Leto V. — Štev. LJUBLJANA, 39. oktobra 1949. IZDAJA fizkulturka ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Nogometna tekma Trst ; Odred Izločilna tekma #a svetovno nogometno prvenstvo TUDI DRUGA TEKMA se je končala flugteCavija s jfraHeija Ul\ NEODLOČENO Strelci: Baillot v 9. minuti prvega polčasa za Francijo, Bobek v 44. minuti prvega polčasa za Jugoslavijo. Stadion Colombes, gledalcev nad 65 tisoč, vreme lepo in sončno. Sodnik Scherz, stranska sodnika Fox in Schurz, vsi trije Švicarji. JUGOSLAVIJA: ŠOŠTARIČ, HORVAT, STANKOVIČ, ČAJKOVSKI I„ JOVANOVIČ, DJAJIC, VUKOSAV-LJEVIC, BOBEK, PAJEVIČ, ČAJKOVSKI II., BENKO. FRANCIJA: IBRIR, FREY, MARCH, PROUFF, HON, LUCI ANO BAILLOT, VANDOOREN, BARATTE, STRAPPE, GRUMELON. Pred tekmo v Beogradu je izjavil kapetan franc, reprezentance Proulf: »Prepričan sem, da nam Je uspelo iz srečanja v Beogradu izsiliti najnujnejše. Res je, Jugoslovani so zelo močni. To, kar so napravili v prvem polčasu, je zares odlično. Zato smatram, da moramo biti pri ponovnem srečanju takoj v začetku pripravljeni za napad. Da se pa nam bo posrečilo je potrebno, da se 15 minut pred igro dobro ogrejemo. Mislim, da bo končni rezultat tekme dosežen že v prvem polčasu. Prvi gol bo velikega pomena, zlasti, če ga bomo dali mi.« Iz izjave se vidi, da so Francozi hoteli doseči odločitev že v prvem polčasu. Ko je v 9. minuti Baillot dosegel prvi gol, so Francozi zaprli igro. Toda tik pred koncem igre, v 44. min. tckorekoč v zadnjih sekundah prvega polčasa, je Bobek izredno lepo preigral srednjega krilca Hona, zatem še vratarja Ibrira, ki mu je prišel nasproti, se tudi njega rešil z izredno cribčnosjo in z žogo vred prekoračil goiovo črto. To sta bila trenutka, ki sta odločila rezultat te velike tekme. TAKTIKA NASE REPREZENTANCE Naše moštvo Je imelo nalogo, da se poslužuje naslednje taktike: 1. Izvajati zaprto obmrambo zaradi hitrosti francoskih igralcev in tako razbiti njihovo glavno orožje. 2. Okrepiti krilsko vrsto s tem, da bi se Bobek in Pajevič menjaje vračala nazaj, to pa zaradi tega, ker je naše vodstvo menilo, da bodo Francozi glavno pozornost posvečali na Bobeku. 3. Čajkovski II. mora biti glavna moč našega napada in naj če-sto strelja. 4. Pajevič naj igra vlogo zveze, da na ta način pritegne nase francoskega srednjega krilca Hona. 5. Kar je najvažnejše, naše moštvo mora izvajati nizko igro s preciznim podajanjem brez zadrževanja žoge. 6. Uveljavljati igro preko kril s podajanjem žoge v prazen prostor. 7. Ker se vratar francoske reprezentance Ibrir navadno oddaljuje od gola, nepričako- vano streljati na gol. 8. Stankovič mora posvetiti vso svojo pozornost izključno francoskemu desnemu krilu Bailiotu. 9. Šoštarič ne sme iti več kakor 6 m iz gola. 10. Vsi igralci morajo takoj startati na žogo, ne da bi čakali na nasprotnika. 11. Ce so naši igralci v kazenskem prostoru, morajo takoj iz vsakega položaja streljati na gol. Tega navodila, ki ga Je dalo vodstvo pred tekmo, so se skoraj vsi naši igralci dosledno držali. POTEK IGRE Prvi polčas: Prvi razburljiv trenutek je bil že v drugi minuti. Čajkovski II. ja zagrešil faul. Levi krilec Proulf je izvedel prosti strel iz daljave približno 50 m. Žoga je silovito letela proti Šoštariču, ki pa mu je v zadnjem hipu uspelo odvrniti nevarnost. Francozi so nato še nadalje z hitrimi napadi, zlasti preko krila Izvajali smiselne kombinacije. Vsi francoski igralci so diktirali silovit tempo, ki pa so mu naši igralci uspešno kljubovali. Igra se je razvijala preko francoske desne strani. V 9. min. Je Baratte dobil žogo, jo takoj podal prostemu desnemu krilu Bailiotu, ki je ostro streljal iz daljave 12 metrov v gornji kot. Šoštarič je pravačasno interveniral, toda strel je bil tako močan, da žoge ni mogel zadržati. — 1:0 za Francijo! Takoj zatem je Jugoslovanska reprezentanca izvedla več napadov. Pajevič je lepo zaposlil Čajkovskega II., ki je podal žogo prostemu Vukosavljeviču. Ta je ostro streljal, toda francoski vratar Ibrir je odbil žogo v kot. To Je bil prvi kot naše reprezentance. GRUMELON STRELJA V VRATNICO V 13. min. so naši izvedli zelo hiter napad. Bobek je dobil žogo in jo podal Vukosavljeviču, ki je preigral nasprotnega krilca in poslal žogo v sredino. Tu Jo je dobil francoska leva zveza Strappe, ki jo je brez oklevanja podal Grumelonu, ta pa Je iz težavnega položaja streljal na gol, toda žoga se je odbila od prečke. Po silovitem tempu, ki je trajal do 15 minute, se je igra nekoliko pomirila. Sedaj je naša reprezentanca prešla v napad, izvajala zelo lepe in smiselne kombinacije, ki pa so v nasprotnikovem kazenskem prostoru zaradi ostre, toda ne surove Igre francoskih branilcev, propadle. Naši igralci pa so čestokrat oklevali ter niso startall na prvo žogo tako, da Je imela Iran coska obramba dovolj časa odvračati nevarnosti, FRANCOZI SE BRANIJO Vse napade naše reprezentance je poskušala francoska obramba s skraj no požrtvovalnostjo odbijati od svojega gola. Glede na to, da so se naši igralci vse bolj razigrali, so francoski branilci često pošiljali žogo v aut in skušali na ta način Izvajati svojo obrambo. V 25. minuti Je Šoštarič podal žogo Pajeviču, ta Bobeku, nakar jo Je dobi! Čajkovski II., ki Je S te- Edini gol za našo reprezentanco Je dal Bobek žavnega položaja streljal na gol, toda v aut. V 39. minuti Je Horvat z dolgim udarcem podal žogo Bobeku, ta Pajeviču, ki se je boril s krilcem, vendar ga je nasprotni igralec fauliral. Prosti strel iz daljave 40 m je streljal Stankovič, toda spet neuspešno. Naši napadalci so bili skoraj stalno pred nasprotnikovimi vrati in francosko občinstvo je pogosto s ploskanjem odobravalo igro naše reprezentance. IZENAČENJE! V 44. minuti Je Bobek po lepi kombinaciji našega napada, ob podpori Pajeviča in Čajkovskega II., prodrl proti golu in preigral Hona. V francoski obrambi je nastala zmeda. Bobek je to prisebno izkoristil, preigral še Ibrira in prišel z žogo v goli Tako je v zadnjih minutah prvega polčasa izenačil in postavil stanje 1:1. DRUGI POLČAS Prvih 15 minut drugega polčasa je pripadalo jugoslovanski reprezentanci. Naš napad je v tem delu igre mnogo kombiniral, toda okleval, tako da je imela nasprotnikova obramba dovolj časa, da se je uredila in odvrnila ne- varnost. Deset minut je poteklo v popolni premoči Jugoslavije. Zatem je dobil žogo Bobek, ki jo je z dolgim udarcem podal Pajeviču, ki je bil na levem krilu. Pajeviču je uspelo prehiteti francoskega krilca in podati žogo Čajkovskemu II. Ta je poskušal preigrati nasprotnega branilca, toda žoga je šla v aut. Ce bi analizirali igro drugega polčasa, jo lahko najbolje prikažemo s statističnimi podatki: goli 0:0, fauli 12:8 koti 0:4, auti 20:16, intervencija vratarja 6:4, streli mimo in čez gol 4:3, offside 0:3, roke 0:1 (prva številka Jugoslavija, druga Francija). Iz teh podatkov se vidi, da so naši napadalci štirikrat streljali čez gol, čistih strelov pa ni bilo niti enega. BOBEK JE DAL DRUGI GOL V 25. minuti Je Bobek dosegel še en gol. Toda na splošno presenečenje in na posredovanje stranskega sodnika, glavni sodnik Švicar Scherz tega gola ni priznal. Zadnjih 15 minut Igre je pripadalo Francozom. Vrstili so se ponovni napadi francoske reprezentance, ki je, kakor ves čas Igre, izvajala napade preko dobrih kril. V zadnjih minutah igre po so bili naši igralci spet v premoči,' vendar so bila vsa prizadevanja napadalcev neuspešna. KAKO SO IGRALI NASI REPREZENTANTJE Obramba je danes opravila zelo težak posel, toda uspešno. Ce govorimo o branilcih, ne moremo dati prednosti niti enemu niti dragemu, ne Horvatu ne Stankoviču. Oba sta opravila svojo nalogo odlično. Nasprotno pa krilci niso izpolnili svoje naloge. Taktično so grešili, ker niso izvajali nizke kombinacijske Igre, s čimer so precej oslabili realizatorske sposobnosti napadalcev, V napadu sta bila Vukosavljevič in Benko, ki sta prvič nastopila v državni reprezentanci, dobra. Bobek pa je preveč zadrževal igro, medtem Izgleda da traja med listi inlormbirojskih držav tekmovanje, kdo bo šel dalje in kdo si bo zmislil čim več stvari, ki na jbi bile v škodo naši državi. Francoski list »Humanitee, glasilo Komunistične partije Francije pa nikakor noče dopustiti, da bi imeli madžarski, bolgarski in albanski listi prednost v gonji proti »fašistični« Jugoslaviji. Kdo ve, morda je dobil ukaz iz Moskve, čeprav se je trudil po svojih močeh, da zadosti zahtevam Informbiroja? ponovno prosil Francoze, naj ne gredo na tekmo, ker bo to običajna Titovska manifestacija in ne nogometna tekma. Vsem poštenim športnikom svetujemo, naj ne gledajo tekme, razen če ne žele, da Jim postane slabo.« No res, jurišali so brez vojske. Veliki športni stadion »Colombo« v Parizu je bil poln do zadnjega kotička. Francoska publika se le ni hotela odreči velikemu športnemu užitku, o katerem je pisal že Prekinjamo oddajo vsled tega, ker jugoslovanski fašistični nogometaši igrajo preveč preko desnega krila Mogoče je zaradi tega prekosil samega sebe. Pred nogometno tekmo Francija : Jugoslavija je napravil juriš, hvalevreden juriš v križarski vojni proti nam. Na žalost pa je ostal ta juriš brez uspeha. Brez uspeha pa zato, ker so napadali samo komandanti »Humaniteja«, na cedilu jih je pa pustila njihova namišljena vojska ali francoska športna publika. Stvar je bila ta: »Humanitea je dvakrat objavil plameneč poziv športni publiki, naj ne obišče velike nogometne tekme, ker, da je to navadna fašistična propaganda. V pozivu pravi: »Mi nismo poročali o tekmi Francija : Jugoslavija, ki je bila nedavno odigrana v Beogradu. Sli pa ne bomo tudi na to drugo tekmo med Francijo in Jugoslavijo, niti ne bomo poročali o njej.« In nadaljuje: »List, organ delavskega razreda ne more prisostvovati športnemu srečanju navadne fašistične propagande, naj si bo ona iz Madrida ali iz Beograda! To je bilo 26. oktobra. Drugi dan 27. t. m. pa je »Humanite« ves čas popreje ves francoski tisk. Na »Humanite-jevo« žalost publika ni delila mnenje njegovih generalov, katerim verjetno ni prav, da uživajo naši športniki velik sloves v inozemstvu in seveda tudi v Franciji. , ... »Humanite« se je samo osmešil, strašno osmešil. Vojskovodje iz njegove redakcije niso bili na tekmi in ne bodo objavili niti vrstice. Zdi se nam, da so v svoji antijugoslovanski in protisocialistični kampanji šli malo predaleč. Saj se jim vsi ostali francoski listi smejijo in jih imajo za norca. Tako je pisal na primer »France Soir« o tem »Humanite-jevemR pozivu: »Zdi se nam, da bodo desničarski listi kmalu poročali samo o igri desnega krila, komunisti pa bodo vso pozornost posvetili levemu krilu.« . . _ Po takih izpadih komunističnega tiska v Franciji je prav verjetno, da te kmalu izgubil vso avtoriteto in ugled. Kljub neodločenemu izidu 1:1, pomeni nedeljska tekma Jugoslavija : Francija za naš nogomet in za našo državo pomemben uspeh. Jugoslovanska državna reprezentanca je v tej težki tekmi pokazala in dokazala visoko stopnjo našega nogometa in znova potrdila sloves, ki si ga je priborila v mednarodnem športnem svetu. Zaslugo, da se je tekma kljub vidni premoči našega moštva, zlasti v prvem delu in ob koncu igre končala neodločeno, ima predvsem neobjektivni sodnik. Mnogo bolj objektivni so bili zato gledalci, ki so izražali našim igralcem vsestranske simpatije. Ta tekma pa pomeni hkrati hud poraz francoskih inform-birojcev, ki so tudi iz te tekme hoteli napraviti gonjo proti Jugoslaviji. Glasilo francoske KP »Humanite«, ki je v rokah informbirojcev, je ves teden pozivalo francoske igralce k bojkotu in hujskalo francosko javnost naj nažene »propagandiste Titove fašistične klike«. Toda francosko občinstvo jim je dalo edino pravilen odgovor. — Na stadionu, kjer je prostora za 60.000 ljudi, se je zbralo nad 65.000 gledalcev, ki so s simpatijami in odobravanjem spremljali igro »Titovih propagandistov«. Tako so francoski informbirojci tudi tokrat doživeli svoj neogibni poraz. ko se je Čajkovski II. preveč umikal v obrambo. Pajevič se je na položaju srednjega napadalca dobro znašel in delal po navodilih vodstva, ustvarjal prazen prostor za kazenskim prostorom in omogočal na ta način, da sta krili in zvezi čim več streljali. Toda streli so bili slabi in netočni. V francoskem moštvu sta nastopila danes dva nova igralca, Strappe in Luciano. Strappe Je dokaj poživel francosko moštvo. Zvezi sta bili tudi tokrat najboljši del moštva. Vratar Ibrir je bil od vseh najboljši. Branilca sta igrala ostro, toda ne surova Krilci so bili zelo dobri in so neprestano budno spremljali delo svojega napada. SLAB SODNIK Sodnik Švicar Scherz je bil zelo slab. Napravil je neštevilne napake na škodo obeh moštev, grešil pa je zlasti v faulih na škodo Jugoslovanov. Kaznoval je skoraj vse faule naših igralcev, šel pa je preko številnih prekrškov francoskih nogometašev, ne da bi igro zaustavil. Dovoljeval je, da Je bila igra na trenutke preostra in ni opominjal posameznih francoskih igralcev zaradi nepravilnega starta. Največjo napako pa je napravil, ker ni priznal Bobeko-vega gola zaradi offsideja, ki ga ni bilo. Prav tako ni upošteval prednosti in Je iz najmanj 5- do 6 krat v kritičnih trenutkih ustavil naše igralce, ko so bili v prednosti. V splošnem je sodil slabo. Vse preveč je upošteval pripombe stranskih sodnikov. Francosko občinstvo je zelo objektivno. Ze pred tekmo, zlasti pa med igro, je zelo prisrčno nagrajevalo naše igralce s ploskanjem, kadarkoli so izvedli kako lepo potezo. Nasprotno pa je izžvižgala svoje igralce, kadar so t surovimi napadi nepravilno zaustavljali prodore Jugoslovanov. terenu. Jugoslovani so izenačili po Bobeku v zadnji minuti prvega polčasa. Bobek je izkoristil nesporazum med francoskim krilcem in vratarjem ter je hladnokrvno porinil žogo v prazni gol. V drugem polčasu se je razvilg, Velika borba za zmago. Obe mošžtri sta imeli nekaj priložnosti, da bi dosegli odločilni gol, toda obrambi Izlave o tekmi RATO DUGONJIO, PREDSEDNIK NOGOMETNE ZVEZE FLRJ: Igra naših igralcev je bila znatno boljša od one, ki so jo dali v Beogradu. Od prvega do zadnjega, vsi so se borili. Čeprav so se menjale šanse, smo imeli več možnosti za zmago. Sodnik je bil slab. Oškodoval je Francoze, posebno pa naše moštvo, tako da ga je tudi občinstvo, ki je pozdravilo vsako lepo potezo Jugoslovanov, izžvižgalo. Od igralcev se je posebno odlikoval Jovanovič. Dobro igro so dali tudi Horvat, Pajevič (zlasti v prvem polčasu), Stankovič in Čajkovski II. V Franciji smo bili zelo dobro sprejeti. Od prvega dne so nam Francozi posvečali veliko pozornost in tudi na tekmi sami. Občinstvo Je redkokdaj objektivno. Videlo pa se je, da so naši igralci pri vseh gledalcih uživali velike simpatije. BOBER, KAPETAN JUGOSLOVANSKEGA MOŠTVA To je bila zelo težka in razburljiva igra. Po številu ugodnih priložnosti bi lahko zmaga pripadala našemu moštvu, ki je imelo več zrelih situacij, toda tudi Francozi so imeli polno priložnosti, in lahko bi se zgodilo, da bi oni zmagali. Mi smo se borili z veliko požrtvovalnostjo, toda ta tekma je bila zelo težka. Sodnik Je bil slab. KAPETAN FRANCOSKE REPREZENTANCE JEAN PROUFF Rezultat Je realen. Ml smo Igrali znatno ostreje kakor v Beogradu,, toda tega nam ni treba zameriti, ker smo pač stremeli po zmagi. Jugoslovani so nas s svojo tehnično igro dodobra izmučili, tako da smo po končani tekmi zelo utrujeni. V našem moštvu sta se najbolj odlikovala Ibrir in Baillot, v jugoslovanskem moštvu je bila odlična obramba, V napadu pa je bil zelo nevaren Bobek. Poročilo pariškega radia Pariški radio je v svoji slovenski oddaji za Jugoslavijo podal o tekmi naslednje poročilo: Druga tekma med francosko in jugoslovansko reprezentanco za svetov no prvenstvo se je končala neodločeno. Rezultat je isti, kakor je bil v Beogradu, t.j. 1:1 (1:1). Ob prekrasnem jesenskem sončnem vremenu je prisostvovalo na športnem terenu z lepo trato nad 60.000 gledalcev tej pomembni tekmi. Kljub temu, da so komunisti v svojih glasilih že nekaj dni pozivali k bojkotu in kljub temu, da so pred samo tekmo delili letake, v katerih so pozivali Francoze, naj ne bodo tako neumni, marveč naj sprejmejo propagandiste Titove fašistične klike z godrnjanjem, se je tekma vršila v popolnem miru in oh veliki udeležbi Parižanov ter v najlepšem športnem duhu. V imenu vra-de je tekmi prisostvoval minister za informacije Henry Teitgen. Ze dolgo ni bilo tekme, na kateri bi vladalo tako prijateljsko ozračje in tak športni duh, kakor je bilo to danes. V igri sta si bili obe moštvi popolnoma enaki. Rezultat ustreza igri. Kakor so športni strokovnjaki predvidevali, so bili Jugoslovani boljši v tehniki, Francozi pa v elanu in hitrosti. Prvi gol so dali Francozi v 10. minuti prvega polčasa po svojem desnem krilu Bailiotu, ki je bil najboljši Igralec na ZLATKO ČAJKOVSKI je bil eden najboljših naših igralcev obeh moštev sta požrtvovalno odbijali sleherno nevarnost. Četudi ima občinstvo raje tekme, kjer je več golov, je danes zapustilo tekmo zadovoljno, ker je prisostvovalo zares lepi in prijateljski igri. Ker je rezultat neodločen, se bo odigrala še tretja tekma med Francijo in Jugoslavijo in sicer tokrat na nevtralnih tleh v Italiji. Pariz, 30. okt. Francoski atlet Da-nilio je skočil danes 2.00,2 m in postavil v skoku v višino najboljši rezultat letošnjega leta. JEAN BARATTE srednji napadalec francoskega moštva Velik uspeh naših kegljačev v Franciji V Colmaru v Franciji je bil pretekli teden mednarodni dvoboj jugoslovanskih in francoskih kegljačev. Jugoslovanska reprezentanca (Hladnik Mladinič, Petrišič. Soprek, Kombol, Črnič, Putanec, Karadjolc m Lučovnik) "=$S,;rrS„T".Tbu ffiSffin«« 801, a Kombol in Likovnik po 800 kegljev. Najboljši francoski predstavnik 3lh Po velikem ^uspebn Stanka Hladnika na Dunaju, kjer je osvojil evropske prvenstvo poedincev, je zmaga v Oolmaru vsekakor velik mednarodni uspeh naših kegljačev. Posebno je treba pohvaliti našega slovenskega predstavnika Likovnika, kateremu je to prvo mednarodno srečanje._ Odred:Meialac 6:i Na stadionu ob Tyrševi cesti je bila danes odigrana prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Metalcem in domačim Odredom, ki se je končala z zmago Odreda 6:1 (2:0). Visoka zmaga Odreda Je prav za prav presenečenje, kajti ljubljansko športno občinstvo Je bilo doslej navajeno, da je slovenski ligaš na tekmah v polju sicer lepo zaigral, vendar pa je bila napadalna vrsta vselej najšibkejša točka Odreda. Napadalna peterica, razen Osrečkega, pa je na današnji tekmi pokazala ne samo prodorno igro, temveč tudi uspešno uveljavila svoje realizatorske sposobnosti. Eden najboljših Igralcev pa je bil nedvomno srednji krilec Lesjak, ki se je na novem mestu odlično znašel, Tudi oba stranska krilca Pelicon in Fajon sta mnogo prispevala k doseženemu uspehu. V ožji obrambi Je bil najboljši vratar Bencik. Igra je bila lepa, na trenutke pa tudi ostra. V prvem polčasu je bil Odred v premoči, po odmoru pa sta bila oba nasprotnika enakovredna, le da so bili Ljubljančani v odločilnih trenutkih pred nasprotnikovim golom prisebnejši. a tako visok poraz Je kriva predvsem ožja obramba Metalca, ki je večkrat neuspešno posredovala v kritičnih situacijah pred golom. Za Odred so bili uspešni Kržan, Kumar in Georgijevski, ki so dali vsak po dva gola. Tekmo je pred približno 2000 gledalci dobro sodil Macoratti Iz Ljubljane. Sochan s Lokomotiva (Zgb) 3 s I Na svoji turneji po Franciji je zagrebška Lokomotiva odigrala danes prvo tekmo proti moštvu Sochau, ki je pred kratkim gostovalo v naši državi in izgubilo dve tekmi s 7:1 in 2:1. V povratni tekmi v Franciji se je moštvu Sochau posrečilo revanžiratl za poraz v Zagrebu. Lokomotiva je te’ -mo izgubila z 1:3. VSE LETNE SKUPŠ^ČINE'" fjzkultwniih organ/zad; morajo potekati V ZNAKU DOBRIH PRIPRAV Nad vse važen dogodek v razvoju in okrepitvi naše organizacije so letne konference športnih sekcij in občni zbori športnih društev. Zato ne smejo mimo nas samo kot obvezna formalnost, na kateri bomo skušali s frazami in leporečjem preiti mimo vsega dela, uspehov pa tudi napak, saj bi to pomenilo, da smo s stilom takega dela ostali v naši organizaciji še na stopnji predvojnih občnih zborov, marveč moramo smatrati konferenco in občne zbore kot dogodke v naši organizaciji, ki so temeljne važnosti za ves naš bodoči razvoj in ob katerih moramo mobilizirati vse naše sile k sodelovanju za njihovo čim bolj uspešno izvedbo. ROKI ZA IZVEDBO KONFERENCE ŠPORTNIH SEKCIJ TER VEZANIH KLUBOV IN OBČNIH ZBOROV SD IN SAMOSTOJNIH KLUBOV. Konference športnih sekcij in vezanih klubov se bodo vršile v novembru in prvi polovici decembra tako, da bodo vse končane pred občnim zborom matičnega športnega društva. Občni zbori samostojnih športnih klubov in športnih društev se bodo vršili po izvršenih konferencah športnih sekcij in vezanih klubov v novembru in decembru. PRIPRAVA KONFERENCE IN OBČNIH ZBOROV A) Formalne priprave: Uprave SD in klubov bodo na rejah izvršnih odborov v soglasju z vezanimi klubi in sekcijami določile termine konferenc sekcij in vezanih klubov ter občnega zbora SD. Po odreditvi terminov se prijavijo konference sekcij in klubov nadrejenim športnim odborom pri Oblastnih fizkulturnih odborih, če le-ti že obstojajo, sicer pa prijavijo konference svojim pristojnim republiškim športnim zvezam odnosno odborom. Športna društva in samostojni klubi prijavijo svoje občne zbore svojim pristojnim oblastnim fizkulturnim odborom. Prijave konferenc in občnih zborov nadrejenim forumom je treba izvršiti osem dni pred pričetkom, z objavo dnevnega reda, kraja, dvorane in ure pričetka. B) Stvarne priprave. Takoj po določitvi terminov konferenc in občnega zbora morajo vodstva sekcij, klubov in društev na posebni seji obravnavati v podrobnostih celotno problematiko občnega zbora, odnosno konference, in sicer: a) analizo dela za minulo obdobje; b) plan dela za leto 1950; c) sestavo novega vodstva sekcij, kluba, odnosno društva; d) sodelovanje z množičnimi organizacijami, JA, ter organi ljudske oblasti; e) organizacija konference, občnega zbora. AD A) ANALIZA DELA: Po prevzetih obveznostih, ki jih je sekcija, klub ali društvo sprejelo na zadnji konferenci ali občnemu zboru, je potrebno izvršiti obširno analizo o doseženih uspehih in napakah. Pri tej analizi morajo sodelovati prav vsi člani odborov, pritegniti pa je treba k sodelovanju tudi posamezne aktivne člane. Kaj bomo ugotavljali in pripravili za poročilo na konferecah, odnosno občnem zboru kluba ali društva? Uvodoma bomo najpreje ugotovili, kako smo vzgajali naše športiiike v novem socialističnem duhu, kakšen napredek smo tu dosegli, kako smo obravnavali vsakdanje aktualne politične probleme, zlasti vprašanje informbiro-ja, njegovih napadov na našo domovino, Partijo, pa tudi na našo fizkul-turno organizacijo. Kakšne uspehe smo dosegli pri zatiranju kiubaštva, nezdravih pojavov in nešportnih izgredov na igriščih, koliko je bilo kaznovanih igralcev, a koliko nagrajenih in pohvaljenih za uspehe in požrtvovalno delo. Kako smo povezovali fizkulturno politiko za omasovitev med delovnimi množicami v industriji in na vasi vzporedno s splošnimi prizadevanji naše Partije in ljudske oblasti za dvig delovne storilnosti in socializacijo naše vasi. Poročali bomo o stanju v posameznih športih, ki smo ga prevzeli na zadnjem občnem zboru in številčnem ter kvalitetnem napredku, ki smo ga izvršili. V tem delu poročila je potrebno podati točno sliko stanja, opremljeno in podprto s številkami in doseženimi rezultati. Posebno pozornost bomo posvetili temu, kako smo reševali kadrovsko vprašanje, koliko novih sodnikov, inštruktorjev, pomočnikov smo vzgojili doma, ali v drugih tečajih. Propagandni referent bo pripravil poročilo o stvarnih merah propagande, ki so bile podvzete za popularizacijo športa, društev, s pomočjo člankov, diapozitivov, plakatov, razstav, predavanj in drugih ukrepov. Tudi finančnemu poročilu bomo posvetili vso pozornost ter ugotovili, kakšen odnos smo imeli do fizkulturne organizacije pri pobiranju članarine, odvajanju procentov od tekmovanj in prireditev, pri uporabljanju finančnih sredstev, kako smo štedili, upravljali premičnine — zlasti rekvizite, koliko smo jih sami izdelali, kdko je bilo upravljanje nepremičnin in kakd smo izpolnili plan lokalnih gradenj. Kritičen pregled bomo napravili tudi nad upravnim poslovanjem, poročanjem nadrejenim forumom, dajanjem statističnih podatkov itd. Končno analizo celotnega dela, kakor tudi finančnega poslovanja bo pa Izrekel po zasledovanju poteka celotnega dela in končnega temeljitega pregleda celokupnega poslovanja sekcije, kluba ali društva, nadzorni odbor. AD B) PLAN DELA ZA LETO 1950: O planu dela so bila objavljena že podrobna navodila kakor tudi za sestavljanje planov za prihodnje leto. V tej zvezi bomo o planiranju navedli samo nekaj osnovnih navodil: 1, Plane za leto 1950 morajo sestaviti vse osnovne organizacije po enotnih načelih, tedaj vse sekcije, klubi in društva. 2. Forma planov je na vseh stopnjah enaka in obsega: I. UVOD, II. KONKRETNE NALOGE: a) vadba, kvaliteta in enakomeren razvoj športov; b) kadri; c) objekti in rekviziti; d) propaganda; e) koledar tekmovanj; f) proračun. III. Zbirni plan (Ta del plana nimajo sekcije, vezani klubi, niti samostojni klubi, marveč pri osnovnih organizacijah samo SD in tista TD, ki imajo športne sekcije.) Zbirni plan športnih društev bo številčno združil naloge, ki jih bodo izvršile vse sekcije in vezani klubi, kakor tudi prikazal naloge, ki jih bo uprava društva sama izvršila, 3. O vsebini planov so objavljena podrobno navodila. Zapomniti si moramo pri planiranju tudi to, da planiramo vedno samo tisto, kar bomo sami neposredno izvršili. C) SESTAV NOVEGA VODSTVA, SEKCIJE, KLUBA, ODN. DRUŠTVA. Pri sestavljanju predloga novega vodstva moramo biti najbolj vestni. Fizkulturne organizacije ne smemo smatrati za forum, kjer lahko prevzameš funkcijo, ne da bi bilo treba izvršiti naloge. Fizkulturno organizacijo moramo ozdraviti tako zvane »funkcionarske bolezni« — nihče ne sme biti v fizkulturnl organizaciji samo predstavnik, marveč so vse funkcije delovna mesta, na katerih se je potrebno upor- j no boriti in vložiti vse sile za uspešen razvoj fizkulturne organizacije. Zato bo vsakdo, ki bo prevzel neko mesto v upravi sekcije, kluba alt društva, prevzel tudi obveze, da bo na tem mestu delal. V tem smislu morajo pomeniti konference in občni zbori temeljit obračun z dosedanjim odnosom do dela v fizkulturni organizaciji, kakor tudi mobilizacijo novih, poštenih, predanih športnih delavcev v naše vrste. D) SODELOVANJE Z MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI, JA TER ORGANI LJUDSKE OBLASTI. Občni zbori in konference morajo biti tudi sredstva za uvčvrstitev odnosov med našimi osnovnimi organizacijami in množičnimi organizacijami na terenu, organi ljudske oblasti in JA. Pri vseh problemih, zlasti težavnih, je treba iskati pomoč množičnih organizacij. Tudi pri izbiri kadrov za nova vodstva nam bodo pomagale. Vzajemna koordinacija dela v vseh vprašanjih konference in občnega zbora bo jamstvo za uspeh. E) ORGANIZACIJA KONFERENCE IN OBČNEGA ZBORA. Posebna komisija uprave društva, kluba ali sekcije naj izvrši tehnične priprave za čim bolj uspešno izvedbo konference ali občnega zbora, m sicer: Izbor najprimernejše dvorane in njena okrasitev, mobilizacija vsega članstva za udeležbo s primerno propagando: plakati, razstavnimi izložbami, grafikoni, slikami, diapozitivi itd. Občni zbori in konference se morajo vršiti v skladu z »Okvirnimi pravili športnih društev, klubov in sekcij«, objavljenimi v »Biltenu« št. 5—6 z dne 5. julija 1949. Dnevni red konferenc in občnih zborov naj obsega: 1. otvoritev; 2. volitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, kandidacijske komisije, zapisnikarjev in overovateljev zapisnika; 3. poročilo o delu; 4. plan dela za leto 1950; 5. diskusija o poročilih; 6. poročilo nadzornega odbora in predlog razrešnice; 7. poročilo verifikacijske komisije; 8. predlog kandidacijske komisije in volitve odbora — volitve delegatov za oblastno skupščino; 9. pohvale in nagrade; 10. slučajnosti. Vsako društvo voli za oblastno skupščino najmanj enega delegata, a za vsakih novih začetih 200 članov po enega delegata. Na zaključku občnega zbora naj društva, klubi in sekcije sprejmejo tudi primerne resolucije. Vsa športna društva, klubi in sekcije, ki nimajo še novih pravil, naj sprejmejo na občnem zboru, odnosno konferenci, pravila. Po izvršeni konferenci ali občnem zboru je treba poslati v roku 8 dni zapisnik, podpisan po zapisnikarjih in overovateljih zapisnika nadrejeni prvostopni fizkulturni organizaciji. Vsa društva pa, ki bodo sprejela pravila ali spremenila pravila, pa tudi prilože pravila v treh izvodih, katere pošljejo Fizkulturni zvezi Slovenije v potrditev. Od teh zadrži en izvod FZS, en izvod potrjenih pravil prejme Oblastni fizkulturni odbor, a enega društvo. Izvršni odbor FZS, NAVODILA ZA SKUPŠČINE TELOVADNIH DRUŠTEV Centralni odbor Gimn&stifckog s a veza Jugoslavije je odločil, da bo zvezna skupščina v prvi polovici leta 1930. Da bi osnovne organizacije sodelovale pri vseh odlokih, katere bo sklenila skupščina Telovadne zveze Jugoslavije, je potrebno izvršiti naslednje leme skupščine naših organizacij; društvene in okrajne skupščine v mesecu novembru in decembru; oblastne skupščine v mesecu jan. 1950. Skupščine predstavljajo za naša vodstva veliko in važno nalogo. Celokupno delo na pripravljanju in eprovajunju skupščin se ne sme smatrati kot gola formalnost, skupščine se ne smejo organizirati na hitro brez pripravljenega materiala, dobrih referatov in — kar je najvažnejše — pri tem morajo sodelovati vsi člani in članice v društvu ali delegati osnovuih organizacij. Letošnje skupščine telovadnih društev so posebno značilne zaradi tega, ker se od osnovanja naša organizacije nudi prvič možnost temeljito in solidno pretresti vsa vprašanja, od katerih je odvisen razvoj naše organizacije.. Da bi naloge naših društvenih skupščin bile jasne in pomoč višjih vodstev konkretne, je potrebno navesti nekoliko osnovnih problemov in izkušenj, kj jih ima naša organizacija doslej: 1. Naša društva še do danes niso povsod organizirala rednih ur fizkuUure na bazi splošne telesne vzgoje. Nekatera naš(1 društva so samo odbori, ki o,d časa do časa organizirajo samo množične prireditve. krose, štafete itd. Kako slabo smo v našem programu dosegli vsestnnost, nam priča to, da letos ni niti eno društvo organiziralo zlete ali logorovanja, kar predstavlja pri nas tudi tlel programa, ki omogoča in bogati notranje življenje društva in formira močnejši društveni kolektiv. 2. Organizacijsko vprašanje je bilo v delu naših društev letos nerešeno v nekaterih osnovnih vprašanjih obstajanja in načina društvenega dela. Nepravilno pojmovanje fizkulturnih aktivov, telovadnih vodov in formiranja društev na teritorialnem principu, je onemogočalo večji in hitrejši razvoj naše organizacije. Menimo, da fizkulturni aktivi lahko obstajajo samo v mestih, treba jih je razvijati in jim pomagati ter koristiti pri tem iniciavo m pomoč sindikata, predvsem v manjših podjetjih, državnih ustanovah. ljudskih odborih itd. O aktivih mora voditi brigo telovadno društvo na ta način, da jih pripravlja na tekmovanja in jih počasi vključuje v reden program telovadne organizacije. Dosedanja praksa je pokazala, da telovadna društva ne nudijo stvarno pomoč aktivom, niti ne po organizacijskih vprašanjih, še manj pa z materialno pomočjo. Zato jc potrebno, da mestni odbori telovadne organizacije v sodelovanju s sindikalno organizacijo rešujejo ta vprašanja, kako in katera telovadna društva bodo vključevala aktivo v društvo tn za katere aktive ?e bo brigal direktno Mestni odbor. Perspektiva razvoja fizkulturnih aktivov pa je jasna, to je: z zagotovitvijo kadra in materialnih pogojev naj postanejo aktivi sčasoma telovadna ali športna društva. Sedaj je potrebno organizirati letne konference aktivov, kj r bodo sklenjene naloge za prihodnje leto. Iz dosedanjega izhaja, da moramo naloge in odloke dčuštveib skupščin na kratko določiti takole: 1. organizirati redne ura splošne telesne vzgoje. Dvigniti vsestranosl in raznovrstnost programa na višjo stopnjo ter dati največ važnosti organizaciji priprav za III. republiški zlet v letu 1950 ter vzporedno s tem razviti med člani propagando za II. savezni zlet fizkuUitrnikov leta 1931 v Beogradu. Pripraviti se za društvene prireditve in tekmovanja v letu 1950 na osnovi rednega dela v društvu, to je v okviril ur splošne telesne vzgoje. 2. Organizacijsko učvrstiti društvo n« osnovi telovadnih kategorij. Posebno pozornost pa posvečati delu in vključevanju pionirjev v telovadna društva v povezavi s štabi pionirskih odredov. IJčvr- Stran 2 stitl društveno upravo e prostovoljnimi delavci ter pojačatj odgovornost članov do nalog društva in nadrejenih vodstev. 3. Voditi dnevno borbo za pravilno vzgojo članov ne samo v fizičnem, temveč tudi v moralno političnem pogledu. To delo povezati z borbo naše Partije in našega naroda proti lažem in klevetam Informbiroja, ki hoče onemogočiti izgradnjo socializma v naši državi. Odgovor naših fizkultumikov bo še povečano delo na razvoju ljudskega fizkul-turnega pok reta m izgradnje naše organizacije. Na temelju prednjih nalog menimo, da mora obsegati dnevni red naših skupščin v društvih v osnovi tri točke: 1. poročilo in analiza dosedanjega dela; 2. referat o nalogah in o pianu dela v letu 1950; Na temelju poročila in referate na skupščini bi moral plan dela za leto 1950 vsebovati naslednje: a) program dela in prireditev v I. 1950; b) razvoj organizacije — plan dviga članov in prednjaškoga kadra; o) finančno-m« terjal m plan (finančno poslovanje in gradnje). Skupščino mora prinesti več predloogv o sami izgradnji in strukturi telovadne organizacije, sistemu njenih prireditev, kakor tudi predlog o imenu naše Zveze. Vsako društvo, mora v roku 7 dni dostaviti zaključke skupščine, plane dola in evehtuelne predloge okrajnemu odboru, kateremu bo služil ta material za pripravo njegove skupščine, a razni osvojeni predlogi bodo poslani višjim vodstvom. V zvezi društvenih skupščin hočemo opozoriti še na nekaj vprašanj; Vsa naša vodstva od okrajnih odborov naprej se morajo vpisati in aktivno sodelovati v enem telovadnem društvu. Naša društva naj izmenjajo način dosedanjega imenovanja (TD Ljubljana I, II. III, IV. itd.) in naj dosedanje ozko gledanje po tem vprafanjn ne onemogoča razvoja društva. Zato naj društva osvojijo imena kot n. pr.t TD Ljubljana — Tabor, TD Triglav — Šiška, TD Železničar itd. Imena lahko društva povzamejo tudi po tovarnah, kjer se društva ustanavljajo. n. pr.: TD Litostroj, prav tako se lahko povzamejo imena po poznanih , •, i m. .. ; i. • i, . i s 1 • n rp TD Skupščine bodo morali polagati veliko pozornost na piane za 1950. leto. Ena najvažnejših nalog društev bo, da materialno omogočijo svojim članom redno telesno vzgojo.Na sliki je načrt enega najmodernejših telovadnih domov v Jugoslaviji, ki ga gradi TD Tolmin ponačrtih arh. Kugli-ča in ki bo gotov prihodnje telo. Na skupščinah naj se osnuje zletni fond za III. republiški zlet. da omogoči društvom izdatke ob priliki zleta za kroje, uniforme itd. Prav tako je potrebno ne skupščinah pričeti z agitacijo za čim manjše uživanje' alkohola in nikotina, posebno pri mladini, kar naj ho naloge društva v borbi za pravilno vzgojo svojih članov. Vsi funkcionarji in inštruktorji glavnih, oblastnih in okrajnih odborov morajo prisostvovali vsaj na nekaterih društvenih skupščinah v mestu in na vesi. Zato morajo biti skupščine pravočasno javljene nadrejenim vodstvom. Prav tako ho centralni odbor neposredno pomagal pri organizaciji nekaterih društvenih skupščin, jih filma! in opisal v • časopisju. Pomoč za društvene skupščine je treba iskati tudi od mladinske, sindikalne ln frontne organizacije. Kolikor bodo društvene skupščine dobro pripravljene s predhodnimi posveto- OD U n V • uuiuo,iar uu cuu v J .... . v - — ■ •' — - - ..... * -- prvoboriteUih. udarnikih, nadalje TD vanjl na okrajih, toliko več imamo ga-Mladost, TD Udarnik itd. Ostanejo pa rancij za hiter in pravilen množičen raz-tudi lahko društva po krajevnih imenih. 1 voj telovadne organizacija. Skupščine organizacij Strelske zveze Da se letošnje skupščine strelskih družin kakor tudi skupščine okrožnih, mestni!) in oblastnih strelskih odborov čiin-bolje izvedejo, daje Izvršni odbor Strelske zveze Slovenije za vse skupščine naslednja navodila; Skupščine naj Imajo tale dnevni red: 2. volitev delovnega predsedstva, kondicijske komisije, zapisnikarjev in overovatedjev; 3 poročilo o delu organizacije in diskusije; 4. referat o bodočih nalogah in planu za leto 1950 ter diskusija; 5- poročilo nadzornega odbora; 6. volitve; 7. sklepi. Pri poročilu o dela organizacije le treba točno inalizirati vse uspehe in neuspehe. od prošle skupščine, oziroma ustanovitve do skupščine. Točno je treba formulirati, ka.i je vzrok napak oziroma uspehov, kritično preceniti delo odbora, kakor tudi poedinih členov, oziroma osnovnih organizacij. Pri sestavi plana za 1950. leto Je potrebno posvetiti posebno pažnjo; 1. številčnemu razvoju družine (oz. organizacije v okraju); 2. gradnji primitivnih strelišč; 3. rednim treningom in tekmovanjem; 4. ekspeditivnesti pri pošiljanju poročil in odvajaiju članarine. Izvolitvi novega odbora ie treba posvetiti veliko pažnjo. V odbor je treba izvoliti ljudi •/. dobrimi moralno fKili-jičriimi lastnostmi, ki imajo veselje do ‘dela in strelskega športa. Vprašanje prostih vaj v telovadni organizaciji Ze pred nekako tednom dni so se more biti napak, če dodamo še nekaj začele v Ljubljani prve predelave gimnastičnih ali prostih vaj. prostih vaj za leto 1949-50, ki so hkrati določene za III. republiški zlet. Ker Cesto čujemo tudi da mnogi naši iz-tem prvim predelavam nekateri okraj- kušeni strokovnjaki, ki delajo^ kot ni telovadni odbori ne posvečajo do- amaterski vaditelji v mnogih društvih, volj pozornosti, je prav, da smo si o vse preveč uporabljajo proste vaje in vprašanju prostih vaj na čistem. tudi telovadbo na orodju. Res je, da se je pred leti v naših predvojnih te-Na splošno je veliko govora o tem, lovadnlh organizacijah polagalo naj-da prostih vaj naša mladina ne ljubi več pozornosti na orodno telovadbo in in da te v glavnem samo zavirajo pri- na proste vaje. Zavoljo tega smo bili tok mladine v telovadna društva. Ta v teh panogah znani kot mojstri širom očitek je docela točen, toda tega niso sveta- Je pa tudi točno, da je bila »krive« proste vaje, marveč naši va- mnogo kje že tedaj uvedena atletika, ditelji, ki njihovega pomena in name- odbojka aIi košarka. Zakaj? Zatega-na niso pravilno tolmačili, niti jih delj ker je mladina to hotela. Ce to-mso pravilno uporabljali kot del sploš- rej danes hoče nekaj več, in ji orodna ne telesne vzgoje. Ce govorimo o pravi telovadba ter samo proste vaje več ne liniji splošne tejesne vzgoje, kakršna zado5čajo, je dolžna da si sama z bi morala biti v vseh naših telovadnih večj0 aktivnostjo v vaditeljskem delu, društvih, potem ugotovimo, da so tu z večjim vključevanjem najboljših mla-zastopane prvine vseh mogočih šport- dincev in mladlnk v redne vrste na_ mh panog v najrazličnejših oblikah. sih vaditeljev pribori tako obliko vad-Tu so telovadne igre, tu so prvine iz bene ure ki bo pristopnejša najširšim odbojke, košarke, rokometa in tudi p]astem mladine tako obliko vadbe, nogometa, akrobatike, vse do boksa, kakršno napredn’a mladina želi in ka-plavanja smučanja in kajpak tudi te- krgno naga socialistična skupnost tudi lovadbe na orodju. Vsem tem panogam podpira s sodelovanjem telovadne orje odmerjeno določeno mesto v uri gan^cije. splošne telesne vzgoje ki jo danes navadno kratko imenujemo »telovadba«. Kolikor pa se društvena telovadba Toda nekaj je pri tem odločilno, da je bo’j Približa idealu, toliko boli mora treba v glavnem pri vseh teh panogah b^ vaditelj Izurjen, toliko več =P°ri* uporabljati samo osnovne prijeme nih Pano* mora vsak v osnovah ob-take, ki so zmogljivi vsakemu nelzur^ vladati. Zlasti je to pomembno v dru-lenemu mlademu fizkulturniku. Ce to- štvih, k3er nimajo opremljenih telo-rej vključujemo — ali bi vsaj morali vadnic in igrišč in je treba nuditi mla-vkliučevati — v redno vnHhn osnovne dini panoge, za katere so dani v do-poBomost ustanavljanju strelskih dru- ' - , ,, ° °b0 0 " e ločenih krajih tn v določenih letnih Žin v indutrijskih centrih in pri KOZ, brvme vseh tortnih panog, pač ne ‘ T ako 1e vadif., nm določiti no, moralo tudi vse možnosti __—____________________ časih pogoji. Tako je vaditelj, ki zna samo odbojko ali košarko, prav tako slab, kakor tisti, ki slepo vidi ideal samo v svoji panogi In odklanja vse ostalo. Takega je potrebno poučiti mu pomagati, ga poslati v tečaje, ne pa njegovo delo kritizirati od strani. Vseeno je tu ali je ta vaditelj nogometaš ali kar koli že. Važno je samo to, da ravna narobe in da mora svoje znanje izpopolni« ter najti trezno razumevanje prav za vse panoge, ki se goje Plan ze leto 1950 naj bo realno sestavljen, odbor mora pri sestavljanju pregledati vse možnosti razvoja, kakor tudi težkoče, ki bi lahko ovirale razvoj organizacije v njihovim območju-Vsi okrajni oziroma mestni in oblastni odbori so dolžni pošiljati svoje delegate, ki bodo prisostvovali skupščinam svojih podrejenih organizacij in jim z nasveti pomagati. Vso pomoč morajo dati družinam predvsem OSO-i in MSO-ji. ko te sestavljajo plane za leto 1950. kajti od pravilnega razvoja osnovnih organizacij zavisi splošen razvoj strelske organizacije v LES. Pri sestavi planov je treba določiti vse možnosti gradenj primitivnih strelišč teko, da bo imela vsaka večja družina svoje lastne strelišče, kjer se bo nemoteno treniralo, planirati pa je treba tudi vsa tekmovanj« ter potrebe za leto 1950. Predvsem morajo OSO-i posvetiti določiti pa morajo tudi vse možnosti razširitve organizacije. V svoje plane pparla 1950 morajo vnesti vse organizacije sporni a- strelske družine „„ danski ln jesenski eros. Titovo štafeto, ,me=tno)9kimSinn Le *l)^)3na partizanki marš, patrolni tek. na sploštno feb 1» čKl * dBle*“8 "* morajo določiti predvsem osnovne orga- , . , / • „, . nizaojie, vse možnosti, kako bi uvedle (moetolh) skupščinah pa v svoje delo več kulturnega in zn ha v- »e izvoli 6 delegatov in za vsako družino nega živlenja. v okraju (mestu) še po enega delegata Pozivajo se vse strelske organizacije, da se takoj z vso resnostjo lotijo pri- Skupščine se sklicujejo po naslednjih terminih: 1 mo^jo izvesti svoje redne ^pVv» f S ti" aVo S *. «"ennnaSr tr^skI S,A .4'^n.1emn razvoju strelske or- 20. flocmihra I. L; ganizci.ie. 3. oblastni strelski odbori do 15. ja- Izvršni odbor Strelske zveze Slovenije. P« nas. Kakor vsako leto, tako so tudi letos celjske šole izvedle Jesenski cross. Množično je bila zajeta šola za učence v gospodarstvu raznih strok, kakor tudi ekonomski tehnikum in gimnazije. Rezultati: MLADINCI OD 14 DO 15 LET: 1030 m: 1. Berglez Slavko, 2. Mra-mec Danilo, 3. Grilec Stanko. MLADINCI OD 16 DO 13 LET; 1530 m: 1. Bercko Herman, 2. Jančič Zoran, 3. Zame Lado. ČLANI 2000 m: 1. Dekleva Jože, 2. Novak Franc, 3. Zorko Lado. MLADINKE OD 14 DO 18 LET: 890 m: 1. Bernard Anica, 2. Aubajter Marija, 3. Zorko Pija. Med tekači je bilo precej talentov v atletiki ki bodo med seboj še tekmovali. Ekonomski tehnikum, MLADINCI OD 14 DO 16 LET; 1. Sotošek Vlado, 2. Vrečar Jože, 3. Lopatec Anton; MLADINCI OD 16 DO 18 LET: 1. Kuštrin Vlado, 2. Bolha Dominik, 3. Ogrizek Albert. Člani pa so prišli vsi istočasno na cilj. • V Domžalah so fizkulturniki proslavili 30-letnico SKOJ-a. 22. t. m. so fiz-kulturniki okraja Kamnik organizirali štafeto, ki je obšla vsa večja naselja okraja ter drugi dan prinesla v Kamnik na festival pozdrave in resolucije krajevnih mladinskih organizacij in aktivov. V nedeljo pa so bile športne tekme v atletiki, odbojki in nogometu. Rezultati v atletiki so bili naslednji: Mladinci: 60 m: Zalokar (M) 8,7; skok v daljino: Kovač (D) 5,50; krogla: To-maševič (D) 11,72; met kopja: Kovač (D) 43,90; skok v višino: Zupan (Mi 147 cm. Mladinke: 60 m: Kavčič (M) 9,9; krogla: Osredkar (D) 10 m; skok v daljino: Ogrinc (FA G) 3,80; skok v višino: Stele (K) 122; met žoge: Oblak (FA G) 22,25. 16. oktobra je bilo v Šempetru atletsko prvenstvo srednješolske mladine. Tehnični rezultati: višja gimnazija, moški: tek 100 m: 1. Gomilščak Julijan (Šempeter) 12 sek., 2. Zorzut Zoran 12,2; tek 1080 m: Tratnik Slavko (Pristojna), 2. Cbekli Anton (Šempeter); met krogle: Muha Janko (P), 2. Dežjat Franc (Tolmin); skok v višino: 1. Muha Janko (P), 2. Zorzut Zoran (Šempeter); skok v daljino: Gomilšček Julij (Šempeter), 2. Muha Janko (P); met kopja: 1. Dežjat Franc (Tolmin), 2. Medvež Oton (P); balkanska štafeta: 1. gimnazija Šempeter, 2. gimnazija Postojna. Zenske, višja gimnazija: Tek 60 m: Logar Joža (Tolmin), 2. Manfreda Danica (T); tek 800 m: Humar Darinka (Šempeter) 3,01, 2. Mervin Pie-rina (Šempeter) 3, 4, 9; skok v daljino: 1. Lapajne Marija (T) 2. Manfreda Danica (T); skok v višino: 1. Rusbah Cvetka (T), 2. Sever Mara (P); met krogle: Grilanc Silva (Šempeter), 2. Kolenc Vera (T); štafeta 4x60 m: 1. Učiteljišče Tolmin, 2. PoSfhjna; unlJel, nižja gimnazija: tek 100 m: 1. Saksida Ernest (Šempeter), 2. Rutar Janko (T); tek 800 m: 1. Kemperle Ivan (T), 2. Troh Pavel (Idrija); skok v višino: 1. Logar (I), 2. Lisjak Srečko; skok v daljino: 1. Lisjak Srečko (Ilirska Bistrica), 2. Stergar Bogdan (T); met krogle: 1. Saksida Ernest (Sp), 2. Tre-tina Albin (T). Nižja gimnazija, ženske: 1. Ferfolja Jožica (Sp), 2. Škrbec Francka (Stari trg); tek 500m: 1. Poljanec Mira (I), 2. Šinkovec Vida (Cerkno); skok v daljino: 1. Šinkovec Vida (C), 2. Ferfolja Jožica (Sp); skok v višino: 1. Škrbec Francka (Stari trg), 2. Poljanec Mira (I); štafeta 4x48 m: 1. Stari trg, 2. Cerkno. Ker torej po programu Telovadne organizacije sprejemamo v redno delo kar več snovi, bi ravnali napak, če bi proste vaje kratkomalo izključili. Nasprotno, tudi prostim vajam moramo posvetiti primemo pozornost, toda v srazmerju z drugimi panogami. Za vse, športe so strokovnjaki izračunali vrednost fiziološki učinek ob določenih pogojih na določeni del organizma itd. Kakšno vrednost imajo tedaj proste vaje? Vsekakor se človek pri njih razgiblje in tudi enakomerno okrepi. Pridobi občutek za ritem in skladno gibanje, kar je v nernaii meri pogoj za vsako uspešno fizično storitev. Prične se zavedati svojih gibov in vse to ima silen pomen — če hočete — tudi za umsko raven posameznika. V današnji socialistični stvarnosti pa je pri množičnih prostih vajah posebno pomembna podreditev posameznika skupnosti. Posameznik na množičnem nastopu ne pomeni ničesar, polno se uveljavi le kot član kolektiva. Močno pomembno- je tudi dejstvo, da prav proste vaje omogočijo nastopanje vsem tistim fizkultumikom, ki se zaradi svoje povprečnosti kot posamezniki nikjer ne morejo uveljaviti. In končno so proste vaje za danes še zmeraj najvažnejša snov, s katero morejo naše osnovne organizacije pokazati plod svojega dela v obliki množičnih nastopov. Hkrati so ti nastopi, ki se povsem razlikujejo od drugih množičnih tekmovanj, mogočno propagandno sredstvo za vključevanje novih množic mladine v fizkulturne organizacije. Tako bomo torej proste vaje še gojili v okviru splošne telesne vzgoje. I-e nekaj pri tem ne bomo pozabljali: v rednih vadbenih urah se bomo zamudili vsakokrat samo največ 10 minut pri prostih vajah. Prekiniti bo treba s prakso »mlatenja« prostih vaj po cele ure in to običajno samo zadnje tedne pred nastopi. Da pa Je to izvedljivo, morajo okrajni vaditelji že sedaj poskrbeti, da se v društvih takoj pri-čno baviti s prostimi vajami. Po drugi strani pa bo moralo tudi vodstvo Telovadne zveze letos In v bodoče oskrbeti in izdati proste vaje pravočasno ter jih izbirati glede težine tako, da bodo laže pristopne mladini, Le na tak način bodo proste vaje dobile v naših društvih tisto mesto, ki jim no niihnvi vrednosti pripada’ hkrati pa ne bodo več neprijetno breš me vaditeljem ter vadečim članom. vi r p; Tablica prvenstva 10 8 1 1 01:60 17 10 « 2 2 101:53 14 10 0 2 2 87:67 14 10 B 1 S 84:71 10 9 $ 1 5 70:59 7 10 3 1 « 60:10« 7 10 1 1 7 75:81 5 9 1 1 « 43:91 8 Ved sto mladih delav- Srbija BEOGRAD — Prvo atletsko tekmovanje po ligaškem sistemu v naši državi je bito euipno prvenstvo Srbije. Liga LR Srbije jo veliko pripomogla k dvigu in razvoju atletike m pridobivanju novih tanunirauiu atletov v Lit Srbiji. boiicio-V&io je 13 inoSkih in 15 ženskih ekip. liorba za prvo mesto v konkurenci žen-skin ekip je bila ined Pobedo iz Seute In Proleterjem jz Zrenjanina, med moškimi pa med Železničarjem (Beograd) in AK Beogradom. Po končanem tekmovanju je prvih pet moških ekip doseglo naslednje rezultate: 1. Železničar (Beograd) 36.396, 2* Beograd 34,681, i. Zorka (Šabac) 34-313, 4. Crvena zvezda II. Beograd 34.247, 5. Napredak, Kruševao 31.170 točk; med ženskimi ekipami pa je prva Pobetia (Senta) 21.794, 2. Proleter (Zre-njanin) 17.964, 3. Sloga (Novi Sad) 17.560, 4. Zorka (Šabac) 17.328, 5. Železničar (Beograd) 15.980. Najboljši rezultati tekmovanja so bili naslednji: moški na 100 m — Cikoš (Proleter) 11.6; 400 m: Trifunovič (Bgd) 53 2; 1500 m: Krstič (Žel.) Beograd 4:16.4; 5600 m: Markovič (Žel) 16:15.4; višina: Petrovič (Žel) 170; daljina; Radovanovič (Bgd) 681; troskok: Radovanovič 13-6; krogla: Jclisijevič (Žel) 13.43; kopje: Stankovič (drv. z.) 5162; disk: Ko-larov (Sombor) 45.05 in 4X100 nit Železničar 46.6; — članice 1110 m: Marič (Žel) 13*6; 803 m: Bogdanovič (Žel) 2:43-8; višina: Jovanovič (Zorka) 140; daljina: Todorovič (Sloga) 455; krogla: Sabo (Pobe-da) 10.41; disk: Homoja (Pobeda) 33-06; kopje: Plavšič (d. zv.) $121; 4X100 m: Mladi Radnik 57.08. PRIŠTINA — Atletsko prvenstvo posameznikov kosovako-metohijske oblasti je bilo obenem prvo večje organizirano atletsko tekmovanje v te,,, kraju. V prvenstva so sodelovali tekmovalci Prištine, Peči, Prizrena, Trepče in nekaj posameznikov iz manjših mest. Najboljši rezultati so bili na 100 m: Kojič (Trepča) 11.7; 1500 m Parlič (Priština) 4:54.0; 5000 metrov: Binčevič (Jedinstvo) 15:36.2 In v štafeti 4X100 m Priština 48-2. BEOGRAD — V drngem dela republiške boksarske lige Srbije 80 ee vodile težke borbe v spodnjem delu lestvice. Do konca so preostale še tekme med Železničarjem (Beograd) ln Dinamom (Pančevo), ki ne bodo spremenile vrstnega reda na tablici. Najboljšo organizacijo tekmovanja sta Imeli Podrlnje (Sabae) je naslednja; Edjšeg Pcdrinje Jedinstvo Sloga Železničar Srem Metalao Dinamo aktivni fiakulturniki. Delavci igrajo košarko, odbojko, tenis, nogomet, so zelo dobri atleti, boksarji in rokoborci, ter dosegajo dobre uspehe v tekmovanju z drugimi kolektivi. S prostovoljnim delom so zgradili nogometno igrišče. Najaktivnejši člani so učenci v gospodarstvu. Na zadnjem občnem zboru društva so s« člani obvezali, da bodo do 1951. leta zgradili moderen stadion za 20.000 gledalcev- Hrvatska ZAGREB — V organizaciji jesenskega crossa so doslej dosegli najboljše rezultate telovadna društva V. In VII. rajona, ki sta presegla svoje obveze: v petem rajonu je teklo 3036 lizkulturnikov (obveza 269(1), v sedmem pa 160« (obveza 1600). Pionirske organizacije so nnsopile na erossu z 9408 pripadnikov, kar Je za 532 manj od obveze. Zelo dobre rezultate so dosegla telovadna društva: I. rajon 5420 (obveza 5500), III. rajon: 1461 obveza IS00), VI. rajon 2444 (obveza 3000), II. rajon 1954 (obveza 3000), IV. rajon 047 (1450), »Rade Končar« 327 (500). Od športnih društev Je doslej le Dinamo presegel svoje obveze. Namesto 150 članov (obveza) je teklo 181 članov. Kvalitetni cross, na katerem bodo sodelovali najboljši tekmovalci posameznih zagrebških društev, bo 30, oktobra. VARAŽDIN — V okviru proslave 20-1 »-'trlice varaždinske Slobode je bil varaždinski nogometni turnir, n* katerem so nastopile ekipe Mladosti in Jedinstva iz Zagreba tor do-mači društvi Teketilao in Sloboda. V finalni tekmi je Tekstilac premagal zagrebško Jedinstvo z 1:0. ZAGREB — V okviru rokometne lige 8 lavi! svojo knjigo o smučanju, v kateri je obtožil sam sebe poleg ostalih švedskih smučarskih prvakov. Povedal je. da je bil on sam na tud! ostali navaden profesionalec Ta knjiga je dvignila v Švedski mnogo prahu In Izgleda, da bo škandal v zvezi z njo Ivkov : Stockl 1:0 Gruber : Ko-peeky 1:0, Šiška : Orienter remi. Ko dan j: V nogometni tekmi med nogo- J p r ezenta noama Romunije in Albanije — 4 —A - m- : 1 —— — m, 4 -J -v, 1 T*i «-« «« : ■« C* -r— a ,1 I in, It" zv Tl 0 1 n 7 .nh oTI A 7 I metnimi reprezentancami Danske in Švedske je Danska zmagala z 3:2. B reprezentanca Švedske je -premagala B reprezentanco Danske s 4:1. Bukarešta: Nogometna tekma med re- je končala neodločeno 1:1. Varšava: Boksarska reprezentanca Var- šavo je danes premagala boksarsko reprezentanco Prage z visokim rezultatom 12 :4. Zvezna košarkaška liga METALAC i ENOTNOST 31:29 (12:13) V regularnem času se je tekma končala neodločeno 27:27. V. nadaljevanju dvakrat po pet minut je Metalac zmagal s tesnim zerzultatom. Kljub temu, da je za časa tekme deževalo, je igra imela veliko razburljivih momentov. Moštvo Enotnosti je igralo požrtvovalno toda zaradi slabih metov na koš, ni moglo realizirati svojo moč. S to zmago si je Metalac zagotovil peto mesto v zvezni košarkaški ligi. Reuresenianca Vol vodiš® s Jus&sSaviia B 4s ^ (1:0) Beograd, 30. oktobra. Kljub slabemu vremenu jo današnji tekmi med reprezentancama Vojvodine in Jugoslavije B prisostvovalo okrog 3000 gledalcev. Tekma je bila na stadionu Grvane zvezde. Moštva so nastopila v sledeči postavi: Jugoslavija B: Popadič, Dnbraveič (Medved), Kašsnin, Mantula (Priti), Zvekano-vič), Palfi (Drenovac). Ognjanov, Lovrič, Peeenčič, Janervski (Boba Mihailovič), Dvornič (Strnad). Vojvodina: Vaslč, Ičopilovič, Avramo-vič, Boš kov, MilovanoV, živkovič (Janjič), Kranfilovič, Veselinov, Birman, Krstič, Vclker, Šerceg. Gole so dali Karanfilovič v 13. minuti, Hirrnan v 63. minuti, Medved avtogoli v 64. in 89. minuti za Vojvodino in Mihailovič v 88. minuti za B-reprezentanoo. Sodil je Sarajlič iz Beograda. Reprezentanca Vojvodine je igrala bolje od gostov. Igralci Vojvodine so izredno dobro kombinirali in s-treljali iz II. kolo: Gligorič : Miiller 1:0, Milič : Beni 1:0, Božič : Keller remi, Nedeljkovič : Galia 1:0, Matanovič -Grager 1:0, Ivkov : Stockl 1:0, Gruber : Orienter 0:1, Šiška ; Kopecky remi. ^ ,4 Nastopili so hladni dnevi. Kmalu Bo sneg pobelil tudi Planico, ki je sedaj še gola. — Na sliki vidimo ing. Blou delca s svojimi sodelavci, delavci, ki pripravljajo skakalnice za zimsko sezono cem in Gajserjem. Zmagal je Škerjanc, član Železničarja. Istočasno z mladinci so tekmovali tudi člani, pri katerih je prvi prispel na cilj Bunc, elan Jadrana. Tehnični rezultati: Pionirji, 598 m: 1. Lazar (Jadran) 2:11, 2. Zupančič (Železničar) 2:13, 3. Kern (Žel.) 2:15. Mladinci, 1380 m: 1. Škerjanc (Žel.) 4:48, 2. Gajger (Žel.) 4:41, 3, Markovič (Jadran) 4:44-ciani, 1300 m: 1. Hune (Jadran) 4:43, 2. Sočan (Žel.) 4:46, 3. Konič (Žel ) 4:47. MI to iesfl Zatopdk z akljufil liste meimrnk rdroritov w teku isa metrov Tako ali podobno se izprašujemo o znamenitem tekaču Emilu Eatopku, ki s svojimi odličnimi rezultati v tekih na 5-000 in 10.000 m preseneča vso svetovno športno javnost. Zgodovino klasičnega teka na 10.000 m je začel kanadski Indijanec Lonis Bcnett, Zatopek pa jo bo morda zaključil. Lahko se tiamreč zgodi, da ga bo premagal nov, še bolj vzdržljiv športnik, toda to je vprašanje, na katerega nam odgovori lahko samo bodočnost. Kdaj se je pojavil tek na 10.000 ml Leta 1863 je bilo v Ameriki prvo tekmovanje v teku na tej progi. Zmagal je spredaj omenjeni Louis Benett, ki je dosegel lep čas 31:29.0. Šele po 40 letih _se je pojavil na tekmovalni areni nov tekač, ki je izboljšal prejšnji rekord s časom 31:02,4. Leta so minevala, lista rekorderjev se je večala, pravtako pa so se boljšali tudi rezultati, V arenah so se pojavljali znani tekači: Nurmi, Bitola, Sailminea Mački, leta 1914 pa že Vinjo Heino in nato Emil Za-toiptk, sedenji rekorder. SVETOVNI REKORDI NA 10 080 M: 1863 Louis Benett (Kanada) 1983 Arthur Shrubb (Anglija) 1989 Jean Bouln (Francija) 1921 Pavao Nurmi (Finska) 1521 Willie Bitola (Finska) 1924 IVillie Ritola (Finska) 1924 Paavo Nurmi (Finska) 1637 Umeri Salminen (Finska) 153.8 Taisto Maeki (Finska) 1633 Taisto Maeki (Finska) 1944 Viljo Heino (Finska) 1943 Emil Zatopek (CSS) 29:27,2 29:21,2 ki ga je dosegel dolgin Finec Maeki, učeneo Nurmi ja (29:52,6), je povečal zanimanje šport- 1949 Viljo Heino (Finska) 1943 Emil Zatopek (CSR) Že čas, slavnega nikov za teke ha dolge proge. Leta 1344 pa je svet ponovno zastrmel, ko se je posrečilo Finca Heinu izboljšati rekord kar za 17,2 sekunde. Nad tem uspehom je strmel ves svet, strmel pa je tudi Paavo Nurmi. Ali so bo našel še kdo, ki bo premagal Heinov čast Našel se jel Toda to ni bil športnik, iz dežele ^tisočerih jezer«, temveč E nul Zatopek, ki j e 11. Junija 1949 v industrijskem šlezlffckem me-stn Ostravi dosegel nov svetovni rekord v času 29:28. Septembra meeca pa se je pojavil nenadoma na tekališču v Helsinkih zopet* Viljo Heino in izboljšal Zatopkov rekord za eno sekundo (29:27,2). Potem pa je postala borba za rekord še težja in večja, Zatopek je dvakrat, zamen poizkusil zrušiti stari rekord (Bukarešta 30:01.2 in Vitkovice 29:38.9), tretjič 22. okt. pa se mu je v Vitkovici posrečilo doseči nov rekord z odličnim časom 29:21,2. Oe vzporedimo vmesne čase Zatopka in Hein« bi tablica izgledo takole: 31:29,6 ZATOPEK HEINO 31:02,4 lOfiO m 2:55 2:35,2 30:58,8 2909 m 5:56.9 5:47,0 39:49,2 3C90 m 8:45,0 8:47,8 39:35,2 4090 m 41:42,9 11:44,0 30:23,2 5090 m 14:38,6 14:44,0 39:06,2 6930 m 17:36,9 17:43,8 30:05,6 7030 m 29:33,5 20:43,2 30:02,0 8900 m 23:33,0 23:44,0 29:52,5 8000 m 23:33,0 23:44.0 29:35.4 S090 m 26:38,5 25:37,4 29:28,2 18390 m 29:21,2 29:27,2 Dinamo (Niš) : Kladivar (Celje) 4:1 (2: O) Na svoji turneji po Sloveniji je gostovalo v torek 25. oktobra v Celju na Glaziji‘moštvo Dinama iz Niša ter odigralo prijateljsko tekmo z domačim Kladivarjem. Domačini so nastopili v spremenjeni postavi, ki se pa ni obnesla. Čeprav je bila igra v glavnem ravnopravna, je Kladivar zaradi zelo slabe obrambe tekmo visoko izgubil. Izkazal se je edino vratar, ki je rešil moštvo še večjega poraza. Gostje so zaigrali zelo dobro ter prikazali hiter ter kombinatoren nogomet. Odlikovali so se predvsem z odličnimi strelci. Sodil je Presinger Mirko zelo dobro. 11 ud ar : Kladivar 3:2 V četrtek se je odigrala v Celju pokalna mladinska tekma med mladino Rudarja ter mladino Kladivarja. Tekma je bila zelo lepa in izkazalo se je, da imajo slovenska moštva prav dober mladinski kader. Rudar, ki je nastopil kompleten, je že v sedmih minutah dosegel tri gole zaradi napake srednjega krilca. Toda Kladivar se ni zbegal, temveč je prešel v premoč, katero je obdržal do kraja igre. Posebno v drugem polčasu so se vrstili mnogi napadi na Rudarjeva vrata, kjer sta bila dosežena dva gola z glavo. Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker si ie moštvo Kladivarja zaslužilo zmago. vsakega položaja. Posebno sa je odlikoval golroan Vasic, Karanfilovič, Krstič in Finmn. B-moštvo državne reprezentance je igralo zelo slabo. V moštvu ni bilo medsebojna soglasnosti, igrali so več posamično kot pa kolektivno. Že v 9. minuti ja Firman imel možnost, da za svoje moštvo doseže prvi gol. toda Popadič je je v lepem stilu obranil. V 13. minuti je Karanfilovič dal prvi gol. Po tem golu je Vojvodina vseskozi napadala po levi strani, ker je desna stran B-moštva igrala zelo slabo. Tudi v drugem polčasu je Vojvodina igrala odlično. V 63. minuti je KaJanin odbil žogo z glavo proti levi zvezi Vojvodine. ta je z glavo podala Pirmanu, Ki je ostro streljal in potresel mrežo. Izmena v drugem delu igre moštvu B-repre-zeniance ni prinesla večje koristi. V 64-minuti je Medved z avtogolom povišal rezultat na 3:0 v korist Vojvodine. Proti koncu v 88. minuti je Boba Mihailovič iz daljave 20 metrov krasno streljal in zmanjšal rezultat n.a 3:1. Toda eno minuto pozneje je Medved z novim avtogolom povišal rezultat na 4:1 v korist Vojvodine. Sodnik Sarajlič je bil slab- Plenum Atletske iveie Slovenile V SLOVENIJI IMAMO 46 ATLETSKIH DRUŠTEV IN SEKCIJ S 1573 ČLANI Ljubljana, 30. okt. V stekleni dvorani na Taboru je bil danes redni plenum atletske zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo 20 delegatov društev iz vse Slovenije, v katerih goje atletiko. Iz poročil odbornikov AZS je bilo razvidno, da je zabeležila atletika v Sloveniji, kljub nekaterim objektivnim težkočam zlasti kar se tiče pomanjkanja materiala in vodečega kadra, lepe uspehe. Posebno razveseljivo ’je dejstvo, da je poraslo število društev in sekcij od 31 na 46, čeprav je treba pripomniti, da vsa ta društva in sekcije niso aktivne in da mnoge, ki sicer delujejo, ne vzdržujejo z zvezo pravilnih odnosov. Dogajajo se celo primeri, da vidnejša društva ne pošiljajo pravočasno ali sploh ne poročil o tekmovanjih, kar zelo otežko-ča delo AZS. Obenem s porastom društev se je povečalo tudi število verificiranih atletov in atletinj, in sicer od 1451 na 1573. Omeniti je pri tem treba tudi dejstvo, da se je dvignil odstotek delavske mladine, čeprav še zdaleka ne dosega tistega števila, kot bi ga moral. Pri delu zveze je prišlo tudi do nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti, zlasti pri obveščanju društev o važnih tekmovanjih, za ikar pa nosi odgovornost v največ ji meri Atletska zveza Jugoslavije zaradi svojega skoraj izključno telegrafskega poslovanja z AZS. V splošnem se je iz poročil razbralo in bilo tudi poudarjeno, da je opaziti napredek predvsem v tehničnem pogledu in manj v organizacijskem. V kakovosti tekmovalcev je bil dosežen napredek posebno v metih in tekih na dolge proge, kar za sprinte in teke na srednje proge ne moremo trditi, čeprav so posamezniki dosegli odlične rezultate. NAČRTI IN SKLEPI ZA PRIHDNJOST Glavna naloga v tehničnem pogledu je uvedba sistematičnega treninga že v naslednjem mesecu po vseh atletskih društvih in sekcijah, ker se bo le na ta način mladino dejansko vključilo v atletiko, da ne bo nastopala le kampanjsko in da bo za tekmovanja dobro pripravljena, dalje je treba poglobiti sodelovanje z množičnimi organizacijami, preko katerih naj bi se pridobivali tako novi kadri kot tudi tekmovalci, _ organiziranje prvenstev šol, prirejanje^ tečajev, Izdaja priročnikov za treniranje, objava 3 mesečnih strokovnih programov za treninge itd. Po referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri je bila iznesena vrsta predlogov za izboljšanje dela v organizacijskem pogledu. Ker je zveza nastavila svojega inštruktorja, ki bo potoval tudi po terenu, se bo nedvomno dvignila tudi splošna raven slovenskih tekmovalcev, ki so doslej pogrešali strokovno vodstvo. Na zaključnem plenumu še je pre-diskutiralo tudi možnosti programa tekmovanj za prihodnje leto in določilo kraje, v katerih se bodo predvidoma Izvedle najvažnejše tekme, za katere pa se še ni moglo določiti točnih datumov, ker zveza še ni prejela za prihodnje leto od rASAJ-a koledarja prireditev. Ali si že poravna! naročnino S Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« s Ljubljani g Odgovorni urednik Igor Prešeren e Uredništvo in uprav« Ljubljana, Tabor B Telefon 33-8% ob nedeljah popoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave St, 6-906034