St. 1 (771) L. XV
NOVO MESTO, četrtek, 7. januarja 1965
DOLENJSKI LIST
Ana Vidmar z Vinkovoga vrha z malo Rafaelo; punčka je našemu fotografu kar hitro pripravila prvi ponovo-letni koncert...
Pravijo: »Vojske ne bo - prva je bila punčka!«
»Želela sem si sina, zdaj sem pa še bolj vesela. Za doto bova že zaslužila z možem .. .c je povedala nasmejana Ana Vidmar z Vinkovega vrha pri Dvoru, ki je v novomeški porodnišnici dala življenje prvemu otroku v letu 1965. Deklica Rafaela je prišla na svet 1. januarja oh 01.15. uri.
»Računala sem, da bom rodila 20. januarja, pa me je moral avto iz ISKRE, kjer delam, odpeljati že v sredo dopoldne v Novo mesto. Mož me je prišel obiskat na novega leta zjutraj.«
Dolenjski list je mah državljanski poklonil hranilno knjižico s 5000 din, mamici pa lepo knjigo in seveda šopek nageljnov.
Zadnja v letu 1964 je rodila Slavka Kirar iz Stare Bučke — na Silvestrovo oh 22.20 uri — dečka, druga v novem letu pa ob
treh zjutraj Stanka Gregorčič — deklico.
Dežurno ekipo na porodniškem oddelku so to noč sestavljali: predstojnik po-rodniško-ginekološkega oddelka dr. Ljubo Kretič, babica Martina Petakovič in instrumentarka Anka Cepar. — Lani je prišlo na svet v novomeški porodnišnici 1692 otrok — 850 fantkov in 842 punčk, štiriin-dvajsetkrat so bili dvojčki in enkrat trojčki. Samo 16 otrok je bilo mrtvorojenih.
Naj se tudi tokrat ne izneverimo lepi navadi: vsem porodnicam, ki so zdaj in ki bodo letos še prišle v novomeško porodnišnico, kakor tudi vsem zdravnikom, sestram, negovalkam, babicam in vsemu drugemu osebju v vseh oddelkih naših bolnišnic: SREČNO NOVO LETO 1965 — IN ČIM VEČ ZA DOVOLJSTVA PRI SLEHERNEM DELU! —M
POŠLJITE PAPIR!
Tovarna celuloze in pa pirja v Krškem je zaradi pomanjkanja lesa še ved no v kritičnem stanju. Predsednik DS, tov. Zden ko Picelj, nam je 4. januarja 1965 povedal:
— Lesa še vedno ni! Na skladišču ga imamo le za 6 dni, zdaj, pred zimo, pa bi ga moralo biti vsaj za 4 mesece! Drugi papirni stroj stoji že od 15. decembra. Vsak dan naredimo za 120 ton ali Za več
kot 16 milijonov din manj kot hi sicer. Naš teleprinter neprestano sprejema brzojavke: »Pošljite papir! Papir nam pohaja! Ne moremo iziti, pošljite papir! Nujno! Nujno!«
Kakor bi radi, mi žal ne moremo pomagati. Pravočasno smo predlagali sprostitev cen celuloznega lesa in sklenili, da cen ro-to papirja kljub temu ne bomo povečali. Nove cene celuloznega lesa, ki so za proizvajalce ugodnejše, so bile odobrene šele konec decembra. Lesa do konca januarja ne bo, ker so gozdovi zasneženi. Potrebujemo samo 10 odst. bukove ga lesa, ki ga izvozimo vsako leto iz Slovenije in Hrvatske, pa bi lahko tekla proizvodnja na obeh strojih. In še to: v naši tovarni ustvarimo z izvozom papirja, narejenega iz 1 m' metra bukovine, 5-krat tolikšno vrednost kot z izvozom l m' bukovine v kakršnikoli drugi obliki!

OD 7. DO n. i-približno od t- d0 januarja padavine, pretežno sneg. Nekako od H- Januarja dalje vseskozi suho. J3*5"0 in ostrejši mraz, le okros 15. januarja po-nefco«* *«*njše prehodne snežn* Padavine.
Dr. V. M.
IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARIŠA TITA
Z zaupanjem glejmo v bodočnost!
... Tovarišice in tovariši, naša nova ustava je dala temeljna načela nadaljnjega socialističnega razvoja, program Zveze komunistov Jugoslavije vsebuje vodilna načela za delo članov Zveze, VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije pa je odkril pomanjkljivosti in slabosti pri dosedanjem delu kot tudi razne negativne pojave v našem socialističnem družbenem življenju in dal jasne smernice za prihodnje delo članov Zveze, in ne samo za člane Zveze, temveč za vse delovne ljudi naše dežele, ki so z velikim navdušenjem sprejeli sklepe VIII. kongresa. Naša večmilijonska organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije predstavlja močna jamstva za premagovanje vseh ovir, ki bi se nam postavile na pot uresničevanja sklepov, o katerih sem že govoril.
Samoupravljanje in socialistična demokraci-' ja sta razvila pri nas ogromne družbene sile. Milijoni delovnih ljudi so postali nosilci napredka in organizatorji socialistične izgradnje. Prav tako obstaja zelo močna materialna podlaga za nadaljnji razvoj naše države. Vse to priča o tem, da moremo zagotoviti stabilen razvoj gospodarstva, s takšnimi odnosi, v katerih bo naš delovni človek užival plodove svojega dela v skladu s svojim prizadevanjem.
Sedaj, ko sprejemamo plan o razvoju za leto 1965, imamo priložnost, da se takoj, spočetka, lotimo uresničevanja nedavno sprejetih sklepov, da uresničimo tisto, o čemer smo se sporazumeli, se pravi, da plan in investicije ne smejo biti prenapeti, da moramo pri tem upoštevati naše materialne možnosti, rentabilnost in stabilnost našega gospodarstva, zlasti pa standard naših državljanov, predvsem delovnih ljudi  v gospodarstvu ...
... Na koncu bi rad poudaril, da moremo z zaupanjem gledati v uspeh nadaljnje graditve naše socialistične dežele in v uspešen razvoj naših socialističnih družbenih odnosov. Prepričan sem, da se bo s prizadevanjem vseh miroljubnih sil sveta ohranil mir in se razvijalo tako zaželeno mednarodno sodelovanje na novih, sodobnih temeljih.
Vseih delovnim ljudem, vsem državljankam in državljanom naše socialistične Jugoslavije želim srečno novo 1965. leto!
Prvi brežiški novorojenček je bil sin tovarišice Sonje Furlanove iz Rigonc pri Dobovi. Rodil se je 2. januarja in ga kličejo Dušan. Za to »prvenstvo«, je mati prejela od bolnišnice v dar prikupno otroško garnituro. Uredništvo Dolenjskega lista ji je poslalo v spominček za letošnji prvi novoletm obisk lepo knjigo, za prvo vlogo v hranilni knjižici malega Du-šančka pa še posebej 5 tisočakov ...
Foto: Baškovič, Brežice
Bratec Dušan - novoletno darilo za Bojana iz Rigonc
V noči, ko se je staro leto umaknilo novemu, v brežiški porodnišnici niso zabeležili nobenega rojstva. Ure med Silvestro-vim večerom in novoletnim jutrom so minile brez veselega dogodka. Tudi ves naslednji dan je bilo vse mirno, v soboto zjutraj pa je 27-letna Sonja Furlanova iz Rigonc rodila sina Dušana.
Mlada mamica se dobro počuti in tudi novorojenček je zdrav. To je njen drugi sin. »Pravzaprav sem pričakovala hčerko,« je omenila in z vedrim nasmehom nadaljevala: »Mož
ji je že zbral ime — Sonja naj bi bila. Na fantka skorajda nisem pomislila, ker ga že imamo. Pa nič zato, če je drugi sinček poskrbel za presenečenje. Veseli me predvsem to, da se je vse srečno končalo in da sva oba zdrava. Z možem sva se včeraj odločila, da bova novega člana našo družine klicala Dušan.«
»Ste zaposleni?«
»Da, pri železniškem transportnem podjetju v Zagrebu, že vrsto let se vozim tja v službo z vlakom iz Dobo ve. Delata v knjigovodstvu.«
»Potem ste veliko odsot-: ni. Kdo pa skrbi za otroka v tem času?«
»Dolžnosti matere prevzame za dobršen del dne- • va stara mama, tako kot še marsikje drugod.«
Babica Marija Ogore/če-. va je povedala, da je mali Dušan krepak novoro jen-ček. Tehtal je 3,60 kg. ?cv ' jasnila je. da je sledil novoletnemu zatišju zelo ploden dan, saj so imeli v soboto kar sedem porodov!
Naslednje dopoldne je bila v porodnišnici majhna slovesnost, šci oddelka za porodništvo in gineko-' logijo dr. Anton Glusič je z dežurnim zdravnikom dr. Markom Pircem in ostalim osebjem obiskal porodnice. Po stari navadi je prisrčno čestital zadnji porodnici v starem letu in prvi v letu 1965. Leta 1964 je zaključila Ljudmila Mi-helič iz Krškega, ki je 31. decembra rodila hčerko Andrej ko. Lani je bilo v brežiški porodnišnici 625 porodov, število žena, ki še rodijo doma, je iz leta v leto manjše. Vsega skupaj jih je komaj za pol odstotka. ' Skoraj sleherna žena že med nosečnostjo obiskuje posvetovalnico tri se tako pripravlja na po rod pod zdravnikovim nadzorstvom.
J. T.
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO O PROBLEMU I M V
Volk sit m koza cela?
Za poročilo komisije za družbeni nadzor so glasoval« vsi odborniki, razen dveh - Težav okrog !MV so krivi predpisi in razmere v našem gospodarskem razvoju - Na sredstva za preselitev IMV v Cegelnico ni nihče pomisli! - Komisija predlaga, da skupščina okrepi, spremeni in dopolni organ u»rave - Ali je »zadeva IMV« res problem, nad katerim se »izživljajo samo še naši novinarji«? - Zakaj tudi IMV ni bolj konkretna pri svojih izjavah o birokratih?
Na zadnji seji novomeške občinske skupščine so odbor, niki 28. decembra najprej poslušali poročilo komisije za družbeni nadzor, ki ji je skupščina zaupala raziskava spora med upravo skupščin'.1 in Industrijo motornih vozil. Komisija, ki ji je predsedoval Miha Počrvina, je ugotovila, da je dosedanji postopek dajanja soglasij na predloženo urbanistično tehnično dokumentacijo predolg. Veliko krajši bi lahko bil, če bi občina imela svojega urbanističnega inšpektorja in 6e bi bil urbanistični program No. vega mesta že potrjen. Komisija brda, da je bilo že od
nastanka IMV premalo sodelovanja med podjetjem in občino, pozneje pa je zaradi sprememb v investicijski politiki in zaradi tega budi v razvoju podjetja prišlo med njima celo do ostrih nesoglasij, namesto da bi skupaj iskali hitrih rešitev z oziram na težke delovne pogoje v IMV, na hudo konkurenco v avtomobilski industriji in na znatne možnosti za izvoz.
Komisija ugotavlja, da se IMV ni nikoli pritožila na izdana soglasja in lokacijske odločbe, čeprav je imela po zakomu možnost. Prav tako ni realizirala investicijske ir/gradnje podjetja po sklepih
iz leta 1962, s čimer so podjetju, po besedah komisije, izpodKOpani čvrsti temelji perspektivnega razvoja.
Komisija bi morala zlasti odgovoriti na 5. točko interpelacije kolektiva občinski skupščini, ki se je glasila takole: »Zahtevamo:
5- Da so ods t ranijo iz upravnih organov občinske skupščine okoreli birokrati, ki ne morejo doumeti, da se urbanistična politika mora podrediti ekonomiki komune, občana in proizvajalca, biro-kralli, ki mislijo, da se v naši komuni ne da ničesar narod iti, kar se ni rodilo v
(Nadaljevanje na 22. str.)
PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI
Se nekaj o spremembah v volilni zakonodaji
Zadnjič smo obljubili, da bomo povedali še kaj o .spremembah v volilni zakonodaji. S tem izpolnjujemo svojo obljubo. Spremembe je namreč treba poznati, če hočemo biti aktivni soudeleženci priprav na volitve v vseh fazah — od evidentiranja možnih kandidatov prek kandidiranja do neposrednih volitev.
Ali bo tudi na letošnjih volitvah mogoče voliti s potrdili? jle prvo vprašanje, ki si ga zastavljamo. Odgovor je, da bo ta možnost precej omejena. V nedavno sprejetem zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah zveznih poslancev (analogno bodo spremenjeni tudi repubjiškr predpisi) je določalo, da je jmogoče voliti s potrdili samo na območju tiste enote, kjer je volivčevo prebivališče. Vsakdo torej lahko glasuje le za kandidata svojega prebivališča. Tako je tudi prav, saj je jasno, da je občanov interes za volitve najbolj neposredno povezan s problemi svojega kraja oziroma komune.
Prej je bilo drugače. Voli ve,-je lahko glasoval s potrdilom na območju vse Jugoslavije, če je nekdo, na primer, potoval iz Slovenije v Makedonijo, si je dal izstaviti potrdilo, da je vpisan v volilnem imeniku in da ima torej vo-ililno pravico. S tem potrdilom je lahko volil v Makedoniji, čeprav se je mudil tam le nekaj dni in kandidata, za katerega je glasoval, sploh ni poznal.
Kako bo letos? Na občinskih volitvah bodo potrdila tako re&oč povsem odpadla. Območja volilnih enot so namreč tako majhna, da bo volivec lahko odpravi svojo dolžnost brez potrdila, četudi se bo na dan volitev namenil v sosednjo vas na območje iste volilne enote. Brž ko pa bi se namenil potovati v bolj oddaljeni kraj izven območja volilne enote, s potrdilom ne hi mogel voliti.
Na republiških volitvah, ki bodo istočasno kot volitve v avezno s&upščtoo, se bo prav
tako zelo redko pojavila potreba po potrdilu, ker so tudi območja volilnih enot za volitve republiških poslancev tako majhna (polovico območja občine in le v nekaterih primerih teritorij vse občine), da bo volivec lahko glasoval na volišču v kraju prebivanja pred ali po opravljenem potovanju v kak drug kraj na območju iste volilne enote.
£| Kaj pa na volitvah v zvezno skupščino? Ker je volilna enota za volitve zveznega poslanca širša, bodo pri teh volitvah pogostejši primeri volitev s potrdili. Da hi nam bilo to razumljivo, je najbolje, da uporabimo primer 67. volilne enote, ki obsega Novo mesto, Cerknico, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metliko, Ribnico in Trebnje, če bo Jože iz Novega mesta (ali narobe) potoval v Črnomelj, bo lahko volil zveznega poslanca v Črnomlju, ki j'e na območju iste volilne enote kot Novo mesto. Da ima volilno pravico in da je vpisan v volilni imenik, se
bo moral izkazati s potrdilom. Ako pa bi Jože nameraval potovati v Zagreb ali Ljubljano, torej izven 67. volilne enote, ne bi mogel voliti s potrdilom. V tem primeru bo Jože raje ostal doma, da bi v redu opravil svojo državljansko dolžnost, nameravano potovanje pa bo opravil kdaj prej ali pa po volitvah.
jH Še nekaj je treba vedeti: republiške in zvezne volitve bodo istočasno! Ker pa se volilni enoti za republiško in zvezno skupščino ne prekrivajo, bo Jože volil republiškega poslanca v Novem mestu, zveznega pa s potrdilom v kateremkoli kraju na območju G7. volilne enote.
|šg Zanima nas tudi vprašanje, kje bodo volile osebe, ki služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah. Včasih so volile zveznega poslanca v kra-
ju, kjer je bil sedež njihove vojaške enote. Zdaj bo drugače. Te osebe bodo volile zveznega poslanca svojega prebivališča. Iz svoje volilne enote bodo prejele glasoval-nice, jih izpolnile in v zapečateni kuverti poslale po pošti nazaj v kraj stalnega prebivališča. Tudi ta sprememba je v zvezi z načelom, da vsakdo vol: kandidata svojega prebivališča, na katerega je vezan občanov interes za volitve.
člani posadk morskih m rečnih ladij trgovske mornarice bodo glasovali samo v zvezni zbor, in sicer na sedežu delovne organizacije, ki ji pripada ladja. Jugoslovanski državljani v tujini, ki so doslej glasovali za poslance
zveznega zbora na voliščih pri naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih v tujini, poslej ne bodo več glasovali.
Prihodnjič se bomo spet ponovno vrnili k vprašanjem glede evidentiranja in kriterijev za izbor kandidatov.
J. B.
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Novo leto je začelo v znamenju velikih nasprotij. V Moskvi, Parizu, Londonu, VVashingtonu — povsod je vladalo optimistično razpoloženje, da bo letošnje leto mirneje in lepše. Letos poteka dvajset let, odkar se je končala druga svetovna vojna, dvajset let je tega, kar so ustanovili Združene narode, pred dvejsetimi leti je doživel svoj udarec holandski kapitalizem — Indonezija se je osamosvojila.
Vse to so momenti, ki bi morali Vplivati ohrabrilno. Vendar je prišel hladen tuš. Predsednik kitajske vlade Ču En Laj je opozoril Indijo na nerešen problem na strelu sveta, Da Himalaji. Kitajska zahteva 90000 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja. Peking zavrača v tem vprašanju vsako posredovanje. Zdaj je še manj upanja, da bi lahko azijske države posredovale.
Nato pa je Indonezija izjavila, da se umika iz Združenih narodov. Razlog: Malezija, ki je Indonezija ne priznava, je postala članica Varnostnega sveta.
Ta poteza Indonezije je presenetila vse, niso pričakovali, da bo reagirala tako ostro. Res je, da bo še sodelovala v specializiranih agencijah Združenih narodov, toda to slabega vtisa ne more popraviti. Indonezija je prva država, ki je izstopila iz svetovne organizacije. Južna Afrika pa Portugalska sta že večkrat zagrozili, da se bosta umaknili, vendar v tem nista šli do kraja.
Bo Indonezija ustanovila svojo organizacijo? Ne, v Djakarti so te vesti zanikali. Indonezija ne misli na to. da bi zbrala nove države v veliko   mednarodno organizacijo
»New Emerging Forces« (nove nastopajoče sile).
Kakšen je bil odmev na to akcijo Indonezije? Prenagljen korak — to je ton vseh komentarjev. Razmislite o svoji akciji — so ji svetovali v Združenih narodih. V Tokiu pa
so povedali brez ovinkov, da je to voda na mlin Kitajski Indonezija od svoje odločitve ne bo imela nobene koristi.
Prav Združeni narodi so bili tista organizacija, ki je po vojni tako energično intervenirala za Indonezijo. Brez te organizacije bi Holandci še leta in leta izkoriščali naravna bogastva te lepe in bogate dežele na jugu Azije, rezali bi ji grenki kruh.
Nihče nc trdi, da so Združeni narodi idealna organizacija, vendar pa sploh ni res, da so orodje evropskih držav. V tej organizaciji imata Azija in Afrika večino. Prav velike države so bile tako često na zatožni klopi. Kljub vsem slabostim so Združeni narodi tista organizacija, ki omogoča ploden dialog med starimi in novimi državami. Iz skromnih začetkov se je razvila v pomemben organizem. Kadar koli je prišlo do kakšne resne krize v
svetu, vselej so takoj interveniralL Zato korak Indonezije ni bil pameten.
Po novem letu sta vzbudila po-zorenost še dva dogodka — volitve v Nigeriji in Pakistanu. Po volitvah v Nigeriji je prišlo v tej največji afriški državi do težke krize. Zdaj so se menda že sporazumeli, da bo sestavil vlado dosedanji premier Baleva. Toda problemi s tem ne bodo rešeni. Nigerija je federacija in ta se drži s težavo skupaj.
O volitvah v Pakistanu je pisal svetovni tisk veliko že prej, zdaj, ko so rezultati tu, so odpadla vsa ugibanja. Velik del pakistanskih volivcev je glasovalo za dosedanjega predsednika Ajub Kana. Njegov protikandidat Fatima Džina je dobila približno dve petini glasov.
Zakaj je važna zmaga Ajub Kana? Zato, ker pooseblja nadaljevanje dosedanje politične smeri. Zato, ker je za nadaljevanje razgovorov z Indijo. Zato, ker je Ajub Kan razširil obzorja pakistanske zunanje politike. Pakistan jc v zadnjih letih navezal stike s številnimi vzhodnimi državami, rešil je tudi vprašanje meja s Kitajsko.
Zmaga Fatime bi potisnila kolo nazaj. Le-ta se zavzema za klasično, zahodno demokracijo s strankami, ki se bore za mesta v vladi in parlamentu. Fatima Džina je dobila veliko glasov v mestih, vas pa je glasovala za Ajub Kana. Ta je v zadnjih letih izvedel širokopotezno agrarno reformo, dal je zemljo kmetu. Seveda so nasprotja še vedno ostala, toda izgubila so svojo ostrino.
Ajub Kan bo predsednik vse do leta 1970.
0
Prenagljenost Indonezije
Skrb za varnost pri delu se je povečala, a še ne dovolj
Komisija za HTV pri okrajni skupščini Ljubljana je pred neslavnim ugotovila, da so delovne organizacije v dolenjskih občinah veliko bolj skrbele za varnost pri delu ter za zmanjšanje nesreč in poklicnih obolenj. Kljub temu pa bodo morale tako HTV komisije v delovnih organizacijah, kot organi samoupravljanja s takšnim delom
nadaljevati in povečevati preprečevalne ukrepe. Ko so obiskali komisije za HTV v delovnih organizacijah črnomaljske, kočevske, metliške, novomeške, ribniške in trebanjske občine, so člani okrajne komisije ugotovili, da je dosežen znaten napredek. Delovne organizacije so lani namenile znatna sredstva za zaščito pri delu, saj
je na primer ribniški Inles porabil 12 milijonov, Itas iz Kočevja 5,700.000, Kemična tovarna iz Kočevja 7 milijonov din, mnogi kolektivi iz ostalih občin pa večje in manjše zneske od naštetih.
Razen HTV komisij v podjetjih so bile zelo delavne tudi občinske komisije, zlasti ona v Kočevju. Za precejšnjo pomanjkljivost lahko smatramo premalo skrb za.evidenco nesreč pri delu, za analizo vzrokov nesreč in to, da delovne organizacije vse premalo ugotavljajo, kolikšen je zaradi nesreč pri delu izpad v proizvodnji, kolikšna je zavoljo tega izguba na dohodku itd. Ker je zmanjševanje nesreč pri delu in razvijanje varnosti pri delu pomerr/ben prispevek k ustvarjanju pogojev za 42-urni delovni teden, okrajna komisija priporoča vsem delovnim organizacijam, naj taksna prizadevanja povečujejo.
VIKTOR DRAGOŠ
JtRATKL
j IZRAZNIH STRANI j
• Pcroii se bo le vrnil? Pristaši bivšega argentinskega predsednika Perona obljubljajo, da so bo letos vrnil bivši njihov šef v Argentno. Ze lani je poskusil, pa so mu to preprečili. Z letalom Je prispel v Rio de Janetro, a je moral takoj nazaj. Zdaj fcivi v Španiji.
• Se manjše carine. Članice Evropsko gospodarske skupnosti so s 1. januarjem zmanjšale carine v medsebojni trgovini za 10 odstotkov. To zmanjšanje velja za industrijske proizvode.
• Nobenih atomskih baz. Danski zunanji minister Haekkerup jo izjavil, da na Danskem ne bo nobenih atomskih oporišč. Danska tudi ne bo dovolila, da bi v njenih lukah pristajale podmornice, oborožene z atomskim orožjem.
• Spet Liu Sao Ci. Dosedanji kitajski predsednik Liu Sao Ci je bil ponovno izvoljen na ta visok položaj. Kitajski listi objavljajo njegov portret na zelo vidnem mestu — vsi drugi dogodki so stopili v ozadje. Poleg njega Je seveda tudi prav velika slika Mao Ce Tunga, predsednika KP Kitajske. *
• Combc snet v BclRi.ji. Predsednik kongoško vlade Combe bo prispel v petek v Bruselj, kjer se bo sestal s Spaakom. Oba državni lca boeta raspravljala o gospodarskih vprašanjih pa o belgijskih rudarskih koncesijah v Kongu. Kokoška vlada Je formalno razveljavila vse kancerrfje. To je bila poteza, ki naj prepriča Afriko, da je Kcn^ro staiMŠbnjra.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
© Dnevno časopisje je pred novoletnimi prazniki objavilo osnutek kodeksa jugoslovanskega novinarstva. Namen objave je, da sproži javno razpravo o tem tako pomembnem dokumentu, Id ni samo stvar novmar-jcv. Zveza novinarjev Jugoslavije je izrazila željo, da bi povedali svoje mnenje o kodeksu tudi občani in ne samo novinarji. Tako široka razprava naj prispeva, da bi našli še boljše formulacije in da bi kodeks vključeval vse, kar zadeva vlogo, lastnosti in etiko sodobnega novinarja.
V osnutku kodpksa je med drugim rečeno, da je novinar družbeno-politični delavec, ki se javno, s pisano in govorjeno besedo zavzema za napredek socialističnih odnosov, za uspešen razvoj sistema samoupravljanja. Novinar dela po socialistični zavesti in se venomer zaveda svojih družbenih obveznosti. Odlikuje ga resničnost pri obveščanju naših občanov. Skrbeti mora, da so sredstva množičnega obveščanja, kot so tisk, radio in televizija, odprta tribuna, dostopna vsakomur. Moralnopolitične in proicsionalno-etične obveznosti izpričuje novinar tako, da obvešča natančno, objektivno in popolno. Jugoslovanski novinar si prizadeva tudi za krepitev mednarodnega sodelovanja, za to, da bi tudi obveščanje o mednarodnih problemih m dogodkih prispevalo h krepitvi miru.
"> Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na svoji seji pred novoletnimi praznila r Mravlja! o nekaterih problemih, fcj sprem-" T - :n izvrševanje družbenega plana. Med drugim je ugotovil, da je bil lani dosežen pomemben napredek tako v izpopolnjevanju r■■' r>darskega sistema kako/ tudi na po-i 5ju materialnih odnosov. Pri vsem tem pa smo se srečavalj tudi z negativnimi činitelji, kot so nezadostno naraščanje produktivnosti dela in izvoza.
0 Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine — piše sodelavec »Dela« Aleksander Javornik v enem izmed uvodnikov prejšnjega tedna — so v razpravah o osnutku družbenega plana za leto 1965 ugotovili, da je treba uskladiti planske proporce z našimi materiabiimi možnostmi. Nato uvodničar ugotavlja nedovoljno razvite energetske zmogljivosti in opominja, da bi moral družbeni plan predvideti tudi nujno sodelovanje
decentraliziranih sredstev pri vlaganjih v energetiko. V Sloveniji bo treba do leta 1970 vlagati v energetiko 35 odstotkov celotnih vlaganj v industrijo ali 17 odstotkov vlaganj v gospodarstvo, če hočemo odpraviti sedanja in prihodnja kritična nesorazmerja med razvitostjo energetike in gospodarstva.
© Predsedniku Titu -so poslali voščila z najboljšimi željami za leto 1965 tudi vodilni državniki in politiki iz naše repubLike, med njimi tudi sekretar CK ZKJ Miha Marinko, predsednik Skupščine SRS Ivan Maček, predsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj in predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič. Vsi so zaželeli tovarišu Titu pri njegovem ustvarjalnem delu novih uspehov, obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. V eni izmed teh čestitk je med drugim rečeno:
»Želim, da bi bilo to zadovoljstvo enako
našemu, tistemu, ki nas je na osmem kongresu ZKJ prevzelo ob dejstvu, da ste nas z vizionarno besedo utrdili v prepričanju, kako je naša samoupravljavska socialistična pot ne samo izvirna in humana, ampak tudi v vsakdanji praksi čedalje bolj uresničljiva in uresničevana.«
® Zvezni sekretar za trgovino je poslal pristojnim organom več predlogov, med njimi tudi predlog, naj bi gostinstvo oprostili plačevanja prispevka iz dohodka. S to olajšavo bi se gostinstvu, Id se mu sedaj ne godi najbolje, povečali letni dohodki za 3 do 4 milijarde dinarjev.
© Premogovniki predlagajo prosto formiranje cen kot edino učinkovito rešitev za premostitev sedanjih težav, za katere so krive predvsem še ohranjene administrativne spone. Zaradi plafoniranih cen, ki že dolgo ne sledijo več ostalim premikom v cenah, rudniki ne zmorejo niti za enostavno reprodukcijo. Osebni dohodkj zaposlenih v rudnikih so razmeroma nizld. zlasti še, če jih primerjamo z zaslužki delavcev v drugih panogah, če dodamo k temu še težke delovne pogoje, se ni treba več čuditi, zakaj primanjkuje delovne sile. V vseh jugoslovanskih premogovnikih manjka okrog 8000 delavcev.
© Pred novoletnimi prazniki sneg ni presenetil samo nas v Sloveniji. Presenečenj ni manjkalo tudi v ostalih jugoslovanskih repblikah, zlasti pa tam, kot na primer na Kvarnerju, kjer sicer redko dobivajo snežno odejo V črnj gori se je veter tako poigraval z belimi snežinkami, da je puščal ponekod do en meter visoke zamete. Podobno tudi v nekaterih krajih Bosne. Marsikje so morali ustaviti cestnni promet, ker ceste zaradi žametov niso bile prevozne. Sneg je zanadel tudi na Kvarnerju, kjer pa je zaradi južnega vetra kmalu skopnel.
kodeks m$im
lilfiMlSIIl

Razbiti led nezaupanja in prestižnih teženj
Predsednik občinske skupščine Brežice tov. Milan šepetavc o skupnem reševanju in načrtovanju gospodarstva v spodnjeposavskih občinah
VPRAŠANJE: Ali menite, da bo v no vili pogojih gospod ar jenja treba dati pomembnejšo vlogo sodelovanju občin na gospodarskem področju? Katere panoge bi predvsem prišle v poštev za skupno reševanje in načrtovanje v Spodnjem Posavju?
ODGOVOR: — Vsi do sedaj sprejeti sklepi, katerih namen je izpopolnitev in učvrstitev gospodarskega sistema, stremijo za čim! večjo samostojnostjo delovnih kolektivov pri odločanju o delitvi sredstev in gospodarski usodi podjetij. Ravno glede na te ukrepe, ki prilagajajo prakso ustavnim določilom, so se občinske skupščine znašle v novem položaju. Njihov odnos do gospodarskih organizacij se spreminja. 2e lani so bile podčrtane predvsem njihove funkcije pri reševanju problemov s področja družbenih služb in komunalne dejavnosti, skratka kritje potreb občanov z vsemi dobrinami, ki zboljšujejo njihov življenjski standard. S tem pa seveda še ni rečeno, da občinska skupščina ne bo imela nobenih skrbi za gospodarstvo na svojem območju. Njena naloga bo še vedno usklajevanje proizvodnje z letnimi in perspektivnimi plani, priprava raznih analiz, urejanje medsebojnih odnosov itd.
Medobčinsko sodelovanje na gospodarskem področju tudi do sedaj ni bilo samo rezultat dela občinskih skupščin, ampak predvsem posledica prizadevanj gospodarskih organizacij, ki so iskale svoje poslovne partnerje ne samo v sosednjih občinah, tem! več širom po Sloveniji in celo izven njenih meja. Za gospodarstvo naše občine je značilno, da je v zadnjih letih prišlo do vrste združenj oz. do proizvodnega sodelovanja z drugimi podjetji. Tako se je na primer združil bivši Agroservis z IMV iz Novega mesta, del tega podjetja pa se je priključil Agrotehniki v Ljubljani Bivše gradbeno podjetje Gradbenik se je združilo s Pionirjem iz Novega mesta, DOKO iz Dobove pa z BETI iz Metlike. Avtobusni promet podjetja Prevoz se je priključil k podjetju SAP iz Ljubljane.
Zelo značilno poslovno sodelovanje je ustvarilo kmetijsko gozdarsko podjetje iz Brežic s kombinatom »Sljeme« iz Zagreba. Tudi Splošno kovinarsko podjetje iz Dobove uspešno sodeluje s Kovinarsko iz Krškega, Metalno iz Maribora in še z nekaterimi.
čeprav so v glavnem vsa dosedanja združevanja dala zadovoljive rezultate, je v odnosili med obrati in matičnimi podjetji oz. direkcijami še vrsta nerešenih vprašanj. Sedanji odnosi v več primerih hromijo nadaljnje sodelovanje ali pa celo- proizvodnjo v
obratih. Najbolj pereče je vsekakor vprašanje samostojnosti odločanja -pri delitvi sredstev, vprašanje samostojnega obračuna in lastnega žiro računa v obratu. Nekateri obrati so oddaljeni od sedežev direkcij in bi bilo prav, da bi te prenesle nanje več pravic. Nesamostojnost obratnega organa upravljanja proizvajalca destimulira in hromi proizvodnjo.
Take organizacijske oblike otežkočajo tudi sestavljanje družbenih planov, saj nekateri obrati niti ne vedo, kolikšna je vrednost surovin, ki jih bodo predelali. Menim, da je vprašanje samostojnosti obratnih organov upravljanja odlično rešeno v Agroservisu v Brežicah. Ta obrat ima vse pravice samostojnega odloča-
nja o delitvi sredstev, samostojni žiro račun in v soglasju s centralnim delavskim svetom celo pravico sa-moodločanja o proizvodni orientaciji.
Pri integracijah navadno »močnejši« partnerji obljubljajo in se celo pogodbeno zavezujejo za razširitev obrata, vendar ostane to v več primerih le obljuba. Vse te probleme je veliko teže reševati, ker nekatere občinske skupščine niso zainteresirane, da bi vplivale na centralne organe upravljanja podjetja za čim hitrejši prenos upravnih pravic na obratne organe. Pri reševanju takih problemov bodo morale v prihodnje več pomagati delovnim kolektivom.
V posavski regiji je dobro uveljavljeno poslovno sodelovanje predvsem v kovinarski stroki. Tudi krška industrija papirja in celuloze poslovno sodeluje s kmetijsko gozdarskim podjetjem v Brežicah v pripravah za ustvaritev pre-
potrebne surovinske baze (to-polovi nasadi). Vendar je pa še vrsta proizvodnih panog, kj bi lahko navezale proizvodno sodelovanje — na primer lesna, tekstilna in kmetijska panoga. Možnosti je veliko, vendar je za njihovo uresničitev treba prebiti led nezaupanja in razbiti ozke lokali-stične, prestižne in še druge negativne tendence. To je široko delovno področje ne samo za organe upravljanja v podjetjih in občinskih skupščinah, ampak tudi za vse subjektivne činitelje v posavskih občinah.
JOŽE KNEZ, Sevnico:
Trije zmorejo več kot eden!
Medsebojna odvisnost pospešuje sodelovanje spodnjeposavskih občin
Poslovno sodelovanje med občinami in njihovimi službami postaja vse bolj nepogrešljiv' element pri reševanju in zadovoljevanju vsakodnevnih potreb občanov ter delovnih organizacij. O stikih med občinami govorimo že nekaj let, v praksi pa se je sodelovanje razvilo predvsem na tistih področjih, kjer je bila medsebojna odvisnost najbolj izrazita.
Do sedaj smo tako sodelovanje vzpostavili predvsem na področju družbenih služb. Za spodnjeposavske občine imamo skupen zavod za prosvetno pedagoško službo, v okraju pa medobčinski sklad za investiranje v osnovno šolstvo ter skupno financiranje šol druge stopnje. Poskus sodelovanja posavskih občin se kaže pri gradnji brežiške bolnišnice, nadalje . imamo v Posavju skupnost socialnih zavarovancev, zavarovalnico, na področju socialnega varstva pa dva doma počitka za stare in onemogle. Občina Sevnica sodeluje tudi v skup nem skladu rizika v trgovini s kmetijskimi pridelki in še na nekaterih drugih področjih.
Iz naštetega lahko sklepamo, da je najmanj sodelovanja v gospodarstvu. Ena takih oblik je sodelovanje s kmetijsko gozdarskim podjetjem v Brežicah. V sklop tega podjetja spada upravljanje in gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini in sčasoma tudi t vsemi zasebnimi gozdnimi površinami. Občani s sedanjim načinom sodelovanja niso zadovoljni. S strani vodstva te delovne organizacije bi bilo treba več razumevanja. Tu mislim predvsem na to, da bi v vsaki občini ustanovili samostojno ekonomsko enoto, ki naj bi se vključila tudi v družbeni plan obične.
Sodelovanje bi lahko razvili še na industrijskem področju. Zdaj je na primer v eni občini problem z zaposlovanjem moške delovne sile, v drugi ni ustreznih delovnih mest za zaposlovanje žensk. Z ustanavljanjem ustreznih obratov bi se lahko delovna sila iz Posavja zaposlila na domačem območju in ljudem ne bi bilo treba odhajati na delo v večje industrijske centre. Tu gre predvsem za večje razumevanje teh problemov, kar bi vplivalo na izboljšanje medsebojnega sodelovanja.
■ Po podatkih Zavoda za statistiko .so se cone gostinskih storitev Lani v novembru v Sloveniji povečale za 17 odstotkov. Jedila so se za 9 odstotkov, brezalkoholne pijace za 15 odstotkov in prenočitve za 8 odstotkov.
■ Gradbeno podjetje »Kablor« Iz Kraljeva gradi tovarno - akumulatorjev v Kosovski Mitrovici. Tovarna naj bi bila zgrajena do junija 19G5. V objekt bodo investirati 500 milijonov dinarjev.
£3 Dd 1. decembra je bilo v Jugoslaviji posejanih s pšenico 1 milijon C75.0OO ha ali več kot 81 odstotkov planiranih površin.
B Tekstilna industrija je zadržala visoko mesto v izvozu tudi lani. Od januarja do začetka decembra je ta panoga realizirala za 10 odstotkov večji izvoz kot je bilo predvideno s planom. V tem času so v razne države izvozili za 17,9 milijarde dinarjev blaga.
■ Po informacijah iz hrvatske KC-spodarske zbornico bo del jadranske magistrale od Omiša do Dubrovnika končan in predan prometu sredi maja 1965. Tedaj bo mogoče priti z avtomobilom po Jadranski magistrati tudi do crnogorskoga Primorja.
SE DOGAJA
— Kaj pa tečeš nazaj, si mar neumen?
— Nisem neumen, toda danes sem dobil vabilo za včerajšnji sestanek!
Sadovnjak - ogledalo gospodarja
Belokranjski sadovnjaki nudijo od vrha Gorjancev tja do Kolpe sliko skrajno zanemarjenega sadjarstva. Da pa je tudi sadovnjak ogledalo gospodarja, je splošno znano. Pravimo, da je zima dolga in da je takrat drugega kmečkega dela manj. Ali ne bi tedaj ta čas, če le ni preveč snega, izkoristili za čiščenje, gnojenje in škropljenje sadnega drevja?
Spomladi hite kmetovalci v vinograde in na njive. Takrat v resnici ni časa za delo v sadovnjaku, zato bi veljalo izkoristiti letošnjo, vsaj doslej milo zimo.
Stopite torej v sadovnjak in se lotite dela: staro in odmirajoče drevje, ki se ga ne izplača več čistiti in škropiti, posekajte! Iz dreves, ki so še sposobna za rod, ostrgajte staro skorjo, mah in lišaje. Suhe, pol suhe, rakave in poškodovane veje odžagajte. Razredčite drevesno krono tako, da odžagate veje, kj se med seboj križajo in one,ki delajo krono prego-sto. Drevesno krono morate razredčiti tako, da je osvetljena od sonca vsaka veja. Izčrpano, od kaparja napadeno ali drugače poškodovano drevo pomladimo tako, da mu odrežemo najbolj poškodovane in oslabljene veje. žaganju velikih vej pa se raje izognite. Rane zamažemo ž drevesnim katranom, skorjo, mah in lišaje pa zažgemo. Nato lahko začnemo škropiti. Za škropljenje je primeren čas od pozne jeseni, ko odpade listje, vse do spomladi, ko brsti nabrekajo. Pozimi pa škropimo le tedaj, ko ne smrzuje.
V naših krajih opravljamo škropljenje običajno z rumenim oljem. Za pe-škarje pripravimo škropivo iz 2 kg rumesana in 100 litrov vode, za koščičarje pa potrebujemo samo 1 kilogram rumesana. Ob škropljenju moramo drevo s curkom škropiva prav oprati od vrha nav-
zdol. Navadno porabimo za drevo 15 do 201 škropiva. S takim načinom škropljenja uničimo ameriškega in češpljevega kaparja, jablanovega cveto-žera, jajčeca listnih uši, zimskega pedica, prsteni-čarja, jablanove in hruše-ve bolščice, pa tudi mah in lišaje. škropiti pa moramo zelo previdno, ker je rumesan za človeka nevaren. Obraz si zaščitimo z masko ali vsaj z ruto. Obleči moramo gumi rano obleko in gumijaste škornje   ter   rokavice. Med
škropljenjem ne jejmo, ne pijmo in ne kadimo!
Sestradanemu drevesu pa ni dovolj le škropljenje, zato moramo drevo nahraniti, da bo odporno proti boleznim in škodljiv* cem in da bo rodilo. Takemu drevesu obnovimo kolobar in mu dajmo hrane v obliki preperelega gnoja, gnojnice, pa tudi malo umetnih gnojil.
Kmetovalci, stopite v sadovnjake in opravite tO delo, saj bo le v vašo ko* rist!
JOŽE ŠKOF
Avtobusni vozni red - spet kamen spotike
Do nedavnoga urejeni avtobusni vozni red v Suhi krajini se je znova spremeni] v škodo občanov, Avtobusno podjetje SAP iz Ljubljane je ukinilo redno avtobusno zvezo, ki je vodila preko Prevol in Hinj v Novo mesto. Avtobusi tega podjetja zdaj spet vozijo preko Zvirč, Ambrusa in Zagrudcu v Novo mesto. Podjetje SAP utemeljuje spremembo s tem, češ da proga ni rentabilna, občani pa menijo, da tako zatrjevanje ni točno. Menimo, da bi moralo podjetje SAP znova pretehtati svojo odločitev in obdržati že vzpostavljeno zvezo! Občani so na konte," reneah SZD1. spregovorili tudi 0 zdravstveni službi, vo-
dovodu in telefonu, kar še ni urejeno. Hkrati so se dogovorili, da bodo za reševanj« teb zadev sami prispevali pre* cejšnji delež, želeli pa so, da bi jih pri tem znatno podprla občina.
KAJ JE Z REGULACIJSKIM NAČRTOM ZA DOL. TOPLICE?
Na mnogih zborih volivcev, na raznih sestankih in posvetih Toplicam le dlje časa vztrajno zahtevajo regulacijski načrt Dot. plie, ki bi omogočil gradnje v tem turističnem in zdraviliškem kraju. Čeprav je bil prebivalcem že predložen osnutek načrta, pravega načrta iloslej še ni. Turisti, ki prihajajo v Dol. Toplice, povprašujejo, ali bi lahko gradili turistične hišice, tujskih sob je premalo, potrebe ]>o gradnji stanovanj so vedno večje, brez regulacijskega načrta pa ni mogoče ničesar zače-ti. Zavoljo naštetega M Topličani resno vprašujejo: ali lw> že tolikokrat obljubljen] načrt, ki že ovira razvoj, res narejen do spomladi l!M5o, kot so nam obetali?
NA SENOVEM: ostro kritika na račun preskrbe
Krajevna konferenca Socialistične zveze na Senovem je bila dobro obiskana, razprava po poročilu pa je bila zelo kritična. Konference se je udeležil med drugimi tudi predstavnik GO SZDL Slovenije. V razpravi je sodelovalo 14 prebivalcev, ki so se resno lotili kritike preskrbe Senovega z mesom, načeli vprašanje gradnje toliko obetane tržnice, ki je zelo potrebna, našteli pomanjkljivosti v oskrbi z zelenjavo in po-vrtninami, se lotili vprašanja borcev-kmetov, ki životarijo po okoliških hribovskih vaseh in razpravljali tudi o komunalnih delih, ki na Senovem kličejo po rešitvi. Starši šolskih otrok so razpravljali , tudi o šolstvu ter o prevozih šolarjev, ki niso najboljše urejeni. Potrebna pojasnila je občanom dal tudi predsednik občinske skup. ščine Krško inž. Franc Dragan.

Wkm čudno jf tole novo lft0..1
Vsako leto 500 novih invalidov dela!
Prejšnji  mesec  je bila v   Brežicah    redna seja predsedstva okrajnega sindikalnega sveta Celje, katere so se udeležili tudi presedniki vseh občinskih siiulikalnih svetov iz cel j" skega okraja. Razpravljali so o higiensko tehnični varnosti pri delu, o gibanju gospodarstva In še o nekaterih drugih stvareh. V uvodnem poročilu, ki je nanizalo zelo zanimive številke o nesrečah pri delu, je bilo dovolj vsebine za živahno razpravo, ki se je razvila. V celjskem okraju je 83.500 zaposlenih, kar  15,4 odst. pa jih boluje.  V avgustu 1964 ni bilo zaradi bolezni na delu 4.300 delavcev, v septembru 4.400 delavcev in v oktobru ni bilo na delu 4.372 delavcev! Zaradi nesreč pri delu je bilo do konca septembra G.930 poškodovanih, kot računajo, pa se je številka do konca 1964 povečala na 9.300. Za primerjavo naj povemo, da je bilo lani vsega 8.()00  nesreč  pri  delu. Nič manj ni nesreč, ki se primerijo na poti na delo ali na povratku   domov. Do konca septembra je bilo v celjskem okraju 7.895 takšnih nesreč, računajo pa, da jih bo v vsem letu 1964 okoli! 10.500. Iz naštetega lahko razberemo, da je v celjskem okraju povprečno bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi nesreč pri delu, doma   20.000   delavcev, kar pomeni, da vsakega četrtega delavca ni na delo! Samo na račun nesreč pri delu je bi-
lo letos izgubljenih 200-000 delovnih dni, zaradi nesreč na poti na delo in na povratku z dela pa 170.000 delovnih dni.
Nič čudnega torej', če so na plenumu ugotovili, da se bo treba hTgiensko tehnične zaščite pri delu lotevati resneje. Vse preveč je opozarjanja, premalo pa konkretnega preprečevanja nesreč. Diskutanti so menili, da ne gre podcenjevati ureditve okolja, v katerem delavec dela, ker je statistično dokazano, da se na primer v dobro urejeni okolici in ob dobri razsvetljavi število nesreč zmanjša za 20 odst. in da se hkrati za prav toliko poveča produktivnost.
Poudarili so, da mora precejšno vlogo pri preprečevanju nesreč odigrati vodilni kader v delovnih organizacijah, čeprav ugotavljamo, da prav vodilni ljudje o higien-sko tehnični varnosti zelo malo vedo! dani plenuma so razen tega menili, da je v okraju vse premalo obratnih ambulant. Vsega jih je komaj 6, kar ne zadošča potrebam, saj lahko v teh ambulantah pregledajo, le 12 odst. vseh zaposlenih v okraju.
Tudi vzgojo delavcev o higiensko tehnični varnosti bo treba upeljati tako, da bo vsak delavec znal paziti nase. Vprašanje HTV ni zadeva, s katero naj se ukvarja samo sindikat, pač pa je to stvar vse družbe, zlasti pa delovnih skupnosti, saj posta-
jajo nesreče pri delu zaradi svoje pogostnosti družbeni problem. Delavski sveti naj zato na sejah večkrat na-čno vprašanje HTV in naj skušajo poiskati vzroke, zakaj števio nesreč nenehno narašča.
Ko so govorili o gospodarstvu, so člani plenuma ugotovili, da je kljub ugodnim uspehom, ki jih dosegamo, naše gospodarstvo še vedno vse preveč ekstenzivno. V letu 1965 bo, kot je videti, glavni problem uvoz reprodukcijskega materiala. Edini izhod
je povečati izvoz za toliko, da bomo zagotovili uvoz te. ga, kar potrebujemo. Ob koncu so načeli pogovor še o fluktuaciji delovne sile. Pomanjkanje strokovnjakov povzroča, da si jih podjetja medsebojno »kradejo« in jih preplačujejo. Samoupravni organi v' delovnih organizacijah naj ugotovijo vzroke pomanjkanja strokovnjakov, sindikalne organizacije pa na; v letu 1965 vztrajno iščejo merila za nagrajevanje strokovnih delavcev po delu.
IVAN 2IVIC
Pojasnilo Splošne bolnišnice v Novem mestu
Ker Splošno gradbeno podjetje Pionir ni smatralo za potrebno, da po sporazumu, ki je bil dosežen 14. 12. 1964 in na katerem je bila podpisana tudi pogodba za nadaljevanje del pri gradnji novih oddelkov bolnice in so mu bile obenem vročene vse garancije za po. trebna sredstva, spremeni svoje stališče v članicu, vročenem Dolenjskemu listu in nato objavljenem v Dolenjskem listu 17. 12. 1964 pod naslovom: »SGP Pionir ustavilo gradnjo bolnišnice«, smatra upravni odbor bolnice, da je nujno popraviti nekaj trditev Pionirja.
1. Bolnica je bila pripravljena podpisati pogodbo tudi za 62,059.207 din potem, ko je zastopnik Pionirja na tozadevnih pogajanjih pojasnil nastalo razliko od 42,998.639 din na 62,059.207 din, tega pa ni
megla storiti, ker je predstavnik Pionirja predčasno zapustil pogajanja.
2. Ni res, da bi »pobudniki« članka namenoma prezrli potrebo seznaniU javnost o predpisu, ki določa plačilo 25% depozita na izplačila po 22. oktobru 1964. Na strani 2 informacij za novinarje namreč piše: »Na sestanku je bil predstavnik SGP Pionir seznanjen, da je občinska skupščina na seji 26. 11. 1964 sprejela sklep o najetju posojila v višini 150,000.000 din, ki bo služilo za pokritje stroškov podražitev, dodatnih in več del, kakor tudi za 25"b depozit pb zakonu o spremembah planskih ukrepov za leto 1964. Nadalje je bil predstavnik SGP Pionirja obveščen, da je bilo podvzeto vse potrebno, da se sredstva najamejo pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani.
3. Kar se pa tiče zamude roka dovršitve gradnje, smo pa še vedno prepričani, da je do tega prišlo zaradi nedoseganja plana gradenj že v prejšnjih letih. Zato so tudi nesoglasja že od začetka leta 1964. Kljub temu je bolnica dodatno pogodbo podpisala zato, da bi novi oddelki čimprej služili svojemu namenu. Da se ugotovi krivca glede podaljšanja roka dovršitve in ostalih nesoglasij, bo bolnica dala celotno zadevo v objektivno preučitev strokovni komisiji.
SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO
PISMA UREDNIŠTVU
ZA NEKATERE USTAVLJA AVTOBUS P0 ŽELJI, ZA DRUGE PA NE?
Tovariš ■urednik!
Kot vojaški vojni invalid sem bil poslan na 3-tedensko tapliško zdravljenje v čate-ške Toplice. Ker se mi je že prve dni zdravljenja stanje močno poslabšalo, sem odšel k zdravniku. Ta mi je prepovedal kopanje in me poslal v bolnišnico. Zdaj se zdravim v tuberkuloznem oddelku novomeške bolnišnice.
Ko sem se 12. decembra^ vračal iz Cateških Toplic do-' mov v Prekopo, sem na avtobusu doživel prizor, ki me je nemalo prizadel. Potoval sem z avtobusom podjetja Gorjanci, ki vozi na progi Zagreb—Novo mesto in odpelje iz Brežic ob 3. uri popoldne proti Novemu mestu. Malo pred Kostanjevico jc avtobus ustavil (izven posta je!), da je izstopila brhka to-varišica, isto pa se je primerilo kmalu nato še pred Prekopo. Betežen in bolan kot sem bil (razen tega sem imel še ročni kovček in zavoj), sem poprosil sprevodnika, naj tudi meni naredi uslugo in ustavi pri prvi hiši na desni strani v Prekopi, da mi ne bi bilo treba pešačiti od postaje nazaj. Sprevodnik je odvrnil, da ne more ustavljati na vsakih 50 metrov. Ko so to slišali drugi potniki, so se zgražali, češ za zdrave potnike je lahko ustavljal, bolnemu človeku pa odreka tc&Sno uslugo.
Ker sem bil od revmaiizma in drugih bolezni ves zvit, si ne morem Icaj, da ne bi vprašal: kje je tu enalcopravnost in kje spoštovanje in obzirnost, saj imam do obojega pravico kot starejši, bolehen človek in invalid? Nisem proti redu in predpisom, zdi se mi pa, da bi lahko sprevodnik, če je že naredil izjemo zaradi obeh brhkih tovarišic, naredil izjemo tudi zaradi mene! S tem, da je on kot
sprevodnik bršil navado, da avtobus ustavlja samo na postajah, je mene spodbudil k temu da sem poprosil, naj naredi izjemo tudi zaradi mene. Ko me je zavrnil, je pokazal zelo malo človečnosti in me prizadel!
FRANC ŽUPAN, Dol. Prekopa 2, p. Kostanjevica na Krki
GRDO SE JE ZNESEL NAD NAMI
Tovariš urednik!
29. novembra sem se v družb. Ivana Medveda in Franca Falkner-ja okoli 8. ure zvečer vračal s Trške gore v Mačkovec. Hodili smo drug za drugim ob desnem robu ceste: prvi Medved, ta njim Falk-ner in končno jaz. Ko smo bili sredi Mačkovca, je pripeljal za nami osebni avtomobil, si ic za trebil. Kot smo kmalu na'/) ugotovili, so bili v vozilu upokojenec Franc Tekstor, njegov«, žena, njegov sin, ki je vozil, in sinova že na. Ko je voznik zatrobil, smo sli svojo pot naprej, ker smo že tako hodili po skrajnem desnem robu ceste, tik jarka. Voznik Je vštric z nami vozilo ustavil, Iz nje-ga pa je skočil Franc Tekstor, ki je začel vpiti nad Franeom Falknoriem, češ: »Zakaj se ne umakneš s ceste?« Falkner je mirno odgovoril, da hodi ob desn«r» robu ceste ln da se v jarek pač ne more umukni ti. Nato sem s« v pogovor vmešal jaz. Rekel sem: »Tovariš Tekstor, saj je prostora za prehitevanje v levo dovolj!«
Franc Tekstor je ob tem p^ni) vame in me z roko s\tnil v glavo ter zavpil: »Ti, smrkavec Se-rjUSar, me ne boš učil kod se vozi!« Med tem so iz roz.la izsto pil. njegova žena, sin in snaha (Tekstor je bil močno vinj&n), ga stlačili v voz in odhltob, pieden smo se ml zavedli.
Smatram, da je surovi ;zpan Franca Tekstor j a proti Francu Falknerju, kot sta»ejšemu človeku in proti meni (saj se me Je vrhu vsega lotil tudi fizično), vredec graje in obsodbe. Čeprav sem samo pešec, sem kljub vsemu občan in človek! Sodim, da bi navadna dostojnost terjala, da bi Frana Tekstor našel pot, da bi so nam opravičil, pa tega doitej ni naredil. Kar sc pa Uče ogrožanja prometa, bi poudaril tole: čeprav smo bili dobre volje, smo hodili ob desnem robu ceste drug za drugim. Voznik je vedlo ustavil rta cesti in s tem vsekakor ogrožal promet; njegov oče se jo poleg tega še prav po divjaško znesel nad nami. Takšno ravnanje in obnnSa-nje ne sodi v naš čas!
Franc Seničar Mačkovec 3
BREŽICE: danes srečanje začasnih izseljencev
Komisija za izseljeni.ška vprašanja pri občinskem odboru SZDL v Brežicah sklicuje za danes dopolne razgovor z občani, ki delajo v tujini in so te dni prebili dopust pri svojcih. Vabljeni so tudi vsi, ki so začasno zaposleni v sosednjih državah. Namen razgovora je, zvedeti kaj več o tem, kako živijo naši ljudje zunaj naših meja, v kakšnih pogojih delajo in kako je z zavarovanjem. Razgovora se bo verjetno udeležil tudi predstavnik Izseljeniške matice Slovenije. — Občinski odbor SZDL pričakuje, da se bodo povabilu odzvali vsi, ki se še niso vrnili v tujino. V decembru je bilo doma na dopustu 80 občanov.
LJUDJE MED SEBOJ
»Ob šestih zjutraj mora biti na delu!«
Zgodilo se je, kakor se tako rado dogaja v naši vsakdanji, po birokraciji dišeči praksi...
Po porodniškem dopustu je spet prišla na delo. Kakor navadno ob šestih zjutraj, skupaj z možem Imela je tri otroke, tri leta, dve leti in nekaj mesecev stare, ter štiriurni delovni čas. Imela pa ni nikogar, komur bi med delom lahko zaupala otroke. Tudi tistega, šest mesecev starega, ne! Imela pa je veliko voljo dp dela, ne prevelik oseb ni dohodek in močno zaupanje v kolektiv, ki ji bo, tako je upala, rad in z razumevanjem pomagal Ne denarno, pač pa s tem, da bi ji dovolili priti na delo popoldan, ko pride domov mož in lahko popazi na otroke. Na žagi je namreč morala vezati »žamanje«, kar pa bi prav lahko opravila popoldan Prosila je, a so ji modro odgovorili, da tudi zanjo velja delovni čas, torej od šestih zjutraj naprej. Da ima nekaj mesecev starega otroka in dva druga, komaj malo starejša, ni nikogar motilo, nikogar ganilo.
Nekaj časa je hodila na delo, potem pa ni mogla več. Materinski čut je bil močnejši od želje po delu in zaslužku. Ni hotela izpostavljati otrok, ki jih je rodila s tolikšno muko, nevarnosti...
Po nekaj dneh so menili, da ne želi biti več v službi in so jo odjavili. — Nato je prišel občni zbor sindikalne podružnice. Pritožila se je. Na občni zbor sindikalne podružnice, drugemu ni zaupala. Ne več.
Potem so ugotovili, na sindikalnem sestanku, da ima pravzaprav prav, da svoje delo lahko opravi tudi popoldan in da bi stvar ugodno lahko rešili že prej drugi organi, če bi le imeli posluh za take reči in če bi se ne držali paragrafov kot pijanec plotu . . .
Spet bi lahko zapisal latinski pregovor: homo homini lupus — človek človeku volk ...
Pišemo leto 1965, ne dolgo zatem, ko smo sprejeli novo ustavo, v času, ko toliko govorimo o nadaljnji krepitvi delavskega in družbenega samoupravljanja, o človeku proizvajalcu. Dogodilo se je v času, ko je tudi o podobnih primerih široko razpravljal VIII. kongres Zveze komunistov.
Res veliko besed je bilo potrebnih, da so prepričali birokrate in ugodili delavki - materi. Da je kolektiv spoznal, da so vsi ljudje . ..
FRANCE GRIVEC
Iz Zabjeka v vas - nekateri že to zimo!
Kako rešuje novomeška občina cigansko vprašanje
Te dni bodo dobile nekatere vasi v okolicj Novega mesta nove prebivalce. To so posamezne ciganske družine, ki se bodo izpod šotorov v gozdu žab-jeku začele še to zimo vse-ljevati v lične stanovanjske barake.
Prvi dve baraki (barake na Otočcu ima v varstvu novomeška občina) sta že bili dodeljeni štirim cigan-
skim družinam. Vsako barako so razpolovili, tako da bo v eni polovici smela bivati le ena družina.
Še v tem mesecu se bo lahko v primero stanovanje zeteklo naslednjih deset družin. Stanovale bodo v treh barakah in sedmih vagonih, katere jim bo preskrbela občina. Ciganske   družine  se bodo
naselile v Gotni vasi, Ro-govem, Slatniku, Bučni vasi, Kamencah, na Brodu pri Novem mestu in v drugih krajih v okolici Novega mesta.
Štirje glavarji ciganskih družin (Milan Šabič, Rudolf Brajdič, Matilda Braj-dič in Rudi Brajdič) že nekaj časa marljivo pripravljajo material za eno-stanovanjske hiše, ki jih nameravajo postaviti v Šmihelu in okolici. Za zidane domove se je ogrelo več družin, zlasti pa tiste, katerih člani so zaposleni. Vsem se želja ne bo mogla hkrati izpolniti, ker pre-čenska opekarna ne vsebuje toliko gradbenega materiala, da bi zadoščalo za vse. Kot je znano, so dobili Cigani opeko iz zidov porušene opekarne v Prečni po najnižji ceni. Določene so tudi že parcele, na katerih bi lahko Cigani postavili svoje domove. Delati bodo začeli, ko bo ugodno vreme.
Gospodinje v organih krajevne skupnosti
18. decembra se je v Novem mestu zbral svet novo ustanovljene krajevne skupnosti in izvolil za predsednika Staneta šmida, za njegovega namestnika Riharda Romiha, medtem ko bo tajniške posle začasno opravljal Anton Rauh.
Da bi krajevna skupnost zadovoljivo opravljala naloge po statutu, ki so ga potrdili občani, je svet izvolil izvršni odbor, komisijo za program in proračun, socialno zdravstveno komisijo in potrošniški svet. Predstavniki v te organe so bili imenovani pretežno iz vrst občanov, ki živi-
jo na območju krajevne skupnosti. V socialno zdrav, stveno komisijo in potrošniški svet so bile imenovane zlasti novomeške gospodinje.
Svet krajevne skupnosti je spregovoril tudi o nalogah, ki jih je treba zlasti opraviti, a s pripombo, da je prva dolžV nost sestaviti perspektivni program dejavnosti, predvidenih s statutom. Ta program bo narejen na podlagi vsestranske analize stanja in potreb na vseh tistih področjih, ki neposredno zadevajo občane. Svet je priporočil, naj bi se za kraje, ki jih še zajame območje novomeške krajevne skupnosti, osnoval 9-članski pododbor iz vrst občanov, kar bo dobrodošlo za boljšo povezavo podeželja z Novim mestom kot centrom krajevne skupnosti. Pododbor bi zasedal v Smihelu. O tem predlogu bi se bilo treba pogovoriti še v okviru krajevnih organizacij Socialistične zveze ali na zborih občanov.
Začetek poslovanja krajevne skupnosti je predviden s 1. januarjem leta 1965, vendar je svet priporočil, da bi
nekatere komisije laliko že prej zastavile plug. Do prihodnjega leta je treba pripraviti likvidacijo obeh stanovanjskih skupnosti: Novo mesto—Center in Kandija, ker morata z nastopom krajevne skupnosti prenehati obstajati. V zapisniku s prve seje sveta stoji še priporočilo občinski skupščini, naj bi se pospešila reorganizacija servisnih služb pri še obstoječih stanovanjskih skupnostih.
ZA PITANJE PRAŠIČEV
l a m o
REDIH
ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana
Kri, ki rešuje življenja
Preteki ih 14 dni so darovali kri na novomeški transfu Rljslu postaji:
Avgust šivak, član kolektiva Splošna bolnica Novo mesto; Franc Kostrevc, Janez Kregclj, Franc Lenart, člani ko lcktlva Kremen Novo mesto; Marija Končck, Angela Stramič, Valentin Zupančič, Marija Pavlin, Marija Šiška, Silvo Kra-maršič, Angela Drganc, Franc Bedek, Ljuba Može, Anica Juršič, Zora Mlakar, Terezija Škrjanc, Ivan Tolar, Darko MojstraviS, Anica Nose, Milka Dedek, člani kolektiva Novo les Straža; Boris Rems, Vinico Mervar, Tone Stare, člani kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Anton Novak, upo kojenec iz Muhaberja.
Aldo Šinkovec, član kolektiva Kremen Novo mesto; Štefka Vire, Marija Brezar, članici kolektiva Beti Mirna peč; Martina Petakovič Iz Splošne bolnice Novo mesto;Jože Kaste-, lic, član kolektiva Novoles Novo mesto; Ivan Kimier iz Cestnega podjetja v Novem mestu.
2A VSO DRUŽINO ZANJO: moda, film ZANJ: vohunsko zgodb«
ZA VSE: roman, j humor, uganka J
V VSAKO DRUŽINO

Izobraževanje - prva naloga mladih
V ČRNOMLJU: več seminarjev in tečajev za mladino
Delovni načrt Občinskega komitej'a ZMS Črnomelj do konca februarja je predvsem odraz razprav in smernic letne občins&e konference, ki je obravnavala izobraževanje in vzgojo mladine.
Sredi januarja bodo pričeli s Solo za žčvljenije v Crnom-Iju, medtem ko bodo po večjih krajevnih središčih ofrga-nizirana predavanja. Solo za življenje bo v Črnomlju obi- ' skovalo okoli 80 mladink in mladincev iz gospodarskih organizacij in šol. Program obsega 25 predavanj, ki bodo ob nedeljah dopoldne.
Med semestralnimi počitnicami bo seminar za vodstva aktivov ZMS, na katerem se bodo nova mladinska vodstva seznanila s najpomembnejšimi nalogami ZMS in oblikami ter metodami dela. Semi-naristi bodo delali v skupinah: aktivi iz vasi posebej, aktivi iz šol in aktivi iz gospodarskih organizacij. Konec meseca bo enodnevni seminar za sekretarje in blagajnike, na kateTem bodo obravnavali administrativno in finančno poslovanje v aktivih ZMS.
V januarju bosta poleg tega še dve posveto vanj i z mentorji aktivov na osnovnih šolah dn posvetovanje s predstavniki   zadruge, občinske
skupščine, delavske univerze in vaških aktivov, da bodo skupno sestavili program izobraževanja kmečke mladine. Ta program bo razen strokovnih tem >iz živinoreje in poljedelstva vseboval tudi družbeno politične teme ter organizacijo krajših tečajev za obravnavanje in čiščenje sadnega dravja in vinske trte.
Probleme učencev v gospodarstvu bodo obravnavali na razširjenem plenumu, po potrebi pa še na javni tribuni. Ta del mladine ima precej nerešenih problemov, zlasti v nekaterih delovnih organizacijah (Kovinar, Gostinsko podjotje) in pri zasebnih ob lončkih in je v neenakem položaju z   ostalo mladino,
mnogokrat pa tudi izkoriščan z neprimernim in nadurnim delom.
Občinski komite ZMS bo sodeloval tudi pri pripravah in izvedbi skiipščmskih volitev, kakor tudi pri drugih akcijah v domači občini.
Tak delovni načrt in tudi že dosedanji uspehi kažejo, da so zaključki letne konference resnično odraz želja mladine in da bo Zveza mladine v občini z novimi oblikami dela uspela zainteresirati širši krog mladih. Potrebna pa bo še večja pomoč družbeno političnih organizacij in tudi njihova večja skrb pri vzgoji mladine.
LOJZE ŠTERK
Ob zakipeli« skeije za poplavljence: 3,676.895 din
Ob koncu leta 1964 je bila formalno zaključena zbiralna akcija za poplavljence v novomeški občini. Vseh prispevkov se je zbralo za 3,767.895 din, razen tega pa obleke in obutve za nekaj več kot 30.000 din. Ker imajo nekatere delovne organizacije
in tudi krajevne organizacije RK zbiralne pole še pri sebi, naj jih čimprej odneso na cbčinski odbor RK, da bodo laliko napravili dokončni obračun. Kdor torej namerava še kaj dati, naj s prispevkom pohiti!
V zadnjih štirinajstih dneh so prispevali še: Postaja LM v Novem mestu 4.600 din; Podmladek RK na osnovni šoli Novo mesto — 10.549 din; Zavod za upravljanje družbenega premoženja Novo mesto 200.000 din; Glavni odbor RK Ljubljana — 100.000 din; Krajevna organizacij? UK Dol-Toplicc — 3.510 din; Miklič Pcpca je zbrala med prebivalci Ločne 1.720 din; sindikalna podružnica Gorjancev— Straža je darovala 100.000 din; Zavod za izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto 20.000 din; Železniška postaja Novo mesto — 22.510 din; Zavod 7.n izmero in kataster zemljišč Novo mesto — 10.000 din, Roman šušteršič iz Dol. Toplic pa je daroval 1.000 din.
Slab spričevalo zasebnih gostisGGev
v ieli krajini
8. decembra lani je Gospodarska zbornica okraja Ljubljana sklicala v Črnomlju konferenco z vsemi gostinskimi podjetji, gostilničarji in predstavniki organizacij, ki se kakorkoli ukvarjajo s turiz-
mom. Snov, ki smo jo obravnavali na konferenci, je bila zelo zanimiva in koristna za vse udeležence, vendar je odnos zasebnih gostincev do proble mov turizma skrajno slab. Od 12 vabljenih gostilni-
čarjev sta namreč prišla samo dva in še od teh dveh je eden kmalu odšel. Tudi predstavnika planinskega društva ni bilo, čeravno ima to društvo kar tri planinske i postojanke in gostinske obrate.
Tolikšna nezainteresiranost nekaterih gostincev kaže, da se ne zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli tedaj, ko so se odločili za gostilno. Videti je tudi, da se ne zavedajo, da imamo gostilne zaradi gostov in ne obratno! Tak odnos je toliko bolj obsojanja vreden, ker se prav letos porajajo nove naloge, ki nastajajo s predvidenim povečanjem obiska domačih in tujih gostov v Beli krajini. Če ne bomo spravili v red gostinske obrate in njih poslovanje, nam tudi nova moderna cesta ne bo pomagala, ker se bodo gostje po njej odpeljali dalje.
Glede na te naloge se morajo gostinci temeljito pripraviti do nove turistične sezone, da ne bomo vsi skupaj zardevali od srarnu. Goste je treba po-streči solidno, nuditi jim moramo domače speciali-tete itd. — temu je bila konferenca tudi namenjena. Tudi novi zakon o gostinstvu bo zasebnim gostinskim obratom omogočil boljše pogoje, zato ni bojazni pred bodočnostjo. Občina je že lani pod vzela nekatere ukrepe za zmanjšanje obveznosti gostinskih obratov.
Konferenca je sprejela nekaj tehtnih priporočil za bodoče delo na področju turizma v Beli krajini, ki bodo razposlana vsem turističnim delavcem in gostinskim obratom, če pa hočemo doseči, da bo Bela krajina v turizmu zavzela mesto,   ki   ji po
zgodovinskih in turističnih zanimivostih gre, se moramo za to složno zavzeti vsi, ki delamo na tem področju. Pričakujemo, da bodo zasebni gostilničarji poslej pokazali več resnosti do teh pomembnih vprašanj in da se bodo uvrstili med aktivne turistične delavce ter pomagali utirati turizmu pot, hkrati pa bodo s tem napravili največjo uslugo sami sebi!
-jž
RAZPIS SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE NOVO MESTO
Na podlagi 42. člena pravil Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto
/ razpisuje  upravni odbor
VI. NATEČAJ
za dajanje stanovanjskih posojil individualnim graditeljem za novogradnje, dograditve, adaptacije ter za nakup stanovanj, ki   se grade za tržišče, za leto 1965 in 1966 kot sledi:
1. Novogradnje:
a) za borce NOV — 20,000.000 din za 1. 1965
30,000.000 din za 1. 1966
b) ostali prosilci — 45,000.000 din za 1. 1965
50,000.000 din Z3 1. 19G6
2. Dograditve in adaptacije stanovanj:
a) za borce NOV — 10,000.000 din za 1. 1965
10,000.000 din za 1. 1906
b) ostali prosilci — 10,000.000 ddn za 1. 1965
10,000.000 din za 1. 1966
3. Za nakup stanovanj,
ki se grade za tržišče: 15,000.000 din za 1. 1965
30,000.000 din za 1. 1966
4. Posojila se bodo dajala kot udeležba pri financiranju izgradnje stanovanj, ki se bodo gradila v letu 1065 in 1966 na območju občine Novo mesto.
5. Natečaja se lahkoudeležijo osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju Izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice po predpisih o vojaških in mirovn.h invalidih in po predpesih o udeležencih NOV.
6. Pogoji natečaja:
a) najdaljši rok vračanja posojala 25 let, razen pri 1 a) in 2 a), kjer znaša najdaljša odplačilna doba 40 let;
b) najnižja obrestna mera 1 °/o;
c) najnižja lastna udeležba je 50 % od predračunske vred nosti gradnje, razen pod 1 a) in 2 a), kjer je udeležba lahko Uidi ndžja. Osebe, ki imajo objekt v gradnji, dokažejo lastno udeležbo s fazo izgradnje.
7. Prednostni kriteriji pri odobravanju posojil:
a) splošna družbena korist,
b) večja lastna udeležba,
c) krajši rok vračanja posojila,
d) večja obrestna mora, vendar ne nad 6 %, e) udeležba podjetja, odnosno delodajalca.
8. Vsak ponudnik je dolžan še pred vložitvijo ponudba vplačati 0,2 % varščino od zaprošenega posojila na račun 600-11-087-16, — ObS Novo mesto, depozit stanovanjskega sklada. Odrezek o vplačilu varščine se mora priložiti ponudbi. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe, sicer pa se vrne vplačniku.
9. Udeležba se mora nakazati najkasneje v robu 30 dni po pravnomočnosti odločbe o izidu natečaja.
10. Izid natečaja bo objavljen 26. februarja 1965 na oglasni deski Skupščine občine Novo mesto.
11. Vsaki ponudb: se mora priložiti predpisana dokumentacija kot to določajo pravila sklada.
Izvleček iz pravil sklada, tiskovine, kakor tudd vsa potrebna navodila so interesentom na razpolago pri Zavodu za Izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg 8.
Ponudbo je treba vložiti najkasneje do vključno 5. februarja 1965 v zaprti kuverti na naslov: Zavod za izgradnjo in urtijanjo naselij. Novo mesto, Prešernov trg 8. Na ovoju mora biti označeno besedilo: VI. NATEČAJ ZA STANOVANJSKA POSOJILA.
Upravni odbor SZSH občine Novo mesto
Iz kraja v kraj. Iz občine v občino
Dedek Mraz novomeškega Cestnega podjetja je od 27. do 31. decembra obiskal in obdaril več kot 500 otrok v najbolj oddaljen h krajih devetih dolenjskih občin Pol-tovornjak z dedkom Mrazom se je ustavil v vseh tistih krajih, kjer živi najVeč otrok cestarjev, delavcev in uslužbencev Cestnega podjetja.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
Obdarovani člani Zveze borcev in vojaški vojni invalidi ob novoletni jelki v novomeški bolnišnici
ftaišno tovarištvo ne pozna pozabe!
Kot že več let zapovrstjo, tudi ob koncu leta 19G4 na občinskem Združenju borcev NOV Novo mesto niso pozabili tovariške dolžnosti do članov, ki bodo prihod novega leta pričakaU — na bolniški postelji. Združenje se je obrnilo na delovne .organizacije za pomoč. In nc zaman! Kolektivi so razumeli tovariško gesto Združenja in ga podprli.
Popis je pokazal, da je na cddelkib novomeške bolnišnice nekaj dni pred novim letom iskalo zdravje kar 92 članov Zveze borcev in VVI. Odkod so? To ni nihče spraševal. Iz številnih občin so doma in celo iz drugih republik. Iz novomeške občine jih je bila tretjina. Na občinskem združenju so pripravili darila, zatem pa so 30. decembra delegacije Združenja obiskale vse člane Zveze borcev. Za vsakega je bila toplu tovari-ška čestitka in želja za novo leto, za vsakega darilce, vsakemu je veljal topel stisk tovariške roke ...
Tovariši Avgust Jazbinšek. Janez Zupančič, Martina I*e-trič, Franc Škof, tovarišsca Suhijeva in drugi člani občinskega odbora Združenja so bili deležni tople zahvale
vseh, ki so jih obiskali. Mnogi se niso mogli udeležiti skupne čestitke. Te so člani obiskali na postelji. Mnogi so bili prijetno presenečeni, zlasti tisti iz drugih republik, češ: tudi nas ste prišli obi-skat, ki nismo iz vaše občine? Da, tudi vas, saj ste člani naših organizacij, saj ste naši tovariši!
Besede zahvale so bile tople: »Veseli smo daril, še bolj pa tako lepe tovariške geste, tega ne bomo pozabili ...« je med drugim dejal Matija Čemas iz Zilj v Beli krajini. Tako je naglasil tudi tovariš Zakrajšek na pljučnem oddelku, enako je povedal vsak, še več pa so povedal- njihovi izrazi v očeh. In tudi to je vredno zapisati. Uprava bolnišnice z osebjem vred je poskrbela, da sta ob:sk in obdaritev lepo potekala, da ni bil nihče pozabljen, da je bilo razpoloženje ob obisku na višini. V razgovorih so člani Zveze borcev, ki se zdravija v novomeški bolnišnici, brez zadržanja hvalili zelo lep odnos do njih na vseh oddelkih in veliko skrb ter prizadevnost vsega kolektiva bolnišnice, da bi se čimprej zdravi vrnili na svoje domove.
Letos se dedek Mraz v javnosti ni pokazal otrokom tolikokrat kot drugekrati, obiskal pa je več manjših in večjih kolektivov ter njihovim otrokom pripravil obilo veselja — Na sliki: takole so ga pričakali otroci uslužbencev novomeške bolnišnice (Foto: Polde Grahek)
Kolona novih tovornih avtomobilov podjetja »GORJANCI« na poti iz Straže v Novo mesto, kjer so jih 29. decembra tehnično pregledali in registrirali. — Vsem voznikom in njihovim spremljevalcem: SREČNE VOŽNJE V LETU 1965!
»GOBJANCI«: ena milijarda in nova vozila
11. decembra 1964 so v Tuzemski špediciji in avtobusnem prometu Gorjanci v Straži ustvarili prvič odkar kolektiv obstaja, milijardo dinarjev prometa. Za 205 članski kolektiv je pomenil ta dan veliko delovno zmago. Njihov u speh je toliko bolj pomemben in razveseljiv tudi zato, ker kaže, da se v prometni panogi, za katero ugotavljamo, da sicer zaostaja, naše domače prevoz niško podjetje žilavo, pa tudi uspešno borj za svoj obstoj in napredek.
Letni plan za 1964, ki jim je nalagal 1 milijardo in 50,000.000 din prometa, so presegli. V tovornem prometu so do 11. decembra ustvarili 678,000.000 dinarjev, v potniškem prometu 264,000.000 dinarjev, preostalih 58,000.000 pa je delež delavnic in drugih dejavnosti. Do konca leta so plan prometa presegli za dva odst. Avtobusi podjetja Gorjanci,   ki vozijo
na 20 rednih in na mnogih izletniških progah, so prevozili v letu 1964 približno 1,300.000 km, tovornjaki in prikolice, ki imajo skupno nosilnost 670 ton, pa so prevozili 36,000.000 tonskih kolometrov.
29. december 1964 je bil za delovni kolektiv Gorjancev drug velik praznik v minulem letu. Tega dne so dali v promet 10 novih tovornih vozil FIAT—682 —N—3 z nosilsnostjo po 10 ton, 5 teh vozil pa ima 14 tonske P—14 prikolice, izdelek podjetja Itas iz Kočevja. Za preostalih 5 vozil bo podjetje Itas dobavilo 18-t.onske prikolice P—18 v februarju letos. S tem se bo nosilnost voznega parka podjetja Gorjanci povečala iz dosedanjih 670 na 930 ton, kar pomeni, da bo kolektiv lansko milijardo lahko letos znatno presegel.
Pri nakupu vozil so uporabili inozemski 5-letni kredit   pri   Invest banki
Iz Marindola, Žunsčev ter Velikih in M®Hh Sel
@ Pred dnevi je bil v Ma-rindolu sestanek s člani SZDL pred volitvami v nove odbore. Zelo velika udeležba va-ščanov je dokaz, da bi morali biti sestanki bolj pogosti. Vaščan,: so se pogovorili o volitvah v novo vodstvo svoje organizacije in o priključitvi Marindola v krajevno skupnost Adlešiči. Obravnavali so tudi gospodarske In politične dogodke doma in v svetu, kakor tudi pomen VIII. kongresa ZKJ. V Ma-rdndolu so sklenili, da bodo volilne konference povečale število članstva za 100 odst.
$ V Žuničih je bil na podobnem sestanku izvoljen pododbor, kakor tudi delegati za krajevno konferenco SZDL v Adlešičih. Prebivalci So v navzočnosti zastopnika občine Črnomelj Franca Cimermana ponovno zahtevali
rekonstrukcijo ceste Pretoku -Zuniči, da bi lahko po njej vozil avtobus.
Janko Starešinič je razpravljal o otrocih, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole na Vinici in morajo vsak dan narediti v šolo in nazaj 24 km, kar je posebno v slabem vremenu mnogo prevelika obremenitev za mladega človeka. Vaščani iz vasi Milici, žitnici in Paunoviči so sklenili, da se priključijo adle-šičk; krajevni skupnosti.
£ Na predvolilnem sestanku v vasi Velika in Mala Sela so tudi izvolili delegate za krajevno konferenco, člani SZDL so precej ostro zahtevali pojasnila, kaj je z žagarskim obratom v Pobrežju, zakaj les na tem obratu gnije in zakaj žaga ne obratuje. Ljudje hočejo izvedeti, kdo je temu kriv! A. C.
carino v znesku 33,000.000 so plačali takoj, za 5 prikolic so podjetju Itas prav tako tako i odšteli 25,500.000 dinarjev, preostalih 5 prikolic pa bodo plačali ob prevzemu v februarju letos. Skupna investicija v 260 ton novega voznega parka znese 165,000.000 dinarjev. Kolektiv je pri tem najel le za 70,000.000 dinarjev 5-letni investicijski kredit, vse drugo pa je plačal takoj. K temu mu je v precejšnji meri pripomogla sprostitev sredstev za razširjeno reprodukcijo, saj so se podjetju Gorjanci letos povećah skladi in ta sredstva za trikrat. Razen tega pa je tolikšno obnovo voznega parka omogočila povečana funkcionalna amortizacija, ki jo kolektiv kot dober gospodar zbira v le namene že tri leta.
■ Kolektivu tako k ob -tad ma delovnima zmaga-jgg ma. ki ju je doživel H£ lani, kot k nabavi no yj vili vozil iz srca čestita fcy rilo', vsem njegovi.n 03 voznikom pa želimo gaj srečno vožnjo!
Koristen seminar v Brežicah
Občinski odbor SZDL prireja v soboto v Prosvetnem domu seminar za novo izvoljene predsednike, tajnike in blagajnike krajevnih odborov Socialistične zveze. Seminar bo trajal ves dan. Slušatelji bodo na njem dobili napotke za delo v organizaciji:. Program je prilagojen  praktičnim zahtevam.
Beneški fantje v Toplicah
V nedeljo, 2. januarja, so gostovali v prosvetnem domu v Dolenjskih Toplicah Beneški fantje. Kljub slabemu vremenu so obiskovalci napolnili dvorano, saj Beneške fante v Dolenjskih Toplicah radi poslušajo.
Oktobra so minila štiri leta, kar je v Šentjernej prišla dr. Alojzija Petric. Te dni pa se zdravnica poslavlja od vseh 8.500 ljudi z območja krajevnega urada Šentjernej in škocjan, katerim je vsa ta leta  v bolezni pomagala.
Zdravnica za 8.500 ljudi
Januarja nastopi namreč novo službo v Ljubljani.
— Kako ste se počutili med prebivalci šentjernejske doline?
— Zelo lepo smo se razu meli. Ljudi v teh krajih nisem prav nič poznala, ker sem doma iz Bele krajine, pa vendar smo kmalu postali dobri znanci, če so me prišli klicat na dom, sem vedela, da je res sila. Nikoli nisem šla brez potrebe na obisk.
— Ste bili vsa štiri leta hudo zaposleni?
— Dela je bilo vedno toliko da so leta hitro minila. Ambulanto imamo odprto vsak dan, razen tega imamo enkrat p tednu posvetovalnico za noseče žene in otroke, opravljamo sistematske preglede šolskiti otrok po vseh šolah, dvakrat v tednu imam še ordinacijo v škocjanu itd., itd.
— Kaj ;w delovni pogoji?
— Zelo slabi! Prostori zdravstvene - postaje so nemogoči. V eni sobi je hkrati ordinacija, administracija in sestra opravlja v njej svoje delo, patronažna sestra pa mora, kadar je doma, delati v čakalnici,-
— Ze. več let se govori o gradnji nove zdravstvene postaje. Ali bo iz te moke kaj kruha?
— Po najnovejših vesteh jo bodo spomladi 1965 zagotovo pričeli graditi, šentjernejča-nom iz srča želim, da bi čimprej dobili novo zdravstveno postajo, ki si je že toliko časa močno želijo! R. B.
V IMENU VSEH ZNANCEV IN PRIJATELJEV:
Srečno, tovariš Andrej!
Z Otočca
■ Kakor ostalo organizacije, je liKli ZMS imela svojo konferenco.
Letos delo v tej organizaciji ni bilo uspešno, zato so prisotni menil;, naj .se ta organizacija posveti pretežno kulturno prosvetni dejavno-stir saj je ta že skoraj izumrla. Izvoljen je bil no-.' odbor, ki bo razširjal mladinsko aktivnost, ne pa da jo zavira, kot je to praik ič no delal letošnji.
Kakor enciklopedija v malem je knjiga, v kateri naj. deš vse, kar si že vedel in o čemer se ti niti ne sanja, nekak kočevski Vseved ali pa s pomembnimi in nepomembnimi podatki in dogodki popisana kronika. Aha, že vemo, kdo je to — Andrej Ar k o iz Kočevja, aktiven družbeni delavec, športni funkcionar Ud-, od 1. januarja dalje pa poklicen penzio-nist.
Jeseni bo 60 let, odkar se je rodil v Ribnici. Kljub temu, da je preživel tu le otroška leta, je ostal ves čas po srcu pravi Ribničan.
»Je vaše ribniško utripajoče srce glavni vzrok, da ste dali edinemu sinu ime Urban?«
— Vsekakor. Spomnil sem se Ribničana Urbana (od kod to ime, ne vem), pa tudi tega, da sem v vsej Ribnici po-znal samo enega Urbana, pa še temu je bilo ime France, pa sem si dejal: Urban naj bo. No, pa je.. .
»Ko sva že pri Ribničanih, kaj menite o ribniškem hu. morju, o katerem je bilo že toliko rečenega?«
— Ribniški humor je bil vedno nekaj svojstvenega in je še: le močno je že popačen, že vsako šalo, naj bo še tako nebogljena, pripisujejo Ribničanom, verjetno zato, da bi bolj »vžgala«, s tem pa zdrav ribniški humor zgublja na ostrini. Pa tudi bolj resni smo postali -. .
»Zdaj ste tako rekoč pen-zionlst. Na kaj ste najprej pomislili, ko ste se prvo jutro zbudili v vlogi upokojen, ca?«
— Najprej sem mislil, da je žena spet pozabila naviti budilko in sem že mislil za-godrnjati ter leteti, seveda i zamudo v službo, šele potem sem se spomnil, kako je s to rečjo in sem se — postelji obrnil na drugo stran.
»Kaj ?nislite o poklicu pen-
zionista in sploh o penzioni-stovskem ,cehu'?«
— Doslej sem bil star uradnik, poslej bom pa mlad upokojenec in se bom vsekakor moral od starejših še rnarsikaj naučiti. Predvsem o tem si še nisem na jasnem, ali naj bom čist profesionalen penzionist (na klopci pred cerkvijo) ali polprofesi-onalen, honoraren upokojenec. Bistveno vlogo igra pri tem seveda višina pokojnine, ki mi je zamotam procedura doslej še ni odmerila.
Za prvo silo sem šel v pokoj kot Zidarjev uslužbenec, zdaj pa že študiram, kako bi upokojil še razne funkcije in druga podobna opravila, za katera sicer (in prav zato!) ne bom dobil pokojnine, pač pa mir. Spomladi me bodo rotirali kot občinskega od' bomika itd., zvest bom pa še ostal telesni kulturi (že 45 let sem aktiven športni delavec!); lažje se bom posvetil vodstu doma telesne kulture, bridke penzionistovske urice pa mi bo lajšal dolgoletni zvesti spremijevalec-konjiček: filatelija.
Na koncu bi o svojem novem poklicu in poklicu toliko drugili prijateljev in znancev — upokojencev — dejal še to, da zanje manjka v Kočevju družabnosti. Upokojencev dan je dolg in težko se je prebiti skozenj- Veliko Hh je, ki jim ne preostaja drugega, kakor posedati /x> »penzionistovsklh« klopeh, krmiti golobe po mestu in se pogovarjati o več ali manj nizkih, nikdar pa času primernih pokojninah. ..
Tovariš Andrej, v imenu ftevll/nih znancev, prijateljev in sodelavcev — 'srečno in še veliko »honorarnih«. »penzio-?iistovskih« uspehov, hkrati pa hvala za res veliko in pomembno deTp, opravljeno V korist sk-tfffnosli!
FRANCE GR1VEC
Komunisti
o problemih in
vzgoji mladine
Komunisti novomeške občine bodo na konferenci ob koncu januarja razpravljali o gospodarjenju, samoupravljanju, družben:h službah, kritiki, javnom mnenju in obveščanju občanov ter o notranji graditvi ZK v duhu VIII. kongresa ZKJ. Posebno pozornost bodo posvetili problemom in vzgoji delavske, kmečke in šolske mladine.
Veselje tudi v Kapelah
V četrtek, 31. decembra, je bita tudi na kepelski osnovni šoli novoletna prireditev. Pionirji so tovarišem in cicibanom s petjem, deklamaci-jami in kratkimi prizorčki ter s prihodom dedka Mraza pričarali novoletno razpoloženje.
Dedek Mraz ;e obdaroval nad 120 navzočih otrok. Za obdarovanje so prispevali DPM Brežice, SZDL Kapele in Ljudska potrošnja iz Brežic. Vsem se pionirji in cicibani najlepše zahvaljujejo!
D. V.
pedicija na Spitzberge
O ekspediciji na Spitebcrge bo v okviru Delavske univerze Novo mesto predaval 14. januarja ob 16. uri popoldne udeleženec odprave dr. Uroš Tršan. Predavanje o potovanju in vzponu na Spitzberge bo v domu JLA Udeleženci ekspedicije žele na ta način izraziti hvaležnost Novemu mestu, ker je tovarna zdravil KRKA opremila ekspedicijo s sanitetnim materialom.
Lahko bi imeli uspešnejšo konferenco!
Zapis o občinski sindikalni konferenci prosvetnih delavcev v Črnomlju
Sindikalna organizacija je instrument, kjer lahko delovni ljudje razpravljajo o problemih, ki jih meče na površje hiter tempo razvoja ekonomskega in družbeno političnega življenja. V okviru te organizacije naj bi se ljudje na podlagi tehtnih analiz obstoječega stanja dogovorili, kako čimbolj učinkovito reševati in odpravljali [.'.••manjkljvosti, napake in .slabosti, ki hromijo uveljavljanje socialističnih družbenih odnosov. Na sindikalnih konferencah naj bi se udeleženci pogovorili o vsem, kar possiitivno ali negativno vpliva na gibanje in razvoj nase družbe. S sklepi naj bi
se zmenili za enotno in uspešno subjektivno akcijo za premagovanje težav..
Vse to navedeno bi še posebej ustrezalo, da bi prišlo na dnevni red sindikalne konference prosvetnih delavcev v črnomaljski občini, kjer na vsakem koraku ne manjka nerešenih vprašanj v šolstvu in prosveti. Toda na žalost do stvari nekoliko drugačne. Pa si na kratko oglejmo nekaj značilnost zbora prosvetnih delavcev v črnomaljski občini, ki je bil 21. 11. v Črnomlju.
Ko je bilo končano predavanje o kategorizaciji duševno prizadetih otrok ter drugo —  o  pwWean>ih sodbbnega
pedagoškega dela — so udeleženci imeli daljši odmor, ker so čakali na predsednika sindikata prosvetnih delavcev v občini. Kb je prišel, je zastavil nekaj vprašanj, okrog katerih naj bi se razvila razprava. Ali se more dati v nekaj skopih stavkih objektivna analiza problemov šolstva v občini? Ali je dana s tem podlaga za živahno in koristno razpravo? Verjetno ne. Dokaz: k razpravi se ni nihče oglasil. Videti je bilo, da je vse v redu. Saj ni težav, saj ni stvari, ki tarejo šolstvo in v zvezi s tem prO svetne delavce v občini. Morda pa so težave, vendar prosvetni delavca niso zaintere-
sirani za njihovo uspešno premagovanje? Ali pa se čutijo morda nemočne, se pravi, da ne razumejo odnosno ne verjamejo v pomembno vlOgo osebnosti in subjektivnih sil sploh v družbi? In še tretja možnost je, da so udeleženci konference komaj čakali, da zapustijo zakajeno dvorano in gredo na zakusko.
Na srečo je bil med udeleženci le nekdo, ki je izrazil začudenje nad delom konference in nakaza! vsaj nekaj težav, s katerimi se srečuje naše osnovno šolstvo.' Vendar se je zaradi nekonstruktivne razprave tovariša iz Črnomlja diskusija obrnila v napačno smer in se razvodenela. Zakaj? Zdi se mi, da je trditev, da so prosvetni delavci v naši družbi (tudi v črnomaljski občini) dovolj in primerno nagrajeni za svoje delo in vlogo, nevodržna! Govoriti o vseh mogočih aktih,
predpisih itd., ne pa razpravljati o dejanskem stanju je, milo rečeno, nesmiselno. Spomnimo se samo na eno protislovje v naši družbi: na preveliko vlaganje sredstev v zidove, pri neizkoriščenosti sedanjih proizvodnih kapacitet, in na drugi strani na premajhno materialno bazo negospodarskih dejavnosti, kamor spada tudi Všolstvo, pa bomo lahko krepko stopili na jezik vsakomur, ki skuša idealizirati položaj šolstva in obenem prosvetnih delavcev.
To je samo nekaj misli v skopem o zboru prosvetnih delavcev v črnomaljski občini. Vsi, predvsem pa sami prosvetni delavci, se nad takim pojavom temeljito zamislimo. Podrobneje se ne bi spuščal v vzroke za tako stanje na konferenci, vendar se mi zdi potrebno poudariti, da precejšen del krivde za to nosijo ljudje, ki sb kon-
ferenco pripravljali, odnosno tisti, ki bi jo morali pripraviti, pa je nisO, vsaj tako ne, kot bi bilo potrebno in kar bi odgovarjalo obstoječim razmeram. Mislim , da so udeleženci odšli s tega zbora razočarani, predvsem pa tisti, ki smo bili prvič na. takem zboru prosvetnih delavcev.
Na koncu bi omenil še to, da financiranje šolstva, skrb za kadre, štipendiranje, uvajanje samoupravljanja v šolstvu itd., o čemer naj bi razpravljal --»k zbor, ni stvar samo prosvetnih delavcev in zato ni prav, da se tega zbora ni udeležil nihče od predstavnikov občinske skupščine ipd. Dedno kaže to na zapostavljanje prosvetnega dela. Posledice tega so že dovolj vidne in ni po+reT>no. da bi jih omenjal.
J. PEiRKO
Majhne so te stvari...
Iz majhnih stvari obstaja svet, pravijo. Iz majhnega raste veliko — to je stara resnica. Na majhnem kamenčku se lahko tudi grdo pade itd. itd....
Zadevica z nedisciplinirano nogo je tudi majhna stvar, morda še manjša kot tista, no — saj boste zvedeli!
Lepa je ta nova stavba. Take še nimamo. Kar fotografiral jo bom. Toliko bolj, ker sodi stavba v imenovalec »družbeni standard«. Odkod bi jo »vzel« na film? Seve, od te strani! O, še del j nazaj moram, da bom ujel celo v objektiv. Skoraj do tiste žive meje. Aha, tu je še kupček smetja. Nanj stopim, da bo perspektiva slike lepša. — čmak! Dobro dlan nad gleženj sem se pogre/nil. V blato? Kaj še! Saj stojim izven gradbenega območja. Cmoknil sem v čisto lepo belo apno (pokrito, seveda, prav narahlo s smel-jem). Koliko ga je? Po oceni, morda 50 kg. Lepo, čisto, mastno kot maslo! Pravite — nič čudnega! Apno poleg gradbišča! Res je, ampak tik žive meje med koprivami, narahlo zakrito s smetjem. Kaj bi na primer škaf apna v primerjavi s skoraj milijardo dinarjev vredno stavbo? In konec koncev, kaj pa je vrednost tega apna proti celotni investiciji? Atomska drobtina! Smentana nedisciplinirana noga, kam vse stopi. Saj bi lahko še komu na prste, zlomek ...
Nič manjše zlo ni, če je človek dalekoviden. Ni vedno dobro. Postavim za primer tisto jesensko jutro, ko se je v Zadnji ulici Novega mesta ustavil kamion. Prazen? Naa, naložen z gajbica-mi grozdja! In se na kamion povzpne mož v službenem plašču in s košarico v roki. Na »oko« bi šlo v njo 3 do 4 kg grozdja. Možak resen da je kaj. Lepo, previdno stopa med gajbicami, jemlje v roke grozd tu, grozd tam. Izbira, odbi-ra. Kar ne odgovarja, gre nazaj v gajbice. Tudi gnile jagode. Narod bo vse to pokupil! S polno košarico ne nabranega, temveč IZBRANEGA grozdja je možak zadovoljno stopil s kamiona. Je vzel vzorec? Morda merico kot mlinarji? Kdo bi to vedel! Kamion je kmalu nato odpeljal. K potrošnikom, jasno. Za te bo dobro tudi tisto, kar je estetski odbiralec vrgel nazaj v gajbice, ker za v košarico ni bilo primerno. Ne verjamete? Pa si oglejte sliko ...
In spet — kaj je vendar teh nekaj grozdov proti celemu kamionu žlahtnega sadeža? Brez vsake kalkulacije se to da vklakulirati v prodajno ceno. Tisti, ki so dobili grozdje zastonj, so bili darila prav gotovo veseli.
Pravim, majhne so te stvari...
PIKL
Vozil je po levi in trčil v vprcžfii voz
Prevoznik s konjsko vprego Ivan Germovšek iz Za-kota je 26. decembra zvečer peljal s postaje v Brežice moko za podjetje MERKS. V Sentlenartu je izpregcl konje in šel pomagat vozniku pred seboj, ki zaradi poledice ni mogel speljati voza. Ob njegovem vozu sta medtem Btala Ivan Ruškan iz Zakota In Martin Godler iz Brezine Tedaj je pripeljal iz brežiške smeri po levi strani tovornjak in s sprednjo stranjo zadel v voz brez konjev. Voz je udarec vrgel nekaj metrov stran v obcestni jarek In prevrnil sc je tudi tovor. Pod vozom   i.- obležal Ivan Ruš-
kan in si zlomil desno nogo nad kolenom.
Tovornjak je obstal na cesti. Vozil ga je Franc Lapuh, šofer pri podjetju Brežice — Vino. Čez 15 minut je pripeljal za njim drugi tovornjak, naložen s hlodovino. Ker voznik Lapuh ob nesreči ni postavil na cesto varnostnega trikotnika in na svojem vozilu ni prižgal ustreznih luči, se jc avtomobil s hlodo-vino zaletel v vozilo podjetja Brežice—Vino. Domnevajo, da je bil voznik lapuh vinjen, ker je odločno odklonil odvzem krvi. Materialno škodo na obeh tovornih avtomobilih so ocenrli na približno 40O.(HX) dinarjev.
Dva rudarja mrtva ob nesieci v rudniku Globoko
V sredo 23. decembra je po prihodu popoldanske izmene na delovno mesto po drugi uri prišlo do težke nesreče. V razgovoru z obrato-vodjo rudnika Globoko tovarišem Kranjcem in nadzornikoma   Harapinom   in Krža-
nom smo izvedeli, da je po strokovnem mnenju priški do nesreče zaradi pogrezanja slojišča na odkopu kremenčevega peska. Tako je pi<i odpiranju na stropu zaradi močnega pritiska spodrsnila stojka in v trenutku zasula
tri rudarje. Tovariša Ogo-reven so prisebni sodelavci hitro odkopali, čeprav je bil do vratu v pesku. Zal pa ni-so mogli rešiti drugih dveh kopačev Drugoviča in Jagri-ča. Prvega so izkopali izpod plasti peska mrtvega po nekaj urah, drugega pa šele naslednje jutro. Kljub nesebični in hitri pomoči kaj več ni bilo mogoče narediti. Na sedež podjetja so takoj pri-luteli reševalci, družinam ponesrečencev pa sta med prvimi izrekla sožalje tudi predsednik in podpredsednik občinske skupščme ter predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. V žalnem sprevodu na pokopališče v Pišece je bila v četrtek popoldne velika množica Globočanov, predstavnikov organizacij in ustanov ter rudarjev na čelu s sevniško godbo na pihala.
600.000 dinarjev pomoči družinama ponesrečenih rudarjev
Občinska skupščina v Bre-/.icah je na seji 29. decembra izglasovala enkratno pomoč družinam ponesrečenih rudarjev v Globokem. Otroka pokojnega Drugoviča bosta dobila na hranilni knjižici vsak po 200.000 dinarjev, starši ponesrečenega rudarja Jagriča pa tudi 200.000 dinarjev. V težkem socialnem položaju se je po smrti moža in očeta znašla zlasti družina Drugo-vič. Svojcem bo pomagal tudi kolektiv   Rudnika Globoko.
Tovornjak in avtobus trčila pri Ribnici
Med novoletnima prazniki v Ribnici ni bilo veliko »prometa« z nesrečami, kar pa jih je bilo, so bile večinoma posledice slabega vremena, megle ali pa nepazljivosti.
V četrtek, 31. decembra ob 18,45 je vozil iz Kočevja proti Ribnici Franc Knavs iz Ljubljane s fičkom, v katerem so bili poleg njega še štirje potniki. V Gorici vasi je prezrl most, zavozil v leseno ograjo in nato v reko. K sreči potnika ndso bili poškodovani, na avtomobilu pa je za okrog 600 tisoč dinarjev škode. Ker to ni prvi avtomobil, ki je nevarni most »zgrešil«, je nujno, da čimprej zgradijo novega, saj sedanji p>redstvlja na vsej kočevski cesti najhujšo prometno oviro.
Dobro uro kasneje sta na
drugem koncu Ribnice — v Gorenji vasi — trčila tovornjak s prikolico in avtobus. Sapov avtobus je prihajal iz ljubljanske smeri in ga je vozil Simon Holer, tovornjak Avto Kočevje pa je upravljal Franc Boštjančič. Voznik to vomjaka je ob srečanju zavrl, na zasneženi cesti pa je prazno prikolico zaneslo proti sredini ceste — v avtobus Poškodovan ni bil nihče, materialno škodo pa so ocenili na 400.000 din.
Prva nesreča v novem letu se je pripetila 1. januarja ob 6,15 uri blizu mosta v Gorici vasi. Mopedist Jože Pucelj iz Slatnika se je zaletel v skupino žensk, ki so hodile po cesti. Poškodovana sta bila mopedist in Ivana Peček V/. Hrovače; oba so prepeljali v bolnišnico.
Sira nad očeta v Pristavi
F. P- iz Pristave pri Trebnjem je zelo grdo ravnal > s svojo ženo in z otroki, dokler so bili majhni. Večkra' jih je pretepel in spodil od hiše. Otroci s<o odrasli in zdaj se mu /a vse hudo maščujejo.
Tako se je zgodilo lani 5. maja, da je oče prišel z dela v vinogradu nekoliko vinjen. Na ženin očitek, da so razbili cilinder 'petrolejke, se je tako razburil, da je petrolejske luč vrgel skozi vrata. Prišlo je do prepira in tepeža, nakar je oče odšel z doma. Sinova V- in F. sta ga šla iskat. Od daleč sta videla oće'a, kako gre proti domu s tapetniškim šilcm v roki in slišala, da je sam s seboj govoril, kako bo donia vso poklal. Ko je prišel oče do grmovja, kjer sta bila sinova skrita, je starejši sin V. skočil nadenj s kolcem ki ga je bil odlomil v grmovju in ga začel pretepati, dokler mu ni šilo zletelo iz rok. Pretepel ga je tako, da mu je poleg več manjših poškodb
zlomil tudi obe kos'i desne podlahti, kar sodi med hude telesne poškodbe.
Zaradi tega je javni tožilec vložil proti obema bratoma obtožbo In te dni je zadevo obravnavalo okrožno sodišče v Novem mestu. Ugotovljeno je bilo, da mlajši sin oše'a ni tepel in je bil zato oproščen obtožbe, starejši sin pa je dejanje odkrito priznal in obžaloval, vendar je povedal, da je v mladih letih mnogo pretrpel zaradi očetovega nasilja. To je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino V. P. je bil obsojen na en mesec zapora, pogojno za eno
S silvestrovanja v bolnišnico
Na silvestrovanju na Dvoru je v prvih urah novega leta Feliks PogrAjc iz Zagradca z ostrim predmetom udaril po hrbtu I.uclv'ka Strajnerja. Ranjenega Strajnerja so odpeljali v bolnišnico, objestnež pa se bo moral za svoje dejanje zagovarjati.
¥ S prazničnih dneh S smrti
V brežiški bolnišnici je bil praznični obračun tokrat tragičen. Na kirurgiji so v novoletnih dneh zabeležili tri smrtne primere, na internem oddelku pa tudi tri.
Dr. Marko Pire, dežurni zdravnik na kirurškem in ginekološko porodniškem oddelki!, je imel na novoletno noč polne roke dela. 31. decembra so okoli polnoči pripeljali v bolnišnico 14-letnega Ivana Omerzo iz Malega kamna. Ponesrečil se je z vojaškim patronom, ki mn je eksplodiral v roki. Ponesrečenec je umrl ta koj po prihodu v bolnišnico. Isto noč je moral dežurni zdravnik opraviti še nujno ginekološko operacijo, razen tega pa je vso noč šival posledice novoletnega razpoloženja. To so bile manjše poškodbe zaradi prometnih nesreč.
Naslednji dan je umrla v bolnišnici 24-letna Marija Jankovič iz Malega Podloga, ki je izgubila življenje zaradi budili posledic trčenja osebnega avtomobila v obcestno drevo. Nesreča se je pripetila v bližni Krškega, ko se je pokojna z voznikom Albinom Stipičem in še eno sopotnico vračala s svatbe. Na novo leto je umrl na kirurgiji tudi 41-letni kmet Jože Unetič z Vinje-ga vrha- Poškodoval se je že pred dnevi, vendar je na lastno odgovornost za pustil bolnišnico in se zdaj vrnil umret. Dr. Marko Pire je povedal, da je za letošnje novoletne praznike razveseljiva ugotovitev, da ni bilo v. bolnišnici nič pacientov zaradi pretepov. Zato pa je bilo seveda več prometnih nezgod.
Na internem oddelku sta 2. januarja umrla dva bolnika: Leopold Gerdo-vič, vojni invalid iz Kršite vasi, in Konstantin šmid, invalidski upokojenec iz Globokega. V nedeljo so zabeležili tretjo smrt. Umrla je Jožefa Za-košek, družinska upokojenka iz Krške vasi.
Kazen zaradi malomarne in prehitre vožnje v Trebnjem
F. L., zaposlsn v žužem-berški Iskri, je lani 28. avgusta popoldne v bližini gostilne Grmovšek v Trebnjem z motornim kolesom podrl 5 letno Sonjo Slak, pri čemer si je ta prelomila desno golen in se hudo telesno-poškodovala.
Ta primer malomarne vožnje proti cestnim predpisom je pred kratkim obravnavalo okrožno sodišče v Novem mestu in ugotovilo, da je F. L- kriv nesreče. Obtoženec je priznal, da je otroka podrl, v isti sapi pa zatrjeval, da se ne čuti krivega, češ da je vozil pravilno po desni strani in da je otroka zagledal le
2 metra pred vozilom, ko je ta nenadoma prečkal cesto.
Zagovoru pa sodišče ni moglo povsem verjeti, say je mala Sonja pritekla na cesto preko 8 m širokega pločnika/ če bi voznik previdno in z zmerno hitrostjo vozil, bi otroka moral pravočasno opaziti. Del krivde leži tudi na otrokovih starših zaradi slabega nadzorstva nad takk> majhnim otrokom, kar je sodišče "".udi upoštevalo.
F. L. je bil obsojen na S meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, mimo tega zahtevajo otrokovi starši 50 tisoč dinarjev odškodnine, kar pa bodo morali izterjaM s civilno pravdo.
V Novem mestu našli utopljenko
Pri Seidlovem mlinu v Novem mestu so 2. januarja opoldne potegnili iz Krke truplo Ljudmile Košmrlj, 18, s Potovrha. Ljudmilo so pogrešili 14. decembra lani, ko je nenadoma odšla iz stanovanja v Bršlinu. Preiskovalni org;mi menijo, da si je dekle samo vzelo življenje
Po pretepu v Dobravicah
Zadnje dejanje dramatičnega pretepa v Dobravicah pri Trebnjem, ki se je dogodil lana julija, se je pred kratkim odvijalo v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu. Kaj so ugotovili?
F. C. in njegova sestra A. J. sta vsak s svojim kolom večkrat udarila Alojza Jerlaha in mu prizadejala udarnine na glavi in rokah ter ga hudo telesno poškodovala. Kaznivo dejanje sta oba priznala in tudi to, da sta ga storila hote. Maščevati sfa se hotela nad Jerlahom, katerega smatrata za krivca njihovih neurejenih družinskih razmer, zaradi katerih trpi 10 otrok. Tudi njiju je večkrat pretepel, dokler sta bila še majhna.
Tričlanski senat okrožnega sodišča je pri odmeri kazni upošteval vse obtežilne in olajšilne okodiščine in izrekel kazen: F. C. 5 mesecev zapora in A. J. 3 mesece za-
pora, obema pogojno za dobo dveh let.. Poškodovani Jer-lah zahteva od obeh obtožencev 808.000 din odškodnine, katero pa bo moral izterjati s civilno tožbo.
Pri prehitevanju pešcev je zavozil v jarek
Na cesti tretjega reda približno 200 metrov od mostu čez Krko proti Velikim Ma-lencem je 28. decembra zaneslo v obcestni jarek tovor« • njak. šofer Miha Tomažin, zaposlen pri gradbenem podjetju PIONIR Novo mesto, obrat Brežice, je vozil s kamionom gramoz in je pri prehitevanju pešcev zavrl. Cesta je bila poledenela in vozilo je po gladki površini zdrsnilo v jarek. K sreči škoda ni velika. Pri pregledu vozila so ugotovili, da znaša, okros 20.000 dinarjev.
3
Takrat ni prav nič pazila na pomen teh besed. Njen duh se ni ukvarjal s transportom, marveč z mislijo, kako naj uide. Kopica stvari, ki jim ni pripisovala nobenega pomena, ji je postala zdaj razumljiva, šele zda je začenjala prav razumeti: za ta transport so izbrali najlepša in najbolj zdrava getska dekleta: Monijek, največja judenrat-ska svinja, je sam naredil spisek in osebno vodil racijo. J?ela je dobro vedela, da doslej Monijek še ni organiziral nobene racije za delovno taborišče, zmeraj so jih organizirali njegovi podrejeni. Miličniki so privedli toliko ljudi, kot jim je bilo ukazano, a koga so pripeljali, je bila njihova stvar. Po navadi je vodil akcijo Komisariat za delo in ta je ukazal, da se ne smejo dotakniti deklet v delavnicah. Tokrat pa je imel be-
boste vtetovirane številke na svojih prsih in se jih naučile na pamet!« Nadzornica iz servisne čete je klicala številke po spisku. Dekleta, ki so jih poklicali, so stopile v stran.
Petmestna števila. Težko jih je prebrati z lastnih prsi, posebno še, kadar ti groza zamegli vči. Vsaka zmedeno prosi sosedo, naj pogleda na njene razgaljene prsi in ji natanko pove njeno številko.
V trenutku so se vse spremenile v številke z napetimi, ušesi, da bi slišale, ali so že poklicali novo oznako, s katero so jih zaznamovali pred drobno sekundo.
Danijelina številka je bila FELD-HURE A 13653, Felina pa FELD-HURE A 13652.
Radost ima tisoč obrazov in tako dolgo, dokler polje v nas vroča kri, nas veselje ne zapusti. Zdaj, ko sta
KA-CETNIK 135633
sedo Gestapo ... Noben član Komi-sariata za delo se ni prikazal. Fela pozna ljudi in vsak otrok v getu ti bo povedal, da je delovno taborišče pravzaprav isto kot Komisariat za delo. Kako je torej Gestapo prišel do tega? In kako to, da so to pot vzeli dekleta, ki so delala v »vojno-važnih« delavnicah Komisariata za delo, ko pa je toliko lenob, ki se skrivajo v getu? In navsezadnje: kako to, da niso izpustili niti ene deklice? Niti bogate niti privolegi-rane. Od kdaj denar in zveze ne delujejo več na Juderant?
»Zadnja skupina se vrača,« je reklo dekle.
Nasproti ležita na tleh obe sestri iz Chebina, dve pravoverni dekleti Hana in Civija. Objemata se in skušata druga drugi z roko podpreti glavo, da bi jima bilo mehkeje na trdih tleh. Videti sta kot dva zapuščena, prestrašena brezdomca. Vsa dekleta so tu zapuščena, a podoba je, da sta ti dve sestri najbolj zapuščeni od vseh. Hana sedi pokonci in gleda okrog sebe s prestrašenimi očmi; Civijine oči jo sledijo s pogledom preplašene gazele. Halje so jima premajhne in ju spredaj ne moreta zapeti. Na prsih imata vtetovi-ran nemški napis FELD-HURE. Ne vesta, kaj to pomeni, a njune ustnice rotijo boga v nebesih: »Ne zapusti naju!«
Vrata barake so se širom odprla. Dekleta so skočile pokonci kot na povelje, črke na črnem traku so se rdeče zasvetile. Vstopila je glavna nadzornica s spremljevalkami. Ob pogledu na trepet morilk v navzočnosti gospodarice je človek otrpnil od strahu.
Razleglo se je povelje: »Proučile
Danijela in Fela pogledali druga drugi številki, ju je prevzelo veselje: ostali bosta skupaj! Njuni številki sta zaporedni!
Ko so klicah Felino številko, se je Danijela pripravila, da ji sledi. A namesto nje so poklicali neko drugo, mnogo višjo številko. Preskočili so jo. Neko drugo dekle je stopilo naprej in se pridružilo skupini poklicanih.
»Delovna divizija!«
Spačeni nasmeh glavne nadzornice ji je plaval pred očmi. Delovna divizija! Kaj skriva ta beseda? Ni vedela, ali pomeni dobro ali zlo in to, da ni ničesar vedela, jo je navdalo s strahom. Prav kakor v getu — večno ista selitev na dve skupini, ki je razdvojila dušo getskega prebivalca; to, da nisi nikoli vedel, kateri skupini so namenili življenje in kateri smrt. Da je bila ena skupina namenjena smrti — o tem ni nikoli nihče dvomil.
Najlepša dekleta so poklicali v posebno skupino.
Ob vhodu v barako je bilo od daleč videti obris hladne, tihe, deško pristrižene glave glavne nadzornice. »Jutri boš sama odvrgla to svinjarijo!« Ko bi bila vsaj Fela ostala z njo! Zatisnila je oči od bolečine. Svinjarija. Z roko je segla k prsim. V njeno telo je bilo vžgano znamenje. Bila je ožigosana. Drhte se je z roko dotaknila medaljona, ki je visel tam. Potegnila ga je stran. Iz na pol odprte dlani so zrle vanjo Monijeve velike žametne oči:
»Dani, zakaj si odšla od mene?«
»Da ti prinesem darilo, srček.«
Oči so se ji zameglile, kot da bi jo zagrnila oblaki. Prevzela jo je
bridkost, kakšne še ni bila občutila. Težke solze so kapljale v njeno na pol odprto dlan. Solzna koprena ji je prepredla oči in jih zagrnila. Na fotografiji so se bele pentlje na njenih kitah vzdignile in zakrile Monijeve žametne oči. In v zavesti so se ji besede podile druga za drugo — kakor da bi jih prebrala na fotografiji.
»Jutri boš sama odvrgla ...«
»Dani, zakaj si...«
Dve veliki skupini sta bili razporejeni. Izklicane številke so odkorakale proti levemu delu taborišča — v Divizijo veselja, druga pa na desno — v Delovno divizijo.
5
29 —
Električna luč je bledo osvetljevala številko nad vrati barake: 29. številko barake, kamor so jo poslali. Danijela je odrinila vrata in vstopila.
Obstala je kot vkopana.
Temačna, neskončna pot, pokrita z meglo. Neštete človeške sence so brez cilja hodile sem in tja po megli; brez prestanka, brez počitka. Vse je bilo kot pod temno vodo. Zgoraj med oporniki so brlele lučke, ki so svetile zato, da si videl, kako je vse rumeno, turobno. Drugega konca barake ni bilo mogoče videti. Pot brez konca. Na obeh straneh dve vrsti podgradov, ena nad drugo. Zgoraj jn spodaj so bile brezštevilne človeške sence, zavite v cunje. Nekatere so ležale, neka-tre so sedele tesno druga ob drugi. Cunje na nogah, cunje na glavah. Nnjihov spol in starost nista bila razločna. Okostnjaki. Nešteti okostnjaki. Kamorkoli pogledaš, se vr-tinčijo okostnjaki v pramenih rumenkaste teme.
Vrata so se na stežaj odprla. Na prag je stopila nadzornica z gumijevko v roki in zavpila: »Na pograde!«
Danijela je stekla k pogradu in poskusila zlesti nanj. Od zgoraj so zarezale vanjo usta z velikanskimi zobmi, neke oči so se razširile v sovraštvu in noge so brcale in cepetale po njenih rekah ter je niso pustile gor. Nova! Obraz jo izdaja! Spodaj je nadzornica tolkla po glavah obotavljivk, ki so še begale po tleh barake. Udarci so odmevali tako, kot če bi udarjali s palico ob praznih posodah: Danijela je divje tekla sem in tja, dokler se ji navsezadnje ni posrečilo zlesti med druge na pograd.
Na pogradih je bila umazana slama — kakor v blatnem hlevu, ženske so se ji z mržnjo umaknile, se ji izognile, kot da je prišla sem svojevoljno, da si prilasti njihov prostor. Prav zdaj so zelo zaposlene. Nimajo časa zanjo. Vsaka ima rjasto kositrno posodo med noga-
mi. V posodi je umazan obrok čaja. Mrzlično čakajo, kdaj bodo dobile svoj obrok kruha. Zdaj nimajo časa zanjo. Ona, novinka, se mora zavedati, da jih bo preživela samo zato, ker je orišla sem za njimi. A naj le počaka. Jutri ji bodo na Baustelle pokazale, kako in kaj.
Vrata so se ponovno odprla. Vstopili sta dve nadzornici. Ena je zakričala: »Tišina!«
Dve j etnici nese ta polno košaro črnega kruha. Za njima gresta nadzornici z gumijevkami v rokah. Vrsta nad vrsto sede na slami jetnice z ramo ob rami. Ena izmed nadzornic hodi za košaro in meče vanje kruh. Jetnice pograbijo tenko črno skorjo, ki jim mora zadostovati do naslednjega dne ob tem času.
Danijela avtomatično zagrabi svojo skorjo in jo drži v rokah, čeprav ni imela od prejšnjega dne niti grdz Ijaja v ustih. Ni lačna. Ne spominja se občutka lakote. Tudi če bi jo silili jesti, zdaj ne bi mogla.
Njena soseda stiska skorjo z obema koščenima rokama. Z žarečimi očmi jo ogleduje z vseh strani. Rja-sta pločevinasta posoda s čajem stoji med njenimi stegni. Nato odpre usta, polna velikanskih, enakomernih zob. Zdi se, da bodo ti zobje pogoltnili skorjo z enim samim ugrizom. A zobje samo objemajo kruh, se ga dotaknejo in ga pustijo celega. Zobje meljejo in melje j o, skorja v rokah pa je vedno enaka. Morda je malo kruha izginilo, zmanjšanje med enim in drugim grižljajem ni opazno. Zobje se znova zasadijo v kruh, ga spet vneto objamejo in ga ponovno izpustijo — celega. Pa vendar je črna skorja v rokah vedno manjša, vedno manjša, dokler ne ostane niti drobtina. Zobje se še kar naprej prikazujejo in požrešno grizejo umazane koščene dlani, ki so prej držale košček kruha. Ko se jetnica naveliča hlastati za umišljenim kruhom, se njene oči zagledajo v kos kruha, ki leže nedotaknjen v Danijelinih rokah. Oči ji zdrsnejo v črn košček kruha in ga od daleč sesajo in požirajo.
Danijela jo je zbegano gledala, še vedno je bila zmedena. Vse to ne more biti resnica! Ne more! ... Prav tedaj je začutila na sebi pri-lraljen, roteč pogled. Namesto grajajoče mržnje, ki jo je.videla prej, je zdaj zrlo iz oči hrepenenje zapuščene, bolne starke. Njune oči so se srečale. Ne da bi vzdihnila, je žena trudno sklonila glavo.
Ob pogledu na to je izginila baraka in vse okoli nje. Danijelo je zbodlo pri srcu. Naenkrat si je zaželela objeti starkino glavo, jo prižeti na srce in se razjokati.
žena je položila glavo na slamo. Bila je obrnjena proti Danijeli. Ni odmaknila oči s kruha v njenih rokah. Danijela je nenadoma razumela. Hitro je z obema rokama ponudila kruh rotečim očem.
»Jej, ljuba moja,« je •rekla. '
V zadnjem koncu podstrešja je odmaknil velik prazen zaboj in pod njim privzdignil veliko ploščo opeke, s kakršno je bil sploh ves tlak tu gori pokrit. Odprl je tu širno in globoko luknjo, kamor je potisnil tujčevo suknjo z zavitkom vred, ki ga mu je bil oni izročil. Nato je položil opeko nazaj na prejšnji prostor, porinil vrhu nje zaboj in hotel oditi. Toda v tem trenutku se mu je zdelo, kakor bi bil čul tih korak na stopnicah, ne bližajoč se, nego bežeč navzdol. Pogumen, kakor je bil vedno, plane k vratom. A doli je bilo že zopet vse tiho in mirno. »Podgane skačejo okoli!« je šepnil polglasno, potegnil duri za seboj in lezel tiho po stopnicah navzdol. Vrat zaklepati se mu ni zdelo potrebno.
Stopil je v mrtvečevo sobo, obul škornje, prižgal še eno luč in potem šel klicat sestro Uršo.
To je bil joj in jok, ko je ona s kravjo deklo vred — sama se je bala — prisopihala gor v sobo. Poklicali so tudi hlapca iz hleva ter deli gori v sobi vse v red, kolikor je bilo mogoče in navada v takih slučajih.
Miklavž je rekel, da gre spat; ukazal je hlapcu, naj se pelje navsezgodaj v št. Ožbolt k župniku na-! znanit tujčevo smrt, in potem se je zaprl v svojo sobo. A spati vendar ni mogel. Vzel je oni robec z denarjem in jel šteti in šteti. In čim dalje je štel, tem bolj so se mu treslo roke in šepetal je: »Oh —
(pa kaj bo še, kaj mora še biti.« Urša in dekla sta molili pri mrtvecu. Enkrat se jima je zazdelo, da lazi nekaj nad njihovima glavama, gori pod streho sem ter tja, čuli sta nekako premikanje in silna groza se ju je polastila.
»Oh, le moli, moli!« ukazala je Urša. »Saj sem i vedela — to je bil prej spomin — spomin' — in po j!    gospoda tudi nismo poslnli!«
•        A kmalu je tudi pod streho vse potmnilo in skozi

odprto okno je zadonel prvi klic kosov iz brinovega grmovja, rastočega po bližnjem bregu. "
Na odprti vzhodni strani doline pa se je zarilo nebo.
II
Nekoliko dni pozneje je bil v št. Gotardu letni sejem. Prijazna vas leži na visokem robu, kateri veže goro Učak s čemšeniško planino ter odpada strmo na južni strani proti Mediji in Zagorju, na severu pa bolj polagoma v Babo, kakor se imenuje dolga soteska med Trojanami in Vranskim. Akoravno to selišče ni ob veliki prometni cesti, vendar so bile že od nekdaj tamošnji sejmi dobro obiskovani in zlasti kupčija s težkimi, koščenimi podgorskimi voli in s kozliči je bila od nekdaj živahna. Kupci so prihajali iz daljnjih krajev in vse pogorje od Tuhinja dol do onkrat Save je pošiljala tja svojo živino. Ni čuda, da je bil semanji dan tudi vsem domačim ljudem velik praznik.
Onkrat vasi, ob cesti proti čemšeniku, stala je pritlična, a vendar obširno zidana hiša z lepim gospodarskim poslopjem in velikim sadnim vrtom objeta, katere zunanje lice je že pričalo, da biva v nji trden gospodar. Na semanji dan je bilo široko dvorišče polno raznih vozov in vsakovrstne živine; pod velikim, košatim borovcem onkraj hleva pa je ,bila postavljena prostorna koliba za goste in pivce, katerim je ob takih prilikah točil Brnot — tako se je
po domače reklo gospodarju — dobro štajersko vino. Stalne krčme tu ni bilo; samo ob sejmih ali ob »žeg-nanju« je imel Brnot pravico točiti in tpdaj je bilo vselej mnogo posla. Zaklal je po dve teleti in po več koštrunov, pozimi pa toliko prašičev, ali na koncu je bilo vedno vsega premalo.
Tudi danes je bil prostor pretesen za živino in goste. Prva je tulila, mukala in meketala po dvoru in vrtu, drugi pa so se stiskali in vpili okoli "surovo obtesanih sedežev in miz pod senčnatim borovcem. Brnot, velik, širokopleč mož, star dobrih petdeset let, stal je pri sodu pod kolibo, žena njegova je ukazovala v kuhinji, od tam do kolibe in do drugih miz so tekale z jedili po tri ali štiri dekleta, v hlevu pa sta dva hlapca z domačim sinom, s šepavim Gotardom, oskrbovala konje in urejala vozove po dvorišču. Starec se ni ganil izpod kolibe, a vendar je vse nadzoroval in sedaj zakričal tja na dvorišče, naj odmaknejo voz ali privežejo voliča, ki si je bil snel verigo, sedaj zopet kregal deklo, da ni pravega prinesla. Pri vsem tem pa je imel ves račun za vsakega gosta v glavi in nikomur ni bilo treba naštevati, kaj je pil in jel; Brnot je to najbolje vedel in redek je bil slučaj/da bi bil kateri ugovarjal, ko mu je kratko in navadno s kakim dovtipom naznanil račun. Zato so pa tudi ljudje radi ostajali tu.
Bilo je že okoli poldne, ko se pripelje po cesti pod hišo na lahkem voziču, katerega je vlekla velika kobila, nov gost, Miklavž Topolščak. Vrgel je vajeti Gotardu.
»Kaj pa vi, stric?« nazival ga je le-ta. »V semenj, kajpak!« odgovoril je oni. »Pa bo prepozno!«
»Oh — še se kupi, še!« smejal se je Miklavž ter šel počasi proti kolibi pozdravit Brnota.
Fr. Stiplovšek: IZ ŠMARJETE (1960)
Štipendije so še vedno prenizke, pa tudi premalo jih je
V sestavku nameravam bralce našega časnika malce pobliže seznaniti z mnogimi težavami študentov na fakultetah. Anketa, ki smo jo izvedli na lanski letni skupščini kluba študentov novomeške in trebanjske občine, ni bila popolna, ker je prišlo na skupščino le nekaj več kot tretjina študentov iz obeh občin. Lažje bi se lotevali skupnih težav, če bi se udeleževali sestankov kluba v večjem številu, zato vse študente vabim k sodelovanju. Oni, ki anketnih listov še niso izpolnili, jih lahko dobe pri članih odbora, ki so na skoraj vseh fakultetah.
Lotimo se zdaj številk, ki bodo veliko povedale. Povprečna mesečna oskrba v Ljubljani se giblje za študenta med 20 in 25.000 tisočaki, pa bo s tem zneskom zelo skromno živel. Izdatki za obleko, za dražje knjige in skripta  tu  niso  všteti, če
upoštevamo še ceno sobe, ki je od 6 do 12.000 dinarjev na mesec, pa tudi ni všteta v prej snem oskrbnem znesku, so potrebni precejšnji denarji ... Studentski dom'avi so prenapolnjeni (v nekaterih sobah spi kar po 20 študentov skupaj!). Kakšne težave čakajo novinca, ki se odloči za študij v Ljubljani, pa ima le majhno štipendijo in nima preskrbljene strehe nad glavo, si lahko mislimo! Vse to se seveda odraža v študiju in morda v prvem letu tudi zavoljo tega toliko študentov vedno odpade. S takšnimi ugotovitvami pa seveda ne nameravam zagovarjati študentov na splošno, ker so med nami tudi takšni, ki študija ne jemljejo dovolj resno. Kljub vsemu pa so v večini oni, ki so se odločili za resen študij.
Med 51 študenti iz novomeške in trebanjske občine je 15 deklet in 36 fantov. Največ, kar 13 je vpisanih na ekonomsko fakulteto (7 deklet in 6 fantov); sledi medicinska fakulteta z 9 slušatelji (4 dekleta in 5 fantov), eden izmed njih pa je vpisan na stomatologiji; samo fantje — 7 jih je — so na strojni fakulteti, na filozofski so trije fantje in tri dekleta, na ostalih fakultetah pa so po 3 in 2, na mnogih pa tudi samo po 1 študent iz obeh občin.
štipendistov je med 51 vpisanimi 31 ali približno 60%. 17 študentov ali 55°/d štipendistov prejema štipendije od domačih podjetij, ostali pa od drugod. Med domačimi štipendisti niso všteti oni iz večjih podjetij, ki imajo svoj sedež izven me;a trebanjske
in novomeške občine, pa v njih svoje cbratet na primer Iskra). Če bi upoštevali tudi te, bi se približni odstotek štipendistov domačih podjetij poveča] za 5 do 10 odst.
štipendije, ki jih prejemajo fantje in dekleta, so zelo različne; najnižja je 10.000 din na mesec in najvišja 33.000. Vmes so takšne pod 20.000 (teh je največ) in nekatere, ki so višje cd 20.000 na mesec. Izmed 15 deklet jih prejema štipendije le 5 ali ena tretjina. Najnižjo v znesku 10.000 din (od občinske skupščine Grosuplje) prejema 1 štipendistka, najvišjo pa ti-
sta, ki dobiva 25 tisočakov od Trgovskega podjetja Con-tal iz Ljubljane. Vmes sta dve štipendiji po 20.000 dinarjev in ena štipendija 15.000 dinarjev. Povprečna štipendija pri dekletih je 18.000 dinarjev.
Fantov je 36 in med njimi 26 štipendistov ali 72 odst. Povprečna štipendija pri fantih znaša 17.210 dinarjev, zneski pa se gibljejo od 11.000 din (Iskra in ObS Novo mesto) do 33.000 din (sklad Borisa Kidriča). 4. štipendisti prejemajo po več kot 20.000 din, štirje 20.000 din, ostalih 18 pa manj kot 20.000. 12 šli pondij je celo nižjih kot 15.000 dinarjev ali pa znašajo 15.000 dinarjev. Če je štipendist iz družine, ki ima malo boljše dohodke, dobi od doma vsaj nekaj sredstev za dopolnile. Ostali morajo to, kar dobijo premalo, »prigo-spodariti« tako, da manj jedo, slabše jedo, da si ničesar ne privoščijo, kar od mladega človeka pri dvajsetih letih res ne moremo in ne smemo zahtevati!
štipendije za študij na tehniških fakultetah je veliko lažje dobiti, kot one za študij na ostalih. Najslabše je s štipendijami za študij medicine. Samo trije izmed osmih študentov medicine imajo štipendijo in samo eden izmed njih jo prejema od domačega zavoda — od Zdravstvenega doma v Trebnjem (le 13.000 din na mesec!).   Druga dva
štipendista prejemata štipendijo od zdravstvenih zam iov od drugod. Prav gotovo šteje medicina med najbolj zahtevne študije in traja najdlje časa, knjige so dražje kot ostale, zato menim, da bo treba tudi v domačih občinah nekaj ukreniti za izboljšanje stanja študentov medicine.
Podatki, ki so bili na razpolago, niso popolni, kljub temu pa posredujejo vsaj bežen pregled. Ko bo narejena celotna socialna analiza naših študentov, bomo lahko še enkrat, postregli s popolnejšimi številkami in podatki, ki nam jih bo nudila ta obsežna akcija, za katero upamo, da bo kmalu uspešno opravljena.
TONE KOTAR
V Brežicah: ZAVOD ZA KULTURO
S 1. januarjem so se v Brežicah združili Delavska univerza, Občinska matična knjižnica in Zavod za razvoj pro.svete in kulture. Občinska skupščina je utemeljila združitev s tem, da je za vse zavode značilno izobraževanje in kulturno udejstvovanje, ki bodo odslej lahko delali bolj načrtno in bolj enotno. Novo ustanovljeni zavod se imenuje Zavod za kulturo v Brežicah. Za vršilca dolžnosti direktorja je občuiska skupščina 29. decembra imenovala lov. Janeza Volčanška, dosedanjega upravnika Delavske univerze. Zavod za kulturo združuje zdaj razen Delavske univerze in knjižnice še lokalno radijsko postajo, kino in klub.
Trdinove BAJKE in se kaj pri MK
0 nekaterih novih izdajah MLADINSKE KNJ6GE
Med knjigami, ki jih je Mladinska knjiga natisnila in dala na trg pred novim letom', velja vsekakor na prvem mestu omeniti Trdinove »Bajke in povesti o Gorjancih«. Urednik izdaje Dušan Moravec je v knjigo uvrstil dvajset najznačilnejših Trdinovih spisov. To pa je isti urednik naredil že leta 1950, ko je Mladinska knjiga prvič izdala Trdinove povesti o Gorjancih. Gre torej za ponatis, ne za novo izdajo Trdinovih del. Seveda srečamo na straneh te knjige nam že znane junake iz bajk in povesti, ki jih je pisatelj tako lepo zaokrožil in jim vdihnil čisti dolenjski amhient. Knji-
ga je opremljena z Lamuto-vimi gorjanskimi motivi, ki pomenijo novo osvežitev in pridih resnične domačnosti v delih priljubljenega pripovednika Trdine. .
V knjižni obliki je Mladinska knjiga izdala tudi »Tri novele« Miška Kranjca. Pod tem naslovom je pisatelj združil troje pripovedi iz življenja prekmurskega kmeta, postavljenega v vrtinec vsakdanjega pehanja za boljšim življenjem pred drugo vojno. Novele nosijo naslove: »Režo-nja na svojem«, »Beg s kmetov« in »Martin žalig na kmetih«. S klenim načinom pripovedovanja je Kranjec nedvomno dobil nO ve prijatelje svojih knjig. Izdajo je opremil Jože B rumen.
V zbirki »Priroda in ljudje« pri Mladinski knjigi sta izšli še dve deli: Izhajamo iz morja« Hansa Hassa in »Jamarski priročnik«. Znanstvenik Has-s kot pionir podvodnega raziskovanja na poljuden način opisuje svoja srečanja z* vodnimi živalmi in vse trdovratne poskuse človeka, da bi prišel do dna resnici, ah življenje res izhaja iz morja. Vse, kar je Hass doživel, občutil in ugotovil v 18-letnem raziskovalnem delu, pri čemer mu je zvesto pomagala žena Lotta, je tako prepričljivo in živo povedano, da bralec enkrat s'amkrat ne more podvomiti v napornost in po-
men takega podvodnega raziskovanja. Knjiga je opremljena z več originalnimi posnetki iz podvodnega življenja, v lepo knjižno slovenščino pa jo je prelila Mara Pun-tar.
»Jamarski priročnik« je delo več piscev, ki poskušajo prikazati izkušnje polstolet-nega organiziranega dela jamarjev na Slovenskem. O raziskovanju jamskih oblik in nastanku jam piše Ivan Gams, ki je razen tega objavil v tej knjigi sestavek o organizaciji jamarskih ekskurzij. Sestavek o jamarski meteorologiji je prispeval Z. Petkovšek, medtem ko M. Maruš si g razpravlja o hidroloških meritvah v jamah, merjenju jam in ustreznih pripomočkih. J. štirn je prispeval sestavek o potapija-štvu v speleologiji. Sestavek o bioloških raziskavah je napisal B. Sket, o jamah kot arheoloških nahajališčih pa F. Osole. O fotografiranju v jamah se je razpisal F. Bar. Dr. Uroš Tršan je prispeval poljuden sestavek o prvi pomoči jamarjem' pri nezgodah. V sklepni besedi je o zgodovini raziskovanja slovenskih kraških jam spregovoril Val-ter Bohinec. Na Dolenjskem, kjer se je jamarstvo zadnja leta zelo uveljavilo, bo priročnik dobrodošel vodič pri odkrivanju lepega kraškega podzemlja.
Stane Jarm: SKULPTURA
»>Za sorscem« in »Kondorjevo maščevanje«
B Leta 1923 se je 30-letol Francki Alain Gebrault v Cannesu vkrcal na jahto »Ferecrest« in se popolnoma sam odpravil na pot okoli sveta, ki je trajala sest let. To je bile drzno ciljanje tega francoskega Kolumba, ki ni bit poklicni pomorščak. Obredel je vsa svetovna morja in spoznal vsa ljudstva Atlantika, Pacifika in Indijskega oceana. Ni bil pustolovec, željan slave in senzacij. Njegova pot je imela popolnoma drug namen: spoznati morje in se mu venomer zoperstavljati z lastno samoto. »Sam samcat si me objad-ral« je bilo z zlatimi črkami napi bano na globusi!, ki so mu ga poklonili ob njegovi triumfalni vrnitvi v Francijo. Svoja doživetja je zapisoval v ladijski dnevnik in napisal v«č knjig. V knjigi »Za soitcem«, ki jo je pred kratkim izdala v slovenskem prevodu tudi Mladinska knjiga, je opisal prav to svojo prvo plovbo okrog sveta. Druge, na kateri je bil že devet let, ni dokončal. Na otoku Timor-ju sredi Pacifika ga je leta lf*41 pobrala mrzlica. Sam sebi je na spomenik napisal takole: »Ne objokujte, prijatelji, izginulega mornarja . . . Prosite rajši, naj ga valovi nežno zibljejo.« — Knjiga je izšla v zbirki GLOBUS v prevodu V. Naglica.
S Perujski pisatelj in poet južnoameriških Andov Ventura Garda Caldercn se predstavlja slovenskim bralcem s knjigo »Kondorjevo' maščevanje« kot sproten oblikovalec umetniške besede o življenju današnjega perujskega ljudstva, tako da se to življenje
v njegovi knjigi zrcali kot stv;irna sinteza sile starodavnih španskih zavojevalcev, elegance in mehkobo kolonialnih Kreolcev in globoka oiožnosti indijanskega prebivalstva, podjarmljenoga in prav vsega oropanega. Tako in o tem pripovedujejo tudi zgodbe ia Peruja pod skupnim naslovom »Kondorjevo maščevanje«, — Mladint&s knjiga je to delo izd-ala v žepni knjigi SKOr*TKA, delo pa je prevedel Karel Dobida.
Zdenka Borčič: STARO DREVO
Aktualna enciklopedija Študijske knjižnjke
Včasih so bila tu Vrata v Rudolfovo, po preimenovanju Vrata v Novo mesto, ki je imelo kot upravno, politično, kulturno in gospodarsko središče Dolenjske vse značilnosti v srednjem veku ustanovljenih slovenskih mest. Kasnejši razvoj v ■toku stoletij, desetletij in let je podobo mesta bistveno spremenil in njegov obseg povečal. Spremembo je dočakal tudi predel okrog Vrat. Tu so nekajkrat irezali stavbe, kti so preveč stiskale cesto. To je bilo treba razširiti, ker je skozi Novo mesto začela teči ena najvažnejših prometnih žil na Dolenjskem. Od nekdanjih Vrat je do danas ostal le še naziv Na Vratih, med stavbami na desni strani današnje Ceste komandanta Staneta pa prostorna, v stilu prejšnjih stoletij zgrajena stavba, ki 9o ji vedno novi
časi menjali namen. Nazadnje je v njej pristala študijska knjižnica Mirana Jarca, tedaj pa je postala tudi kul-ftirno, zgodovinsko središče mesta s spamenoiiki NOB, ki imajo lično urejeno okolico.
Vsaka knjižnica je — kakorkoli že — mesto, s katerega se lahko meri kulturna stopnja prebivalstva, ki v tistem kraju prebiva. Da bi spoznali kulturnega duha Novega mesta, obiskujejo gostje (domači, še posebno tuji) radi tudi študijsko knjižnico, enega od sedmer ih ali osmerih zavodov in ustati)v za kulturo v tem kraju-Morda se vsi ne bodo strinjali s tem, toda verjemimo tudi gostom, ki so odšli iz knjižnice z riajboljšimi vtisi Takole je pred osmimi leti v spominsko knjigo študijske knjižnice napisal slovenski znanstvenik in dolenjski ro-
jak dr. Metod M^Lkuž: »Za nobenega resnega, po resnični znanosti stremečega človeka ne more biti v Novem mestu pusto in prazno.« Pa tudd sicer: pusto in prazno ne more biti nobenemu No-vomeščanu, če kdaj pa kdaj obišče to ali drugo kulturno ustanovo . ..
Od »BIBUJE« do Sodobnosti
Študijska knjižnica Mirana Jarca hrani okrog 100.000 izvodov bibliotečnega gradiva, med katerim je 56.000 knjig, drugo pa sO rokopisi, fotote-ka, muzikalije, grafični listi itd- Kot taka je novomeška knjižnica med največjimi matičnimi knjižnic;; ni i v Sloveniji.
Co vstopimo v tako knjižnico ia radovednosti, povprašamo po tistih knjfigah, ki so
jih napisali prednamci do Trubarja, ali še starejši. Tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca lahko obiskovalcu pokaže poleg vrste drugih knjig tudi brdrnik Dalmatinove »Biblije«, Valvasorjeve bukve, dela Ma'ije Kastelca, očeta Hvpolita in drugih. Najbolj popolne so zbirke knjig, ki so jih pisali Dolenjci, so pravi med Savo (do Ljubljane) in Kolpo i:'.veji Slovenoi in na Dolei\ikem živeči pisatelji. Spomnimo se samb nelaij imen: pesnik in pisatelj Miran Jarc (po katerem ima študijska knjižnica ime), pisatelj Janez Trdina, pesnik in pisatelj Milan Pugelj, pesnik Drago liti Kette in mnogi drugi. K-rv niča si prizadeva, da bi izbrala tudi čimveč njihovih rokopisov in korespondence. V celoti bodo kma&U zbrani rokopisi Mirana Jarca in nje-
gova korespondenca. V knjižnico so zašli tudi neka.e; i rokopisi sodelavca »Kranjske čbelice« in Prešernovega sodobnika Jerneja Levičniki.
Redkost: »RESNI GLASOVI«
Med najvažnejša, v letu 1964 pridobljena dela štejeta: zajetna Paulvs Realencvclopa-die der class- Altertumsvvis-sensehaft«, in redek nov.'me. .ški časnik »Resni glasovi« iz leta 1885, ki ga je dala knjiž niči v hrambo in up.Krah 1 mr. Emilija Fon iz Kostanjevice. Zdaj, ko ima to, bako iskano enciklopedijo, bo Študij-'ka knjižnica lahko u ro-gla vsakomur, ki bo želel priti do virov is antike. Za zajetno enciklopedijo, ki j? veljala 1,316.320 dinarjev, je 50 odstotkov sradstev prispeval Sklad za pospeševanje kulture SRS. Ta je sicer pomagal, da je knjižnica d bila nekatera standardna dsla. S porrJOČjO njegovih sredstev je   ustanova   Mirana Jarca
osnovala novo zbirko disko-teike, ki bo imela predvsem slovensko belci ris'iko in klasično glađbJD na ploščah.
V hrambo vse, kar je pomembno!
V knjižnici zatrjujejo, da lanski nakup knjig ni bil majhen. Kar za 4 2 milijona dinarjev da je tega tiska! Zatrjujejo, da so pre-dvrom izpopolnili zbirke periodike izpred leta 1941 in da se je na ta način obogatil predvsem socialistični tisk.
Zbiranje se še nad.Ujr.ije. Nova pošiljke prihajajo in dela zaivzemajo v knjižničnih prostorih ustrezna mesta. Upravnik Bogo Komelj je vedno pripravljen ustreči z najnovejšimi podatCd iz dejavnosti študijske knjižnice. Njegovi odgovori hočejo biti čimbolj izčrpni, obsežni, izhajajoči iz. namena in pomembnosti knjižničarstvo. Takole pravi:
(Nadaljevanje sledi)
GKOJ IN GNOJNICA NE SODITA NA ASFALT!
Kdor se je zadnje dni peljal po novi asfaltni cesti skozi Vranov iče. je lahko opazil na ovinku sredi vasi na robu ceste kup gnoja, malo dalje pa se je izlivala gnojnica ob robu ceste. To gotovo kazi podobo vasi, zato bi morali v bodoče bolj paziti na čistočo ob cesti.
Nasploh se bodo morali liudje ob novi ce sti privaditi na to, da bodo bolj skrbeh za čistočo in olepšavo vasi. Tudi sadno drevje, ki je na pol suho, polno mahu in lišajev, ne dela časti belokranjskim sadjarjem. Će vaščani sami ne bodo odpravili teh pomanjkljivosti, bo morala ukrepati kmetijska inšpekcija.
Sfl Lani je Jugoslavija izvozila 1198 ton gob in iztržila 560 milijonov dinarjev. — Predlanskim v istem času je izvozila 437 ton gob in prejela 530 milijonov dinarjev. Letos je znatno porasel izvoz suhih gob, vendar so si naša podjetja na tujem trgu močno konkurirala in zbijala cene.
E3 Cene jugoslovanskih bekonov so se na an;;leškom trgu pred dnevi povečale za 17 odstotkov.
Gi Pred kratkim so na Veliki planini blizu žičnice odprli hotel. Otvoritev bi morala biti že ob dnevu republike, pa Je zmanjkalo sredstev za opremo.
Kdo je odgovoren za tako vzgojo vajeniške mladine?
Občinski komite ZMS Črnomelj je analiziral problematiko vajeniške mlladine v občini. Poglejmo, kaj so izvedeli člani komiteja, ko so se pogovarjali z vajenci v podjetjih.
V Beitu so povedali: »Pouk v naši vajeniški šoli traja tri mesece, vsak dan od treh do osmih. Ko je pouk končan, moramo zapustiti učilnice, ker pravijo, da je škoda elektrike. Po osmi uri ne smemo iti v kino, ne smemo biti na cesti in ne v go-
stilni. Tako res ne vemo, kje smo lahko do odhoda večernih vlakov, ker se vozimo. Vemo le to, da je po osmi uri hora legalis.« Predstavniki mladinskega komiteja so izvedeli, da Vajeniška šola nima svojega statuta, vajenci niso vsako leto zdravniško pregledani, čeprav bi morali biti. V podjetju pravijo, da pregledi stanejo. Vajenci delajo po osem ur in nimajo prostega dneva, čeprav jim kot učencem v gospodarstvu pripada. Vprašujemo se, kje
je delovna inšpekcija, kjer je pedagoška služba in zakaj nihče v podjetju nj poklican na odgovornost za takšno vzgojo vajencev?
V Kovinarju so rekli: »Po. šiljajo nas po vino in po malice. Delamo tudi splošna in težja dela, delamo v nočnih izmenah.« Mar si še vedno lahko privoščimo, da vajeniško mladino izkoriščamo kot delovno silo v nočni izmeni? Ali je bil kdo poklican na odgovornost?
V Gostinskem podjetju je potekal takle razgovor: dekletce je prišlo k mizi, da bi postreglo gostu. »Videti si utrujena. Si premalo spala?« jo je vprašal gost, »Saj sploh nismo šli spat, ker smo imeli ponoči goste. Bila je proslava in smo stregli.« To je bila vajenka! Drugi vajenci so povedali, da jim ne plačajo nadur, da jim dajo hrano in 4000 dinarjev prvo leto, nato pa vsako leto tisočaka več nagrade. Stanovanj jim niso preskrbeli, tako da se vozijo z avtobusi in vlaki. Delajo tudi ponoči. Upajmo, da se bodo pristojne inšpekcije pozanimale za vajeniške probleme v občini.
Se slabši je odnos do vajencev, ki so pri privatnikih. Komite pripravlja gradivo o vajeniški problematiki in bo na prihodnjem plenumu razpravljal le o tem. Vzgojo vajencev naj prevzamejo pedagogi. Zaščititi moramo njihove pravice, nuditi jim moramo tiste ugodnosti in pravice, ki jim jih zagotavljajo predpisi. Poskrbeti moramo za njihovo razvedrilo v prostem času. Taka problematika, kot je zdaj, nima ničesar skupnega z vzgojo bodočega proizvajalca in upravljalca v delovnem kolektivu!
šj.
Na Sinjem vrhu želijo pnmz
za otroke
Na konferenci SZDL, ki je bila pred kratkim na Sinjem vrhu, so občani želeli, naj bi čimprej organizirali prevoz za otroke, ki hodijo v viniško šolo. Predlagali so, naj bi občina kupila kombi avtomobil, njihov vaški šofer pa bi otroke vozil s Sinjega vrha in drugih krajev v šolo in nazaj, da ne bi nekateri pešačili tudi po 8 in še več kilomet. rov daleč. Kombi bi v prostem času lahko opravljal usluge: prevažal bi kruh iz Črnomlja na Vinico itd..
Starši so proti temu, da bi se otroci čez zimo preselili
na Vinico ali v Stari trg, ker smatrajo, da jčm je pomoč staršev vedno potrebna in da so premladi, da bi šli lahko od doma.
Na Sinjem vrhu so tudi nezadovoljni z avtobusno zvezo, z vaškimi potmi in z mladino, ki baje ni dovolj aktivna. Ker so oddaljeni od vseh večjih krajev, si vaščani želijo vsaj dve kino predstavi na mesec.
Na konferenci so izvolili nov 15-članski odbor, katerega predsednik je Ivan špe-har, sekretar pa Ivan šneler.
L. S.
Adlešičani so ustanovili krajevno skupnost
Adlešičani in okolišni prebivalo! so 20. decembra lam ustanovili krajevno skupnost, ki jo vodi 15-članski svet. Občani so pokazali veliko zanimanje za ustanovitev takega organa. Pričakujejo, da bodo zdaj opravljene poleg novih nalog tudi tiste zadeve, ki jih krajevT.fi odbori niso mogli rešiti, ker so bili td po mnenju volivcev preveč razdrobljeni.
VSAK TEDEN PO DVA ČASNIKA V DRUŽINI
20. decembra lani so imeli Adlešičani krajevno konferenco Sooialistične zveze. Skrbno pripravljeno poročilo, ki ga je prebral predsednik Alojz Cvitkovič, in dobra razprava sta pohvalila delo odbora in posameznikov. Konference so se udeležili skoraj vsi povabljeni delegati in gosti. Tajnik občinske skupščine Martin Tome je izčrpno razpravljal . o gospodarskih uspehih in ?* težavah v občini. O tem lahko ljudje sproti bero več v časnikih, ki kar redno prihajajo do brailcev. Ugotovili so, da prejema vsaka družina tedensko povprečno po dva časnika. Pionirski tisk ni upoštevan, ker ga za učence naroča šola.
DEDEK MRAZ NAVDUŠIL ADLEŠIČANE
Dedka Mraza so najmlajši in starejši Adlešičani praz-
novali 31. decembra, šolska dvorana, v kateri je bila prireditev, je.bila kar premajhna. V pester program je šolski kolektiv vložil velike na-
pore samo praznovanje pa sta med drugim omogočila občinska skupščina in društvo prijateljev mladine. Otroke so bogato obdarili.
Samo sest jih bo ostalo na kmetiji!
Zavod za zaposlovanje delavcev v Črnomlju je oktobra letos izvedel anketo o izbiri poklica za vse učence, ki bodo v tem šolskem letu končali učno obveznost in za tiste, ki se šolajo že izven obveznosti. Tako so dobili vsaj nekoliko podatkov, v katere poklice si mladina želi in kakšno pomoč potrebuje pri izbiri poklica.
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se bo marsikdo do konca šolskega leta še premislil in odločil drugače, kot je navedel v anketi, ker vključitev v neki poklic ni odvisna samo od želja posameznikov, temveč tudi od uspeha v šoli, potreb po tem poklicu itd. Anketa je bila izvedena na vseh popolnih osnovnih šolah, ki so v območju Zavoda za zaposlovanje delavcev Črnomelj, se pravi na šolah: Črnomelj, Metlika, Adlešiči, Dragatuš, Semič, Stari trg, Vinica, Su-hor in Podzemelj.
Anketa je zajela 576 učencev od tega 249 fantov in 327 deklet. Podatki so pokazali,  da  več  kot polovica
učencev končuje šolsko obveznost v sedmem, šestem ali celo petem razredu. Skoro vsi pa so se odločili, da bodo vsaj še leto dni hodili v šolo ali pa se bodo takoj zaposlili. Le 5 otrok bo po končani šoli ostalo doma na kmetiji.
Kako so se odločili učenci osmih razredov? Od 283 učencev jih več kot polovica želi nadaljevati šolanje na gimnaziji in na drugih srednjih šolah, 8,40 odst. učencev se je odločilo za zaposlitev ali priučitev poklica, v poklicne šole bo šlo 4.20 odst. otrok, doma bo ostal le en učenec, okoli 10 odstotkov otrok pa se za poklic še ni odločilo. Od vseh osmošolcev bi se rado 39 fantov ■ in 18 deklet izučilo poklica. ' Največ fantov si želi postati mehanik ali avtomehanik, po eden
p~ bi rad postal trgovec, ključavničar, orodjar, eleklro-mehanik, mesar, natakar, ta-petnik in šofer. Dekleta so se predvsem odločila za trgovino, 4 bi bile rade frizerke in 3 šivilje.
Na vprašanje ankete: »kaj te ovira pri izbiri poklica«, so učenci odgovorili, da nimajo nobenih ovir. Učencem nižjih razredov dela težave nedokončana osemletka, učenci osmih razredov pa imajo skrbi edinole z vzdrževanjem.
Tako je Zavod za zaposlovanje pripravil učence k razmišljanju o izbiri poklica po končanem obveznem šolanju. Do konca šolskega leta se bodo gotovo že vsi odločili za poklic, ki jih bo osrečeval v življenju.
Danica Todorovski
Še o izobraževanju belokranjske kmečke mladine
V Beli krajini zadnje čase veliko razpravljamo o kmetijstvu. Mar si lahko zamislimo njegov napredek brez strokovnih proizvajalcev? Pa vendar nismo še nič naredili za strokovno izobraževanje kmečke mladine v Beli krajini! Poglejmo obrtnike, ki morajo imeti obrtno šolo in vajeniško učno dobo, da postanejo proizvajalci, da šablonsko oblikujejo mrtve predmete. Kmetijski proizvajalec ima opraviti z vrsto kemičnih, bioloških, biokemičnih in fizikalnih procesov, z živo in neživo prirodo. Pa vendar nima ne šole ne učne dobe! Od kadrov pa je odvisno, koliko in kaj bomo proizvajali! Zaman besedičimo o kooperaciji, o povečani proizvodnji, če ne spregovorimo tudi o strokovnosti proizvajalca. Zdaj, pozimi, imajo na vasi največ časa. Ko govorimo o kooperaciji v rastlinski proizvodnji in v živinoreji, moramo kmečkega proizvajalca strokovno pripraviti na pogodbeno sodolovanje. Na njihovih zemljiščih moramo s poskusi dokazati učinek umetnih gnojil in ekonomski učinek, da se bodo o tem prepričali na lastne oči. V sadovnjaku je treba pokazati, kako se drevo obreze, razredči, kako se ostrga mahove in lišaje in kako se mu pognoji. Z lopato v roki je treba pokazati, kako se izkoplje jama za sadno drevo, kako se obreze in posadi. Poučiti ga moramo o osnovah biologije in kemije. Vedeti mora, kaj j« beljakovina, kaj škrobna vrednost, kaj vitamin, da bo kar najceneje in najhitreje vzredil prašiča in ga prodal zadrugi. Vinogradniki^ je treba povedati, kako se ravna z vinom, da se mu ne bo pokvarilo.
O izobraževanju kmečke mladine je razpravljal tudi komite ZMS v Črnomlju in je že začel sestavljati načrt izobraževanja. Kmetijski strokovnjaki, zlasti člani društva inženirjev in tehnikov, ne bi smeli stati ob strani. Žal še niso resno razmišljali o tem. Tudi strokovnjaki pri KZ se ne ukvarjajo s tem vprašanjem. Tehniki, ki so na poslovnih okoliših, pa morajo vedeti, da je to tudi njihova službena dolžnost in ne le odkup krompirja in prašičev. Za to so poklicani trgovci. Kmetijski strokovnjaki morajo najti svoje mesto v kmetijski tehnologiji! JOŽE ŠKOF
V Črnomlju je bila slaba udeležba
Konec preteklega leta je bila v Črnomlju konferenca krajevne organizacije SZDL, na kateri pa je bilo od mnogo več članov navzočih samo 130. Udeležba je bila zelo slaba kljub temu, da so bili občani pravočasno obveščeni s pomočjo letakov in objav v radiu.
Prisotni so bili mišljenja, da je eden od vzrokov slabe udeležbe v tem, da se na vseh sestankih razpravlja o istih problemih, menda nerešljivih zaradi pomanjkanja sredstev. Razprava pa je bila vseeno dokaj dobra in je v glavnem zajemala vlogo in naloge SZDL in krajevne skupnosti. Govorili so o nedelavnosti Društva inženirjev in tehnikov, o bodočih skupščinskih volitvah ter o raznih komunalnih zadevah.
Občani med drugim želijo nadaljnjo  gradnjo  ceste do
Vinice, radi bi imeli lepo urejene ceste in pločnike v Črnomlju in mlečno restavracijo.
Na konferenci je bilo precej kritike na račun občanov, katerim je družba pomagala v tej ali oni obliki, zdaj, ko so dosegli svoj cilj, pa ne čutijo potrebe, da bi hodili na sestanke. Enaka kritika velja za nekatere komuniste, ker njihovega dela na terenu sploh ni čutili.
Obdelali so precej problemov, s katerimi se bosta srečala novoizvoljeni svet krajevne skupnosti in odbor Socialistične zveze. Konferenci sta prisostvovala tudi predsednik skupščine inž. Rado Dvoršak in predsednik Obo SZDL Franc štajdohar, ki sta v razpravi povedala svoje mnenje do naštetih problemov.
L. Š.
Noviee iz Poljanske doline
V Poljanski dolini sta dve lovski družini. Lani so ustrelili deset divjih prašičev in več jelenjadi. To jim je edini dohodek. Računali so, da bodo odstrelili kakega medveda, a se jim ni posrečilo. Zdaj je zapadel zelo ugoden sneg in lovci so na nogah, vendar pa se lovske sreče seveda ne da vnaprej napovedati.
Imamo tudi ribiški pododbor črnomaljske družine. Letos so vložili 10 tisoč postrvi, 5 tisoč sulcev in 6 tisoč lipa-nov. Ribiči se že zdaj vesele
prirastka in dobrega prijema čez eno ali dve leti. Poljanska dolina ima tako vse možnosti za zimski, posebej pa še za poletni turizem, saj je Kolpa, bogata rib, prav gotovo privlačna.
Razveseljivo je, da je OS Črnomelj uslišala prošnjo volivcev in začela redno plužiti sneg s ceste Tanča gora—Stari trg. Enako je razveselijdvo, da je dovolila sejem za mlade pujske, ki bo 12. januarja. Zdaj namreč mnogi rejci niso imeli kje kupiti prašičkov za rejo. R. K.
NOVICE m:
oi/wma^'3ke komuru.
Tudi zasebnemu kmetu boljše življenjske pogoje!
Predsednik   občinske skupščine    Črnomelj    INŽ. RADO DVORŠAK  je  za  zadnjo sejo obeh zborov pripravil obširno poročilo o stanju in perspektivi kmetijske proizvodnje v občini. Ker poročilo še zlasti nadrobno razčlenjuje   zasebno kmetijsko proizvodnjo, ki zanima tudi precej naših bralcev, vam v zgoščeni obliki posredujemo nekaj zanimivih ugotovitev in napotkov za  nadaljnjo  krepitev zasebne kmetijske proizvodnje. Ekstenzivnost našega gospodarstva je doslej v glavnem narekovala nagel razvoj industrije in obrti, zato bo treba v prihodnje posvetiti več   skrbi   terciarnim panogam, predvsem pa kmetijstvu. Kmetij-sika proizvodnja se je sicer v zadnjih letih povećala, vendar pa delež kmetijstva   v   celotnem gospodarstvu pada. Leta 1955. je kmetijstvo ustvarilo še polovico celotnega dohodka v občini, lani pa le še 32 odst., medtem ko beležijo v industriji močan porast. Tako predvidevajo, da bo delež kmetijstva v celotni strukturi gospodarstva leta 1970. znašal le še  25  odst. Kljub
temu pa je v tem obdobju predviden tudi občuten porast kmetijske proizvodnje, kar pomeni; da bo treba tudi v kmetijstvu doseči večjo intenzivnost.'Trenutno'je v občini okoli 27.000 ha kmetijskih zemljišč, ki pa se bodo v perspektivi zmanjšala na okoli 20.000 ha, predvsem na račun povečanja gozdov.
Kmetijska zadruga Črnomelj je zdaj edina kmetijska organizacija v občini, ki ustvarja z lastno proizvodnjo 45 odst. celotnega dohodka, 55 odst. pa predstavlja blagovna menjava in kooperacija z zasebnimi proizvajalci, če upoštevamo, da je v zasebni lasti še 95 odst. vseh kmetijskih površin v občini, to razmerje ni zadovoljivo in kaže, da zasebna kmetijska proizvodnja rahlo upada. Zlasti pa pada fizični obseg proizvodnje zasebnih proizvajalcev preko zadruge. V ilustracijo naj omenimo, da se je odkup KZ od leta 1962. do letos zmanjšal pri goveji živini za polovico in pri teletih za 30 odst. na področju vse zadruge.
še močnejši je padec pri odkupu prašičev v proizvodnem okolišu Semič, ki je v treh letih padel za
dva in pol krat. Tudi odkup krompirja se je letos znižal od lanskih 454 ton na 184 ton. To kaže, da celotna odkupna dejavnost tako po fizičnem obsegu kot po vrednosti pada, kar pomeni, da se zadružna dejavnost v zasebni proizvodnji še ni dovolj uveljavila. Zasebni proizvajalec realizira večji del svoje blagovne proizvodnje mimo zadruge, saj predstavlja vrednost zadružnega odkupa le kakili 28 odst. vse blagovne proizvodnje. Razmeroma nizek je tudi nakup reprodukcijskega materiala v zadrugi. Iz vsega tega lahko sklepamo, da sloni kooperacija skoraj povsem le na kupoprodajnem odnosu, kr na povečanje blagovne proizvodnje ne vpliva.
Osnovni razlog za to je prav gotovo v tem, da so zadnja leta dajali glavni poudarek razvoju družbenega sektorja, hkrati pa premalo mislili na zasebnega kmetijskega proizvajalca, kar se danes že maščuje. To je očitno tudi v tem, da je bilo zadnjih nekaj let vedno težje zagotoviti zasebni proizvodnji potrebne strojne usluge in reprodukcijski material. Družbeni sektor se je v tem obdobju pojavil tudi
BURNA RAZPRAVA O PRISPEVKIH IN DAVKIH
Na zadnji občanski seji v Metliki se je 28.—decembra aanri najživahneij&a razprava odvila po predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov. V gradivu, ki so ga odborniki prejeli, je pisalo, da bodo ta odlok na seji sprejemali, že na začetku občinske seje pa je predsednik skupščine Franc Vrviščar pojasnil, da predstavlja to gradivo le informacijo in da odloka odbornika še ne morejo sprejeti, ker niso znani še zvezni in republiški instrumenti za obračun dajatev.
Vseeno pa so se odborniki, pretežno iz vrst kmetovalcev, oglašala eden za drugim in se zavzemali za to, da bi se komu z določitvijo proizvodnih okolišev ne delala krivica. Zahtevali so, naj
določijo točno mejo med IV. proizvodnim okolišem, v katerem so kmetje oproščeni večine dajatev, in III. okolišem, prav tako pa predlagali mejo tudi med n. in III. proizvodnim okolišem. Za primer, kako lahko nepravilna razdelitev na okoliše kmetovalca flinančno prizadene, so navedli Rosalnice, ki sodijo v III. okoliš, in Metliko (v II. proizvodnem okolišu), oba kraja pa imata skoraj enake pogoje.
Po predlogu, ki je bil odbornikom dan kot informacija, v metliški občini I. proizvodnega okoliša sploh ne bi bilo, v II., III. in IV. proizvodni okoliš pa so razvr.-cene posamezne katastraine občine. S tem predlogom odborniki niso bili zadovoljni in so predlagali, naj svet za
kmetijstvo in finance o tem ponovno razpravlja, v pomoč pri tem delu pa so določili še 5 občinskih odbornikov. V kratkem bo tako sestavljen novii predlog, občinska skupščina pa mora odlok sprejeti do konca februarja. Dotle; bo preostalo še nekaj časa za razprave na zborih volivcev in na sestankih po vaseh, da bi lahko res pravilno in pravično, razdelili zemljo na proizvodne okoliše.
Na seji so se oglasili tudi kmetje iz Krasinca, Podzemlja in Primostka ter vprašali, koliko časa bodo lahko še po svoje gospodaril; na svoji zemlji, da bi se vedeli ravnati glede investicij v kmetijstvo. Pojasnjeno jim je bilo, da ;e na to vprašanje že lepo odgovorila zvezna poslanka ing. Pepca Perovšek, ki je na predavanju o kmetijstvu v metliški občini to vprašanje nadrobneje razložila. Poudarila je, da zemlje ne bomo nikomur odvzemali in da se kmetovalcem izplača vlagati sredstva v obnov.) svojih posestev. Prizadeti kmeto'valci pa s tem niso bili zadovoljni in bi radi imeli od občinske skupščine pismeno zagotovilo o tem; tega skupščina seveda ne more dati. Za dajanje takih po-
trdil ni pristojna, niti ni to njena praksa, saj je bilo prvič, da so občani kaj' takega želeli.
28. decembra lani je bila v Metliki skupna seja obeh občinskih zborov. Razpravljali so o izvršitvi plana za 9 mesecev leta 1964 in proračuna za 11 mesecev v preteklem letu, o financiranju osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov v letu 1965 in o poslovniku občinske skupščine.
Odborniki so razen tega sprejeli in potrdili nekaj odlokov in pravil skladov, potrdili so zaključni davčni račun za leto 1963, zaključni račun družbenega investicijskega sklada za leto 1963 ter poročilo o poslovanju stanovanjskega sklada za isto obdobje.
O vseh pomembnejših odločitvah odbornikov metliške skupščine pišemo še v posebnih sestavkih.
PRI  M-ETLS KI
BELA KRAJINA
Konferenca SZDL preložena na 11. januar
28. decembra je bila v Metliki sklicana letna konferenca Socialistične zveze. Organizacija šteje preko 1000 članov, na konferenco pa je prišlo le nekaj nad 50 ljudi, zato so jo morali preložiti. Kako, da je bila tako slaba udeležba?
Pravijo, da je bilo deloma krivo slabo vreme in priprave na dedka.Mraza, nekaj krivde pa je tudi na dostavljaJcih vabil, ki so jih raznašali po hišah le dobri dve uri pred sestankom! Ker je konferenca precejšnjega pomena za vse Metlicam-, saj bodo na njej obravnavali ustanovitev krajevne skupnosti, bi bilo prav, če bi se na drugi sklic konference, 11. januarja, odzvalo kar največ občanov.
Jože Dular:
i
SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI
V Slovenskem etnografu za leto 1963-1964, ki je izšel konec minulega leta, je prof. Jože Dular objavil zanimivo študijo o soseskih zidanicah v okolici Metlike. Te stare vaške zidanice — lahko hi jih imenovali tudi zadružne — so bile nekoč razširjene po vsej Beli krajini, a so večinoma že pred prvo svetovno vojno propadle. Vendar pa so se marsikje, zlasti v vzhodni Beli krajini, ohranile do današnjega časa. Ker te zidanice predstavljajo zanimiv primer belokranjskega pravnega narodopisja in gospodarske zgodovine in ker pride Slovenski etnograf le redkemu Belokranjcu v roke, smo se odločili, da omenjeno razpravo vsaj v glavnem ponatisnemo v našem listu. UREDNIŠTVO
O soseskih zidanicah, ki jih v Beli krajini imenujejo tudi cerkvene ali vasne zidanice oziroma hise, je že leta 1912 pisal Janko Lokar v svoji razpravi o belokranjski hiši. Leta 1940 jih je Sergij Vilfan omenil v svojem Očrtu slovenskega pravnega narodopisja, kasneje pa še v članku Naše lesene listine, kjer je izrazil željo, da bi bilo treba te zidanice in njihovo funkcijo tako z etnografskega kot narodopisno pravnega stališča natančneje raziskati. Tega dela se je že 1938 lotil Josip Zontar, vendar je dobil le nekaj skopih podatkov za nekatere kraje v adlešički, dragatuški, podzemeljski in metliški župniji, medtem ko iz ostalih devetih belokranjskih župnij ni prejel niCcakih podatkov.
Mnoge od teh belokranjskih zidanic, ki so v glavnem obstajale pri podružnih cerkvah, so s svojim delom že v prejšnjem stoletju prenehale, zlasti ko je v letih 1880—1890 trtna uš uničila skoraj vse belokranjske vinograde. Tako poroča adlešdčki župnik Ivan šašelj, da so od starih soseskih hisov, ki so v njegovi fari, prenehali obstajati v Tribučah leta 1887, v Dolenjcih 1889, v Bednju 1890, medtem ko je his v Adlešičih delal oziroma izposojal vino do leta 1892.
V splošnem je v Beli krajini mnogo soseskih zidanic in hisov prenehalo delati med leti 1880—1890 (na primer v okolici Dragatuša in Gribelj) in tudi Janko Lokar piše leta 1912 v že omenjeni raz-
pravi, da so belokranjske cerkvene zidanice v njegovem času v glavnem že izginile. To bo tudi držalo skoraj za vso Belo krajino, razen za njen vzhodni del, kjer so se te zidanice pod nazivom ce: kvena, soseska ali vasna zidanica oziroma kevder obdržale ~ vse do zadnje vojne in delajo marsikje, sicer v nekoliko spremenjenih pogojih, še dandanes.
Vzrok, da so nekatere zida niče oziroma hisi prenehali izposojati vino, je bila vča sih tudi teča, ki je na pri
mer maja 1892 uničila vse vinograde v okolici Adlešič in zato ljudje jeseni niso mogli vrniti izposojenega vina Tako je adlešički his ostal brez pijače in je prenehaj delati. Ponekod je soseske zidanice uničil požar (na Kra-sincu leta 1890) ali pa so jih zatrle previsoke obresti za izposojeno vino, ki'so tistemu, ki si je čez leto veliko izposojal, pobrale včasih jeseni ves pridelek. To pa je pri nekaterih ljudeh zbudilo odpor in so sosesko zidanico opustili (na primer v Dragomlji vasi pri MetjlaikJ leta 1907).
Kdaj so v Beli krajini nastale soseske zidanice, M imajo svoje paralele verjetno tudi na Notranjskem in na Krasu, se iz dosedanjih vd rov ne da ugotoviti. Zontar jih postavlja v 17. stoletje, hkrati pa pripominja, da so obstajale le pri podružnih cerkvah. To pač drži, kajti če jih zasledimo tudi pri farnih cerkvah (na primer v Adlešičih, na Radovici in na Suhorju), moramo vedeti, da so bile te cerkve nekoč podružnice belokranjskih pra-far in so se šele kasneje is njih izločile kot samostojne fare (adlešička 1789 ta podzemeljske, radoviška 1851 iz metliške, in suhorska 1855 prav tako iz metliške). Vsi ta kraji so torej imeli svoje cerkvene zidanice oziroma hise že pred ustanovitvijo fare.
Cerkvene zidanice — zanje je značilno, da so zidane iz kamenja, medtem ko so hisi leseni — pravzaprav ni so bile last cerkve, kot piše Lokar,  temveč vaške skup-
nosti, soseske, ki je tudi posamezne stavbe upravljala V njih so hranili nabrano vino in žito, oboje pa so posojali vaščanom in ob vrnitvi dolga pobirali v naravi vinske in žitne obresti. Po slovanje v zidanici sta vodila dva moža, cerkvenaša, kot ju imenuje Lokar. O tem piše: »Godi se jim pri tem poslu (to je oskrbovanju) navadno zelo dobro, ker ne dajejo večinoma nobenih ra čunov in pijejo cerkveno vino, kakor bi bilo njihovo.
(Nadaljevanje sledi)
Napis na soseskem keldru (na ometu) na Radovici. Risala Mladena Brancelj, Metlika
meHiskitftFednik
Pred meseci smo že poročali o zgledni skrbi, ki jo metliško Turistično društvo posveča propagandi; takrat je izdalo okusno izdelan prospekt »METLIKA IN OKOLICA«. Tekst je napisal .lože Dular, vse ilustracije (tudi naslovno podobo Metlike) pa je nari sala Mladena Brancelj. — Pred kratkim smo dobili v roke nov prospekt iz metliške občine: ob 22-letnici osvoboditve Suhorja in 20 letnici pohoda XIV. divizije š Suhorja na Štajersko sta ga izdala Zveza borcev občine Metlika in metliško Turistično društvo. Tudi tokrat sta avtorja zgoščenega teksta in lične opreme prof. Jože Dular in Mladena Brancelj, kakor prvič pa je prospekt tudi /daj natisnila Železniška tiskarna v Ljubljani.
Ko objavljamo naslovno stran novega prospekta, ponavljamo našo željo; da bi le čimveč naših krajev in turističnih društev posnemalo Metličane v njihovi vnemi pri turistični propagandi! Menimo, da nam za boljše, širše propagiranje lepot naših krajev občutno primanjkuje prav take reklame. Metliška primera zadnjih mesecev potrjujeta, da lahko s sorazmerno nizkimi stroški pridemo do prepotrebnih prospektov. Brez reklame turizma ne bomo dvignili na višjo raven!
kot interesent in kupec za boljša zemljišča. Zaradi odkupov zemljišč in arodacijskih postopkov so zasebni proizvajalci ocenjevali, da jim družbeni sektor zavira obstoj in perspektivo. Zato je upadlo tudi zanimanje za kooperacijo. Na padec zasebne proizvodnje je močno vplivala tudi industrializacija, saj so le redka gospodarstva uspela zadržati mlade ljudi na posestvu. Svoj delež je imela pri tem še davčna politika. Vse to je vplivalo, da so kmetovalci začeli iskati možnosti za prodajo svojih pridelkov po najvišjih možnih cenah, ne glede na to, ali so imeli z zadrugo sklenjene pogodbe ali ne. Rastoče cene v zadnjih dveh letih so to še potencirale. Na belokranjskem področju sta te pojave še posebno po speševala sejma na Vinici in Metliki.
Davčne olajšave v višinskem in srednjem predelu so sicer delno izboljšale ekonomski položaj kmetov, niso pa dosegle bistvenih rezultatov v povečanju proizvodnje in zmanjšanju procesa migracije. Tudi nejasnosti okoli vprašanj, ali sme hribovski oziroma sploh zasebni kmetovalec imeti mehanizacijo, in vprašanja o kreditiranju pogodbene proizvodnje, ki so se prepočasi razčiščevala, so vplivala na nego-
tovost zasebnih proizvajalcev. Prav tako je bilo v tem času zanemarjeno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje kmetovalcev na vasi, posebej pa še kmečke mladine. Dejavnost zadružnih delavcev se je na proizvodnih okoliših omejila v glavnem na trgovske posle in na papirnato vojsko s kooperacijskimi pogodbami. To je vplivalo, da so kmetovalci v kmetijskih strokovnjakih začeli gledati ljudi, ki jim je edina dolžnost, da skrbe za družbeno proizvodnjo. Tako sta stihija in nenačrtnost individualne proizvodnje kljub možnostim onemogočila večje in uspešnejše sodelovanje med družbeno in zasebno proizvodnjo. X
Spričo vsega tega se je treba temeljito spoprijeti s problemi pogodbene proizvodnje in pustiti delovati vse družbene ekonomske momente tako, da bodo zasebni proizvajalci prepričani o učinkovitosti in koristnosti kooperacije z zadrugo vsak dan bolj in da bodo imeli od nje tudi vsak dan večjo korist. Da bi to zares dosegli, pa si moramo biti na jasnem, kakšni so nameni naše politike na vasi/ Ti stremijo predvsem k povečanju zasebne proizvodnje in povečanju blagovne proizvodnje, ki se realizira preko zadruge. Tu gre za usmeritev za-
sebne proizvodnje v govedorejo; za ohranitev plodnosti tal na kmetijah in zagotovitev reprodukcije kmetijstva; za izboljšanje ekonomskega položaja individualnega kmeta in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč, tudi tistih, ki jih nekateri kmetovalci že opuščajo. Vse to pa bo moč uresničiti le ob določenih ukrepih v našem gospodarskem življenju na sploh in ob večjih prizadevanjih kmetijske zadruge. Tako se bo treba v času zimske sezone lotiti konkretnih razgovorov s kmetovalci glede sklepanja koope-racijskih pogodb ter uporabe umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in semenskega materiala. Prav bi bilo, da bi zadruga v pogodbeni proizvodnji odstopila od vsakega dobička, razen kritja odvisnih stroškov. Občinski skupščini bi lahko predlagala odpravo 5 odst. prometnega davka na maloprodajo za zaščitna sredstva, tako, da bi bili vsi glavni rastlinski reprodukcijski materiali brez prometnega davka. Podatki namreč kažejo, da je poraba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen v občini še vedno premajhna, lo se pozna predvsem v proizvajalčevi blagajni, saj vemo, da prav poraba teh sredstev močno vpliva na pridelek.
(Konec prihodnjič)
O dečku z olimpijskim zlatom, prvem partizanskem topu in še čem...
Stric Vinko: »Za telovadbo se je vedno zanimal in se že doma prvič poskusil z njo!« — Stari oče: »Vedno je bil skroman in vljuden, z vsem zadovoljen, ubogljiv in priljubljen deček...« — »Poglej, kako čudovita narava!« — Prvi partizanski top so skovati pri
šuštaršiču na Turjaku
Iz skormnega, drobcenega dečka se je razvil sijajen telovadec, ki smo ga najprej občudovali doma, kmalu pa se je njegovo ime * razširilo preko meja. Prišli so številni nastopi v zamejstvu, prve zmage in nagel vzpon do svetovnega in olimpijskega prvaka, do olimpijskega zlata. Na zunaj in znotraj pa je ostal nespremenjen, vedno isti, skromen, tih, delaven in požrtvovalen, vdan telo vadbi.
Ko je oktobra lani na olimpijadi v Tokiu branil naše barve, smo vsi trepetali, pričakovali in ko se je pojavil na zmagoslavnem odru, skromen kakor vedno, smo mu zaploskali, v mislih mu stisnili roko .. .
S Turjaka je doma, tam je tudi preživel mladost in šele po vojni je odšel v Ljubljano, k materi. V hiši, tik ob cesti, od koder se lepo vidijo slemena nekdaj mogočnega turjaškega gradu, pa še sedaj živi njegov stari oče Anton in stric Vinko šušteršič. Nedavno sem jih obiskal in najprej in največ smo se pogovorili o Miru. O tem, kakšen je bil kot deček, ko je živel pri njih, kako je pričel telovaditi in še o drugem.
Miro je začel telovaditi že kot fantiček na Turjaku
— Dobro se ga spominjam, pripoveduje stari oče,
ki se mu visoka leta kar ne poznajo, vedno je bil majhen, drobcen, miren in tih, z vsem zadovoljen in vedno pripravljen pomagati, če je le mogel, tako da smo ga imeli vsi res radi. Posebno dobro sva se razumela midva, vedno se je vrtel okrog mene.
Kako je pričel telovaditi? Pravijo sicer, da v Ljublja ni, ker je bil preslaboten in bi ga telovadba okrepila. Res je bil slaboten, to pa predvsem zaradi podhranjenosti. Vojna, še sami nismo imeli kaj jesti, otroka pa je izčrpalo. Telovadil je pa že tu, na Tur jaku, pripoveduje stric Vinko, petdesetletnik . . .
Šuštaršičeva družina je bila vedno napredna in v času med obema vojnama so bili vsi sinovi pri Sokolih, oče pa je bil podporni član. In pripovedujeta, Mirov stric in stari oče, kako so nekoč telovadili, nastopali v drugih krajih, kako se je Vinko že pred vojno srečal z Gregorko, sedanjim Mirovim trenerjem, v Ljubljani, ko so bili na nekem telovadnem tečaju. Doma pred hišo so imeli drog in vsak prosti trenutek so iskoristili za vaje; mali Miro jih je nekaj časa opazoval, kmalu pa jih je pričel posnemati in telovaditi z njimi. Ker je bil premajhen za drog, je ob strani plezal po prečkah in tako prišel do droga. Veli kokrat so nastopili v Velikih Laščah, kjer je bilo Sokolsko društvo, na Turjaku pa so imeli lastno četo ... Ni nas bilo veliko, pravi Vinko, vsi pa smo lepo telovadili. Potem je prišla vojna, povojna leta in za telovadbo je bilo malo časa, pa tudi postarali smo se že, vzdihne in kar vidi se mu, da mu je žal, žal za telovadbo. — Da, spet bom postavil pred hišo drog, pravi, in malo potelovadil, saj tako star pa spet nisem,
pa tudi zato, da se ne bi zredil.. .
— Po vsakem večjem nastopu, povzame stari oče, pri-
de k nam, domov, o uspehih pa sploh noče govoriti, kar nerodno mu je, če je v središču pozornosti. Komaj pride k nam, že gre v delavnico (stric Vinko je mehanik), vzame kak težak železen drog in ga dviga nad glavo in spušča za hrbtom. Ne da si miru, vsak trenutek izkoristi za vaje, za razgibanje. Potem gre na sprehod, po trvanikih, gmajnah, široko vdihava zrak in vzklika: »Poglej, kako čudovita je narava! Nikjer na svetu nisem videl kaj lepšega ... « In ko pride nazaj, že spet uteži, že spet trenira... In staremu očetu se zaiskri pogled od ponosa na svojega skromnega, velikega vnuka.
— Ko je bil na olimpijadi, smo s strahom pričakovali vesti, kar bali smo se odpreti radio. Vedeli smo, kaj zrno-re,lahko pa bi imel smolo, lahko bi mu kje spodrsnilo ... Nihče ni poteka olimpijade spremljal z večjim zanimanjem, kakor mi ...
Anton Šuštaršič s Turjaka, stari oče Mira Cerarja
Stric Vinko pred domačo hišo
In še o prvem partizanskem topu
Neopazno zaide pogovor na vojna leta in spomnim se, da so tu, na Turjaku pri šu^ter-šičevih, pred dvaindvajsetimi leti napravili prvi partizanski top. Pobaram, kako je bilo tedaj.
»Mislim, da je bilo spomladi 1942. leta, malo pred Roško ofenzivo,« pripoveduje Vinko, eden od »očetov« partizanskega topa. »Nekega dne sta prišla k meni Petru-ška, Vence Drobnič iz Sodra-žice in še nekateri tovariši in mi dejali, da bodo pri nas naredili kanon, jaz naj bi jim pa pomagal. Debelo sem jih pogledal, saj se mi niti sanjalo ni, kako bo to šlo. Resda sem delal že najrazličnejše stvari, topa pa še ne. No, in smo se lotili dela. Prinesli so nekakšno cev, v katero smo vrezali navoje, kovaška dela, varenje in podobno sem opravil jaz. imel sem tudi nekaj kotnega železa in kanon je bil kmalu pripravljen. Na zadnji del cevi smo namestili prožilni mehanizem puške in naredili okrog 30 granat. To je bilo zelo zamudno delo; uporabili smo eksploziv italijanskih avionskih bomb, ki jih je razstavil Petruška — preklemano spreten je bil pri tem opravilu — bombe smo predelali, jim dodali »perutnice« in udarno iglo in top preskusili. Kar izpred hiše smo ustrelili prvič seveda brez rksploziva, granato pa je odneslo tja v sosednjo vas. Nato smo ga prestavili pred gostilno in od tam namerili na oddaljen kozolec. Granata je šla kar skozenj . . .
Top je bil gotov in kar čudil sem se, kako smo ga sploh lahko spravili skupaj,
še bolj pa sem se čudil temu, da je sploh delal. Pri tem pa sem spoznal partizansko iznajdljivost in srečo. S konjičem, ki ga je »posodil« grof Auersperg, ki je tedaj še živel v gradu, so top nato pre-nesdi na Mokre, o nadaljnji usodi pa ne vem. Vem le to, da so zanj slišali Italijani in
užili ob /nisli, da imajo partizani Že topništvo, precej strahu ... Po vojni je Petruška napravil prototip topa, ki ga hranijo v Muzeju revolucije v Ljubljani . . . «
Beseda da besedo, pogovor se razpleta; sl>et preidemo na Mira, ki bo menda kmalu spet prišel na obisk, prav go-
tovo pa pozimi smučat, pa spet o vojni, o bojih za turjaški grad in večer je tu. Ko jih ob slovesu vprašam, kaj jim je bilo v tem letu najbolj všeč in kaj si želijo v prihodnjem, povedo, da jih je^ najbolj razveselil Mirov uspeh v Tokiu, za naprej pa so vse njihove dobre želje namenjene Miru, njegovi telovadbi in novim uspehom. Sicer pa — da bi le ne bilo slabše, kakor v zadnjem letu dni . ..
FRANC GRIVEC
To je naš MIRO CKRAR, ziata kolajna z zadnje olimpiade v Tokiu!
SPOMIN ČEK   NA   ZADNJE   SFLVEŠTROVANJE
NFJKATERI SO PRAZNOVALI NOVO LETO BOLJ BUČNO, NEKATERI BOLJ SKROMNO. UPRAVA HOTELA NA OTOČCU JE NEKAJ PO POLNOČI PRESENETILA GOSTE Z OGNJEMETOM PRED GRADOM. KER JE PRIŠLA NA PLOŠČAD P RED VHODOM TUDI MUZIKA, SO SE RAZPOLOŽENI GOSTJE, MED SEBOJ ZNANI iN NEZNANI, PRIJELI ZA ROKE TER ZAPELI IN ZAPLESALI KOLO.
OTROCI ŽRTVE ATENTATOV
Niti park St. James v srcu Londona, ki leži tik zraven kraljevske btickinghamske paHačev nii več varen pred atentatorji. Neki moški j'e napadel mlado ženo, ji iztrgal otroka in ga vrgel v ribnik ob promenadi. Samo v prejšnjem mesecu se je pripetilo pet takih primerov, toda vedno so otroke pravočasno rešili is vode. Atentatorju je v splošni paniki uspelo pobegniti, ne da bi ga kdo spoznali. Zdaj patrolirajo uslužbenci Scotland Yarda v večjem štenilu po tem parku, da bi ujeli neznanega zlikovca.
VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD
L — Viharna je bila pomlad leta tisoč devetsto štiriin-štiridesetega. Naša zemlja je bila krvava od nasilja in ■ krivic, toda med ruševine požganih domačij je bilo zasejano seme upora. Klilo je v slehernem srcu in se razraslo^ v mogočno vihro, ki je rodila junake, da se jim je čudil svet. Partizanske brigade so ponesle znamenje na svojih bojnih zastavah do vseh meja domovine.
2. — V tem času se godi naša povest, napisana po pripovedovanju, ki so jo doživljali pred več kot dvajsetimi leti. Nekateri izmed njih so imenovani s pravimi imeni, drugi ne; tu in tam je kaj izpuščenega, drugod dodanega. Toda, čeprav je v naši povesti marsikaj opisano drugače, kot se je morda bilo zgodilo, je vendar verna podoba tistega časa in mladih ljudi, zraslih t njem.
3. — Večina jih še živi in naš glavni junak pastirček Rudi nam ne bo zameril, če v naši zgodbi v slikah in besedah opišemo, kar je doživel v letih boja za svobodo. Toda mnogi izmed junakov naše povesti zdaj trohnijo pod mehkim mahom svobodnih gozdov, ki v spoštljivi tihoti varujejo spomin nanje in na tista ognja in krvi polna leta, ko se je v boju kovala naša usoda.
4- — fi£p.m J*fi»n februarski dan leta tisoč devet sto štiriin mdeset se je nagibal v večer. Po pobočju nad Črnivcem se je kot utrujena kača vlekla dolga kolona, razteg*Jen» cez ves hrib, na medlo lesketajočem se snegu P* se je zahajajoče sonce igralo z dolgimi sencami P*1 «o partizanov Tomšičeve brigade. Brigada, ki se J« D,,a zadrževala del j časa v Tuhinjskih hribih, ' se je p»« večer dvignila na pohod.
SMEH STOLETIJ
Kralj Aleksander je mnogo slišal o Diogenesu in ga je zato nekega dne obiskal. Filozofa ni zmotil ves kraljevski sijaj, mirno je ležal dalje. Kralj ga je radovedno pogledoval in nato rekel:
»Vidim, da živiš zelo skromno in da si revno oblečen. Zahtevaj od mene karkoli in če bo v moji moči, ti bom ustregel.«
»Ničesar si ne želim,« je odvrnil "modrijan, »toda če mi že res hočeš napraviti uslugo, te prosim — umakni se mi s sonca.«
Kralju je bil samozavestni in skromni odgovor tako všeč, da je vzkliknil:
»če ne bi bil Aleksander, bi želel biti Diogen.«
* * *
Istega kralja so vprašali, katera vrlina je večja -— pravičnost ali hrabrost.
»Če bi bili vsi ljudje pravični, hrabrih sploh ne bi bilo treba,« je odvrnil Agezilaj.
* * *
Vrhunec učenosti starega veka se je" nakopičil v največjem učenjaku tistih časov Aristotelu. Zaradi njegove vsestranosti so ga imenovali orjaka antične znanosti. Vzgojil je vrsto mladih ljudi, ki so postali ugledni znanstveniki. Med njegovimi učenci je bil tudi Aleksander, poznejši makedonski kralj.
S svojo globoko življenjsko modrostjo se je Aristotel visoko dvignil nad vsakdanjosti tedanjega življenja. Nekdo mu je zaupno pripovedoval, da ima prijatelje, ki za njegovim hrbtom o njem slabo govore. Aristotel je podpi hovalca zavrnil z besedami: v
»Če me obrekujejo v moji odsotnosti, me nič ne skrbi. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo.«
* * *
Na vprašanje, zakaj ima rad lepe ženske, je filozof odgovoril:
»To vprašanje je vprašanje slepca.«
Suša 0 o b r i I a :
mRGONAVTI
'l€p ZAUV 3£ PR£P nami.

^PRAV IMAŠ,W££AWLE:J \ SEDA3, KO IMAMO ZLATO RUNO, NE SMEMO, l POZAg-lTI NA TIST£,Kt  SO fBRggg
i    i  i        i PM
PRISTALI SO IN SE V&I IZKRCALI J
^OČISTITI SE MORAVA, DAZOnI J>REPNO 3^RU3E^v'<g;^^^
— Oh, dragi, zdi se mi, da je V kuharski knjigi tiskarska napaka ...
— Ne vem, odkod se je v tem letnem času vzela ta muha v juhi...
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE O GOSPODARSKEM RAZVOJU V LETU 1965
20 MILIJARD DRUŽBENEGA PROIZVODA?
Ugodni rezultati v minulem letu — Večji in vendar bolj »mršav« proračun — »Govorimo em>, delamo drugače!« — Vedno nove obveznosti občin, ki pa jim ne sledrjo potrebna ustrezna sredstva! — še ta mesec: važen pogovor z ljudskimi poslqnci
Kočevska občina zaključuje 1964. leto na področju gospodarskega razvoja in družbenega standarda z dokaj ugodnimi rezultati. Sklepajoč iz periodičnih obračunov za tretje tromesečje se bosta v primerjavi s preteklim letom družbeni proizvod in navadni dohodek povečala za 22 odstotkov. Ugodno so se povečali tudi osebni dohodki; medtem ko so bih povprečni OD januarja 34.503 dinarje, so se povečali oktobra na 45.597 dinarjev.
Investicije v gospodarstvo so bile omejene že z družbenim planom, še bolj pa z doslednejšimi ukrepi SDK pred meseci. Med najvažnejše investicije v občini spada rekonstrukcija Itasa, ki bo zboljšala delovne pogoje in racionalizirala proizvodnjo. KGP je nadaljevalo z gradnjo klavnice in Agroservisa, Avto pa je že alj pa še bo uvozil 31 tovornjakov itd. Manj uspeha je bilo v iz vozu, saj je bilo do zadnjega novembra uresničenega
le 75.2 odst. plana. V tem času je Itas izvozil 52 odstotkov predvidenih izdelkov, Melamin 22.3 odst., Inles — obrat Kočevje 115.2 odst., KGP 72.6 odst., Avto 92,7, hotel Pugled 106,9 odst. in Inkop 74.1 odstotka. V tem času je bil izvoz večji za 36,6 odstotka v primerjavi z 11 meseei 1963.
Z dvigom produktivnosti in doslednejšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti se bosta lahko v letu 1965 družbeni proizvod in narodni dohodek še bolj povečala, saj se bosta (po dosedanjih predvidevanjih, ko še niso znani vsi planski podatki gospodarskih organizacij) povečala za okrog 12 do 15 od-stokov. To pomeni, da bo družbeni proizvod dosegel okrog 20 milijard dinarjev. V družbenem planu za leto 1965 bo treba dati tudi večji poudarek razvoju družbenih služb, ki zaostajajo za gospodarstvom. Predvsem bo treba izboljšati pogoje za delo v šol-
stvu, zdravstvu in socialnem varstvu.
Občinski proračun bo letos razpolagal s 653 milijoni dinarjev, potrebe za financiranje družbenih služb, komunalna dejavnost itd. pa znašajo skupaj s prenesenimi pristojnostmi na občino milijardo in 58,694.000 dinarjev. Od kod bo lahko občina krila ta primanjkljaj, še ni znano in bo treba predvidene potrebe, kakor že tolikokrat, skrčiti na minimum.
Na seii skupščine je prebral daljše poročilo o gospodarskem in družbenem razvoju občine v letošnjem letu predsednik sveta za družbeni plan in finance Rudi Raidi, v razpravi Pa so sodelovali razen predsednika skupščine Draga Benčine še Matija Cetmski, Franci Korelc, Franc Žagar, Jože Košir, Marjan Mrvar, inž. Savo Vovk, Jože Pogorele, Leon Urh in drugi. Enotni so bili v mišljenju, da je težko govoriti in sldepati o politiki gospodarskega razvoja občine, ko pa je »zgoraj že vse urejeno, rešeno,« ko ne vedo. kakšna bo delitev, koliko sredstev bo občini ostalo v proračunu (primanjkljaj okrog 400 milijonov!) za kritje najnujnejših potreb. Višji organi — okraj, republika — neprestano prepuščajo določene stvari občinam, sredstva za reševanje teh problemov pa si pridržijo. Na seji so odborniki odločno poudarili, da občina ne sme sprejeti nobenih dodatnih obveznosti več, če ne bodo zagotovljena tudi dodatna sredstva, pri tem pa so se hkrati tudi vprašali, kakšno funkcijo sploh še opravlja okraj, ki je prepustil občinam že toliko obveznosti   (ne pa
sredstev!) in če je sploh še nujno, da obstaja. V razpravah so se odborniki večkrat opirali na ugotovitve VIII. kongresa ZKJ, češ da velikokrat govorimo tako, delamo pa drugače, da velikokrat ne planiramo tako, kakor zahteva razvoj itd. O vseh teh problemih, so sklenili, se ho treba temeljito pogo; voriti z vsemi poslanci, ki jih bodo januarja povabili v Kočevje, okraju, republiški skupščini in drugim občinam pa so skle-nili poslati pismo v zvezi s temi neskladji.
Podrobneje bomo o gospodarskem razvoju občine v letu 1965 pisali v eni naših naslednjih številk.
FRANCE GRIVEC
Skupščinski dnevnik
■ V torek, 29. decembra, sta se v domu telesne kulture zbrala na zadnjem zasedanju v letu 1964 oba zbora 'občinske skupščine Kočevje in obravnavala vrsto pomembnih vprašanj. O osnovah družbenega plana in proračuna za 1965 in o krajevnem samoprispevku za gradnjo šole poročamo v posebnih sestavkih. Razen tega so sprejeli še odlok o financiranju proračunskih potreb v 1. tromesečju, program dela skupščine za leto 1965, potrdili so odlok o novoletnih nagradah in razpravljali redni likvidaciji obrtnega podjetja Krojaštvo in obrtnega podjetja Fotolik.
H V 1. tromesečju bo skupščina, razen sprotnJi problemov, obravnavala delo skupščine in njenih organov za minulo mandatno dobo in priprave na volitve. Pregledala bo uresničevanje sklepov in priporočJ, ki Jih je skupščina sprejela in posredovala delovnim organizacijam in zavodom, razpravljala bo o predlogih, nin^ijih in stališčih zborov volivcev; obdelala bo družbeni plan ji proračun občine 1965 in sprejela ustrezne odloke.. Pregledala bo poročilo o delu občinskega sodišča m poročilo komisije za gradnj nve šle. V drugem trmesečju bo skupščina obravnavala poročilo komisije za reorganizacijo osnovnega šolstva, analizo lesno mdustrije v občini, poročilo sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjsko zadevo o problemih urbanizma in stanovanjske gradnje; probleme cestne mreže in vzdrževanje cest 3 ln 4. reda. Obravnavala in sklepala bo o perspektivnem programu 1964—1970 na področju -ndustrijo, obrti ln prometa, blagovnega prometa, kmetijstva in gozdarstva ter na področju družbenih služb. Obravnavala bo tudi probleme zdravstvene službe ln gradnjo zdravstvenega doma ter poročilo sveta za kulturo o kulturno-prosvetni problematiki. — To Je le okv.ren program dela skupščine v I. polletju, ki ga bodo sproti dopolnjevali tudi s predlogi posameznih svetov in komisij. Morda o programu le toliko, da Je razen poročila sveta za kulturo posvečenih vse premalo načrtov obravnavi kulturno problematike, ki je v občini vsekakor potrebna temeljltejslh analiz In obravnav
B Skupščina je potrdila uvedbo redne likvidacije za obrtni podjetji Moško krojaštvo in Fotoilk. Krojaštvo posluje že od 194€. leta, način dola pa se nI niti malo spremenili niti izboljšal. Zaslužek Je majhen, kljub temu, da so cene uslug sorazmerno visoke. Kolektiv Je večkrat zašel v denarne težave in občina mu je morala vedno pomagati. Pomagala mu Je tudi letos, da so delovne prostore uredili. Koloktiv nima volje do skupnega dela -n svet za industrijo in obrt je menil, da je najbolje, da podjetje likvidirajo. Nokateri delavci iz KrojaŠtva se bodo zaposlili v novo ustanovljenem podjetju Pletiljstvo, drugi pa bodo dobili dovljonja za samostojno opravljanje obrt:.
Fotolik sicer ne posluje z Izgubo, čeprav Je tudi tu občina morala večkrat priskočiti na pomoč z denarjem, vendar nima nobene perspektive za nadaljnji razvoj, da bi so podjetje razširilo ali celo moderniziralo. Tudi v tem primeru Je svet menil, da je najbolje, 5e podjetje likvidirajo ln dajo v zasebno upravljanje. V razprav! so odborniki predvsem poudarili, da Je slabo stanje malih obrtnih podjetij in sploh obrti v občini posledica nerealno politike do obrti v povojnih letih in da bo treba v prhodnje posvetiti tem stvarem veliko več pozornosti. So posebej pa bo treba posvetiti vso skrb krojaški obrti, saj ne bi bilo prav, kakor so nokateri dejali, da bi MU vsi oblečeni v Varteksm-o konfekcijo.
skupščina občine kočevje
razpisuj e
za 9. januar 1965 JAVNO DRAŽBO
za prodajo
osebnega avtomobila Zastava 1300,
leto izdelave 1962. Začetna cena 1,500.000 din. Dražba za družbeni sektor bo od 9. do 10. ure, po 10. uri pa za zasebni sektor. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v višini 5% od začetne cene, ki bo ponudniku, ki ne bo uspel na dražbi, vrnjena. Informacije se dobe na oddelku za finance Skupščine občine Kočevje.
Gasilski odbor sam res ne zmore vsega
Gasilsko drštvo v Kočevju ugotavlja, da lani niso uresničili nalog, sprejetih na občnem zboru. Protipožarna de-javnost je tako pomembna pa tudi obsežna naloga, da je odbor društva ne zmore sam. Pomagati bi mu morale ostale organizacije, še posebej' pa delovni kolektivi, ki razen redkih izjem niso veliko naredili za izboljšanje požarne varnosti v Kočevju. Razen kadrovskih težav tare gasilsko društvo v Kočevju tudi pomanjkanje denarja, zato bi bilo prav, ko bi bilo deležno širše družbene pomoči.
-v.
Mladoletniki - vedno več prekrškov
Iz pregleda prekrškov, ki so jih zakrivili v 1964 mladoletniki v ribniški in kočevski občina, je razbrati, da je takšnih prekrškov več kot pred. lanskim. Na posvetih o mla-
dinskem kriminalu, ki so jih sklicali, da bi število mladoletnih kršiteljev zmanjšali, So se zavzeli za to, da bi razen staršev za mladoletnike skrbeli bolj kot dozdaj tudi ostali organi, šolskim vodstvom in prosvetnim delavcem na; pomagajo pri tem krajevne skupnosti in delovne organizacije, ki zaposlujejo mladoletnike. Ugotovili so, da bi se dalo s skupnim,; pri. zadevanji doseči precej ter da bi se nato prekrški in kazniva dejanja mladoletnikov zmanjšali. -v.
■ 15. decembra so v zagrebškem hotelu »Esplanade — International« razpravljali o pripravah za turistično sezono v letu 1965. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki Turistične zveze Jugoslavije, predstavniki večjih gostinsJuh podjetij, potovalnih agencij, prometnih podjetij in drugi. Med glavnimi sklepi je ta, da je treba uresničiti akedjo za izboljšanje uslug turistom in za povečanje deviznega priliva v nepenzionski potrošnji.
£2 Jugoslovanska investicijska banka in Mednarodna banka za obnovo in razvoj sta 11. decembra podpisali v Washingtonu sporazum o posojilu 70 milijonov dolarjev za modernizacijo in elektrifikacijo jugoslovanskih železnic Jesenice —Gevgelija, Reka—Zagreb in Vrpolje—Sarajevo.
Samoprispevek za novo šolo v Kočevju
Vedno večje število šoloobveznih otrok v Kočevju in izredno slabi ter neprimerni šolski prostori že vrsto let narekujejo gradnjo nove šole. O tem so odločneje spregovorili že na konferenci krajevne organizacije SZDL v mestu, kasneje pa tudi na zborih volivcev v delovnih organizacijah, ki so bili od 16. do 26. decembra. Potem ko so odborniki volivcem podrobno poročali o pripravah na gradnjo šle, predvsem pa o nujnosti gradnje, je bila odločitev kaj lahka; od 2.192 volivcev, ki so se udeležili zborov volivcev (okrog 50 odstotkov volivcev!), jih je 2.053 glasovalo za krajevni samoprispevek, ki velja za vse zaposlene, ki stalno živijo v občini.
Uvedbo samoprispevka je narekovalo spoznanje, da sredstev za novo šolo drugače ne bo mogoče zbrati, s tem pa tudi ne bo nove šole. Osnova za plačevanje samoprispevka je neto osebni dohodek, in sicer 3,5 odstotka (dosedanji dopolnilni proračunski prispevek, ki z novim letom odpade). Tako bodo s samoprispevkom v enem letu zbrali skoro 100 milijonov dinarjev, s prispevki gospodarskih organizacij pa nekaj nad 150 milijonov. Predračunska vrednost za I. etapo šole znaša okrog 300 milijonov in bo treba manjkajoča sredstva dobiti iz drugih, republiških virov.
Nova šola, za katero, bodo načrti pripravljeni do konca februarja, bo paviljonska in bo stala nasproti doma telesne kulture, kjer je zdaj vrtnarija. Deloma bo pritlična, deloma enonadstropna, imela bo 20 učilnic in bo lahko sprejela do 800 učencev. Seveda šele tedaj, ko bo popolnoma dograjena; to bo predvidoma stalo okrog 600 milijonov dinarjev. Prva faza gradnje bo končana in vseljiva do začetka septembra 1966.
Prebiti led okrog kulture!
Premajhno zanimanje in minimalna podpora za reševanje kulturnih vprašanj - Je zavod za pospeševanje kulturnih dejavnosti potreben ali ne? -Kaj vse je pravzaprav kultura? - Na vprašanja o delu sveta za kulturo in prosvelo pri občinski skupščini Kočevje odgovarja predsednik sveta Matija Cetinski, upravnik kočevske delavske univerze.
Na dosedanjih sejah (ki pa jih je bilo zelo malo) je svet za kulturo in pro-sveto pri skupščini obravnaval vprašanje kulture na splošno s posebnim poudarkom na razvoj kinematografske mreže v občini. Na eni izmed sej, ki se je je udeležil tudi prosvetno kulturni poslanec Boris Mikoš, je svet obravnaval vrsto konkretnih vprašanj, n. pr. ustanovitev sklada za pospeševanje prosvetno kulturne dejavnosti. Sklad še ni ustanovljen, ker ni bilo moč ugotoviti virov, iz katerih bi se vanj stekala sredstva. Naloga sveta je tudi, da sodeluje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za kulturno dejavnost, ki naj bodo v skladu z ugotovljenimi potrebami. Sredstva za kulturo in prbsveto se bodo v letu 1965 sicer res močno povečala, menda kar za 98 odstotkov, vendar predvsem na račun višjih stroškov za prevoz otrok v šolo in podpor učencem pri šolanju. Ko pa pridemo do   postavke   »kultura in
prosveta«, ugotovimo, da so sicer velika sredstva že v prejšnjih postavkah (ki niti ne spadajo v kulturo in prosveto, prej v šolstvo!) skopnela in kultura je spet pred starim problemom — pomanjkanjem sredstev.
Ena prvih nalog sveta bo tudi ustanovitev zavoda za pospeševanje kultur-
ne dejavnosti. Zavod bi predvsem pomagal prosvetnim društvom s strokovnimi nasveti — rekviziti, režiserji, literaturo ipd. Zavod bi lahko tudi organiziral gostovanja tujih kulturnih skupin ter gostovanja domačih igralcev v drugih krajih (takih gostovanj bo okrog 10 na leto). Posebna kinematografska sekcija zavoda bi načrtno urejala položaj kinematografov, ki so sedaj v dokajšnji zagati.
Vse to so načrti in želje, ki pa jih bo dokaj težko uresničiti. Problem sveta za kulturo in prosveto je, kakor poudarja njegov predsednik, v tem, da je za reševanje kulturnih vprašani pri pristojnih občinskih organih premalo razumevanja. Prav je, da smo doslej z vso zavzetostjo in dokajšnjimi uspehi reševali težk; gospodarske probleme, razvijali gospodarstvo, industrijo, vendar pa smo pri tem vse preveč pozabljali na kulturo, in zavod, ki bi bil v Kočevju potreben, bi bil glavni    nosilec kulturne
dejav7iosti. Kultura je sestavni del našega življe-nja, prav tako kot gospodarstvo, je pravzaprav tisti del življenja, ki lahko še pospešuje nadaljnji razvoj gospodarstva in je v socialistični družbi nujno potreben. In še to: gospodarstvo bodo lahko razvijali in krepili le vsestransko razgledani, izobraženi proizvajalci.
Poudarili smo že in ponovno poudarjamo, da človek ne živi samo od kruha, da je kultura morda celo precej velik kos našega vsakdanjega kruha. Pri tem moramo pač vedeti, kaj je sploh kultura — da je to tudi standard! Vendar pa kultura ni samo lep osebni dohodek, niti lepo stanovanje s televizorjem, z bogato, nepreči-tano knjižnico, lepe obleke, avtomobili in »ugledna družba, v katero zahajamo. Kultura ni SAM televizor, SAMO gledališče ali film, SAMA literatura. SAMO časopisi itd.. PAČ PA VSE TO SKUPAJ IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA, vključno s splošno razgledanostjo, vljudnostjo in pristnimi socialističnimi odnosi med ljudmi. Pri tem ne gre samo za denar; od kulture nas zdaj še loči debela ledena stena! Prebijmo jo že enkrat!
F. GRIVEC
Matija Cetinski, predsednik  občinskega  sveta za kulturo in prosveto

»Gradnja šole ni več samo želja - to je že nuja!«
Na konferenci osnovne organizacije Zveze komu nistov na ribniški šoli — udeležili so se je tudi nekateri učitelj i-nekomunisti — so tako v referatih kakor v razpravi obravnavali predvsem probleme šole z materialne plati. Toda je-
dro razprave ni bil le materialni položaj prosvetnih delavcev, pač pa materialni položaj šole, pomanjkanje in neurejenost šolskih prostorov in s tem v zvezi kvaliteta pouka ter razvoj samouprave v pro-sveti.
čimprej bo treba odpraviti preživeli administrativno birokratski sistem »razdeljevanja« sred stev za financiranje pro gramov šol in jim name niti toliko sredstev, kolikor jih potrebujejo za ne moteno delo, se pravi —
dosledno izvajanje šolske reforme. S tem da šola komajda krije najnujnejše potrebe, niti z najboljšo voljo ni moč slediti re formi; če pa hkrati niso »reformirana« tudi sredstva zanjo, o šolski reformi oz. njeni praktični vrednosti ne more biti sledu. Ob takem preživelem, mačehovskem dodeljevanju sredstev tudi ni mogoče razviti nagrajevanja po delu, ki je sicer v prosveti prav tako mogoče kot kje drugje — seveda ob zadostnih sredstvih.
»Gradnja nove šole,« so tudi poudarili na konferenci, »ni več želja ne nas ne otrok ne staršev, pač pa nuja, tako kot je za življenje nujna voda.« Šele v novi šoli bo mogoče dosledneje izvajati šolsko reformo in govoriti o večji kvaliteti pouka (načrti za šolo so že skoro pripravljeni, skupščina pa je tudi že razmišljala o zbiranju sredstev s samoprispevkom. Graditi jo bodo pričeli še letos).
Na konferenci šolske osnovne organizacije so precej govorili tudi o uvedbi pomožnega oddelka, iz katerega naj bi se razvila kasneje posebna šola. Za to je treba čim prej izvesti tudj kategorizacijo otrok.
Zavod za zaposlovanje delavcev tudi
v Ribnici
Zavod za zaposlovanje delavcev je bila ena izmod skupnih služb občin Kočevje in Ribnica. Junija 1961 je ObLO Ribnica izdal izjavo za ustanovitev izpostave zavoda za zaposlovanje delavcev Kočevje v Ribnici. Analiza dosedanjega dela izpostave oz. zavoda pa je pokazala, da leta ni opravljal na področju ribniške občine svojih nalog, iz česar je prišla tudi potreba po ustanovitvi lastnega, samostOjbega zavoda. Tudi če pogledamo sredstva, ki jih je zavod zbral vsako leto na območju Ribnica (0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih), bi bilo njegovo delo lahko uspešnejše.
V ribniški občini je bilo konec novembra 1964 zaposlenih 2.309 delavcev, ki bi zavodu prispevali do konca leta približno 8,100.000 din. Iz
sklada za pripravo delavcev za zaposlitev (45 odst. zbranih sredstev) v minulem letu v ribniški občini zavod ni uporabil ničesar, niti ni nudil namenskih sredstev za odpiranje novih delovnih mest in za strokovno prekvalifikacijo delavcev, pač pa je kril le osebne dohodke enega zaposlenega v izpostavi in materialne stroške, kar vse skupaj ne presega 1,300.000 din, zavodu za zaposlovanje delavcev Kočevje pa je ostalo približno 6,8 milijona din.
Ker je svet za delo in delovna razmerj'a pni ObS Ribnica ugotovi, da se sredstva, ustvarjena na območju občine, ne vračajo nazaj, je predlagal   skupščini ustanovitev
samostojnega zavoda za zaposlovanje delavcev, ki bo lahko z zbranimi sredstvi (okrog 10,5 milijona din v le. tu 1965) in s primerno kadrovsko zasedbo uspešneje opravljal svoje delo kakor dosedanja izpostava. Skupščina Je ustanovitev zavoda že potrdila.
Ostal je brez dela
Pod tem naslovom je bdi v lanski 49. številki objavljen članek, v katerem je pisec članka kritično ocenil delo naše komisije. Da bi javnost slišala tudi drugo plat zvona, dajemo odgovor na omenjeni članek:
2e vsa leta, odkar ta obrat intenzivneje opravlja gozdno-gojitve-na dela, najema za poletno sezono primerno delovno silo, ki pa v zimskem času ne more, niti nima kaj delati, zato jo ob zaključku sezone odpustimo. Le predlansko leto, to je pozimi 1963/64, te delovne sile iz socialnega čuta nismo odjavili — računa.ioč, da jo bomo zaposlili pri kidanju snega, prebiranju in skladanju prostor-ninskega lesa ob kamionskih ces-!ah ter maklanju celuloznega lesa. Nekaj od teh delavcev je bilo zelo pridnih (ti so Uidi še sedaj zaposleni 1, nekatere smo morali večkrat tedensko osebno klicati po hišah, naj gredo na delo, bili pa so tudi taki, ki se sploh niso javili na. delo — tudi na pismene pozive ne.
Pri   obravnavi   vprašanja zaposlitve   teh ljudi   v letošnji zimski sezoni je komisija gornje upoštevala in sprejela temu ustrezne sklepe, brez vpliva posameznikov. KOMISIJA ZA DKLOVNA RAZMERJA  PRI GOZDNKM OBRATU GRCARICE
Sprejem pri Francetu licu, predsedniku občinske skupščine
30. decembra je bil ob zaključku 100-letnice gasilstva pri predsedniku OS Ribnica Francetu licu sprejem za predsednike gasilskih društev iz ribniške občine. Prisostvovali so mu tudi funkcionarji občinske gasilske zveze in nekateri drugi gostje. Tov. Ilc se je zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalno delo in poudaril, da bo OS še naprej materialno podpirala gasilska društva. Na koncu jim je želel še - veliko uspehov in jim razdelil lepa knjižna darila.
Takoj nato je bila še ena slovesnost: razdelitev odlikovanj. Gasilska zveza Jugoslavije je odlikovala z gasilskim odlikovanjem I. stopnje Alojza češarka iz Ribnice in Ignaca Gačnika iz Zamosteca, Ivan Arko iz Ribnice pa je dobil odlikovanje III. stopnje. Vsi trije so znani in zaslužni  gasilski veterani. Re-
publiško odlikovanje tretje stopnje sta dobila Milan Mer-har iz Prigorice in Edo Tanko iz Ribnice. Z visokim gasilskim odlikovanjem je bilo nagrajeno tudi gasilsko društvo iz Dolenje vasi.
SUŠJE: program že imajo
Volivci'na območju krajevne organizacije SZDL Sušje, ki obsega pet vasi in dve volilni enoti, so imeli zadnjo nedeljo v lanskem letu skupen zbor volivcev. Najprej so izvolili 11-članski svet KS in 3-članski nadzorni odbor. Za prvega predsednika sveta, na čigar področju živi 800 prebivalcev, je bil izbran Slavko Klim, za tajnika pa Janez Prijatelj, oba iz Vinic. Sprejeli so tudi okvirni program dela za letos. Govorili so o usodi zadružnega doma v Sušju. Predlagali so OS Ribnica, naj bi dala dom v upravljanje krajevni skupnosti. Razpravljali so še o osnutku odloka o določitvi vrednostnih raz-
redov kmetijskih in gozdnih površin in davkov od kmetijstva in obrtništva. Volivci iz Zapotoka in Vinic -so predlagali, da se njihovo področje prestavi iz drugega v tretji razred, Gorenji lazi pa naj bi iz .tretjega prišli v četrti razred. Govorili so še o drugih aktualnih vprašanjih.
-r
■ Sedemletni plan razvoja iivdu-stri Je za predelavo nafte v Jugoslaviji predvideva graditev velikega naftovoda, katerega začetek bi bil v Bakru. Sem bodo prihajale ladje iz inozemstva, od tu pa bi naftovod vodil do rafinerij v Sisku, Bosuiskem Brodu in Pame-vu. Na ta naftovod bi bil priključen tudi naftovod Madžarske. — Gradnja objekta bo veljala od 12 do 14 milijard dinarjev, njegova zmogljivost pa bi bila letno 12 do 15 milijonov ton nafte.
NEZDRAV LOKALIZEM
Na konferenci osnovne organizacije ZK ribniškega obrata Inles je bil tako v poročilu kakor tudi v razpravi največji poudarek na nadaljnjem razvoju kombinata in notranjih odnosov med posameznimi obrati. Zaskrbljujoča je ugotovitev, ki so jo večkrat poudarili, da še po dveh in pol letih, kar je bilo združenih v kombinat šest lesnih podjetij v dveh občinah, v samoupravnih organih, prav tako pa tudi med obrati, ni enotnosti, da še vedno zastopa vsak tendence in koristi svojega obrata, obratni delavski sveti, da o svetih ekonomskih enot niti ne govo rimo, pa so v podrejenem položaju nasproti centralnemu delavskemu svetu, v katerem vleče vsak na svojo stran.
Ne moremo zanikati razvoja, ki ga je kombinat napravil od ustanovitve; štiri milijarde, ustvarjene lani, to zgovorno potrjujejo, ostaja le občutek, da gre še vedno za šest podjetij: za Jelko, Smreko, Hrast, Galanterijo itd., da je bila združitev le navidezna. Ostala (ali pa še povečala) se je ljubosumnost med obrati za vsak investicijski dinar, ki ni bil porabljen pri njih. Med obrati se torej razvija tekma, a ne v tem, kdo bo več napravil, kdo bo pospešil razvoj vsega kolektiva, ampak kdo bo iz skupne blagajne izpulil čim več zase.
Na konferenci so opozorili na problem specializacije, o kateri govorijo že ves čas, dejansko pa je vsak obrat kombinat v malem, še vedno so brez podrobnega perspektivnega plana, kaj namreč hoče kolektiv doseči. Prav to pa bo ena glavnih nalog tako tehničnega sektorja kakor vsega kolektiva v letu 19(55: točno začrtati pot nadaljnjega razvoja kombinata, saj bi, izhajajoč iz programa razvoja, ne moglo prihajati do nesoglasij med obrati, ker bi vedeli za daljše obdobje, kaj bodo kje zgradili, imeli bi za daljši čas točno razporejen vsak investicijski dinar, lažje bi izvajali popolno specializacijo in povečali finalno proizvodnjo na račun izvoza (trenutno) konjunktumega žaganega lesa.
Ko so komunisti ribniškega obrata govorili o teh nezdravih odnosih, so ugotovili, da v preprečevanju in odpravljanju nesoglasij ter v krepitvi samoupravnih organov in kombinata kot celote niso odigrali zadovoljive vloge in da bo treba to čim prej popraviti.
Delo gasilcev ribniške občine zasluži
pohvalo
Na področju ribniške občine je 22 gasilskih društev, razen tega pa imaoo svoje gasilce tudi y Inlesu. Lani so bila društva dokaj aktivna in prizadevna. Nekatera, kot Sušje, Velike Poljane in Nemška vas so se opremile s sodobnimi motornimi brizgal nami. Zdaj jli je v ob-čin; sedem, pričakujejo pa še dve. Sodraški gasilci se pripravljajo, da boio dobili gasilski avtomobil, Dolenja vas pa bo dobila motorno brizgamo. V Loškem potoku adaptirajo gasilski dom, ki je bil do zdaj v zelo slabem stanju. Prav tako pričakujejo, da bodo končno tudi v Ribnici zaceli z gradnjo pre-potrebnega doma-
Finančno stanje društev tako ni zadovoljivo. Občinska skupščina z dotacijami ne more kriti vseh potreb, zato
so se dnuštiva na lastno pest lotila reševanja tega problema. Pomoč jiim je nudila tudi gasilska zveza iz Ljubljane.
Občinska ziveza, ki je prav tako delavna, je organizirala tečaj za častnike in podčastnike, ki se ga udeležuje 24 članov. Tečaj bo trajal tri mesece in se bo po 140 urah končal z opravljanjem izpitov. Poudariti velja, da je občinska zveza v neprestanem stiiku z odsekom za notranje zadeve in z referentom * za požarno varnost. Ta komisija je na svojih sejah obravnavala problematiko s področja požarne varnosti. Da bi si zagotovili še večjo preventivo, je imenovala pet po-
dreičnih komisij, ki naj občasno pregledujejo varnostne naprave ter tako preprečujejo požare. Rezultati te preventivne službe se kažejo v tem, da smo imeli lani le dva požara; prvi je v Loškem potoku povzročil 1,700.000 dinarjev škode. Požar je povzročilo neurje. V Brezah je znašala škoda ob požaru 3,200.000 dinarjev, ogenj pa je bil po ugotovitvah komisije podtaknjen.
Precej se je izboljšalo stanje požarne varnosti budi v podjetjih in gospodarskih organizacijah. Tu prednjači Inles, kar pa je razumljivo, saj mu preti največja nevarnost glede ognja. Vsa gasilska društva so na dostojen način proslavila 100-letnico jugoslovanskega gasilstva. Posebna delegacija se je udeležila zalcljučne proslave v Varaždinu. Ko je zadela prebivalstvo Zagreba katastrofalna poplava, smo priskočili na pomoč s tremi motornimi brizgalnami in osmimi gasilci. Ti so zelo dobro opravili delo, za kar so dobili priznanje in pohvalo.
Omeniti velja tudi prizadevne gasilce iz Bukovice, prav tako pa je treba pohvaliti gasilsko društvo iz Prigorice, ki je z lastnimi sredstvi zgradilo svoj dom.
Ko že analiziramo dobre strani gasilstva v komuni, ne smemo tudi mimo slabih strani. Predvsem bi bilo potrebno gasilske vrste pomladita z novimi kadri, predvsem iz vrst šolske mladine. Tako bomo očuvali tradicijo gasilstva v teh krajih, saj je znano, da je bil v Dolenja vasi rojen Ignacij Merhar, prvak gasilstva na Slovenskem in ustvarjalec prvih slovenskih povelj za gasilce. Prav tako bomo morali poskrbeti, da bomo v naše vrste vključevali v bodoče več žena in ženske mladine. Prav tako bo potrebno povečati disciplino pri nekaterih članih, organizirati razne tečaje v okviru občinske gasilske zveze ter zaslužnim in požrtvovalnim članom dati vse priznanje za njihovo delo.
JOŽE BABNIK
Zapis o naših železničarjih
O železničarjih na ribniškem področju redko pride kak glas. Skromni, a delovni kolektiv  zasluži,  da tudi o
njih spregovorimo nekaj besed. Zaradi specifičnosti dela se lahko le redkokdaj zbe-cejo skupaj, pred kratkim pa so imeli letno konferenco sindikalne organizacije; zbralo se jih je v zgradbi železniške postaje v Ribnici lepo število. Prišli so iz Ortneka, 21ebiča in Ribnice.
Govorili so o delu sindikalnih podružnic; doslej so ime. li dve sindikalni podružnici: v Ribnici in Ortneku, za naprej pa so sklenili, da bo samo ena podružnica, ker bo tako omogočeno njihovemu sindikatu uspešnejše delo. Slišali smo, da so člani kolektiva seznanjeni s statutom svojega podjetja.
Progovni železnica rski delavci živijo še pod težjimi pogoj,- kot drugi delavci pri železnici. Izpostavljeni so slabemu vremenu in s tem tudi boleznim. Kritizirali so slabo kvaliteto dežnih pla-ščev. če se človek iz dneva v dan hrani le z mrzlo malico, se to prej ali slej pozna na zdravju. Zato bodo uvedli toplo malico.
Precej negodovanja med progovnimi delavci je tudi zaradi rezanja norm. Delavec do gotove meje lahko presega normo, da je plačan za svoje delo, če pa to mejo prekorači, mu presežek norme ne plačajo. To bo treba ure-
diti, da bodo ljudje plačani v celoti za svoje delo, so menili na konferenci.
Govorili so tudi o uvedbi 42-urnega delovnega časa. Na centralni upravni odbor sindikata v podjetju bodo poslali zahtevo, da se čimprej začne z uvajanjem skrajšanega delovnega časa. Za "Začetek predlagajo, da bi delali ob sobotah samo do 11. ure, kasneje pa bi prešli na skrajšanje delovnega časa v celoti.
Zaradi pomanjkanja stanovanj prebi vajo delavci v Ortneku v vagonu. Uprava podjetja jim je že obljubila, da bo zgradila stavbo za samska stanovanja. Sanitarna inšpekcija je pregledala »sta. novanje« in ugotovila, da vagon nikakor ne odgovarja za prebivanje ljudi. Podjetje naj bi že letos zgradilo samski dom.
Na konferenci so razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Reči moramo, da je bila konferenca uspešna, saj so izmenjali dobre misli in stvari opisali tako, kot v resnici so. .r.
Drobne iz Sodražsce
pfl Tudi v Sodražici in Za.
mostecu so imeli proti koncu starega leta zbor volivcev. Na njem so izvolili sktipen 15-članski svet krajevne skupnosti, ki obsega celotno nižinsko področje sodraške doline.   Krajevna   skupnost bo
imela veliko dela pri reševanju raznih komunalnih problemov. Računajo tudi na podporo krajevne organizacije SZDL.
g^i Podjetje »žične pletenine« je imelo lani za 30 odst. višji plan kot preteklo leto. Plan so z velikim prizadevanjem celo presegli. Ker so zakasnili z gradbenimi deli, bo podjetje moralo še eno zimo ostati v majhnem in neprimernem delovnem prostoru. Predvidoma se bodo selili spomladi. Naj še povemo, da podjetje ni v skrbeh za prodajo izdelkov, saj imajo prodano že celotno letošnjo proizvodnjo. Težave imajo le z nabavo surovin, vendar upajo, da jih bodo odstranili.
jISB Tudi v Sodražici so v veselem razpoloženju dočakali novo leto. Največ ljudi se je zbralo v domu Partizana, kjer je bilo osrednje silv vestrovanje. -r
Kaj ni prav ljudem iz Ortneške
doline
■
0 DA morajo na občini mnogokrat čakati uslužbence, ki so šli »na malico«. Uslužbenci odhajajo v lokale družbene prehrane, ki so precej oddaljeni od uradov, zato bi bilo bolje, če bi tak lokal uredili kje v bližini. Uporabljali bi ga lahko uslužbenci občine in zdravstvenega doma.
@ DA je nedeljski avtobus
iz Ljubljane ob 9. uri prezaseden, tako da potniki stoje drug drugemu na nogah. Občani želijo, da bi SAP poskrbel za kulturnejšo vožnjo potnikov.
0 DA na Velikih Poljanah
še zdaj ni javne razsvetljave in da še vedno ni urejena občinska pot iz Ortneka na Grmado. Zato se ne čudimo, če so sestanki SZDL in drugih organizacij v teh vaseh slabo obiskani.
#   DA  pripeljejo avtobusi
predčasno na avtobusna postajališča, včasih tudi 5 minut prej in po postanku nadaljujejo vožnjo, čeravno je odhod po voznem redu prezgoden. Večkrat se je že zgodilo, da je kdo ostal na cesti in videl avtobus, k^>o odhaja
REŠETO
Z OBISKA V BREŽIŠKI VARSTVENI USTANOVI
JUTRO
SE PRIČNE OB SEDMIH
šola brezskrbnosti in otroške radosti — Zvezdice za pridne, pike
za neubogljive...
Vsako jutro od sedmih do osmih prihajajo v vrtec mali varovanci v spremstvu mamic, očetov in starih mam. Njihovo čebljanje hitro napolni sleherni prostor, saj si imajo med seboj toliko povedati. Večina jih pride »v službo« dobre volje. Ta ali oni je včasih nerazpoložen, zaspan in se spotoma jezi na domače, ko pa se znajde v svoji skupini med prijatelji in igračami, pozabi na slabo voljo. Jutro se mu sprevrže v nasmejan dan in bivanje v vrtcu še prehitro mine. Nekateri so tam samo do poldneva, nekateri spet do druge, tretje ali pete ure popoldne.
Vseh varovancev je v vrtcu blizu 50, rednih obiskovalcev pa približno 45. Razdeljeni so v tri skupine. V prvi so malčki, stari 4 leta in manj, v drugi petletni otroci, v tret ji skupini pa tisti, ki jim mineva zadnje leto brezskrbnega otroštva in se bodo na je sen že priključili šolarjem.
Vsaka skupina dela po svojem programu. Pod vodstvom vzgojiteljic rišejo, pripovedujejo, gradijo, telovadijo, se učijo pesmice, poslušajo pravljice, sprejemajo osnovna pravila higiene, hodijo na sprehode in podobno, še veli-
ko tega bi lahko našteli ob prebiranju dnevnikov, sicei pa mamice tako vsak dan sproti zvedo, kaj počno njihovi otroci. Vsak da ima točno določen razpored v sklopu učnega oz. vzgojnega programa.
Igra najmlajših je torej njihovo delo. Pomaga jim širiti razgledanost, spoznavati svet in dogodke, oblikovati njihove značaje. Vsak varovanec, ki se po tretjem ali drugem letu poslovi od vrtca, je zrel za šolski kolektiv in ima za seboj bogato šolo.
Da  bi jih bolje spoznala..
sem se nekaj dni pred novim letom za kratek čas pridružila malim cicibanom v brežiškem vrtcu. Zanje je to najbolj .razburljiv čas, poln živahnih priprav in veselega pričakovanja. Vsi njihovi po govori so se vrteli okrog dedka Mraza in za njegov prihod so spremenili največjo sobo v praljićno bivališče. V kot so postavili novoletno jelko, pod katero naj bi dedek Mraz odložil darove. Pri krasitvi so tovarišicam vneto pomagali Dušan, Srečko, Lilijana, Miran, Saši in drugi.
S petletno Almo sva se srečali pri kosilu. Vsa vesela mi je zaupala, da ji bo dedek Mraz prinesel kocke. Lili se je pohvalila, da je dobila že dve zvezdici za pridnost, zato nestrpno pričakuje dedkov prihod. Nekoliko zaskrbljen je bil Saši, ki je poleg zvezdice dobil piko, a se žal ne da izbrisati. »Tovarišica jo je napravila s črnilom,« je povedal in obljubil, da bo zelo, zelo priden. »No, potem se pa dedek Mraz gotovo ne bo jezil,« sem ga potolažila.
V brežiški varstveni ustta-novi se je od lanskega leta marsikaj spremenilo. Uredili so sanitarije, postavili peč v garderobi, zaprli stopnišče in namestili ob vhodu dvojna vrata. Za umivanje je na razpolago topla voda, kar je pri tako majhnih varovancih nujno potrebno. Vzgojiteljice morajo dnevno opravljati tudi dolžnosti otroških nego-valk. Novost je tudi to, da razpolaga vrtec zdaj z ležišči. Otroci vsako popoldne počivajo. Ležišč že primanjkuje in jih bo kmalu treba še na baviti. V ustanovi so zdaj za poslene štiri vzgojiteljice, zato delo lahko lepše napreduje.
Oskrba je zelo poceni, najcenejša v Sioveniji. Za . celo dnevno bivanje plačajo Starši po 2.500 dinarjev za otroka. V ceni sta upoštevani dve malici in kosilo. Po novem letu se bo oskrbnina zvišala, ker ustanova za ta denar ne more nuditi otrokom zadovoljivih obrokov.
Vrtec bo verjetno prešel pozneje v okvir krajevne skupnosti. V njem bi bilo treba še marsikaj izboljšati, kar do sedaj s skromnimi finančnimi sredstvi ni bilo mogoče. Za probleme otroškega varstva in za razširitev dosedanjih zmogljivosti bodo morali v prihodnje pokazati več razmerje 1:1. Prav zaradi tetivi.
J. TEPPEY
Pri likovni vzgoji ima najprej besedo tovarišica vzgojiteljica, potem pa se lotijo vsak svoje risbe. Njihovi izdelki so prav prisrčni
Novoletno žrebanje v »LJUDSKI POTROŠNJI«
V Ljudski potrošnji v Brežicah ugotavljajo, da žreba nje, ki bo v januarju, močno pospešuje prodajo. Vsak po trošnik, ki nakupi za 5.000 dinarjev blaga, dobi kupon za udeležbo pri žrebanju. Od razpisa nagradnega žrebanja pa do novega leta so izdali v podjetju približno 64.000 nagradnih kuponov. Lanski, promet bo precej večji' od planskih predvidevanj. Po planu naj bi do konca leta 1964 ustvarili za milijardo in 270.000 dinarjev prometa, po približni oceni pa so ga na pravili do konca decembra že 1 milijardo 400,000.000 dinarjev. Lanska realizacija je znašala 1 milijardo 160,000.000 dinarjev. Ob zaključku leta
1963 so prav tako razpisali nagradno žrebanje, s čimer močno privlačujejo kupce Na vprašanje, zakaj se niso odločili raje za znižanje cen pred novim letom, so odgovorih, da je žrebanje bolj pravično. Iz izkušenj vedo, da so bili znižanja vedno deležni ljudje z večjimi dohodki, ker so takrat kupovali hladilnike, televizorje in podobne predmete. Zdaj dobi nagradni kupon vsakdo, tudi tisti, ki kupi samo špecerijo.
Za letošnje nagradno žrebanje imajo pripravljenih 550 dobitkov v skupni vrednosti 4,000.000 dinarjev. Kupec, ki bo izžreban, bo lahko za določeno vsoto izbral tisto, kar želi.
NOVO V BREŽICAH
■ Novoletno praznovanje je mimo in življenje teco spet po ustaljenih tirih. Na Silvestrovo je bilo povsod zelo veselo. Brežičani so pričakovali novo leto v Narodnem domu, v čate&dh toplicah, v Mo-krieah, v Kolodvorski restavraciji in drugih manjših gostiščih. Veliko jih je praznovalo doma ob televizijskih in radijskih sprejemnikih, pa tudi kinodvorana je bila na večer starega leta dobro zasedena.
■ V 'prazničnih dneh je brežiški kino poskrbel za pisan spored. Vsak dan so bile po tri predstave. Na novo leto je bilo 690 obiskovalcev, 2. januarja 562, v nedeljo pa so jih našteti 626. Ob takih dnevih v kinu ni veliko gledalcev, ker si večina ljudi poišče druge oblike zabave in razvedrila. Z novim letom obeta uprava zavoda tudi nekaj gledaliških gostovanj. Celjsko gledališče je bilo sicer pripravlje-
no obiskati Brežice nekaj dni pred 1. januarjem, vendar je bil ta čas natrpan s prireditvama za mladino in obiski dedka Mraza, zato so ta obisk preložili m kasnejši datum.
■ V decembru, zlasti pa v zadnjih dneh pred prazniki, so imeli uslužbenci pošte polne roke dela. Odpravili so približno 20.000 čestitk, naslovnikom v Brežicah pa so jih izročili okoli 45.000. Paketov so sprejeli 400 in jih odposlali iz Brežic, 700 pa jih Je prispelo za prebivalce mesta iz drugih krajev. Ce upoštevamo še vso redno pošto, potem je bilanca res bogata. Vse to redno ln izredno delo so morali uslužbenci opraviti v utesnjenih in neprimernih prostorih nekdanje gostilne. Pričakujejo, da se bodo v drugi polovici januarja lahko selili v obnovljeno pošto. Preurojcvalna dela se bližajo koncu.
Družba cicibančkov pri dopoldanski malici. Kava i obloženi kruhek se ob devetih že kar priležeta!
V brežiški občini je doslej evidentiranih 22 kandidatov
Občani so v decembru 1964 kar pridno predlagali občinski volilni komisiji v eviden tiranje kandidate za bodoče odbornike in poslance. Povsod je precej predlogov,- sodelujejo pa občani na terenu in proizvajalci v delovnih organizacijah. Trgovsko podjetje KRKA Brežice je bilo prvo, ki je med delovnimi organizacijami predlagalo kandidate za odbornike in poslan ce v evidentiranje. To so opravili na občnem zboru sindikalne podružnice. V zboru občinske skupščine so evidentirali nekaj kandidatov za poslance v republiškem zboru,  gospodarskem  zboru in
kulturno-prosvetnem zboru skupščine SRS. Zbor prosvetnih delavcev občine je evidentiral pet kandidatov za poslance in tri za odbornika, čeprav ima samo po en mandat. V občinski zvezi za telesno kulturo so evidentirali 2 kandidata za odbornika občanske skupščine. Kandidate evidentirajo tudi na zborih občanov, ki so sklicani zaradi ustanavljanja krajevnih skupnosti. Evidentiranje se je lepo razmahnilo, saj je v sorazmerno kratkem razdobju evidentiranih 22 kandidatov za odbornike in poslance.
IVAN ŽIVIC
Zakaj ni bilo
denarja za obdarovanje?
Občinska zveza prijateljev mladine v Brežicah je lani zbrala za novoletno jelko okrog milijon dinarjev, vendar to za obdarovanje otrok ni bilo dovolj. Na vsakega je prišlo komaj po 150 dinarjev, za to vsoto pa pri današnjih cenah ni mogoče veliko kupiti. Cicibani in pionirji brežiške občine zaradi tega letos niso bili obdarovani. Imeli so samo jmgo-stitve.
Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila v torek, 29. decembra, so izrekli odborniki na ta račun precej pripomb, Nekatera podjetja so prispevala za novoletno jelko kar precej, nekatera prav nič, ponekod bi pa kolekUvi radi primaknili nekaj zraven, pa tega niso prej planirali in služba družbenega kn.fi go vodstva izplačil ni dopustila. Na srečo jc ob-čiitska skupščina prispevala polovico, to je 500.000 dinarjev.
Odborniki so dali več predlogov za ureditev tega proble-ma v prihodnjem letu. Mnenja vseh so bila enotna v tem, da dosedanji način zbiranja sredstev ni l»il uspešen in da je treba na organizacijo novoletne jelke misliti mnogo prej. Tudi denar naj bi kolektivi prispevali prej in ne šele zadnji teden. Morda bi organizacija SZDL ali ZPM poskrbela za skupen sklad, v katerega bi podjetja lahko skozi vse leto nakazovala sredstva za te namene. Na ta način bi se izognili prosjačenju in podajanju kljuk na vratih delovnih kolektivov ob koncu leta.
Novoletno jelko praznujemo vsako leto, to je torej stalna akcija, ki nam da vsakokrat sproti spričevalo o tem. kakšen jc naš odnos do mlade generacije. Ob tej priložnosti lahko nudimo najmlajšim veliko veselja, lahko pa jih tudi za marsikaj prikrajšamo.
S POSVETOVANJA SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV BREŽIŠKE OBČINE
UČITELJI ZAHTEVAJO

Občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti v Brežicah je konec decembra sklical posvetovanje vseh prosvetnih delavcev brežiške občine. Na osnovi materiala in sklepov predhodnega plenuma o šolstvu pod naslovom »samoupravljanje v šolstvu« se je razvila izredno živahna razprava, v kateri so predvsem izstopali problemi učiteljskih stanovanj, kadrov za predmetni pouk, zastarelih šolskih prostorov in seveda izredno nizkih osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, številni udeleženci so v razpravi omenjali tudi težave, na katere naletijo izredni slušatelji višjih in visokih šol.
V brežiški občini je trenutno razmerje med delovnimi mesti učiteljev in predmetnih učiteljev 1 proti 4,2, potrebovali pa bi 62 predmetnih učiteljev in 60 učiteljev, torej razmerja 1:1. Prav zaradi tega izredno perečega problema bi morali vse potrebe po kadrih dobro nadzirati, kajti
pogosto si izredni slušatelji izbirajo le nekatere predmetne skupine, medtem ko za druge strokovnjakov še vedno primanjkuje.
Tovarišica - Kežmanova in še nekateri udeleženci so govorili o pomanjkanju stano vanj za učitelje. To je po sebno pereče v Artičah, Piše cah in v Dobo vi. V Cerkljah je za stanovanja dobro poskrbljeno. V Artičah so pre cej na slabšem. Imajo 13 učiteljev in od teh jih 7 stanuje doma. Kaj bo, če bodo na njihova mesta prišli drugi, ki niso domačini, si lahko mislimo. Tudi učitelji drugih šol stanujejo v skromnih podstrešnih sobah, kamor nihče drug ne mara več.
Podpredsednik občinske skupščine je na posvetovanju povedal, da bodo ta problem pričeli reševati v najkrajšem času. V Dobovi bodo odkupili dve stanovanji v bloku, ki ga bodo gradili, v Artičah pa bodo krizo delno omilili z nadgradnjo   prosvetnega doma.
Tako bodo pridobili dve družinski stanovanji in eno samsko. Po vseh šolah primanjkuje tudi učilnic, ki jih bodo dozidavah v večjih središčih, Za te potrebe bi morala imeti občina na razpolago milijardo in 100,000.000 dinarjev,-česar pa trenutno ne zmore. Občinska skupščina si sicer prizadeva rešiti materialni problem šolstva in je že do sedaj dala za te namene več kot polovico razpoložljivih sredstev. Tudi v novem proračunskem letu bo sredstva za šolstvo bistveno povečala in skušala zagotoviti prosvet nim delavcem večje osebne dohodke. Razmerje med osebnimi in materialnimi" izdatki bo predvidoma 80:20. Na posvetovanju je bil ob zaključku sprejet sklep, naj se delo sindikata še naprej odvija v sindikalnih podružnicah posameznih šol, vendar pa bi bilo potrebno ustanovita neki koordinacijski odbor, ki bi usmerjal in usklajeval dejavnost podružnic.
Uspehi in obeti Posavskega muzeja v Brežicah
Bilo je pred štirimi leti, ko smo v decembru 1960 sodelavci Dolenjskega in Posavskega, Belokranjskega in Posavskega muzeja razpravljali o štiriletnem perspektivnem razvoju svojih muzejskih ustanov. Takratni Svet za kulturo okraja Novo mesto je namreč izdeloval perspektivni načrt kulturnega razvoja in zato smo tudi dolenjski muzealci spravili naše dolgoletne želje in težnje na papir in jih predložili takratni okrajni skupščini.
Toda priznati moram, da so bili ti naši načrti mnogo bolj zahtevni kot so nam to dovoljevale takratne materialne možnosti. Zato smo sami pri sebi rahlo dvomili, da bi katerikoli od treh muzejev lahko uresničil svoje načrte do konca leta 1964, ki je bilo zaključno leto v izdelanem programu kulturnega razvoja.
In vendar se je v tem času marsikaj premaknilo. Ne sicer takoj in tudi ne brez težav, kljub temu pa danes vsi tisti, ki smo
pred štirimi leti oblikovali naše zehtave v program, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil program razvoja muzejev v Novem mestu, Metliki in v Brežicah uresničen. Programiranje kulturnega razvoja tokrat le ni bilo papirnata vojna.
Naj povem, da je Belokranjski muzej v Metliki pred dvema letoma pridobil v metliškem gradu nove prostore, ki jih je izpraznilo on-dotno sodišče in tako svoje razstavne prostore in zelo zanimive zbirke za več kot enkrat povečal.
Dolenjski muzej v Novem mestu pa je nedavno tega uresničil z izgraditvijo najsodobnejšo galerije kulturno dejanje, kakršnega slovenska kulturna javnost ne pomni že od predvojnih let, ko je bila od-prva Moderna galerija v Ljubljani. Dolenjska galerija v Novem mestu je torej ob Moderni galeriji v Ljubljani doslej edina na novo zgrajena galerijska arhitektura v Sloveniji. Vsekakor je takšna ugotovitev las-
kavo priznanje kulturnemu razvoju Dolenjske pokrajine in seveda vsem tistim skupnostim, ustanovam in posameznikom, ki so s svojim delom in z materialnimi sredstvi omogočili takšno edinstveno kulturno žetev.
čeravno smo tudi ob razvojnem programu Posavskega muzeja v Brežicah pred štirimi leti bili v dvomih, ali ga bo moči uresničiti, danes lahko ugotavljamo, da smo uspeli pri izpolnjevanju programskih nalog muzejskega razvoja in muzejske dejavnosti celo v širšem obsegu kot smo si to pred leti zapisali.
Naj ob prelomnici lata z nekaterimi skopimi podatki seznanim posavske političnoteritorialne skupnosti in javnost o doseženih uspehih v preteklem obdobju in o razvojnih problemih te edine tovrstne kulturno ustanove v Posavju v prihodnjih letih.
Lani smo končali več let traja--joča restavratorska, dela m baroč-
BREŽIŠKE VESTI
ŽELJE IN NAČRTI V SEVNIŠKIJ3BĆINI ZA 1965. LETO
DOKONČATI OSNOVNO SOLO IN DOGRADITI VRTEC!
Sevniški grad pred obnovo — Postal naj bi osrednji muzej kmečkih uporov v Sloveniji — Še letos bodo naročili načrte za obnovo grajske stavbe, obnovili bodo freske v Lutrovi
kleti in izselili stranke
Vzdušje na občinski skupščini v Sevnici je bilo nekaj' dni pred Novim letom polno naglice in vsem se j'e mudilo urediti še to in ono pred iz. tekom koledarja z letnico 1964. V takem razpoloženju sem srečala tudii načelnika oddelka za gospodarstvo, ki je bil v teh dneh več v banki kot na občini. V razgovoru je nazorno označil ta čas z ljudskim izrazom »ajdova setev«. Primerjava z vročimi juliijslcimi dnevi, ko je treba ponoči v hladu orati, podnevi pa opraviti vsa druga dela, je res posrečena.
»Tovariš Motore, v novo. letni številki bi radi napisali, kako bo s proračunskimi sredstvi občine v prihodnjem letu, zato prosim za približno napoved.«
»Napišite, da so številke, ki jih bom povedal, res samo približne. Takole nekako si na občini zamišljamo naš proračun: po predvidevanjih naj bi se celotni dohodki v občini povečali za 124 mili. jonov (18 odst.) skupaj' torej na 828 milijonov. Hkrati z novimi pristojnostmi se bodo povečali tudi izdatki, in sicer za 37 odst., kar znaša
170 milijonov. Za pokritje vseh obveznosti nam bo manjkalo 207 milijonov. Proračunska napoved torej nd rožnata, vsaj po do sedaj znanih podatkih ne. 2al še ne vemo, kolikšno stopnjo prispevkov bosta predpisali zveza in republfea.«
»Kakšne so v okviru možnosti vaše želje in načrti?«
»Predvsem te, da bi zadovoljili najnujnejše potrebe v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. V Sevnici bd radu dokončah šolo in začeli z gradnjo otroškega vrtca. Za varstveno ustanovo smo predvideli 130 milijonov. Pereče je tudi vprašanje šole na Telčah in na Primožu. Obe šoli sta bili med vojno požgani in pouk je še vedno v neprimernih provizorijih. V Sevnici bomo morali začeti čimprej z obnovo vodovoda,   za  kar  bi potrebovali
okrog 200 milijonov. Zgraditi bomo morali zdravstveni dom, a bomo verjetno še leto dni počakali. V načrtu imamo tudi rekonstrukcijo sevnilškega gradu. V kratkem bomo izselili stranke. Idejni načrt predvideva v gradu ho. tel in muzej. Po zamislih zavoda za spomeniško varstvo S RS naj bi bil v Sevnici osrednji muzej kmečkih uporov v Sloveniji. V letu 1965 bomo naročili glavne načrte za obnovo grajske zgradbe in obnovili freske v Lutrovd kleti. Z naštevanjem potreb in želja sem s tem zaključil, da se jih ne bo preveč nabralo.«
»In kako ste zadovoljni z letošnjim gospodarskim obračunom v občini?«
»Menim, da so uspehi lepi itn se ob tej priložnosti v imenu občinske skupščine zahvaljujem vsem gospodarskim organizacijam za dobro opravljene naloge, želim jim veliko uspeha v 1965. letu. želja občinske skupščine je tudi:, da bi vodstveni in samoupravni organi pokazali kar največ razumevanja za potrebe komunalne dejavnosti in družbenih služb.«
J. TEPPEY
Zapiski z letne skupščine krmeljske Svobode
Nedavna letna skupščina krmeljske »Svobode« je pokazala, da svojega poslanstva ni izpolnila v celoti. Iz poroci la Alojza Pirca je bilo razvidno, da so bila prizadevanja usmerjena predvsem na prenovitev doma, ki je bila nujna, taj bi vsako odlašanje le Se povečalo stroške. Prenovitev je terjala precejšnje Izdatke. Po poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri so posamezniki obravnavali delo in pomanjkljivosti. Poudarili so pomen pravilnega kadrovanja ln tesnega sodelovanja z mladino. Mnogo so govorili o ponovnem delu dramske sekcije, v kateri je zavladalo popotno mrtvilo. Isto se dogaja tudi s pevskim zborom.
Iz dola sekcij je razvidno, da so bili najaktivnejši rokomet aši, ki so nastopali z dvema ekipama. — Prva je bila druga v LCL, druga pa tretja v zasavski ligi. Dobro so delali tudi šahisti, kogljači pa se niso mogli razgibaU. Tudi knjižnica ni dosegla svojega namena, pa čeprav vlada veliko zanimanje za knjige. Poudarili so, da bo potrebno spet oživeti dramsko in pevsko sekcijo in ustanoviti na-miznotenisko in plavalno, za kateri vlada med mladino dosti zanimanja. Grajali so brezdušen odnos nekaterih godbenikov, ki so izkoriščali instrumente le za lastne koristi. Pohvaliti je treba Metalno in Lisco iz Kremlja, ki sta društvu nudili finančno pomoč. Na skupščini so pogrešali predstavnika občinske zveze Svobod.
Letna skupščina je uspela, saj je izčrpno obravnavala težave in probleme in v živahni razpravi nakazala tudi smamico za bodoče delo.
Na koncu so izvolili nov odbor, ki je močno pomlajen, načeljuje pa mu še vedno Alojz Pire.
BORIS DEBELJAK
»JUTRANJKA« v Sevnici slovi po lepo krojeni in solidno izdelani otroški konfekciji. Na sliki je eden izmed modelov z lanskega sejma mode v Ljubljani
Že ta mesec razprava o pripombah volivcev
S sredstvi za komunalno dejavnost naj gospodarijo krajevne skupnosti — Sproščenost pri predlogih za bodoče zastopnike v skupščini
Večji del zborov občanov v sevniški občini je bil že pred novim letom. Udeležba je dobra, ponekod pa bodo morali zbore zaradi slabe obveščenosti ponovno sklicati.
Občani so z zanimanjem sledili poročilu o delu občinske skupščine od izvolitve do danes. Dopolnili so ga še s svojimi ugotovitvami. Skupščina je imela v tem obdobju 15 sej, na katerih je sodelovalo v razpravi od 25 do 57 odbornikov. Redno je spremljala uresničevanje družbenega plana in s tem v zvezi dajala priporočila delovnim organizacijam. Največ je obravnavala gospodarska vprašanja, s katerimi je seznanjala svoje člane s posredovanjem pismenega gradiva pred vsako sejo. Vo-nvet so k poročilu o gospodarskih vprašanjih pripornnili, da je premalo napisano o delu skupščine v zvezi s kmetijstvom. Tej panogi so v zadnjem letu namenili izredno veliko pozornosti, zato bi morah kmetijske probleme obširneje obrazložiti.
S področja družbenih služb je v poročilu omenjeno predvsem šolstvo. Tu je opaziti velik napredek, saj imajo po reorganizaciji šolske mreže vsi otroci možnost obiskovati popolne osnovne šole. Prosveta, kultura, socialno varstvo in otroško varstvo so bili redkeje obravnavani, zato bodo morali te probleme v bodoče temeljiteje reševati. Utrditi je treba kulturno prosvetno dejavnost, zagotoviti primerna sredstva delavski univerzi in razviti oblike dela z mladino.
Volivci so dali na zborih veliko raznih predlogov, o katerih bo občinska skupščina razpravljala že v januarju. Skušala jih bo tudi reševati z odobritvijo proračunskih sredstev in s sredstvi skladov. Sredstva za komunalno dejavnost bo nujno treba preusmeriti na krajevne skupnosti, ker bodo naložbe na ta način najbolj utemeljene.
Na zborih so nadalje razpravljali tudi o ustanavljanju krajevnih skupnosti in o njihovih nalogah. Razen tega so povsod predlagah kandidate za bodočo občinsko in republiško skupščino. Predlogov je precej, kar pomeni, da ljudje veliko razmišljajo o tem, kdo naj bi jih zastopal v bodočih predstavniških telesih.
I novim letom na 42-urni delovni teden
V konfekciji »LISCA« so se za zdaj odločili za 45 ur na teden — Letos nadaljnji razvoj obratov na Senovem in v Sevnici, kolektiv pa se bo povečal za približno 50 ljudi
S 1. julijem 1964 je obč. slaipščina v Sevnici odobrila konfekciji »Lisca« prehod na 42-urni delovni teden. Podjetje je v skladu z zakonskimi predpisi zaprosilo za odobritev tudi republiški sekretariat za delo, vendar je šele po preteku treh mesecev prejelo odgovor, da je potrebno še soglasje občine, ki ga niso dobili. Administrativno reševanje se je torej zavleklo in podjetje se je odločilo za srednjo pot. Uvedli so 45-urni delovni teden, ker za to ni potrebno dovoljenje republiškega organa. Tu so spet prišli navzkriž z obč. skupščino. Niso namreč vložili ponovne prošnje in obč. skupščina je šele pred dnevi   formalno potrdila
skrajšanje delovnega tedna na 45 ur.
Lansko gospodarsko leto je bilo za podjetje zelo ugodno. Količinsko so presegli plan za 19 odst., plačano realizacijo pa za 8 odst. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 1 milijardo 800 milijonov. V načrtu za leto 1965 je predvideno precejšnje povečanje in vrednost proizvodnje naj bi znašala kar 2 milijardi 600 milijonov dinarjev. Upoštevano je vključevanje novih zmogljivosti v proizvodni proces. Razen tega je plan pri-
lagojen 42-urnemu delavniku.
Konfekcija »Lisca« povečuje že obstoječe kapacitete v Zagorju, Brestanici in Krmelju. V njih bodo dopolnili strojno opremo. Hitrejši potek dela bodo omogočili tudi z raznimi pripomočki ria strojih. Za gradnjo novih objektov na Senovem in v Sevnici bodo letos investirali 115 milijonov dinarjev, za opremo pa 59 milijonov. Zaposlili bodo tudi nekaj novih delavk, število zaposlenih bodo povečali predvidoma za 50 ljudi.
Immi so predlagal teidate za odbornika
Na nedavnem zboru občanov v Loki, ki mu je predsedoval tov. Kocjan, je odbornik Stanič poročal o delu občinske skupščine v letu 1964. V razpravi je Jeraj odgovarjal na vprašanje o odpisih damkov. Občani so želeli, da bi bila v ta namen določena komisija pri ogledu prizaidetih obdavčenih zemljišč pravična, pregledala pa naj bi tudi tiste nižinske predele, kjer zemlja ni boljša od hribovske.
V TOlilni enoti Loka II so že od oktobra 1963 brea odbornika, zato so za prihodnje 'volitve pripravili kar celo vrsto kandidatov. Predlagani so: Polde Veber, Lojze Mlinar, Tone Kovic in Jože
Močnik, Mlinar je ob teh predlogih pripomnil, da Loka po osvoboditvi ni dobila kaj bistveno novega, da pa si bo moral novi odbornik pri. zadevati, da se bo napredek naselil tudi v tem kraju. Jeraj je obljubil, da bo zahteval pri KZ v Sevnici, naj bd sklicala zbor občanov in pojasnila, kako je z arondacijo v Loki. Stanovanjsko vprašanje je v Loki pereče, kot podlago za načrtno gradn/o pa bi moral kraj z okolico dobiti urbanistični načrt. Tudi komunalne zadeve niso urejene. Pričakujejo, da bo to sposobna opraviti krajevna skupnost, ki' jo bo iz volilne enote n zastopalo pet članov.
S. Sk.
nih freskah v slavnostni grajski dvorani, v grajski kapeli in na reprezentativnem grajskem stopnišču v drugem nadstropju, ki so znane vsej. jugoslovanski in srednjeevropski kulturni javnosti. Slavnostna dvorana, velika 35 m x 10 m, je dobila nova tla in svečano razsvetljavo; s sodobno iluminacijo je bila opremljena tudi grajska kapela in reprezentativno stopnišče, kjer je bil na novo urejen dostop v muzej.
Izpraznitev vseh obsežnih prostorov v II. nadstropju gradu, ki so bili v preteklih dveh, treh letih izročeni muzejski upravi, pa pomeni uresničitev tistega dela našega razvojnega programa, o katerem smo še pred nedavnim najbolj dvomili. Muzej je na ta način v preteklih treh letih pridobil okrog 600 kv. metrov novega prostora, kar pomeni, da jc svoje razstavne površine v primeri s prostori, ki jih je"imel na voljo pred štirimi leti, za enkrat povečal.
V večjem delu novopridobljenih prostorov sta bila že leto- urejena dva nova muzejska oddelka: oddelek ljudske revolucije na površini   2P0 kv. metrov  in galerijska
zbirka z zapuščino slovenskega in posavskega slikarja in grafika Fra-nja Stiplovška na prostoru z okrog 100 kv. m. V preostalih še razpoložljivih prostorih pa bomo letos skladno s predvideno preureditvijo prvo triih muzejskih zbirk razširili lani odprti galerijski oddelek z deli baročnih slikarjev ter odprli novo-urejeni kulturnozgodovinski del muzeja. V dvoranah severnega grajskega trakta nameravamo na novo urediti in z bogatim depoj-skim gradivom izpopolniti arheološki in etnografski muzejski oddelek.
Z uresničitvijo teh nalog v letu 1965 bo muzej dobil tisto vsebinsko podobo, ki mu kot kompleksnemu pokrajinskemu muzeju gre. Na takšnih vsebinskih osnovah bo seveda v bodoče še vedno mogoče posamezne muzejske oddelke izpopolnjevati in kvalitetno bogatiti. Vse te opisane naloge so danes ža bližnji in nikakor več ne nedosegljivi cilj, saj je v tej smeri v zadnjem času že bilo mnogo storjenega.
Iz dneva v dan pa sta si v vedno bel j grotesknem nasprotju mu-zejska notranjost z esetetsko ure-
jenostjo svojih razstavnih prostorov ter grajsko dvorišče in zunanjost s svojo vedno hujšo zanemarjenostjo in vedno bolj zanikrno podobo. Na ta problem muzej, ki opravlja tudi naloge spomeniškega varstva za področje brežiške občine, že dalje časa resno opozarja. Toda doslej še vedno vse zaman. Menimo pa, da je skrajni čas, da se letos lotimo reševanja tega vprašanja. Pretehtati je treba vse možnosti, da se preostalim grajskim prostorom in grajskemu ambientu dajo kulturne funkcije in odgovarjajoča estetska zunanjost.
Materialne možnosti za rešitev teh vprašanj letos ne bodo nedosegljive; treznih strokovnih sugestij, ki bi jih veljalo pretehtati, ne manjka. Lotimo se torej dela okrog reševanja teh problemov z večjo zavzetostjo kot doslej! Postopno bo ta vprašanja mogoče rešiti, treba je samo začeti. Le tako bomo čez nekaj let lahko pozitivno ocenili naša kulturna prizadevanja ter premagali v slovenski javnosti vedno bolj prevladujoče in ne ravno laskavo mnenje, da sodijo Brezice med najmanj urejeno in najbolj zapuščeno slovensko mesto.
S. ŠKALER

17
Družbeni plan za 1965 nastaja iz uspehov v 1964
Vse gospodarske panoge razen gostinstva so v kirški občini iani presegle plan — Letos bomo lahko investirali v gospodarstvo predvsem z lastnimi sredstvi, brez kreditov — Osebni dohodki naj se povečujejo samo hkrati s storilnostjo — Podjetja, ki ne dostavljajo podatkov za sestavo plana in za spremljanje uresničevanja plana, s svojo malomarnostjo otežujejo delo planskega oddelka pri občinski skupščini
l'o približnih ocenah, ki SO jih posredovale delovne organizacije planskemu oddelku občinske skupščine v Krškem, je bil plan za 1964 v gospodarstvu presežen za 8,5 odstotka. Posamezne panoge so ga uresničile različno, industrija na primer je izpolnila 111,5 % celoletnih obveznosti, kmetijstvo je uresničilo svoj plan s 111,2 %, promet s 112,9 odst., gradbeništvo s 107,7 odst., gostinstvo z 99,2 odst., trgovina s 115,3 odstotka in obrt s 133,3 odst. Gostinstvo je edina panoga, ki letnega plana, kot vse kaže, ni izpolnila. Precej krivde je pripisati krškemu mostu, ki je lani zavrnil dobršen del turistov, ki bi krški konec sicer obiskali; mostj je zmanjšal tudi tranzitni promet. Razveseljiv je uspeh v obrtnih dejavnostih, ki so presegli plan za dobro tretjino, čeprav mnoge obrtne delavnice zelo težko nabavljajo reprodukcijski material-
Tako je bilo lani, zdaj pa sd oglejmo, kako nastajajo prve zasnove družbenega plana za 1965. Prvi posvet s predstavniki delovnih organizacij je bil sklicali že lani. Na njem so opozorili, da naj se kolektivi pri izdelavi svojih planov naslanjajo pri investicijah predvsem na last-
na sredstva in naj se odločajo za načrte, ki bodo pripomogli k povečanju produktivnosti dela- Na tem posvetu so se pomenili tudi o tem, da bodo v 1965 lahko osebni dohodki naraščali le v skadu
z naraščanjem produktivnosti.
Prva osnova za plan 1965 so podatki o dosežkih delovnih organizacij v 1964. letu. Te podatke so delovne organizacije hkrati s svojimi pred-
logi za razvoj v 1965 že dostavile. Priložile so tudi svoje Utemeljitve v primerih, ko svojo dejavnost povečujejo aH pa zmanjšujejo. Na planskem oddelku izdelujejo zdaj primerjalno analizo za 2 leti nazaj- Ko bo ta gotova, bodo o osnovali plana začeli v sredini januarja razpravljati sveti. Na sejah svetov bodo sodelovali tudi predstavniki delovnih organizacij, ki bodo lahko dajali potrebna pojasnila in zagovarjali svoja stališča.
Planski oddelek ima precej nepotrebnih težav s podjetji, ki imajo svoj sedež izven krške občine. Od njih le stežka dobiva periodične obračune in podatke za sestavo plana. Obojega doslej nista dostavili niti Tovarna perila Labor iz Novega mesta niti Novo-telma iz Novega mesta, ki imata svoje obrate v krški občini.
Na Raki smo zvedeli
{g§ Dedek Mraz iz Krškega
je s pravljičnim sprevodom obiskal tudi raške otroke. Staro in mlado ga je z veseljem, pričakalo, zlasti mladež pa se ni mogla načud&tfi njegovemu spremstvu. Lepo novoletno jelko so priredili tudi na osnovni šoli na Raki in obdarili otroke. V ta namen so dobili iz krške občine približno 100.000 din sredstev'.
ggjj Krajevne skupnosti na Raki še nimajo in tudi pogovorov o njej še niso začeli, čeprav bo imela krajevna skupnost tako kot povsod drugod tudi tu precej dela.
fp Krajevni odbor na Raki
je dobil lani 250.000, krajevni odbor Smlednik pa 120 000 dinarjev za popravilo poti. Ne na Raki in ne na Smledniku niso porabili vsega, ker niso mogli dobiti dovolj gramoza iz področne gramoznice. To gramoznico je lani uporabljalo Cestno podjetje iz Novega mosta za popravilo cč>sbe,  ki   se  je  usedla pri
Dolgi Raki. Razen tega bi Smledničani zato, ker je bila cesta tam neprevozna, morali voziti gramoz daleč naokoli. Neizrabljena sredstva bodo lahko izjemoma uporabili še letos.
Mladi mamici Ljudmili Mihelič iz Krškega so se že na staro leto izpolnile novoletne želje. Na sliki je s hčerko Andrejko, rojeno 31. decembra 1964. V brežiški bolnišnici tisti dan niso zabeležili nobenega rojstva več (Foto: Baškovič, Brežice)
Za 16 odborniških mandatov doslej evidentiranih 17
predlogov
Evidentiranje na krajevnih konferencah SZDL je končano — Posebni sestanki SZDL bodo sklicani v drugi polovici januarja samo tam, kjer občani ne bodo na svojo pobudo predlagali kandidatov — Iz 1., 3., 5., 7., 9., 13., 21., 23., 27., 29. in 31. volilne enote ni še nobenih predlogov, zato naj tamkajšnji volivci z evidentiranjem pohitijo!
V krški občini so prvo stopnjo evidentiranja — predlaganje kandidatov na krajevnih konferencah Socialistične zveze — že končali Evidentiranje je zajelo le četrtino konferenc, odslej pa bodo predlagali kandidate na občnih zborili društev in na raznih sestankih. Vsega je do zdaj evidentiranih 17 kandidatov za odbornike občinske skupščine in 1 kandidat za republiškega poslanca.
Razen 31 odbornikom občinske skupščine poteče mandat budi 3 poslancem republiške skupščine, ki jih volijo občani krške občine (1 po-
slanec je iz gospodarskega zbora, 1 iz kulturno prosvetnega in 1 iz republiškega zbora skupščine SRS). Evidentiranje kandidatov za poslance v gospodarski zbor republiške skupščine je stvar delovnih organizacij, medtem ko naj bi kandidate za kulturno prosvetni zboir predlagali prosvetni delavci ter člani kultumo-prosvetnih organizacij in športnih društev. V dosedanjem kulturno-pro-svetnem zboru republiške skupščine so bili domala vsi poslanci iz vrst prosvetnih delavcev, druge organizacije, ki spadajo v to skupino, pa so
bile slabo zastopane. Zdaj se nudi priložnost, da prizadeti popravijo sestav zbora, ki ne ustreza stanju na terenu. Okrajni svet svobod in prosvetnih društev iz Celja je pri volilni komisiji v Krškem že evidentiral kot kandidata za poslanca v kulturno prosvetni zbor Antona Pleterske-ga, vodja socialno kadrovske službe v rudn'ku Senovo.
V januarju občinsko vodstvo SZDL ne namerava sklicevati posebnih sestankov zaradi evidentiranja kandidatov'. Kolikor smatrajo člani SZDL 'kjerkoli na terenu to za potrebno, lahko takšne sestanke skličejo vodstva krajevnih organizacij SZDL. Občansko vodstvo SZDL bo sklicevalo sestanke šele v drugi polovici januarja v tistih volilnih enotah, kjer evidentiranje ne bo steklo na pobudo volivcev.
Se ta teden se bo v Krškem sestal širši politični aktiv skupaj z volilno komisijo pri občinskem odboru Socialistične zveze. Na tem sestanku se bodo pogovorili o tem,
kaj je treba še storiti. Posamezni aktivisti bodo porazdeljeni po volilnih enotah, hkrati pa bodo prejeli natačna navodila, kako poživiti predvolilno dejavnost tam, kjer je to potrebno-
Ker bo evidentiranje kandidatov končano v januarju, naj občani iz volilnih enot, kjer še niso predlagali kandidatov za evidentiranje, pohitijo!
Občin siki odibor Socialistične zveze pripravlja na pobudo ObK ZMS več razgovorov z mladimi volivci, ki bodo na prihodnjih volitvah volili prvič. V razgovoru jih bodo seznanili z glavnimi obrisi našega volilnega zakona in s sestavo naših predstavniških organov. Razgovori z mladimi volivci bodo v januarju.
Analizo dela občinske ikup-ščine že dokončujejo, o ugotovitvah analize pa bodo razpravljali na skupni seji občinskega odbora SŽDL in občinske skupščine v prvi polovici januarja. Analizi pripisujejo velik pomen, ker bo nudila podatke o sestavi odbornikov z ozirom na sestavo občanov, ki so jih volili. Z zanimivimi podatki iz analize bodo seznanjeni tudi občani na pri-h . 1 njih rili.
Prebivalci Rake, mar ne bi šlo s samoprispevkom?
Na Raki teko že več let razprave o nemogočem stanju v zdravstvena postaji, ki domu-Je v občinski stavbi na trgu. Čakalnice ni, je kar na hod-ndjku, odkoder je vhod v prostore postaje, vhod v učilnico osnovne šole, ki tudi gostuje v te; stavbi, vhod v mlečno kuhinjo (!), na hodniku se deli hrana iz mlečne kuhinje, med vse to pa se mešajo čakajoči pacienti, med katerimi so seveda tudi takšni, ki imajo nalezljive bolezni. Prebivalci so že razmiš-ljala. o tem, da bi stavbo, ki je zelo stara in obrabljena, obnovili 'in povečali, pa vse kaže, da se to ne bi izplača-
lo. Kaj torej storiti? Od besedovanja se vozel ne bo razvozi j'al! Pred leti ste s samoprispevkom in z darovanim lesom ustvarili osnovo za lep stanovanjski blok, v katerem stanujejo učitelji. Mar ne bi kazalo začeti tudi zdaj tako? Občinska skupščina vam bo, če boste le pokazali voljo, prav gotovo priskočila na pomoč. Cez leto, dve lahko imate novo stavbo, v kateri bodo prostori za zdravstveno postajo, za krajevni urad in še za družbene organizacije, pa tudi dvorana, ki jo tako pogrešate, bd lahko bila za nameček! Razmislimo o tem!
Je takšen odkup zemljišč preudaren in opravičljiv?
Na področju krajevnega urada Raka je lani povzročil precej nepotrebnega razburjanja tn razprav nesmotern odkup zemljišč, ki se ga je lotilo podjetje Kremen iz Novega mesta. Od kmetovalcev so (v posameznih primerih tudi z grožnjami: »Će daste zlepa, prav, če ne — vas bo-' mo pa razlastili!«) odkupovali parcele za povečanje svojih peskokopov. čeprav obstajajo zakoniti predpisi in občinski
odlok, ki posebej urejajo odkup zemljišč, so se predstavniki Kremena lotili odkupa na svojo roko in mimo organov občinske skupščine Krško. Starejši kmetovalci so zemljo prodajali, sorazmerno skromno kupnino pa ni težko potrošiti. Videti je, da se nihče ni vprašal, od česa bodo ti, starejši ljudje, ki jim je zemlja edini vir preživljanja in se na starost pač ne morejo zaposliti, preživljali nato, ko bo kupnine zmanjkalo. Prav gotovo je najlaže, pa tudi najmanj odgovorna ugotovitev: »Občina bo poskrbela za njih!« K sreči je obalna, ki naj bi se torej izpremeni-la v neke vrste »socialno ustanovo« pravočasno posredovala in poskrbela, da bo njen odlok o odkupu zemljišč v bodoče spoštovan. Kmetovalcem, ki so nasedli in vsem .ostalim pa naj bo ta primer v poduk, da ne kaže nasesti vsakomur, ki grozi z razlastitvijo in da se je treba pred prodajo zemljišča posvetovati z občino.
Sindikat se pripravlja na evidentiranje
čeprav z zamudo, bodo v januarju na občnih zborih sindikalnih podružnic stekle tudi priprave na Volitve in evidentiranje kandidatov v zbor delovnih skupnosti — Tehnične težave z gradbinci, obrtniki in kolektivi trgovskih poslovalnic iz podjetij, ki nimajo sedeža v občini
Predvolilne pripravo za zbor delovnih skupnosti je začel sindikat v krški občini že 14. decembra lani, čeprav se dozdaj Se ni začelo evidentiranje kandidatov. Predsedstvo občdnskega sindikalnega sveta je takrat razpravljalo o nalogah pred volitvami in nato dostavilo vsem sindikalnim podružnicam pismena navodila, kako s pripravami začeti. Sklenjeno je bilo, naj razpravljajo o evidentiranju ln pripravah na volitve na občnih zborih sindikalnih podružnic in v času, ko bodo občne zbore Se pripravljali. Ker poteče letos mandat le polovici odbornikov v zboru delovnih skupnosti, ne bodo sodelovale T predvolilnih pripravah vsi sindikalno podružnice.
Na predlog občinskega sindikalnega sveta naj bi bili olični zbori podružnic v januarju in prav za-tegadolj so evidentiranje kandlda tov za zbor delovnih skupnosti Se nI začelo. Dozdaj Se nI nobenega predloga, ker Se ni bilo nobenega
občnega zbora podružnic. Kolikor jo znano, se v rudniku Senovo že pogovarjajo o svojem kandidatu za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Gradbinci bodo imeli občne zbore svojih sindikalnih podružnic šele v aprilu, ker se do takrat v gradbenih podjetjih zbero vsi sezonci, ki na zimo odhajajo domov. Občnih zborov podružnic pri gradbincih torej ne bo moč uporabiti za evidentiranje kandidatov. Na ob-Otaaketn sindikalnem svetu so se za4'.) odločil:, da bodo sklicali v januarju zbore proizvajalcev po gradbenih enotah in na teh zborih zbrali predloge za evidentiranje ter se tudi sicer pogovoril: o vseh nalogah v zveri z volitvami.
Tehnične težave se obetajo tudi pri zasebnih obrtnikih: vsi zasebni obrtniki v občini imajo enega predstavnika v zboru delovnih skupnosti, temu pa letos poteče mandat. Obrtniški obrati so raztreseni po vsej  občini, obrtnega
združenja ni več, tudi zbornice ni, zato ne kaže nič drugega kot to, da občinski sindikalni svet skliče zbor vseh obrtnikov in pri njih' zaposlenih delavcev, na katerem bodo evidentirali kandidate. Podobne težave so z manjšimi trgovskimi poslovalnicami, ki imajo matična podjetja izven občine. Prodajalci so včlanjeni v sindikalnih podružnicah pri matičnih podjetjih (Slovenija-avto, Peko, Ko-teks, Novotehna, Avtc-motor Iz Celja itd.). Tudi v tem primeru bo treba sklicati poseben sestanek, da bi lahko člani teh kolektivov sodelovali pri evidentiranju.
Danes je v Krškem se j 3 predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Poleg drugega bodo načeli tudi prej omenjene težave v pripravah na volitve, predsedstvo pa bo sprejelo stališče, kako to odpraviti. Clarrl predsedstva se bodo pogovorili tudi o tem, za katere volilne enote bodo posameznik; r.\-dolženi in kakšne reilogc morajo v predvolilnih pripravah na občnih zborih podružnic opraviti. Po volilnih enotah bodo sklicev.Ui zbore za neposredne razgovore s nre.z-vajalci, dosedanji odbomilri v zboru delovnih skupnosti pa bodo tam poročali o delu obSinske skupščine, o tem. ksiko so pri deiu skupščine  sodelovali  in   še o nrnvh

Razpisna  komisija pri
Zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih oseb -Brestanica
razpisuje prosto mesto
MOJSTRA ELEKTR0 DELJWNsCE
Pogoj: visoko kvalificiran električar — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite v 15 dneh od objave razpisa
io novi krški most zgrajen v prihodnjih 2 letih?
Usoda novega krškega mostu, ki naj bi nadomestil dosedanjega, ki pravzaprav ni več most, ampak le še ovira rednemu prometu med obema bre-goma Save, je še vedno nejasna. Zadeva je napredovala le za toliko, da so načrti za I. stopnjo gradnje skupaj z glavnim projektom že izdelani in predloženi sekretariatu za industrijo v potrditev. Vsa predhodna soglasja (sekretariata za promet, sekretariata za urbanizem itd.) so že dana, v Krškem pa vsak dan pričakujejo še zadnjo potrditev, ker so vsi strokovnjaki že prej menih, da so načrti v redu. Od tu naprej pa nastaja problem sredstev za gradnjo; most bo veljal po predračunu 147 inili-•jenov din. Za načrtovanje, geološke in hidrološke raziskave je bilo treba odriniti okoli 28 milijonov, za rušenje nekaterih stavb in nadomestne gradnje pa bo potrebnih novih 9 milijonov.
Občina Krško ima doslej zbranih (50 milijonov dinarjev; to so prispevki delovnih organizacij iz krške občine. Zavoljo tega, ker je bilo treba gradnjo mostu prilagodili bodoči zasavski avtomobilski cesti (potreben je nadvoz) in celotno konstrukcijo povišati in podaljšati, se je gradnja podražila. Iz republiškega cestnega sklada je bilo zategadelj danih okrajni skupščini Celje za gradnjo krškega mostu 6 milijonov din v letu 190-1, letos pa ho v ta namen dodeljenih novih 1.00 milijonov din.
-Manjkajoča sredstva, vsega okoli 280 milijonov din, bo kot vse kaže treba zbrati pri prizadetih delovnih organizacijah, ki delujejo na področju občine Krško. V kolikor bo še letos dosežen sporazum o tem, bodo prihodnje leto začeli z gradnjo, novi krški most pa bi bil nato v letu ltM.G izročrn prometu. ATd:..
Za Trebnjem j dobita ATC
še Mirna in Mokronog
V Trebnjem so zelo zadovoljni z avtomat sko centralo, ker zdaj izgubijo veliko manj časa s sedenjem pri tele fonu in čakanjem na zvezo. V letošnjem pr vem četrtletju bosta dobila sodobno telefonijo še Mirna in Mo kronog; Mirna ATC s 60 priključki, Mokronog pa s 40 priključki. Izračunali so, da bo to veljalo okoli 50 milijo nov dinarjev. Podjetje za PTT promet v Novem mestu bo prispeva lo nekaj nad 20 milijonov dinarjev, drugo pa občina in gospodarske organizacije. Tu velja zlasti omeniti razumevanje gospodarskih organizacij, ki so bile vedno pripravljene prispevati znaten delež za uspešnejše uresničevanje raznih skupnih del.
ZAPISEK Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Prihodnjič: razprava o krajevnih
skupnostih
Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem sta na zadnji lanski seji 28. decembra sprejela odlok o spremembi proračuna za leto 1964, odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v tem letu, odlok o plačevanju razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine in odlok o uvedbi krajevnega prispevka za popravilo poti na območju Rodin. V dodatni točki je skupščina prenesla ustanoviteljske pravice ATC Trebnje na Podjetje za PIT promet v Novem mestu.
Odlok o spremembi prora-
čuna (rebalans) ureja razporeditev proračunskih sredstev v lanskem letu tako, kot so bila porabljena. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb, ki velja od 1. januarja, določa, da izdatki v prvem četrtletju 1965 ne smejo biti večji kot 25 odstotkov proračunskih izdatkov v prejšnjem letu. Ta določba velja do sprejema občinskega proračuna.
Odlok o plačevanju razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine predpisuje način stekanja sredstev v ustrezen sklad, že za-
varovani kmetje bodo za zavarovanje svojih otrok plačevali znesek, enak 3,2 odstotka katastrskega ilohodka. Občina bo za tako zavarovane, ga občana plačevala še posebej po 832 dinarjev. Sredstva od kmetov bo zbirala uprava za dohodke.
Krajevni prispevek za ureditev poti Rodine-Poltar, Pol-tar-Dolga njiva in poti po Ulianovem gozdu bodo plače-vali prebivalci 30 vasi. Odlok govori preti vsem o delili, ki naj bi jih opravili občani in o nadomestilih za to delo.
Na predlog odbornikov bo občinska skupščina na eni prihodnjih sej razpravljala o krajevnih skupnostih.
Prvi kandidati evidentirani
O kandidatih ki bi pri šli v poštev za nove odbor nike in poslance, s« se v trebanjski občini pogovorili že na krajevnih konfe rencah SZDL. Razen teh predlogov je volilna komisija prj obč. odboru SZDL evidentirala tudi predloge, ki so prispeli naknadno. Do zdaj so bili za odbor ni.ške kandidate izbrani: v Štefanu kmetovalec Franc Novak in delavec Ivan Starič, na Trebelnem kmeta Janez Miklavčič in Miha Krzen, v Češnjicah pa Stanko Brajer in Jože Gačnik. Za poslanske kandidate so predlagani: Lud vik Golob, Roman Ogrin in Marija Potočnik.
CISTO ŽE TRASIRAJ0!
Pripravljalna dela za modernizacijo ceste v Mirensko dolino so v polnem teku. Strokovnjaki so v ta namen že strasirali 2 km bodoče ceste. Menijo, da je letos prišel čas, ko se bedo dolgoletna prizadevanja naposled le posrečila.
■JlillllMMI^
Zima, zima bela, vrh gore sedela... — pa ni obsedela samo na vrhu gore, ko je tretjič pokukala k nam! Zdaj jo imamo povsod — in kar lepo nam je nasulo snega...
To je koristno, zgledno sodelovanje!
Zadovoljstvo v Rodinah, Poltarju, Dolgi njivi, pa tudi na Češnjevku, Upniku, Strmici in v Hrastnem — Tudi cesto z Rdečega kala na Ostri vrh bodo obnovili cesto z Grmade prek Vrh — Trebnjega
v Repče pa popravili
Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta in gozdni sklad trebanjske občine sta prispevala po 1 milijon dinarjev za popravilo krajevnih poti iz Rodin v Poltar, iz Poltarja v Dolgo njivo ter pot po Uhano vem gozdu. Te poti so bile slabe in težko prevozne, uporabljali pa so jih tudi gozdarji za spravljanje lesa iz gozdov. Ko so izvedeli za akcijo, so se za primeren prispevek pri popravilu poti odločili tudi prebivalci, občinska skupščina pa je njihovo spodbudo uzakonila ' s posebnim odlokom na zadnji lanski seji.
Podobna akcija skupnega sodelovanja je obrodila sadove tudi že prej, ko so popravljali cesto Češnje vek — Lipnik in v Strmici, kjer so na pobudo enega občana rekonstruirali 3,5 km krajevne ceste. Ta cesta je že sposobna za vsak prevoz, o njeni trpežnosti pa naj-prepričljiveje govori dejstvo, da ceste skoraj ni potrebno stalno vzdrževati.
Tudi v Hrastnem je bila taka akcija uspešna in so prebivalci z obnovljeno cesto zadovoljni.
Več podobnih del se obeta tudi letos. Intenzivne so priprave za obnovitev ceste z Rdečega kala na Ostri vrh in popravilo ceste z Grmade preko Vrh-Trebnjega v Repče. Prebivalstvo trebelanskega okoliša se ogreva za temeljito popravilo   ceste s Trebel-
nega proti Ornuški vasi-Seveda bi bil v tem primeru krajevni prispevek občanov, ki živijo v vaseh trebanjske občine, premajhen. Tu se bosta morali za financiranje sporazumeti trebanjska občina s sosednjo novomeško občino ter s tem kar najbolj podpreti prizadevanje za izboljšanje važne prometne poti, ki povezuje obe občini.
Podobne akcije, ki se iz leta v leto množijo, so izraz resničnih hotenj in pripravljenosti občanov, ki želijo imeti urejezie komunalne zadeve. Zato kaže v naslednjem obdobju taka prizadevanja pospeševati, meri, da bo zadoščeno mi-vsekakor vsaj v tolikšni nimalnim željam ljudi, ki hočejo imeti dobre poti vsaj vsak do svojega doma.
Obeti, ki naj razsvetlijo Jeiševec, štatenberk. Roje, Mirno vas, Ci-kavo in Kamne pri Dobrniču
Nad 70 gospodinjstev v JeLševcu in okoliških vaseh živi v upanju, da se jim bo letos izpolnila dolgoletna želja po boljši razsvetljavi. V 53 hiš bo letos prvič doveden primeren električni tok, 18 gospodarstev pa bo pripo jenih na rekonstruirano električno omrežje. Na tem območji! bodo postavili tudi dva transformatorja, ki bosta tok tako pojačala, da bodo mogli gospodarji uporabljata električne stroje.
Eftekttrifikaaija jeišavskega območja bo veljala okoli 30 milijonov dinarjev. Prizadevanje je spodbudilo vse prebivalce Jelševca, Štatenberka, Roj, Mirne vasi in Oikave, da so se do zadnjega vključili v akerijo in sklenili prispevati znaten delež. Do zdaj so občani v ta namen prispevali 1,270.000 dinarjev, 400.000 dinarjev so dali za načrte in pripravili nad 480 drogov.
Jelševcu in drugim okoliš-
nim vasem je biia elektrifikacija obljubljena že pred leti, že takrat so se prebivalci odločili, da dajo svoj prispevek. Pričakovanje pa dolgo ni obrodilo sadov, zato so morali že zbrane drogove prodati kot taninski les. Obljube so se vrstile v kasnejših letih, zadnja pa j'e bila ljudem dana na zborih volivcev lanskega februarja. Tedaj so predstavniki »Elektro« iz Krškega izjavili, da bo Jeiševec z okolico elektrificiran v letu 1905. Občani so prepričani, da je bila to res zadnja obljuba m da bodo prizadevanja naposled letos le žela uspehe.
Tudi v Kamnah pri Dobrniču bo letos zasvetila elektrika. Dela bodo veljala 420 tisoč dinarjev.
Koj se vsak leden zgodi pri ves, vam pove DOLENJSKI LIST!
PREDVOLILNO PISMO
»Prvič po sprejemu nove ustave bo ob volitvah za odbornike in poslance, ko bodo zamenjali tiste, katerim spomladi 1965 poteče dvoletna mandatna doba, izvedeno ustavno načelo rotacije. V interesu vseh nas je, da izberemo za kandidate najboljše med najboljšimi in zagotovimo skupščini, da bo dobila kot najvišje samoupravno telo v občini kadre, ki bodo znali zastopati želje in zahteve občanov.«
Tako je uvodoma rečeno v pismu, ki ga je občinski odbor SZDL v Trebnjem naslovil in poslal kolektivom delovnih organizacij, društvom in političnim organizacijam z namenom, da bi na sestankih razpravljali o kandidatih in seznanili občane o njihovih pravicah in dolžnostih pri kandidiranju.
V pismu je podčrtano, da ima pravico predlagati kandidata vsaka organizacija in občan. Predloge bo volilna komisija evidentirala do konca januarja. Dosedanji resen pristop k stvari potrjuje, da bodo predlogi prispeli v roku.
Da bi bili občani čim bolj seznanjeni s pomenom spomladanskih volitev, je občinski odbor SZDL poslal med občane tudi okoli 4.000 letakov, s katerimi je objasnil pomen občinskih volitev in pozval občane k predlaganju kandidatov za nove odbornike in poslance.
Tiskarski škrat nam jo je zagodel tudi v zadnji, novoletni številki: gornja podoba vam kaže vrhnji del nagrobnika, na katerem je upodobljena rimska družina (kamen je vzidan v trebanjski cerkvi). Podoba, ki smo vam jo pod gornjim podpisom pokazali na 12. strani naše zadnje številke, pa predstavlja ostanek starega rimskega miljnika, ki danes pozabljen ždi v kotu med dvema hišama v Trebnjem. — Bralce prosimo, da neljubo napako oprostijo!
Goljufivo trgovanje na Vel. Ka!u
A. K., kmečki delavec iz okolice Mostara, je prišel navzkriž z zakoni lani novembra, ko je v Velikem Kalu ponudil Jožefi Gole ročno uro. Trdil je, da je odlična in pozlačena ter da je vredna več kot 22.000 din. Ko sta se pogajala za ceno in ko j'e .trgovec' popustil na 17.000 din, jo je Goletova kupila in plačala. Kasneje je ugotovila, da je bila ogoljufana, in da ura še zdaleka ni toliko vredna. Goljufijo je prijavila, nakar so varnostni organi storiloa kaznivega dejanja kmalu prijeli.
Na razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem je sprva sploh zanikal, da bi on uro prodal, šele ko so mu to dokazali, je trgovanje priznal, hkrati pa trdil, da je za uro sam plačal 9.000 din. Zagovor pa sodnikov ni prepričal, saj je bilo ugotovljeno, da je ura vredna le 5.500 din.
Razen kazni 3 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, je bil A. K. obsojen tudi na plačilo 17.000 din Jožefi Gole, ura pa mu je bila kot predmet, uporabljen za kaznivo dejanje, odvzeta.
Zasebna stanovanja v Roj ah
Na sestankih urbanistov *n občanov na Mirni so sklenili, da bodo zasebniki lahko gradili stanovanjske hiše v predelu, ki mu pravijo Roje. Družbena stanovanja in po-Slovne zgradbe bo možno graditi na območju poslovno-sta-novanjskega dela Mirne. Za šolski rekreacijski center je izbran prostor jugozahodno od šolskega poslopja. Pripravljajo urbanistični načrt za naselje, ki bo omogočil že bolj smotrno razporeditev zgradb.
Mokronog pripravlja vodovodne pipe
Prvo etapo mokronoškega vodovoda so lani uspešno končali in izročili namenu 4,6 km cevovodov. Letos se MokiTOnožani pripravljajo, da bi napeljali pitno vodo v svoje domove. Delati bodo pričeli, ko bo ugodno vreme.
Niso pozabili bolnih tovarišev
Humano potezo je napravil občinski komite ZK v Trebnjem, ki je ob novem letu čestital in skromno obdaril vse bolne starejše komuniste. Obdarovanci so izrazili veliko zadovoljstvo ob tovariški pozornosti komiteja.
TREBANJSKE H0VICB
19
Kruh se draži — kaj pa PEKARIJA?
Ob vhodu v prodajalno kruha na novomeškem Glavnem trgu stoji punčka in bridko joče.
— Kaj ti je deklica?, jo vprašam.
Kot fižolova zrna debele solze ji teko po licih, v odgovor pa zahlipa nekaj nerazumljivega. Prigovarjam ji, nato pa le izdavi:
— Samo 13 dinarjev imam, pa ne morem kupiti zemlje! Fantje so se tepli, pa me je eden sunil. Dinar mi je padel in se zakotalil. Ne morem ga najti in ne morem kupiti zemlje! Jok je zdaj še silovitejši. Primem jo za ročico in jo popeljem v prodajalno. Tam doložim dinar, da si kupi zemljo.
Ko je deklica z žemljo v roki potolažena odšla skozi vrata prodajalne, so me ob. šli spomini na dni, Ido sem tudi jaz kot kra>kohlačnik prosjl očeta za pol dinarja, da bi si kupil zemljo. Dobrodušen, rejen pek me je ved-no všedpnil v,lice, kadar sem prišel ponjo. Potežkal je zemljo v roki in mi vsakič povedal, da je to najboljša žemlja na svetu. Komaj sem čakal, da sem zasadil zobe vanjo ..
Od takrat do danes se je marsikaj izpremenilo in tudi žemlje so precej dražje kot so bile nekoč. Ko sem se ob takšnih mislih malo ogledal po prodajalni kruha na Glav. nem trgu, sem ugotovil, da se v njej ne počutim prijetno. Temačna je, oprema je zdrgnjena, gneča je v njej, stopnici ob vhodu ovirata promet, »Le kaj je z našimi peki, da ne uredijo tega?« sem se vprašal. Ubral sem jo v ločensko pekarijo in tam vprašal peke: — Kako pa mesite in pečete kruh? Odgovorili so takole:
»Peči ne zmorejo tega, kar bi mi radi...«
— Vsako leto po rabi mc okoli 1800 ton moke, 15 ton kvasa, 28 ton soli, za 1 milijon dinarj'ev električne energije, 550 ton premoga in za 300.000 dinarjev vode. Na. pečemo pa približno 2100 ton kruhu in 200 ton peciva.
Kruh se peče v dveh pečeh, obe pa imata skupno dnevno zmogljivost 10 ton, če sta polno izkoriščeni. Peč na Glavnem trgu je parna in je stara že najmanj 30 let, tako da je pravo čudo, da sploh še obstaja. V njej lah. ko napečemo 2 toni kruha na dan. Ta peč, na Cesti he-rojev, je bila zgrajena 1958. leta zelo na hitro, za potreba avtomobilske ceste. To je sodobnejša, polavtomatska tračna peč, ki lahko v 16 urah napeče 8 ton kruha. Takšne so skupne, teoretično največ, je zmogljivosti obeh naših peči. Seveda obeh že zdavnaj ne bi bilo več, če bi ju izkoriščali s polno zmogljivostjo Že 7 ton kruha, kolikor ga spečemo v obeh pečeh vsak dan, je zanju preveč! Veste, vedno smo na preži in čakamo kdaj bo kaj narobe. Tre. semo se ob vprašanju, kako speči kruh, če se nam kak. šna od obeh peč; podere . ..
Res: kaj bo, če se peč iznenada podre?
Bomo v Novem mestu lepega dne res ostali brez kruha? Ob vprašanju: »Kaj bo, če se podere peč?« mi ni šlo prav nič na smeh. Odbite! sem na upravo pekarije in zaplel v razgovor še direktorja Emesta Peklarja. O težavah novomeških pekov se je pomenek nadaljevali: .
— Peč v ločenski pekarij; je bila v šestih letih že več. krat v popravilu. Pred tremi leti, na primer, je stala te den dni, ker so pregorela kurišča in je bilo treba vstaviti nova. Vedno smo se potrudili, da smo jo popravili
ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah, da se ne bi poznalo pri peki. Do zdaj je kolektiv odrinil za vzdrževa. nje in popravila ločenske pekarije 15,000.000 dinarjev.
Tudi peč na Glavnem trgu popravljamo sproti. Največ popravil j'e tam na vodovodnih, parnih in električnih napeljavah. V zadnjih šestih letih smo porabili za to 5,000.000 dinarjev, skupaj torej za obe peči približno 20 milijonov ... Zmogljivosti obeh pečti pa so komajda takšne, da zadoščajo. Ali bi se jih dalo povečati z dograjevanjem in z zasilnimi: rešitvami? Peč na Glavnem trgu za kakršnokoli preureditev ne pride v poštev, ker že dolgo več ne spada v mesto. V neposredni bližini je zdravstveni dom, tam je kavarna, so trgovine, je precejšen promet itd.. Dim od premoga sili iz našega dimnika ob deževnih dneh skozi okna v zdravstveni dom; kamion, ki dovaža moko in odvaža kruh, ovira promet na Glavnem trgu, čeprav pekarima na Glavnem trgu ne pride v poštev za preureditev, je ne moremo opustiti, ker brez nje ne bi mogli napeči dovolj kruha! Ker peče (kot pravijo potrošniki!) boljše kot io-čenska, jo uporabljamo za peko peciva, domačega kruha ter specialnih kruhov.
»NEPRIMERNO« je kar dobra ocena za naše prodajalne kruha
Kruh prodajamo v svojih prodajalnah v Novem mestu, v Šentjerneju in v Straži, dobavljamo pa ga razen tega še v Otočec, šmarjeto, škoc-jan, Dobravo, Belo cerkev, Drago, Šmarje, Vrhpolje, Orehovico, Brusnice, Gabr/e, šmihel, Birčno vas, Uršna sela, Sotesko, Bršlin, Prečno in Mimo peč, v vse šole na teh območjih in v vse obrate družbene prehrane v delovnih organizacijah. Naši kamioni, ki prevažajo kruli, prevozijo pri dostavi vsak dan približno 300 km dolgo pot, v letu 1964 pa so prevozili vsega približno 110.000 km.
Naše prodajalne kruha so prava sramota! Nimajo primerne opreme, prostori so vse prej kot dovolj veliki, zračni in svetli ter takšni, da bi lahko služili svojemu namenu. Od vseh prodajaln je še najboljša ona na Par. tizanski cesti v Novem mestu, čeprav ni nič posebnega; molo boljše urejena pa je
tudi šentjernejska, ki pa je spet premajhna. Posebne, sodobno urejene prodajalne kruha bi morali imeti v Novem mestu v vseh novih stanovanjskih soseskah, še najbolj potrebna pa je v Bršli-nu. Toda sredstev za to ni, ker jih žal ne ustvarjamo!
★
Direktor Peklar me je nato odpeljal k računovodji Ivanu Ritoniji, da bi ta povedal kaj več o ustvarjenem prometu, cenah, proizvodnih stroških in podobnem. Začel je:
— Naš 60-eianski kolektiv je v letu 1964 ustvaril s peko in prodajo kruha ter slaščic približno 272,000.000 din za pavšal (tega nam občina vrne pod pogojem, da ga porabimo za sklade), za surovine smo porabili 179,500.000 din, skladov naj bi po planu ustvarili 12,000.000, pa jih — kot vse kaža — ne bo nič, režijski in materialni stroški pa bodo znesli 33,900-000 din.
V organizaciji dela je precej hib, ker teče proizvodnja v dveh obratih in ker je delo v precejšnji meri odvisno od sprotnih naročil. Zavoljo tega so izdatki za osebne dohodke precejšni. V letu 1964 na primer, je bilo, kar 32.749 nadur, ki so nas s priispavkii vred veljale 10,600.000 din! Slabi delovni pogoji (velike temperaturne razlike) povzročajo pogostne prehlade, ljudje pa bolehajo tudi zato, ker jih stalno nadurno delo izčrpanje. Ker imamo precej bolniških, smo lani plačali sooialnemu zavarovanju 2,043.000 din dopolnilnega prispevka. (1963. smo ga plačali samo 300.000 din!). Izplačila za nadure so razen vsega za 50 odst. višja.
Tudi proizvodni stroški so precejšni. To n; nič čudnega, saj se je premog v zadnjih letih podražil za 30 odst, (550 ton ga porabimo na le to!), elektrika se je od lani na letos podražila za trikrat, voda za 10 dost., obrtniške storitve (tudi teh porabimo precej) pa so prav tako za 1 do 1 in poikrat dražje kot pred nekaj leti. Takšnih težav je še veliko!
Potrošniki pa se jezijo: »Kruh se je podražH!«
Podražitev cen kruha v juliju 1964 nas je, čeprav se to sliši še tako čudno, zelo prizadela. Prodajna cena belega kruha (tip 400) je bila ta. krat določena na 120 din. Odtlej pa do zadnje izpremem-be cen, konec decembra 1964, smo imeli pri vsakem kilogramu belega kruha 13 dinarjev izgube. V šestih mesecih se je te izgube nabralo za približno 4,200.000 din. Pri kilogramu črnega kruha (tip 1000) pa smo imeli od julijskega zvišanja cen dalje vseh 6 mesecev prav tako 13 dinarjev izgube ali skupaj nekaj čez 8,000.000. Pri obojnem kruhu se je torej »nabralo« za približno 12,000.000 dinarjev izgube, katero smo krili deloma z dobičkom, ki ga ustvarjamo pri peki pe-
civa, fjribližno 8,000.000 do 8,500.000 dinarjev izgube pa še ni pokrite in bo treba za njo porabiti že tako premajhne sklade, če bodo le zadoščali! Zaključnega računa ?a 1964 še nimamo, zato se še vedno zelo bojimo, da skladov s poslovanjem v 1964 sploh nismo ustvarili.
Tudi nove cene kruha ne krijejo proizvodnih stroškov!
In kako je zdaj? Svet za blagovni promet občine Novo mesto nam je 22. decembra kljub znižanju cene bele moke odobril staro ceno be lega kruha. Bela moka se je pocenila za 16 din kilogram. Za 1 kg belega kruha porabimo 76 dkg moke, kar znese 82,08 din, odobreni proizvodni stroški (osebni dohodki, amortizacija, najemnine, članarine, obresti na kredite, premog, elektrika in razni drugi materialni stroški) so 27,10 din od kilograma (dejanski stroiški so večji!), povprečen prevoz v pasu do 4 km velja za kilogram 5 dinarjev, rabat trgovini pa 6 dinairjev. če seštejemo vse to, nas stane kilogram belega kruha še vedno 120,18 din, prodajamo p«a ga po 120 din, torej še vedno z izgubo! Pri črnem kruhu (tip 1000) je še slabše: za kilogram črnega kruha porabimo 77 dkg moke, kar znese 69,16 din; za 25 din imamo odobrenih proizvodnih stroškov, prevoz velja 5 dinarjev in rabat trgovini 5 oTnarjev, tako da nas stare kilogram črnega kruha 104,16 dinarjev, prodajati pa ga smemo po sklepu sveta za blagovni promet po 98 din kilogram, torej v svojo izgubo . . .
Kje so vzroki za izgube v pekariji?
Kruh nima ekonomske cene, s cenami, ki so v veljavi že zdaj, pa seveda ne moremo ustvarjat sredstev za svoj razvoj in kot vse kaže, niti za to, da bi lahko životarili. Vsaj 20,000.000 din akumulacije bi morali ustvarjati pri sedanjem prometu vsako leto, da bi se lahko sami vzdrževali. Naj povemo samo to, da v vsem povojnem času nismo mogli kupiti za člane našega kolektiva niti enega stanovanja, niti ene sobe! * Ko smo malo prej govorili o novih cenah kruha, smo omenili, da imamo pri kilogramu belega kruha odobrenih 27,10 din, pri kilogramu črnega kruha pa 25 din proizvodnih stroškov. V teh stroških žal niso zajete dejanske cene raznih storitev in materialov! Povedali smo že, da se je elektrika na primer podražila za trikrat, da se je voda podražila za 10 odst., razne obrtniške usluge za 1 do en in poikrat, vsega tega pa v naših proizvodnih stro. ških nismo mogli zajeti, ker smo morali kalkulacijo prilagoditi ceni kruha, kakršno nam je odobril svet za blagovni promet. Po vsem tem je pač razumljivo, da brez izgube ne moremo delati. Po drugi strani spet pa tudi mi dobro vemo, da bi bilo narobe, če bi cene kruha spro. stili tako, da bi bile ekonomske, saj bi to močno prizadelo potrošnika. Kje je torej rešitev? Mi jo iščemo že vrsto let, pa vemo le to, da je sami, brez pomoči dražbe, ne moremo najti!
Predsedn.sk DS: »Upravljamo z izgubo«
Predsednik DS pekarije in slaščičarne Novo mesto, Ivan Ravnikar  je  ob vprašanju:
»Kako pa kaj samoupravljanje v vašem kolektivu?« obstal, me premeril od glave do pet, globoko vzdihnil in povedal:
— Samoupravljanje je pri nas, čeprav ni pogojev zanj, kar lepo razvito. Na sejah kar se da preudarno razpravljamo o težavah, ki nas tare jo pri delu. O tem so ti najbrž že dovolj povedali drugi, s katerimi: si že govoril. Resnici na ljubo pa bi moral reči, da upravljamo z izgubo. Vsebina samoupravljanja je v razpolaganju z nečim, kar kolektiv ustvari. Mi smo žal za to prikrajšani, saj lahko naš pogovor teče zgolj o tem, *kako izgubo zmanjšati.
$ V Novem mestu bo tre. # ba zgraditi novo, sodobno, @ dovolj veliko pekarijo. V $ njej bodo proizvodni @ stroški precej manjši. Na-® to bo man; nadur, orga-© nizacija dela bo boljša in © bolj cenena zaradi boljših
© delovnih pogojev bo manj © obolenj in ne bo nam tre 9 ba več plačevati izredne-G ga prispevka socialnemu © zavarovanju. PribOižno
300 milijonov bi stala taltšna pekarija. Sredstva zanjo bo morala zbrati družba, ker jih mi sami ne moremo ustvariti, šele nato bo v Novem mestu vedno dovolj kruha in šele nato ga bomo lahko prodajali in kupovali v prodajalnah, kd bodo za prodajo kruha primerne.
Problem cene kruha pa s tem ne bo v celoti rešen. Slišati j'e, da se bo kruh letos še enkrat podražil. Mi bd raje videli, ko se ne bi, če pa se bo, bi ga bilo treba podražita za toliko, da bi bile cene ekonomske in da bi tudi mi peki prišli do tistih samoupravnih pravic, ki nam jih v naši družbi ne more nihče odrekati!
MILOŠ JAKOPEC
V Šmarjeti smo nabrali
■ Na letni konferenci osnovne organizacije ZB NOV v šmarjeti, k. je bila 20. decembra 1301, so razpravljali o delu v minulem letu, pregledali so politični razvoj v svetu, se ustavili ob VIII. Kongresu ZKJ in načeli tud. vprašanja kmetov borcev. Članom so pojasnili predpise o priznanju delovne dobe borcem ter to, da je priznavalnina sredstvo, s katerim rešujejo najnujnejše primere med borc-kmeti. Predstavnik Ob ZZB je članom podrobno obrazloži] borčevsko zakonodajo in poudaril, da morajo nekdanji borci biti pri reševanju svojih  težav bolj složni.
■ Svet krajevne skupnosti šmar-jeta je 2C. decembra sprejel program dela za 1965. V načrtu je ureditev prostorov za ambulanto, za krajevno skupnost in za množične organizacije, snomtadi pa bodo uredili Ln o»»»*ftl1 tre, Cestno
podjetje naj bi v sodelovanju z Občinsko skupščino asfaltiralo cesto od zdravilišča do Šmarjete, ki je bila predvidena za asfaltiranje že v 1963 in 1964. Razpravljali so še o popravilu potov, o ureditvi poti do vasi Vinica in vasi šmarješke Toplice ter o nadaljevanju gradnje poti skozi Zabndko proti OreSju. Potrebna sredstva za gradnjo in ureditev poti so na razpolago. Na seji so opozorili, naj kmetje ne plužijo poti, ker jih s tem uničujejo. Ker je kovač in mehanik v šmarjeti zelo potreben, so bili mišljenja, naj bi kakšno novomeško podjetje odprlo v šmarjeti takšno delavnico. Avtobusnemu podjetju »Gorjanci« so .sklenili predlagati, naj progo za prevoz delavcev Iz Kronovega v Novo mesto podaljša do šmarjete, ker hodi iz šmarjeie vsak dan skoraj 30 delavcev na delo v Novo mesto.
UPRAVNI ODBOR
PODJETJA ZA PTT PROMET V NOVEM MESTU
razpisuje   prosto delovno mesto
REFERENTA
za pravno službo
Kandidat za delovno mesto mora imeti pravno fakulteto. )
Prijave z življenjepisom pošljite upravnemu odboru podjetja v 15 dneh po objavi razpisa v Dolenjskem listu.
KOZERIJA
Kaj res še ne veste? Res ne? ... Kako, da ne? Priznam, tega niso oznanili gospod s priž-nice, niti branjevke na trgu, niti neuradni viri v kavarni, pozabilo ga je celo ustno izročilo: povej trikrat več kot je res in trikrat bolj zlobno! Pravzaprav ne bi bilo treba niti pripovedovati! Saj je vsem na očeh! Vojna se bije! Strašna vojna se bije v Novem mestu, grozovita, neizprosna vojna! O, joj, joj, joj! Vse kaže, da bo nevsiljivi lepi, zdravi DOBRI OKUS podlegel bahaškemu, neokusnemu KIČU!
Samo v izložbe poglejte, pa boste videli, da ne lažem! Pa bi se KIĆU RAZGRAJAČU ne godilo tako dobro, ko bi se med njegove preganjalce vpisali tudi novomeški trgovci! Toda ti si mislijo: noyci so novci, pa se slinijo in dota rika j o KIČU in na ves glas razgrajajo njegovo pokvarjeno slavo. V izložbah pa se šopirijo priliznjeni podaniki UŠIVEGA KIČA: grde plesalke iz mavca, bedaste živalske figurice v vseh mogočih in nemogočih barvah, prenemar-ne vaze, v katerih bi rože od samega sramu nenadoma zvenele, .originalni' servisi za turško kavo, ki mislijo, da je Bosna v tovarni aluminija, umetne rože, ki se širijo kot gripa, .skoraj zaresno' sadje, lepo rdeče, višnjevo in pisano kot nos najbolj trdovratnega pijanca, iluminirani psi, papige in druge živali po strašni ceni... itd.; ... itd.; .,, itd. . . . Seznam je daljši kakor jara kača!
In zdaj, ko so državljani v imenu dedka Mraza — o, za kaj vse je ta kriv! — praznili svoje žepe, se je KIČ razšopiril še v domovih in kar zrastel od same hvale iz hvaležnih, a nekritičnih ust! Toda, državljani, pokora vam ne bo ušla, saj boste brisali prah s teh kipcev, predmetov in predmetkov, jim odbijali repe, ušesa, cči zraven pa po domače, ne po kičasto preklinjali! Toda ne zavajajte v greh svojega potomstva, ne vzgajajte ga v kičastem duhu s punčkami .zlatih' las, z živalmi, mešanci risanih vzorcev očka Disneva in butalske izdelave... Za blagor mladoletnikov odstranite čipkaste žepne robčke v obliki modrčkov in hlačic, na zadnji strani zelo pomanjkljivo oblečena ogledala in .erotične' denarnice... Drugače bo občinski revež, zaničevani in podcenjevani DOBRI OKUS, ki podhranjen in zapuščen od sramu zardeva v redkih izložbah, shiral in preminil ... Pa še zemljica mu ne bo lahka, saj mu bodo v Novem mestu postavili kičast spo- S menik z napisom: tu počiva naš ljubljeni, ne- S pozabni, večno objokovani DOBRI OKUS!
-z. j.-
a vseh koncih in krajih slišimo v Novem mestu pritožbe na račun družabnega življenja — odrasli in mladina tarnajo: ni primernih prostorov, ni plesnih prireditev, ne debatnih večerov, ni sposobnih organizatorjev ... in še kadar zadiha kakšen klub, je že vnaprej obsojen (celo mladinski!) kot nemoralen — neredko od tistih, ki tudi sami z moralo niso na čistem. Namesto da bi se starši in šole (oboji so v našem mestu včasih konzervativni) potrudili in usmerjali delo takih klubov, si izberejo lažjo pot. Ce ga potem neizkušeni mladi ljudje res tudi kdaj polomijo, vzgojitelji radi zmagoslavno povedo: »saj smo že takrat rekli...«
Garaška stran družabnega življenja so različne mladinske organizacije, pa niti tukaj ni vsem mladim ljudem mogoče sodelovati. Povpraševali smo gimnazijce, kako je s to stvarjo pri njih: kaj jim nudijo njihove organizacije, kako in zakaj se v njih udejstvujejo. Njihov bolj družbeni kot družabni problem pa je samoupravljanje na šoli — tako smo se pogovarjali tudi o tem. Devet mladih ljudi je govorilo za vse gimnazijce: če je kdo izmed njih pripomnil, da naj ne napišem vsega kar je povedal, ker se boji posledic, se bo treba o samoupravljanju na naših šolah še pogovarjati. Dijaki smatrajo, da bi bilo treba prenehati z dosedanjim strogim odnosom predavatelj — učenec. Razvijati bi morali bolj pristno sodelovanje starejših TOVARIŠEV (predavateljev) do mlajših TOVARIŠEV (učencev) — saj se vendar oboji trudijo za isti delovni uspeh ... Pa prisluhnimo tokrat mladim:
Danč Breščak, 17 let, III. razred:
»Od začetka sem funkcijo v podmladku Rdečega križa jemal bolj kot nujno zlo, ker med dijaki za to organizacijo ni pravega razumevanja- Sam pa sem vse bolj "navdušen nad to humano dejavnostjo. Prirejamo razna predavanja o osebni higieni, prvi pomoči
in alkoholizmu, organiziramo krvodajalske akcije (letos se je 40 dijakov prijavilo za Odvzem krvi) in skušamo vplivati na kadilce, saj se je kajenje po straniščih pri nas precej razvilo. — Zadoščenje, ki ga občutim, če nam nekaj uspe in priznanje, ki ga dobimo, je najlepša nagrada za del o v Rdečem križu. Moramo pa na gimnaziji bolj sodelovati in se zavedati vloge te organizacije.
Nekateri profesorji gledajo po strani na svobodne aktiv-dosti, nekateri pa nas razumejo. Pri praktičnih znanjih nam kot mentorji pomagajo prof. Sever, prof. Fabjan in prof. Jevnikarjeva. Sicer pa sodelujemo pri javnem ocenjevanju, šolska skupnost ni še zares zaživela, saj na konferenci marsikdo sploh ni vedel za kaj gre: dijaki so se premalo zanimali, pa tudi razlage ni bilo dovolj.«
Mija Bradač, 17 let, HI. razred:
Mija se vozi z vlakom iz Straže, odgovarjala pa je kot bralka Stezic, glasila novomeških gimnazijcev:
»Naloga Stezic je, da nas seznanjajo z aktivnostmi na gimnaziji in da nas literarno vzgajajo. Tudi sama sem že mislila sodelovati, pa se nikakor ne morem spraviti k Pisanju. Stezice mi ugaji.jo, vendar si želim še več literarnih prispevkov. Kvaliteta lista se je od lani še poboljšala.
V samoupravi smo še precej nesamostojni, čeprav ima v&ak razred svojo skupnost, ki sodeluje v šolski skupnosti. Ta nas seznanja s pro blemi ustave. Ce mislimo, da ni kaj prav v zvezi z učnim Programom in ocenjevanjem, Povemo predsedniku, ta pa razredniku. Včasih pa je bo-
lje, da uredimo zadevo kar s prizadetim profesorjem, sicer pride do nesporazumov. Želimo si več pomoči profesorjev. Za iavenšolske dejavnosti smo vlakarji prikrajšani, ker popoldne ne moremo ostati v šoli. Udejstvujemo se pač kolikor nam čas dopušča — kdor hoče izdelati, nima preveč časa, ker je učni program zelo obsežen. Posebno pred ocenjevalnimi konferencami je stiska ... Matura bo spet podobna nekdanji-Obvezna ste namreč ali matematika ali pa jezik. Ker se matematike bojimo, so se vsi vrgli na prirodoslovno smer (biologija, kemija), kar pa seveda ni rešitev.«
Biba Dobovšek, 16 let, II. razred:
Pri tabornikih mi ugaja, ke? rada taborim, rada spim pod šotorom — vse to je "teko romantično. Ko se odmakneš od civilizacije, si bolj odvisen od svojih sposobnosti. Prijateljstvo in to-variški odnosi med taboreči-mi dajejo vtis ene same ve-
like družine. Boljše je, da je na akcijah mešana udeležba; dekleta sama ne znamo biti tako zabavna. — Trenutno sicer nisem zadovoljna z delom naše organizacije, pred leti je bilo dosti bolje. Morali bi imeti vodstvo, ki bi se za delo zares zavzelo, s tem bi nas najbolj pritegnilo, saj nas je v Novem mestu mnogo tekih, ki si želimo delati pri tabornikih. Pogrešamo družabnih prireditev, izletov in tudi na zimski tabor bi šli radi-
V razpravi o učnem programu na gimnaziji dijaki ne moremo sodelovati, vsaj jaz ne vem, da bi lahko. Pri ocenjevanju lahko malo posredujemo, običajno pa smo tudi sami neobjektivni. Sodelovali bi lahko na roditeljskih sestankih, kamor naj bi prihajal predsednik razredne skupnosti. Nasploh se člani razrednih skupnosti premalo zavedajo svOje vloge.«
Vladimir Sedaj, 19 let, IV. razred:
»Letanje me privlači, tega pa si ne bi mogel privoščiti brez organizacije. Letalci so zaradi medsebojne pomoči in sodelovanja dobri tovariši, še prijctneje bi bilo, če nas bi bilo več. Naredil sem tečaj za jadralnega in motornega pilota, po končani gimnaziji pa nameravam ilti v vojaško letalsko akademijo. Mislim, da bom tako lahko domovini najbolj koristil-
V zvezi s samoupravi j a-n_iem so govorili, da bodo
predstavniki razreda na ocenjevalnih konferencah in na roditeljskih sestankih, vendar niti eno, niti drugjo še ni bilo realizirano, vsaj pri nas ne. Tudi sami dijaki bi morali med seboj vplivati drug na drugega in si pomagati, kjer so težave pri šolskem uspehu in izvenšolskem življenju. Z mlajšimi profesorji smo v zelo prijateljskih odnosih, pa tudi starejši — tako se mi zdi — so drugačni kot so billđ včasih. Takrat smo imeli pred profesorji samo strah, danes pa že bolj čutimo, da nam hočejo pomaga"! in da se dejansko učimo za sebe.
Tine Pavlin, 18 let, III. razred:
»Z orodno telovadbo imam veselje že od brata, ko sem *a videl tekmovati. Ko sem sam začel telovaditi, pa me je ta dejavnost še vedno bolj navduševala. Telovadba okrepi človeka, pomaga pri razvoju in zdravju, obenem pa je lepa in pestra, saj je na šestih orodjih vedno mogoče ne|)U nove in nove prvine. Zdaj sem malo razočaran, ker nimamo pogojev za vadbo: niti ni telovadnica v redu, niti nimamo trenerja, ki bi nas vodil in spodbujal. Partizan sicer govori o gradnji doma, a jaz najbrž tega no bom dočakal- Problem bo tudi z naraščajem za zapolnitev vrzeli, ki je nastala zaradi tekih nemogočih pogojev.
V gimnaziji nam pustijo sekcije, da se same razvijajo — marsikaj pa je še na papirju, ker večkrat trdijo dijaki svoje, profesorji pa svoje. Javno ocenjevanje ni najbolje uspelo, ker tudi v objektivnih poimerih težko uveljavimo naše mnenje. Mladinska organizacija ni dovolj močna v uveljavljanju predlogov .
Potreben je odkrit razgovor med dijaki in profesorji, pa se dijaki ne upamo. Vsakemu so zdi neumno, da bi
■■■■■v.....■
se sam potegoval, saj si misli: jaz bom že zdržal- Po drugi strani pa se boji profesorja, ker bi lahko padel v nemilost. Razredna skup nost pa ni dovolj kompakt-
KAJMl NUDIMOJA ORGANIZACIJA?
na in odločna, da bi ga podprla v njegovih prizadevanjih. Govora se in šušlja — ko je treba povedati, je pa vse tiho. Tudi profesorji si niso čisto enotni, vendar to za njihovo premoč ni nujno. V osebnih pogovorih je odnos med profesorji in dijaki zelo prisrčen, ko je treba zasto pati stališča dijakov, pa se razdalja poveča.
Maja Rajič, 16 let, II. razred:
»V klub OZN sem prišla po naključju. Takrat sta bila samo dva člana, zdaj pa nas je 16- Organiziramo razna politična predavanja, kjer se seznanjamo z dogodki doma in po svetu. Vzgajamo se v duhu aktivne koeksistence in miru med narodi, ne glede na družbeno ureditev; odklanjamo rasno diskriminacijo in smatramo da je pomoč zaostalim državam edina rešitev za mednarodni ekonomski položaj. Vse to mi je hkrati tudi razvedrilo, ker me politika zanima.
O samoupravljanju letos več govorimo. V razredni skupnosti poslušamo poročilo predsednika, nato pa diskutiramo o disciplini in učnem uspehu. Razredni pred-
sedniki so v šolski skupnosti in v kontaktu s profesorji. Svoje želje in zahteve prenesemo preko skupnosti profesorskemu zboru.«
Jože Uhan, 19 let, IV.razred:
»Mladinska organizacija mi daje družbeno zaves; in mi nudi idejno in kulturno izobrazbo. To pa pri nas že precej zanemarjamo, saj mladinci mislijo, da je organizacija ta, ki mora skrbeti samo za njihove pravice in zabavo. Organi in vodstvo organizacije si prizadevajo, vendar pa oblike dela niso bile
vedno najboljše, še vedno se mešajo pojmi o pristojnosti razrednih skupnosti in mladinske organizacije. Velik odstotek mladincev sploh ne pozna statuta. Boljša Oblika dela je po plenumih letnikov, kjer pridejo manj do izraza razredni problemi. Okrajni komite bi nam moral že zdavnaj posredovati izkušnje, namesto tega pa nas večkrat kritizirajo.
Razredne in šolska skup nost bi morale igrati odločilno vlogo v samoupravljanju, odločanju pri ocenjevanju in pri reševanju drugih problemov. Imamo komisijo za reševanje sporov med dijaki m profesorji, v kateri ste dva profesorja in dva dijaka. Javno ocenjevanje še vedno nima prave oblike, ker še ni jasno kako naj izgleda. Zdaj izpade v?s sikunaj kot navijanje: profesor gor, dijaki dol. ..«
Cvetka Guček, 18 in 374 leta, IV. razred:
»Zberemo se sami taki, ki se 2animamo za literaturo, obravnavamo sodobnike in se
potem o tem posvetujemo. Za teke razprave med šolo ni časa. V literaturi iščemo svoja občutja,« pravi Cvetka, članica literarnega krožka, »obenem spoznavamo mišljenje in način življenja drugih narodov. Prebiramo in ocenjujemo Stezice ter spodbujamo in usmerjamo sodelavce- Pripravil j amo tudi referate, ki nam približajo avtorje, njegov čas in razmere. Taka obravnava nam daje notranje zadovoljstvo . . .
Samoupravljanje je na šoli še premalo razvito, ker sami nismo dosti seznanjeni z njim. Dijaki so preveč pasivni, vsak se zanima le za svojo oceno, za ostalo jim je precej vseenO. Premalo tudi pomagajo dobri dijaki slabim. Odličnjaki se piflajo in nimajo časa, obenem pa se boje za svoj renome, ki bi potem izgubil vso vrednost. Učni načrt nas taikb priganja, da profesor komaj sproti vse odbrenka- Jemljemo pre-podrobno in preveč! Mogoče je v reformirani kaij bolje?«
Bela Krisper, 18 in 3 4 leta, IV. razred:
»Dolgo sem živela v Beogradu, pa me je čudovita narava okrog Novega mesta zelo pritegnila. Vključila sem se v jamarski klub. Tu je treba biti spreten, previden in imeti kondicijo. Podzemeljski svet me navdušuje, poln je pustolovščin in romantike. V jami se človek
sprosti m najde v človeku tovariša. Tam smo vsi enaki, vsi blatni in umazani, vsi ljudje .. • V nevarnosti nekako pobegneš, lepota te prevzame, da pozabiš na svoje probleme, da se jih potem lahko lotiš z novimi močmi ..
Razumljivo, da o pravem samoupravljanju pri nas težko govorimo. To še ni sama upravljanje, če pove profesor ocene na glas — drugi predlogi pa so največkrat zavrnjeni ali pa preneseni v prihodnost. Odnos dijak—profesor bi vsaj v starejših razredih lahko bil bolj tovariški. Tudi če obravnavamo kak problem po učnem programu, postavljajo vse kot dejstvo, ker je baje že vse predvideno od republiških organov. Tudi ti .republiški organi' naj bi malo bolj prisluhnili učilnicam- Na splošno pa velja
še cela vrsta napisanih in nenapisanih pravil, ki jih besede ne morejo premagati...«
BODOČI SAMOUPRAVUAVCI
Tako torej pripovedujejo bodoči izobraženci o svojih organizacijah in vzgoji za samoupravljavce. Kolikor se bodo zdaj navadili uveljaviti svoja nagnenja in pravice, tako jih bodo uveljavljali pozneje v tovarni, bolnišnici, gledališču, politični organizaciji in drugje. Na to ne bi smeli pozabljati niti republiški, niti občinski organi. Mogoče na papirju ne pozabljajo? Vendar je samo govoriti o teh stvareh premalo, mnogo bo treba Še prizadevanj in dobre volje, da bo dijak začutil, da se šola v sodobni socialistični ustanovi.
MARJAN MOŠKON
Dedek Mraz je v torek pred novim letom obiskal novomeški vrtec v Kandiji. Dopoldne je malčkom pripravil prijetno doživetje v pogovoru z vsakim posebej, popoldne pa je v dvorani družbenih organizacij obdaril predšolske otroke, ki vrtca ne obiskujejo. Veselja in otroške radosti je bilo v teh dneh kar precej! — Na sliki: dedek Mraz prihaja s polnim košem daril v kandijski vrtec.
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO O PROBLEMIH I M V
Volk sit in koza cela?
(Nadaljevanje s 1. str.)
njihovih glavah. Ti LjudVje, ki sistematično zavirajo razvoj IMV, so odgovorni za neprecenljivo škodo, povzročeno IMV in družbi.«
Komisija teh krivcev ni našla, pač pa pravi:
»Komisija smatra, da je obtožba, ki je bila objavljena, presplošna, da na občinski skupščini dela veliko občinskih delavcev, ki svoje delo opravljajo vestno, zato je nepravilno, da se jih imenuje birokrate.«
Predsednik delovne skupnosti občinske uprave Jože štraus je predlagal, da se jasno ugotovi in okarakterizira delo uprave v konkretnem spornem primeru in da skupščina da smernice za nadaljnje delo organa. Poskrbi naj tudi, da bodo vsi občani objektivno seznanjeni s problematiko upravnega organa, čimprej pa naj tudi pomaga poiskati ustrezne kadre, ki bi bili sposobni reševati lokacijska in gradbena dovoljenja tako, da bodo v skladu z razvojem podjetij, občine in z zahtevami urbanističnega programiranja.
Zaradi izpostavljenosti in grobih očitkov bo edini gradbeni referent pri upravi občinske skupščine v nekaj mesecih zapustil svoje delovno mesto, referent za urbanizem pa ga je že.
Direktor IMV, Jurij Levič-nik, je v razpravi med drugim dejal:
»Mi želimo, da bi se zadeva čimprej razčistila. Vendar je komisija preskočila eno leto, saj ni nikjer govora o priporočilu okrajnega ljudskega odbora in sklepu občinskega ljudskega odbora iz leta 1960. Ponovno vprašam: kdo in kaj je razveljavil sklepe občinskega ljudskega odbora od 29. aprila 1960, kjer je rečeno, naj se omgoči IMV ne glede na urbanistične zamisli brez odlašanja in zavlačevanja maksimalna možnost razvoja na lokaciji v Žabji vasi? Saj sedijo v današnji občinski skupščini ljudje, ki te sklepe prav dobro poznajo- Na podlagi omenjenih priporočil in sklepov smo dobili soglasje za graditev hale, hkrati pa so se začeli graditi tudi stolpiči čez cesto. Kateri upiavni organ je izdal to odobritev?
če mi res že od začetka ne bi vedeli kaj hočemo, kot nam vseskozi očitate, ne bi danes ničesar imeli. Menjali in spreminjali so drugi, mi
pa imamo že pet let iste načrte. Razburjali smo se malo bolj, ker na vaši strani nismo naleteli na razumevanje. Nova lokacija v Cegelnici, sprejeta 15. januarja 1963, ni bila naš predlog. Pristali smo nanj pod pogojem, da se stara tovarna zaokroženo zgradi. Seveda bi bilo "treba zagotoviti tudi sredstva .. •!«
Odbornik Tcne Pire je dejal:
»če bi IMV že od začetka dala svoj kompleten program, bi je danes sploh ne bilo, to vsi prav dobro vemo! Ko smio programirali preselitev, ni nihče govoril o sredstvih. Morali bi gledati bolj življenjsko, ne glede na urbanistične zahteve. Zahtevek uprave, da se podrobno ugotovi, kako je delala, je treba upoštevati in o tem bi morali
razpravljati tudi na drugih primerih.«
Predsednik sveta za urbanizem, Tone Valen'inčič:
»Podatki komisije so točni. IMV je vedno prišla pred svet z dejstvi. Tudi na razstavi ni nihče ugovarjal razmestitvi obrti ob Karlovški cesti — na podlagi tega pa so se locirali stolpiči.«
Jurij Levičnik:
»Tovariš Valenbinčič je bil takrat načelnik oddelka za gospodarstvo. Ali nam lahko pove, kdo je spremenil sklepe občinskega odbora, da je lahko podpisal gradbeno dovoljenje za stolpiče 1- 1962?«
Valentinčič:
»Ti sklepi md niso bili znani.«
Po razpravljanju še nekaterih je povzel besedo odbornik Jože Plavc:
»Mislim, da je stvar zdaj urejena in da ni treba, da se naši novinarji še naprej nad tem izživljajo. Treba je pokazati enega krivca, ne pa ves 'organ uprave obsoditi, da so birokrati.«
Odbornik Janez Korošec:
»Usklajevanje dela med podjetji je stvar občine, ne pa podjetij. Tega pa se odgovorni organi niso lotili. Gre res za administrativne odnose! Tudi nismo še dobili informacije o ustavitvi del na hali Kovinarja?«
Predsednik skupščine, Ser-gej Thorževskij:
»Urbanizacija je tako težak problem v naši občini, da ga je treba prioritetnb reševati. Zato naj >bi se ustanovil poseben urbanistični oddelek pri zavodu za urejanje zemljišč. Treba bo te službe izpopolniti, zagotoviti Stanovanja in bolje plačati strokovnjake.
Predlagam, da bi se sestali na skupno sejo delavski svet IMV in predstavniki občine. Vse materiale komisije za družbeni nadzor in sklepe današnje skupščine naj se objavi v Dolenjskem listu.
V zvezi z ustavitvijo del na KOVINARJU smo imeli po seji, ki je o tem razpravljala, že več kot 60 razgovorov. Določena je nova cona pri Bučni vasi, dobili smo soglasje za idejni načrt, izdana je tudi lokacijska odločba in prositor zakoličen Izdelan je glavni projekt za ploščad in komunalna dela, treba je le še podpisati pogodbo med IMV in KOVINARJEM.
Postopek, ki ga očita 5. točka interpelacije, je bil res nekoliko tehnokratski, vendar ne moremo tega posploševati. Treba bo tekoče opozarjati na nepravilnosti v delu uprave.
Dajem poročila komisije za družbeni nadzor in delov-
ne skupnosti uprave na glasovanje.«
Vsi odborniki, razen dveh, so dvignili reke. Odbornik, Franc Požun, član kolektiva IMV, je vstal, ko so nekateri odborniki še dvigali roke, in rekel:
»Smatram, da poročila niso kompletna.Nikjer ni odr govora, kdo je za vse te stvari odgovoren. Morali bi dobiti bolj konkretne odgovore — brez vsake familiarnosti .. Komisija je stvar preširoko zagrabila, ni se pa lotila bistva zadeve in ni odgovarjala naravnost na točke, ki smo jih postavili v interpelaciji!«
Predsednik komisije za družbeni nadzor je zaključil razpravo s pripombo, da predstavniki IMV poročila komisije niso dovolj natančno prebrali, ker so vzroki za nastale težave v njem navedeni-
Po petnajstminutnem odmoru je skupščina nadaljevala delo in razpravljala o poročilu komisije za prošnje in pribožbe, o poročilu komisije za pomoč pri organizaciji krajavnih skupr.os-ti in drugih pravnih in finančnih vprašanjih.
MARJAN MOŠKON
Jurij Levičnik, direktor IMV
Miha Počervina, predsednik komisije za družbeni nadzor
Zadnji teden pred dnevom republike so v žabji vasi uredili ploščad pred vhodom v IMV. Ob robu ceste so uredili ozek pas, v katerem bodo spomladi posejali travo, ploščad pa so asfaltirali. Vhod v tovarno IMV in tudi križišče v žabji vasi sta s tem veliko pridobila. Razen tega so delavci Elektro Novo mesto v križišču pred vhodom v tovarno postavili nove živosrebrne luči na visokih stebrih, tako da je tudi javna razsvetljava veliko boljša. Podobne luči bodo postavili po vsej Zagrebški cesti do križišča v Kandiji
Novomeška kronika
d STARI, 1K)BKI SRED-NJEVEŠKI TRG je pred Novim letom le spremenil svojo mračno večerno podobo, saj so mimo prazničnih, raznobarvnih žarnic monterji ELEKTRO na njem pojačali tudi javno razsvetljavo. Kjer je do zdaj viselo eno svetilno telo, so pritrdili še eno, obenem pa so stare 250 vvatne živosrebrne. visokosvetilne žarnice zamenjali s 400 vvatni-mi. Če bo denar, bodo letos zamenjali žarnice tudi vzdolž Ceste komandanta Staneta. Ena taka žarnica z okvirjem in montažo stane blizu 100 tisoč dinarj'ev.
Q| GLEDALCI SO IMELI
ZABAVO, bolj nerodno pa je bilo za tistega, ki je v torek dopoldne moral po opravkih in skoraj na nobenem pločniku ni mogel zanesljivo stopiti: pred trgovino NOVO-TEKSA, pred Narodno banko, pred KRKO in drugje so bili pločniki tako gladki kot šipa. Lastniki stavb bi morali pločnike posuti, saj je tak padec lahko tudi nevaren!
■ V PONEDELJEK JE GLAVNI TRG kar plaval v razmočenem snegu. Čeprav ga ni bilo do kolen, hi Komunalno podjetje z malo več truda lahko pospravilo predvsem na trgu sneg in vodo, ki sta neprijetno silila v čevlje.
H NEKATERA NOVOMEŠKA GOSTINSKA PODJETJA so že ukinila postrežnino in zato zaokrožila cene rahlo navzgor: pijača, ki je prej stala 77 dinarjev, je po novem vredna osem kovačev. Tako je v kavarni Center (spodnja kavarna), v Metropolu, v Kolodvorski restavraciji in v Ribji restavraciji, medtem ko v Kandiji še niso ukrepali.
■ S TELEFONSKO GOVORILNICO, ki je v centru mesta nujno potrebna, najbrž ne bo nič, čeprav je bila pošta že pred letom dni pripravljena postaviti hišico z aparatom nekje na Glavnem trgu. Ker se z urbanisti niso mogli sporazumeti za primerno lokacijo, so govorilni-
co postavili v Kandiji! V kavarni Center pa pravijo, da j'e v njihovi kuhinji že prava javna govorilnica: včasih kar trije ljudje čakajo, da bi poklicali z njihovega aparata. Okrog po svetu imajo tudi javne govorilnice v gostinskih lokalih, saj marsikdo po razburljivem razgovoru rad spije šilce žganja . .. Govorilnici, ki ju ima pošta še naročeni v inozemstvu, sta namenjeni za železniško postajo Bršlin in za Krško ali Črnomelj. — Novomeščani bomo iz središča mesta lahko še napre.,' dirkali v Kandijo k javni telefonski govorilnici! Povsod po svetu so te reči v centrih mest....
H NOČNI LOKAL V KAVARNI »CENTER« je odprt vsak dan razen torka od 18. ure zvečer do treh zjutraj. Ob sobotah in nedeljah bodo odpirali že ob 16. uri popoldne, glasbo pa bodo imeli ob sredah, sobotah in nedeljah
— takrat bodo pobirali tudi konzumacijo v znesku 1000 dinarjev. Ostale dni, ponedeljek, četrtek in petek, ne bo kozumacije. Cene so 50 odst. višje kot v zgornjih prostorih.
— Več o novem lokalu: prihodnji teden!
B| TRG JE BIL v ponedeljek silno slabo založen. Več kot polovica stojnic je bila zasedenih. Tudi blaga in izbire j'e bilo zategadelj bolj malo, cene pa v nasprotju s tem niso bile skromne. Jajca so veljala 60 din, solata v glavicah 50 din, radič na merice 80 din, korenina hrena je stala 20 din, skodelica smetane 120 din in mleko 80 din liter.
fig GIBANJE PREBIVALSTVA: rodili sta: Rozalija Kastelic iz Trdinove ceste — Silva, Nežika Bevc iz Ulice talcev — Tatjano. — Poročili so se: Milovan Vukosavljević, podoficir JLA iz Jerebove 8, in Herma Misj*, uslužbenka iz Jerebove 8; Peter Anžlovar, avtobusni sprevodnik z Glavnega trga 8, in Zlata Predo-vič, delavka z Glavnega trga 8. — Smrti ta teden v mestu ni bilo.
¥ Podhosti pridno pomagajo
m SZDL iz Podhoste je sprejela nalogo, da si dokončno izgradi prosvetno dvorano, ki bo služila tudi orga-niaaciji, da poživi delo na vasi. Gradbeni odbor ima polne roke dela, moramo pa reči, da mu občani, posebno mladina, pridno pomagajo. Računajo, da bo otvoritev te prepotrebne dvorane v maju 1965. Tako se bo močno poživilo kulturno življenje petih vasi na tem območju.
■ Preurejajo tudi hlev za krave molznice. Hlev bo zgrajen po najsodobnejših načrtih in bo imel samonapa--jalnik. Sredstva se bodo prav gotovo kmalu obrestovala.
H KZ Dolenjske Toplice je razpisala arondacijo zemlje v
Selitev knjižnice
PD v Dolenjskih Toplicah, ki ima kar bogato knjižnico, namerava premestiti knjige iz sedanje sobe, ki ne odgovarja več namenu, v malo dvorano. V ta namen bodo postavili nove knjižne omare, ki bodo stale ob steni, tako da bo knjižnica hkrati tudi čitalnica ter bo primerna še sa druge  manjše prireditve.
višini 8 hektarov. Na sestanku SZDL je bilo navzočih tudi dosti kmetov, ki jih arondacija zanima. Izrazili pa so nekatere pomisleke; predvsem še ne verjamejo v uspeh. Rešiti bo treba tudi vprašanje ostarelih kmetov, ki ne morejo več obdelovati zemlje in nimajo sredstev za preživljanje. V. A.
RK je končno dobil predsednico
Društvo RK v Dolenjskih Toplicah na rednem letnem občnem zboru ni moglo izvoliti predsednika, ker tega mesta nihče od odbornikov ni hotel prevzeti. Na svoji zadnji seji je Rdeči križ končno le dobil predsednico, Nino Nučič, ki so jo medtem kooptirali v odbor.
Na isti seji je odbor sprejel tudi več sklepov glede oživitve delovanja organizacije. Organizirali bodo predavanja o prvi pomoči za šolsko mladino in odrasle, več zdravstvenih predavanj in kuharske tečaje. Med drugim so sklenili pogostiti za novo leto vse občane, stare nad 70 let.
D. G.
Starčkom so priredili novoletno jelko
21. decembra so bili starčki in starke, ki so prekoračili 70. leto in živijo v Dol. Toplicah, prijetno presenečeni. Od krajevne organizacije RK so dobili vabila, naj pridejo na novoletno jelko, ki jim jo prireja v mali dvorani prosvetnega doma Rdeči križ. Nepozabnega in prisrčnega slavja se je udeležilo 9 stark in (1 starčkov, drugi pa zaradi bolezni niso mogli priti. V imenu organizacije RK jih je toplo pozdravila in jim če stitala k novemu letu predsednica Nina Nučič, pionirji iz topliške osemletke pa so jim zapeli nekaj pesmi. Povabljence so nato pogostili in v sproščenem vzdušju se je razvil lep večer, v katerem so tudi starke in starčki zapeli nekaj pesmi, pokram-Ijali, se poveseliU in se toplo počutili v zavesti, da niso ostali pozabljeni. — Posne-majmo lep .vzgled iz Dol. Toplic!
Pri »GORJANCIH« niso pozabili upokojencev in vajencev
28. decembra je kolektiv podjetja »Gorjanci« iz Straže priredil sprejem za 6 upokojenih šoferjev in uslužbencev. Povabili so jih na novoletni pogovor, kjer so z njimi pokramljali o razvoju podjetja, jih pogostili in izročili vsakemu po 15.000 dinarjev novoletne nagrade. Tudi njihovi upokojenci so bili veseli skrbi in pozornosti kolektiva, prisrčno so se zahvalili in se
z delovnimi tovariši, s katerimi so se še pred leti ramo ob- rami- trudili za procvet podjetja; poveselili pozno v noč. Prav tako so v kolektivu za novo leto izročili vsem vajencem kot novoletno nagrado enomesečni znesek njihove vajenske nagrade ter s tem dokazali, da tudi v vajencu vidijo bodočega člana kolektiva, na katerega ne pozabljajo.
Silvestrovanje v Dol. Toplicah
Na silvestrovanje so se v Dolenjskih Toplicah dobro pripravili. Novo leto so pričakali v zdravilišču in prosvetnem domu. V Dolenjske Toplice je prišlo tudi precej gostov iz drugih krajev, pred. vsem iz Ljubljane in Zagreba, bilo pa je tudi nekaj ino-zemcev. Prav tako veselo kot v zdravilišču je bilo tudi v obeh dvoranah. Veselo novoletno razpoloženje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur.
D. G.
■ Poravnalni svet v šmarjeti jo zasedal 21. decembra Ln je tega dne rešil vse preostale sporne zadeve iz leta 1964, tako da nima r.občnih nerež.h stvari.
£1 Odbor gasilskega društva iz Smarjete je na seji 22. decembra razpravljal o'občnem zboru, ki bo januarja 1965. Sklenili so pred občnim zborom sklicati .nnož.čm sestanek gasilcev, da bi že na njem pripravili razpravo. Na seji so se seznanili tudi z novim statutom ga>ilske organizacije.
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Alkoholizem je tudi družbeno zlo
Alkoholizem ali zastrupljanje z alkoholnimi pijačami je danes še vedno važno medicinsko vprašanje in brez dvoma veliko družbeno zlo. Vzroki za to bolezen so lahko kompleksni, tičijo pa v osebi in v okolju. Iz mladostne objestnosti lahko postane nekdo alkoholik, ker mu to preide v navado. Počasi potrebuje to mamilo, da bi lažje prenašal življenjske tegobe. Večinoma so take osebe duševni slabiči. Namesto da bi poskušali urejati zadeve na pameten in trezen način, se zatekajo v vse globlji alkoholizem, ki jim v omami včasih daje navidezno moč za premagovanje ovir, njihovo telesno in duševno življenje pa propada. Sami in njihova družina postanejo socialni problem, ker se jim življenjski nivo občutno manjša, domače in delovno vzdušje se poruši, delovna disciplina in storilnost padeta. Vsa družba je zainteresirana, da se bori proti takim pojavom. Pijanci in njihove družine so breme družbe. Imamo sicer možnosti zdravljenja, nekateri se ga poslužujejo in so svetal primer ozdravljenih alkoholikov za druge, nekateri pa nimajo toliko moči, da bi vzdržali ali pa se sploh odločili za zdravljenje. Znano je, da botruje alkohol večini nesreč pri delu in v prometu. Ni brez vsebine parola »če voziš, ne pij; če piješ, ne vozi!«
Alkoholizem je nevarno zastrupljenje našega telesa s pijačami, ki vsebujejo alkohol. Med te prištevamo vino, pivo, žganje, likerje. Poznamo akutno in kronično zastrupljanje z alkoholom. Pri akutnem za-strupljenju smo pijani, to se pravi, da najprej postanemo živahni, pozneje mahamo in opletamo z rokami in nogami, dosti govorimo, potem zgubimo občutek ravnotežja, jezik se nam zapleta, postanemo hudo zaupljivi in čez mero ljubosumni, občutimo moč, da bi se pretepali, pozneje bruhamo, pademo v nezavest in se ponesnažimo. Naslednji dan, ko se streznimo, nas boli glava in vse telo, počutimo se kot da bi bili pretepeni, skratka — imamo »mačka«. Akutna pijanost, če se ne ponavlja, navadno ne pušča na telesu in v duševnosti posebnih posledic. Vendar je Pri delu in za volanom nevarna že tudi najmanjša količina alkohola, ker občutno podaljša reakcijski čas refleksov. Prav to povzroča nesreče. Nevarna je tudi nerazsodnost, ker lahko povzroči brez vzroka pretep ali celo zločin, vsekakor pa precejšnjo škodo sebi, drugim ali na materialu.
Kronično zastrupljanje z alkoholom, to je uživanje manjših ali večjih količin alkohola stalno, skozi daljšo dobo (nekaj let ali desetletij, spet odvisno od pijače in organizma), pa povzroča okvaro prebavil, predvsem požiralnika in želodca, okvaro jeter, okvaro srca in ožilja ,s tem v zvezi pa še naduho. Poleg tega se okvarijo živci in drobni živčki okrog lasnic v koži nosu in obrazu. Zato je kroničen pijanec v °braz rdeč, poznajo se mu žilice, njegov nos je nabrekel in modrikast. Ker nastopijo okvare tudi v centralnem živčevju, so taki ljudje pri hoji nesigurni in se tresejo.
Pijanost staršev se pozna tudi na njihovih otrocih v razvoju in rasti. Ker se pijanstvu pridružuje običajno še revščina, je tudi okolje krivo, da so taki otroci duševno in telesno prizadeti. Naravnost zločin Pa je, če dajejo matere lizati dojenčkom v vino ali žganje namočeno krpico, da bi spali ali pa če navajajo že predšolske in šolske otroke k pitju alkoholnih pijač. Take primere še vedno najdemo v najbolj zaostalih krajih, kjer ljudje verjamejo, da dajeta vino in žganje moč za delo in rast.
Alkoholizem je nevarna bolezen! Izkoreniniti jo bo mogoče le z intenzivno zdravstveno vzgojo in s splošnim napredkom. Dr. B. O.
TUDI ROKOMETAŠI NA POHODU
Novomeški rokomet jc prav gotovo ena najmlajših panog. Res je, da se starejši še spominjajo, da so pred leti tudi NovomcšCanl igrali rokomet. To je bilo na sedanjih teniških igriščih. Ko pa so nekateri najboljši odšli drugam — Medle in in Šetiiia k ljubljanskemu Slovanu, Vidmar v Brežice — je ta športna panoga počasi, a zanesljivo izumrla. V Partizanu v Novem mestu zanj ni vladalo zanimanje ne med mladino ne med upravo. Seveda, to bi bil izdatek več! Nato smo bili priče, ko se jc začel rokomet prebujati. Medobčinska liga _Novega mesta in Črnomlja je bila nadvse pametna zamisel. Najprej so igrali v Smihelu, kjer se je zbrala večina najboljših novomeških rokometašev. Nato je prišel v Novo mesto še Slavko Vidmar, resno zagrabil za delo, in zdaj lahko rečemo: novomeški rokomet, najmlajša igra z žogo v Novem mestu, je na pohodu!
Če je pred letom ali dvema na-nesel pogovor na novomeški šport, na igre z žogo, ni bilo kaj naštevati. Odbojka in košarka in pika. Zdaj je že precej drugače. V zadnjem letu so se - odbojkarjem in košarkarjem postavili ob bok še rokometaši. Res je, da med gledalci še vedno ni zanimanja za to dinamično športno igro, ki vse bolj in bolj osvaja svet in v kateri tudi Jugoslovani vse bolj in bolj prodiramo proti svetovnemu vrhu. V Sloveniji sicer vse do zdaj ni bil kdove kvaliteten, toda letošnji uspehi Rudarja v zvezni Lgi so slovenskemu rokometu prt cej dvignili ceno. In prav v tem letu imajo končno tudi Novome-ščani nadvse ugodno priložnost, da se končno prebijejo iz podzvez-nih tekmovanj v ljubljansko con-
sko ligo aL drugače: v drugo slovensko ligo, kjer igrajo zdaj vodilno vlogo Brežicam, Krmeljčani in Ribničani. Zanimalo nas je, kako delajo novomeški rokometaši zdaj, ko je mrtva sezona. Poiskali smo jih v telovadnici novomeške osnovne šole. Trener Slavko Vidmar je bil takoj pripravljen za razgovor.
— Kakšna je trenutna situacija v novomeškem rokometu?
— Igralcev imam dovolj, to je najvažnejše! Kar poglej, še nikdar se nd zbralo v telovadnici manj kot dvanajst rokometašev. Ne ovira nas niti to, da je telovadnica občutno premajlina, lahko rečem, da sploh ne ustreza za športne igre. Toda boljše je nekaj kot nič! En gol lahko postavimo In tako vsaj nekaj delamo. Takoj bom po-
ložil: denarja je venso preDiuJo, manj kot pri odboj kar jih in košarkarjih. Lahko rečem, da sta ti dve panogi še vodno precej privilegirani. Toda to nas ne moti! Delamo Ln resno treniramo, da aomo pokazali uspehe, takrat pa b-)do morali najti sredstva tudi" za nas, rokometaše!
— Kaj pa igralci'.'
— Igralci so fe vsi po vrsti mladi. Le dva sva starejša, Šetu-na in ju/. Vsi drugI igrajo rokomet šele eno ali dve leti. Ker imajo veliko veselje, ker so vestn: tn marljivi in ker želijo uspehov, hodijo na vse treninge ln so se tudi precej naučiti. — 2e v jesenskem delu medobčinske lige smo zmagali proti Črnomlju, ki je še lani igral v višji ligi. Lahko pa zagotovim, da zdaj igramo že mnogo bolje. Že na turnirju v Kmielju smo pokazali lepo igio, lo da nam je na koncu zmanjkalo moči. Zdaj igramo najmanj za 30 odstotkov bolje kot v jeseni Do spomladi bomo seveda še napredovali. Borbenost in kolektivna igra, to sta naši devizi. Moštvo je homogeno. Naš recept je: bolje brez ene »zvezde«, če ruši disciplino in rltern igre, zato pa raje 2 nekaj več perspektivnimi, mladimi in borbenimi igralci, ki na vsaki tekmi dajo od sebe vse, ker si hočejo zagotoviti mesto v ekipi.
— Kakšni pa so načrti?
— Ne skrivamo jih. Radi bi se uvrstili v ligo. Za to pa bo potrebna še ena zmaga proti Črnomlju. Objektivno bi nam ta podv.g lahko uspel. Vendar pa poudarjam, da ne bomo ne presenečeni ne malodušni, če nam ne bo uspelo! Žoga je okrogla, v nepravem trenutku imamo lahko kako nesrečo ali poškodbo ali slab dan in prvo mesto splava po vodi. Pravzaprav: odkrito povedano b bilo morda bolje, če bi še eno leto igrala v medobčinski Lgi, saj so ti igralci mladi ln neizkušeni in bi jih morda zaporedni porazi v višji ligi spravili ob veselje do treniranja, in igranja. To pa vsekakor ni naš namen. Prav gotovo ff5 bomo čez aio leto že toliko zreli, da si bomo priborili mesto v višji ligi in ga bomo 'potem tudi obdržali. Jasno je, da ne bomo imeli nič proti, če se nam bo ponudila priložnost zaigrati v ljubljanski conski ligi.
— In problemi?
— Taki kot pri vseh drugih novomeških športnikih. Igralcev je dovolj. Denarja je občutno premalo: nimamo ne trenirk, ne copat, ene same drese . .. Sicer pa kaj bi našteval, to je stara pesem ki so jo povedali že vsi, ki so govorili o težavah. Res, za šport b bilo nujno treba le^oj ukreniti, sicer se bo znašel v slepi ulic: če hočemo imeU v Novem mestu Partizan in športne klube, jim moramo nuditi vsaj minimalna sredstva, sicer ne bo nikdar prišlo do napredka. Nekaj je treba žrtvovati že prej, ne pa govoriti: »ICo bodo uspehi, bomo dan tudi sred stva . . .(i Največji orobt",m novomeških športnikov pa je brez dvoma pomanjkanje prostora za zimsko vadbo. Praktično je zaman vse delo med dvema zimama, če pozimi ni možnosti, da bi trenirali naprej. Tako je treba začeti vsa-
ko leto znova, namesto aa bi a delom nadaljevali. Zato jc skrajni čas, da tudi Novo mes'.o dobi svojo dvorano. 600-letnica Novega mesta je prav gotovo lepa možnost, da bi našli odgovorni možje nekaj več sredstev tudi za šport in telesno kulturo.
JOŽE SPLIIIAL
SPENT 1965
• Do novega leta se je za svetovno namiznoteniško prvenstvo, ki bo letos v Ljubljani, prijavilo 31 držav. Zadnji so se prijavili Angleži, ki bodo prišli v Jugoslavijo z moško in žensko ekipo. Prav tako Je bilo v lanskem letu že prijavljenih 99 časopisnih, radijskih in televizijskih redakcij. Rok za prijave jo sicer že zaključen, vedar pa organizatorji pričakujejo še nekatere države, ki so se prav gotovo prijavile v določenem roku, a prijave še niso prispele v Ljubljano.
• Medtem ko si; Ljubljana mrzlično pripravlja na svetovno prvenstvo ln dokončujo veliko halo, kjer bodo igrali mojstri celuloidne žogice, pa naslednji organizatorji nočejo prav nič zaostajati. V deželi kengurujev, Avstraliji, kjer bo prvenstvo leta 1967, so prav tako začeli s pripravami. Organizatorju 28. prvenstva, Jugoslaviji, so poslali brzojavko, v kateri žele nič več in nič manj kot »rezervirajte nam določeno st*v;lo miz za toliko in toliko dni — ponoči in podnevi!«
• Komisija za propagando in dekoracijo je pripravila načrt dekoracij za 28. svetovno prvenstvo. Vsi važnejši obmejni prehodi in letališče v Brniku bodo opremljeni s panoji 2 znakom SPENT in z zastavami prvenstva. Panoje bodo postavili tudi v turistične kraje: Bled, Postojno, Otočec. Pozneje bodo okrasili važnejše ljubljanske vpadnice. Dekoracija se bo nato vedno bolj koncentrirala proti središču mesta oziroma hotelu Lev in dvorani, kjer- bodo seveda obešene vse zastave udeleženk. Prav tako bodo na gradu pripravili svetloben napis, na prvenstvo pa bodo Ljubljančane in goste opozarjale tudi mnoge reklamne Izložbe po Ljubljani in plakati po vseh bližjih mestih.
• Da so organizatorji res misli--liti na vse, pove tudi podatek, da bodo za prvenstvo uru^omiirall 140 sodnikov, 70 članov tehničnega vodstva, 70 spremljevalcev ekip, 60 nosilk napisov držav na otvoritveni svečanosti ter 170 članov tehnične in pomožne službe v dvorani. Osnutke za posamezne uniforme je izdelala modna kreator-ka Saša Pavlic iz Ljubljane.
. 8fc»*J
Študentske igre v Pančevu bodo julija
O tretjih tradicionalnih igrah studentov Jugoslavije, ki bodo letos v Pančevu, Imamo že vse po. datke. Igre bodo trajale od 27. ju-VJa do 1. avgusta. Vsi povabljeni študentski klubi so že zagotovili svojo udeležbo, sporen je le še nastop Titograjčanov.
Kakšen je program? Prve tri dni podo predtekmovanja v vseh petih športnih disciplinah: košarki, rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu za študente ter v košarki, rokometu in namiznem tenisu za študentke. Zadnji dan oodo finalna tekmovanja ter razglasitev rezultatov, zvečer pa bo J'cllka kulturna prireditev s sodelovanjem vseh sedmih študentskih "lubov. Domačini se bodo za te tae Bratstva in enotnosti močno potrudili, saj zatrjujejo, da jim °° usnelo pridobiti za sodelovanje ^katere nase najboljše finortnike —\ olirrmi.fce, ki bodo v ekshiblclj-?Jdh borbah pokazali svoje manje. ***** tako so prepričani, da bodo *■} saklhtcnl kulturni nastop prldo. "W v Pancevo nekatere nnše znano icvce ln glasbenike.
če jim bo to nsnelo, bodo trefe ■fcideofafa tare vsekakor prekosile ^e dosedanje tako po številu na-
stopajočih kot tudi po kvaliteti. Letos bo na igrah sodelovalo 350 športnikov iz vseh naših republik, tako da lahko pričakujemo zanimive in ogorčene l>orbe za najboljša mesta, zlasti še, ker dvakratni dosedanji zmagovalci Banjalučani že zdaj izjavljajo, da prvega mesta ne mislijo kar tako prepustiti komu drugemu. -al
Popravek
V zadnji številki našega lista te » ?-bojknrs>M rubriki prišlo do .^'»'be pomote. Stavek lz teksta o ruskih odbojkarjlh se mora £22?™° gasiti: »Če bo protest Sa?,00 bodo prihodnje leto
liri ' " republiški odbojkarski j ■ <* ln ne v zasavski V<r. kakor « blo objavljeno.
UREDNIŠTVO
ŠAH
žemva zmagal v Trebnjem
Tik pred novim letom se je v Trebnjem končal šahovski turnir za IV. kategorijo, na katerem Jo igralo 18 članov. Igrali so zvečino novi člani trebanjskega šahovskega kluba. Lopo teoretično igro so prikazali predvsem mladinci Stroh-sack, Marold in Breznik.
Premočno je zmagal žemva s 16 in pol točkami, drugi pa so se razvrstili: Jovič 15, Godnjavec 14 in pol. Mamic 12 ln pol, Stroh-sack 12, Gričar 10, Klemenčič 10, Marold 9, Podpadec 9, Breznik 8 in pol, K umor 7 in pol, Janjič 6 in pol, Mežnaršič 4, Petelin 3 ln pol, SiUa, Kužnik in Miličevič 2 ter Skenderovič 1 ln pol.
Deset prvih igralcev tega turnirja si Je pridobilo pravico Igrati na turnirju za ITI. kategorijo. Ki so bo pričel v drugI polovici januarja. Tirmiir bo veljal za občinsko prvenstvo za leto 1965. * F. G.
BREŽICE: priprave na smučarsko sezono
Vsa smučišča po brežiški obči-ni so že pokrita s snegom in smu carji so si že pripeli smuči. V letošnji zimi bomo spet dobili, če bodo ugodni pogoji, precej norih, nadebudnih smučarjev. ObZTK jo pripravila posebne začemiSke tečaje za najmlajše, pa tudi starej ši bodo svoje znanje lahko še izpopolnjevali. Poudariti velja, da razen ObZTK tudi po šolah skrbe za smučanje. Tako so nekatere šole že nabavile precejšnje število smuči. Program, ki ga ie izdelala ObZTK, je zelo obs2ž*n in bo zajel vse smučarje — od začetnikov do tistih, ki jim smučanje ni več skrivnost.
Posebno vprašanje je razvoj ska kalnega športa, že na prejšnjih tečajih smo lahko opazili veliko število pionirjev m mladincev, ki so se želeli specializirali za smučarske skoke. Ko so se tako vešče spuščali prek mostičkov, smo pomislili, da sredstva r.e b. Ha vložena zastonj. Tereni nad čale-škim motelom dajejo prav dobre naravne pogoje. Športni forumi v občini so že sklenili, da hi letos zgradili na čateškem pobočju trideset ali več metrsko skakalnico. Problem je le v tem, da so potrebne za take skoke 'jkukair.? smuči, ki pa so predrage. Ustrezna rešitev bo bržkone ta, da bodo posameznikom delno prispevali za nabavo smuči. Vse smučarske tečaje bo vodila skupina učiteljev smučanja, financirala pa jih bo ObZTK, k. bo ob koncu tečajev priredila vrsto tekmovanj v smuku, slalomu in skokih.
S A H
V nedeljo, 27. decembra, je delavni SK Brežice organiziral si-multanko z velemojstrom Vasjo Pircem v počastitev   dneva JLA.
Ob začetku je predsednik Ri.eei poudaril, da si želijo še več takih srečanj in se zahvalil za udeležbo. Po dveurnem boju je velemojster zmagal z rezultatom 15:6. Od 21 igralcev so zmagali šteger, Recer, Illnčić in Šetinc, remiziruli pa' Glušič, Veljlrcvič, Zivek in Kaste lc. Velemojster je pohvalil igro domačih.
NAMI SNI TENIS
Občinskega prvenstva se je udeležilo 14 tekmovalcev. Trenutno je v vodstvu Peter Simčlč z osmimi zmagami. Odločilno srečanje ta prvo mesto bo, kot vse kaže, med Simčičem in Kramščkom.
O. GERJEVIC
Mladinski bilten
Občinski komite ZMS v Novem mestu pripravlja prvo številko informativnega biltena. Ciklostnrano glasilo bo prinašalo vse važne sklepe sej občinskega mladinskega vodstva in komisij ter predloge za delo terenskih aktivov, hkrati pa bo prinašalo dolgoročne delovne programe. Bilten bo izhajal vsaka dva meseca, po potrebi pa večkrat. Za izdajanje giasila se je komite odločil zato, ker meni, da je mladina premalo obveščena o dogodkih.
Dolenjski list v vsako hišo naše pokrajine!
Velemojster Vasja Pire med simultanko v Brežicah (Foto: Oskar Gerjevič)
Tretje mesto MrzIcsEui in Hrena v Cerknici
Kegljaško društvo »Brest« tz Cerknice je za nevo leto na novem 4-steznem kegljišču izvedlo tumcr kegljaških dvojic. Udeležilo se ga je 20 parov lz vse Slovenije, manjkali so le Maribor, Jesenice in Kranj. Na tekmovanju sta nastopila tudi Mrzlak in Hren iz novomeškega Pionirja.
Izstopali sta le dve dvojici: domača in kranjskogorska. Grom in Tomič, domačina, sta zmagala predvsem po zaslugi odličnega Gromovega rezultata: 908 kegljev, pa tudi drugi tekmovalci Tomič jo z 861 keglji precej prispeval k
osvojitvi prehodnega pokala. Kranjska gora je zaoctala za 25 kegljev; Žerjav jih jo podrl 876, Pečar pa 868. Za tretje mesto je bila huda borba mod Lngradcm, prvo ekipo Slovana ln Pionirjem. V finišu sta plonirjevca prehitela Slovan za 3 keglje, Ingrad pa za 10. Hren je podrl 839 kegljev, Mrzlak pa 828. Novomeščana 'sta prehitela vso ljubljanske ekipe, ki so nastopale v najmočnejših postavah. Vrstni red: Brest 1769, Kranjska gora 1714. Pionir 17G7, Slovan I. 1664, Ingrad Celje 1657, Količevo 1650 itn. (en)
Anketa Dolenjskega lista za ŠPORTNIKA DOLENJSKE
Da bi ugotovili najboljšega športnika za 1964. leto na področju Dolenjske, Bele krajine, Kočevske in Spodnjega konca Posavja, razpisujemo n a g r a d n o anketo, v kateri lahko sodelujejo vsi bralci Dolenjskega lista. Najboljši športniki bodo dobili nagrade našega uredništva. Anketo bodo telesnovzgojni delavci dobili še posebej, vsi drugi, ki želijo sodelovati (med sodelavce bomo izžrebali 10 nagrad!), pa naj izrežejo anketni list in ga pošljejo najpozneje do 1. februar ja^ na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33.
NAGRADNA ANKETA
Predlagam naslednji vrstni red najboljših športnikov Dolenjske, Bele krajine, Kočevske in Spodnjega Posavja za leto 1964:
1...................-..........«............................-......................
2......---------,...........................-----------.................
3................-................-..........-----------.................
4......---------------------..........-..........-.....................
5......-..........................---------------------.................
(navedite ime in priimek športnika in klub, za katerega tekmuje)
(Točen naslov udeleženca nnketc)
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE
razpisuje po določbah 17. člena pravilnika delovno mesto
referenta
za požarno varnost in gasilstvo pri skupščini občine Brežice
Pogoj za sprejem na razpisano delovno mesto je, da ima kandidat srednjo strokovno izobrazbo in petletno prakso v upravni službi ali nižjo strokovno izobrazbo z najmanj 10-letno prakso v isti ali sorodni stroki. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Prejemki se določijo po pravilniku. Kolkovane vloge s 50 din in šolsko spričevalo pošljite skupščini občine Brežice v 15 dneh od dneva razpisa.
Potek. 8. januarja — Maksim Sobota, 9. januarja — Julija NodelJH, 10. januarja — Viljem Ponedeljek, 11. januarja — Gregor Tanek, 12. januarja — Tatjana Sreda. 13. Januarja — Veronika Četrtek, 11. januarja — Srečko
Ob bridki izgubi nenadomestljivega moža, očka, brata, strica
ANTONA BIZJAKA
se najprisrčneje zahvaljujem vsem znancem, posebno še sosedom in prijateljem, ki so me v tako težkih dneh   tolažili,   izrekli   sožalja ali
kakorkoli pomagali. Žalujoča žena z otroki ter ostalo sorodstva
——
Ob  izgubi  moje male nepozabne hčerke i e
VLASTICE KOBE
iz Žabje vasi » najlopleje zahvaljujem kolektivu Krke iz Novega mesta za pomoč in venec, vsem, ki so jo v tako velikom številu spremili na njeni zadnji poti do preranoga groba, ji darovali  toliko cvetja in vencev. Vsem najlepša hvala! Žalujoča mamica in ostalo sorodstvo
Ob izgubi našega dragega očeta
JOŽETA ŽAGARJA
iz Dol. Podboršta pri Mirni peči
se najtoplejše zahvaljujem vsem, Id so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali evotje in vence, vsem sosedom za venec ter vsem prijateljem in znancem za spremstvo Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV Novo mesto za vence in spremstvo. Žalujoči domači
ČESTITKA
Vojaku Romani Pajku, ki služi vojaški rok v Bjelovaru, enako fcudri Ivanu Skufci v Valjevu, pošiljam  iskrene  novoletne čestitke
(J. številka 31 >.
PREKLICA
Podpisani Jože I .akne r iz Drage pri Sinjem vrhu preklicu jem yse žaljivko, ki sem jih izrekel zoper Ivana in Slavloo Fartun iz Drage
Podpisani Franc Gazvoda, Brusnice 37, ne dovolim voziti in hoditi po svojih parcelah v Vrtači. Vsakega, ki preklica ne bi upošteval, l>om sodno preganjal.
PRODAM VISOKOPR1TLICNO novo enostanovanjsko hišo v centru Novega mesta; poleg stanovanja v spodnjih prostorih primerno za manjšo obrt. Naslov v upravi lista. 1/65.
PRODAM ZIDANICO s 14 a vinograda v bližini postaje Semič. Naslov v upravi lista. 4/65.
PRODAM SPALNICO, kuhinjsko mizo, nizko omarico in električni štedilnik na 3 plošče. Gazvoda, Birčna vas 9, Novo mesto.
PRODAM SUHE smrekove plohe in motor, pripraven za drobilec za kamnolom. Ogled vsak dan pri Cvirn, Sp. Pohanca pri Brežicah.
PRODAM -'000 kg SENA in slamo-reznico. Birčna vas 36.
PRODAM KOMPLETNO belo otroško posteljico. Naslov v upravi lista. 9/65.
PRODAM MOŠKI šivalni stroj Pfaff ln kuhinjsko opremo. Baškovič, Novi blok, Trebnje.
ODDAM SOBO in kuhinjo. Birčna vas 36.
KUPIM STANOVANJSKO hišo na prometnem kraju. Naslov v upravi lista. 4/65.
KUPIM RABLJEN fiat 750. Ponudbe na upravo lista pod »Goto-v.na«. 5/65.
LOČENEC IŠČE gospodinjo od 45 45 do 60 let. Knafelc, Birčna vas 36.
V PONEDELJEK, 38. decembra je bilo v avtobusu, ki vozi ob 9. uri iz Krškega preko Podbočja in Kostanjevice v Novo mesto, kamor pride ob 10.30, Izgubljenih 15.000 din in sicer trije bankovci po 5.000 din. Denar jc bil izgubljen od Mokrega polja do Novega mesta. Poštenega najditelja prosim, da 13.500 din pošlju na naslov Angela šketa, Podboč-Jo 68, pošta Podbočje, 1.500 din pa naj si obdrži za najdnino
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NA — Ali ne deluje želodec, Jetra, žolč, črevesje? Uredite Jih z rogaško »Donat« vodo! V zalogi jo ima v Novem mestu Trgovsko podjetje »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — tele fon 21-158.
KUPIM VELIKO raztegljivo mizo, po možnosti iz orehove korenine. Pavla V ah ter, Novo mesto, Vrhovčeva 5.
UGODNO PRODAM spalnico v dobrem stanju, kompletno kuhinjo in električni štedilnik, za 170.000 din. Dam tudi na ček. Ogled vsak dan. Ilič, Bršiin 42.
ZELO POCENI prodam čevljarski šivalni stroj »Singer« (velika ci-linderica), brezhiben. Modic, Mokro polje, p. Šentjernej.
UGODNO PRODAM otroško posteljico z žimnico in električni kuhalnik na 2 plošči. Naslov v upravi lista. 19/65.

Črnomelj: 8. in 10. 1. italijanski barvni film »Orlentalke«. 12. ta 13. 1. ameriški film »Prišel je angel«.
Kočevje — »Jadran«: 8. do 10. 1. španski barvna film »Moj poslednji tango«. 11. in 12. 1. ameriški barvni film »Ana iz Brooklvna«. 13. in 14. 1. francoski film »Ko-din«.
Kostanjevica: 10. 1. slovenski film »Samorastniki«.
Metlika: 9. in 10. 1. španski film »Carmcn iz Granade«. 11. in 12. 1. romunski film »DareJee«. 13. in 14.
I. nemški film »Trije iz varieteja«. Mokronog: 9. in  10.  1. nemški
film »Zvezda Ria«. Novo  mesto  —  »Krka«:  8. do
II. 1. ameriški barvni film »V vrtincu«. 12. in 13. 1. španski barvni film »Proti Jamajci«.
Ribnica na Dol.: 9. in 10. 1. japonski film »Sanjuro«.
Sodra/.ica: 9. In 10. 1. italijanski film »Rimska sužnja«.
Stara cerkev: 6. in 7. 1. italijanski film »Stranpot«. 9. in 10. 1 angleški film »Tudi to je ljubezen«. 13. in 14. 1. sovjetski film »Ko so bila drevesa velika«.
Straža pri Novem mestu: 9. in 10. 1. angleški film »Tigrov zaliva.
Trebnje: 9. in 10. 1. ameriški barvni film »Tarzanova pustolovščina« .
Dol. Toplice: 9. ln 10. januarja ameriški film »Bratje Karamazovi«
POTUJOČI KINO KOČEVJE
predvaja zahod nonemški barvni Clm »Ešnapurskl tiger«: 8. 1. ob 19. uri v Dolgi vasi; 9. 1. ob 19. uri v Llvoldu; 10. 1. ob 16. uri v Banja I .oki, ob 19. uri v Kužlju in angleški film »Vso dolgo noč«: 9. 1. ob 17. uri na Oneku, ob 19. url v Koprivniku: 10. 1. ob 13.30 v V i molju, ob 16. uri v Li/.ali in ob 19. url v Mozl.hi.
NESREČE
Po strmini do Save
Na avtomobilski cesti pri vasi Podgračeno se je 26. decembra pripetila prometna nesreča. Iz smeri Zagreb je po zasneženi cesti prehii-ro peljal neki hrvaški voznik z osebnim' avtomobilom znamke Volksvvagen in na blagem desnem ovinku ga je zaneslo s ceste po stirnini navzdol proti Savi. Višinska razlika med cesto in Savo je na tistem mestu okrog 30 metrov. Vozilo se je valilo po bregu in se k sreči ustavilo še na suhem. Sopotnica E. š. s Čateža in voznik sta ostala nepoškodovana. Na avtomobilu je večja materialna škoda. Vozilo ni zavarovano.
Zaneslo ga je v obcestni zid
Branko Pečnik iz Velikih Malene je prišel z osebnim avtomobilom na obisk iz Nemčije. Ko je 26. decembra dopoldne vozil po zasneženi cesti, ga je zaradi hitrosti v bližini gostilne Budič na Čatežu zaneslo v varovalni zid na levi strani ceste. Voznik se pri tem ni poškodoval, škoda na avtomobilu znaša 200.000 dinarjev, škoda na obcestnem zidu pa okrog 30.000 dinarjev.
Četrt milijona z ranjencem
Na mostu pri Ponikvah sta 29. decembra lani okoli 10. ure trčila poltovornjak 154-Z-7616, ki ga je vozil Srečko Vester, in osebni avto Zg-147-73 z voznikom Ili jem Klipo. V nesreči, ki je terjala okoli 280.000 dinarjev škode, je bil ranjen potnik v Ve-strovem vozilu Giinther Haas. Vozili sta trčili potem, ko je Vester že prehitel tovor-njak, proti zagrebškemu avtu pa ga je zaneslo, ker je na zasneženi avtomobilski cesti zavrl.
S ceste v drevo
Z zasnežene avtomobilske ceste pri Maokovou je 3. Januarja zdrsnil osebni avto Lj-301-27, ki ga je vozil Slavko Pavšič. Pri tem je bila ranjena Fanika Luzar. škodo so ocenili na 80.000 dinarjev. Vozilo je udarilo v obcestno drevo.
Neprevozna brozga
. Na brozga s ti zasneženi avtomobilski cesti je osebni avto Pu-47-27 3. januarja letos zanašalo v levo in desno, zato si je voznik Petar Nikolić prizadeval, da ne bi izgubil oblasti nad krmilom. To pa se mu ni posrečilo. Pri Gmajni je vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil na streho, škodo cenijo na 80.000 dinarjev.
Med igro so zlomili izložbo
Med igro na cesti v Črnomlju so 2. januarja letos otroci zlomili izložbeno okno v drogeriji. Sprva so mislili, da gre za vlom, okoliščine pa so pokazale, da je bil to !e nesrečen slučaj.
Sosedovi otroci zažgali zidanico
23. decembra lani je nad ždinjo vasjo posestniku Stanetu Barbu zgorela zidanica, škode je za 150.000 dinarjev. Poslopje so zažgali sosedovi otroci, ki so med igro kurili slamo.

Matični urad Novo mesto
V času od 28. decembra 1964 do 4. januarja 1965 je bilo rojenih 23 dečkov in 19 deklic. —
Poročila sta se: Josip škrlec, avtoličar, in Jožefa Pavlin, delavka, oba iz Zagreba. — Umrli so: Franjo Kraševec, posestnik z Vel. Vrha 7 pri Ozlju, 66 let; Andža 2učak, gospodinja iz Golešev pri Radatovičih, 62 let; Pavel Gorenc, kmetovalec z Vel. trna pri Krškem, 37 let; Marija Goi lin užitkarica iz čnnošnjic, 74 lat; Prane Kralj, kmetovalec iz Pristave, 67 let.

Pretekli teden so v novornešk. porodnišnici rodile: Marija Barbo -rič iz Mačkovca — Tomaža, Angela Kestnar iz Dobindola - Franceta, Marija Kaslelic iz Malega vrha — Marto, Tončka Oberč iz Grmovelj — Janeza, Marija Jurečlč iz Ostroga — Stanka, Vida Kosmač iz Mršeče vasi — Tončka, Angela Kralj iz Sel pri Zajt"«m vrhu — Darinko, Olga Pajk iz Žužemberka — Zmaga, Hedviga La-zlč iz Suhotrja — Branka, Frančiška Muc iz Kočevja - Alenko, Pepca Gorenc iz R-egrče vasi — Janka, Anica V-utoMnifl in Sola prt Jui^oriu — Vido, Marija Hribar z Vrha pri Križu — Jožeta, Mariia Dular s Tolstega vrha — Silvo, Štefka Lavrenčic iz Velikega Podloga . — Branka, Justina Seiko Iz Rovišč — Marijo, Tončka Medle s Potovrha — dečka, Anica Pavlic iz Straže *- deklico, Anica Kren iz Straže — deklico, Jožeta Nagelj iz Smolonje vasi — dečka, Pavla Mavric iz Drušč — deklico, Marija Klobučar iz Urfinib sel — deklico, Milena Jokšo iz Vranovitf — dečka, Brigita Lindič iz Knnetja — dečka. Ana Kramarič iz Dolnje Pake — dečka, Slavka Kirar s Staro Bučke — dečka, Ana Vidmar z Vinkovega vrha — deklico, Stanka Gregorčič iz Rronovoga —- deklico, Tončka Bevc z Vi njega vrha
— dečka, Zorka Langer iz Krškega
— dečka, Terezija Pirnar iz Zbur
— deklico, Ivanka Matjašič iz Ra-kovca — deklico, Avguština Koše-le iz Žalovič — deklico, Ana Ma-golič z Vrha pri Mokronogu — dečka.
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Jožica Mrgole, hči delavca iz Zbur, se je z vročim mlekom opekla po prsih, trebuhu in levi roki; Elita Hudurovac, hči občinski- ;xxlpiranke iz Kanižarice, si je na štedilniku opekla desno roko; Pranj* Erjavec, upokojenka iz Sela, je padla s poči in sti poškodovala delilo nogo; Alojzija Blatnik, družinska upokojenka iz Čr-mošnjic, je padla po stopnicah in si poškodovala desno roko in desno nogo; Anton Sever, upokojenec iz Nestoplje vasi, si je na cir-kularki poškodoval prste leve roke; Tomaž Strel, sin uslužbenca iz Mokronoga, je padel s kozolca in si poškodoval desno roko.

Obvestilo o javni dražbi
AVTO MOTO DRUŠTVO CRNO-MELJ prodaja na Javni dražbi osebni avtomobil Fiai-Zastava 750. Dražba bo 9. Januarja. 1965 ob 16.00 za gospodarske organizacije, po 17.00 uri pa se bo vozilo prodalo priratnikom. Ogled vozila je možen dva dni pred prodajo pri tov. Janezu Golobiču, Sadež, Črnomelj.
Zahvala Zveze slepih
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE   SLEPIH   NOVO   MESTO se
zahvaljuje Občinski skupščini Novo mesto za 7.000 din, ki nam jih je poklonila namesto venca na grob mame tov. Franca Pučka, uslužbenca skupščine.
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v
tujini C- hvaležni vam bodo za pozornost!
DELOVNA SKUPNOST
DELAVSKE UNIVERZE
Novo mesto
razpisuje delovna mesta za:
1. strokovnega sodelavca
za družbeno izobraževanje
2. strokovnega sodelavca
za splošno izobraževanje
POGOJI: pod 1. višja ali visoka izobrazba; pod 2. srednja ah' višja izobrazba.
Osebni dohodki po pravilniku. Nastop delovnih mest takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite delovni skupnosti Delavske univerze Novo mesto. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: oMdnsJcl odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goamk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jafcopec, Marjan Moskon. Jožica Teppov tn Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din — Letna naročnina 1200 din, polletna 800 dan; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnica NB v Novem mestu: 606-11-608 £> — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg $ — PoStni predal 33 — Telefon 21-237 — Rokopi<fcw in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DEI/D V Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7-00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17JX>, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni fpored od 5.0O do 8.00.
PETEK, 8. JANUARJA: 8.35 Za vsakogar nekaj. 9.25 Pihalna god ba RTV Ljubljana. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi čeških skladateljev. 11.00 Nimaš prednost:! 12.05 Radijska kmečka univerza: Prof. Vital Manohin: Vpliv temperature na rast in pri. etalok. 12.30 Preludij, k I. dejanju in drugi odlomki iz Wagnerjcvo opere »Ix>hengrin« 14.35 Igrajo vam na klavir štirlročno in na dva klavirja. 15.30 Pod vročim španskim soncem. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za Ljubitelje jazza.
SOBOTA, 9. JANUARJA: 8.1)5 Pojeta Vokalni sekstet »Svoboda« iz Zagorja in Delavski oktet 12 Stražišča pri Kranju. 9.45 četrt ure v ritmu madisona. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Drago šabec: Vtisi o prašičereji v Italiji. 12.30 Maks Unger: Samo kpevi — RLsto Savin: Andante, Al legretto grazioso — Saša San tel. Samospevi — Anton Trost: Fanta zija na slovenske narodne pesrn. 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gre 11» v kino. 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 »V soboto zvečer«. 21.00 Zaplešite z nami 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 10. JANUARJA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladin ska radijska igra — Marinka Ko-vačič: Ledena pot. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Franc Adum: Rakete so kazale proti Kninu. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci če stltajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 14.00—17.00 Danes po. poldne. 16.00 Humoreska tega trd-na — S. Lenson: Priznanje umetnosti. 17.05 Majhen nedeljski operni konce::. 17.30 Radijska igra — Niko Kuret: Erazem iz Jame. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 Plesna glasba. 23.05 Sodobna jugoslovanska glasba.
PONEDEIJEK, II. JANUARJA: 8.05 Jutranji divertinionto. 8.55 Za mlade radovedneže — Je še prostor za divje živali? 9.45 Pihalna godba Jindrich Bauer 10.15 Pisan orkestralni lnlerrnezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski na greti — Inž. Jože Spanring: Perspektive drobnih kmečkih prodajalcev z družbenim sektorjem 12.30 Igra pianist Svjatoslav Rich-ter. 14.05 Arije te Mozartove opere Don Juan. 14.35 Naši poslušal-ol čestitajo in porad-ravljajo. 15.30 Lepe melodije. 17.05 Glasbena kri Sanfca. 18.45 Narava in človek — Stanka Cervek: človeška populaci-Jfe ».00 Pevk* ESdft Viier in za-
bavni ansambel Mojnrlra Šepeta 22.10 Melodijo v noči.
TOREK, 12. JANUARJA: 8.05 Veseli hribovci in ansambel Mihe Dovžana. 9.25 Odlomek iz opere »Car Sattan« Nikolaja Rimskega Korsakova — Duet carjeviča in princeze in prizor iz IV. dejanja 10.ir, -Glasbeni sejem. 11.00 Pozor nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza -- Dr. Jože Fer-čej: Kontrola proizvodnosti pri novih poteh v govedoreji. 12.30 I2 koncertov in simfonij. 13.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra — Leopold Suhadolčan: Človek, ki jc bil. 22.10 Zabavni zvoki. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.
SREDA, 13. JANUARJA: 8.05 Glasbe-na matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb Zlata ribica 9.45 Skladbe za klavir in za violino. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Prof. Edi Se-
negačnik: Novo uspešno zdravilo proti nosemi Fumldil — B 12.30 Pol ure s sopranistko Victorio de Los Angeles — G. Rossini: Cava-tina Rosi ne iz opere Sevllski brivec. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja. 17.05 Slovenski repro duktivni umetniki v preteklosti in danes. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.20 Dvajset niinut z ansamblom Jožeta Kamplča. 22.10 Nočn. akordi.
ČETRTEK, 14. JANUARJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbena pravljica. 11.00 Pozor, nimei prednosti! 12.05 Kmetijski nasvet — inž. Saša Bleiweis: Kako pozimi liranimo koristne gozdne pt.-ce. 12.30 Orkestralne podobe iz narave — Viteslav Novak: V Tafcrah, simfonična pesnitev Ubald Vrabec: Škocjanske jame. 14.05 Naši pevci v znan-h r/perah. 14.35 Naši poslušale: ivsliiajo in pozdravljajo. 15.30 Igra vam godba Ljudske milice pod vodstvom Rudolfa Starica. 18.15 Odskočna deska — 13. oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: šakuntala. 22.10 S popevkami po svetu.
r
Televizijski spored
NEDELJA) 10. JANUARJA — na kanalih 3, 5, 6, 11 s pretvorniki:
9.30 Gozdni čuvaji — serijski film (Ljubljana), 10.00 VVengen: tekmovanje v slalomu (Evrovlzi-ja), 11.30 Kmetijska oddaja (Beograd), 12.15 VVengen: nadaljevanje tekmovanja v slalomu (Evro), ŠPORTNO POPOLDNE 18.00 Mladinski TV klub (L), 19.00 Svetnik — serijski film (L), 20.00 Nedeljska izdaja TV dnsvnika (JTV), 20.45 »NeapelJ proti vsem« — zabavno glasbena oddaja italijanske TV — zaključna (Lt, 22.00 Poročila (L).
Na kanalu 9:
9.30 Gozdni čuvaji (Zagreb), 19.00 Svetnik (Beograd), 22.00 Informativna odaja (Z).
rONEDEIJEK,   11. JANUARJA:
11.40 Televizija v šoli: Tok :n napetost (L), 15.20 Ponovitev šol. ske oddaje (L). 16.40 Ruščina na TV — 26. lekcija (L>, 17.10 Angleščina na TV — 3. lekcija (L), 17.40 Francozi pri vas doma (B), 18.10 Risani filmi (B), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Domača nega bolnika (L), 19.15 Tedenski športni pregled (B), 19.45 Rezerviran čas (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Biseri glasbene literature: B. Britten: čarobni spomini (B), 20.40 Sveta Luklč: »Po dopustu« — TV drama (B), 21.40 Naš teleobjektiv (L), 21.55 TV obzornik II. izdaja (L).
Na kanalu 9:
18.25 Informativna oddaja (Z), 18.45 človek-in delo (B), 19.45 Rezerviran čas (Z), 21.40 Informativna oddaja (Z). TOREK. 12. JANUARJA: 20.30 »Zagreb 65« — Jesta val nabavnih melodij (Z).
SREDA. 13. JANUARJA:
17.40 Tiktak: Miška Anatol In maček Peter — povest za najmlajše (L), 17.55 Pionirski TV studio (L), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Serijski poljudnoznanstveni film —-s kamero po Azij; (zadnja reportaža) - - (L), 19.15 Tema z variaci-jami — spored resne glasbe (B), 19.45 Cik-cak (D.20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Lirika (B), 20.40 Zabavno glasbena oddaja (Z), 21.40 Kulturna panorama (L), 2.10 »Zagreb 65« — festival zabavnih melodij (Z), 23.30 TV obzornik II. (Ljubljana).
Na kanalu 9:
17.40 Kje je kaj oddaja za oU-oke (B), 15.25 Informativna oddaja (Z), 13.45 Reportaža študijev Zagreb in Sarajevo (Z), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 21.40 Panorama (Z), 23 30 Informativna oddaja <z>.
ČETRTEK. 14. JANUARJA:
11.00 Franco/j pri vas doma (B), 16.40 Ruščina na TV — 27. lekcija (L), 17.10 Angleščina na TV — 4. lekcija (L), 17.40 Na črko, na črko — oddaja za mladino (B), 18.25 TV Obzornik (L), 18.45 Reportaža po Jugoslaviji (B), 19.15 Glasbena porota (L), 19.45 V kinu bomo yi(wl (L), 20.00 TV dnevnik (B). 20.30 Narodna glasba (Z), 20.40 A. Vojinovič: »Kri ni vse« — originalna TV drama (L), 21.30 Ali razumele sodobno glasbo? (L), 22.00 TV obzornik ali »Zagreb 65« (L—Z).
Na kanalu 9:
18.25 Irtformatavna oddaja (Z), 19.45 Rezerviran čas (Z). 20.40 Anton Medved; Rendez-vous« — TV igra (Z), 21.40 Portreti in srečanja (Z), 22.00 »Zagreb 05« (Z),' '