Št. 49.
Mapibox», «£sxe 8. decembra JLSIO,
Tečaj LXIY
List ljudstvu V
in zabavo.
Zahaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavetrijski ■dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina so pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošUja do odpovedi. — Udje Kato'. tokovnega društva* dobivajo list brez posebne naročnine* — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Ste v. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: KoroSkt
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Zu inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inaerati se sprejemaj do srede zjutraj. — Ne«
zaprte reklamacije so poštnino proste.
GoTor poslanca Roškarja v poslanski zbornici dne ŠO.noT.
1910.
(Po etenografičnsm zapisniku).
Visoka zbornica! Zdi se, da je nastalo vprašanje glede draginje, o katerem se razpravlja, mnogo bolj.iz nekega obžalovanja vrednega razrednega boja, nego-li iz resnične bede mestnega in obrtnega prebivalstva. Protiagrarci ravnajo ž njim enostransko in bi bile posledice za vse avstrijsko prebivalstvo silno škodljive, Če bi se uresničile vse te zahteve.
Nočem tajiti, da imamo sedaj draginjo. Draginjo živil je povzročila zadnja leta cela vrsta okolnosti.
Čudno je, da govorijo socialni demokratje tukaj v. visoki zbornici skoro izključno le o draginji mesa in kruha. Ali so postala edino živila dražja? Se li niso vsi obrtni izdelki že mnogo prej primerno veliko bolj podražili?
Moral bi ponavljati, ako bi hotel vse natanko in podrobno izvajati. Gosp. poslanec dr. Danim je pred kratkim tako obširno in jasno s številkami dokazal, da se začenja draginja pravzaprav Šele na, Dunaju. Že iz tega se razvidi, da je očitanje, češ, da smo mi kmetje mesni oderuhi, neopravičeno.
Moja želja pa je, zastopati koristi onih, ki so me semkaj poslali in nekoliko opisati razmere na deželi, ki jih bržčas naši nasprotniki niti ne poznajo.
Mora se pač priznati, da je suša zadnjih dveh let napravila kmečkemu prebivalstvu marsikatero razno. Ni bilo lahko to prenesti, priskočila nam je sicer država nekoliko na pomoč, vendar je bila ta pomoč navadno že prepozna. Splošno nikakor ni bilo zadostna, da bi v resnici odvrnila draginjo, čez katero se danes vse pritožuje. Zadostuje, ako navedem, da je došla krma in slama v nekaterih krajih Šele meseca maja in junija prihodnjega leta, ko je bila, vendar paša že mnogo prej, da se ohrani živina. Kot nadalj-ni dokaz bi si dovolil navesti, da se je moralo v mojem volilnem okraju v enem edinem kraju v enem dnevu zaklati v sili i9 komadov živine. Meso se je sicer med ljudstvo razdelilo oziroma deloma prodalo, vendar ni prineslo to nobenega liaska, ampak le škodljive posledice. Tudi skoro ne verjamem, da bi bilo mogoče tudi v bodoče tako poceni pridelovati, kakor se je svoj čas godilo. Takrat smo poceni pridelovali, ker smo bili vsled razmer k temu prisiljeni. Takrat smo prodajali živino met. stot za 40—45 K. Da živinorejec pri tem ne more izhajati, bom pozneje dokazal. Pri današnjih cenah se pridelovalni stroški ne pokrijejo. Pridelovalni stroški sc se tudi vsled podraženja delavcev povišali. To se je že pogosto povedalo v visoki zbornici. Vendar se zdi, da tega nihče noče upoštevati, da nimamo na deželi skoro nič več delavcev.
V mnogih slučajih je posestnik, kmet, obenem tudi hlapec, njegova žena je dekla, in oba morata oskrbovati vse delo. Storila, kar storiti moreta, več kot je mogoče, pa nihče ne more storiti. Ako bi imela potrebno delavsko moč, bi bilo gospodarstvo boljše in bi se tudi več pridelalo, (Odobravanje.) Rad bi tukaj pojasnil, kak je pravzaprav pri današnjih razmerah resničen zaslužek. Štajerska je dežela, ki je za živinorejo jako pripravna, in živinoreja je talcorekoč najboljši vir, kjer moremo doseči najboljše dohodke. V-sled podraženja vsega, česar kmetovalec ne more u-trpeti, vsled okoliščine, da so se davki najmanj za 100 odstotkov proti onim v sedemdesetih letih povišali, mora kmet skrbeti, da vse te izdatke pokrije. V-prašal bi torej, koliko more pri današnjih ugodnih razmerah glede cen pri enem komadu živine na dan zaslužiti. Dovoljujem si navesti najugodnejši slučaj, kjer se da kaj doseči. Vzemimo, da se pita en par volov; v teku 4Yi let postanejo lahko v najugodnejšem slučaju 15 meterskili stotov težki. To pa se že ne da več doseči z navadno icrmo,. Tukaj se morajo že rabiti močna krmila, ki se pa dobijo le z velikimi stroški. Ako smo v stanu danes take vole prodati na- Štajerskem po 80 K za meterski stot, potem smo s tem seveda popolnoma zadovoljni. Ako se pa upošteva krma za 4'/» leta, sledi iz tega, ker smo pač v stanu prodati te vole za 80 K meterski stot, torej za 1200 K, da imamo na dan 1 K dohodkov. Pri tem pa je všteto vse: navadna krma, močna krmila, trud in delo, ste-lja, tudi izdatki pri hlevu. To je najugodnejši slučaj. Pri teh cenah se torej pitanje komaj izplača. Kako se naj pa izplača pri mnogo nižjih cenah, kakor so navadno? V največ slučajih — sam sem to izračunil —" je komaj mogoče doseči na dan 25 do 30 vin. od enega komada živine.
Iz tega sledi, da je posestnik tisti, ki mora najceneje, ne najceneje, ki mora zastonj delati. Rad bi velecenjene gospode od one strani, ki nas imajo za živinske in mesne oderuhe, vprašal, koliko bi stal en par volov, ako bi si računali mi isto dnevno plačo, ki se mora dajati v mestih delavcem? V mestih in posebno pri industriji menda ne bo delavca, ki bi delal pocl 3 K na dan. Koliko bi stalo meso, ako bi bili delavci na deželi tako plačani? Gospoda moja! Ta preračun prepustim vam samim, dobro bi bilo, ako bi ga hoteli izvršili. Prišli bi gotovo do drugega zaključka in bi rekli: Ne, kmei ni mesni oderuh. (Odobravanje.)
Zelo pogosto, gospoda moja, se je tukaj poudarjalo, da, če bi enkrat cene padle, bi s tem ne bili o-škodovani mali in srednji kmetje, ampak veleposestniki. Dovolim si vam dokazati nasprotno. Srednji posestniki pridelujejo največji del živil. To se razvidi iz naslednjega. Poslužujem se tukaj uradnih poročil, ki so gotovo resnična. Zadnje štetje se je vršilo leta 1902 v mesecu juniju in se je naštelo 9,025.208
komadov goveje živine in 4,365.072 svinj. V resnici pa jih je gotovo več. Imel sem Že večkrat priložnost, biti pri takih štetjih in sem jih že tudi sam' vodil. Videl sem, da mnogo posestnikov nikakor ni bilo voljnih, naznaniti polno število živine, ker so imeli ne popolnoma neopravičen strah pred davčnim vijakom gosp. finančnega ministra. Bilo bi torej gotovo nekaj več.
Takrat so bili obrati po velikosti razdeljeni v
9	razredov, in iz tega sledi, da imajo posestniki do 1 hektarja zemljišča 418.454 komadov živine ali 4'5%; od 1 do 2 ha zemljišča 813.553 komadov ali 9'1%„ od
2 do 5 ha zemljišča 1.975.503 komadov ali 21'8%, od 5 do 10 ha zemljišča 1,612.774 komadov ali 17'9%, od
10	do 20 ha. zemljiš-a 1,726.258 komadov ali 19'1%, od 20 do 50 ha zemljišča 1,493.417 komadov ali 16'6%, od 50 do 100 ha zemljišča 301.713 komadov ali 3'4%.
Tukaj številke močno padajo; čez 100 ha zemljišča naprej naraščajo zopet nekoliko, a se ne dajo spraviti v nobeno razmerje z drugimi, kajti znašajo samo 679.536 komadov ali 7'5%.
Iz tega je pač razvidno, da. zadene in mora zadeti vsako padanje cen na vsak način male in srednje posestnike.
Dovolil bi si tudi glede svinj navesti statistiko. Tukaj opazujemo skoro isto razmerje, kajti Štelo se je do 1 ha zemljišča 368.690 komadov ali 8'5%, od 1 do 2 ha zemljišča 445.146 komadov ali 10'2%, od 2 do
5 ha zemljišča 981.S35 komadov ali 22'5%, od 5 do
10 ha zemljišča 808.701 komadov ali 18'5%, od 10 do 20 ha zemljišča 872.291 komadov ali 20%. od 20 do
50 ha zemljišča 674.273 komadov ali 15'4%, od 50 do 100 ha zemljišča 103f6?l komadov ali 2'5%, nad 100 ha zemljišča 105.335 komadov ali 2'4%.
Iz tega pač sledi, da je pri živinoreji sploh i-sto razmerje. Ponavljam, da izreja mali in srednji kmečki stan največ živine in da je torej z vsakim padanjem cen najbolj prizadet.
Na kmečki stan, ki ima 2 do 50 ha zemljišča, pride 6,611.952 komadov goveje živine ali 75.4%. Na veleposestvo pa samo 10'9%. Pri svinjereji ostane razmerje skoro nespremenjeno, in sicer imajo kmetje 3 milijone 337 tisoč 200 komadov ali 76'4%, od tega najmanjše posestvo do 2 ha 18'7%, med tem ko odpade na veleposestvo samo 4'9%.
S tem je trditev, da bi bili pri padanju živinskih cen samo veleposestniki prizadeti, popolnoma o-vržena in doprinešen dokaz, da redijo kmetje zelo pogosto živino pod lastnimi stroški.
Predbaciva se nam tudi, da nikakor nismo v stanu toliko pridelati, da bi se mogla pokriti domača potreba. Ugovarjam temu in se sklicujem na Nemčijo. Nemčija je vendar v mnogo večji meri industrijal-na država nego Avstrija. Kmečki stan je tam v manjšini in vendar pridela mnogo več nego mi. Ali je tam zemljišče boljše obdeiano? Ne verjamem. Jaz sem
PODLISTEK.
Pečenka za uboge.
(Povest iz zgodovine mesta Kolina na Reni).
Veliko mesto Kolin ob Reni ima več far. Ena izmed njih je izročena v varstvo sv. Jakoba. Ob koncu 20. stoletja je bil v tej fari za župnika gosp. Eber-hard, zelo pobožen in usmiljen duhovnik. Na neko soboto leta 1188. je prišla kuharica tega gospoda v mesnico, da kupi mesa za nedeljo. Malo pred njo pa je bila v mesnici županova kuharica, in ko vidi lep kos telečje pečenke viseti na klinu, vprašala je, koliko bi celi kos veljal. Mesar jej pove ceno, pa kuharici se je zdelo nekoliko preveč, kajti cena je bila velikemu in lepemu kosu primerna. Da bi je gospa županova ne ozmerjala, češ, da je vzela prevelik kos, tekla je domov vprašat. Med tem pa je prišla župnikova kuharica in je tisti kos kupila. Komaj ta odide, pride županova kuharica nazaj, in sicer s poveljem, naj tisti kos kupi. Mesar pa jej reče: „Ni ga več, ravnokar ga je kupila in odnesla kuharica šentjakobskega župnika." Ko je kuharica- doma to povedala, se je gospod župan močno razjezil, kajti bil jo zelo napihnjen in prevzeten, obenem pa tudi surov človek. „Kaj?" je kričal, „pečenko, ki se zdi kolinskemu županu skoro predraga, kupi ta ubogi Šentjakobski župnik, ki se hlini velikega svetnika in se dela, kakor bi skoro nič
ne jedel! Zdaj se je izdal hinavec! Kaj potrebuje on s svojo kuharico tako velik kos pečenke? Najbrž na-pravlja velike gostije, da celi dan žrejo in pijejo! Pa jaz mu bom potegnil krinko raz obraz; jutri opoldne grem tje in se povabim na južino; sem radoveden, kdo Še pride, in kaj bomo jedli!" Drugi dan opoldne je mogočni župan vzel res dva znanca seboj in Šel ž njima v Šentjakobski farovž, ne da bi bil poprej gospodu župniku kaj naznanil o svojem prihodu. Župnik se ni malo začudil, ko se mu župan predstavi in reče: „Gospod župnik, danes sem se povabil k Vam na južino, in dva prijatelja sem pripeljal seboj, da mi ne bo dolgčas." Župnik ni vedel, kaj to pomeni, pa bil je v zadregi, kajti v loncu ni bilo več, ko mesa in juhe za dve osebi, v drugi posodi pa nekaj priku-he. Pa slednjič si misli: „Jaz bom vzel le malo juhe, kuharica pa naj si pozneje za se skuha kaj drugega, tako naj nepovabljeni vsiljenci pojedo najino južinico." V tem smislu je dal kuharici potrebne ukaze. Župnik reče gostom sesti, in kuharica je prinesla na mizo skromno južino, juho s kruhom, potem meso in priku-ho. Župnik je le nekaj malega pokusil, ostalo je vse razdelil med goste, ki niso ravno preveč dobili. Namesto vina je prišla steklenica mrzle vode. Ko so pojedli, izpije župnik čašo vode, vstane in začne moliti zahvalno molitev. Župan pa reče ves nevoljen: „Kaj boste mene za norca imeli? Ali je to vsa južina?" Župnik reče: „Vsa. Pri meni ni nikoli drugega, ko juha, meso, prikuha in voda." — „Lažete!" zavpije zdaj župan, „kje pa je tista pečenka, ki Jo je včeraj
Vaša kuharica kupila, med tem ko se je celo moji kuharici zdela predraga?!" Župnik se je prestrašil nad to besedo, ker ni rad videl, da bi se njegova dobrot-ljivost razglasila. Vendar je bil svoji lastni časti dolžen, da se opraviči. Zato je rekel županu: „Ker ste že za pečenko zvedeli, moram Vam tudi pokazati, kdo jo vživa!" Nato je peljal župana in njegova dva spremljevalca v prostorno dvorano, kjer je sedelo pri dolgi mizi 12 sivolasih slarčkov. Jedli so ravno tisto pečenko in se krepčali z dobrim vinom. Župnik pa reče županu: „Tukaj je 12 revnih ubožcev, ki čez teden trpijo revščino, le ob nedeljah in praznikih povabim jih jaz na južino, da se vsaj na Gospodove dni veselijo svojega življenja. Saj jaz za se malo potrebujem. zato pa vabim te uboge starčke v goste." Župan si celo gostijo nekoliko ogleda, naenkrat pa reče župniku: „Vi ste govorili o 12 revežih, jaz vidim pa
13 mož." Župnik in županova tovariša pa so jih videli le 12. Župan pa je vedno svojo trdil, tako, da je moral župnik vsakega s prstom pokazati in z imenom poklicati. Naenkrat reče župan: „Zdaj ste enega preskočili, ki je najlepši in najčastitljivejši med njimi ter ima tako mil in veličasten obraz! Zakaj toga ne za-kličete po imenu?" Župnik pa ga ni videl, in tudi županova tovariša ga nista videla. Med ljudstvom se je utrdila vera, in tudi v cerkvenih bukvah je tako zapisano, da so je sam Gospod Jezus pridružil siromakom in se je pokazal prevzetnemu županu, naj bi tisti spoznal, da se pri župniku ni lepo in pravično obnašal.
mnenja, da so naše proizvajalne razmere celo ugodnejše; samo druge reči manjkajo. Na Nemškem je vlada, dobro vedoč, da je kmečki stan dober redilni stan, podpirala kmete ne le z zadostnimi redilnimi sredstvi, skrbela je tudi za to, da se je tam pravočasno uvedlo kmečko zadružništvo, da se je lahke najboljše razvijalo, tako, da služi danes že splošnemu blagru. Ker pa dajo Številke najboljši dokaz, se sklicujem na to, da pokrije Nemčija 94'9% lastne potrebe/ (Cujte! Cujte!) Ker je pri nas kmečko prebivalstvo Še vedno v večini, čeravno to nadštevilo z vsakim "ljudskim štetjem pada, bi bili pač še prej v stanu, popolnoma pokriti potrebo domaČega trga. (Poslanec PovŠe kliče: Dejstvo je, da izvažamo za več milijonov!) Cisto gotovo! Kajpada bo to samo potem mogoče, ako ne bodo živinske cene bolj padle, kakor dovoljujejo razmere in bodo proizvajalni stroški Še pokrit5. Po takih cenah pa, kakor jih zahtevajo gospodje socialni demokratje, ali kakor so po poročilu gospoda socialnega demokrata Glockla na Angleškem, kjer stane 1 kg govejega mesa samo 85 vin., avstrijski kmet mesa ne more dati. (Odobravanje.) Na Angleškem se dobi meso od živine, ki zraste na paši in ostane celi dan na prostem. Mi pa moramo živino najmanj šest mesecev krmiti v hlevu. Da postanejo s tem stroški za rejo mnogo večji, je pač samoumevno. Priznavam, da je znižanje cen mogoče. To bo kmalu sa-moodsebe nastopilo. Poznam razmere iz lastne skušnje. Čeravno nam je suša zadnji dve leti prizadela velike izgube, se bo slanje živine vendar povzdignilo, in lah k o izjavim z vse gotovostjo, da bomo že prihodnje mesece postavili na trg veliko število pitane živine. Dobil sem slučajno iz Maribora poročilo o sejmu od zadnje sobote, ki pravi, da se je prignalo toliko svinj na trg, da jih ni bilo mogoče razprodati (Cujte! Cujte!) Ne bo dolgo trajalo, že v nekaterih mesecih bo doprinešen dokaz, da so se naše domače razmere zboljšale, posebno radi bogate klajne letine, ki smo jo imeli letos. Pomoč je mogoča, toda država bi morala čisto na drug način sodelovati, kakor je storila dosedaj. (Odobravanje.) Gospodje socialni demokratje nam predbacivajo, da smo vtaknili v žep celih 6 milijonov m nismo mogli za to ničesar storiti. (Klic: Saj jih jil; še nismo dooili.) Prvič jih še nismo dobili in drugič bi, Če bi bili dobili 50 milijonov, ne mogli takoj odstraniti škodo, ki smo jo imeli zadnji dve leti. To je vendar izključeno. Gospodarim na svojem posestvu že 25 let, a dveh tako slabih let, kakor ste bili minoii, Še nisem doživel, tako usodepolna suša ju je spremljala.
Upanje je vendar, da se talca leta ne bodo pogosto ponovila. Tudi se je takoj izračunilo, koliko od teh ševt milijonov odpade na en k.omacl živine. Zdi se nam, da pride iz tega celih 34 ali 35 vin. Dozdeva se mi, df! si gospodje, ki se morajo pečati s tem, kako bi se koristonosno uporabila ta svota, še niso Čisto na jasnem glede tega Na Štajerskem se premišljuje že od časa, ko se je ta pogodba napravila, toda izvršilo se dosedaj še ni nič. Ako čitamo, da je za druge stvari toliko skrbi, tla se plovstvenim družbam, ki naj bi se pečale s prekmorskim prevozom, že danes daje podpore in se jim hoče dati celo jamstvo za slučaj, da bi te pošiljatve ne bile trajne, potem pač moramo reči, ti zneski bi bili naloženi mnogo bolje v domačem kmetijstvu. (Glasno odobravanje.)
Tudi na polju spopolnitve in pospeševanja zadružništva nam je ostala vlada še mnogo dolžna. Res ni to samo od nje odvisno, temelj za to se mora postaviti v ljudstvu. Toda brez primernih sredstev se to ne da tako lahko napraviti. Vsak začetek je težaven, in temboij pri ljudstvu, ki že tako vsled raznih okol-nosti nima skoro nobenih sredstev.
Potem'Ije tudi potrebno primerno nadaljno izobraževanje kmečkega stanu. Z obžalovanjem moram reči, da je kmet v tem oziru najbolj zanemarjen. Malo število kmetijskih šol nikakor ne more zadosti doseči. Tudi postanejo le nekateri, ki so se izobrazili v kmetijskih šolah, zopet kmetje, večina si izvoli drug poklic, kjer ima boljše življenje, kakor v kmečkem stanu. Že v ljudski Šoli naj bi se postavil temelj, na katerem se lahko potem kmet nadalje izobrazuje, da se ljudstvo potem bolj drži domače grude. (Glasno o-dobravanje.)
Rad bi čisto kratko tudi omenil uradniško vprašanje. Najprej se je poskrbelo za povišanje plač, ki se je deloma že izvršilo, in bojim se, da se bodo v kratkem z uvedbo nove službene pragmatike tudi plače še bolj zvišale. Nikomur nisem nevošljiv, privoščim to gg. uradnikom i^opolnoma. A da pride to sedaj kar tako naenkrat, da gospodje nikakor ne morejo izhajati, se mi vendar zdi nekoliko preveč čudno.
Uvoz mesa v taki množini, da se mora delati s tem domači živinoreji Škoda, se mi ne zdi upravičen. Ako se dopusti uvoz letnih 33 milijonov kg — in ta vsota se zdi gg. socialnim demokratom Še premajhna — vprašam vas, volecenjeni gospodje, ali bo imelo to kak upliv na naše proizvodstvo ali ne? Imelo bo tak upliv, da bo pri nas živinoreja nemogoča, kajti dandanes se zahteva od kmeta mnogo preveč, kakor da bi bil v stanu za dolgo časa zopet zastonj proizvajati. To bo sploh nemogoče.
Velecenjeni gospodje! Že prej sem rekel: vlada je mnogo kriva. Ponavljam to in dokažem to s tem, da je res že tako daleč prišlo, da nimamo niti poljedelskega ministra. Nikakor nečem s tem zadeti vodje poljedelskega ministrstva, ne, moje visoko spoštovanje pred njegovo osebo. Vem tudi visoko ceniti njegove izborne moči, vendar mislim, da bi bil že skrajni čas, da bi imeli danes na tem mestu poljedelskega ministra, ki bi imel cel pogled v kmetijstvo, bi lahko prosto odločeval in imel tudi močno ozadje, da bi va-
roval naše koristi. Žalibog tega nimamo in navadno govorijo drugi ministri, kakor n. pr. trgovinski minister, v imenu poljedelskega ministrstva.
Pa tudi proračun za leto 1910 dokazuje, da vlada nikakor ne namerava resno storiti za kmetijstvo to, kar bi bilo potrebno, aa bi povzdignila našo proizvajalno moč, ki bi mogla zadostiti vsem našim terjatvam. Zato se nam pa nalagajo vedno nova bremena. Gospod finančni minister je vendar izjavil v svojem govoru, da, čeravno nove davčne predloge niso bile vložene istočasno s toletnim proračunom, se jim nikakor ne odreče. Pridejo torej pozneje. Mi vsi pa se spominjamo, da se je hotelo v lanskem proračunu Čisto brezobzirno najbolj zopet proizvajalne stanove osrečiti z novimi davki.
Menite li, gospodje, da ni zunaj na deželi nobene bede? Ne verjamem skoro, da bi se dala mestna ali industrijalna beda primerjati z bedo na deželi. Popolnoma sem prepričan: ako bi se odvedlo indu-strijalne delavce ven na deželo, bi se jim odkazala tam tista stanovanja, kakor jih ima revno kmečko ljudstvo, in bi se jim dala taka hrana, kakoršno zavživajo pridni kmečki delavci, ki so pogosto celo zimo brez kruha, potem bi mestni delavci tam najbrž ne vzdržali dolgo, ampak bi jo takoj odkurili nazaj. Dokaz za to je že davno doprinešen in obstoji v tem, da je beg z dežele tak, cla hujši že sploh ne more biti. Tje se pač nihče noče siliti, kjer mu gre slabše. Kajpada gre vsak tjekaj, kjer ima upati boljšo usodo.
Že v začetku svojega govora sem rekel, da bi, če bi se posrečilo vse to izvršiti, kar zahtevajo gg. socialni demokratje, potem bi bilo ne le uničeno naše kmetijstvo, temveč po njem tudi vsi drugi stanovi. Nočejo uvideti, da ima industrija ravno v kmečkem prebivalstvu najboljše odjemalce, in sicer v domačem kmečkem prebivalstvu; to so njeni najboljši konzu-menti (zavživalci). Nič ni ljudem predrago, samo meso in kruh. Meso se vendar dobi Še za 2 K kilogram. 1 kg podplata stane 4 K, surovina k temu stane pa samo 1 K. Na ta način, menim, pač industriji ne more iti pri tem preslabo.
Gospoda moja! Ena porcija govejega mesa s prikuho stane tukaj na Dunaju 60 do 64 vin. (Klic: Kje?) Da, mnogo je takih gostiln; jaz obedujem vsak dan po tej ceni v pošteni gostilni — to je mnogo predrago, se govori. A ena čašica Črne kave stane 60 vin. Vprašal bi vas; V čem pa je več redilnih snovi, v eni porciji dobrega govejega mesa, ali pa v e-ni Čašici Črne kave. Toda za take razločke se nihče ne briga, Danes je postal običaj, da se kmeta bije, ga stiska, se ga hoče uničiti. Kar bo potem sledilo, za to se tudi nihče ne briga. Čuditi pa se moramo pred vsem, da se dobijo kmečki zastopniki, ki — ne bi se raci popolnoma tako izrazil, kakor mi je na srcu — ki pa na tako necuven način gredo isto pot z gospodi socialnimi demokrati in bodo ž njimi glasovali za uvoz mesa, Rad bi vedel, kateri kmečki zastopnik je v stanu z mirno vestjo to storiti. (Medklici.)
Med drugimi je n. pr. kmečki zastopnik g. pl. Pantz menil, da na deželi zunaj ni nobene živine več, da so hlevi prazni; ne manjka le pitane, temveč tudi plemenske živine. Ce smo že tako daleč, potem raje kar zaprimo. Ce res ni ničesar več, potem kmetje nimajo nič več tukaj iskati. Zadnji ostanek delavcev, ki je Še, gre kar k industriji in v mesta. Mi kmetje pa pograbimo svoje stvari skupaj in se izselimo. Ne verjamem skoro, da bi se nas v kaki drugi državi hujše stiskalo, kakor v Avstriji. Eden izmed gospodov socialnih demokratov se je izjavil, Evropa, posebno Avstrija bo postala popolnoma industrijalna, mi ne rabimo več poljedelstva. Vprašal bi vas pa: Ali boste poiem od železa in jekla živeli? (Jako dobro!,) Čudim se, da se tukaj no moremo med seboj zediniti, tembolj, ker nikakor ne morem priznati, da bi kmetijstvo na kakšen koli način Škodovalo industriji ali mestom. Pač pa se dogaja nasprotno. Dežela je, ki mora največ storiti, da pospešuje napredek drugih stanov. (Priznanje. — Poslanec Beer: To smo že stokrat slišali!) In vendar tega ne verjamete. (Veselost.)
Hitim h koncu in rečem le Še: Opustimo ta prepir, lotimo se raje druge gospodarske politike. Sku-šajmo se zediniti. T)anes ni še vse izgubljeno. Mi moremo razmere v Avstriji na tak način urediti, da se lahko vse ljudstvo osreči. Ne tirajmo tako daleč, da storimo vse to, kar napravi kmetijstvo nemogoče.
Gospoda moja! Navedle so se danes že tako z dokazi podprte Številke, da mislim, da mi ni treba se ž njimi še dalje pečati; a tudi jaz sem dokazal, da se godi mestnemu in industrijalnemu prebivalstvu Še vedno boljše, nego kmečkemu.
Povzemite iz tega nauk: enaka pravica za vse. Medsebojna ljubezen naj zopet oživi, potem bodo nastale zdrave razmere in vsi bodemo imeli dovolj za življenje. (Glasno pritrjevanje in odobravanje.)
Državni zbor.
V razpravo o draginji živil je posegel v imenu Slovenskega kluba načelnik S. K. Z., državni in deželni poslanec R o š k a r. Njegovo stališčo bo gotovo zadovoljilo naše kmečko prebivalstvo. Govor prinašamo na uvodnem mestu. Opomnimo le Še, da je imel govornik mnogo poslušalcev, tudi iz socialdemokraŠ-kih krogov, ki se mu niso upali ugovarjati, in kadar so mu, dobili so točen in občutljiv odgovor. Poslanci Slovenskega kluba so tudi v smislu RoŠkarjevega govora glasovali. Toda ker so nekateri kmečki poslanci iz nemških strank zapustili svoje kmečke tovariše in glasovali z zastopniki mest in fabriških delavcev, je bila, četudi z neznatno večino, sprejeta resolucija, da se sme uvažati argentinsko meso, dokler bo za u-
važanje potreba. To je hud udarec, ampak krivi so ga pred vsem oni nemški kmetje, ki si volijo nezanesljive poslance. Slovenski poslanci so bili na svojem mestu in storili svojo dolžnost.
Sprejele so se sicer istočasno tudi marsikatere resolucije, ki pozivajo vlado, da skrbi za povzdi-go domače živinoreje, toda bati se je, da bo sedanja vlada, ki je kmetom in Slovanom neprijazna, kmalu pozabila na te resolucije in jih ne bo hotela izvršiti. Zato pa je dolžnost vsakega slovenskega poslanca, da nastopa ostro proti sedanji vladi, ne pa se ji laska in ji pomaga, kakor to storijo nekateri poslanci, ki pa hvala Bogu niso več na programu Slovenske kmečke zveze.
* *
*
Ko se je končala draginjska razprava, začelo se je prvo Čitanje začasnega proračuna. V imenu SI. kluba je govoril novoizvoljeni poslanec dr. V e r -s t o v Š e k ter izjavil, da slovenski poslanci ne morejo in ne bodo glasovali za sedanjo vlado.
To svoje stališče je utemeljil dr. VerstovŠek v daljšem govoru. Kazal je na dejstvo, cla vlada nima za Slovence druge skrbi, nego da jim v urade in Šole pošilja Nemce. To je vsa vladina skrb za nas! Povsod nas prezira in zanemarja, nikjer ne čutimo njene roke in njene podpore. Kar smo postali Slovenci, to smo postali iz lastne moči!
Ko je našteval govornik krivice in preziranja, t>o začeli navzoči nemški poslanci kar besneti. Posebno sta se odlikovala Malik in Markhl. Krepko sta jih zavračala dr. Benkovič in dr. Korošec. Prišlo je večkrat do burnih prizorov. Ko je hotel Malik žaliti naše slovensko ljudstvo in zakričal: „Nikjer ni toliko morilcev kot v mariborskem okraju!" odgovoril mu je dr. Korošec: „Ker tam Nemci Širijo s Šnopsom svojo omiko,"
Govornik dr. VerstovŠek je žel od slovenskih in slovanskih poslancev veliko odobravanje za svoja izvajanja, in splošno se je glasila sodba, da si je Slov. klub pridobil z dr. VerstovŠekom zopet izborno moč. Sploh pa stoji Slovenski klub v poslanskih krogih v osredju zanimanja, odkar je narastel na 22 članov, in vsa pisava, da je njegov voditelj dr. SusteršiČ izgubil zadnji čas vpliv v zbornici, je le zlobna izmišljotina naših slovenskih liberalnih poslancev. Nasprotno je res, kajti dr. SusterŠič se vedno bolj smatra ne samo kot voditelj Slovencev, ampak vseh Jugoslovar nov.	*
Ko bo končana razprava o začasnem proračunu, začne se razprava o podaljšanju predpravic avstro ogrski banki, ki izdaja naše bankovce.
* *
*
Dr. VerstovŠek je vložil j ako obširen in utemeljen predlog glede gornjegrajske železnice. Predlog se je na prošnjo vlagatelja takoj odkazal železniškemu odseku; naši poslanci se trudijo, da bi prišel predlog v tem odseku še ta mesec v razpravo.
politični
Mala politična naznanila.
Dne 2. decembra: V seji državnozborske-ga Slovenskega kluba je bil v sredo izvoljen dr. SusteršiČ za klubovega načelnika, dr. Dulibič, dr. Korošec in PovŠe za načelnikove namestnike. V parlamentarno komisijo so bili poleg imenovanih izvoljeni poslanci Grafenauer, dr. Krek, dr. Gregorčič in Ivani Še vič, — V ogrskem državnem zboru so bili včeraj ogrski poslanci zelo razburjeni, ker je hrvatski posl. Vinkovič govoril samo v hrvaškem jeziku. Ministrski predsednik grof Khuen je izjavil, da je povsem nedvomno, cla je imel poslanec Vinkovič pravico, posluževati se hrvaškega jezika tudi v ogrskem državnem zboru. Pač pa bi bilo praktičneje, ako bi se bil po-služil Vinkovič madjarskega jezika, ker bi ga po njegovem mnenju potem vsi poslanci razumeli. — V Bosni se utegnejo katoliški hrvatje združiti, ker je odstopil dosedanji predsednik „Zajednice", Mandič, ki velja za liberalca.
Dne 3. decembra: Dunajskim ČeŠko-nem-škim spravnim pogajanjem bo po vesteh „Nar. Listov" predsedoval sam ministrski predsednik baron Bie-nerth. Posvetovanja bodo sklicana tudi v Prago, in sicer že sredi tega meseca. — Srbska skupščina je dne 30. m. m. vsprejela v prvem Čitanju avstro-ogr-sko-srbsko trgovinsko pogodbo. — Med srbsko vlado in Vatikanom se vrše pogajanja radi obiska kralja Petra pri Vatikanu. S tem bi bila zopet vpostavljena zveza med Srbijo in Vatikanom, ki je bila pretrgana od smrti kralja Aleksandra, Kralj Peter bo odpotoval sredi januarja v Rim, ker je upanje, da bo prestolonaslednik do takrat že toliko okreval, da bo lahko zastopal kralja v vladnih poslih.
Dne 4. decembra: Obresti državnih dolgov znašajo 419,757.538 kron. Vsak prebivalec tostranske državne polovice mora plačati samo za obresti državnih dolgov 14 K na leto! V račun so všteti tudi dojenčki! — V Poznanju na pruskem Poljskem so pri občinskih volitvah dne 22. m. m. zmagali Poljaki. V tretjem razredu so prodrli vsi poljski kan-didatje. Poljaki so iztrgali Nemcem dva okraja — Na Portugalskem so se začeli vojaki puntati. Kakor se vidi, je spravila revolucija portugalsko državo iz dežja pod kap. Bati se je druge, še hujše revolucije.
Dne 5. decembra: Hrvatski sabor se je danes zopet sestal. — V Turčiji so smrtne obsoabe na dnevnem redu. V Monastiru so ustrelili 7 arnavt-skih uporuikov, ki so umorili Šolskega nadzornika Jo-
vanoviča. Skopeljsko sodišče je pa predložilo sultanu v potra:io sninn:L obsodb upornih Bolgarov. -Črnogorci ¡n Arnavu o napadli ponoči 30. m. m 8 turških siifižnic. Pri teh napadih so usmrtili 4 in ranili .3 turške vojake. Ubili so tudi dva turška kmeta, več jih pa ranili.
Razne novice.
Imenovanja v sodni službi. Za voditelja okrajne sodnije v Ptuju je imenovan dr. Artur Doležell, dosedaj okrajni sodnik v Konjicah. — Deželnosodni svetnik in načelnik okrajne sodnije v Velikovcu Alfonz GaUinger (poprej Kapun) je prestavljen v Celje. — Za okrajnega sodnika je imenovan sodnik dr. Fr. Krančič v Celju;, za deželnosod, svetnika pa okr. sodnik dr. Oton Papež v Ljubljani. — Sodnijski oficial pri okrožni sodniji v Mariboru Anton Pungra-tschitsch (izgovori Pungračič) je imenovan za nad-oiiciaia okr. sodnije v Velikovcu. Okr. sodniki: dr. Kotnik v Celju, dr. Hubert TauB v Deutschlands-berg, dr. Albert Sutter v Frohnleiten in dr. Kari Biringer pri deželnem sodišču v Gradcu so imenovani zá deželnosodne svetnike.
Spremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: uradniški aspirant Leo Grat iz Dunaja v Maribor, revident Pavel Garbeis iz Ptuja v Gradec, Emil Domes iz Inomosta v Ptuj, Janez Felber iz Maribora na Dunaj; adjunkt Kari Skala iz Maribora na Dunaj; uradniški aspirant Kari Merganc iz Dunaja v Maribor; asistent Alojzij Novak iz Maribora v Miirz« zuschlag. Na novo sprejet je Franc Colnerič kot u-radniški aspirant v Gradcu.
*	Ljudsko štetje je pred durmi. Opozarjamo ponovno vse zavedne Slovence in Slovenke, da se ne dajo vplivati od komisarjev ali delodajalcev, ampak da se vpišejo kot to, kar so: Slovenci, Slovenke. Slovenci, storite vsi svojo narodno dolžnost!
*	Katoliški shod. Prihodnje leto bo bela Ljubljana zopet priča velikih katoliških prireditev. Slov. kat. akad. društvo Zarja (Gradec) bo slavilo lOlet-nico svojega obstanka, in ob tej priliki se zbere vse slovensko in slovansko katoliško dijaštvo, da se izreče za katoliško misel. Potem se namerava prirediti skupen shod vseh jugoslovanskih mladeniških organizacij. In kot vreden in časten sklep bi naj bil eno-ali poldnevni katoliški tabor, katerega se bodo udeležili tudi Hrvatje iz Dalmacije in kraljevine. Vsi dalmatinski Škofje so se izrekli za te prireditve in obljubili tudi svojo prisotnost. Prireditve se vršijo v tednu ocl 20. do 27. avgusta.
*	Skrunitelji mladine. Celjski listi niso našli obsodilne besede, ko so psovali nemški letaki naše mladeniče s svinjami. Še do danes se ni liberalna stranka in liberalno učiteljstvo povspelo do odločnega odpora zoper tujerodne sramotilce naše mladine. Pač pa sedaj pišejo isti listi na lakte dolge članke, ko so dali župnika Š. v preiskovalni zapor, ker se je baje pregrešil zoper čast mladine. Danes ne moremo povedati, kaj je na pisavi res in kaj laž, ker tega sodna preiskava še ni dognala. A vedno smo obsojali vse, kar je slabo, in tega stališča ne bomo v nobenem slučaju zapustili. Liberalci pa ne ravnajo tako. Ko je prišel letos liberalni učitelj C. radi istega osumljenja v preiskavo, so molčali in še molčijo. In ko so zmerjali liberalci slovensKe mladeniče s svinjami, so našo obrambo za čast mladine označili celo z lumparijo. Liberalci nimajo zaio pravice, se vsedati na sodnijski stol, ker spadajo sami na zatožno klop.
*	Lepi bratje. Socialni demokratje se radi hvalijo in slavijo s svojim bratoljubjem. A to bratoljubje čudno izgleda. Ubogi sodrugi morajo plačevati dan za dnevom strankin davek, njihovi bratje voditelji pa. sv s tem denarjem zidajo hiše in udobno živijo. V drž. zboru se je social demokratom pri draginjski razpravi dokazalo, da so njihove pekarije ravno tako dražile kruh, tudi ko je cena moki znatno padla, kakor kapitalistične. Kruh v socialdemokraškem podjetju Hammerbrot na Dunaju bi se celo lahko prodajal po 16 vin., čeprav so bile branjevke pripravljene za to ceno. Na povelje socialdemokraŠkih glav se je moral prodajati kruh za 4 vin. dražje. Delavci so ubogi, a socialdemokraŠka stranka jih dela še ubožnejše. To je dokazano.
*	Veliki siromaki na duhu morajo biti pisalci „Sloge", glasila mnogo prizadevajočega se hofrata Ploja. Zgodilo se je namreč, da sta stavila dr. Korošec in dr. Ploj vsak svoj predlog o eni in isti zadevi v državnem zboru za podporo po toči in ujmi prizadetih Haložanov. A glej! Dr. IvorošČev tozadevni predlog šteje samo 10 vrstic, hofrat Plojev pa. 29, je torej skoro trikrat daljši. Gospod hofrat je pisal torej 3krat tako dolgo kakor dr. Korošec, porabil trikrat toliko črnila in napel trikrat toliko svoje možgane. To uporablja njegova „Sloga" v uvodnem članku za dokaz, da se gospod hofrat Ploj trudi trikrat toliko za svoje volilce, da je 3krat bolj vesten kakor dr. Korošec in po svoji modrosti prekaša 3krat celo Vseslovensko Ljudsko Stranko! Kakor se vidi, je postal gospod hofrat silno otročji, kar ni čuda,, saj kdor se plazi veliko okoli zlatoveznih frakov, temu se duševno obzorje kmalu izoži, in tak pomilovanja vreden človek mora tudi svojo pamet trikrat bolj napenjati, kakor pa kak poslanec S. L. S., ki diha vedno svež zrak in zato veliko lažje in prožnejše misli, kakor taki reveži..
*	Za uvedbo četrtega razreda po naših železnicah se zavzemajo pristaši nemške kršč. soc. stranke na Češkem. Poroča se, Ida se zavzame za to z vso od-
ločnostjo celotna kršcansko-socijalna stranka. Železniško ministrstvo pa ni posebno naklonjeno četrtemu razredu, češ, da bi padli dohodki železnic. Nasproti tem pomislekom se pa izvaja, da bi četrti razred oso-bito v lokalnem prometu dvignil izdatno dohodke železniških uprav, ker bi poskočilo število potnikov.
*	Napredna hrvaška občina. Občina Petrovose-lo v Bački je po svojem občinskem odboru soglasno sklenila, da v svojem območju zatre vse Šnopsarije, krčme pa zniža na samih 10. Obenem se je obrnil občinski odbor do vseh merodajnih oblasti s prošnjo, da ne dovole nikomur več točenja žganja in se ne izda nobena nova krčmarska koncesija.
*	Moč nemške la r m a d e. Nemškemu drž. zboru je bil predložen predlog, ki meri na to, da se mirovno stanje nemške armade poviša počasi tako, da bo znašalo 1. aprila 1915 515.321 navadnih vojakov brez podčastnikov. — Naravna posledica tega je, da bodo tudi druge evropske velesile morale povišati svoje vojaštvo, da se vzdrži ravnotežje.
*	Turška zbornica za krščanske cerkve. Turška zbornica je dovolila 800.000 K za gradnjo kršč. cerkev v Makedoniji.
*	Društvo v pomoč tužnim bosanski ro razmeram. Na Dunaju se je ustanovilo društvo v pomoč tužnim razmeram bosanskih katoličanov v verskem in socialnem pogledu. Imenuje se: Pomoč za Bosno in Hercegovino.
Vinske cene na Spodnjem Štajerskem so se zeio zvišale. Skoro za drag denar ni dobiti vina. Posebno zelo se povprašuje po letniku 1908. Vinski trgovci delajo velikanske dobičke, po 100. da celo 150 odstotkov. Kako blagodejno bi uplivala zadruga za vnovčevanje vina na naše uboge vinorejce, ki so pri-morani prodati ob trgatvi svoje pridelke za slepo ceno.
*	Nove smodke v prometu. V prihodnjih dneh boste prišli v promet sledeči novi vrsti smodk: Cigarillos" in „Virginiosa". Prve se bodo prodajale v papirnih zavojčkih po 20 kosov, in sicer bo veljala posamezna 5 vin. Virginiose se bodo prodajale po 8 v. v zavojah po 50 kosov. Obe smodki ste iz lalike vrste tobaka,
*	Pfeiferjeva m 11 a r n a v Košnici pri Celju. Opozarjamo na insérât Pfeiferjeve milarne v Košnici pri Celju v današnji Številki našega lista, — Po našem mnenju je dolžnost vsakega slovenskega trgovca in vsake slovenske gospodinje, da naročujejo in kupujejo milo iz Pfeiferjeve milarne. ki ima zelo dobro blago po primeroma nizkih cenah. Pfeiferjevo mi-larno kar najtopleje priporočamo.
*	Za Slov. Stražo. Na poroki Jakoba Pečovnik in Marije Sušnik v Luč a h so nabrali Ivo Rop. Vinko Jezernik in Franc Dežman za Slov. Stražo 9 K 46 vin. Bog živi mladi par in vrle nabiralce!
*	Slov. Straža je za slovensko obmejno Šolstvo na Spodnjem Štajerskem zopet darovala 200 kron.
*	Slov. kst. izobraževalno društvo „Straža" na Dnnajn vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi s prijaznim sodelovanjem afrademič-nih društev „Danice" in „Hrvatske" v nedeljo, dne 11 decembra 1910, v dvorani „Zur scVôaen 8cbâftriz", VI, GumpendorferBtress 101.
Zadružni vestnik.
Okrožni zadružni shod v Smariu se vrši v četrtek dne 15. decembra v gostilni gospoda Habjana. Začetek točno ob 1. rui popoldne. Dnevni red obsega : 1. Volitev okirožnega predsedstva in določitev kraja za prihodnji okrožni zadružni shod; 2. navodilo za poslovanje (pospeševanje varčevanja, konverzija dolgov, plačevanje obresti, udeležba pri občnih zborih, denarna draginja, realni kredit, zemljeknjižne prošnje, članstvo pri več posojilnicah, poroštvo, likvidi-teta, zadolžnice): 3. razgovor o raznih zadružnih zadevah; 4. gospodarsko predavanje, predava nadrevi-zor Vlad. PuŠenjak. Zadruge v Šmarju, Zibiki, Št. Petru na Medvedovem selu, v Št. Vidu pri Grobel-nem, Ponkvi, Stoperoah, Slatini, Sv. Emi, Slivnici pri Celju, se vabijo, da v obilnem Številu pošljejo zastopnike k temu shodu.
V	Poljčanah se vrši okrožni zadružni shod v nedeljo dne 18. decembra ob 3. uri popoldan. Natančni vspored se bo pravočasno javil vsem zadrugam.
Okrožni zadružni shodi se bodo vršili po novem Tetu v Ljutomeru, Koziem In Mariboru. Dan se bo sporazumno z lokalnimi činitelji določil.
Zadružni tečaj za tajnike in člane načelstev zadrug se vrši v času od 9. do 14. januarja 1911. Kraj tečaja in vspored se bo pravočasno javil. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Predavalo se bo o raznih važnih zadružnih vprašanjih, v praktičnem delu se bo izdelalo celo knjigovodstvo Rajfajznovk. 30 udeležencev tečaja dobi breznlačno hrano in stanovanje. Kdor se želi tečaja udeležiti, zlasti oni, M želijo Imeti brezplačno hrano in stanovanje, naj to takoj javijo Zadružni zvezi v Mariboru.
V	Grlžah se vrši v nedeljo dne 11. decembra gospodarsko prednvanje. Predava nadrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora. Začetek predavanja ob 3. uri popoldne.
Mariborski okraj.
Cerkvena slovesnost posebne vrste je bila v nedeljo in ponedeljek v Mariboru. Ob poldvanajstih se je zbrala vsa mariborska duhovščina okrog pre-;vzvišenega nadpastirja v cerkvi sv. Alojzija, ob isti uri pa so prišli veleč. gg. dekani oele škofije v stolnico, da se je ustreglo ukazu svetega očeta Pi-ja X. Ta namreč zahteva od duhovnikov s prisego
potrjeno zagotovilo, da se hočejo varovati novodobnih zmot, ki pretijo sv, veri, Cerkvi in krščanskemu življenju.
m Maribor. Odlikovanje. Gospodična Fanika Brandl, llletna hčerka gosp. Josipa Brandl, izdelovalca orgelj v Mariboru, je za 801etni rojstni dan cesarjev zložila in ugiasbila pesem ter jo poslala Nj. Veličanstvu, ne da bi stariši ali kedo drugi kaj vedel o tem. Njegovo Veličanstvo je bilo tako vzrado-ščeno nad tem izkazom ljubezni in nadarjenosti otrokove. da je blagovolilo izreči svoje najvišje priznanje in odrediti, da se pesem« in skladba pridruži c, in kr. družinski fidejkomisni knjižnici. V nedeljo, dne 4. t. m. je tukajšnji okrajni glavar izročil gdč. Faniki najvišji odlok. — Naše iskrene častitke!
m Iz sodne dvorane. Dne 30. m. m. je obsodilo porotno sodišče na smrt na vislicah 301etnega Franca Sorlija, po domače Šuen in 25 let starega Alojzija Krajnca, doma od Sv, Lovrenca. Obsojenca sta dne 5. septembra t. 1. okrog 6. ure zvečer pridrvila v hišo Janeza Krepša, kočarja pri Sv, Lovrencu, ter ga na tako živinski način umorila, oziroma zaklala, fla je mnoge poslušalce pri obravnavi kar groza spre-letavala. Vpričo 91etnega sina Krepšovega sta ubogega Krepšo zgrabila živinska hudobneža, v kuhinji, ga vrgla na tla, ga davila, Šorli pa mu je z drvarsko sekiro razbil črepinjo, Nista se zmenila za sinčka, ki je milo jokal, vlekla sta napol mrtvega, vsega s krvjo oblitega Krepšo na prosto ter ga tam z lesenimi drogi tako tepla, da sta mu polomila kosti, nata sta ga pa vrgla Čez plot v neko jamo m ga tam obdelovala naprej. Obtoženca Šorli in Krajnc sta vzela smrtno obsodbo hladno na znanje. Soobtoženi J. Hojnik je bil oproščen. — V petek, dne 2, decembra je stal pred mariborskimi porotniki Alojzij Borgnolutti, opekarski delavec v opekarni Cerniček v Kamnici. Obdolžen je bil, da je dne 7. avgusta t. 1. ponoči zabodel fanta Vincenca Pavaleca, V Vogrinčevi gostilni v Kamnici je bil ples, pri katerem je prišlo do prepira mecl fanti, in zunaj gostilne je nekdo pri metežu zadal z žepnim nožem Pavalecu smrtno rano. Porotno sodišče je Borgnoluttija oprostilo obtožbe uboja in mu prisodilo 10 mesecev težke ječe radi težke telesne poškodbe. — V soboto, dne 3. decembra se je končalo letošnje jesensko porotno zasedanje. Zadnji dan je sedel na zatožni klopi Anton Kavčič iz Bačkove v iari Sv, Ane na Krembergu. Obtožen je bil, da je dne 1. aprila t. 1. pri nekem pretepu zabodel Jakoba Kavčiča iz Ilio-ve. Jakob Kavčič je vsled rane, ki jo je dobil dne 20. junija t. 1., v bplnišnici umrl. Porotniki so vprašanje radi uboja zanikali, vprašanje radi prekoračenja silo-brana so pa potrdili. Sodni dvor je obsodil Antona Kavčiča na 8 mesecev težke ječe.
Samomor. Dne 30, novembra zvečer se je v gozdiču blizu treh ribnikov v Mariboru obesil 151etni dijak 5. gimnazijskega razreda mariborske gimnazije, Heinrich Neuwirth. Neki viničar ga je našel visečega na veji nekega drevesa. Obesil se je s hlačnim jermenom. Samomorilec je sin mariborskega zdravnika dr. Neuwirtha. Vzrok samomora je baje, ker ga je oče radi slabega šolskega spričevala karal. Neuwir-thova rodbina je prolesiantovska.
ni Sv. Lenart v Slov. gor. V četrtek, dne 24. listopada se je odločila v Gradcu usoda naše Šulfe-rajnske šole. Cesar smo se bali, čemur smo se z vsemi močmi upirali, se je zgodilo: nemška šola postane javna. Kdo je temu kriv? Pred vsem oni zaslepljeni Sentlenarčani, ki dosedaj Še niso uvideli, kam meri fünfarska politika, ki se kljub vsem političnim grdobijam in vsem dokazom sovraštva naših tržanov do svojih rodnih bratov Slovencev, plešejo, kakor ti piskajo. Svo.e otroke pošiljajo dalje v nemško poneum-nevalnico, ker hočejo, da postanejo taki bedaki, kakor so nemškutarji sami, in ker upajo, da jili bo enkrat Siidmarka redila. Ti stariši so vzrok, da moramo plačati novo šolo. Na drugi strani pa moramo javno priznati, da se je okrajni glavar pl. Weiss res zelo potrudil, napraviti nemško šolo javno. „Helfen sie mir aufrechtzuerhalten den nationalen Frieden" (Pomagajte mi vzdržati narodni mir), prosil je nekoč Slovence, nemškutarjem pa je te besede raztolmačil, Češ: naj storijo Slovenci kar hočejo, šola postane vendar javna. Gospod Weiss, izprašajte Vi pri priliki svojo vest po tem-le vzorcu: 1. Cemu so postave? 2. Ali je pri nas postavno Število 40 otrok' za javno šolo? 3. Kaj porečejo stariši, ki so pismeno preklicali svojo izjavo za nemško šoio, in so jo pripravljeni tudi ust-meno, če se pa ne ozira na nje? 4. Ali so naši župani samo za to, da poslušajo, da se pa pravične zahteve občin zapostavljajo. 5. Ali okrajni šolski svet ni zakonita skupščina, koje postave, želje in zahteve se morajo upoštevati ? — 0 teh točkah blagovolite premišljevati in poročati pri prihodnji seji okrajnega šolskega sveta,
m Sv. Trojica v Slov. gor. Letos imamo ljudsko štetje, in naši veljaki si belijo glave, ka.ko bi na-sleparili nemško večino v trgu. Saj je znano, da je komaj kakih 30 Nemcev (Bog se usmili njih potemp-lanega nemštva!) proti lOkratnemu številu Slovencev. Najraje bi seveda napravili tako kakor pred 10. leti, ko so si drznili celo naše čč. gg. frančiškane vpisati za Nemce. A spominjamo jih sledeče postave od 29. sušca 1869. leta: Par. 30. Kdor se odtegne ljudskemu štetju ali zagreši neresnične podatke, naj se kaznuje od kompetentne oblasti okolnostim primerno z denarno globo od 1—20 goldinarjev, ki pripadejo domačemu ubožnemu skladu; če bi pa ne mogel plačati, naj se mu odmeri primerna zaporna kazen, ki ne sme presegati 4 dni. — Vedite torej, gospodje posili-nemci, da vam bomo pošteno gledali na prste. Ce ste stokrat „deutschfreundlich", Slovenci ste pa le (ža-
lostna vam majka!) in vaš občevalni jezik je samo slovenski, ker bi morali brez njega pobrati šila in kopita in odvandrali na Rc-n. Ce vam je dober naš jezik, kaVlar se gre za kmečke krajcarje, se vam ga tudi pred svetom ni treba sramovati. In če boste vpisovali neresnične podatke in fabricirali Nemce, kakor bi jih radi, se pa le pripravite, da boste Švicali nekaj goldinarčkov. Saj so trojiški siromaki tudi potrebni!
m Maribor. V Narodnem domu ee uprizori 11. t. m ob pol 8 uri zvečer „V znamenju križa", igodovinska slika v petih dejanjih iz dobe preganjanja kristjanov.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Šolarska kuhinja. Živila so da>ovs-li sledeči gg posestniki oz. p; sestnice Iz Lorma-ija: Janez Rop, Jožef Polič, tcdi 40 vin., Alojzija Grabušnik, Marija Zorko, tudi 1 K, Jožef Koser. Anton Janžič, Janez Potrč, And:e; Gorjup, Matija Eurnik Jakob Ploj, Kari Kronvogel, G ialinarič, 50 via., Iz Šetarjere: Marija Škof, Jožef Zorko, Rudolf Ceh, Marija Matjašič, Marija Damiš. Marija Vogrin, Mat Šumau. Iz Zamarkove in Partinja: Jožefa Schon-wetter, Jožef Msrhold, Matija Wollner, Irana Rop, Martin Partlič, Valentin Kac.jan, Marij* Krmar, Jakob Tomažič, Franc Knezar, Vin-cenc Mlakar. Iz Št. Lenarta: Alojzija Šilec, Marija Damiš, Marija Antonič, Julijana barnic, Janez Krajnc, Franc Arnuž, Jurij Vrbnjak, tudi 1 K. Janez Brcnčič. Hvala lepa! Bog vam povrni stotero. Najlepšo zahvalo pa izrekamo g. Jsnezu Rop, župniku v Lormanjn, g. Fr. Arnuša, posestniku v Šetarjevi in %. Janezu Schoanetter, posestniku v Zamarkovi, ki bo imenovana živila zapeljali do šole in spravili v klet. Bog plati!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Za voditelja naše sodnije namesto dr. Glasa pride Nemec dr. Dolezell. To je torej zopet jasen uspeh Plojeve uradne politike! Njegova „Sloga" je toliko kričala zaradi imenovanja Nemca Elsnerja \ Ljubljano nad dr. Susteršičem, sedaj pa si zopet gotovo ne bode upala pokazati na pravega krivca. Kako se v „Slogi" dela samo komedija in meče čitate-ljem pesek v oči, nam razjasnjuje tudi najnovejše odkritje ljubljanskih listov, da Ploj ni hotel niti podpisati nujnega predloga, s katerim bi naj državni zbor izrekel ogorčenje ministru Hochenburgerju zaradi njegovih imenovanj pri sodniji. Doma v listu kričati, na Dunaju pa se skriti v kot, tako se lahko postane senatni predsednik, kar bo baje dr. Ploj tudi kmalu postal, ker je nasproti vladi tako ponižen hlapec. — Sploh se nam zdi, da ima „Sloga" samo dvojni namen, na eni strani prikrivati pogubonosno politiko dr. Ploja, na drugi-etrani pa surovo in lažnjivo napadati dr. ŠusteršilP in dr. Korošca. Zadnji list namreč v uvodnem članku napada zopet dr. Korošca, da za poškodovane po loči nič ne stori. Mi sami pa tukaj vemo, da je bil dr. Korošec pri sejah na našem okr. glavarstvu zaradi Škode po toči, med tem ko je dr. Ploj govoril na Dunaju za zvezo s Prusijo in glasoval za stotine in stotine milijonov kron novih stroškov, ki jih ne plačujejo liofrati, ampak naše ljudstvo. Taki napadi se sami obsojajo!
p Ptuj. Okrožni zadružni shod, ki se je vršil zadnjo nedeljo, je bil prav dobro obiskan. V okrožno predsedstvo so bili izvoljeni naslednji gospodje: dež. posl. Jožef Ozmec, predsednik; MihaBrenčič v Spuh-Iji, podpredsednik; Ferd. PŠunder, tajnik; Fr. Re-šek, odbornik. Gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak je predaval o važnih zadružnih vprašanjih in o predmetu „Kmet in draginja". Pojasnil je tudi zakon z dne 30. decembra 1909 glede pospeševanja živinoreje in vnovčevanja živine ter pozival zborovalce k organizaciji v svrho povzdige živinoreje.. Poslušalci so o-dobravali besede govornika; predsednik je z zahvalo zborovalcem in predavateljem zaključil shod.
p Žetale. Nekemu Jtukajšnjemu mladeniču je nekdo pred poldrugim letom brez njegove vednosti naročil lažnjivo „Slogo". Mislil je, da jo dobiva zastonj. Ker je spoznal, da „Sloga" ni dober list, zato jo je odpovedal že avgusta; pa vsiljiva muha je še vendar prihajala. Zopet jo pošlje večkrat nazaj. Zato pa dobi račun za list, ki ga nikdar ni naročil, ki ga je pošiljal nazaj in se ga branil. — Štiri krone GO v. mora plačati, sicer . ., Dosti je takih posilinaročnikov „Sloge", posebno dosti županstev. Kdo ve, če se tem tudi ne bo tako godilo! Torej pozor pred „Slogo"!
o Žetale. Liberalna „Sloga" piše z dne 2. dec. med drugimi oslarijami sledeče: Dr. Korošec si ni ogledal škode v prizadetih krajih, namreč: pri Sv. Florjanu, v Žetalali, Stopercah itd. To je zopet navadna liberalna slogaška laž. Dr. Korošec je bil takoj prve dni po tisti hudi nesreči v vseh krajih, kjer je toča najhujše potolkla. Hodil je od kraja do kraja peš z drugim deželnim poslancem kmetom Vrečkotom m gosp. Vizovišekom od Sv. Florijana. To morejo po vrsti potrditi županstva v župnijah. Se ravno liberalnega. društva predsednik je govoril z dr. Korošcem tukaj v Žetalah. Kaj ne? Ali niste govorili takrat Simon potočnik ž njim: Zaslepljenci in liberalci, ali boste Še zmirom verovali „Slogi", ki si upa tako grdo lagati in farbati svoje bralce? Proč s „Slogo" iz krščanske hiše! To je lažnjivka!
p Zetale. Nekaj dni po tisti hudi noči v letošnjem poletju sta hodila naš državni poslanec dr. Korošec in deželni poslanec Vrečko po naši župniji in tolažila ljudi kolikor mogoče, dajala posameznikom, posebno občinskim tajnikom in županom nasvete, kako naj ravnajo, da se jim odpiše davek, naj gledajo, da se bodo posebno cenilni zapisniki resnično, natančno in hitro po Škodi izvršili. To je istina! In glejte čudo! Zdaj pa. piše „Sloga" (Plojev list) sledeče: Dr. Korošec si ni ogledal Škode pri zadetih krajih, in on zahteva odpis davka sedaj, ko so cenilni zapisniki že davno gotovi in odpis izvršen, v kolikor so se potegovali zanj sami kmetje! Opazka: Prej se ravno Ploj hvali, kako strašno dosti je storil za Haloze. Zdaj pa pravi, v kolikor so se zanj (za odpis davka^ kmetje potegovali sami. Hofrat Ploj, zapomnite si: Laž in samohvala navadno po lastnih ustih bije. Prepričani
pa smo, da je naš vrli poslanec storil vse, kar je mogel. Vemo za gotovo, da je on drugi dan po toči, ko se mu je po pošti in brzojavno naznanila strašna toča, tudi brzojavno naznanil nesrečo v Ptuj okrajnemu glavarstvu, v Gradec c. kr. namestniji In na Dunaj ministrstvu, ter takoj priporočil ponesrečence, da se jim nakloni podpora in odpis davka. In potem, ko si je ogledal škodo v Halozali (Sv. Florjan, Stoprce, Žetale), kjer je bila najhujša toča, je šel osebno v Ptuj, Gradec in na Dunaj. Mi volilci smo hvaležni č, g. dr. Korošcu, našemu poslancu, za. njegov trud in njegovo dobro voljo! To pa ravno liberalno kačo, hudobno „Slogo" brinjevega gospoda liofrata peče!
p Žetale. Znani politični neznačajnež, hofrat dr. Friedricli Ploj se hvali v zadnji „Slogi", kako veliko je storil za rogaški okraj, posebno Stoprce in Žetale, ker je v državnem zboru vložil predlog za podporo z več besedami ko naš vrli poslanec dr. Korošec. Mi pa smo mnenja, da pameten in moder mož v malo besedah tudi dosti pove, in dr. Korošec je celo v malih besedah povedal ne samo isto, kar dr. Ploj v svojih dolgih litanijah, ki jih ne bode nikdo bral, ampak še celo več — 011 je prosil vlado ne samo za podporo kakor Ploj, ampak tudi za odpis davka. Zato pa damo dr. Ploju nasvet: Ravnajte in pišite ter predlagajte vedno tako kratko in dobro kot vaš mlajši bratranec dr. Korošec za svoje volilce! Z nami pa sploh nimate nič opraviti, ker Vas nismo volili in Vas tudi nikdar ne bomo. Živela Slov. kmečka zveza! Živela Vseslovenska ljudska stranka! Ali nas razumete ? Pri nas se ne bode ribarilo!
p Sv. Urban pri Ptuju. Naše bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, 11. decembra po večernicah poučen shod Govori urednik Že-bot iz Maribora.
p Žetale, „Miklavžev večer" priredi Kat. bralno in izobraževalno društvo v nedeljo dne 11. debembra v društveni sobi po večernicah. Vstopnine ni; pač pa 8« hvaležno sprejme vsak prostovoljni prispevek. Otroci imajo vstop dovoljen samo v spremstvu starišev ali njih namestnikov	Odbor.
p Žetale. Kat. bralno in izobraževalno društvo v Zetalah izreka veleč. g. nadžupniku Fr. Korošcu, pri Sv. Križu tik Slatine iskreno zahvalo za čast, ki so jo izkazali našemu društvu, ker bo se prosto voljno javili kot ustanovni član in podarili 20 K. Bog jim plati I Skrbeli bomo, da bo ta lepa svota v ljudsko korist in izobrazbo prinesla stoterni sad. Beg nam n&kloni še več takih dobrotnikov! Odbor,
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dasi ima nova elektrarna baje razne nedostatke, ki se bodo pokazali šele tekom obratovanja, vendar se je iz srca veselimo — ne samo tr-žani, ampak še posebno okoličani, ki smo kolikor toliko navezani na „železno cesto". In zakaj? Enostavno radi tega, ker pričakujemo boljše cestne razsvit-ljave ven do kolodvora, nego je ta čas. Največkrat namreč sedaj ni nikake. ,JV jesenskih večerih vlada taka egiptovska tema, da mora imeti človek ali izvrsten voh, ali pa najfinejši tip, končno še nagon, ako hoče, da ne zabrede z blatne ceste v globok jarek, Sčavnico ali Globetko. A kaj, taka kopel bi v mrzlem času ne bila baš prijetna, zato pa skuša ostati vsakdo v pravi smeri, najsi gre to Še tako težko. Da se v očeh tujcev, ki odhajajo iz trga z večernim vlakom, oziroma prihajajo k nam, ugled Ljutomera ob teh ne-dostatkih ne povzdigne, tega menda ni' treba dokazovati nikomur drugemu, kakor k večjemu trškemu občinskemu odboru.
1 Mala Nedelja. Našega, častitega gospoda župnika Ferdinanda Soštarič je zadela v nedeljo jutro kap. Bolnik se vsem sobratom in znancem priporoča v molitev.
I Banovci pri Sv. Križu na Murskem polju. Tukaj smo preteklo nedeljo lepo obhajali blagoslov-ljenje prijaznega, novega znamenja sv. Florijana ob navzočnosti štirih eč. gg. duhovnikov. Slikarsko delo je mojstersko dovršil domači slikar g. Fr. Rajter iz Krištanec. Pri poznejšem Številnem prijateljskem sestanku med poštenimi Banovčani nabralo se je za dijaško kuhinjo v Mariboru 11 K 61 vin. Bog plati!
Sio^enjgraški okraj.
s Skale. Kakor običajno, so rudarji tudi ffetos slovesno praznovali dan sv. Barbare. Polnoštevilno so se udeležili slovesne službe božje s svojo ovenčano zastavo in z godbo: mnogo jih je prišlo v kroju. Lepo, da se je tudi p. n. uradništvo udeležilo verske slovesnosti.
s Št. 11 j pod Turjakom. Naznanjena je za 8. december t. 1. tomboia na korist šolski mladini v gostilni Jevšnikovi. Podpisani krajni šolski svet vabi vse mladinoljube k prireditvi. Lepo, damerodajni krogi iz srca in prepričanja nesebično ljubijo mladino, ter si prizadevajo ubogim otrokom skazovati plemenite dobrote. Gotovo bodo obdarovani otročiči hvaležni svojim ljubeznivim ljubiteljem. Cim več bo dobička pri tomboli, tem bolji bodo darovi. Le eno bi si otroci sami želeli. Radi bi že vnaprej pokazali, da so kot marljivi učenci vredni tudi lepih dobrot. Žal, tega ne morejo. V gostilno ne smejo iti kazat svojih zmožnosti. Ljubitelji mladine bi tudi radi videli, če se otroci znajo kaj skazati. Brali so večkrat, da so v tem ali v onem kraju otroci pod vodstvom vzornega učitelj' stva napravili v šoli odraslim veselje in zato vneli pri njih ljubezen, ki se je očitovala v obdarovanju. Pri nas pa je v nedavnem času bila tudi tombola v otroške namene. Lepo, da se je mnogo občinstva odzvalo vabilu v gostilno. Pa način dotične prireditve nam nikakor ne more ugajati. Cas je bil določen pozno v zimski dan. Začetek je bil šele v noč. Otrok Šolarjev ni bilo. Najprej so imele natakarice obilo posla; pa tudi do polnoči in naprej niso bile brez dela. To pa vendar ni namen kakšne dobrodelne prireditve za
ubogo mladino. Res so dali mnogi lepe darove za otroke, a pri prireditvi so še mnogo več potrošili v korist neubogemu gostilničarju. Pri tomboli sami se je kar grdo nemškutardo, tako da je spakedrana nemščina prevladovala na ljubo par navzočim orožnikom in liberalno-Štajercijanskim Mislinjčanom. Ali naj bodo slovenski otroci vaba za razširjanje nemškutarije ? Ali naj bodo ubogi otroci povod potujčevanju zatiranega naroda? Tudi rahločutnim darovalcem privoščimo veselje, toda rajanje skozi pol ali celo noč ne more biti blago razvedrilo in ne koristno, še manj pa vzgojevalno. Vemo, da bosta skrbna župana in pozorni občinski odborniki zahtevali kakor vselej plačilo za plesno dovoljenje, in ta denar obrnili v prid ubogim otrokom, vendar bi naj take reči ne imele nič o-praviti z vzgojo in s skazovanjem usmiljene ljubezni. Radovedni- smo, kdo je velespoštovanim udom krajne-ga šolskega sveta tako namazal naočnike, da tako malo spregledajo. Oni vabijo, da bi se na popisan način podpirala šola, izobrazovanje in vzgoja, ko pa niso imeli besedice ob času, ko so se začele prirejati v šoli prireditve poučne in blažilne, kar pa je slavna c. kr. oblast blagovolila kratkomalo prepovedati. — Naše mnenje je to-le: Otroci bi naj v šoli z znanjem razveselili dobre ljudi, ki bi se vsled tega skazali ljubeznive in usmiljene. — Nekdo, ki ne gleda skozi naočnike.
Konjiški okraj.
k' Konjice. Bralno društvo lx> prirejalo odslej redno mesečna zborovanja s predavanji in nastopi. Naše modre in blage može prosimo, da se z besedo in dejanjem zavzamejo za napredek društva. Nad vse važno vlogo pa prepuščamo našim vrlim fantom. Pridite takoj v nedeljo, dne 11. t. m. po večernicah! Posebno ste povabljeni prijatelji „Slov. Gospodarja".
k Konjice. Narodni Dom se pere v zadnji številki. Da so bile naše pripombe resnične, ve cenjeni popravkar sam najbolje. Kar ni bilo, nismo trdili, kar smo pa pisali, ne more ovreči. Da pretepov ni, gre hvala ljudstvu sploh, ker jih ni vajeno, to vedo tudi druge gostilne. A izkušnja uči, da pretepi pogosto dozorevajo iz take zabave, kakršno smo odsvetovali. Koliko je kak fant ali deklica stara, lahko izveste, če jih prihodnjič vprašate. Da je bila pa notica upravičena, vprašajte pametne stariše, brate in sestre dotičnih polotročajev, za katere se tako bojite, da bi jim kdo pokazal pot mimo takega 1 zabavišča. Gostilni želimo lep uspeh, pa zraven nam je težko za mladi svet. Z eno besedo, gospod popravkar, vaši gostje naj bodo drugačni, lahkožive razposajenčke pa zapodite domov — za peč!
k Kebelj na Pohorju. Kakor je že tudi Širji javnosti znano, smo dobili to jesen novega nadučiteljav osebi gospoda Breganta. Nadejali smo se, da bode v verskem in narodnem oziru boljši in vzglednejŠi, od prejšnjega. Pa „naš up je Šel po vodi, le jadrajmo za njim.". Na vso moč ga žene sedaj radovednost, izvedeti za ime dopisnika „Slov. Gospodarja" iz Keb~ Ija. Pred.kratkim ie to celo šolarje izpraševal, in tu so vrgli nekateri sum na osebo, ki je pri tej stvari popolnoma nedolžna. Čudno se nam zdi, da se takšne reči vlačijo tudi v šolsko sobo. Ali je mogoče to v učnem načrtu? Omenjenemn radovednežu v tolažbo povemo, da bo njegovo poizvedovanje za dopisnikom popolnoma brezuspešno, kajti njegovo ime je in bo znano samo uredniku lista, v kojega piše. Povemo mu pa, da je tukajšnji dopisnik neusmiljen človek v takih stvareh, kateri si bo z bistrim očesom tudi njegovo delovanje ogledal in ga osvetlil. Torej mir, pregovor pravi: „Kdor seje veter, žanje vihar." — Prijatelj.
Celjski okraj.
c Celje. Posestnika Franca PungerŠka iz La-liovne pri Celju so pred kratkim, ko je šel dopoldne domov, v gozdu napadli trije fantje, ga vrgli na tla ter mu grozili z noži. Nato so mu preiskali žepe. Dobili so le majhno svoio denarja. Drugega dne je eden od teh roparjev napadel posestnika Franca Babiča. Fant je zahteval od njega denar. Babic pa, močan mož, je s palico udaril parkrat napadalca, ki je nato zbežal. Dne 2. t. m. so pa ti roparji napadli zopet neko žensko iz Lahovne ter so jo hoteli posiliti. Pač lepe razmere!
c Iz Savinjske doline. Neki hudomušni radovednež bi rad vedel, zakaj , resnicoljubni „Narodni List" nič ne piše in nič ne prinese poročil od Sv. Frančiška (Radmirje) o naprednih vročekrvnih petelinih, ki so se med seboj tako hudo skavsali. Toda ta list je navajen samo od klerikalcev poročati laži, kar se pa zgodi slabega v lastnem taboru, to pa moško zamolči.
c Mozirje. Naše Katoliško izobraževalno društvo je priredilo dne 20. m. m. dve lepi igri: 1. „Tri sestre" in 2. „Ne kliči vraga!" Igralci in igralke so svoje vloge prav dobro in korajžno rešili. Govor pred igro je imel naš č. g. kaplan Žagar. Razlagal je pomen izobrazbe. Iskrena hvala vsem, ki so kaj pripomogli, da se je veselica tako dobro izvršila. Kmalu se lx) tudi vršil občni zbor našega društva ln pobiranje članarine za prihodnje leto. Prosimo takrat obilne u-deležbe. Fantje in dekleta, pa tudi možje, pristopajte v obilnem številu k našemu društvu. Sedaj bo naročilo društvo še več lepili knjig in časopisov in,sploh mnogo lepega berila. Odbor pa bo skrbel v Čitalnici pozimi za kurjavo, da se bo ob nedeljah vsak ud lahko pogrel med čitanjem. — Odbor.
e Mozirje. Tukajšnji dopisnik je pisal resnico, pa cele še ne. Treba bi bilo dostaviti, da ne bodo zadostovale visoke občinske doklade davkoplačevalcev 90 do 120% v pokritje ogromnih stroškov, ampak treba bo pritisniti še na živali, da bodo pomagale rešiti iz zadrege, ker mora trški občini že trda presti; torej sklenilo se je na \sako pasjo glavo 6 K davka. Bo že nekaj, saj imamo precej psov v domači občini: toda dobro želeči davkoplačevalec svetuje, da bi se zraven tudi mačke in podgane vzelo na muho, vsaj po 5 K od glave, potem smo pa na konju, m m se nam treba bati, da bi že v imenovani Lipoldovi ulici utonili v blatu Mogoče, da bi bilo še toliko preostanka. da bi kupili čoln in bi se lahko vozili do svojih zemlušč Nadalje opozarjamo na naredbo proti koleri, ki zaukazuje, da se mora gledati na snažnostpri vodnjakih. ne pa pustiti pri vodnjaku stati konje in one-
snažati.	„ v. _T v , , . , .
c Št. Lovrenc pod Prezinom. V četrtek to je dne 30. novembra 1910 ob %2. uri zvečer je tukaj za vedno zatisnil svoje oči v 48. letu posestnik Martin Gajšek, po dom. Pušjek po komaj lted. bolezni vslecl pljučnice. Rajnega je vsakdo iskreno ljubil in spoštoval. kdorkoli ga je poznal. Bil je marljiv in skrben posestnik, nadalje občinski odbornik, prejšnja leta tudi vzoren župan in ud krajnega šolskega sveta. Bil je tudi velik prijatelj šole. Njega so dičile vse lepe čednosti. V družbi je bil jako kratkočasen in šaljiv. Zapušča žalujočo vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroci. Popreba, ki se je vršii v soboto, to je dne 3. decembra t. 1. ob 8. uri dopoldne, se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom in velika množica ljudi. Vsakdo je hotel še preljubljenemu pokojniku izkazati zadnjo ,čast. N. v m. p.!
c Si. Vid na Grobelnem. Kar je napisal „Nar. List" v svoji 47. Štev. o meni, je grda laž. Res je le, da sem bil na sejmu v Št. Jurju in da sem šel grede domov v Vugovo gostilno. Da bi se mi pa bili že med potjo do Grobelnega pridružili kakšni „naprednjaki", in da bi jih bil v gostilni „razbadal", je. neresnica, kakor je tudi laž to, da bi me bili kakšni „napredni fantje'- pograbili in nesli ven, ampak ko sem bil že zunaj, da bi se vrnil domov, me je sunil neki fanta-lin od zadaj, da sem padel. — Jernej Cefovšek, p. d. Ožirek.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Dopisnik ..Nar. Lista." nas je ubogal in nam res napisal nekaj o hinavcih, kakor smo mu zadnjič nasvetovali. Pohvaliti ga moramo radi tega, ker je tako priden in ubogljiv. Iz pokorščine do nas bi menda postal še klerikalec, če bi mu rekli, da naj obrne liberalcem hrbet. Priznati se mora tudi, da se je precej potrudil, da je napisal dotični članek. Poiskal je med svojimi knjigami zaprašene „evangelje" ter nato začel prepisovati v potu svojega obraza priliko o „cestninarju in farizeju"; kajti da bi jo na pamet znal, mu ne verjamemo, ker ga v cerkvi tako redko vidimo, takrat pa Še celo ne, kadar se bere evangelij. Ko je končal s priliko, je na koncu Še dodal kratko razlago, kdo da je farizej in kdo cestninar (čolnar). Prav po farizejsko in bahato nam zakliče: „Vi (klerikalci) ste podobni napihnjenemu farizeju, ali mi (liberalci) smo ponižni kakor čolnar." Alislim, da. ga ni človeka, ki bi tega ne verjel. Zatorej pa, ponižna liberalna ovčica, le dalje prebiraj pridno sv. pismo, da iztakneš še kaj več porabne-ga za svoje duhovite dopise. Našel boš namreč, da vaše jadikovanje ni nič novega, ako trdite, da so krivi duhovniki vsega sovraštva med strankami, da delajo oni prepir in politično hujskarijo. Že Judje so dolžili po krivem Kristusa, rekoč: On ljudstvo Šunta.
c Št. Vid pri GroDelnem. Dopisnik v „Narodnem Listu" štev. 48 nekaj čveka o mojih pregrešnih obiskih in potili ponoči. Ako mi dokaže, da so bili obiski in pota res pregrešna, dobi takoj 1000 K, beri: tisoč kron nagrade, če bi si jih tudi moral izposoditi. Dokler pa tega ne stori, je in ostane lažnjivec in ob-rekovalec najpodlejše in najgnusnejše vrste. Torej na delo! Obiskovalec s črno suknjo.
Popraviti moramo tudi to, da se imenujejo ti duševni revčki v „Štajercu" naprednjake, ker so v resnici najgrši nazadnjaki. Da pa ne bi „Štajercev" dopisnik zopet dolžil Č. g. župnika, da je on to pisal, mu kar povem, da je to pisala trda kmečka roka, katera si tudi upa podpisati svoje ime, če to stori tudi „Stajer-čev" dopisnik. — Kmet iz okolice.
b Planina. Občinska seja dne 28. novembra o-stane za Planino zgodovinskega pomena. Predlagal je gosp. Treffner, naj župan, ki se pri vsaki priliki ponaša, koliko za občino stori in trpi, se v svoji velikodušnosti odpove županovemu dohodku v znesku 120 K v prid vodovoda. Volilci! Sedaj bi morali videti svojega požrtvovalnega župana! Rohnel je, kakor obstreljen medved, da tega ne stori in ne dopusti! In njegova desnica celo izzivalno predlaga, naj se mu plača poviša! Da, učitelji in povišanje plač spada vedno skupaj! In na to predrzno izzivanje so naši štirje možje odšli, in seja je bila nesklepčna. Tako je bilo prav! Vsa Čast takim možem! Sedaj vidite Šešerkota v pravi luči! Kaj pa stori on zastonj? Od vaših žuljev je obogatel, kmet pa le pridno pla-čuj! Vzemite si vendar zavedne volilce iz Planinske vasi za vzgled!
b Pleterje pri Brežicah. Kmečke h aniinica in posojilnica v A rtiča h je darovala 25 K za tukajšnji nbožni zaklad, za kar se Ji podpisana občina ii&jprisrčnejšj zahvaljuje. Županstvo Pleterje, dne 1. decembra 1911.	Pajdaš, župan
Književnost in umetnost,
§ Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urbanus. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška bukvama. Oblika knjige je priročna in lična.. Broširan izvod, tiskan na fin papir, stane le o K, fino vezan pa 4 K. Knjigo toplo priporočamo.
§ Osmero hlagrov ali nauk o srečnem življenju. Spisal Anton Kržič. Samozaložba. Prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena 1 K G0 vin. broš., 2 K v platno vez., za pošto 20 vin. Knjiga opisuje najimenitnejše predmete v človeškem življenju: našo srečo.
Planina. V „Štajercu" od dne 27. t. m. se zaletava dobro nam znani dopisnik v Č. g. župnika, in to brez vsakega povoda, in s takimi grdimi lažmi, da kaj takega zamore le najbolj lažnjiv liberalen zagrizen nemčur pisati. Ta človek se je gotovo skregal z resnico, da mu je sedaj laž najbližja prijateljica. Grda nesramna laž je, da bi bil č. g. župnik pri občinskih volitvah agitiral, pač pa je bil dopisnik sam najhujši agitator Šešerkota, velikega političnega sovražnika slovenskega ljudstva. Zato si je bil dopisnik' že poprej izprosil začasni dopust, da je imel potem jr\ volitvah lepšo priložnost za agitacijo. Pri agitaciji so se posluževali on in njegovi kimavci vseh sredstev, spravili so na volišče že na pol umirajoče volilce; tako so n. pr. spravili na volišče nekega 80 let starega volilca, in hočeš nočeš moral je voliti, čeprav je že skoro umiral. Grda je tudi laž, da bi bil gosp. župnik nekega volilca I. razreda tako napajal, da je teklo vino iz mize; kajti dotičnega, volilca pač ni bilo treba napajati, ker je on vedno odločen naš pristaš in je kot tak tudi vselej volil z nami. Glede pogreb-Ščine pa bodi lažnjivi dopisnik le tiho, ker to tebe kar nič ne skrbi; od tebe se Še ni en vinar zaslužil. Morda pa bi rad, da bi poprej gosp. župnik vprašal tebe, koliko sme računati za pogreb. Mi kmetje odločno protestiramo proti takim lažem ter imenujemo takega dopisnika grdega, nesramnega lažnjivca. Odločna kmečka četa stoji vedno ob strani č. g. župnika, ga ljubi in spoštuje ter gre tudi rada v boj za njega.
kakor če pride po 500 do 800 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo Še enkrat, da se začne pošiljati naročnino prej ko mogoče.	R	■.
Denar se naj pošilja po položnici, ki naj se natančno izpolni. Ime se naj razločno piše, ravno tako tudi pošta. Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedami „Položnica" besede: Star naročnik ; novi naročniki pa naj na i-stem mestu napišejo oesede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico „nov" ali „star", Če pošlje kdo denar po nakaznici. S tem nam prihranijo naročniki mnogo, mnogo časa. Torej ne pozabiti!!
„Slovenski Gospodar" bo s t a i s prilogo „Gospodarske Novice", kakor d o z d a j 4 krone na leto.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti. Vsak naj skuša pridobiti še vsaj enega novega naročnika! Urednik: pa bodo posvetili listu vso skrb, da bo res zanimiv in zabaven. Posebno bo delal urednik „Gospodarskih Novic" na to, da bo ta prepotreben list za našega kmeta prinašal mnogo koristnega in poučnega berila!
Zdaj torej vrii somišljeniki, na agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski "hiši!
Uredništvo in upravništvo.
mladinske organizacije.
Sv. Pavel pri Preboldu. Opozarjamo na predavanje, ki ga priredi Kat. izobraževalno društvo v nedeljo, dne 11. t. m. Govoril bo prof. clr. Hohnjec iz Maribora o mladinski organizaciji. Pridite vsi!
Št. Jur ob juž. žel. V nedeljo, dne 11. decembia po večerni-cah se v prostorih bralnega društva vrši ustanovni shod Mladeniske
Iz celega svefa.
Nove vrste čebele. Čebela je dobila tekmeca v podobi mravlje, ki so jo zasledili v Meksiki in jo i-menujejo mirmecocistas mexicanus. Ta prideluje, kakor je izjavljeno v pariški akademiji znanosti, ravno tako okusen med, kakor čebela. Belgijski učenjak Vvesmail, ki je razpravljal pred akademijo o tej mravlji, pravi, da tvori ta posebni razred med mravljami. Gnezdo ima 60 do 80 cm pod zemljo. Je bolj svetla od ostalih mravelj, popolnoma drugačne telesne sestave in ima zadnji del telesa velik, v katerem se na-reja sladki sok, med; dr. Wesmail trdi, da bi se ta mravlja tudi v Evropi lahko vpeljala in udomačila radi pridelovanja medu.
Učitelji na konjili. V Abrucih v Italiji je na 100 prebivalcev 08 anallabetov, to je takih, ki ne znajo ne citati ne pisati, duši je bilo v zadnjem času ustanovljenih precejšnje število šol. Toda Šole so bile prazne, ker žive ljudje, ki so večinoma pastirji, po devet mesecev v letu na gorah. Profesor Agostinoni je predlagal italijanski vladi novi šolski sistem. 15 učiteljem so dali konje, da potujejo po gorah in obiščejo pastirje. Kamor pridejo, leti staro in mlado skupaj, učitelj pa uči pod milim nebom. Pravijo, da so dosegli na ta način veliko"vspeliov.
Pes, ki govori. Pri Magdeburgu ima nek gozdni čuvaj psa, ki zna izgovarjati več besed,, tako, da se jih lahko razume. Tako zna imenovati svoje ime: „Don." Ce se mu pokaže kos kruha, reče: „Haben" (to je imeti). Tudi „Kuchen" izgovarja, kar pomeni „pogača." „Don je lačen" ali „Don ima pogačo" izgovarja sicer s psičjim glasom, ali Čisto in popolnoma razumljivo.
Cenjenim naročnikom.
Zopet je pred durmi novo leto, ko bo treba obnoviti za leto 1911 naročnino na „Slovenskega Gospodarja". Ker je ob novem letu v tiskarni silno veliko dela, zalo smo že današnji Številki priložili položnice, da spravimo s tem delo naprej. Prosimo pa cenjene naročnike, da bi nam poslali naročninozaleto 1911 žeprednovimle-t o m , kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 10.000 do 12.000 naročnikov pošlje v par dneh naročnino, koliko da to vpisovanja! Ako pa se začne naročnina pošiljati že v drugi polovici decembra, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši,
Najnovejše novice.
Družba duhovnikov. V ponedeljek, dne 12. dec. je ob 11, uri dopoldne seja odbora Družbe duhovnikov.
Državni zbor. Poslanec dr. B e n k o v i č je stavil nujni predlog za podporo posestnikom in odpis davka posestnikom in najemnikom, oškodovanim po toči in drugih uimah v brežiškem in sevniškem okraju. Posl. P i š e k je stavil v zbornici nujni predlog, da se državna cesta iz Gornje Polskave v Slov. Bistrico do Konjic, katera zaradi velikih bregov ovira promet in ima do 13% napetosti (Steigung), prezida, oziroma prestavi od Gornje Poiskave v smeri proti Sentovcu do Slov. Bistrice, in od tam do Ložniškega mostu po dolini do Gornje Ložnice v Stražno, ter od tam do državne ceste v okoliški občini Konjice. Ta preložitev ceste bi bila v veliko korist konjiškemu in slovenjebi-striškemu okraju, važna je pa tudi v strategičnem o-ziru, kar bode tudi vlada upoštevala. Posl. P i Š e k je interpeliral ministra zunanjih zadev zaradi nepo-stavnega postopanja novih volitev v okrajni zastop v Slov. Bistrici. Že lansko leto meseca marca je minula doba, pa Še do danes niso razpisane nove volitve. Zastopniki kmečkih občin in nekaj drugih članov so svoj izstop naznanili c. kr. glavarstvu v Mariboru, pa ker oblasti potrebno ne ukrenejo, se interpelira ministrstvo, če so mu razmere pri okr. zastopu znane, in kaj namerava storiti.
Iz finančne službe. Prestavljeni so: računski praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, Pavel Coretti v Maribor; računski praktikant Friderik Sieber od okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru v Gradec. Kot uradni vodje: davčni nadoskrb-nik Emil Straczowsky od ¡davkarije v Slovenjem Gradcu v Ptuj; Friderik Stumberger iz Sevnice v Brežice; Janez PernovŠek iz Brežic v Slovenji Gradec; Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico; Franc Vajda iz Šmarja pri 'Jelšah v Celje; davčni o-ficijal Oton Stepic od davkarije v Celju k davkariji v Šmarje pri Jelšah.
Frani. Predavanje gosp. Prijola o sadjereji v našem izobraževalnem društvu se je vrlo dobro obneslo, in govornik je prav nazorno podal najpotrebnejših naukov o gojenju sadnega drevja. Prvo nedeljo po novem letu bo pa predaval o kmečkem knjigovodstvu. Vmes bo pa imelo društvo druge poučne shode.
Umrl je v ponedeljek, dne 5. dec. Č. g. Ferii. Šoštarič, župnik pri Mali Nedelji. Rajni je bil rojen dne 28. maja 1851 pri Veliki Nedelji, v mašnika posvečen dne 23. julija 1S7G. Služboval je kot kaplan v Hočah, v Zibiki, pri Sv. Križu na Murskem polju, kot provizor in kaplan v Ljutomeru in Sv. Lenartu v Slov. gor. Župnik pri Mali Nedelji je postal dne 20. septembra 1891. Pogreb se je vršil danes ob 10. uri.
Poročilo o svinjskem sejmn na Dnnajn dne 29. novembra 1910.
Ob učetkn sejma se je prignalo 4415 alpskih svinj, 6170 debelih ogrskih svinj, javljenih je bilo 985 «vinj, skupaj torej 11580 svinj. Prodajale bo se ogrske svinje prve vrste po 186 do 189 vin, i*-vanredno do 140 vin ; srednje vrste po 180 do 186 vin.; stare in lahke po 124 do 130 vin.; alpske svinje po 126 do 182 vin., svinje Izbrane za pleme, po 108 do 116 vin. Tendenca: Na današnjem aejmn je bilo 2804 alpskih svinj manj, 500 debelih ogrskih svinj več nego zadnjič Alpske «vinje so se prodajale vsled manjše ponudbe za 4 do 6 vin. dražje, a tudi po debelih ogrskih svinjah ee je kljub manjši po-nudbi zelo povpraševalo in so dosegle za 2 do 8 vin. višje cene.
P«ročilo o živinskem sejmn v Gradcu dne 1. decembra 1910.
Na sejem se je prignalo po vrsti 387 volovi 178 bikov, 880 «rav, 124 telet, skupaj 1069 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 92 do 104 K, na pol rejeni voli od 82 do 94 K, suhi voli od 74 do 80 K, voli za pitanje od 80 do 88 K, dobro rejene krave od 70 do 82 K, na pol debele krave od 56 do 68 K, snhe kravo od 44 da 54 K, biki od 76 do 92 K, mlade dojne krave do 4. teleta od 74 do 88 K, starejše dojne krave cd 62 do 72 K, braje krave od 64 do 78 K, za 100 k* žive teče. V izven se je prodalo 815 komadov živine. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 62 komadov živino več kakor na zadnjem Prodajalo se je za 2 K ceneje.
Listate uredailtv*.
Gočova. Mozirje, Fram, Dobrna. Sv. Benedikt: Prepozno ta to itevilko. — Drugim gg. dopisnikom: Smo odložili za prihodnjo številko.
Agitirajte za „Slov. Gospodar'4.
Edina slovenska kisla voda,
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznan* med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v frrln, pljučih, želodcu in črevesih. za želodčni kič, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter rpsoešnie tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno IŠravilaa temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri «skrbništvu Tolstovrške slatine, pošta
Gnštanj, Koroško, kjer se doba tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-793	sko kislo vodo.
Posojilnica pri St. Lenartu t SIot. gor.
reg. zadrnga z neom. zavezo,
naznanja, da ne bo uradovala od 17. decembra 1910 do 7.
januarja 1911 radi sestavljanja letnega računa. Od 7. januarja 1911 naprej bo zopet uradovala vsak dan od 8. do 9. ure dopoldne, po petkih pa od 9. do 12. ure dopoldne.	935	Načelstvo.
Argentinsko
za 80 vinarjev eno kilo
• - •• i-1' pač ne bcdete nikdar dobili; vsled tega kupujte za Božične praznike, dokler je še dobiti, pšenično moko št. 00 po kila za 36 b, lepa krušna moka po 22, 24 in 26 h, jako lepi riž po 32 b, sladkor v Stoku po 76 h, ravno tako rozine, cibebe, vinske jagode in vso špecerijsko blago, ki se dobi vedn;> sveže pri	936
]yan Sirk, Maribor
Glavni trg (rotovž).
Loterijske Številke.
Dne 3. decembra 1910.
Tret . 13 16 90 24 84 Line . 60 12 61 38 24
Ženitna ponudbi. Mladenič plemenitega Brca, neomadežnega življenja in pridne zunanjoBti, kateri ne zavživa opojnih pijač, ter ni tobakar, je navdušen pristaš ka-toliško-narodne stranke in veselega značaja, ima par tisoč kron gotovine, se želi v svrho ženitve zaročit z gospodično, g katero bi mogel priti do samostojnosti. Veselje ima do goBtilne ali posestva Zavedna in verna Slovenka bi imela prednost. Ponudbe ped šifro „plemenito srce št. 1" na uredništvo. Za tajni st se jamči. 808
Delavnica u popravila i
Pozor! Mar si prihranite p0Znr!
ako pridete in si nakupite
ostanke
vsakovrstnega volnenega blaga za obleke, krila in bluze, katere prodaja po čudovito nizkih cenah
Franc Lenart v Ptuju«
Nadalje priporoča za božične praznike veliko izbiro najnovejših svilnatih (židanih) robcev.
JC' Cenejše kakor drugod.
Priporoča se narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju.
s
Ve ika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Totil na obroke! Illustr. cenik zastonjl
Branofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 8'50
. 7-. 18'-. 4--n 3--» 2,-2-—
Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstva —
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, časpeska niloa 26. Kupujem zlatnino In srebra.
Samo še 19 gramofonov
novih in izvret-nihkem. po 15 K in 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igl samo K 160 in nove velike dvostranske plošče po K 2 50. Zinauer & Co. Sv. Jakcb v Slov. gor.	883
Klepar tka dela, kakor tudi uvajanje vodovoda, plina, strelovoda, hišnih brzojavov, telefonov itd, sprejem«m in iste »vršim točno in hitro. Ig. Zalokar, klepar v Brežicah.	911
Gospa ravnateljica
je naročila vzorce tkanin in ilustrovan cenik perila od tvrdke: Oswald LUek,
tovarna za tkanine in perilo, Bad Belohrad, in se je prepričala: perilo te tvrdke, ženske, posteljno, ali moško perilo, je najlepše!	794
Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hlače z okraski, komad K 150. Ženski kor-seti z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo koirad 4 K. 30 m lepih ostankov 12 K.
ITmTTTI
Za nakup
modno blago za ženske obleke, svilnate in dmge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno suk-no za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje itd.
priporoča modna in mannfakt. trgovina
.E.ŠEPEC
Maribor, Grajski trg, j
K« prodi) je novo sezidana hiša, zraven dva orala aemlje v olov. Bistrici Hiša je sposobna za vsa* ko malo obrt. Pojasnila daje Janez Novak, posestnik in oštir v Slov. Bistrici.	921
Jako lepo posestvo se proda, lepa lega, pripravno za vsakega gospoda kot letovišče, ali za skrbnega gospodarja, arondirano 14'/, o-ralov, 20 minut od kolodvora in trga, 6 minut od glavne ceste, 4»/, oralov travnikov, 4 orale njiv, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 sežnjev vinograda (polovic» novi nasad), vbs v najboljšem redu in dobro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, kiet in hram gospodarsko poslopje, hram in hlev, hlevi za prašiče, pralna kuhinja in Bašilnica za Badje, listnica vse z opeko krito in v najboljšem stanju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifuga za mleko, parilnik, alamoreznica, mlia, rez-niča za peso, stroj za pranje pete, krompirja itd. Več se izve pri Franjo Počkaj, Šmarje pri Jelšah Sp. Štajersko.	912
Lepo posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obsto-ieče iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Naznanilo preselitve
Zajamčeno čistokrvne Sulmtal-ske kokoši, dozdaj priznano najboljše kurje pleme, se dobe, par (fetelin in jarica) po 5 K pri kmetijski podružnici v Ljutomeru.
888
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem svojo strngarnico za prodajo, naročila, poprave in nova dela preložil iz Dravske ulice na
Grajski trg v grad
pri Kapeli. Vedno se bom trudil, da bcm delal natanko, da bom svoje cenjene naročevalce zadovoljil, Imam veliko zalogo izgo-tovljenega kuhinjskega, kletnega in gospodarskega orodja. Za obilen obisk se pr poroča 887
August Blašic,
KK&KKH&KKH strugar, Maribor, Grajski trg.
Gostilna z lepim sadnim vrtom v Vosku pri Mariboru se proda. Vpraša se v Maribora, Mlinska ulica 15.	907
Kuharica, pridna in poštena, ki se razume v gospodarstvu, želi dobiti službo v kakem iupnišču Naslov v upravništvu.	922
Ženitna ponudba. Mlad inteligenten večji obrtnik, želi se seznaniti v svrho ženitve z gospodično iz dobre trgovske hiše, ki bi mu s svojim premoženjem in pridnimi rokami pomagala pomnožiti premoženje. Gospodične s trgovino imajo prednost. Ponudbe s sliko na nasl< v „Srečna bodočnost 911" na upravništvo tega lista do 20. t. m. Tajnost z tjamčena. 933
Lepo posestvo, nova zidana hiša
v dobrem stanu, pod, goveji in svinjski hlevi, dobro obdelana zemlja, lepi sadonosniki, se po ceni is radi preselitve proda in bo tudi lahka plačila po dogovoru. Kdor želi kupiti, naj se cgiasi pri Jožefu Oset, Platinovec pri Gro-belnem št. 21.	928
Gospodarski opravnik se sprejme Samo spretni, v kmetijstvu izurjeni, trezni in obeh deželnih jezikov zmožni pros lei naj pošljejo svoje prošnje na grof Herberstein-sko oskrbništvo v Ptuju.
Godbeni avtomat
2 in pol metra visok in en meter širok, plošča s premerom 74 cm z bijalom, ki zelo dobro igra, primeren za gostilničtrje na deželi, odda po ceni N. Horvat, Maribor, Stolna ulica 5.	920
Učenec, krepak in z dobrimi spričevali se Bprejme v manufakturno iu špecerijsko trgovino gosp, V. Zorko, o. kr. poštar In načelnik trg. zadr. pri Sv. Andražu v Slov.
gor.________927
Lepo posestvo, obstoječe iz pol orala gozda, 4 in pol orala njiv in travnika, ki je zasajen s sadnim drevjem, z lepo zidano hišo in hlevi vred, je na predaj. Pojasnila daje Vladimir Pušenjak, nadre vi zor v Mariboru.	982
Ženitna ponudba. Mestni fant in-teligentea rokodelec, ki dela sedaj z dvema pomočnike ma in drema učencema, se želi poročiti. Star je 26 let, ima 300 K v gotovini in vso hišno opravo. Pozneje še dobi 80t) K. Iščem si neveste, pošteno kmečko dekle, ali kuharico z 1600 K. Veselje mora imeti do sejmov. Ponudbe pod (Sreča št. 50". Ormož.	931
Velik novi hram i lepim sadonos-nikom se takoj proda. Hram obstoji iz dveh velikih sob, ene kuhinje in ene čumnate. Za ceno se izve pri Ttmažu Klasinc, na Gor. Bregu št. 20 pri Ptuju. 774
Edina staj« narodna steklarska
na debelo in na drobno
c Strupi s Celje
GraSka ©esta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
^rtmije vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah*
***** SStiitoiidnejia in točna poftiražb«.


Brzonaril
-•ti.T - X' ';8 V &
krmo
s® najbolji!
s? : mmmammaammaua^m^KmmmaBmm»
Velika prihranitev rta času, na kurivu in najboljša krma
930	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike!	Dopisuje še slovensko!
Delniška družba ALFA SEPARATOR Dunaj XII.

Tovarna za poljedelske Id kmetijske stroje
kakor mlatilnicc za. Skoparijo in navadne mlatilnice /a roko in gepelj. RezaJnice, gepalj, vejainice itd. Livarna za železo in medenino. Isdeltgejo se mani in žage za vodno in parno mož. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kr-puje se po" najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, svinec, t. d.	941
I. Pfeifer,
tovarna in livarna
v Hočah
pri Mariboru.
Štefan Kaufmann
trgovina z železnino
23^ Radgoni, priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posoda.
Kilne pase «a,Ž
biišce obveze, šaspenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne noge in roke itd. izdeluje po niiki ceni prva spodnještajer-ska tvrdka
Fr. Podgoršek, bandažist,
VI«ss-5bol", Orajgka nllea ».'

v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru ««■HDnBHHM^
Slovenec Konrad Skaza,
Selavniea u vsa cerkven« dela v it. Ulriek, BrSdss, === Tirol =======
so naj topleje priporoča ca vsa cerkvena dela. Velikanska ssloga iv. razpel. Novi «animivi slovenski ceniki sasionj Is ??anko, Foairsiba eolidna in hitra.	68J
X"

Našim gospodinjam
priporočamo
^ti
le edino Pfeifer-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger	__
926
Nov fotograf!
Usojam si slavnemu občinstvu Slov. Bistrice in okoli ce uljudno naznanjati, da sem otvoril v Slov, Bistrici nasproti kavalerijski vojašnici
foi«grafičiii atelje.
Opirajoč se na svoje dolgoletne izkušnje kot fotograf se bom trudil, da bom izdeloval fine in trpežne slike.
Julij Tittl,
919	fotograf ▼ Slot. Bistrici.
Mezdno in miiniško *
kakor tndi zamenjavo vsah vrst žita oskrbnje : najhitreje in najceneje umetni valčni mlin :
819
v Rušah pri Mariboru.
Naznanilo
m
Z moje
240
X
Pridite
v Šent Jur ob Jut tel.
k
Janko Artmanu
da se prepričate o
velikanski zalogi
lepega in močnega blaga
%& zimske obleke In i nizkih cenah«
880
!! umetno moStovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domaČe pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram.
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Svetovno mojstrstva
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj mosler-silvaner, burgnnder-beli, muškat V. rizling, rulander, portogizer, kapčina, žlahtnina, beli in rudeči traminec, ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ICO komadov 14 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi.	Janez Verbnjak,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Ptoju.
783
a Božiči
Čtetero božičnih pesmi za solo, mešan zbor in orgle op.
18. četrti natis. Cena 80 vin. Petero Božičnih za solo, mešan zbor in orgle op. 44.
Cena 1 K 20 vin. Dva božična solospeva za solo, mešan zbor in orgle, op. 53. Cena 1 K.
Božične pred- in poigre za org'e ah harmonium, op- 40. Cena 1 K.
Dobe se pri skladatelju Ignacu Hladnik, Novomesto,
Dolenjsko.	925
v industriji ur končno osvojeno.
- T *-------- '
Vriled prevzetja edine prodaje sem v stanu za sama K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploščnato amerik. 14. kar. duble zlato švic. žepno uro. Ista ima 86 ur idočo anker kolesje s premirano znamko „Speciosa" in je električnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad E 4'90 2 komada E 9'SO Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker ]e dovoljena zamenjava oz. se denar vrne. E. Holzer, Krakov. Stradom 1P/107
Steckenpferd-tills 1 lilpiii mlekom
i&jjttiehkejšgg mik m k®l@ kakor proti pagan!
Kaj pomaga dobra kuba, Če si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolan Ta, ki vživa
I

Najboljše krepčilo želodca,
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40.
__» * 4<S0,
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Dobiva se poviodi.
m

I «s« ^»^s^m^esesms
hranilnica in posojilnica y Celju
registrovana zadruga t, neomejeno asavezo
▼ lastni hiši: „Hotel pri Smelem volu46 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropja
HOTEL
„Pri belem vola46
priporoča
svojo veliko gostilno
* *
30 Mb za tujce pa jako nizkih cenah # s
* fijakerijo v hiši , «< # y* Dobra in točna postrežba.
obrestuje
hranilne vloge po 41/i,/( brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči
račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
damsce nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
pogojuje
na zemljišča po 5 °/0 do 5 */*% > ^ na z**tavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit ped ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih «M osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in Hib»* vknjižbo dela brezplačno, stranka plač« le kolek*.
Za vplačila po pošti se dajejo xantonj poftt. hranilnične pol
Ui*adni daEü g usak for»ek in petek dopoldne.
ess Ypra&sja is prošnje se snrfiirawjo mi (i?n, i mm prBzmKe Milne oH 8—12. ter od 3.-6 on
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Pohištva in posteljne oprave
Cenik in proračun zastonj.
551 i®8wuiwiwhi llilGd StyY. 1H. Lastu« mtacaraka in tap- deta-grofo«

t t
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
^piSar & Lf&sbi<Bwšelc9 ©sile«
belih
| Kaplice za želodčni krč:
I
•f	WSm
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice zlato peno, barvo za mah, perje aa cvetljice, žico itd.
Dnp':sni©e mm hmmč i»	leta
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
s
rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron
po 27» m po 16 K, iz	%
domačega fonesega plat-	&
na po 2 m 18 K, po	#
2 7, m 20 K razpošilja	f
franka narodns vele-	%
trgovska hiša	P
R. Stermecki v Celju.	|
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Žganje proti trganja :: J» ^tffiS: 3F. PRUKJLs
mestna lekarna pri cs kr, ofIk MARIBOR» Glavni trg štev 15. m
Nobena konkurenca

če je še tako nevo šljiva in sovražna, je v stanu, oašo izkušeno
Z-krmo
sa svinje, ki je :.- ::
dvakrat CS,
krvna krma in 3 krat tako redilna kakor koruza, prekositi. ::::
Dokaz:
Največji svinjerejec spodnje-avstrijski, gosp. Hoibauer v Elendsu, je to leto sam že 800 vreč Z-krme skrruil.
St. 1 za rejo
pospeši rast prašičkov. St. 2 za pitanje. *	792
Svinje postanejo do 2 kg vsak dan težje; fino meso. Po 50 kil za 11 K 50 vin. z viečo vred od tovarne Ne pozabite tudi naročiti, da se vam pošljejo ceniki o Hyppo za konje, ki je ceneje, a redilneje kot oves, o Mclko za krave, ki donesek mleka zelo poviša in mkko zboljša in o Z-krmi za perutnico (100 °/o več jajec) zastonj). Glav. zastop „Združenih tovarn za močna krmila a. d."
Bratje Taussky, j54£«S
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Mama st. Cirila t Maribora,
1 kg sivega, pulje-iegaK2--, pol belega K 2-30, belega K 4'—, priacia perje mehkega kakor puh K 6 —, veleprima oglsjeacga najboljše vrsta K 8"—, mehkega ptrja (puha) sivega K 6' belega 10-—, prsnega puha K ¡2-— od 6 kg naprej £34	posta ne prosto.
*ejene
iz goiitoT.tega, rdsčega, modrega, rumenega ali belega inieta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z dvema zglavni-cama, te dve 80x56 cm, zadosti napolujene, novim, sivim, očiičeaim, košatim in stanovitnim perjem K 16*—, napol maha K 20 —, maha K 24-—, pernica sama K 12- H —, 16 —, «glavnica K 3 —, 3'50, 41—, pernice 18) cmX140 cm velike K 15-—, 18-—, 20-—, zglavaice 90X70 ali 80X80 cm, K 4-50, 6 —, 5 50, blazine iz gradla ¡80X116 cm K i3-—, S 15 — razpošilja po povzetju, zavejnina zastonj, od K 10"— naprej poštnine prosto.
Maks Bergsr V Dešeaicu Štev. 1015, Šuaiava.
Kar ne ugaja, se zameni ali pošlje denar nazsj. Ceniki o blazinah. odejah, prevlekah in drugem postelju«.m blagu zastonj in poštnine prosto.
F
: trgsvina z železom in : špecerijo ¥ Gor. Radgoni
789
Priporoča na novo vpeljano svojo veliko zalogo vzakovrstnega železja, kakor tudi okove za poslopja, oroija, kotle, peči, štedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineam, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrste barv suhe in oljnate. Posebno pa priporoča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami ^ po nizki ceni.
S
železnato kina-vino
Higien. razstsva Dunaj 1906: Državcs od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepiino sredstvo za slabotne, m&le-krvne in rekonvslefioente. Pcvaro&t voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval
1. SercataSfci, C. \l dvomi (loMlj
Trieste-Barcola«
Sapi ss T lekarnah t steklenicah po pol 1 & K 2'6Q ln po 448	1 1 i S 4'80.
Eti poskus zadostuje,
da se prepričate o neogibni potrebi in dobroti.
Že 40 let se je izkazalo inečilno vlačijo mašilo, takozvano praško domače mazilo, kot sanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pušic» 70 vin. Proti predplačilu K 3'18 se pošljejo 4 pušice, za K 7' — pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, ceno in varstvena znamko. Pristno le po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM DRLO"
PRAGA, Mala sirena, mal More ulice št. 203,
Zaloge v leksrnah Avstro-Ogrske.	260
erm i
rgflitrevans zadruga z neomejeno zaveza
8 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
f*»

firanan® vioge
so sprejemajo od vsakega in se'obrestujejo: navadne po 4®/w proti S mesečni odpovedi po 4'/». Obregi se pripisejejo h kapitalu 1. januarja in 1. jalija vsakega leta. Hranilne knjižice M «prejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih oore-etoveajr kaj prekinilo. Ža nalaganje po polti so pdtao hranilne položnice a« ntspoiago (šek konto §1,078). Rento! davek plača pos^Unm sama.
©
posojila se dajsjo
k članom in sicer: sa vkqjitbo proti pnpil&rni varnosti po 4s/4°/#, na vknjiibe spioh po 6®/„ na vkuiiibo in poroštvo po 5 '/■*/• ia na osebni kredit po 6'/«. Nadalje izposojo]« n« zastav® vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Pro&ge sa vkrjlibo dela posojilnica bmpisčno, stranka ploda le kolek«.
Uradne ure
so vsake sredo iu četrtek od 9. do 12. iop^b« in vsako soboto od 8 do 12 -iopoldnc, i¿matiH prnsaike — V uradnih urah se e^g^« šg fa plačuje denar.
pojasnita se dafejs
in prošnje »prejemajo vsak del»Tmk «I t.—It. ^»peline in od I.—b. ¿op$£da* 6
kr«

Ikdajatdj in »tožnik: Katoliiko tiskovno droštro,
Odgovorni urednik: Pran Blkcvift.
Tisk tiskarne 8v. Ciril» v Uuibci«.