List 50. rii v • lecaj XLIV i ajo ako sredo po celi poli v • Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 eold po posti pa za eeio leto 4 goid. 60 k r., za pol leta 2 gold. 40 'kr pol leta :2 gojd.. za čein leta ] ffoJd za eetrt leta 1 goid. SO kr. pošilja ne V Ljubljani 15. decembra 1886. Obseg: Važno za lan na prodaj gg. ude c. kr. kmetijske družbe kranjske. pisni obrazi. Naši dopisi. Čiščenje voska. Iz deželnega zbora Novičar. Smrekov plot. Naznanilo in razglas. Trgovinska in obrtna zbornica. . • Važno za živinorejce. Jezikovna razprava v avstrijski delegaciji dnč 21. Ruski Zemlje- in narodo-novembra 1886. - Gospodarske stvari. Naznanilo in razglas Važno za gospode ude c. kr družbe kranjske. kmetijske Novo šolsko leto prične dne januarija 1887 podkovski šoli ljubljanski se leta ^ • • v « • v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa ki . kmetijska družba pošilja svojim udom brezplačno slovenski kmetijski list Kmetovalec'4 podkovsko šolo, mora se izkazati Kdor želi biti sprejet v spričevalom > da se je pri kakem kovaču za ali pa nemški ,,Oeconom ki so ob enem člani kmetijske družbe Naročniki Novic ? ta list za i gid ceneje Liste ? pa dobijo koje družba na kovaškega pomočnika izučil 2. z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanj ' in O---- VV"VJV' ■ iVUJL U1 UZJUCI roči za svoje ude, plačati jih mora v dotični m sicer z skarni prejme od svojih udov. Zato družba^ le toliko iz denarjem, ki,ga za letnino 60, oziroma 50 forintov 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zaroorejo tudi dobiti štipendijo po Prosilci za tisov naroči, kolikor udov svojo m vsled tega zamore ona jamčiti za sprejem vseh če gg. udje pravočasno številk celega letnika ^ LlVAJ^ to je, preu novim letom. r-—»oaj uu iu, ueueuiura plačajo svoj letni donesek. Zarad reda v do- dražbe v Ljubljani pošilja vanj i družbenega lista prosimo v in teresu družabnikov in v interesu družbe da letnino plača udom tedaj 1 2 tipendijo imajo predložiti svojim močnike delali ubožni list spričevalo poštenega obnašanj potrdilo, m da so uže dve leti za kovaške potrošnje z dotičnimi spričevali imajo . — uuoii. -Libije /, uuiiuiiiini spričevali imajc pred novim letom, P081™ vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr 7 17 m A r n r« L ^ J -__^ 1 "T" • t t • • Sola traja do konca junija 1887. leta. Kdor prestoji, more po postavi od 1873. skušnjo dob patent podkovškega" mojstra^ dobiti preleta _ . r ~* ^vuauroivoga lliUJOLIil UUU11I, ker g udje odrajtajo svoj letni donesek p/es™snje nihče ne more postati kovaški za 1887 prav gotovo se pred Častita predstojništva poddružnic letom. sama pobirajo letnino, blagovolijo časno storiti. Gospodje udje naj to odboi 7 naravnost pobira letni blagovolijo uplačati letnino za 1. 1887 katerih g naj pri donesek novim katera pravo-lavni sedaj brez vr , ...... — ^—.....mojster. iNauK v tej soli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti in stano-3 dobijo ? na jemni list poštno-hranilnične^a urada pa pre- družba dopošlje v meseca decembra posebnem kojega jim za to, da si za šolski čas oskrbi živež vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanj učenci za majhno plačo v šolski hiši Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih i bolezni j pa tudi,premalo izurjenih ogledovalcev živine Na pismu v začetku ln me,sa> toFaJ naJ bi županstva svojo skrb obračala nilničnega urada sme se prejemni list poštno-hra pošti si bodi uplačati na katerikoli to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. Grof Thurn-Valsassina Gla vni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. prvosednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiw£is začasni vodja podkovske s . • t-J - j y v'v- vr ' t ■ -- fifl • a .* 'V ' \ jH r j- " , • *rV 308 Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 27. in 28. decembra t. L, in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu, do 15. dne decembra t. 1. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 27. oktobra 1886. Dr. Karol vitez Bleiweis. Važno za živinorejce! Vsled dolge pretekle zime in pičlega letošnjega pridelka krme zna biti konec letošnje zime še večje pomanjkanje krme kot lansko leto. Krma postala bode zelo draga in uže danes stane novi cent slame blizo 3 gld. Pomanjkanje krme naredi živinorejcem veliko in različne škode. Vsled tega sklenil je podpisani glavni odbor narediti poskus ter živinorejcem preskrbeti ceno slamo za krmo Na podlagi tega poživlja podpisani odbor one živinorejce, kateri hočejo kupiti slamo za krmo, da to naznanijo njemu in ako bode dovolj naročitev, preskrbel bode odbor ceno slamo iz Hrvatskega ali iz Ogerskega. Opomniti je, da pride slama stisnjena, to je, sprešana. Novi cent slame stal bode okolo 2 gold. 80 kr. ali 1 gold. 60 kr. stari cent, in sicer postavljen na kolodvore kranjskih železnic. Naročila sprejme odbor le na cele vagone, to je, na preko 80 novih ali preko 150 starih centov. Ker je ta množica za večino živinorejcev prevelika, naj jih po več skupaj cel vagon naroči. Naročitve je doposlati podpisanemu odboru najpozneje do sv. treh kraljev. Še le potem, ako bode dovelj naročnikov in ako se posreči, glavnemu odboru dobiti slamo po primerno nizki ceni, bode glavni odbor za gotovo sklenil nakup slame in od naročnikov tirjal nekoliko are. Glavni odbor prosil bode tudi železnice za znižanje vožarine. Živinorejci naročite nujno, ker le potem bode mogoče kupiti slamo pod ugodnimi pogoji. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Ruski lan. Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vosek je tako rekoč maslo strdi. Dzierdzon je našel, da morajo bučele 15—20 funtov strdi povžiti, da en funt voska napravijo; zato pri razdelivnih panjih veliko strdi prihraniš, ako daš roju nekatere prazne sate, se ve da s celicami za delavke, ne pa za trote. Roj, ki v novem prebivališču uže satovja najde, ga brž zgladi, da more seboj prineseno strd v njem shraniti, pa tudi matica more zalego brž v pripravljene celice postaviti. Samo je treba vsak sat dobro pregledati, ali ni po moljevi zaleafi pokažen; tak se mora do čistega izrezati. Prestaro satovjese v ta namen ne da več rabiti, ker so celice uže premajhne, in matica v take ne poklada več zalege. Take prazne stare in trotove sate in voščevino, iz katere si strd uže iz-tlačil, najbolje kupčevalcem prodaš, ali pa jih moreš sam raztopiti in iztlačiti in kot zgotovljen vosek tem draže prodati. Navadno se vosek v naših krajih tako-le izči-ščuje: Vsa prazna voščevina se dene9 v kotel, zalije se z vodo, ali s kropom, postavi se na majhen ogenj in dobro premešava. Če je zmes prav redka in raz-puščeni vosek na vrelem kropu kipeti začenja, tedaj se vlije v navlašč za to pripravljeno vrečo, ki ne sme pregosta biti, in se dene v stiskalnico. Vosek, ki kakor maslo iz stiskalnice teče, se vjame v posodo z mrzlo vodo. Ker je pa nekaj voska v tropinah, deni jih še enkrat v kotel in jih še enkrat pretlači. Tropine se rabijo s pridom zoper oteklo vime, katero se ž njimi pokadi; *udi zoper skrnino pri ljudeh, če jih v sogrete vrečice deneš in na boleči kraj položiš. Izčiščen vosek dene se še enkrat v kotel, s kropom polije in na majhen ogenj postavi, da se po malem razpusti. Drugi dan, ko je vosek uže dobro vtr-jen, postavi kotel nekoliko minut na ogenj, da se vosek od strani odkrhne, in potem ga lahko iz posode vzameš. Na spodnjem kraji hleba najdeš še nekoliko tropin, ki so pri stiskovanji skoz vrečo prišle; postrgaj tiste z nožem, da bo vosek od vseh krajev lične podobe. Ce voska brž ne prodaš, shrani ga v kakem vlažnem hramu, sicer bo od dneva do dneva loži. V nasledujem popišemo, kako je stiskalnica ali preša za vosek narejena. Iz debelega dobovega panja se izseka globoko korito, katero ima na dnu izrezane žlebičke, ki vsi do ene jame peljejo: v jamo je vtak-njena cev. Na dno se položi drobno prevotljena deska, skoz katero se vosek v žlebiče in odtod skoz cev odceja. Na prevotljeno desko položimo voščeno vrečo z voskom, ki se z močnim pokrovom pokrije. Potem se vreteno zmirom bolj in bolj zasukuje, in vosek teče po cevi v pripravljeno posodo v mrzlo vodo. Kdor pa nima stiskalnice, naj dene voščevino v vrečo, položi ga v kotel s kropom in ga obteži s kamni. Pri kuhanji stopi raztopljeni vosek na vrh in se posname, tropine pa ostanejo v vreči. Smrekov plot Smrekova živa meja ni sicer tako dobra kakor trnova, vendar je tudi dobra, pa saj bolja kakor ga-brova. I Kjer hočeš zasaditi smrekov plot, izkopaj zemljo v ravni vrsti 1 čevelj globoko, 8 palcev pa na široko; v tako izkopani jarek vsuj rahle zemlje nazaj, da va-njo posadiš po 8 palcev narazen dve- do triletnih smrečic, ki si jih v drevesnici nalašč za to izredil. Dokler smrečice ne dorastejo potrebne velikosti, zavaruj smrekov plot z lesenimi plankami ali s kakimi pletenicami. Kedar izkopuješ smrekove sadike za plot, varuj, da koreninic ne potrgaš ali sicer ne poškoduješ, sicer 2, 3 ali 4 leta ne bo nič s takim plotom, ali ti pa celo pod zlo gre. Presajaj smrečice pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi, dokler se sok ne sprehaja v drevji. » ' * t ; 399 Predno pa jih vsadiš v zemljo, namoči korenine v vodi z ilovico pomešani, kajti potem se zemlja koreninic bolje prime in vlaga (mokrota) se jim1 pridrži. Tudi jih ne vsadi globokeje v zemljo, kakor so poprej dovolj haja. telice ubrejiti dajejo proti koncu zimi. Vsled tega preložijo tisti čas," ki jes za nositev v zemlji bile; ni dobro, ako so pregloboko zakopane v — prilike, da in prvi čas v za brejo žival , ko je trave se živina v prostem zraku spre- najbolj važen, ravno v poleti v emljo Nikoli izvenjenih in v senci izrastlih smrečic Tako dosežejo na zelo priprost način ne bijo za zdravje kravam — da poskr njihovim še neporojenim mla rabi za živo mejo, kajti tako zamorjene sadike hiraj in vsahnejo, kedar pridejo pod prosto nebo in na solnce. dičem 8 tej Ko so smrekove sadike tak ke izrastle dej se tako najlepše in krepko razvijajo in ra- enem ustrezajo pa tudi oktobra s planjav pri- v maternem telesu Ob kupcem, ki meseca septembra na trge v planinskih krajih, kupovat mlado živino kakor ima plot biti, poreži uže vlesenele mladike s Ti najdejo najlepšo mlaj škarjami storiti vsak pa jih z mečem posekaj to plačajo. Kakor j ter jo radi kupij do sedaj bilo razloženo, spuščaj veje Pi sahnejo leto v j e s e 11 i, sicer spodnje stranske pa moraš najnavadneje, vendar za gotovo ubrejitev drago ) bike to naredi grdo mejo najbolji. Bolj gotova ta način ni in to nas se vidi več tacih grdih smrekovih plotov godi na paši zato ^ 1VV.1 J111 o so bile zgornje mladike ker jih še le čez več let porežejo ko del v hlevih držij na prostem, kar pa ubrejitev, če se plemenenje T ivu Kedar se Krave pr en palec ali dva palca laga se jim manj krme mogoče tam, kj kra veči ze krave prepogosto debele pa en seženj ali več sežnjev visoke Smrekova živa meja, dobro gleštana, trpi 50 let in še dalje; živina se je ne dotakne kakor gabrove, ^^ m • • ^ » _ ^spt^ i i i- * in gospodar dobiva še stelje, kedar jo obrezuje premočno pojajo, po Jako tolstim kravam > skrbi za sprehajanje, za delo smemo vsak dan dati po 40 gramov glauberjeve soli na vodi raztopljene piti ne pomaga, kaže kravi na žili puščati in dva do tri 60 Če to kilograme krvi odvzeti ne pojajo, so ti-le pomočki: rž, zdroblj Nasproti pa, če se krave nič ječmen Plemenitev govedi in drugo zrnje. Časih tudi to ne pomaga in tedaj podaja kravi 40 60 kapljic kataridi ska muha), ki je v apotekah dobiti stan bik, žreti niča ki Znamenja, da se Krava poja, so sledeča: žival po- ^eSČe jer se P?1 ure Potem Davadna krma polaga eč ali manje nemirna, časih blizu tako kakor se pogosto dere, kaže vedno večji nepokoj skače na druge krav , neče se pogosto poščiva, sram- to sredstvo prvikrat krat ponoviti. pomaga, treba je še en tinkture (španj-to pa s kruhom na , Če dva- Večkrat se zgodi, da krava brej peta, se večkrat odpre ter spušča žilavo zlezo pri telicah in mlajših kravah časih celo krvava ravno je pri biku bila kravi sami iskati, zlasti v tem ne ostane če tiho pojajo žival manje doji. Nekatere krave se _____ da je komaj poznati. Zato pogosto ljudje pojanja o pravem času ne zapazijo in živali prepozno k biku spravljajo. Treba je torej prav zvesto paziti na krave, kedaj se pojajo, to tem bolje, ker je ubrejitev najbolj dovolj dobro ? pravilno razvita škega semena prav vsprejemati, da _____ Bik je vedno menjekrati vzrok, da se krava Pogosto je pa krivo tej nezgodi to, ker se bika silila, čeravno se v resnici gotova, ako krava 12 ko se pojati začela 24 ur potem k biku spravimo se Vzrok temu je največkrat pri da njena spolovila niso torej ne morejo mo-se mladič vspočel. ii ubrejila. krava pod niti pojala ni, ali ker > je pravi čas njenega pojanja zamudil ter prepozno biku spravila. Najčešče je pa bik Iz raznih, plemenitevskih in nravstvenih ubrejitev pou se spuščanje bika na kra kje na tihem naj mir- nem kraji, na kakem dvorišči ali vrtu. Ko je skakanj v hlev ter se toplo pokriji dokonča zročil, kedar ga prepogosto na krave spuščajo, časih po Škrati na dan. To je preveč. Bik sicer pleza po kaKor je uže bilo omenjeno, pa jih ubrejiti ne se odžene če je vreme hlad živali močno vroče krm daj 5 oloži mu kravah more, ker mu semena manjka; brez te tev t emogoča je pa uorej piti, kakor ravno letni čas nanaša ali za- Zgodi se pa razven te hteva ter se mu privošči miru. Nikakor pa ga da bik krave ne ubrej smemo ^^ hacjivju. uoga, ua uitt. ttrave ne čeravno se je vse vršilo pravilno in razumno zopet spusčati na nikoli na da predno ne mi več ur, in ploh kakor dvakrat. Kdor večkrat bika krava večkrat brezvspešno pri biku bila kaže bika menjati in kravo k drugemu spraviti in je tem slučaji spusti, temu bo sicer po kravi plezal, se mučil pa se Kedar se krava več ne i. 7 ------—---rlwtJU1) IUUUH pa BD ------------- ' ^^ poja, tudi pokvaril, toda semenil ne bode in torej tudi krave Na to kažejo še sledeča znamenja misli da j brej ne ubrejil. Natora namreč v tako kratkem času utru- ^sna, veliko in rada žre, pa života jenemu živinčetu semena ne more vrniti. Prepogosto reP trdno pokriva spolovil spuščanje bikov škoduje govedorejstvu izredno veliko žival je mirna, po je vedno enakega sramnica se močno skrči r Po storjenem skoku je najbolje kravo takoj domov vdiraJ Pozneje vamp narašča, lakotnice se napnejo takrat se ne gnati in toplo pokriti. Nekateri si veliko prizadevajo zabraniti, da ne tiščij livajo, naglo ženejo in naganjajo. Toda vse to je za- kakor če krava -----^--7 V, v V IU VJ \J } I\l OO Uu ko je žival hrano prebavila, vsaj tako breja, mleko se vsuševa. Po seme iz krave všlo. V ta namen mesecu brejosti lahko z roko ob desni strani vampa tolčejo po križi kravinem, jo z mrzlo vodo po- tele ošlatamo in čutimo, kako se v maternem telesu stonj in včasih tudi škodlj iti hoče brani kajti če seme od krave spoznati -----------11UJVU ov> * lliatoi LIC lil nahaja. Pri mladih kravah in telicah je veliko so brej ali se to nikakor z navedenimi sredstvi ne za- kakor pri starejih težj Velike važnosti je, kako brejim kravam polagaj pogosto pa živinčetu škodimo, da nevarno zboli, strežejo. Krmiti imajo se obilo, čedalj Krava poja se samo 24—36 ur. Ako v tem času bila pri biku ali se prvokrat breja krava mora sebe in mladiča rediti so brej kajti zopet se v treh štirih tednih ubrejila, poja se dovolj in primerne krme biti Zato mora Po teletvi preide tudi tri, štiri tedne, predno se ? krava poja. Vse to daje posestniku na razpolaganje, da mu krave tedaj jse ubrejijo in izteletijo, kedar njemu najbolje kaže. Na Švicarskem, v Algajskem ali gornjem ) sicer tele slabo raste in krava zelo shujša. — Polagati pa je take krme, ki ne zavzema preveliko prostora v trebuhu, pa vendar močno redi Takošna krma je dobro sladko seno, otava Bavarskem v Predarelskem imajo navado, da krave otrobi, zrnje. Strogo varovati se je polaganja s škodljivo primer: plesnjivo, oprhlo seno ali otavo, gnjilo , mrzel krompir, zeleno, mokro de- krmo, korenje repo star # teljo in sploh travo, na katero je slana padla. Pijača ozirom na omenjene razmere zdi se ministerstvu za notranje zadeve iu za trgovino potrebno, da se gori razloženo vprašanje temeljito uravna, ter se tako doseže ne visi pri ležanji i n stanji, kajti če enotno postopanje različnih obrtnih oblastev. Pri tem preveč visi, pouzroči to kravi trot, ali da maternica se bode treba v prvi vrsti ozirati na to, je-li in v ko- bodi obilna in zdrava. Tudi nastiljati se mora obilno, mehko in snažno in tako, da zadnji del telesa kravinega preveč na zdol škodo trpi ali da krava povrže. Tudi moramo dobro paziti, da breja žival se ne prehladi, in da je nihče ne suje ali tepe. Privoščiti je dovoljnega sprehajanja na liko se fotografski obrt in grafije, fotolitografie itd., tudi s z njim sorodni obrti helio-v kolikor se ti obrti pečajo iz- prostem zraku. Zastran krme bode se omenjeno, da krompir in rožički ali snetjavo zrnje (stari kruh) pou-zročuje, da krava povrže. Torej se naj pazi na to! Imenitno je tudi, kako kaj molzemu. Mleka ne pomnoževanjem slovstvenih in umeteljnostnih delkov, oziroma trgovina s temi trgovskimi strokami, če je ne izvršujejo za to pravico imajoči trgovci (prodajalci umetnin), v kolikor se more uvrščati med dopuščane obrte. Slavna zbornica se toraj v zmislu za smemo preveč od breje krave zahtevati, sicer trpi krava kona z dne 15 marca 1883., drž. za*, štev. 39, povabi, in mladič v njej. Ko torej zapazimo, da se mleko breji da pouatančno pretehta to zadevo, ter da zaslišavši do-kravi sušiti začne, molzimo jo vsaki dan po dva- tične v tamošnjem ograji obstoječe zadruge izdela ter krat, pozneje, namreč zadnjih šest ali deset tednov le predloži potem političnega oblastva svoje mnenje. po enkrat, in če je mleka uže jako malo, opustimo Zbornica je za s a, molžo celo. Zato bodemo pa imeli lepše tele in krava nam tudi ostane čvrsteja in životneja. ker v Ljubljani ni zadruge fotografov, več ljubljanskih fotografov o tej zadevi. Ti so se izrekli, da se mora fotografski obrt in z njim so-Nosi krava navadno 9 mesecev. 40 do 41 tednov rodni obrti helijografije, fotolitografijs itd., v kolikor se ali 280 do 288 dni. plohe Krave od težke, močne goveje ti obrti pečajo rudi s pomnoževanjem slovstvenih ali pasmine nosijo bikiča dalje časa, krave od lahke plohe pa nosijo meuj časa, zlasti če imajo teličko prinesti. in - ib umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina s temi izdelki, kakor je navadno, če se ne bavijo z njo to pravico imajoči izdel< valci ali Dr. med. H. Klingau. prodajalci (umetnin), šteti k dopuščauim obrtom. Po 15 obrtne novele z dne marca 1885.. drž. Trgovinska in obrtna zbornica. Gosp. (Dalje.) zbornični svetnik Vaso Petričič podpira zak. št. 22 so vsi obrti, kateri se bavijo s pomnoževanjem slovstvenih izdelkov po mehanični ali kemični poti ali s trgovino z njimi (knjigotiskarne itd., potem knjigarne. vštevši prodajalnice umetnin in muzikalij), dopuščani obrti. predlo or o gosp. Luckmanna. Po ministerijalnem ukazu z dne 9. februarija 1870, št. 1351, je izvrševanje fotografije, v kolikor ima nalogo Ko je gospod zbornični tajnik še nekoliko pojasnil obrtovno pjmnoževati po fotografski poti narejene podobe in trgovati z njimi, enako smatrati dopuščunim to zadevo, umaknil je gosp. zbornik Baumgartner svoj predlog, in pri glasovanji sprejeli so se enoglasno od-sekovi predlogi in predlog gosp. Luckmanna. obrtom. Ker se pomuoževauje slovstvenih in umeteljnostnih IV? Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner po- izdelkov tudi ua enak način vrši, kaicor s prenašanjem roča, da je zbornici došel od vis. c. kr. trgovinskega na baker, kamen, jeklo ali les, je tudi .popolnoma prav, ministerstva nasleduji dopis: ;;Zbornici je znano, da se fotografijski obrt v zmislu obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. leta vsled dr- da za oboje veljajo enaka določila. Odsek ie toraj mnenja, da se ima omenjeni obrt vvrstiti med dopuščane obrte in da ima tudi za te ve- žavno-ministerijalnega ukaza z dne 27. aprila 1864. L, ljati ukaz vis. trgovinskega ministerstva in vis. rnini-št. 7653, ima smatrati kot prosti obrt, ne da se je s sterstva za notranje zadeve z dne 17. septembra 1883. tem spremil njegov tiskovno-obrtni značaj in njegovo razmerje tiskovnemu zakonu. Pokazalo pa se je v konkretnih slučajih, da pri leta, drž. zak. št. 151 ter da morajo prosilci za to dopustilo izkazati pred obrtovnim oblastvom za zvrševanie obrta potrebno splošno izobražbo ter zadostno strokovno obrtnih oblastvih ni enakomerno mnenje in praksa pri sposobnost s tem, da predložijo delavsko spričevalo o ravnanji s trgovino s fotografijami. tem, ko namreč nekatera obrtna oblastva trgovino s fotografijami po gori navedenem državuo-ministe- rijalnem ukazu smatrajo kot prosti obrt in tako z njo svoje^mnenje ravnajo, smatrajo druga omenjeno trgovino kot tiskovni obrt, pri katerem se morajo uporabljati določila mini- večletnem poslovanji pri dotičnem obrtu. Odsek toraj predlaga: Slavna zbornica naj v smislu tega poročila izreče Predlog se sprejme V. Go> p. zbornični svetnik Oroslav Dolenec po- sterskega ukaza z dne 17. septembra 1883., drž. zak. roča o prošnji občine Brusnice za preložitev semnja z št. 151, točka 1.; druga oblastva pa zopet iz gori na- dne maja in 14. septembra na soboto pred 3. majem in na soboto pred 14. septembrom. Utemeljuje se ta trgovina s fotografijami more samo po tiskovnem za- prošnja s tem, da sta zdanja semnja večidel v pone- vedenega državno-ministerijalnega ukaza javajajo, da se konu soditi, da se pa vendar na-njo nima uporabljati deljek. Ker pa je vsak prvi ponedeljek v mesecu v . 9 in 18 tega zakona; konečno še obrtna oblastva Novem mestu semenj in vsak ponedeljek tržni an, razločajo glede izdelovanja fotografij in trgovine z njimi zgodi se, da je semenj v Brusnicah, kedar pade na po- naslednje: nedeljek, zelo pičlo obiskan, Ker opravičene občine ne 1. Fotografija se ima, v kolikor se omejuje na iz- ugovarjajo tej preložitvi in jo c. kr. okrajno glavarstvo delovanje fotografijskih podob, kot prosti obrt smatrati, podpira in tudi z narodno-gospodarskega stališča če pa je s tem združeno pomnoževanje slovstvenih ali vzrokov proti preložitvi, meni odsek, ni naj prošnja umeteljnostnih izdelkov kot dopuščan obrt. . Za trgovino s fotografijami, v kolikor se z njo ne pečajo fotografi ali prodajalci umetnin, kateri imajo podpira, zatorej stavi predlog: Predlog se vsprejme. IV. Gospod zbornični svetuik Iv. Baumgartner za to še posebno pravico, je treba posebnega dopustila poroča o dopisu podružnice avstrijsko-ogerske banke v ter ima tu tudi veljavo ministerijalni ukaz z dne 17. Ljubljani z naznanilom, da po pravilih po preteku po- septembra 1883, drž. zak. žt. 151. slovanja kot pregledovalci konec leta izstopijo gospodje: 401 Franc Kollmann, Josip Krisper, Josip Luckmann Fer dinand Souvan in Vaso Petričič Eni so nastojali, da hočejo iti streljat jih, toda častnik mest dopolniti bode treba mesto umršega gosp. pre razen teh izpraznjenih je odsvetoval, češ, da smo uže pretrudni Tudi dovalca Vincenca Seuniga in lov na bivole je nevaren. Celo domači bivol j Omeni podružnica prosi toraj zbornico naj bi ^ — j/vui jj K VJ kj 1 KJKJ i CVJ 6UU1 Llltl/j LI C* J U predlagala za izpraznjena mesta pregledovalce. Poroče trmast in hudomušen lijansem, kjer imajo krotke bivol valeč predlaga v imenu odseka oziraje se na dotičua laj ž njimi. Skozi smrček mu roček, da ga laglj mrači, e zelo to sein več potov skusil na ita- veudar težko de- potegnejo železen ob- določila bankinih pravil naslednje gospode pregledovalce : pa so veči zmagujejo in strah Franca Kollmanna, Josipa Krisperja, Josipa Luckman močueji od domačih Divji veliko huji Pu Ferdinanda Sou Vaso Petričiča, Ivana Perdana, redimo stan in zakurimo stimo jih nocoj, jutri jih pojdemo streljat, sedaj si pri Alfreda Ledeniga in F. M. Regoršeka. Temu predlo zbornica enoglasno pritrdi. Ča stoikov • - vet smo odobrili, poskakali s konj (Konec prihodnjič.) začeli delati priprave za prenočevanje Ali za malo časa m pokazal strašen prizor. Med tem, ko so se se je bivoli pasli, približal se je velik lev, ter bistro zrl. 1 4 t • % ^ Zemljepisni in narodopisni obrazi. katerega bi se vrgel. Cela čreda, zapazivsi leva, p na neha pasti se, in gleda debelo Nabral Fr. J ar o sla v 45. Povodni konj pa bivol (Konec.) krči nik pognal proti nasprotnika Lev se bivoli spuste v tek. Eden edini, morda načel čredi, ostal je na svojem mestu, nagnil gla Lev poskoči se s taco vseka bi po gobcu, potem po plečih. Bivol otrese z glavo rogom prebode leva, otrese v drugo, iu lev zletf z z po tleh Bivol roga bada z rogovoma in koči za njim in ga v divjem srdu pre- Divjaki so brzo raztelesovali zver, eni so rezali lestno tuli meso, eni palec debele iu široke jarmene za domače prebada potrebe. Kedar je bil konj raztele je ena sama krogla v živo ga zadela i ali da je tepta z nogami Lev bivol še ved pojema » bo videli smo usmrtila. da ona junak potem zatuli, jezno aposled ves razmesarjen skače po njem in ga in zdirja za čredo Ali pogleda Zmagoviti namreč, ki je skozi oko v možgane priletela. Ena je tri so se zarile v tolsto kožo po truplu, m potepta. Kedar se je bivol do dobrega znosil, obrnil obtičala v čel ostale so v stran zletele. Ko so možaki velikana razre- zakurile so njih žene. Pekli so cele kosove na leda nasprotnika, skoči še enkrat na-nj mrtvega nasprotnika tnalu se zopet vrne, z novega pohodi ga se je, brzo dirjal za čedo in zmagovito otresal z glavo kolčih Hotentoti niso mogli počakati, da bi bila pe čenka dobro opečena, kar z ražnja so jo trgali kos za vjemali v roke, ki je crlela od kosov, za Plahi smo gledali ta prizor in prešlo elje do lova na bivole ne samo za ta vselej. nam je vse ečer, ampak kosom pa mast in so jo slastno poli/ovali. Naposled se je pečenka do bro pekla, vzeli smo Kolikor je bilo treba ostalo smo prepustili Hotentotom. Človek ne mogel verjeti koliko ti ljudje zbašejo va-se, če bi sam ne videl tentoti so jedli in trdi, toliko, koli jedli tako, da so bili naposled Ho- vsi kar obležali so po travi; kajti eden sam je snedel njih lov mi vsi vkup. Pripovedoval nam rojak, da Hotentoti nezmerno jedo, kedar se jim dobro obnesel. zboro deželnega zbora. seja dne 9. decembra 1886. Deželni glavar gospod grof Gustav T h naj n Dobro, da je k priletela v oko", omenil nam o je na potu ,,sicer bi zveri ne bili dobili v roke. Lov na^povodnega konja je zelo težaven in ne- z daljnim nagovorom, v katerem omenja važnejših, deželo zadevajočih dogodeb od zadnjega sedanja, med temi izrekoma: da se je deželna vino- in sadjerejska šola premestila s Slapa v Vipavi v Grm poleg Novega mesta, dalje da se "je okraina cesta s Poljanske doline čez Kopač proti Cirkuem dodelala varen, to skušaj • • moji ojaki Navadno ga love po noči in ročila javnemu prometu, dalje, da se je v teku Za večera namreč pazijo v vodi, kedaj pojde na pašo minulega leta tudi v naši deželi v nekaterih krajih in kedar jim dojde bli priveza na motvoz in vržej ko ni železno ostvo kazala k katera se oa pri- sreči ni nevarno ši- motvoza P kos lesa. Prigodi se dostikrat, da se ranjeni konj z ostvo vrže v vodo in potopi. Lovec pazi samo na les, rila, ker so javna oblastva paziie, da so se zaukazane zdravstvene naredbe strogo spolnovale. Konečno tudi omenj da so se pri na več krajih raoili pa kodi toti v pripravlj ranjena zver. Sedaj poska(" Hoten zgradbe javnih cest iu da si je ta poskušnj b čolniče se približujejo lesu, da nesla v splošno zadovoljnost Konečno povabi gosp konja z dolgimi in železnimi sulicami usmrtili. Tak lov je dvakrat nevaren. Včasih se povodnji bregu vrže za svojimi napadalci konj uže na pobij če katerega zadene ga pri tisti priči. Ce lovec uide tej nevarnosti ima morda drugo borbo ž njim na vodi. Togotna zver deželni glavar zbornico, kakor vselej tudi letos pričeti zborovanje z trikratnimi živio-klici na presvitlega cesarja na kar je zbornica odgovorila s živahnimi živio- in deloma „hoch"-klici. . - Za deželnim glavarjem opazi čoln, vrže se na-nj iu ga razdrobi Nevarnost na želni predsednik baron Wink poprime gospod kr. de besedo ter pred vsem vodi je tem veča, čim temneja so vrlo gibč noč Ali 1 j n d j pozdravi zbraue poslance, potem izroči deželnemu gla- takega tudi uže lova, pripravlj oprezni, in zato se ne boje preveč v a r j u rožj so na vse, imajo dandanes dva vladina predloga, enega zadevajočega pre-membo lovske postave, druzega: načrt postave o raz- na ogenj in če tedaj se rešijo s plavanjem u vse to spodletel delitvi skupnih zemljišč zemljiščih. o odkupu služnost na takih Prišli smo na višino z lesom obraščeno. Častnik Potem stori obljubo novoizvoljen posla francoski je spodbodel konja in zdirjal od nas ogledat okolico, ali je varna ali ni. Kmalu se je povrnil in stojnske selške obči osp. Hmko Kavčič za po Pred naznanili deželno - zborskega predsedništva nam povedal, da se blizo lučini pase čeda bivolo omenja deželni glavar zgube, katera je deželu vsled smrti rajnkega poslanca gospoda Adolfa Ob zoor 403 ki je vžival izredno zaupanje svojih rojakov in kot župan, deželni in državni poslanec neumorno vspešno deloval za blagor naše domovine. ki je in in vitez B ajdeniškega zaklada za 1885 poročevalec dr znamenje se češčenja spomina na pokojnega tovariša vzdignejo vsi poslanci s sedežev. ' Potem naznanja gosp. deželni glavar dolgo vrsto zboru došlih prošinj in pa 27~predlogov (št. 1—27) de- Točka Ustno poro finančnega odseka o ra čunskem zaključku slapske vino- in sadjerejske šole za 1885 poročevalec dr. Pokluk želnega odbora. Pri volitvah Točka 9. Ustno poročilo finančnega odseka o ra čunskem zaključku zaklada prisilne delalnice za leto za reditelja: gospoda ki se potem vrše, izvoljena sta bila 1885 poročevalec Luckm Krsnik in baron Lich te n- Točka 10. Ustno poročilo finančnega odseka o ra berg; za verifikatorja: gospoda L. Robič in Desch članov bili so izvoljeni čunskem zaključku normalno-šolske m a n n. finančni odsek 1885 11 poročevalec Šuklj klada za leto dr. gospodje: dr. vitez Bleiweis, Detela, Klun, M o s c h e (načelnik), Murnik, Šuklje, dr. Poklu- dr. Vošnjak, Deschmann (načelnikov nam.), Točka i Ustno poročilo finančnega odseka zastran podpor za šolske stavbe; poročevalec dr. Vošnjak kar Luckmann in Točka 12 Ustno poročilo finančne odseka glede baron Schwegel. odsek bili so izvoljeni gospodje: Detela, Kavčič, B Pakiž, dr. Papež, dr. Poklukar (načelnik), baron Taufferer (načelnikov namestnik), dr. Samec, F a oskrbovalnih stroškov za uooge bolnike v nejavnih bol gospodarski nišnicah in v srbskem kraljestvu; poročevalec dr. vitez Točka 13 Ustna ber in baron Li chtenberg. poročilo izvoljeni so bili gospodje: odsek za letno prošnjah poročila finančnega odseka o D e u Hren, Ro a) podpornega društva visokošolce bič, Stegnar, dr. Sterbenc (načelnik), dr. Mauer (načelnikov namestnik) in grof Auersperg. Potem rešilo se je vseh daljnih 27 toček dnevnega reda v prvem branji, predlog deželnega odbora, da se na Dunaji za podporo na kmetijski m cesarjevič Ruaolfove bolnišnice usmiljenih bratov v valeč K Vidu na reki Glan za podpo poroče imajo začasno, dokler proračun deželni ne zadobi najvišega potrjenja, pobirati vse dosedanje deželne naklade in vžitnina od žganja, sprejme se po predlogu poročevalca g. Murnika tudi takoj v drugem in tret Cy občinskega zastopa na Trati za odpis nekega dolga iu za podpororo; poročevalec Detela; društva živinozdravnikov jem branji brez razprave. Konečuo naznanja g. deželni glavar prihodnjo sejo na ponedeljek dne 13. decembra ob 11. dopoludne ter naznanja, da takoj po seji zborujeta finančni in pa gospodarski odsek. Pred zborovanjem ob 10. uri bila je v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je pel stolni dekan g. dr. pl. za podporo; poročevalec dr. Pokluk vstrijskih na Dunaji za most; poročeva Pau k er. Gospod Šmarata zavolj podpo lec dr. Vošnjak; prisilne delalnice paznika Franceta* Bajca za po daljšanje miloščine; poročevalec Luckmann; učiteljske sirote Ane Adamič za podaljšan loščine: in učiteljske vdove Juliane Durfeld za povekšanj mi knezoškof dr. Misija naznanil je pokojnine; poročevalec kij deželnemu glavarju pismeno, da je zadržan, vdeležiti se seje. Vse točke rešile so se brez razprave po predlogih finančnega odseka. Prihodu seja je napovedana za petek II. seja dni 13. decembra. glavar Seja prične se kmalu po 10 naznani zbornici uri, in gosp. deželni zdelj Politične st\ari priloge na poslanci, katerega novo došle prošnje. Navzoči so večinoma Pogrešati je bil izrekoma gosp. dr. Dole tudi k prvi seji ni bilo. Pri 3. točki dnevnega reda predlaga deželni glavar, da naj se vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila o zvrševanji lovske pravice, ter opazke posebnemu temu načrtanemu zakonu izroči voli v prihodnji seji pravnem ds ek kateri naj se Glede druzih dveh vladnih predlogov v razdelitvi da voj Jezikovna razprava v avstrijski delegaciji dne 21. novembra 1886. (Konec.) Dr. Sturm prizadeval si je za govorom dr. Czer-kavskega v precej dolgem pa prav malo samozaupnem govoru dokazati, da prvi govornik in pristaš njegov Dumreicher prav za prav ni zahteval druzega, kakor skupnih zemljišč in ,;o sostavi deželne komisij za ministerstvo osnuje še nekaj tacih šol, kakošna stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih Dunaja nsraHknv 1 n 7Q nLTrAr)nnio rtr\rj A niK m aiU /v»vi ~ x ~ 1 — 1 rT! ~ je nemška ljudska šola v Zadru in pa v arsenalu pole g osredkov in zaokroženja gozdnih mej" omenja deželni glavar, da dotični predlogi niso še dotiskani in da se bodo v prvem branji rešili v prihodnj Dalj namreč seji rešile so se vse ostale točke dnevnega reda Toda poročevalec dr. Matuš se po tej zvijači ni dal zmot ti, ter je prav na bistvo Dumreicherjevega govora odgovoril prav srečno in jedernato tako-le: ? Točka . Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku ustanovnih zakladov za leto 1885; poročevalec kanonik Klun. Dr vrtil se Matuš ravno dognani splošni razpravi razgovor sploh samo krog dveh vprašanj Poslanec Furmiiller sprožil je vprašanje ustanovljanja drugi gospodje, ki so govorili, pa tako imenovano Točka Ustno poročilo finančnega odseka o pro- dovoljujem si opomenjati w O--JL ~ ^ ^ lJk* UU.l\\J J1A1VUU VttUU J C zikovno vprašanje v vojni. Kar zadeva prvi predmet računu in računskem zaključku hiralničnega zaklada da ono, kar poročilo omenja leto 1887. oziroma 1885 w poročevalec dr vit BI Točka 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku bolnišnega, blazničnega, porodniškega kot primerno rešitev vprašanja ustanovljanja glede finan cijelnega vspeha nima druzega namena kot spominj za vojno upravo, da to stvar primerno preišče, ker se je potrebščina pri tem naslovu jako pomenljivo povekšala. navedenim izgledom se tedaj tukaj ni hotelo konečni 403 rešitvi vprašanja naprej segati dr. Sturm izrekel je obžalovanje, da se nutku in na tem mestu raz šanje, jaz tega ne obžalujem manj kot on; Gospod poslanec brambe Jezikovno v tem tre vprašanje v vojni bilo je večkrat pravljalo jezikovno vpra- kakor v državnem zboru predmet nadrobnih razprav tako v tej visoki delegaciji toda on. ki varjal se je svojemu neposrednemu predgovornik je vendar-le v nekem oziru dejansko vdeležll jezikovne razprave. — Prvi gospod govornik, ki je povod dal tej razpravi, je nekako obžaloval mnogojezičnost države razila ničesar čul kar toda od nobene strani se bilo obračal enotnega poveljniškega jezika ali zoper nisem ž n ost jezik v voj tudi cenijo narodno pravico Nobena narodnih frakcij, kakor zoper enotni službeni visoko da ni se o tej stvari tako iz- ter svoje menenje izrazijo važnosti gojenja vojnega je- Po sostavi naše države se po nji mogla krhati potreb .zika Pega da mnogojezičnost države glede javne uprave vinskih in težavo prizadeva, ne more nihče tajiti. Toda mi smo pred vprašanjem: Ali naj se in ali se more enota. pa iz različnih, krepkih, zgodo- ne apredujočih narodib se pa enota vojne sme iskati samo v enotnem službenem in poveljniškem -zavolj namenov uprave predrugačiti posebnost države ali pa je veliko bolj primerno potrebno, da jeziku prepričanje, katero ima ampak opira se posebno na skup čutj na prilega potrebam in posebnostim države. (Živahno pri se uprava tudi tako svoje korenine vsacega vojaka imenovanega prostaka (dobro! na desni) trjevanje na desni.) Ja moram vsikakor onemu gosp za to ni prav samo poveljniški in službeni jezik povzdi srečno izbran pregovornikov pritrditi, ako je imenoval trenutek ne- tukaj jezikovno vprašanje v vojni razpravljati. Danes v nekem oziru kritičnem položaju gotovo kazalo najkrepkeje naglašati pred soglasje narodov (dobro! dobro! na desni) in pa enoto in edinost Da vojega sklepa, tega go- je tega prejšnja raz- govati. Ne sme se pozabiti da imamo tudi jezike pol v vojni inostranstvu nasproti. (Pohvala na desni.) jaz v tem oziru odstopim od tovo nisem sam kriv, ampak kov da je ravno tako neizogibno treba, da predstojniki vojakov, podčastniki in častniki imajo zadostno zmož nost v polkovem jeziku. Na oba jezika in na polkovega mora previdna vojna uprava "obračali enako pozornost. na službenega Iz izjav gospoda vojnega ministra pri različnih prilikah katere izdal prava. Gospod poslanec baron Dum so zadnjih sedem let razmere glede izobražev er trdi naših ljudskih iščem postavnih bi se bile teh da na srednjih šolah postale slabejše. Zaman ali administrativnih prememb, katere let glede ljudskih vojni upravi to pravilo vodilo zajemam prepričanje, da je tudi Ke pozabiti ne smemo, da imamo ljudsko vojnoin kedar nastopi položaja resnoba veljniški in službeni jezik srednjih šol do stave zmago ne bo zadostoval po pripeti na naše za da godile, jaz ne najdem ničesar. Nasprotno nahajam, se je šolstvo na oni podlagi razvijalo, Katere je prejelo za čas prejšnjih vlad in prejšnjih parlamento Mi imamo zavedno voj vojno državljanov in ta vojna je prepričana, da, kedar pride resnoba leti tedaj leta 1879. nastala je le ena bistvena Pred pre katere vojak s svojim životom krij maka s svojo krvjo, drži vse, » m fl ■ J f > prsti kar ima 5 da se tal, katero za- memba, na krmilo prišla je druga vlada, nastop novega parlamenta nove večine. Od tod ta pok To je prav za prav ono, zoper kar se ojstrina _ <. ,, . > njegova narod- nost, njegova vera (dobro! na desni) in ako do tega pride, da tak glas poje, t a k r a t z g u bi m o č t ud i raz- t prav obrača (dobro! na desni) in potem je tudi obr po velj nišk ljudski jezik J i t ed aj top v njena drugam. Adresa ni obrnj do vojnega mini polke storiti svojo dolžnost ki spodbuja posamesue v e- cele življenje žrtvovati za ce sterstva in zato se mi zdi po vsem razumljivo, da njegova prevzvišenost gospod vojni minister o tej razpravi poprijel besede Ako tedaj na podlagi resnice preiskujemo sarja in državo (pohvala na desni) tedaj v očeh obdržati in jaz mislim štvo vodijo ta načela. (Živahna pohvala na^desnf) obe strani moramo da vojno upravni- podlagi statističnih izkazov pregledavamo kaj se na v __ e v zadnjih letih po ljudskem šolstvu doseglo, ako izrekoma pregledamo ove statistične izkaze, katere leto za letom vojno upravništvo objavlja, pridemo do jako veselega prepričanja, da se z vsakim letom število analfabetov (ki ne znajo brati) v vojni zmanjšava, da se izobraženost izredno povzdigava in potem vrsta onih, izmed ka- veKša. Pro- Ljubljane danes dve javni seji, v katerih Naši dopisi. Deželni zbor kranjski imel je do terih se jemljejo podčastniki, stalno širi . , - se je rešila uže dolga vrsta denarno-gospodarskih predlogov deželnega odbora in več prošinj. Mnogo važnejših predlogov bo še rešiti, žila se je m da se morale na korist voj *------J • u^u^ kar bo očividno mogoče, ako na mestih garnizij ustanoviti nemške šole, da bi mogle rod oženjenih podčastnikov odgojevati v nemščini. častniko svoje otroke snide šanja za do tedne zbor po praznikih zopet ono Važna sta izrekoma dva vpra emljišno-ob veznega zaklada in Gospoda moja! jaz si ogledam pred vsem denarni zadnj vspeh take naredbe glede oddaj pa ono o .. . . . , - ~ „ Po javni seji imel je deželni zbor zaupni razgovor vrejenji deželnega davka na povžitji žganja Mi štejemo 102 dopolnilna okraja bil zanimiv in pobiranja davka za žganje samo za pešce. Vrh tega imamo še garnizijske kraj konec ta razgovor je pešcev, konjikov topničarj vseh navzočih glede tega njegov bilo je popolno soglasj se ustanovile nemške šole? In ako se kaže vseh teh krajih naj zadevi. Upamo, da se bo uprave v vojni, tedaj enoto se mora to načelo izvršiti samo v deželah, zastopanih v državnem zboru tudi na Ogerskem in Hrvatskem, menjeno? In ako se s tako mogočnostjo kaže na enoto ne temveč Bilo je li tako na v vseh druzih važnejših vprašanjih misliti čena da bi nastalo drugače kar je za sedaj storiti v tej pokazalo tudi ni povoda enako soglasj sedaj da bo to tako je uada opravi asedanje deželnega zbora mirno in za vojne, katera se se nahajala v službenem jeziku hoče s tem ojstrina obračati zoper madjarščino kot po deželo blagonosno Postava glede odkupa bire za cerkve, , in njik organe, z dotično zvršitveno naredbo veljniški jezik pri ogerski deželni brambi zoper hrva ščino pri hrvatski deželni brambi? In naglašati moram, ne samo stalna vojna, tudi deželne brambe so važen in razglašen je v XV vodino Kranjsko. župnije vred. kosu deželnega zakonika za voj to postavo stopi v veljavo sklep Na- pomenljiv del oroženstva kar se izreče kot načelo se prejsne protinarodne večine deželnega zboi„. rodna večina bila je mnenja, da je bira naraven in za stalno vojno, mora enako veljati za kraje deželne lagleji način gmotnega podperanja cerkva _ kakor pa doneski v denarjih. — Sedaj se bo postava m župnij 4U4 J sreči ob enem z vrejenjem (lunam zdi, zato ker je sreči venderle izvršila hovniške kongrue prilika dana pri cenitvi bire na dve strani v popolni meri ozirati se na revščino našega kmetovalca, da mu brez škode duhovščine breme odkupa bire ne bode preteško. baj grof Welsersheimb stva v Petrogradu edaj prvi svetovalec poslan VI bil obs tiskarja Scblosberga, postopač Kreitter smrti je Češka Plener in tovariši predložili so dežel Postava o pravilih za osnovo mestne hranilnice obe jeziko nemu zboru predlog, naj se vlada naprosi, preklicati ljubljanske zadobila je najvišje potrjenje, kakor je mestni župan Grasseli naznanil v včerajšnji seji mes ibi iu upravo dežele vrediti po na nega odbora ljubljanskega Umrl je v Trebnjem g. dr, Ludovik Vasic ajni zdravnik po dolgi mučni bolezni na jetrih, h mejah. Predlog pride v redno ob Na očitanje prof. Lamansky-a v seji dobrodelnega 5 ok Po društva v Petrogradu da Česk a ko dr. Ri gerjeva politika prekatolišk preavstrijsk koj bil je priljub zdravnik Za kolero v deželi Kranjski ni obolela na novo nobena oseba več. Hladneje zimsko vreme je temu gotovo naj več pripomoglo. odgovarja »Politik*4, da je dr. Rieger katolik in Avstrijec in da. v tem samo svojo dolžnost spol nuje. Tirolska. — Deželnemu zboru predložila je vlada načrt šolske postave, v katerem se sicer predlog po vsem veže z načeli državne postave za ljudske šole Mila prošnja. Na kraju Notranjske na Primorski sicer Pa se določila neki precej ozirajo na versko čut j meji v občini Jablanica v Kuteževo se je 25 stvo prebivalstva Ta predlog je videti najvažnejši t. m. zjutraj okolo četrte ure nepopsljiva dila eča zgo- izmed vseh vladinih predlogov podanih deželnim zbo hiši št. 26. je nastal ogenj in v nekaj urah je om ploh Nikakor pa še ni gotovo, ali bo večina ■MBBttlHIttHBHMlBHl Do 18 gospodarjem vse do tal pogorelo. Poškodovanih je deželnega zbora sprejela to vladino ponudbo 24, marsikateremu pa vse imetje popolnoma vničeno, sedaj v Tirolah še nimajo deželne postave za ljudsko tako, da so zdaj brez strehe, orodja, obleke in živeža zase in za živali, itd., z besedo, samo goli zidovi so šolstvo ostali manjše Galicija. Novi deželni maršal grof Tarnovski Rešiti pri močni burji in po noči ni bilo naj- Pri^l je zborovanje obžalovaje, da je odstopil prejšni mogoče živine en prešič je maršal Ziblikievič pa z obljubo vse svoje moči posve rel). Strehe poslopij in večina hiš je bila s slamo krita. tjti blagoru dežele. Nagovor bil je sprejet s pohvalo bilo slavne c. kr. žandarmerije iz Iilirske Bi- tu(li za to, ker je zelo naglašal potrebo vrejenja zem " 1 • 1 V 1 111 t •••• m m m Da strice, bila gotovo vsa vas pogoi ljišnoobveznega zaklada in pomirjenje in prijatelstvo Kaj bodo začeli sedaj siromaki. Zima je tu, ljudje, me obč. predstojnik Gautsch za škofa celovškega namerava predložiti gra-škega karonika, trdega Nemca slovenščine nezmožnega z imenom Kahn. — Ministru Gautschu Novičar iz domačih in tujih dežel toda Dunaja tudi glede uaše v°li Sk so držav pni državni pre najviše potrjenj upamo, da Da Čuu prejel j I ukaj uradno sprej bili so sprejeti dnje dni poslanci bolgarskega „sobranj ne- Jih tudi inister Kalnokv v dij pri cesarju pa kot privatne osebe bil bi ta predlog uže podoben, vendar ne pojde ta&o. Pri sv. Jakobu v Rožni dolini ustanovilo se je prvo slovensko požarno in pevsko društvo, katero se živo priporoča vsem Slovencem za izdatno podporo. Angleška. — Kraljica podelila je bivšemu knezu Aleksandru visok red. in ne v posebni avdijenci vse zato da se ni žalila Ruska. Sprejel jih banov. Tega naproj se deputacija sprejme bil tudi ruski poslanik je odločno ,,ne ia je deputacija posredovati tudi v Petrogradu; pa odg da Videti j da je deputacija ki je včeraj z Dunaja odpotovala v Berolin, v vsih krogih qu namerava se muditi Žitna cena v Ljubljani 11. decembra 1886. 9 Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 82 kr. zapustila dober vtis tri dni, v Parizu da Beroli 7 gold. 70 kr. 60 kr. turšice 5 gold. 4 kr. v • rzi 4 gold. 71 kr. banaške soršice 6 gold' francoska vlada je obljubila, Prosa 4 g°ld. 38 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. d deputacijo sprejeti Meseca februarija nameravajo se večje premembe ajde 3 gold. 74 kr. 76 kr. ovsa 2 gold. Krompir 2 gold. 94 kr. 100 kilogramov. med diplomatičnim bj v Beligrad namenjen Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani