Ali bo cena živini padla? Neka^ere je jelo skrbeti, da bo živina ^, -.ujski prevefi padla v ceni. Strah je prazen, ker tadi po vojski ne bo živina zrastla iz tal. Najbolj nevarna bi nam znala biti Amerika. Tod©. tam je padla goveja živina od 51,565.000 glav leta, 1907 na 36,000,000 glav leta 1913; torej v šestih letih za 15,000.000. Zapeljala je kmete visoka cena. Mistili so, da ne bodo več imeli priložnosti tako ugodno prodati. Tako so prodali veliko živine, ki bi bila še najboljša za rejo. Ti Američani imajo veliko mešetarskega duha. Saj poznate mešetarje! Cetudi kupi najboljšo kravo in še tako dobrega vola, ne mara živine doma obdržati, 6e mu le raalo dobička kaže. Pred kratkim so imeli AmeriCaiii še veliko živine čez potrebo, zdaj je bodo imeli komaj za svoje potrebe Leta 1913 so zaklali v Cikagi 7,500.000 pra- šlčev ali vsak dau 20.000, govedi 2,500,000, za 1 mlL. manj, kakor leta, 1905, 5,900.000 ovc, 380,000 telet in 90.000 konj. Oene živilom so za Cikago zelo visoke: 1 kg govedine stane 2 K 80 v, praišičevega mesa 2 K 00 v, ovčjega 3 K 5 v, teletine 3 K, zabela 1 K50v, jabolk ali moke 40 v, zelja 50 v, čebule 50 v, 12 jaj<* 3 K 50 v. Stanovanje stane za delavca na meseo 90 do 105 K i30 do 35 dolarje.v). Delavec. k.i noče stradati, izhaja prav s težavo. Avstrabja zaenkrat nima dosti žmne odveft,ker so imeli tri leta sušo. Kar se da dobiti, vzamel© Angleži. V Argentiniji so že preveč poklali, v zadnji dobi imajo še kužne bolezni pri živini. Se bolj kakor pri nas se pozna vojska na, Ruskem. Leta 1913 so prodali na tuje za 1520.1 milijoiia rubljev, leta 1915 le za 397.2 railfiiona blaiga. KupUi so leta 1913 za 1374 milijonov, leta 1915 za 1114 miiijonov. Toda to je bilo največ orežja in je gospodarstvu kaj malo koristilo. Nekateri ljudje sedaj poprodajo vsa teleta, češ, teleta imalo sedai izredno lepo ceno, po vojski bo pa cena živini zopet padla, To je popolnoma napaftnc mnenje. Skrbimo, da borao imeli dovolj živinskega zaroda, posebno s.eclaj, ko se bo tekom časa rečino starejše živine rekvirirala.