Mir se bliža? Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija ponudile četverosporazumu mir. Kaj je z mirom? Mnogi smo upaU, da bo novoizvoljeni predsednik Severnoameriških Združenih držav Wilson začel že letos posredovati za mir, toda zmotili smo se. Wilson je, kakor Je to ob vsaki novi izvolitvi navada, preldložil amerikanski državni zbornici spomenico ali poslanico, v kateri naznanja, kaj smatra z» glavne Dalog© svojega delovanja, a posredovanla za mir v tej spomenici ne omenja niti z eno besedo. Dokaz temu je tudi izjava ameriškega poslanika Gerarda v Berolinu, ki se je mudil sedaj nekaj tednov v VaŠingtonu ter pred kratkim zopet odpotoval na svoje mesto v Berolin. Pred odhoctom je izjavil, da ne nese seboj nikakih mirovnih pogojev in da morejo sedaj priti mirovni predlogi le od angleške strani. sicer nimajo pomena. In kako se pripravlja Angleška na mir? Tam je moralo ravnokar odstopiti dosedanje ministrstvo ftsauith, ker je baje vodilo vojsko premedlo, in na njegovo mesto je stopilb minlstrstvo Llbyd Georges, kafero proglaša kot svoj delovni načrt: naj se oborožijo trgovske ladje, naj se pripravlja s p o m 1 a d a n s k a o f e n z i v a, naj se mobilizirajo vse nevojaške osebe raed 16. in 60, letom, naj &e obkoljenje osrednjih drža.v izpelje 3o zadnje piftice, pomnoži pridelovanje živil na domačih tleb, prepovejo vsa za vojno nepomembna dela, se prisilno nastopi prc>ti potrati in slednjifi se naj vpeljejo brezmesni dnevi. Ta nafirt nikakor ne govori, da Aiiglij-a že misli na — mii\ Tudi vRusiji j« novo ministrstvo Trepov, ki je nastopilo za mlnistrstvom Stiirmer, ubralo tako bojevite strune, kakor jih doseda] v Rusiji nismo &e bili vajeni slišati. Ministrski predsednik Trepov je izjavil. da bo Rusija nadaljevala vojno do popolne zmage in da brez veclnosti, zaveznikov ne bo sklenjen niti predzgodnji mir, tvAti posK>boI mir. Naj 6uje ves svet še enkrat, da bodo Rusija in njeni zvesti zavezniki, naj bodo težave še tako velike, naj bodo protiudarci še tako silni, postavila na noge zadnjega moža in dala na razpolago vsa sredstva iiržave, da pripelje vojno do odločilnega koncat in da za vedno prepreči naklej* in nasilnosti Nemcev. Vladni delovni načrt, je govoril Trepov, obsoga le ei;o točko: zmago^ naj -velja karkoli, popolno konCno znuigo. Sovražnik ima še vedno en del našega ozemlja v rokah; zavojevati ga moramo in zopet pridobiti začasno z orožjem od nas odtrgano kraljevino Poljsko. A to ni dovolj. Iztrgati moraino) sovražniku nekdaj f>oljske pokrajine onkraj meje, Obnoviti bočemo svobodno Poljsko v neločljivi zvezi z Rusijo. Že delj kot tisoč let hrepeni Rusija tudl proti jugu, k svobodnemu izhodu na odprto mor]©. Kljuft do Bospora in do Dardanel, Olegov S6it nad vratmi Carigratta, to atf tisofi let stare sanje ruskega naroto. Te želje so izpolnitvi blizu. — Te Trepove besede pafi ne pomeni'o, da Rusija misli že na skorajSnji mir, kajti pot do Nemške-Poljske, do Carigrada in Dardnnel je Se dolgal V Franciji in Italiji kajpada bojievitost da*yno ?e ni več tako velika, tam bi že tudi radi imeli mir, ako bi Anglija in Rusija v to privolili. V francoski državni zbornici že smejo odkrito govoriti, da je njih vojni oilj, da se osvobodi severna Francoska in se obnovi Belgija, Prej nekdaj je bil njih glavni vojni cilj, da si pridobijo od Nemčije Alza,ško-Lotarinškp. Posebno krotki so postali v Italiji. V Italijanski državni zbornici je dne 9. decembra ministrski predsednik Boselli izja\il, da četverosporazum ne bo otlložil orožja, dokler ne bo samostojnost Belgije zopet osigurana. ; Sv. O6e Benedikt XV. so zopet v seji kardiaalov dne 4. dec, ne da bi se ozirali na to ali ono državo. ampak splošno obsodili vojsko ter rekli: StraSna blaznost krvavega spopada, ki tliaftT Evropo, jasno kaže, kako unifeevalne posledice ima, 6e se ne vpoštevajo postave, ki ure]a]o razmere med drža^^ami. 'Tto vidimo, da se v splošni mobilizaciii narodov s svetimi stvarmi in celo s služabniki cerkve, ki so po božjem in svetovnem pravu nedotakljivi, nedostojno postopa: tam zonet vidimo, da odstranjajo od r,ijih bgniišč veliko mirnin državljanov med solzami mater, žena in otrok; drugod so izpostavljena odprta mesta in prebivalstvo, ki se ne more braniti, posebno zračnun napadom; povsod na suhem in na morju se dogajajo grozote, ki navdajajo in trgajo 6xtšo z grozo. Ko obžalujemo množino zla in iznova grajamo krivice, ki se gode na tej zemlji, molimo k Bogu, zaupajoč, da nas usliši, da bo nieščanski družbi napočil srečnejši in mirnejši 6as, ko bode zopet obnovljen red in ko se bo zopet spoštovala pravičnost in pravica in da bo zelo kmalu zažarela jutranja zarja zaželjenega miru, ki naj prinese narodom. ki se bodto zopet sprijaznili, vsestranski napredek. Avstnja in Nemčija sta ponovno izrekli svojo pripravljenost, da se začnejor na podlagi sedanjega vojnega stanja mirovna pogajanja. Gotovo bosta tudi sedaj, ko sta izvojevali sijajne zmage v Rumuni31, ko je torej njuni položaj kakor ustvarjen za spravo, storili vse, da uovabita nasprotnike na pogajanja za roir, katerega si želijo vsi narodi. Ako državniki naših nasprotnikov zopet ne bodo vpoštevali želi svojib narodov in se odzvali našim vabilom, bo vnovič jasno pokazaiio, na kateri strani je krivda, da ne preneha strašno prelivanje krvi.