 01? primerjavi se je Gleni *delo, da je sama nasproti tej ženi tako stara,’ utrujena, brez mikavnosti. Ne, tej 'teni se moški niso mogli upirati. Ta ugotovitev je Glenison jedko zapekla v srcu. Med vrati sta se sestra in Eliza še vedno pogajali. »Nikakor ne morete k njemu, gospa Oliverova,« je vztrajala ‘»estra Helena pri svojem sklepu, »njegovo slabotno srce bi ne preneslo razbur- 28 jenja.« Na Gleno sta malone pozabili. Všeč ji je bilo, da je sestra nepopustljiva v svoji nameri ter za nobeno ceno Elizi ne dovoli obiska pri Filipu. Sodila pa je tudi, da mora imeti sestra Helena globlje vzroke; bržčas tudi ona kaj ve o odno-šajih med Filipom in Elizo. Slednjič je stopila k njima še sama. »Sestra ima popolnoma prav: ne morete ga videti, ne z njim govoriti.« Namignila je sestri, naj odide v kočo, kjer je ležal Filip. Sestra je nerada ubogala. Kljub vročini je zaprla za seboj vrata ter si šepetaje dejala: »Morda sem se le odkrižala te vsiljive kokete. In kako drzna je. da si upa priti sem! Upam. da jo bo gospa Castlejeva pošteno ugnala in ji pokazala vrata. Kako rada bi prisostvovala njunemu razgovoru!« Eliza je nekoliko prebledela. Brez besede je skrušeno padla v bližnji naslonjač »Pa mu ne grozi kaj hujšega, povejte?« je slednjič vprašala Glenisono. »Ne,« je odvrnila Glen, »toda zelo slab je. Lahko se mu bolezen povrne.« »In kaj mu je bilo?« »Pljučnica.« »Vi pomagate sestri Lamontovi, kaj?« »Da,« je odrezano rekla Glen. »Zelo huda je bila name! Ali tudi vi sodite, da ga ne morem videti? Toda jaz ga moram videti čimprej! Morani z njim govoriti!« Eliza je razburjeno vstala, tresoč se po vsem telesu. »Pravim vam, da moram nujno govoriti z njim! Za važne stvari gre!« Glen je stala pred njo nekaj časa molče ter jo motrila z mirnim pogledom. »Zadevo lahko sporočim svojemu možu kasneje, ko bo okreval.« Eliza jo je osuplo pogledala. »Vašemu možu? Ali ste morda zdravnikova žena? Menite, da bi mi on dovolil obiskati Filipa, če ga vi poprosite v mojem imenu?« »Filipova žena sem!« Gleni se je zdelo, da se Eliza zdaj zdaj zgrudi na tla. Eliza se je res zadnji hip ujela z roko ob rob mize, potem pa se je sunkoma zravnala in se z grozečimi očmi obrnila h Gleni. »Filipova žena! Ne, saj to ni mogoče! Jaz vendar govorim o Filipu Castleju! Njegova žena menda niste! On ni oženjen!« je brez smiselne zveze bruhala Eliza pretrgane stavke. V prebledela lica se ji je vračala rdečica. Verjetno je sodila, da mora biti vmes navaden nesporazum. Ko ji je nekoliko odleglo največje razburjenje, se je z nasmehom približala Gleni: »To ste me prestrašila! Mislila sem si že, da ste govorila o mojem Filipu, o Filipu Castleju!« »Zena Filipa Castleja sem!« je potrdila Glenison, trudeč se, da bi povedala Elizi stvar v čim mirnejšem tonu. Popolnoma pa ni mogla prikriti zmagoslavnega naglasa. Eliza je znova prebledela ko zid. Zadeva ji ni šla v glavo. Kako čudne stvari ji pripoveduje tale tuja žena. »Ne verjamem vam,« je skoraj zavpila. Glenison je skomignila z rameni. Sovražila je tale beli ljubki obraz in široko razprte modre oči, ki so- vrtale vanjo, sovražila je njen glas, s katerim je tako zapovedujoče planila nanjo. Kako si je le upala ta žena, ki je brez pomisleka zapustila Filipa, terjati nekako pravice do moža, ki ji ni več pripadal? Kdo ji je da! pravico, da tako drzno nastopa? »S Filipom sva se poznala že dolga leta. Novembra sem prišla Seni. Pred tremi meseci je bila svatba,« ji je skušala Glen mirno pojasniti. Eliza je spet izgubila razsodnost, zrušila sc je v naslonjač in izbruhnila v krčevit jok. »Kako je le mogel to storiti? In meni m o tem zinil niti besede! l£ako je mogel kaj takega storiti? Moj Bog, kaj naj sedaj počnem?« (Datte-I Maribor, Gosposka ul. 3 Nizke cerie, strokovna postrežba! Pred nakupom si oijiejte izložbe KPAL1A PETRA TRG 6 BARBISIO - H IL L S 0 N moškega in damskega perila plaščev iz balonske svile pri A. H1DZET Matibor — Aleksandrova c. 9 Službo lite CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasiti ifaoe vsaka beseda 5C pav oajmaojša pristojbina ta te oglase le din S.—. Dražbe, oreklici. doufsovanla Id tenitovanjski oglasi din l.— oo besedi. Najmanjši inesek za te oglase te din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša dlo 3.—, Znesek za male oglase se plačuje tako! pri naročilu, oziroma ea ie vposiati v pismu skupaj z naročilom ali Da po poštni položnici na čekovni račun It. 11.409. Za vse oismene odgovore dede malih oelasov se mora orHoiltl tnamka z« ? din Razno ALI ŽE VESTE da kupite najceneje za praznike rozine slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgovini Josip Lešnik, Krekova ulica 6. 1221>1 K ŠUNKI KRUH »TURIST«. Crni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8—10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen. Parna pekarna Feiertag, Betnavska 43. tele-ion 2824. Podružnice: Ulica 10. oktobra, Meljska 65. Glav ni trg 19 in Pristaniška 2. ___________1129-1___________ CEPLJENO TRSJE prvorazredno, dinar komad, divjake, korenjake, sadno drevje nudi 2iher Franjo, Zamušani. Sv. Marjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam! 1168—1 TORBICE. KOVČEGI nahrbtniki velika Izbira pri Šterbalu. Meljska 2, Trs: svo bode 6._______________1330-1 NOVOST. CENJENE DAME! Vaše lase si obvarujete tako, da si pustite strokovnjaško napraviti trajne kodre s pre-paracjjo, ki zajamči sigurno barvo in trajnost. Zato ne priporočamo cene nogo izvrstno delo s Alfa preparatom. Salon Knez (bivša Tat-tenbachova). kneza Koclja 24 1457-1 Posest HIŠA z dvema sobama, vrtom in parcelo se Proda. Vprašati Sp. Dobrava št. 121 pri Ma-riboru. 1435-2 ~kTjp7mhiš7) dobičkanosno. za 40 do 80 tisoč din, ki bi imela mesečni donos najmani 700 do 800 din in to v okolici Maribora ali Ljubljane, najmani 5 let davka prosto. Simon Trobej, Mozelj, p. Kočevje. 1472-2 Prodam KAKO PRIDETE NAJCENEJE DO VELIKONOČNE ŠUNKE? Cisto enostavno! Doma na Podstrešju, dvorišču, vrtu drvarnici, kleti in drugod leži polno starega železja, pločevine, cunj. steklovine in papirja kar najugodneje prodate pri znani tvrdki Justin Gustinčič. Maribor Kneza Koclja 14 Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. Nai letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke! 1256-4 Služb o dobi ŽELEZOSTRUGAR ki opravlja tudi druga ključavničarska dela. mlajša moč se sprejme. Poiiudbe pod »Že lezostrugar« na ogl. odd. >.-Ve Černika«. 1467-9 POSTREŽNICA se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1468-9 POSTREŽNICO srednjih let, snažno in pošteno, za vsa hišna dela, od 10 —3. ure. rabim s 1. aprilom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1470-9 VELIKONOČNA PRODAJA moških, ženskih ter otročjih oblačil nizke cene. Magdalen-ska oblačllnica K. Kumper- šfak- Dvofakova-Valvazorie-va (palača dr. Sedaia). 1422-4 IB harmonike so od vseh najboljše GOSPODINJE! Pristne tržaške pince in najfinejši mlečni kruh dobite oziroma naročite v pekarni Ra-kuša. Koroška c. 24. 1475-1 GOSPODINJE! Za praznike Vani priporočani zdrav, okusen sladki kmetski kruh. Pekarna Rakuša, Ko-roška c. 24.________ 1476-1 OTOMANO, PSIHO ogledalo, kompletno kuhinjo* moško obleko novo 280, kuhinjsko omaro in garderobo za predsobo Poceni prodam in kupujem Koroška 27. starinarna. 1452-1 Najlepši pirhi zajčki in druga daril, likerii najceneje pri »KAVALIR«. Gosposka 28. 1485-1 KRATEK KLAVIR prvovrsten .*/* cello in več oleandrov prodam. Maribor. VVilsonova 15-1. • 1458-4 HIŠNICA čista, poštena, z znanjem nem ščine se sprejme s 1. aprilom v Sledilno sobo. Prevzeti mora tudi postrežbo ki se pa do plača. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 1474-9 UPOKOJENI DRŽAVNI poduradnik, 43 let star, kavcije zmožen, želi primerne za poslitve. Ponudbe poslati na upravo pod »Kfevcija«. 1454-10 Dopisi 10 komadov ŽELEZNIH IN LESENIH SODOV različne velikosti za vodo na prodaj. Vprašati pri hišniku gostilne Spatzek, Aleksandro va cesta. - 1471-4 Tir Sotjo^otf da OPREMLJENO SOBO s kopalnico z 1 ali 2 posteljama oddam. Dalmatinska 24. ____________________1472-7 Odda so svetla, sončna SOBA S ŠTEDILNIKOM Vprašati Mesarski prehod 5-1 1478-7 LOČENEC upokojeni državni poduradnik star 43 let, želi znanja s skromno žensko v svrlto skupnega gospodinjstva. — Neanonimne ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Skupnost«. 1455-12 V nalem GOSTILNO na prometnem kraju v bližini Maribora dam takoj v najem ali na račun. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1453-15 IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 15, tel. 22-07 Velikonočne razglednice {fotografije, bileike, knjižne vizitke, Ciril-Metodove in barvane) v najveeji ishiri v knjigarni In papirnici TISKOVNE ZADRUGE Aleksandrova testa 13 - Telelon 25-45 Zahval® Vsem, ki ste sočustvovali z nami in v tako častnem številu spremljali našega dragega in nepozabnega moža, očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda Simona Gaiška na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potoni našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo številnim darovalcem lepih vencev in cvetja, Godbenemu društvu železniških delavcev in uslužbencev ter železničarskemu pevskemu društvu »Krilato kolo:; za v srce segajoče žalostinke, gosp. dr. Reismanu za njegove tople poslovilne besede in vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebej se iskreno zahvaljujemo zdravniku g. dr. Pavliču /.a njegov trud In vsem stanovalcem v naši hiši za pomoč v težki uri. Vsem naša prisrčna zahvala. Maribor, Ljubljana, Gor. Radgona, VViener Neustadt in Wien, dne 20. marca 1940. Žalujoči ostali. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ne vračalo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uredništva štev. 25*67 in uprave štev. 28-67. — Poit ni čekovni račuu štev. 11. 400. Kakordih|aiike sviienejiOBaviCB kombineže od najcenejše do najdražje izdelave, modrčki, najnovejši modeli steznikov po meri. Rokavice v veliki izbiri brez poviška cen pri „£um" Maribor, Glavni trg, avtob. posl. Hranilne knpžice, drž. vredn. papirje, valute prodate najbolie pri BANČNO KOM. ZAVODU Aleksandrova cesta 40 Kupujte pri nas SREČKE DRŽ. LOTERIJE Spori Otvoritev nogometne sezone v Mariboru Na velikonočni ponedeljek bomo imeli: v Mariboru prvo letošnjo nogometno tek-mo. Prireditelj bo SK Slavija, ki bo postavila svojo najboljšo enajstorico proti SK Slovanu iz Guštanja ali pa ISSI\ Mariboru, katerima se še glede tekme pogaja. Začetek tekme je predviden za 15.30 uro popoldne na stadionu SK Železničarja. f II ELA KOVAČEVA ZMAGALA V SAN REMU V San Remu se je končal mednarodni teniški turnir. V singlu gospodov je zmagal z mnogo muke von Cramm nad Ito-rnanonijem s 3:6, 3:6, 6:3, 7:5, 6:2, v singlu dam je postala prvakinja turnirja naša zastopnica llela Kovačeva, ki je prepričevalno porazila Nemko Ullsteinovo s 4:6, 6:1, 6:1. V damskem doublu je osvojil prvo mesto domači par San Do-uino—Tonali z zmago nad jugoslovansko dvojico Flori/an—Kovač s 6:2, 6:1, v moškem doublu pa še konkurenca ni zaključena ,kcr je bila partija De S te l an i-Canepelle (Italija; proti Asboth-Gaborv (Madžarska) radi mraka prekinjena pri stanju 6:3, 6:2, 5 :7, 3 : 6, 5:5. s. SK Celje bo priredilo na velikočnono nedeljo velik table-teniški turnir za moštva in poedirice. s SK Železničar bo odigral za velikonočne praznike prijateljsko tekmo v Koprivnici proti tamkajšnjemu športnemu klubu. s Treningi naše nogometne reprezentance. V Beogradu je nogometna reprezentanca odigrala trening tekmo proti Vojvodini ter zmagala s 4:1 (3 :0), v predigri pa je pomladek Beograda premagal zagrebškega z 2:1 (I : 0). s. V tekmovanju v veleslalomu na Dobraču nad Beljakom na Koroškem, ki bo na velikonočni ponedeljek, bo sodelovala tudi močna ekipa 8 naših smučarjev, in sicer so določeni za to, Koblar, Praček, Heim (vsi Skala), 2van (Gorenjec), Voller (SmK Ljubljana), Lukane (Tržič), Bertoncelj (Gorenjec), Mulej (Ilirija). s Varaždinska Slavija je tložila protest proti verifikaciji prvenstvene tekme s Ha-šlcom. ki jo je izgubila z 1:3, radi nastopa nekega igralca. s Španska nogometna ekipa AC Bilbao bo odigrala tekom poletja šest nogometnih tekem v raznih krajih Jugoslavije. Smučarska poročila („Putnik“, Maribor, 21. marca) Scnjorjcv dom: —3 C, pooblačeno, mirno. sneži, 5 cm pršiča na podlagi 50 cm. Peca: -)-7 C, zelo oblačno, mirno, 55 cm južnega snega, barometer 735. * Ne pozabi naročnine! MALI OGLASI Prispela velika pošiljka vseh vrst ivefili morskih rib KapitanoviH Meljska c. 18 SPOMNITE SE CMD! Najboljša DALMATINSKA VINA vse vrste dobite v gostilni »Split«. Koroška c. 39. _______________ _ 1448-17 IZBORNO VINO od 5 1. naprej major Locliert, Meljski hrib 19. 1482-17 ZA PRAZNIKE pristno ljutomersko in bizeljsko vino iz lastnih vinogradov v gostilni »Turist«, Betnavska 39. Čez ulico popust. K dobri šunki spada dobro vino!____________ 1469-17 ŠIRITE »VEČERNSK«! KLOBUKI v najnovejših barvah in oblikah BOGATA) JOSIP Kam, kje? VINO za dom najboljše kvalitete si nabavite v »Prešernovi kleti« kakor tudi prvovrstne sveže prekajene domače a la Kranj ske klobase, prodajamo sedaj k praznikom tudi za na dom. Trafenik Karl, tel. 25-43 • 1462-17