Perve in nar potrebniši E S NIC E^? svete keršanske, katoliške vere, z a nar manjši učence. Iz n e m š kiga. Natančna prestava mnogočislaniga Ratisbonskiga natisa. V LJUBLJANI, 1854. Na prodaj in v založbi Janeza f»ion*uviw. fcpmU'*.v\ nmtv«»i»/-, .. IVMVVin v\u/ v HvHUvVftft . •■■ ; ' ' ■ .. . • -• ‘ V • - J .- ' .< ■ ' .4-č-«* t KMO>Jsranwi v •• .iturind .«!lnlhiuli>> iiffMtalr V: ni ki jih vsak znati mora. Znamnje svetila križa. V imenu Boga -J- Očeta in -j- Sina in sve- tiga -j* Duha. Amen. Gospodova molitev. Oče naš, kir si v nebesih, 1. posvečeno bodi Tvoje ime, 2 . pridi k nam Tvoje kraljestvo; 3. zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji; 4. daj nam danes naš vsakdanji kruh; 5. nam odpusti naše dolge, kakor mi odpušamo svojim dolžnikam; 6. in nas ne vpelji v skušnjavo; 7 . temuč nas reši od hudiga. Amen. *) Znamrije sv. križa se dela na dve viži. 1. Ali se stori s palcam desne roke križ na čelu in se reče, „v imenu Boga Očeta." potem na ustih in se govori: in Sina,“ poslednjič se zaznamvajo s križem persi in se zgovore besede: ,.i n svetiga Duha. Amen. -1 — 2. Ali pa se desnica z neko¬ liko skrivljenimi persti na čelo položi in se reče: „V imenu Boga Očeta," potem na persi, ter se zgovori: ,.in Sina," potem na levo stran pers in od tod na desno z be¬ sedami: ,.i n svetiga Duha. Amen.“ (Poslednji se tudi imenuje veliki ali latinski križ). 1 * — 4 Angeljevo češcnje. 1. Češena si Marija! gnade si polna, Gospod je s teboj 5 2. žegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa, JEZUS. 3. Sveta Marija, mati božja! prosi za nas greš¬ nike zdaj in našo smertno uro. Amen. Apostoljska vera (glej stran 18). Obujenje treh božjih čednost, vere , upanja, ljubezni. O moj Bog! verujem v Tebe, ker si neskončno resničin. O moj Bog! upam v Tebe, ker si neskončno usmiljen. O moj Bog! ljubim Te čez vse, ker si neskončno dobrotljiv, in vse ljubezni vredin. Keršanski nauk. Vpeljava. 1. Vpr. Zakaj si na svetu? Odg. Sim na svetu, de bi Boga spoznal, ga ljubil, mu služil, in de bi enkrat v nebesa prišel. 2. Vpr. Kaj so nebesa? Odg. Nebesa so srečno prebivališč svetni¬ kov, kjer se Bog svojim zvestim služabnikam od obličja do obličja razodeva in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. 3. Vpr. Kako Boga nar boljši spoznamo? Odg. Po naši sveti keršanski veri. 4. Vpr. Kaj mora kristjan pred vsiin vervati? Odg. Pred vsim mora kristjan vervati pet resnic. 5. Vpr. Ktera je perva resnica? Odg. De je en Bog. 6. Vpr. Ktera je druga resnica? Odg. De so tri božje peršone. 7. Vpr. Ktera je tretja? Odg. De je Bog vse vstvaril, vse vlada (ali regira) in ohrani. 8. Vpr. Ktera je četerta? Odg. De je Sin božji človek postal in nas je s svojo smertjo na križi odrešil. 9. Vpr. Ktera je peta? Odg. De Bog vse dobro večno plačuje, in vse hudo večno kaznuje (ali štrafa}. G — Pervo Poglavje. Resnice. I. Resnica. Od Boga. 10. Vpr. Kdo je Bog? Odg. Bog je Gospod nebes in zemlje, od kteriga vse dobro pride. 11. Vpr. Kje pa je Bog? Odg. Bog je povsod, v nebesih , na zemlji in na vsih krajih. Bog vidi te, kar kol počneš, Te spremlja kamor koli greš. 12. Vpr. Ali Bog tudi vse ve? Odg. Ja, Bog vidi in ve vse, še celo naše nar skrivniši misli. Oko je, k’ vidi vse reči, Kar se še tak skrivej zgodi. 13. Vpr. Ali zamoremo Boga tudi viditi? Odg. Nak; Boga ne moremo viditi, zato ker je duh in nima telesa. 14. Vpr. Ali je Bog kdej biti začel? Odg. Nikoli Bog je brez začetka in konca — on je večen. Bog je od vekomej Je bil in bo vselej. 15. Vpr. Ali je več Bogov? Odg. Le en sam Bog je. — 7 — II. Resnica. Od treh božjih peršon. 16. Vpr. Koliko božjih oseb ali peršon je? Odg. Tri božje peršone so: Oče, Sin in sveti Duh. 17. Vpr. Ali je Oče Bog? Odg. Ja, Oče je pravi Bog. 18. Vpr. Ali je Sin Bog? Odg. Ja, Sin je pravi Bog. 19. Vpr. Ali je s. Duh tudi pravi Bog ? Odg. Ja, s. Duh je tudi pravi Bog. 20. Vpr. Pa je ven d er le en sam Bog? Odg. Ja, vse tri peršone so le en sam Bog. 21. Ali je Oče starši, ali mogočniši kakor Sin? Odg. Nak; vse tri peršone so od vekomaj, so enako mogočne, enako dobre in enako popolnama. 22. Vpr. Kako se imenuje edini Bog v treh per- šonah z eno samo besedo skupej ? Odg. Presveta Trojica. Edini Bos:, Trojica sveta! Naj bo Ti večna slava peta, Ves svet naj poje krog: in krog:: Svet, svet si trojedini Bog! 23. Vpr. S kterim znamnjem pokažemo, de verujemo v presveto Trojico? Odg. Z znamnjem svetiga križa. 24. Vpr. Ktere besede zrečemo namreč, kader sveti križ storimo? Odg. Besede: „V imenu Boga Očeta, in Sina in svetiga Duha. Amen. w — 8 — III. Resnica. Od Boga stvarnika. §. Jf. Orf sveta. 25. Ypr. Kaj se pravi ustvariti?-''' Odg. Vstvariti se pravi iz nič kej narediti. 26. Vpr. Kaj je Bog vstvaril? Odg. Bog je ves svet vstvaril: nebo in zemljo, in vse kar je. 27. Vpr. Kako imenujemo zatorej Boga, ker je vse vstvaril? Odg. Imenujemo ga „Stv arnik a nebes in zemlje.“ 28. Vpr. S čim je Bog nebo in zemljo vstvaril? Odg. S svojo vsigamogočno voljo. Bog rekel je : naj l>o, ln vstvarjeno je b’lo. Nebo in zemlja cela So njega slavne dela. 29. Vpr. Ali je kej taciga, kar bi Bog ne mogel narediti ? Odg. Nak; Bog zamore vse narediti, kar koli hoče, brez vsiga orodja. Nič ni tak veliko, nič ni tak težko, De ljuldmi! Bogu nemogoče bi b’lo. 30. Vpr. Kako imenujemo zato Boga, ker vse na¬ rediti zamore? Odg. Imenujemo ga „vsigam ogočniga.“ 31. Vpr. Kaj stori Bog še zmeraj, de se svet, kteriga je vstvaril, ne pokonča? Odg. Bog vlada (ali regira) in ohranuje svet. — 9 — 32. Vpr. Kaj se pravi: Bog ohranuje svet? Odg. To se pravi: Bog stori, de svet tak obstoji in tako dolgo, kakor njemu dopade. 33. Vpr. Kaj se pravi: Bog vlada (Vegira) svet? Odg. To se pravi: Bog skerbi za vse, vo'di in viža vse, kakor sam hoče. Hudo in dobro, vse kar je, Po božji volji pride vse; Kar hoče Bog, kar on stori Vse v naše dobro se '/.godi. 34. Vpr. Skerbi tedej Bog tudi za nas? Odg. Ja. Bog skerbi za nas; zakaj od njega imamo življenje in zdravje, jed in pijačo, stanovanje in obleko in vse dobro. Zdravje, živež, oblačila, Da nam božja roka mila; Vse kar človek le ima, Vse premili Bog mu da. 35. Vpr. Zakaj nam Bog vse to daje? Odg. Bog nam vse to daje, ker je naš neskončno v dobri Oče. 36. Vpr. Ve je Bog tako dober Oče, kaj je tedej nam storiti? Odg. Mi moramo biti njegovi pobožni otroci, in ga prav iz serca ljubiti. Bog , Stvarnik zemlje in nebes, Kako pač velik si zares! In vender ljubiš dete svoje, Ce le derži zapovdi Tvoje; Tud jest Te bočern prav ljubiti, ln kar veliš mi, vse storiti. 10 — §. 2. Od angeljev. 37. Vpr. Ali ni Bog nič druziga vstvaril, kakor svet, ki ga vidimo? Odg. Bog je tudi neviden svet vstvaril, namreč neštevilne trume duhov, ktere angelje imenujemo. 38. Vpr. Kakšini so bili angelji, kadar jih je bil Bog vstvaril? Odg. Vsi so bili dobri in srečni. 39. Vpr. Ali so pa tudi vsi ostali dobri in srečni? Odg. Nak; veliko jih je grešilo, in so bili v pekel verženi. Ti zaverženi angelji se ime¬ nujejo hudiči ali hudi duhovi. 40. Vpr. Kakšini so angeljei proti nam? Odg. Angeljei nas ljubijo in nas varujejo dušnih in telesnih nevarnost. Zato jim pravimo: „Angeljčki varhi.“ 41. Vpr. Kaj si zatorej svojima angeljčku varhu dolžan ? Odg. Sim dolžan svojiga angeljčka varha spoštovati, mu hvaležin biti, in ga slušati. Oh , dete , le pobožno bodi; Glej angelj Tvoj pred tabo bodi, — Le slnša.j vedno ga lepo. De te pripelje kdej v nebo. §. 3. Od pervih človekov. 42. Vpr. Ktera je nar imenitniši stvar na zemlji? Odg. Človek. 43. Vpr. Kako je Bog perviga človeka vstvaril? Odg. Bog je naredil telo iz persti (zemlje), mu je vdihnil dušo, in pervi človek je bil vstvarjen. Dete! duša od Boga Tebi je navdihnjena, Torej vedno euj in glej, De nedolžna bo vselej. 44. Vpr. Iz česa je človek? Odg. Iz duše in telesa. 45. Vpr. Kaj je duša? Odg. Duša je neumerjoč duh, vstvarjena po božji podobi, brez ktere ne moremo ne misliti in ne živeti. Po svoji podobi ]e vstvaril Bog nas, Bodimo podobni mu torej vsak čas. 46. Vpr. Praviš, de duša je neumerjoča, ali tedej ne umerje, kadar telo umerje? Odg. Nak, duša ne umerje nikdar. 47. Vpr. Kako se imenujeta perva človeka, ktera je bil Bog vstvaril? Odg. Perva dva človeka se imenujeta Adam in Eva. 48. Vpr. Ali sta bila dobra od začetka? Odg. Ja, vsa dobra sta bila, sveta in pravična. 49. Vpr. Ali sta bila tudi srečna? Odg. Prav srečna sta bila, živela sta v raji in v takim stanu bi ne bila nikoli umerla. 12 — 50. Vpr. Ali nista tedej ostala vedno dobra in srečna? Odg. Nak, prelomila sta namreč božjo za¬ poved, in sta tako sebe in nas neizrečeno ne¬ srečne storila. Greh Adamov nas je storil vse nesrečne, Časno mnerjoče — vredne smerti večne. 51. Vpr. Ali bi bili zamogli v tem stanu še v ne¬ besa priti? Odg. Nak; brez Odrešenika bi ne bili mogli nikdar v nebesa priti. Nesrečni !>’li bi večni čas, Če Bog ne bil bi rešil nas. IV. Resnica. Od Boga Odrešenika. §. J. Rojstvo Jezusovo. 52. Vpr. Kdo nas je odrešil? Odg. Jezus Kristus. 53. Vpr. Kdo je Jezus Kristus. Odg. Jezus Kristus je edinrojeni Sin Boga Očeta, kteri je za nas z nebes na zemljo prišel in je človek postal. 54. Vpr. Je Jezus Kristus Bog? Odg. Ja, Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek skupej. 55. Vpr. Kako dolgo je že od takrat, kar je Kri¬ stus kakor človek prišel na svet? Odg. Skoraj dva tavžent let. — 13 — 56. Vpr. Kje je bil rojen? Odg. V mestu Betlehemu, v hlevcu. 57. Vpr. Kdo je nar pervi prišel Jezusa molit? Odg. Nar prej so prišli pobožni pastirji, ki so tam blizo pasli, potem so pa prišli modri ali sveti 3 kralji iz jutrove dežele. 58. Vpr. Kdo je pastirjem in modrim oznanil roj¬ stvo Jezusovo? Odg. Pastirjem je angelj oznanil rojstvo Jezusovoj modrim pa neka prečudna zvezda. 59. Vpr. Kdo je mati Jezusova? Odg. Mati Jezusova je presveta DevicaMarija. 60. Vpr. Kako jo zato imenujemo? Odg. Imenujemo jo mater božjo. 61. Vpr. Ali je imel Jezus tudi očeta? Odg. Kakor človek ni imel očeta. 62. Vpr. Kdo je bil pa s. Jožef? Odg. Sveti Jožef je bil le rednik Jezusov. §. 2. Življenje Jezusovo. 63. Vpr. Kje je živel Jezus v svoji mladosti? Odg. Živel je v Nacaretu pri svojih starših. 64. Vpr. Kaj je iz življenja Jezusoviga v Nacaretu posebno pomenljiviga? Odg. De je bil svojim staršem pokorin. 65. Vpr. Zakaj je hotel Jezus, božji Sin, pokorin biti ? Odg. Hotel je biti pokorin, de je dal zgled otrokam, kako de morajo staršem pokorni biti. 14 Pokoršina je lepa res, Pokorin bil je Kralj nebes; Od njega hočem se učili, Tud jest pokorin hočem biti. 66. Vpr. Kaj je storil Jezus, ko je bil trideset let star? Odg. Ko je bil Jezus trideset let star, je začel očitno učiti in čudeže delati. 67. Vpr. Kaj je Jezus učil? Odg. Jezus je učil vse, kar nam je treba vervati, upati, in kaj de nam je storiti, de bomo dobri in enkrat zveličani. —- 68. Vpr. Kakšine čudeže je delal Jezus? Odg. Viharjem je zapovedal in so potihnili, je ozdravljal bolnike in celo mertve je v življenje obujal. §. 3. Smert Jezusova. 69. Vpr. Zakaj je Sin božji človek postal? Odg. Sin božji je človek postal, de je za nas terpel in umeri, zakaj kakor Bog bi ne bil mogel ne terpeti ne umreti. 70. Vpr. Zakaj je hotel terpeti in umreti? Odg. Hotel je terpeti in umreti, de nas je odrešil, in de bi bili mi vsi zveličani. 71. Vpr. Od koga nas je Jezus s svojim terplje- njem in s svojo smerljo odrešil? Odg. Odrešil nas je od greha in od večniga pogubljenja. 15 — 72. Vpr. Kaj je Jezus terpel za nas? Odg. Jezus je mnogotere in silno velike britkosti in terpljenja in poslednjič celo smert na križi za nas prestal. 73. Vpr. Kje je bil Jezus križan? Odg. Na gori Kalvarii, blizo mesta Jeru¬ zalema. 74. Vpr. Kdo je Jezusa v smert križa obsodil? Odg. Rimski deželni oblastnik Ponči Pilat. 75. Vpr. Kako je Jezus terpel ? Odg. Jezus je radovoljno, nedolžno in po- terpežljivo terpel, in to vse le iz veliciga usmi¬ ljenja in velike ljubezni do nas. 76. Za koga je Jezus terpel ? Odg. Zame in za vse ljudi. 77. Vpr. Kako moliš zatega voljo k Jezusu? Odg. Hvaljen bodi večni čas Jezus, kir si rešil nas, Oh , naj Tvoja rešnja Kri Se nad nami ne zjfubi! — §. 4. Jezusovo vstajenje in vnebohod. 78. Vpr. Kaj se je zgodilo z Jezusam po njegovi smerti ? Odg. Njegovo telo je bilo v grob položeno, njegova duša pa je šla pred pekel, kjer so bili mertvi pravični. 79. Vpr. Ali je njegovo telo zmeraj v grobu ostalo? Odg. Nak, tretji dan je Jezus z dušo in telesam častit iz groba vstal. — 16 — 80. Vpr. Ali je Jezus precej po vstajenji v ne¬ besa šel ? Odg. Nak; Jezus je po vstajenji še stirde- set dni na zemlji ostal in se je večkrat učencam prikazal, potem je pred njimi vidno v nebesa šel. 81. Vpr. Ali zamoreino tudi mi k njemu v nebesa priti? Odg. Ja, ako le verujemo vanj, njegove zapovedi spolnujemo in po njegovim zgledu živimo. Sel si Jezus pred menoj, Zdaj pa meni gnado daj. De tud hodim za Teboj In de pridem v sveti raj. V. Resnica. Bog Sodnik. 82. Vpr. Ali ne bo Jezus nikoli več vidno na zemljo prišel ? Odg. Pač, Jezus bo spet prišel o koncu sveta vidno na zemljo. 83. Vpr. Zakaj bo prišel? Odg. Prišel bo sodit vse ljudi, hudobne in dobre. 84. Vpr. Kaj se bo zatorej pred sodbo zgodilo? Odg. Vsi mertvi bodo vstali. 85. Vpr. Kako se imenuje ta sodba? Odg. Imenuje se vesoljna ali splohna sodba zato, ker bojo tukej vsi ljudje skupej sojeni. 86. Vpr. Kaj bo Bog po vesoljni sodbi storil? Odg. Dobre bo seboj v nebesa vzel, hu¬ dobne bo pa v pekel zavergel. — 17 — 87 . Vpr. Kaj je pekel? Odg. Pekel je po besedah Jezusa Kristusa neugasljiv ogenj, kjer bo večno tuljenje in škri¬ panje z zobmi. 88. Vpr. Ali je zunej vesoljne sodbe, še ktera druga sodba? Odg. Je tudi posebna sodba, v kteri je vsak človek posebej precej po smerti sojen. 89. Vpr. Kam pride duša po posebni sodbi? Odg. Duša pride po posebni sodbi ali v nebesa, ali v pekel, ali pa v vice. 90. A r pr. Ktere duše pridejo v vice? Odg. Duše pravičnih, ktere pa niso še prav čiste , in se imajo še kakih grehov očiševati. 91. Vpr. Ali bojo po vesoljni sodbi še vice? Odg. Po vesoljni sodbi bojo le nebesa in pekel. Všenica spravlja v hrambe se, IVasprot pa ljiiljka se sožgd — Tako o žetvi se godi. '^Hudobni grejo v pogubljenje Pobožni v večno pa življenje — Tako godi se v večnosti. Od apostoljske vere. 92. Vpr. Kje so petere resnice in vse druge res¬ nice, ktere nam je vediti in vervati treba, zapopadene? Odg. V dvanajstih členih apostoljske vere. — 18 — 93. Vpr. Kako se glasi apostoljska vera? Odg. 1. Verujem v Boga Očeta, vsigamogočniga Stvarnika nebes in zemlje. 2 . In v Jezusa Kristusa, Sina njegoviga ediniga, Gospoda našiga. 3. Kteri je spočet od svetigaDuha, rojen iz Marije Device. 4. Terpel podPoncjem Pilatam, križan bil, umeri, in v grob položen. 5. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvili vstal. 6. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. 7 . Od ondot bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verujem v svetiga Duha. 9. Sveto keršansko, katoliško cerkev$ gmajno svetnikov. 10. Odpušanje grehov. 11. Vstajenje mesa. 13. In večno življenje. Amen. 94. Vpr. Kdo te je potem takim vstvaril ? Odg. Bog Oče me je vstvaril. 95. Vpr. Kdo te je odrešil? Odg. Bog Sin me je odrešil. 96. Vpr. Kdo te je posvetil ? Odg. Bog sveti Duh me je posvetil. 19 97. Vpr. Kdo je sveti Dul)? Odg. Sveti Duh je tretja božja peršona, in je kakor Oče in Sin pravi Bog. 98. Vpr. Zakaj se sveti Duh v podobi goloba mala ali vpodobva? Odg. Zato ker se je bil v podobi goloba prikazal pri kerstu Jezusovim. 99. Vpr. Zakaj se pa tudi v podobi gorečih jezi¬ kov vpodobva? Odg. Zato, ker je na binkoštni praznik v podobi gorečih jezikov čez aposteljne prišel. 100. Vpr. Kako nas sveti Duh posvečuje? Odg. S svojo gnado. 101. Vpr. Kaj pomeni beseda: ^.katoliška cer- k e v.“ Odg. Ta beseda pomeni vse kristjane na zemlji, kteri so katoliške vere zedinjeni pod enim poglavarjem — rimskim papežem. 102. Vpr. Ali so le kristjani na zemlji med seboj združeni? Odg. S kristjani na zemlji so tudi na du¬ hovno vižo združeni svetniki v nebesih in pa verne duše v vicah. 103. Vpr. Kako imenujemo to duhovno združenje? Odg. Gmajno svetnikov. 104. Vpr. Kaj pomenijo besede: „odpušanje gre¬ li o v ? ,v Odg. S temi besedami hočemo reči, de se — 20 — zamore v katoliški cerkvi odpušenje grehov in z greham zasluženih kazin (strafing) zadobiti. 105. Vpr. Kaj se pravi: j,vstajenje mesa?“ Odg. Vstajenje mesa, to je toliko, kakor vstajenje človeških teles od mertvih. (Glej 84 Vpr.) 106. Vpr. Kaj je , ; večno življenje?^ Odg. Večno življenje je življenje svetnikov v nebesih, ki je brez konca in kraja. Drugo poglavje. Zapovedi. 107. Vpr. Ali je že zadosti, de verujemo? Odg. Nak, ni zadosti; treba je tudi zapo¬ vedi spolnovati. 108. Vpr. Ktera je poglavitna zapoved? Odg. Poglavitna zapoved je zapoved lju¬ bezni do Boga in do bližnjiga. 109. Vpr. Ktera je zapoved ljubezni do Boga ? Odg. Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. 110. Vpr. Zakaj moramo Boga ljubiti. Odg. Boga moramo zato ljubiti, ker je nar veči dobrota, in ker vse dobro od njega pride. — 21 O Bog in Oče vsih reči! Kar kol’ je treba daš nam Ti; Ti ljubiš nas, si Oče mili. In mi — bi Tebe ne ljubili?! — Ul. Vpr. Kdaj Boga ljubimo? Opr. Boga ljubimo, ako se greha varujemo in dobro storimo. Keršanska pravica vsa v tem obstoji, De hudiga se varje, in dobro stori. 112. Vpr. Ktera je zapoved ljubezni do bližnjiga? Odg. Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. 113. Vpr. Kdo je naš bližnji? Odg. Vsi ljudje brez razločka. 114. Vpr. Zakaj moramo vse ljudi ljubiti? Odg. Zato, ker so vsi ljudje otroci Očeta nebeškiga. 115. Vpr. Kdaj ljubimo bližnjiga kakor sami sebe? Odg. Bližnjiga ljubimo kakor sami sebe, ako spolnujemo Kristusovo povelje: „vse kar hočete, de vam drugi store, to tudi vi njim storite / 4 Sliši, sliši dete mlado, * Kaj ti Jezus govori: Kar ti s a m o i m a š rado, Glej de drugim se zgodi. 116. Vpr. Kje je bolj natanko in razločniši razlo¬ ženo kako de nam je Boga in bližnjiga ljubiti ? Odg. V desetih božjih zapovedih. — 22 — Od desetih božjih zapoved. 117. Ktere so desetere božje zapovedi? Odg. 1. Vervaj v eniga samiga Boga. 2. Ne imenuj nemarno božjiga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7 . Ne kradi. 8. Ne pričaj krivo zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene? 10 . Ne želi svojiga bližnjiga blaga. 118. Vpr. Od kod imamo desetere božje zapovedi? Odg. Od Boga samiga, kteri jih je svo- jimu služabniku Mozesu med bliskam in grbmam na gori Sinai dal. 119. Vpr. Na kaj je bil Bog deset božjih zapoved zapisal? Odg. Na dve kamnate tabli. 120. Vpr. Ktere napovedi so bile na pervi tabli? Odg. Na pervi tabli so bile p er ve tri za¬ povedi, ki obsežejo dolžnosti do Boga, kako de ga moramo ljubiti in častiti. 121. Vpr. Ktere zapovedi so bile na drugi tabli? Odg. Na drugi tabli je bilo sedem posled¬ njih zapoved od ljubezni do bližnjiga. — 23 — Od cerkvenih zapoved. 122. Vpr. Ali imamo zunej božjih tudi še druge zapovedi? Odg. Ja, pet cerkvenih zapoved. 123. Vpr. Ktere so petere cerkvene zapovedi? Odg. 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2 . Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz¬ nikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski. post, kvaterne poste, in druge zapovedane postne dni 5 zderži se tudi v petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o ve¬ likonočnim času prejmi sveto rešnjeTelo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. 124. Vpr. Od kod imamo cerkvene zapovedi? Odg. Od oblastnikov s. katoliške cerkve. 125. Vpr. Kteri so oblastniki cerkve? Odg. Sveti oče papež, ki so namestnik božji in poglavar vse cerkve in pa vsi drugi kato¬ liški škofje. 126. Vpr. Od kod imajo cerkveni oblastniki pra¬ vico in moč, zapovedi dajati? Odg. Od Kristusa, Gospoda. — 24 Od prelomljenja zapoved. 127. Vpr. Kaj stori, kdor božjo ali cerkveno za¬ poved radovoljno prelomi? Odg. Greh. 128. Vpr. Na koliko viž se zamore grešiti? Odg. Grešiti se zainore: 1. s hudobnimi mislimi, željami, besedami in djanjem; 2 . tudi z opušenjem dobriga. 129. Vpr. Ali so vsi grebi enako veliki ? Odg. Nak, nekteri so veliki ali smertni gre¬ hi, nekteri pa majhni ali odpustljivi. 130. Vpr. Ali se moramo vsaciga greha varvati? Odg. Ja, vsaciga greha se moramo var¬ vati, naj bo še tako majhin ali odpustljiv. Kdor dober otrok je in sveto živi, Se vsac’ga tud maliga grelia boji. 131. Vpr. Zakaj se moramo vsaciga greha tako skerbno varvati? Odg. Zato ker je greh nar veei hudo na zemlji, se ga tudi moramo bolj varvati, kakor vsiga druziga hudiga. 132. Vpr. Zakaj je greh tako veliko hudo? Odg. Ker je razžaljenje božje, in nas božje kazni (š traten gej vredne stori. 133. Vpr. Kakšine kazni nas greh vredne stori? Odg. Smertni greh nas vredne stori večne — 25 kazni ali večniga pogubljenja v peklu; odpustljivi greh pa nas stori vredne časnih kazin tukej na svetu, ali pa v vicah. Tretje poglavje. Pripomočki gnade vsi m potrebni. 134. Vpr. Ali zamoremo iz lastne moči zapovedi spolnovati in zveličani biti? Odg. Nak, k temu nam je potreba božje pomoči ali gnade. 135. Vpr. Kje zadobivamo gnado božjo? Odg. Gnado božjo zadobivamo zlasti v sve¬ tih Zakramentih in pa z molitevjo. 136. Vpr. Kdo je svete Zakramente postavil? Odg. Jezus Kristus, naš Gospod. Od s. Zakramentov. 137. Vpr. Koliko je svetih zakramentov? Odg. Sedem s. Zakramentov je. 138. Vpr. Kteri so s. Zakramenti? Odg. 1. sveti kerst, 2 . sveta birma, 3. sveto rešnje Telo, 4. sveta pokora, o. sveto poslednje olje, 6. sveto mašnikovo posvečevanje, 7 . sveti zakon. 139. Vpr. Kje prejemamo svete Zakramente? Odg. V sveti katoliški cerkvi. 140. Vpr. Kteri je nar pervi in nar potrebniši Za¬ krament ? Odg. Nar pervi in nar potrebniši Zakra¬ ment je sveti kerst, kteri človeka vsih poprej storjenih grehov očisti, in ga božjiga otroka stori. 141. Vpr. Kteri Zakrament je nar potrebniši tistim, ki so po s. kerstu grešili? Odg. Zakrament svete pokore. 142. Vpr. Kaj zadobimo v Zakramenta s. pokore? Odg. Odpušenje grehov, ki smo jih po s. kerstu storili. 143. Vpr. Kteri je nar svetejši Zakrament? Odg. Nar svetejši Zakrament je Zakrament presvetiga rešnjiga Telesa. 144. Vpr. Zakaj je sveto rešnje Telo nar svetejši Zakrament ? Odg. Zato ker je v presvetim rešnjim Te¬ lesu (jv sveti hostii) Jezus Kristus, naš Gospod, kakor Bog in človek v resnici pričujoč. 145. Vpr. Kdaj postane Jezus Kristus v sveti ho¬ stii, kakor Bog in človek, pričujoč? Odg. Med sveto mašo, pri povzdigvanji. 27 146. Vpr. Kaj je sveta maša? Odg. Sveta maša je nekervava daritev na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa. 147. Vpr. Kaj stori pobožin otrok med sveto mašo? Odg. Lepo kleči, derži gori roke in moli. Od molitve. 148. Vpr. Kaj se pravi moliti? Odg. Moliti se pravi na Boga misliti in z njim govoriti. 149. Vpr. Kako moramo moliti? Odg. Moliti moramo pobožno, to je iz serca. Povzdigni, ko moliš, k Gospodu serce, Pravičnih molitve v nehesa pulite. 150. Vpr. Ali smemo tudi upati, de bo Bog našo pobožno molitev uslišal? Opg. Ja, upati smemo in moramo, de bo Bog našo pobožno molitev uslišal, ako je le to, za kar prosimo, dobro za nas. 151. Vpr. Zakaj moramo to upati? Odg. Zato, ker nam je Bog po Jezusu, svojim Sinu, to obljubil. 152. Vpr. Ali nam je molitev potrebna? Odg. Ja, molitev nam je potrebna, ako hočemo gnado božjo, žegen božji, in enkrat več¬ no zveličanje zadobiti. Z Begam začni vsako delo, De bo dober tek imelo. — 28 — 153. Vpr. Kdaj moramo moliti? Odg. Moliti moramo zjutrej in zvečer, tudi pred jedjo in po jedi, in kadar k molitvi zvoni in pa kadar smo v cerkvi. 154. Vpr. Ktera je nar navadniši molitev katoliškima kristjana? Odg. Oče naš, ali Gospodova molitev, in pa angeljsko češenj e. 155. Vpr. Zakaj se imenuje Oče naš ^Gospodova molitev ?“ Odg. Zato, ker jo je nas Kristus Gospod učil, in jo je nam moliti zapovedal. 156. Vpr. In zakaj se imenuje druga molitev „an- geljsko češenj c ?“ Odg. Zato, ker je angelj Gabriel presveto devico Marijo s pervimi besedami te molitve po¬ zdravil. 157. Vpr. Zakaj molimo in kličemo k Marii in k drugim svetnikam? Odg. Zato, de jih častimo in se njih proš¬ njam pri Bogu priporočamo. 29 Molitve. Juternja molitev. Kadar se zbudiš. V Tebi se, o Bog, zbudim. — Daj de vedno prav živim; De bom Tvoj otrok vselej, ln de pridem v sveti raj. Kadar se oblečeš. Hvalim Te, Bog, Oče moj ! Si obvarval me nocoj; Vari me še dans ta dan, De ne bodem v greh zagnan ; Vnemaj serce, de goreč Ljubim Tebe več in več. Ti me vodi, poterduj, Ti ohrani, zavračuj. Angelj Tvoj pa viža naj Me po poti v sveti raj. K Marii. O Marija čista D’vica! Bodi moja pomočnica ! Tebi vsiga se zročim, Tvoj otrok le bit' želim. Amen. Oče naš . . Cešena . . Vera. — 30 — Večerna molitev. O Bog večna luč in moč! Vari me nocojšno noč. In li, zvesti angelj moj! Čuj o mraku nad menoj! Jožef, Jezusov rednik! Bodi zvest mi pomočnik. Se Marii se zročim, De brez skerbi sladko spim. (Obudi še djanje vere. upanja in ljubezni.) Oče naš . . Češena . . Večerni blagoslov (žegen.) Tvoj križ, o Jezus, vari me! Pod Tvoje rane skrijem se. Ti čuj, ko spavam , nad menoj, ln čez-me pridi žegen Tvoj. Molitev pred jedjo. Zegnaj Oče na višavi, Kar jemo in pijemo, De le v Tvojo čast in zdravi Tvoje dare vživamo. Oče naš . . Češena Marija . . Po jedi. Bog, Ti si nas razveselil, Jesti , piti nam dodelil, Čast in hvala Ti povsod Vselej bodi, o Gospod ! 31 Pros’mo, ’z tvoje še dobrote Vse nasiti lačne srote; Nam pa svojo milost daj, In po smerti svetj raj. Oče naš . . Cešena Dober namen pri učenji in pri vsacim delu. Naj zgodi, kar kol se hoče, Tebi v slavo, večni Oče! V Tvojo čast se ’zide naj ! Tebi sebe sam veselo, ' Teb’ darujem vsako delo; — Ti pa gnado meni daj. Molitev za ohranjenje nedolžnosti. S svojo gnado v meni bodi , O preljubi Jezu-Krisl! Angeljček naj Tvoj me vodi De bom vedno svet in čist. Ti v nevarnostih me brani, Me nedolžniga obrani! Molitev za starše. Za starše preljube Te prosim, Gospod! Ohrani jih dolgo in srečne povsod ! Tvoj žegen presveti naj pride čez nje ! Poplačaj stotero jim, kar mi store. Kristjana pozdravljenje. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Na večne čase ! Amen.