Št. 34. V Gorici, dne 29. aprila 1898. TečEfl XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjili, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z -Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3 — četrt IetA..........» 1-50 Posamične številko, stanejo fi"fcr. — • '**L"• Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici .• št v. 9 v Gorici v * Goriški Tiskarni* A. Gabrščok vsakdan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine .se ne oziramo. „PUIMORECft izhaja neodvisno od rSoSe* trikrat mesečno in stane vso leto gld. l-20> ^___ ^ «Soča> in -Primorec« se prodajata v Gorici v"to- " bakarni Seh\varz v Šolski ulici in Jellcrsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni La v renči C na trgu dclla Ciuserma in Pipan v ulici Pulite della Fabbra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravništvo so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadštr zadej. — Urednik sprejemi jo stranko vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drago reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. in Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 3 kr., 2-l;rat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino In oglase je plačati Ioco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček tfria in zalaga razen «-tacu* in »Primorca* še ^Slovansko ».ijiZnico" katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih Ji do fi pol ter;_ siaiie vsok-tno 1 gld. 80 kr. _ Oglasi v .Slov. knjižnici» se računijo po 20 kr. potit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >>»> Bog in narodi ««« «Gor. Tiskarna. A. Gabršček (odgov. J. Kmipotič) tiska in zal"" Državni zbor. Interpelacija, stavljena od »Slovanske krščansko narodne zveze" radi tržaških pro-povedij, se glasi: »Mil. škof tržaški je hotel, kakor sam pravi doslovr.o v svojem pastirskem pismu od dne 8. aprila t. I. z ozirom na to, da se vsakonedeljnih cerkvenih govorov moški le malo udeležujejo, v Trstu moškim, zlasti onim delavskega stanu, ponudili lepo priliko, slišati božjo besedo. Zato je določil vrsto večernih govorov v obliki konferencij v treh jezikih, v katerih se govori v tržaških cerkvah vse nedelje in praznike, to je v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Propovcdi v slov. jeziku so bile določene za cerkev sv. Jakoba, To strogo' cerkveno stvar sta izrabila laško časopisje in tržaški mestni zbor v to, da sta najslraslneje in nad vse sovražno napadala škofa in Slovane. Z vsemi mogočnimi sredstvi sta delovala na to, da bi se zabranili slovenski govori v cerkvi sv, Jakoba. V seji mestnega zbora dne 17. marca so sklonili v slučaju, da bi mil. škof toga ne. hotel storili, da prepoved6 mestni godbi na-dalnje sodelovanje v stolni cerkvi. V seji 4-. aprila je naznanil župan, da škof z dopisom od dne 2. in 31. marca vstraja pri svojih ukazih ter da je vsled tega naročeno mostni godbi, da naj ne sodeluje več v stolni cerkvi. Mil. škof je pojasnil svoje postopanje v svojem pastirskem pismu od dne 8. t. ni. ter je dokazal jasno in točno, da se Italijani v Trstu nikakor ne morejo pritoževati, da bi v cerkvenem oziru trpeli kako krivico. Dne 13. t. ni. so se pričele italijanske konferencije. Predmet teh pogovorov je bila apologija krščanskih načel z ozirom na družabno življenje; govori so prav posebno ugajali tržaškim katoličanom. Demonstracije, katere so istim soc. demokratje proti uprizarjali v cerkvi in na ulici, bi bile ostalo brez vsakega pomena, da jih nista časopisje in mostni zbor porabila kakor zažoljono sredstvo za borbo proti slovenskim govorom, ki so bili določeni za 18. t. m. Slovenci v Trstu so prepričani celo, da so sovražniki Slovencev porabili socijalne demokrate za omenjene demonstracijo, kakor BEH-MVS, Roman iz časov Krljtuiovlh. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE. t Poslov. Podravski. (Dalje). ČETRTA KNJIGA. a Vprašaš me, kaj storim s temi zakladi?" reče on v odgovor na njen pogled. »Oče!" odvrne ona z zamolklim glasom, »pravi njih lastnik je šol pred kratkim od tod." Simonides ne odtrga od hčerke svojega pogleda. »A ti, moje dete?" jej reče. »Torej naj te napravim boračico?" »Ali mar kot tvoja hči, nisem njegova sužnja do smrti ? Ali ni bilo rečeno o hrabri ženski: »Krepost in čast je njena prazniška obleka, radovaht so bo v času prihodnjem in sedanjem.* »Gospod mi je sfcaZal svoje usmiljenje v mnogih rečeh*?, reče Simonides, in žarek neopisljiv«, ljubezni razsvetli njegovo lice — toda ti, Estera, si krona Njegove ljubezni.* Stisne jo na svojo prsi ter jo dolgo t,; joma. »Torej, poslušaj me!*, reče z glasom, trepetajočim od ganutja, »da izveš, zakaj sem sredstvo za svojo namene, Zabraniti so hoteli italijanske konferencije zato, da so tem 1 o ž j o onemogočijo slovensko. Mostni zastop je proloslova] polom v posebni resoluciji proti konferencam, ukazanim od škofa, pri škofu in ces. namesl-nišlvu, poleg tega so je brzojavnim potom obrnil do minislra-prtdsodnika. Načrt so jo obnesol. V soji mostnega zbora od dno 15. t, m, jo izjavil vladni zastopnik, dr. baron Oonrad, da jo škof ravnokar naznanil namestniku, da so no bodo nadaljevalo italijansko konferencije. Kmalu na to se je tudi naznanilo, da so ustavljeni tudi nemški in slovenski govori. Iz teh dejanj jo zopol jasno, da so Bogu in cesarju zvesto udani Slovani na Primorskem popolno brez pravic, da so pogoji za njih obslanck od dno do dno drznejo in nesramnojo teptajo z nogami ter da so jim oolo znbranjnje, gojili versko življenje. Polog loga, da so se s tem napadale naravno in na papirju tudi zakonito zagotovljeno pravico, napadala so jo ludi drzno pravica, po ustavnih zakonih zagotovljena vsaki po zakonih priznani cerkvi do javnega izvrševanja cerkveno vajo. Postopanje vlado v lom nas sili, da to stvar spravimo pred državno zbornico. Ni namreč dvoma, da je vlada dosegla, oziroma prisilila, da jo škofijstvo umaknilo svojo ukaze, da se imajo konferencije vršiti. Jasno je, da jo škof, ki jo več nogo mesec dnij vodil borbo proti mestnemu zaslopu in se tudi ni zbal najhujših posledic, še le tedaj umaknil svoje uhazo, ko jo vlada kapilnlovala pred hujskači in ga silila, da naj jih umakne, namesto da bi ga podpirala v izvrševanju njegove svete dolžnosti tor z njegovo avtoriteto varovala ludi avtoriteto osnovnih državnih zakonov in države samo. V tem slučaju imamo zopet zahilježili onih neštetih dejstev, ponavljajočih se od leta do lota. da avstrijska vlada s tem, da kapituluje pred Italijani, direktno sodeluje ž njimi, ko v Primorju Italijani pritiskajo Slovane na najbrczob/.irnejši način. Ta slučaj jo žalosten tembolj, ker poleg krivico proti Slovanom kaže ludi napad na pravice katoliške cerkve in svobodno gojitve verskega življenja. Vlada so je ozirala bil danes v jutro tako vesel in srečen. Mladenič je stal pred mojimi očmi kot živa slika svojega očeta iz mladeniških let. Mojo srce je poskakovalo, zahtevajoče, naj ga pozdravim in objamom. Le s težavo sem dušil solze sreče. Hotel sem mu pokazali knjige, kjer je tisočakov kakor grahovih zrn, hotel sem mu reči: »Poglej, vse to jo tvoje in jaz som tvoj suženj, stori z menoj, kar hočeš." In storil bi bil tako, o hči! toda zadržale so me tri reči. Najpoprej moram vedeti gotovo, ali je res sin mojega gospodarja, to jo prvo. Ako je res pravi, hočem spoznati njegov značaj, prodno mu zaupam le brezštevilne zaklade. Med onimi, ki so rojeni v bogastvu,, je mnogo takih, da postane v njih rokah denar poguba za človeški rod 1* Umolknil je, njegove medlo roko so so krčevito skoro strastno stisnile. »A sedaj drugo. Ti ne voš, sladko moje dete, kaj je sovraštvo. Spon mi se samo no. muke, katero sem pretrpel, a to ne samo od Gratusa .., Čujem še smeh in roga nje tolovajev, ki so izvrševal; njegovo povelje. Poglej moje polomljene kosti in pomisli, koliko let že ne morem rabiti svojih udov, ki mi povzročajo samo trpljenje, pomisli na tvojo mater tam v grobu, kamor so jo pahnili oni, pomisli na nadlogo vse Hurove hiše, da, prevdari vse to ter pozovi razsvetljenje zopet jodino na neopravičeno izbruhe nekaterih Italijanov in socijalnili demokratov, opravičeno razburjenje in novo grenko pre-varanjo Slovanov pa jo prezirala namenoma in naravnost pospeševala. Podpisani stavljajo zatd naslednji vprašanji : 1. Kako opraviči okseolonca minislerski predsednik postopanje vlado v tem slučaju, zlasti kako jo spravi v soglasje z državnimi osnovnimi zakoni in z njenim varovanjem avtoriteto ? 2. Kaj misli okseolonca ukrenili, da /.boljša neznosno razmero na Primorskem tor tla vendar jodonkrat ludi tam oskrbi zakonom njih veljavo V" Kakšen bo vspoh lo interpolacije? V šoji dno 20. t. m. so bili zopet burni prizori. Poslanec Zallinger je izjavil v imenu svojih tirolskih tovarišev, da se vzdrže glasovanja glede na obtožbone predlogo, ker se jim li zde neumestni, ko B.idoni ni več minislerski predsednik. Z W>lfom sla so hudo spopadla in Zallingor mu jo povedal, da njegovi volilci nikakor niso navzeli ob-strukcijskoga duha Wolfovoga, naj lo pride v njegov volilni okraj, pa so o tem prepriča, da bo pomnil vedno. Ko jo pa naznanil predsednik, da ima besedo dr. Kramar, so so pričeli škandalozni prizori in raznoteri nemški poslanci, kakor Sleinvvender, II o f-man-Wellonhof itd. so se obnašali zopet tako, kakor poulično barabo. Tulili so. kričali, žvižgali, tolkli po mizah, stkali ter zmerjali Kramara z nesramnimi izrazi tako, da so Cehi, Poljaki in Slovenci stopili krog Krama fa, da ga branijo, če bi bila potreba. Pekel jo, da si krivična izvajanja Nemcev pripravila do tega, da se je sploh oglasi! k besedi; dokazoval jo dalje, da so Nemci oni živelj, ki je ponižal avstrijsko zbornico v beznico. Po drugih govorih se je končno vršilo glasovanje, katerega vspoh je bil tak, da se vsa reč izroči odseku 3(> članov, kateri bo o t-iej obravnaval in pozneje zbornici poročal iti predlagal v konečno rešitev. —• Ta odsek ima jako obsežen delokrog. Pravico ima, vso reč no anko preiskovali, priče zaslišavali in ludi g ofa Badenija poklicati, da se opraviči in zagovarja. Odsek vzroči torej lahko mnogo noprijotnoslij, ki pa so le nagajiva komedija, ker za resnično obtožbo bo potrebna v zbornici dvotretjinska večina, katere pa ne bo. — Državno sodišče (Slaalsgorichtshof) stoje 20 članov, ki so raztreseni po vsej državi ; doslej v Avstriji še nikdar ni bilo sfcli- božjo na pomoč in mi povoj, o hči! ali mar ros nima odpasti niti joden las za toliko nesreč, ali nima poteči niti jedna kaplja krvi za odkupljonjc? Oh I ne govori mi, da maščevanje pripada Gospodu. Saj jo on isto tako Bog kazni kakor nagrade. Mar niso njegovi bojevniki številnejši od prerokov ? Mar ni On ustanovil postave: »Oko za oko, zob za zob?" Že toliko let sem sanjaril o maščevanju, prosil sem za njo Onega, ki je vsemogočen, in skupljevajo bogastvo sem potrpežljivo čakal v nadi, da me On, ki jo tako neizmerno usmiljen, brezdvomno določi kot orodje kcizni za ta nečisti narod. In ta mladenič, govoreč o tem, da se je uril v vojaški umetnosti, je omenil, da mu je imelo to služili v dosego nekega cilja; a dasiravno tega cilja ni naznanil, sem prepričan, da je imel v mislih... maščevanje! Evo torej, Estera, čemu som sedel molčeč in neobčutljiv, evo vzrok, ki mi jo položil na ustnice pečat molčanja in zagrinjalo malomarnosti na lice, evo vzrok, radi katerega sem se tako veselo nasmejal, ko je on odšel.* Estera je božala očetovo roko. »Odšel je", je dejala, kakor sama sebi, „ali pa se vrne kdaj?" »Da, brezdvomr:o. Zvesti Malluh je še za njim ier ga pripelje brž ko se pripravi za njegov sprejem." cano, da bi si ga izvolilo. Radovedni smo ali ta vlada sklifie v ta namen, O tem porazu desnice jo prejel »Slov. Narod" od svojega poročevalca naslednje telefonsko poročilo: »Nemška obstrukcija jo svoje zmage kar pijana in jo slavi na najhrupnojši način. Na desnici no taji nihče, da jo desnico zadel hud udarec, da jo doživela velik poraz. Kriva jo lega nemška katoliška ljudska stranka. Celo »Valorlarid" ne taji tega in ne ve v opravičenje te stranke ničesar navesli. Vsa desnica pa jo prepričana, da jo s tem udarcem prav nemška katoliška Ijud. stranka najbolj zadeta. Ta stranka je dokazala, da ž njo ni skloniti nobeno zveze, kor so nobeno no drži, ampak v odločilnem Ironolkii omahne in zboži. Slovansko stranko so s lo stranko no morejo voč družiti. Desnica ludi no moro pojinili, kako jo mogol predsednik tir. Fuchs samo jedno sekundo So predsednik ostati, ko ni zastopal nijednoga človeka, ko jo vsa njegova stranka dezorliraln, in isto tako jo neminljivo, da se drugi predsednik, Luptil, še ni odpovedal, ko so vsi njegovi rusinski pristaši preskočili v tabor obslrukcijouistov. Lupul sam jo vsaj glasoval 7, desnico, Fuchs pa niti glasoval ni. Desnica jo tudi mnenja, da zaupnik nomške katoliško ljudske stranke, baron Karst,' no more več biti poljedelski minister. Kdo pa sloji za njim? Nihče! Vsa njegova stranka jo v vrstah obstrukcijo, prav njegova stranka jo prouzroftila katastrofo. Občna nevolja se obrača ludi proti izvrševalnemu odboru desnico in proti nje parlamentarni komisiji. Ta vodilna organa desnice nista znala zbrali potrebnega števila poslancev in nista imela nikakoga pregleda. Polna hvala in vse priznanje so izreka slovenskim poslancem in dru. PerjančičM, ki je Slovence vs>e d(Tzad-njoga spravil na noge. Tudi Poljaki so se vrlo držali. Odsolni so bili samo trije, Abra-hamowicz, nevarno bolni Gežvcki in S\viežy. Velika nevolja vlada proti tistim slovanskim poslancem, katerih leto in dan ni na. Dunaj in katerih niti v tem važnem trenolku ni bilo. To je v prvi vrsti Swiežy, katerega sptoh nikdar na Dunaj ni. Z nemškimi ob-strukcijonisti so glasovali tudi nekateri pristaši poljske ljudske stranke, radikalni Ma-lorusi, 10 italijanskih poslancev in dalmatinski Srb Baljak, dočim se je dalmatinski Srb dr. Kvekvič* absentiral. Facit je r desničarske večine ni več, druge večine pa tudi ne*. Seja 27. t. m. je trajala komaj 20 minut. Začelkom so šlirjo Nemci interpelovali radi zaplembe nekaterih člankov, a predsednik je odredil, da se bodo čitali v tajni seji. Potem je minislerski prednik T h u n otvoril razpravo o jezikovnih predlogih z dolgo izjavo. Rekel »A koda j se to zgodi, oče?" »Kmalu, kmalu... On si misli, da so vsi, ki bi mogli pričati o resnici njegovih besed, pomrli. Živi pa še jedna priča; ako je la mladenič zares sin mojega gospodarja, ta ga gotovo spozna." »Njegova mati?" »Ne, dele, lo pričo mu predstavim v kratkem, med tem pa izročimo vse v božje roke... Utrujen sem. Pokliči Abimeleha." Na to odpelje suženj pohabljenca domu. V. G^| Dafnc. Ben-IIur je zapustil Simonidesovo hišo z veliko grenkostjo v srcu. K tolikim prevaram, na katere je naletel, iskaje svojce, se jo pridružila še jedna ter bila mu tem hujša, toliko, kolikor mu je bil dražji smoter, za katerim je težil. Na tem zalem, širokem svetu ni bilo zanj toplega količa. Bil jo mlad — toda kaj to? Tem več trpljenja in prevar ga Čaka šo v prihodnosti! Oh, ko bi že prišla smrt! Krenil je proli reki; njeni valovi so ga nekako vabili; tam na dnu ga ne doseže več nobena skrb... Toda ne! mlade moči, mlada kri se je vpirala temu miru v gomili, \ if evo, nakrat, da sam ni vedel, kako in je, da postavljajo narodne stranke svoje na- I rodnostne zahteve v prvo vrsto, dočim more vtada tem zahtevam posvečevati le jeden del svoje pozornosti, ker mora pred vsem skrbeti za celoto in se ozirati na vse narode in na vse dežele. Ko je vlada podedovala j e-zikovne naredbe, je trdno sklenila, delovati na zakonito uredbo jezikovnega vprašanja, in zato pozdravlja predloge, naj se j izvoli jezikoven odsek, ter obeča, da ga bo I vlada krepko podpirala. Želeti je, da so v lem odseku rešijo vsa zadevna vprašanja, kajti ne gre se samo za jedno vprašanje, ampak za cel kompleks vprašanj, katera je različno urediti, z vednim ozirom na geogra-fični položaj in na atmosfero, tako da bo j •treba izdati različne zakone. Določiti bo tudi, kaj spada v-kompetenco drž. zbora in kaj v kompetenco dež. zborov, a nekaj prostora bo tudi pustiti za naredbe. Ako naj se doseže popolno sporazumljenje, bo treba lotiti se tudi vprašanj, ki sicer niso v neposredni zvezi z jezikovnim vprašanjem, pač pa z narodnimi čutili, Zjediniti se bo treba glede principov v manjšiui ir glede uredbe ljudske šole. To jedinstvo se mora doseči prej, kakor se zbornica loti kodificiranja, zakaj če bi se sklenil zakon, s katerim manjšina ni zadovoljna, bi ne bilo nič doseženo. Vlada bi tudi z veseljem videla, če bi jezikovni odsek permanentno zboroval, a predno pride vlada s svojimi konkretnimi predlogami pred odsek, se mora v tem doseči porazumljenje tako glede meritorne strani zakona, kakor glede kompeience. To se da doseči, a če se doseže, potem je mogoče, da se lahko po porazum-ljenji vseh faktorjev jezikovne naredbe že prej prekličejo, pralno se uveljavi novi zakon. Končno je ministerski predsednik apeloval na zbornico, naj se loti resnega dela. — Dr. F u it k o je predlagal konec seje in zbornica je predlog vzprejela. Nekaj podrobnostij o nadaljnih dogodkih glej na tretji strani. Domače in razne novice. Našega novega nadškofa In kneza čaka pač lepa naloga, da zabrani preširnemu laškemu židovstvn pri nas nadaljevati svoje predrzno postopanje proti cerkvi. Koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, o katerem danes govorimo, kaže pač jasno, kod in kje je treba energičnega delovanja. Ccs. namestnik g, Goess je bil včeraj v Gorici ter se udeležil seje dež. šol. sveta. Odlikovanje. — 6. J. M a 1 n i g, kan-celist pri okr. sodniji v Kanalu, je bil odlikovan z zlatim križcem o priliki svojega vpo-kojenja. Notar t Kanala. — Na mesto g. Rudolfa Starka, ki je odšel v Gradišče ob Soči, je imenovan naš rojak iz Ajdovščine g. Artur Lok ar. Časlitamo novemu g. notarju in Kanalcem. Zaroka. — Grofica Klementina Lan-t h i e r i se j«1 zaročila z nekim tisntinskim contem Gustavom Sizzo-Noris. „Corriere" dostavlja, da iz te rodbine je dobil pridrugo „nepozabniB ene delto Gairoli". — Zares nepozabni! Cairoli — Garibaldinec, ki je bil že blizu Gorice, da bi jo -r- „rešil"' iz avstrijskega „jarma", tak velikan je v Gorici nepozaben. „Corr." mu ni zaman prinesel črno obrobljen nekrolog. Vprašanje. — Poprave v palači nadškofa in kneza se pridno vrše, da bo sprejem v njej lem sijajnejši. Kaj, ko bi se popravil tudi napis nad pisarno v pritličju tako, da bi bil sestavljen poleg nemškega in laškega tudi v slovenskem jeziku in sicer na prvem mestu? Novega nadškofa in kneza, ki je kedaj, mu pride na spomin to, kar je slišal o gaju Dafne in o njegovem razkošju... »Bolje je biti črv ter grizli murbino listje v gaju Dafne, nego sedeli kakor gost pri kraljevi mizi..." Te besede so mu kakor nekaka pesem neprestano brnele po možganih. Obrnil se je ter kreni! proti krčmi. »Kje je pot v Dafne?" vpraša. I Stražnik se začudi ob tem vprašanju. »Kako? Torej še nisi bil tam?... V lem slučaju prištej današnji dan k najsreč- ' nejšim dnevom svojega življenja.... Pot tjekaj najdeš lahko. Pojdi v prvi ulici na levo tje do tretje poprečne, ki se imenuje steber Herkulesa; od ondot kreneš na desno, na to greš skozi staro mesto Seleucidov do bronastih vrat Epifaniusa. Tam se pričenja pot v Dafne. Naj te čuvajo bogovi!" Pospravivši svoje zavoje, se je Ben-Hur podal na pot. Ni mu bilo težavno najti Hcrkulesov steber, od koder je pod hodnikom, oprtim ob mramornate stebre, v spremstu neštevilne tolpe dospel k naznačenim vratom. Bilo je ob četrti uri, ko je stopil skozi vrata. Za njimi je bila pot razdeljena na steze za pešce s tlakom iz rudečega kamenja ter na cesto za konje in vozove, posuto s šoto. Mejo je tvorila nizka ograja. Za nekoliko desetin korakov vsaksebi so stali tu zali mramornati kipi, nebrojni vodo- Slovenec, zadene gotovo neprijetno, če vidi 1 že ob vhodu v svoje novo bivališče preztranje veČine svojih vernih ovčic! Židovska predrznost t katoliški cerkvi. — V Trstu je bil nastal velikanski krik "m popolen upor, ker je govoril jezuit P a v i s s i c h o socijalriem vprašanju v cerkvi sv. Antona novega, v Gorici pa so naši la-honi uprizorili posveten koncert v cerkvi sv. Ignacija — in to se zdi vladajoči kliki prav in v redu, »Corriere" od sobote je naznanil, da zvečer ob 63/4 se bosta skazovala v cerkvi sv. Ignacija glasbena «mojstra». neki Ga-t o 11 a iti orgijavec S o g h i z z i. Mi smo kar debelo gledali in ne bi bili verjeli, da nismo čitali naznanila s svojimi očmi. Menili smo, da cerkvena oblast je zopet enkrat zamižala z obema očesoma, dovolivši toliko zlorabo cerkve... Toda v «Eco» od ponedeljka smo čitali rezek protest župnika, mons. Wolfa, ki je izjavil, da mu ni bilo nič znano o nameravanem koncertu in da bi bil brezdvomno zabranil toliko profanacijo katoliškega svetišča, ako bi bil vedel za označeno namero. Mi verujemo veleč. g. župniku do pike. Zdaj nastane vprašanje: Kdo prav za prav gospodari v goriških cerkvah? Pri sv. Antonu so pregnali slovensko petje, ne da je za to vedel župnik, ki je ondi edini go- i spodar. Zdaj pa so porabili cerkev sv. Ignacija za koncert, ne da bi bil župnik | le obveščen o takej nameri. Orgijavec S e g h i z z i torej meni že, da je gospodar v cerkvi. Tudi cerkovnik je bil spo-razumljen z orgljavcem. In tako smo doživeli v soboto — židovska nedelja! — posvelen koncert v katoliškem hramu božjem! Goriška židovska naselbina je bila zastopana v odličnem šte-; vilu. Za fotografa bi bila to kaj hvaležna ! skupina — toliko krivih nosov v katoliški j cerkvi! j «Eco» je pošteno odgovorila. «Cor- | rere» pravi, da se je koncerl namenoma pustil dovršiti, da imajo zdaj slovenski duhovniki nekaj razloga nastopili proti neljubemu orgljavcu Seghizziju. -— To kaže, da gospoda ima slabo vest in da čuti, kakošne posledice bi morale nastopiti za toliko predrznost ! Zdaj torej končno vemo, pri čem da smo s cerkvami v Primorjit. Zidje hočejo spremeniti jih v prostore, kjer bodo imeli svoje koncerte. Morda prirodo po vzgledu naših zidov njihovi somišljeniki v Trstu tudi v kratkem koncert v kaki cerkvi tam, kjer se je dosedaj cula beseda božja v slovenskem jeziku. Tako delajo ti gospodje v Primorju ob sedanjih razmerah. Nobene r,eči ne spoštujejo več in sedaj so so lotili celo svetišči V katoliški eerkvi koncert! In .kar bko, teb: nič. meni nič. Pristojnega g. župnika niti ne ¦ p.-ašajo za dovoljenje, pa kako, saj še škofa n^ spoštujejo prav nič, kaj se hočejo potem ozirati na drugo duhovnike. Ali je res še mogoča laka nečuvena predrznost v katoliški Avstriji! Naša prctiira. — Lahonska »Senti-n e 11 a" se je spravila na c. kr. okrajno sodnijo v Gorici. Čujte kako! »Še pred kratkim se je ondi govorilo laški, ker veljavni zakoni (?!) določajo laški uradni jezik. — Zdaj pa se govori ondi edino ie(!!) slovenski; svetovalci, tajniki in sluge se poslužujejo svojega »slad-kega jezika". Raztin jednega pristava in nekaj pisarniških uradnikov so vsi drugi Slovenci in Hrvatje. — Do nedavna, po pravici rečeno, nismo stali slabo (- I, kaj pa da ne! Ured.); voditelj je bil «un esperto giu-reconsulto, imparziale cd integerrimo», ali bil je Italijan, zato so ga nadomestili s Ilrva- meti, napravljeni od kraljev, ta kraj obisku-jočih, ter imenova.:po njih imenu; na obeh straneh so se razprostirale livade, senčnati hrasti in divje smokve, a v njihovi senci so I se nahajale majhne, z vinsko trto ograjene hišice, namenjene za počitek in hladilo popotnikom. Ben-Hur je zrl na vse to s ponosnim preziranjem človeka, ki je dospel iz prestolnice takratnega sveta; kaj je mogel tu videli I novega, kar bi v Rimu ne bilo stokrat lepše in dovršenejše? Toda že v prvi polovici pota se je jel pozornejše ozirati naokrog. V tolpi so se nahajali ljudje različnega spola, starosti in narodnosti; vsi so biii prazniško oblečeni. Nekateri so mahali s praporčki, drugi so nosili kadilnice, nekateri so šli, popevajoči pesmi, drugi piskajoči na trombe ali piščalke. S seboj so gnali koze, ovce, konje in voie, ovenčane s cvetjem in listjem iz vinogradov. Ako vsakega dne bili toliko ljudi v gaj Dafne, kaj mora tam biti prav za prav?... Nakrat se je pesem razlegala še glas- j neje, godba je pospešila korake in ozračje se i je napolnilo z radostnimi kriki; — pred očmi popotnikov se je pokazala blagoslovljena votlina. Na kvišku se je dvigalo svetišče v čisto grškem slogu; pred njim se je razgrinjala siroti planjava s tlakom iz oglajenih kame- I nitih plošč, tam dalje s tisočerimi stezami tom doli s Krasa (un croato calatoci giu dat j crepaci del Carso). Ista usoda je doletela drugega svetovalca, katerega je zamenil Hrvat z laškim imenom (Laneve?!). Nekega pristava in avskultanta, ker sta Laha, so odstranili iz dežele. — Preganja se vse, kar ni slovensko! — Laški poslanci naj pomagajo*. TaKd zdihuje irredentovski list. Človek res ne ve, kaj naj bi rekel! — Kaj je res- j niča? Resnica je, da v slovenske m sodnem okraju (ker Lahov je v njega J področju velika — manjšina) še pred par J meseci ni bilo niti enega slo ven- j s k e ga sodnega, ne pomožnega uradnika. Tako nečuveno se je hotelo teptati in prezati slovenski narod, ki daje 90?i dela na preturi. — Toda z laško ko-modno srnjorijo ni šlo in ni šlo naprej, z a-stanki so se kupičili tako strašno, da bi bilo treba kmalu najeti še jedno hišo za shranjevanje nerešenih aktov. Naposled so bili poklicani nekateri Slovenci, da izkidajo gnoj (odpustite ta nelepi izraz, ali odgovarja!) iz tega slavnega c. kr. urada in spravijo voz zopet v tir. — Še daleč nismo tam, kjer nas vidi «Senlinella», ali nekaj se je vendar storilo. Opažamo dobro voljo, katere vrednost znanto hvaležno ceniti. Ako pojde t;sk6 najprej, bo tudi pretura kmalu v onem redu, kakoršnega si žele tudi vsi Italijani, ki imajo ondi kaj opravila. | Končno si dovoljujemo še izreči resno zahtevo slovenskega naroda, da v Gorici ne srne bili nastavljen noben uradnik, ki ni j v besedi in pismu popolnoma vešč sloven- I sk-mu jeziku. — K d o r s e v svoji s t r a s t n o s t i noče učiti našemu jeziku, naj ne išče niti služb med n a m i!! Naposled še pripominjamo, da na pre-turo sta došla šele jeden svetnik (Slovenec) in jeden svetovalni tajnik, o katerem pravi »Sentineila*, da je Hrvat iz Dalmacije. No, ako ta gospod ne bo kaj več Slovana v Gorici, nego je bil drugod, smemo že trditi, da bo «Sentinella» ž njim še zadovol;na. — Sicer pa priznavamo, da bi bilo res treba tako korenito pomesti augi-jev hlev na preturi, kakor je opisala »Sen-tinelia". Mestnim in okoliškim Slovencem priredi »G o r i š k a Čitalnica" v nedeljo teden, i. j. 8. m a j a, drugo pomladansko »besedo* z zanimivim in bogatim vsporedom. Peli se bodo moški in mešani zbori in jeden. ženski zbor s spremi jo van jem na klavirji. Zastopana pa bode takrat tudi instrumentalna glasba (na klavirji, harmoniji in goslih). Izmed pevskih zborov opozarjamo posebno na moj-stersko harmonizovane II u b a d o v e n a-rodne pesmi (moški in mešani zbori), katere je pel pred dvema letoma na Dunaji s toli častnim vspehom slavno znani pevski zbor »Glasbene Matice* ljubljanske, in s katerimi je razširil slavo naše narodne pesmi čez meje naše slovenske domovine. Za goriške Slovence so te pesmi popolnoma nove. Po- I navijala se bode po mnogih letih zopet ljubka I Schubertova spevoigrica »Odvetnika pa k m e t*. Vspored zaključi primerna gledališčna igra. — Čitalnica je že nekaj let — odkar je bil nje pevovodja vsled rodbinskih nezgod zadržan sodelovati pri društvenih veselicah, zanemarjala nabavo novih muzikalij. Ta zaostanek in pa pomnožitev pevskega zbora povzroča zdaj Čitalnici za glasbovme izrednih stroškov, katere bi težko zmogla po navadni poti; kajti letos si je nabavila tudi nov biljard, ki jo stane več stotakov. Zato je nje odbor sklenil, da se v pokritje stroškov za muzikalije porabi čisti dohodek prihodnje »besede*. Vstopnine (20 kr.) ne plačajo takrat le neudje, ampak tudi društveniki; do- prepežen vrt, poln vodometov, kipov in vonjave najizbranejših cvetic. Ben-Hur je stal očaran, ne vedoč, kam ima iti. »Mi se tu zgubimo", se oglasi v tem hipu za njim neka mlada ženska. Tovariš se ji nasmeje. »Nihče se še ni zgubil v gaju Dafne, k večjemu oni, za katerimi so se vrata zaprla za zmerom." »A kdo so ti?" vpraša ona plaho. »To so oni, ki jih prevzame mičnost tega kraja tako, da si izvolijo tukaj svoje bivališče. Ha! ako hočeš, pokažem ti one, o katerih govorim." Po mramornate; > tlaku se jame razlegati teptanje z opan;cami. Množica stopi vsaksebi, mv< Uvši prostor roju deklic z raz-pletenimi Is r •. v pozorni obleki, ki je kot lahka megla pjkrivala njih ude. Pri odmevu godbe in petja so deklice veselo plesale. | »Glej, to so »deradosije", duhovnice v I svetišču Apolina. Celo krdelo jih je. Prepevajo pri obredih. Ali hočeš iti za njimi ?..." Čez trenulek sta oba izginila v gaju. Nova tolpa obrne na-se Ben-Hurovo pozornost. Na čelu je stopal velikanski, kakor mleko bel bik, ovenčan z listjem iz vinograda, na njegovem hrbtu je sedel nag otrok, stiskajoč v kupico sok iz grozdja — pravcata podoba I Baha iz otročjih let? nekoliko dalje je ženska ločena je pa tako nizko, ker se odbor nadeja, da se udeležč »besede" tudi udje »Delavskega podpornega društva", ki niso imeli že več časa nobene društvene veselice. Vstopnice k »be sedi" (po 20 kr.) in listki s a sedeže (v I. vrsti po 40 kr., v II. vrsti po 30 kr., v III. in v IV. vrsti po 20 kr. in na stolih po 10 kr.) se bodo prodajali teden pred »besedo" pri čuvaju v Čitalnici in na večer pred »besedo* v blagajnici ob u h o d u. Ker je bila zadnja »beseda* vzlic jako neugodnemu vremenu dobro obiskana, se je nadejati, da bo takrat udeležba še mnogo večja. „Mizerija" pri naših Časnikih. — Slovenski časopisi skoro brez izjeme so v primeri z onimi večjih narodov jako po ceni. Ako pomislimo, da časopis mora biti spisati in v tiskarni zložen povsem enako za 500 kakor za 50.000 in vsako poljubno večje število, da stane večja naklada le toliko več, kolikor stane papir, črnilo in čas tiskanja, tedaj moramo reči, da slovenski časopisi so v jako težavnih razmerah, ker redko kateri se tiska nad 2000 iztisov. — Tako n. pr. stane zdaj «Soča» .6 gld., za dvakratno izhajanje na teden; pozmuna pa veliko enakih časopisov, ki stanejo 8 do 10 gld. In vendar bi izdajali »Sočo" za isto ceno po trikrat na teden, ako bi i m e« la le — 2000 stalnih naročnikov, dasi bi pobrali le finančni koleki in poštnina celih gld. 3'12 od vsakega naročnika in bi ostala nam za vse drugo manjša polovica, t. j. gld. 2*88. — Zdaj naj računa vsakdo, kako lahko je izhajati časopisom, ki imajo po 5 — 10 — 50 —¦ 100 naročnikov, in to v deželah, kjer ni koleki. in so tudi poštni stroški manjši. Mi smo se upali pri mizernih 1000 na* ročnikih podvojiti izhajanje «Soče* a povišali naročnino le za gld. 1*00. (Od teh dobi financa in pošta gld. 1 0i, a nam ostane za polovico številk — t j. 52 — le ubornih 5 G k r.!!) j Vendar uvidevatno tudi dandanes, da vsled potreb današnjega časa ne zadošča goriškim Slovencem uiti dvakratno izhajanje na teden. »Soča" bi morala izhajati vsaj 3 krat | na teden, — najbolje pa, ako bi postala dnevnik. Ako z novim letom res odpade kolek, storimo najbrže prvi korak naprej in bomo izdajali »Sočo" trikrat na teden — ob torkih, četrtkih in sobotah. Za manj premožne bi izhajal «Primorec» vsak teden za neznatno ceno — recimo gld. 1*00. Ako pridemo do takega napredka na našem časnikarskem polju, tedaj bo mogoče izdatneje, hitreje, koreniteje stopati lahon-skemu časopisju na prste in poročati točneje o vseh dogodkih sirom sveta, zlasti slovanskega. Kdor si želi takega napredka, prosimo ga, da širi «Sočo» in «Primorca* med sosedi, prijatelji in znanci. Menimo, da zlasti prijatelji povsem svobodnega tiska si morajo le želeti, da bi se naša časopisa tako razširila in si utrdila svoje stališče. — »Soča1" in »P r i~ more c" morata biti sama za se neizpod-kopljiva sila v našem narodnem življenju; njiju »lnli* ali »ne biti" ne sme biti zavisen od katerekoli vladajoče stranke, ker te se menjajo. Kdor je danes zgoraj, bo za lelo dni j lahko že zdolaj in gori se vspne" tisli, ki je bil prej zdolaj. Usoda »S o č e" in »Primorca" torej ne bodi v tesni zvezi z vladajočo politiško slrujo. Lepo je sicer, da smo danes na Goriškem v soglasju, ali časi se spreminjajo in utegne se zgoditi, da tako soglasje ne bo več mogoče, ker bi prišli bolj na površje življi, ki bi gojili nazore in namene, katerih pošteno slovensko glasilo ne peljala par kozlov, okrašenih z venci iti cveticami, za njimi pa so korakali pevci in plesalke. Naokrog so donele vesele pesmi in razširjala so se vonjava kadila. »Kam gredo ti?" vpraša nekdo v tolpi. »Bik gre k očetu Apolinu. kozla pa... Mar Apolo ni pasel Admetovih čred?" »Torej tudi kozla gresta k Apolinu?" Ben-Hur je poslušal te kratke razgovore, ker so ga mikala pojasnila. V ušesih so mu neprestano brnele besede: »Bolje je biti črv ter grizti murbovo listje v gaju Dafne, nego kot gost sedeti pri kraljevi mizi." Iz početka mu je silil odmev teh besed nehote v uho, kakor nekak znan napev, ne vzbujajoč v njem nikakih mislij, v kratkem pa je jel globlje premišljevati njih pomen. »Ali je življenje v tem gaju bilo res tako sladko?" Očividno, ker je vsako leto na tisoče ljudij pozabilo tu na vse, na svoje dolžnosti, rodbino, domovino. Čar tega kraja je moral biti mogočen, ako so se radi njega ljudje odrekali življenju, nadejam, spominom! In ako j je ta gaj.imel toliko mičnosti zadruge, čemu bi jih ne imel tudi zanj? Ali naj bodo one sreče deležni vsi ljudje in narodi, izvzemši samo otroke Izraela? (Dalje pride). bi moglo zagovarjati. »Soča8 in »Primorec* bi torej tedaj zastopala na zunaj opozicijo, ki bi bila potrebna in zdrava! Na naši strani bi bila torej le sila zdrave logike in zdravih argumentov. Kaj hočemo s tem reči ? Ali morda, da slutimo take čase v najbližji prihodnosti?-— Tega ne! Mi upamo vsaj za dolgo časa še lepe sloge na Goriškem. Naglašati hočemo le, da bi se prav nič ne strašili tudi takih sprememb na domačem politiškem polju in da bi hodili neustrašno — svojo pot, zaria-šaje se edino na se in na pošteno prepričanje, za katero bi se bojevali, sicer vedno z odkritim čelom in jasno besedo. Naša edina* gmotna zaslomba so bili doslej zvesti naročniki, in na njih podporo se zanašamo tudi v prihodnje, hi dokler bo »Soča" -hfcdila sedanjo pot, se ji ni bati, da jo naročniki pusto opešati. Poštni nalog!. — Ta jako praktična uredba tudi nekaj stane. V Gorici prinaša poseben sluga pobotnice naročnikom na dom; njemu se naročnina odšteje v roke. -Zunaj Gorice se godi to potom c. kr. pošt in pismo no š, ki predloži.: naročniku pobotnico v izplačilo. Mi moramo pobotnice doposlati c, kr. poštnemu uradu v priporočenem pismu, kar stane 15 ali 20 kr.; za vsako pobotnico si potem pošla pridrži po 5 kr, pobirnine in vrhu lega poštno pristojbino za nakaznico, s katero nam pošlje denar, — Naročnikom računamo za te stroške le po 10 kr,; ker pa morajo itak potrositi f>'/2 ali 10'/2 kt\, ako sami denar dopošljcjo, tedaj je naš povišek le jako majhen. — Toliko na znanje! KM naj se nam dobro godi?! — Doslej smo razposlali poštne naloge o za-s tanki h na naročnini »Soče* in »Primorca" na te-le pošte: Ajdovščina za gld. •].„, Bovec 40-10, Bilje 3*10, AvčcW/, ' ana 30-40, Cerkno 42-70, Bregiuj 14"G0, Sv.' Križ-Cesta 25-90. To je šele neznaten pričetek. Iz tega naj čitatelji sodijo, kako opravičene so bile naše dosedanje prošnjo za točneje plačevanje, kakor tudi, ali moremo nadaljevali z dosedanjo potrpežljivostjo. Na tak način hočemo naredili — red. Kdor hoče naše liste dobivati, naj jih plača! „So#au in »Primorce4* imata vkljub dognani »spravi'1 še vedno vso stare nasprotnike. Dvomimo, da se je naročil le --en sam! Pač pa vemo, da vsi nasprotniki naša lista pridno čitajo, največkrat še poprej, nego pridela v roke pravim naročnikom. — Toni zadnjim priporočamo, naj takim nasprotnikom listov ne posojajo. Ako bole „S." in »P.* citati — in to morajo, ako žele novic iz Gorice in dežele — tedaj naj se naroče ali pa naj sploh ne vedo nič, kaj lista pišeta. Kazni c. ki*, poštarji se tudi zanašajo na lo, da „S." in „P." lahko čilajo, ne da jim je treba izdali le en sam groš; in čilajo ju še prodno dobe lisi naročniki v roke. — Utegne se pripetiti, da bomo imenovali pošte, kjer se to godi. Vsem naročnikom naj pa služi načelo: Posojajte, silite „S." in „P." vsem nepre-možnim sosedom, ali nikar ne takim, kateri bi po svoji omiki in mošnji morali biti sami naročeni! Slovanenje ,,našili" pokrajin, tako imenujejo Italianissimi odredbo ministerstva za trgovino, ki določuje, da mora c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu reševati vloge v onem jeziku, v katerem so bile podane, t. j, v slovenskem, hrvatskem, nemškem ali laškem. To je popolnoma umevno in jedino pravilno ali jezi naše prijatelje Lahe, da stopi taka določba v veljavo. Po svojih glasilih pišejo, da naj ministerstvo zahteva ob jednem od uradnikov znanje vseh Štirih jezikov. No, v tem pogledu pač vemo, kako stoji reč. Da se slovanski uradnik priuči hitro vseh teh štirih jezikov, je kaj verjetno in se tudi skoro od njih zahteva, ako hočejo ostati v cesarski službi. Nemški ali italijanski uradniki nimajo znanja za vse potrebne jezike v Primorju in se tudi ne potrudijo pridobiti si ga, ker se jih po navadi že tako spravi lepo kam, da se jim ni potreba ubijati z raznimi jeziki, kar se pa slovanskim uradnikom nikdar ne pripeti, temveč se zahteva od njih vse, kar sploh mogoče. In Jako bo tudi pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. — V tolažilo našim prijateljem Lahom pa povemo, da se potrudimo še nadalje ter ne odnehamo prej, da zavlada v Primorju popolna jednakopravnost na vse strani! Kar se tiče končno laškega vpitja o slovanenju Primorja, je to zopet staro sle-parstvo ljudij, katerih ni nič sram klepetati v svet vesli, katere sijajno pobije suha statistika — kerpodročje c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu obsega L s 1 o v a n s k e g a in 1 e */* italijanskega prebivalstva! In ako mora biti to c. *r. ravnateljstvo % prebivalstvu enako pravično, kakor laški četrtini, tedaj besne, da se ~- te dežele slovanijo., 0, kaktf se poznajo! — „Gorriere\ nam je včeraj dokazal resničnost reka, da: •jleiche Seelen fmden sich! — Pripoveduje namreč po „1 r r e d e n t u", da pri glasovanju za obtožbo Badenijevega ministerstva sta pozdravila pangennana Iro in Wolf italijanske poslance s klici: Viva Pltalia.Pangermana sta gotovo vedela, da s tem klicem se Lahom najbolj prikupita. Stavimo glavo, da dobita Iro in Wolf nebroj pismenih in brzojavnih zahval za njiju „simpatije" itd. itd. Zabaven vlak med Trstom in Korminom bo zopet vozil od nedelje naprej vsako nedeljo iz Trsta ob 2. pop. čez Bivij v Gorico, kamor bo dohajal ob 3.56, v Kormin pa ob 4.20. — Vračal se bo iz Kormina ob 8.30 in bo prihajal v Trst ob 11,20 zvečer. O drugih novih vlakih in spremenjenih urnikih sporočimo prihodnjič. ... Sadna letina^ ne.obeta^dobrcga uspeha v;okolici Gor.-e, v BrdiliuTnsI Vipavskem; deževje v dobi cvetja je preveč Škodovalo. Iz Brd nam poročajo, da so se spravile nad češnje v veliki meri gosenice — p e d i c i. Proti temu mrčesu je boj lahek. Ker je samica brez kril, mora lezti na drevo, da tam zaleže jajčeca. Ako namažemo deblo v obroču z navadnim k o 1 o m a z o m, samica ne zleze na drevo, ki se reši tak6 vsaj tega sovražnika. Tudi razni z a v i j a č i so se pokazali v večji množini. — Posebno češpljo bodo mnogo trpele pred mrčesi. Razširjenje obrti. — Tukajšnji fotograf, g. Anion J o r k i č, namerava ustanovili podružnico svojo obrti v Trstu ter išče v lo s vrbo primeren prostor. Nadejamo se, da se mu razširjenje posreči v polni meri ter da mu pojdejo tržaški Slovenci v lom pogledu na roke. Čudni svati so včasih naši ljudje. Gujle lo! Neko bolje dokJe iz Zapotoka so je pogajalo oni dan pri tvrdki Saituig & Dekleva za šivalni stroj. Prijazna gospoda sta ji razkazala vso skrivnosti šivalnih strojev in naučila jo šivali; končno so je pogodila za neki stroj in obljubila zanj 24 gld. — Na lo jo šla — in se ni več vrnila. Pač pa jo kupila pri nekem Lahu v Rašlelju stroj za 34 gld. — Mi nočemo grajati le »vrle" Slovenke iz Zapotoka, kor jo kupila stroj pri Lahu in no pri Slovencu, kajti državni pravdnik bi nam list zaplenil. Pohvaliti je pa tudi no moremo! Iz Iteiič. — Sklep šolskega lola 1897/8 na obrtni nadaljevalni šoli za zidarje v R o n č a h bodo v nedeljo dno 1. maja t. 1. ob :P/8 uri popoldne z razstavo izdelkov učencev iz predpisanih predmetov, — Prijatelji napredka so uljuduo vabijo k udeležbi. »Slovenci* — vsi k Lahom I" — Goslo »Svoji k svojim" jena indeksu! Grajati no smemo Slovencev, ki hodijo še vodno kupovat k našim najhujšim nasprotnikom. — Kor no smemo grajati, bomo hvalili ii; p r i p o r o č a 1 i, torej uprav narobe! Por bacco, zdaj bo zadovoljen z nami tudi naš strogi gospod državni pravdnik. Prvo moramo priporočili našim vrlim narodnjakom v Solkanu tamošnjo slačimo V o n u ti j e v o, katere solastnik je tudi g. župan goriški. Solkanske p r v a k c rotimo pri mišji duši, naj nikar p 3 odnehajo in naj vstrajno in požrtvovalno podpirajo trgovino g. V o nu t i j a. Ako bi ta moral pobrati šila in kopita iz Solkana, bi bila pač velikanska škoda! Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru podp. društva, ki bo dne 5. maja t. 1. v Sežani ob '.P/,; dop. v šol. poslopji. Razpored : 1. predsednikovo poročilo; 2. pre-čitanje, overovljenje in odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja; 3. poročilo blagajni-kovo in računi; 4. „Vrtnica", poročilo; 5. pouk o trtoreji; G. pretresovanjo pričujočega načrta pravil za samopomoč: 7. volitev novega odbora; 8. razni predlogi. — Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj v Sežani, 25. aprila 18'.)8. K obilni udeležbi uljuduo vabi O d b o r. Bralno in pevsko drnšvo «Lira» v Komnu priredi veselico dne 1. maja po nastopnem vsporedn: 1. Pozdrav predsednika. — 2. »Za dom med bojni grom", moški zbor: H. Sattner. - 3. ,Pomlad", mešan zbor: H. Volarič. — 4. »V pepelnični noči", dekla-macija: S. Gregorčič. — 5. »Pogled v nedolžno okou, četverospev: II. Sattner. — G. »Strup", šoloigra v jednem dejanji: Lujiza Pesjakova. — 7. »Slovo od domovine", mešan zbor: Avg. Lcban. — 8. »Bojna pjesma", moški zbor: F. S. Vilhar. — 8. Ples. V nedeljo 1. maja bo izlet kolesarskega društva «Gorica> v Dornberg. Po-vratek čez Ovčjedrago v Renče. Odhod trg Bertolini (Senenski trg) ob 2. uri pop. Občinski tajnik dobi nekje takoj službo. Plača 400 gld. in stanovanje. Postranski zaslužki najmanj še 200 gld. na loto. — Zahteva se znanje tajniških poslov in poleg slovenščine toliko italijanščine, da more umeti došle dopise v tem jeziku. Ponudbe na upravništvo »Soče" pod štev. 123. Učence poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino manufakturnega blaga pri Fr. Repič-u v Ajdovščini. Listnica. — Dopisniku o obslroljenem dekletu v cerkljanskih hribih: Ros je, da bi »Soča" lahko pisala o takih dogodkih prav tako, kakor o vseh drugih enakih, toda iz obzira do stanu naj požre plamen Vaše sicer jako pikantno poročilo.... Radodarni doneski. Za »Slogine* zavode: Začasni denarničar društva »Slogo* dobil od gosp. Antona Muhe iz Lokvi nabranih gld. 14*50. Darovali so: Rade Stare, učitelj udnine 50 kr., za »Slogine" zavode 50 kr.; Anton Muha udnine 50 kr., za »Slogine* zavode 5 gld.; Avgust Praprolnik, udnine 50 krn za »Slogine" zavode 2 gld.; Jože Čok udnine 50 kr/; Ivan Fontanot iz Kopra, ud- | nine 50 kr., za »Slogine" zavode gld. 4-50.; V Kamniah okrog lesene mize zbrali gld. 2*50. — U d n i n o sta plačala pri upravništvu: Josip Poljšak, župnik v Prvačini, 50 kr. in dr. Ferd. Rojic, zdravnik v Zaloščah, 50 kr. — Juvančič Lovro, župnik v Dornbergu, odstotke za kupljeno blago pri gosp. Poveraju 07 kr. Za »Šolski dom": O priliki odhodnice nadučitelja Ignacija Križmana nabrala dražestna gospica Veronika Mermolja gld. 13-20. — Jurij Mose, trgovec v Gorici, daljni obrok ustanovnine gld. 10. — Peter Podgornik iz Čepovana, namesto 100 gld., ker je moral radi pogoltnosti svojih nasprotnikov po nepotrebnem s tožarenjem potrositi nad 500 gld., daruje 5 gld. — Anton Kancler nabral v svoji gostilni v Solkanu gld. 2-G0. — Franc Maruši č nabral v veseli družbi v Grgarju gld. 1-77. — Černe Valentin, kamnolomee v Grgarju 50 kr. — Vuk Štefan, kovač v Grgarju 50 kr. — Anton Sfili-goj, sluga v Porcču, 1 gld. Skupaj gld. 34*57. Razgled po svetu. Iz državnega zbora omenjamo še, da jo bil predlog opozicijo, izročiti založbo grofa B a d e n i j a posebnemu odseku 30 članov, sprejet z večino 8 glasov, kar so prov/ročili oni poslanci, ki niso bili navzoči. Na to gre povsem opravičeno srd desnice, ki jo po vspohu toga glasovanja poražena. Izmed slovanskih poslancev so bili tudi odsotni dr. Laginja, dr. Trumbič, Klaid in Biankini, katerim izreče radi lega grajo •Slovanska krščansko-narodna zveza», Jed-nake sklope so storili tudi drugi slovanski klubi. — Ministerski predsednik grof Thun, v svoji izjavi glede na jezikovno vprašanje ni omenil niti z besedico nemškega državnega jezika. Vlada prekliče jezikovno na-redbe samo tedaj, ako v to dovolijo Čehi, drugače pa tega no stori, kar seveda ni Nemcem všeč, Ako so torej uda jo Nemci ter vstopijo v jezikovni odsek, so bo dal napravili, kolikor toliko, prepolrebni red v državni zbornici, ako pa odklonijo vstop, potem jo zadnji poskus za rodno poslovanj« preprečen. Posledice, ki bi vsled toga nastalo, gredo edino lo na rovaš Nemcev. Z bojišča mod Španijo in Zjodinje-nimi umorikanskimi državami še ni novih poročil. Ameriško brodovje sloji pred lla-vano ter lovi po morju špansko trgovsko ladje. Razgled po slovanskem sveto. i Razpisana služba. — Na državni gimnaziji v Trstu jo razpisano za prihodnje šolsko loto 1898/91) učno mesto z glavnim predmetom, nemščino. Prednost imajo oni prosilci, ki bi mogli poučevali tudi slovenščino in la&cino. Prošnje je vlagati na c. kr. namostništvo v Trstu do 15. maja 1.1. Ccnihia komisija za tioltodarino v Trstu se je sešla prvikrat dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne. Zbrano člane je pozdravil ravnatelj, dr. S c b u s t e r- B o n m o 11, pov-darjaje, da tržaška komisija ima celo večo in važnejo nalogo, nego pa dunajska. Od cenilne komisije je odvisna usoda osebne dohodarine, namreč lendencija, da se vsakdo res obdači primerno njegovim močem. Osebna dohoda-rina je jedini zares racijonelni davek v davčnem zislemu avstrijskem. To pričajo skušnje v mnogih kulturnih državah, kjer se je iz-borno sponesel ta davek. Poleg materijalnih določil zakona je pa velik napredek preosnove davkov v tem, da se je kontrola nad odmerjanjem davka odredila javnosti s tem, da so davčni registri javni. V tej javnosti bode vspodbuja vsem onim organom, ki se udeležujejo odmerjanja davkov, da bodo postopali povsem zanesljivo in da si no bodo dajali imponovati po nikakih ozirih, ni po ugledu socijalnega upliva, ni po visokih dostojanstvih in po velikem bogastvu. Kajti, ako bi hoteli privoljevali kake olajšave na to ali ono stran, sledil bi poleg zasmeha od strani onih, ki so olajšani, še prokletstvo od strani vseh davkoplačevalcev. In konečno je osebna dohodarina tako nizka, obzirna, da jo bode lahko nosil vsakdo se svojim resničnim dohodkom in da bi trebalo res velike sebičnosti v to, ako bi hotel kdo odvaljevati od sebe ta ne trdi davek. Take sebičnosti ne smejo trpeti pravični davkoplačevalci, zato nastopi cenilna komisija strogo in brez vsakega ozira tam, kjer naleti na tako sebičnost. Po veliki večini so fasije osebne dohodarine v Trstu tudi res vestne in poštene. A čim redkeje so neresnične fasije, tem goloveje je pričakovati od komisije, da najde pravi odgovor na tako nelojalno postopanje. Nezadostno fasiranje kakor konvencijonelna laž je prikazen, katero je opažati le v nekultiviranih drŽavah; ni misliti torej, da bi se taka prikazen pojavljala v mestu, ki se po pravici označuje kakor jedna onih vrat, preko katerih je prišla kultura v zapadno in centralno Evropo. Ravnatelj dr.« Schuster Bonmott je zaključil: V imenu pravice, resnice, da, v imenu kulture se je nadejati, da se komisiji, v nje neupogljivi neprislranosti, v nje poznaju razmer, katerega ni možno prevarili, ter v nje nepristopnosti vsakemu nedovoljenemu uplivanju posreči, da zadovolji vzvišenim tendencijam davčne reforme ter da pripomore tako izdatno do ! jzvršenja tega eminentno kulturnega dela. Nora pošta se odpre s t. majem v tržaški okolici, v Katinari, za pisemski in vozni promet, tam bo tudi nabiralnica poštne hranilnice. Zveza bo s Trstom po vozni pošti, ki vozi jedenkrat na dan med Trstom in Bazovico. Občinske volitve t I-jublJaiii. — Čudne reči se gode v Ljubljani. Tamošnji Nemci v družbi s socijalnimi demokrati so se predrznih postaviti za občinske volitve, ki se baš vrše, pod okriljem vlade kandidate. V tretjem in drugem razredu so že imenitno pogoreli in menda tudi prvi razred ne zaostane za drugim in tretjim. Treba bi pač bilo taki živelj v našem središču popolnoma zatreti tako, da bi si vendar nikdar več ne upali slepiti. slovenskega prebivalstva glede na občinske volitve s slovenskimi lepaki. •Slučaji usode*. _ Nekdo nam piše: »Odkar je zagledal beli dan roman Pavlini* Pajkove: «Slučaji usode*, se rabi pogostoma v porogljivem smislu besede »slučaji", »usode* in «slučaji usode*, kot nekaj nezaslišnega, smešnega in budalastega. «Dom in Svet* se je celč spodlikal na onima dvema nedolžnima besedicama, češ, »da vera in pamet ne pri-poznavati niti usode in slučajev, in da je opisovanje Slučajev le i— igrača". V najnovejšem, obče toliko pohvaljenem dolu J. Mencingerja: »Moja hoja na Triglav* se pa zaporedoma ter z nekim prepričanjem omenjajo slučaji življenja, ki so človeku včasih toliko usodni. Na strani 124 nam čestiti in izkušeni g, pisatelj podaje tudi razjasnilo o tem skrivnostnem voditelju Človeka trpina, a nihče se dozdaj ni nad tem spodlikal. Ali so Mencingerjevi slučaji usode dru-zega pomena, nego-li oni Pavline Pajkove?" Izvestjo »Centralne posojilnico slo« venske", regislrovano zadruge z neomejeno, zavezo v Krškem, — Iz izveslja posnemamo,' da je imela ta zadruga v letu 1897 v denarnem prometu hranilnih vlog za gld. 18.801-47, vzdignjeni naloženi denar znaša gld. 15,081*85. Gotovine v začetku let« jo bilo gld, 1102*54 in koncem leta je ostalo v c. kr. poštni hranilnici gld. 1403*81« Dana posojila znašajo gld. 1502-01 in vrnena gld. 2000.-—: vzdignjenih hranilnih vlog jo bilo za gld. 8080-14, in naložitve vposojilnieah znašajo gld. 23740-U7.V bilanci jo izkazanega naloženega in izposojenega denarja za gl. 19570*47, deleži po 100 gld, pa znašajo gld. 3950-—; hranilnih vlog je za gld. 14248*20. Število udov je 30, 19 posojilnic in 17 oseb. V zadružni zvezi so nahajajo mej drugimi tudi »Ljudska posojilnica" in »Obrtno - trgovska zadruga" v Gorici, posojilnica v Kobaridu, Nabrežini, v Pazinu, na Slapu pri Vipavi itd, Občni zbor »Centralne posojilnice slovenske" bo dne 28. t. m. v Krškem z nastopnim dnevnim redom: 1. letni račun za leto 1897., 2. določitev obrestovanja deležev za loto 1897., 3. volitev načelstva in nadzorstva, 4. predlogi. — ..Centralna posojilnica slovenska" obrestuje hranilne vlage po 4'/* %, posojila daje po 5% posojilnicam (navadno v obliki naloženega denarja), poS1/, % osebam. Iz »Važnih zadev slovenskih posojilnic* omenjamo to: Kakor smo Slovenci v teku poslednjih 25 let v marsikaterem obziru napredovali, tako smo tudi na denarnem polju velik korak storili. Ako ne bi bila pred 26 leti ustavljena ljutomerska posojilnica, ki se jo že takrat kot prvi slovenski denarni zavod osnovala, in ako ne bi bilo že nekaj let prej poslovalo Horakovo «Obrtno pomočno društvo« v Ljubljani, bi lehko rekli do pičice resnično, da imamo Slovenci zdaj kacih 150 denarnih zavodov svojih, dočim pred 30 leti nismo nobenega imeli; kajti zdaj imamo poleg čisto slovenskih posojilnic in hranilnic, katerih je okrog 146, še nekaj drugih hranilnic, ki sicer še nemško uradujejo, katere so pa vendar v rokah slovenskih domačinov, na Štajerskem. Samih slovenskih posojilnic štejemo zdaj, t. j. v začetku 1. 1898. na Koroškem 20, na Kranjskem 66, na Primorskem 23, na štajerskem 31, vseh skupaj torej 140. Kar je novih posojilnic, so osnovane vse kot registrovane zadruge z neomejenim poroštvom. V obče je to stališče že" pripo-znano, da vsprejrne sleharna nova posojilnica v svoja pravila in v svojo firmo neomejeno zavezo, da ima zavod takoj v začetku dovolj kredita, ali bolje rečeno, da pravila: ne ovirajo, da ne bi smel kredita uživati. Tudi praktične izkušnje napeljujejo ustanovitelje nove posojilnice, da se takoj v začetku odločijo za neomejeno zavezo, ker je znano, da obstoje odloki najvišjega sodišča, pO katerih se ne more zadruga z »omejeno zavezo" samo po sklepu občnega zbora pretvoriti v zadrugo z »neomejeno zavezo". Le v tem slučaju bi bilo to mogoče, ako bi vsi udje temu pritrdili. Glede poroštva miamb na Koroškem posojilnic 18 z neomejeno zavezo, 2 z omejenim poroštvom, na Kranjskerii 57 7. neomejeno zavezo, 9 z omejenim. poroštvom, na Primorskem 16 z neomejeno zavezo, 7 z omejenim poroštvoiii,' na Štajerskem 30 z neomejeno zavezo, Iz Omejenim poroštvom; Skupaj: 121 ^posojilnic z neomejeno zavezo in 19 z omejenim poroštvom. Čeravno imamo torej že lepo število posojilnic, vendar bi si jih še nekaj želeli, in sicer 1. na sedežih sodišč na Koroškem in Primorskem (Bovec, Komen; Sežana, Bu-zet); 2. na jezikovnih mejah ob Muri in Dravi, ob Kulpi (Kočevski okraj), ob Soči, v Istri, in 3. znabiti še v nekaterih1 prav ve-Ifkitt okrajih, recimo ha Štajerskem v ptuj- skem okraju, kjer je dosedaj jedna sama posojilnica. . Denarni zavodi imajo nov davek, rentni davek, Posojilnicam ga ne bi bilo sicer treba plačevati, marveC hranilničarjem. Toda po Slovenskem so skoro vsi denarni zavodi prevzeli plačevanje rentnega davka v imenu strank na svoja ramena, da bi se ne bili hranilničarjem zamerili. (Na Kranjskem je — kolikor je nam znano — od vseh 70 denarnih zavodov odklonil edino le najbogatejši zavod — stara kranjska hranilnica v Ljubljani — plačevanje rentnega davka.) Hranilnicam je rentni davek res novo breme; nasproti so pa posojilnice baš radi tega, ker se je r-ntni davek vpeljal, na boljšem, nego so bile do zdaj. Na podlagi zakona od 29. —febr. 18G4 so morale- do zdaj (do K 189?) plačevati 2$ pristojbino od izplačanih in kapitalizovanih obrestij hranilnih vlog. Te 2% pristojbine jim ni treba plačevati, ker je z zakonom od U. febr. 1897 odpravljena. Namesto nje je stopil pa rentni davek, kateri pa znaša le 1%%. Ta rentni davek bi se moral vsake kvatre plačevati. Finančno minislerslvo pa sme kakošne, olajšave dovoliti. »Centralna posojilnica slovenska* je vložila prošnjo za-se in za svojih 20 zadružnih posojilnic, da bi one le jedenkrnt v letu plačevale rentni davek (recimo do 13, cprila vsako leto), kakor je bilo to dovoljeno glede dosedanjih pristojbin tistim posojilnicam, katere so bile pri ,Zvezi slovenskih posojilnic". Glede plačevanja rentnega davka je že finančno minislerslvo z odlokom z dne 30. januarja t. 1. pod št. 1731 posojilnicam dovolilo, da ga smejo mesto štirikrat, le dvakrat v letu plačevati, in sicer od \. janu-varja do 31. januvarja in od 1 julija do 31. julija vsakega leta. Da m mogoče podati točne statistike o slovenskih posojilnicah, temu so največ krive 'nekatere posojilnice. Od nekaterih posojilnic, ga z udnino 2 gld. vred pošlje društvu pod gori navedenim naslovom. Pozdravljeni zbiralci! Društveno vodstvo. V Srbiji vr«. — Odkar se je povrnil razkralj Milan, v Srbiji ni miru. Milan hoče vse strahovali in sedaj preganja na vso moč radikalce. Njihovega vodjo Pašiča pa toži radi veleizdajstva, ker je bit baje v zvezi s Petrom Karagjorjevičem proti dinastiji Obrenovičev. Srbsko časopisje pravi, da morejo Pašiča že med preiskavo vreči v ječo, iz katere se norda ne vrne več. Srbski narod je vslcd splošnega Milanovega nasilstva razburjen in kaj lahko pride do kake vstaje. Odlikovali )e. — Ruski car je odlikoval velikega trgovca s semeni, Edvarda M a u t h-nerja, v Budimpešti z redom sv. Ane tretje vrste. Trgovec Maulhner je dobil le odlikovanje vsled uspešnega prizadevanja povodom razstave carske družbe za vrtnarstvo v Petro-gradu. Henneberg-Seidc * von 45 kr. bis ti lt.C>r. p. Mol. - - mir iirtit, \venn direkt ab meinen Vabriken bezojren sehwarz, ueiss un»'-: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači ropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) er drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba očna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7.5 trgovca v Seineniški ulici št. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-ohrlna zadruga". krojni aparati. Sdina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavie za dame gospode in uradnike. M. FOIEHI.J krojaški mojster in trgovec v Gorici na Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h, št. 22. Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, vseh priprav za obleko za vsaki letni čas. — Ulago se prodaja tudi na m o t >> v m sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po muli- t« novejši mml!. SAUE&DIUVA V Gorici — Nunska ulica 14-10 — V Gorici Prodnjnlnica m j^^^x ciltna liichiiiiičim # GppS) l>«l»favljrtliiiea :sj|a^ šivalnih strojev. Brez konkurence! V zttlogi so nahaja nad 100 šivalnih strojev n. j>r. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za Šiviljo se vdobe od gld. 32 naprej, V zalogi imata tudi dvokolosa, puike in samokrese. Cukerin "J.^/^^^^^ >"- mad I1/.; kr. dj|#f»|«j*| v malih pašlilah, 1 komad 1 kr. -**""*•¦¦¦¦ razpošilja s povzetjem najmanj KM S. 84 15—10 komadov i'. 31 W-l JINDKICII VOJTfiOH, Nusle-Praha. SIP^ Preprodajalcem veliki odbitek. Usojam si naznanili slavnemu ob-u, da sem zaprioelv Trsl.u trgovino za *l «^* jgj r" " »Pi i'" i"«" »« o« ¦>" in ""p T0J po železnici, izvrševal bom točno in ijgj Razpošiljal bom razen kolonijalne^a <5; i>] -,ra tudi druge ni Irg spadajore stvari, *S kakor: sadje, zeleu.avo, ribe i. dr. Peral c§^; se bom z rnzprodavanjem domač h pridel- ^g kov, s prijemanjem Itlajra v svoja skladUca. ^S dajal na inta nnplacila in posredoval do- <§^i lieno prodajo na korist las'nika. &) Trjroval bom ludi z vinom na debelo. Sprej;;:em ztrslopslva trdnih Naročila in sicer mala v pošiljatvah po 5 k{?, po pošli in od 30 kg naprej pa 'I* i A* |» I ?{? *s A faifltaiMUa. SIORD. A^A^A^iua« j LISIMENT. CAPSICIGOMPOS. iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubtazujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s ttSidromfe\ namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek !e tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—33 znamko. ragH Riohferjeva lekarna „pri zlatem levo" f/f ^ v PRAGI. |JJ^|