ŠTEV. 1 LETO V
☆
januar 19 6 9
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
VI. KONGRES ZKS
Od 9. do 11. decembra lanskega leta je zasedal v Ljubljani VI. kongres ZKS. 557 delegatov (s povprečno starostjo 36 let) je dalo našemu nadaljnemu političnemu delu novega poleta, posebno v zelo plodnem delu komisij, ki so zasedale drugi dan kongresa.
Težko je v kratkem članku dati zaokroženo sliko dela kongresa, katerega glavni točki dnevnega reda sta bili sprejem statuta ZKS in dokončno izoblikovanje idejno političnih izhodišč družbeno-ekonom-skega razvoja Slovenije.
Naj ostanem le pri področju, ki na vsak način spada v tovarniški časopis — pri samoupravljanju. V komisiji za družbeno-ekonomske odnose, v kateri sem tudi jaz sodeloval, je bila to vsekakor e,na osrednjih tem.
Že v« uvodnem referatu je organizacijski sekretar Franc Popit med drugim dejal, da smo se komunisti doslej bolj ukvarjali z razvijanjem institucij za samoupravno odločanje, s problemi ki sodijo v družbe-no-politično sfero samoupravljanja, manj pa smo razvijali motive in zavest ljudi za medčloveško sodelovanje in odnose med njimi, s problemi torej, ki sodijo v moralno sfero samoupravljanja.
Lahko rečem, da je bil samoupravni sistem na vseh ravneh pogumno soočen s subjektivnimi in objektivnimi ovirami in protislovji, kot npr. z dilemo, kako naj se sooči strokovno nemočni samoupravljalec s pogostimi težnjami strokovnih služb, da bi izigrale samoupravne ' odločitve, kako nadalje preprečiti monopolizem raznih privilegiranih skupin v podjetjih, ki se pogosto skriva za fasado nezadostno razvitega samoupravljanja, itd.
Seveda je bilo tudi rečeno, da imamo v vsakdanji praksi opraviti tudi z nasprotnimi primeri, ko se samoupravljanje ob ohranjevanju primitivnih in zastarelih oblik organizacije in tehnologije pogosto iz subjektivnih razlogov zapira vase in onemogoča dostop strokovno usposobljenim kadrom.
Delegat dr. France Černe, znani gospodarski strokovnjak, ki1 ga je domžalska konferenca ZK, skupno s komunisti Ljubljane in univerze predlagala za člana CK ZKS. pa vendar iz meni neznanih razlogov ni bil vključen v kandidatno listo je imel, po mojem mnenju zelo tehtno razpravo, v katerem je mrd drueim dejal, da se čuti v našem političnem delu in v vsem družbe-no-ekonomskem razvoju pomanjkanje prisotnosti znanosti. »Končno smo dediči znanstvenega in ne u-topičnega socializma«, je rekel in nadaljeval:	«Samoupravni socia-
lizem je lahko le znanstveni socia-
lizem. Vendar pa je, tako vsaj sodimo, za dosego tega smotra, humanizacije človeških odnosov in svobode za vse delovne ljudi, potrebna vsekakor višja kvaliteta samoupravljanja od sedanje.
V zvezi s tem bi bilo vsekakor iluzorno pričakovati nekakšno avtomatsko transformacijo materialnega v duhovno bogastvo. Zato mora biti — spričo pritiska nove modeme tehnologije in tehnike na vsakdanje življenje, tem nujnejša prisotnost subjektivnih, progresivnih sil z visokimi življenskimi etičnimi načeli.
Le v tej visoki kulturni kreativnosti vidim zagotovilo za vsestranski razvoj, pa celo za obstoj slovenskega naroda, če ga že ne vidim v nizki stopnji natalitete.
Perspektivo razvoja našega naroda torej ne vidim v atomizaciji naše skupnosti, razdeljeni in sprti na bazo in nad stavbo, razkosani na razne izolirane regije, na bogate in rervne komune, v lokalizmih, parti-kularizmih in egoizmih, ampak v samoupravni samobitnosti in kohezivnosti slovenskega naroda, vseh slojev in vseh vrst dela po funkcionalni delitvi dela.
Praktično to pomeni, spremeniti koncept našega šolstva od šole do univerze], naših znanstvenih institucij, koncept vodenja poslovne politike gospodarskih organizacij, pomeni spremeniti korenito metode dela in ustvarianja, našo kadrovsko politiko. Vsi moramo postati majhen oddelek kreativnega mišljenja in delovanja v neprestani konfrontaciji s samim seboj, z drugimi, s prakso v iskanju znanstvene resnice. . .
O potrebi po prestru ktu i r a n' u našega gospodarstva so govorili tudi drugi delegati. Nekateri so ugo-tavliali. da preveč negujemo staro strukturo in se prepočasi in neodločno lotevamo spreminiania zlasti infrastrukture kliub nienemu zaostaiamju in nezadovoljivim rezultatom.
Ob koncu še nekaj o deležu domžalskih delegatov. Poleg mene so kongresu prisostvovali še naš republiški poslanec Cene Matičič, Vili Deržanič iz Mengša, Franc Avbelj Lojko z Vira in Tone Orehek ml. zaposlen v Mlinostroju. Za razpravo v komisijah smo bili pripravljeni štirje: Matičič jei imel pripravljeno temo o osebnih dohodkih, Der-žanič zanimivo razpravo o problemih obrti, Avbelj o mladini in o vključevanju izkušenj borcev' pri izpopolnjevanju sistema vseljudske obrambe, jaz pa sem se dotaknil dokaj občutljivega področja:	pro-
blema vključevanja naših narodnih manišin v družbeno ekonomski razvojni program Slovenije. Pri tem sem zastopal stališče, da je slovenski narod še zlasti v času postavljanja idejnih izhodišč svojega dolgoročnega razvoja moralno obligi-ran, da z vsemi primernimi sredstvi poskrbi za preprečevanio asi-milaciie svoiih manišin, pri čemer mora odigrati največjo vlogo tesna gospodarska povezava. Ta povezava bi vplivala na trdnejši ekonomski položaj naših manišin in s tem na višjo stopnjo njihove, samozavesti in zavednosti.
Skupna vl a gania, u stana vl ja nie mešanih podreti i ter podobne ekonomske instituciie pa bi bile naj-primarneiše oblike take povezave.
Tisk in radio sta dala mo.iemu prisoevku dokaišnio pozornost, pa tudi končni rvedlog resolucije ni šel povsem mimo njega.
Sama resolucija, dokument, ki postavlja nadaljne nalog« komunistom in vsem naorednim slovenskim silam ie oreeei obširna- saj obsega preko 40 tinkanih shrani. Komunisti naše osnovne organizacije so že sklenili, da bodo po komisiiah ki že obstoje, resoluciio preštudirali in izločili naloge, v katere se mo-raio vključiti oni, preko njih pa celotna delovna skupnost našega podjetja.
dipl. oec. Tone Laznik
Proizvodnja v letu 1968
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Izdelana količina	%
1. Trakotkalnica	000 vot.	965.790	946.421	98
2. Tkalnica širokih tkanin	000 vot.	4,891.182	4,944.527	101
3. Mikalnica	kg	1,003.484	1,016.832	101
4. Konfekcija	N din	41,202.587	41,458.112	101
Vložki	pkt	6,242.834	5,757.595	92
5. Cigaretni filtri	000 kom	1,109.940	1,042.567	94
PERSPEKTIVNI PLAN - INVESTICIJE L1968
V dosedanjih razglabljanjih o naši perspektivi je ugotovljeno, da nam samo modernizacija in avtomatizacija naše proizvodnje lahko prinese nadaljnji vzpon in. porast našega podjetja. V tej zvezi pristopamo k postavitvi srednjeročnega Plana razvoja podjetja. Ta plan bo obsegal in nakazal smer in obseg
lektrično energijo za nadaljnjih 20 let.
Z izgradnjo ostalih objektov, ki so planirani v letu 1969 bo moral biti istočasno rešen tudi problem tehnološke vode, saj nam poraba te stalno raste, dosedaj pa smo ta problem reševali v obsegu, ki ga je narekovalo trenutno stanje.
V preteklosti, to je v dosedanjih naših planih in tudi v realizaciji, so bila znatna sredstva vložena v moderniziranje belilnice, mikalnice in proizvodnje cigaretnih filtrov. V oddelku belilnice je prva faza rekonstrukcije končana, v perspektivnem planu pa je predvidena druga faza, toda o tem kasneje. Pred nami je oddelek mikalnice, za katerega smo potrošili že veliko časa in diskusij, kaj napraviti. Dokončno smo se odločili, da moramo mikalnico postaviti v nove pogoje. V dosedanjih naših prizadevanjih je bilo že precej investirano v stroje, pozabili pa smo na to, da moramo istočasno s tem misliti tudi na delovne pogoje in nenazadnje tudi na tehnološki proces. V dosedanjih prostorih, v katerih je bilo v prvi fazi samo 5 mikalnikov nam je bilo to nemogoče, zato smo se odločili, da pripravimo projekt za novo mikalnico, ki bo ustrezal vsem sodobnim pogojem tehnologije, predvsem pa, da si ustvarimo dobre in zdrave delovne pogoje.
J. B.
Se nadaljuje.
ZAHVALA
Svojim sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujem za venec, ki so ga darovali ob smrti moje matere.
Cilka Ferlič
našega razvoja v nadaljnjih 5 do 7 let. V tej zvezi se že pripravlja material v želji, da bo ta srednjeročni plan čim realnejši in da bo vseboval vse možnosti nadaljnje poti k produktivnejši proizvodnji. No, o tem kasneje. V naslednjem želim Podati nekaj misli in možnosti, ki so nas vodile k temu planu, predvsem pa želim obdelati misli in razglabljanja, ki so nam narekovala oziroma začrtala prvi del našega razvojnega programa.
Vsa naša prizadevanja v preteklosti so bila, da si ustvarimo močne temelje za bodoči razvoj in da s skromnimi sredstvi, ki so nam bila na razpolago uresničimo naše minimalne želje in to; tehnološke osnove, to je: para, elektrika in voda. V tej smeri nam je uspelo zaenkrat ustvariti pogoje samo s preskrbo tehnološke pare, dočim je rešitev električne energije predvidena v letu 1969. Za postavitev nove trafo Postaje z močjo 2 x 630 KVA — so izdelani projekti. Delavski svet podjetja je investicijo tudi odobril in gradnja se bo pričela predvidoma 1. 3. 1969. S to investicijo oziroma izgradnjo bo rešena preskrba z e-
Eden od novih strojev
NOVA STRUŽNICA
Zgodba o novi stružnici se začenja v našem podjetju že nekaj let nazaj. Bilo bi pa predolgo, če bi hotel po svojem spominu vse opisati tako, kot se je dogajalo. Znani stari pregovor pravi; Obljuba dela dolg in tega se je držal »Miklavž«, ki nam je pripeljal novo stružnico prav iz Prvomajske tovame-obrata Kaša.
Seveda smo bili darila veseli, čeprav smo ga vsi skupaj plačali in je nekdo celo dejal, da sedaj verjame, v »Miklavža«. Z veseljem smo se lotili razkladanja, da jo čimpre-je spravimo v delavnico na mesto, ki ji je bilo namenjeno. Nas dolgoletni strugar Franc Belcijan je po nekaj dneh dela na novi stružnici
povedal naslednje: »Res sega srečen da delam na novi stružnici, kjer vse lahko naredim natančno. Tudi razni gibi, ki se razlikujejo od stare stružnice me ne matijo, ker se jim bom z veseljem privadil«.
Zaželel sem mu srečo na novem stroju in spet je veselo pognal nož v trdo železo.
Ker pa so potrebe velike, nam bo morala stara stružnica še, naprej služiti. Zamislimo se in poglejmo koliko se je povečal naš strojni park v zadnjih desetih letih, da je bilo vsak dan več popravil in nič koliko zastojev zaradi premajhne zmogljivosti dela ene same stružnice, delali so se tudi novi stroji, ki so počasi napredovali zaradi stružnice. Ne morem pa mimo tega, da so se nekateri mojstri jezili na ključavničarje kaj mečkamo, da jim tega ali onega ne ostružimo. Vsi bi radi imeli popravljeno takoj, težko pa je bilo razumeti, da ima stružnica samo eno glavo, v katero se vpne samo en predmet, katerega je treba obdelovati. Sedaj je ta problem v glavnem za nami, zato rajši povem še kaj drugega.
Nova stružnica je domače proizvodnje. Izdelala jo je Prvomajska tovarna po vzhodnonemški licenci (Sistem NILES). Po naročilu in dodatni opremi, ki jo rabimo za univerzalno delo na njej je vredna 76.000.-ND.
Na koncu bi se še v imenu mehanične delavnice zahvalil članom delavskega sveta, ki so izglasovali sredstva in celotnemu kolektivu za nabavo tako potrebne in zaželene stružnice.
Tone Arnuš
Nova stružnica
Poročilo samoupr. organov
Upravni odbor je imel v času od 27. 11. do 12. 12. 1968 dve redni seji, na katerih je razpravljal sledeče:
— Potrdili so predlagane člane za inventurne komisije, kakor sledi:
M
a)	Centralna popisna komisija;
Srečo Vodlan — predsednik Dano Juteršek — član Štefka Aš — član
b)	Komisija za popis zemljišč, o-snovnih sredstev poslovnega sklada in sklada skupne porabe, investicijskega materiala in nedokončanih investicij:
Ciril Zarnik — predsednik Marica Nahtigal — član Andrej Videmšek — član
c)	Korrisija za popis surovin In o-snovnega materiala, polproizvodov in delov;
Viktor Pavšek — predsednik Tone Požar —j član Anton Arnu* —< član
d)	Komisija za popis pomožnega materiala, obratnega materiala, trdih in tekočih goriv in maziv, odpadkov, materiala V predelavi in obdelavi, s katerim upravlja skladiščnik centralnega skladišča;
Ivan Cerar — predsednik Jurij Vulkan — član Lojzka Rojc — član
e)	Komisija za popis materiala in odpadkov v delavnicah in popis odpadkov na vseh drugih deloviščih podjetja;
Danica Merkužič — predsednik Miha Kerč — član Branka Ferlin — član
f)	Komisija za popis drobnega inventarja, nove in rabljene embalažo in avtogum na zalogi (V centralnem skladišču) ter drobnega inventarja v uporabi v proizvodnih oddelkih;
Ivan Volkar — predsednik Avgust Klopčič — član Vida JutarieJc — član
g)	Komisija za popis drobnega inventarja v uporabi, nove rabljene in ostale embalaže v uporabi ter avtogum v uporabi pri vseh ostalih upraviteljih teh sredsteV;
Vencelj Vodnik — predsednik Jože Kerč — član Vida Grlica — član
h)	Komisija za popis nedovršene proizvodnje in polizdelkov ter neporabljenih surovin in materiala;
Vili Dolenc — predsednik Ivan Kosirnik — član Dušan Borštnar — član
i)	Komisija za popis gotovih izdelkov;
Pavla Vojska — predsednik Janez Rode — član Mile.na Vrenj ak —• član
j)	Komisija za popis pisarniškega materiala (ekonomat), gotovine v blagajni in porto blagajni in materiala v okrepčevalnici;
Marija Čretnik — predsednik Vladka Berlec — član Vera Gajzer — član
Poročilo samoupr. organov
k)	Komisija za popis obveznosti in terjatev;
Olga Kjctč — predsednik Mira Kavka — član Marjan Hafner — član
REZERVNI ČLANI POPISNIH
KOMISIJ;
Janez Leskovec, Marija Prese-kar, Janez Avbelj, Jože Glavan, Levi Sare
1)	Komisija za planske cene:
Stanka Ristič — predsednik Jane^ Leskovec — član Mara Juvan — član
—* Člani UO so sprejeli sklep, da se tov. Ivana Cerar premesti na delovno mesto vodje izmene v tkalnici s 2. 12. 1968.
—	Člani UO so CDS dali predlog da se služba za nagrajevanje podredi tov. direktorju s 1. 12. 1968 dalje,.
—	V celoti so potrdili predlog norm za čistilnico.
—	Odobrili so nakup tekačev za skladišče, nabavni oddelek in telefonsko centralo ter nakup 18 kom. akumulatorskih celic za viličarja tip Indos 600.
—	Občinski odbor Zveze prijateljev mladintei, Domžale prosi za finančno pomoč za izvedbo »Dedka Mraza«. V ta namen so člani UO odobrili 400,—N din.
—	Prostovoljno gasilsko društvo Lesično prosi za finančno pomoč ali za darilo za snečolov. Za sre-čolov so odobrili eno sanitetno torbico napolnjeno z našimi izdelki.
—	Člani UO so razrešili tov. Per-šeta dolžnosti odgovornega urednika TOSAME, ostane, pa še član uredniškega odbora.
—	Za ocenitev uspešnosti pripravniškega staža za tov. Marjana
•Hafnerja in Ivana Drolca, so potrdili komisijo v sledeči sestavi; ing. Franc Peterlin, Franc Rog-lič in Mirko Požek.
—	Tov. Francu Kerču in Antonu Kavka so odobrili izplačilo 260,-N din, vsakemu polovico za dodatno zimsko delo (kurjenje, čiščenje dvorišča). Ta dodatek se izplačuje od 1. dedembra 1968 pa do konca meseca marca.
—	Odobrili so nakup 3 kom. garderobnih omar za tkalnice in pripravljalnico ter izdelavo zložljivega vozička za potrebe, ek-spedita, katerega bodo izdelali doma.
POROČILO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delavski svet je imel v tem času eno redno sejo, na kateri so spre-
jeli sledeče sklepe;
—	V celoti so potrdili pravilnik o delitvi stanovanj in posojil za individualne gradnje.
—	Potrdili so spremembe v investicijskem programu za leto 1968 ter najetje posojila za vlaganje v osnovna sredstva v letu 1969 in vezanje sredstev ter povečanje amortizacijske stopnje za osnovna sredstva.
—	Strinjali so se z vezanjem 3.200 N din za cesto Novigrad pod pogojem, da cesto asfaltirajo.
—	Soglasno so dodelili enosobno stanovanje tov. Černivec Milki.
—	Dolinar Bogoljubu in Miloški so odobrili kredit za nakup stanovanja v višini 35.000,- N din.
—	Grujič Petru so odobrili kredit
Ob tej priliki imam namen povedati nekaj zapažanj, tako kot sem jih slišal na razpravah plenuma Dl TTS-a, ki je bil sklican zaradi težkega, pogosto tudi nevzdržnega stanja v tekstilni industriji v sedanjem času.
Pri ljudeh, ki vodijo naše gospodarstvo je žal že nekaj časa brez kakršne koli utemeljitve zakoreninjeno mnenje, da tekstilna industrija nima mesta v industrijsko razvitih državah.
V zadnjem času je tekstilni inštitut na predlog gospodarske zbornice, ta pa je dobila pooblastilo od Izvršnega sveta, izdelal študijo o mestu tekstilne Stroke v Sloveniji. Ta študija je pokazala, da je tekstilna industrija prva za živilsko industrijo. Vse zapadne industrijsko razvite države, potrebujejo tekstilno industrijo, nasprotno, že poudarjajo, da je to nacionalna industrija, ki izpolnjuje potrebe. Nekateri zanimivi podatki nam povedo več, kot je morda poznajo.
Tekstilna industrija predstavlja 13% celotne industrijske proizvodnje v državi. V letu 1967 je, bilo u-voženega tekstila za 75 milijonov in predstavlja ta količina 10% naše lastne praizvedje. Uvoz bi morali organizirati tako, da bi bil pozitiven za družbo in gospodarske organizacije. V zvezi s tem vprašanjem je bil organiziran sestanek z zveznim sekretarjem za gospodarstvo Baro Jeličem, vendar rezultatov te akcije ni. Med predlogi je bil tudi predlog, naj bi tekstilna industrija sodelovala pri sestavi uvozne blagovne liste, s čemer naj bi se prepreči u-voz tistih izdelkov, ki jih naša tekstilna industrija v dovoljni količini in kvaliteti izdeluje sama. Uvoz se žal neorganizirano nadaljuje, ker
v višini 10.000.- N din za nakup stanovanja.
—	Limovšek Mileni so odobrili kredit v višini 35 % od vrednosti nakupa stanovanja.
—	Potrdili so spremembo analitične ocene za korespondenta in fakturista.
—	Potrdili so sestavo komisije za izume in tehnične izboljšave in sicer; dipl. ing. Franc Peterlin — predsednik, Danica Merkužič — tajnica, člani; Slavko Bajec, Franc Cerar, dipl. oec. Tone Laznik, dipl. ing. Helena Breznik in Ivan Kosirnik.
—; Odobrili so nakup aphkatorjana tekoče lepilo za k stroju Molins in 3 kom. delovnih miz za oddelek filtrov.
—	Sprejeli so sklep, da se doma izdela transportni voziček za dvorišče in vetrolov za mikalnico.
Marija Čretnik
ga vršijo trgovska’ podjetja sama, ta pa razpolagajo z ogromnimi deviznimi sredstvi.
Ce pregledamo pregled njihovega tekstila je ta naslednji:
V	letu 1967 smo izvozili za 123,5 milijonov dolarjev, to je v povprečju za 14,1% več kot prejšnja leta. Izvoz uslug poveča to vsoto za 32 milijonov dolarjev. Skupni izvoz je torej predstavljal 156 milijonov dolarjev, od tega 65% na konvertibilno področje. Nerazveseljivo pri tem je dejstvo, da je izvoz surovih tkanin porastel in nam s tem znižuje naš dohodek. Vzporedno z izvozom pa smo uvozili za 205 milijonov dolarjev raznega reprodukcijskega materiala, to je 6% manj kot prejšnje leto.
Iztrošenost strojnega parka v tekstilnih tovarnah je tako velika da predstavlja resno skrb za nadaljnje rentabilno obratovanje. Iztrošenost v tekstilni industriji Slovenije je mnogo večja od povprečne iztrošenost! jugoslovanske tekstilne industrije.
V	Sloveniji ustvarja tekstilna industrija skoraj 13% celotnega dohodka industrije, vlaganja v tekstilno industrijo pa znašajo le 2% vseh industrijskih vlaganj. To dokazuje, da se položaj nenehno slabša. Izdelani elaborati za investicije in rekonstrukcije se ne realizirajo in zaradi tega pada naša konkurenčnost na domačem in mednarodnem trgu glede na ceno in kvaliteto. Po analizi združenja poslovnih bank so viri kreditiranja tako minimalni, da bo nadaljna možnost vključevanja v mednarodno delitev dela vedno težja.
Dipl. ing. Franc Peterlin (se nadaljuje)
Mesto tekstilne industrije v slovenskem gospodarstvu
0	Št. 1 — januar 1969
STROKOVNI IZLET GASILCEV
Gasilci pred tovarno BETI
Po daljših pripravah in raziskovanju možnosti, smo se odločili, da bomo gasilci podjetja odšli na strokovni izlet. Več možnosti je bilo in ker se je ponudila prilika za ogled tovarne »BETI« v Metliki, je bilo kmalu vse nared in v meglenem jutru na prosto soboto smo napolnili avtobus in se zapičili v gosto sivo jutro v novembru.
To je nekakšno priznanje; samoupravnih organov za nesebično delo te potrebne organizacije. Koliko vaj in tekmovanj je bilo potrebnih za opravičilo stroškov, kateri so sledili. Po polurni vožnji se je v prvem svitu pojavilo pred nami poslopje, poklicne gasilske brigade v Ljubljani. Po prijaznem sprejemu so nam službujoči gasilci pokazali vse moderne in klasične pripomočke za borbo z ognjenim elementom ter sredstva za obveščanje. Tako smo preživeli prvi del programa našega potovanja. V sproščenem vzdušju smo se zopet ustavili v dolenjski metropoli Novem mestu, ker so bili vzroki za postanek opravičeni. Nato smo se začeli vzpenjati preko Gorjancev in zagledali pred seboj legendarno Belo Krajino — naš cilj.
Približno ob deseti uri smo se ustavili pred novo moderno tovarno
»BETI«, kjer so nas že pričakovali. Po kratkem prisrčnem pozdravu so nas povabili v konferenčno dvorano. Tam so nas podrobno seznanili s prvimi začetki te danes velike moderne tovarne ženskega perila iz
umetnih vlaken. Preko 1200 mladih ljudi je zaposlenih v tem podjetju, saj je povprečna starost komaj 22 let. Ta mlad kolektiv ima svojo strokovno šolo, kjer se v treh letih izšolajo potrebni kadri, ki so kos moderni proizvodnji na najmodernejših strojih ob tekočih trakovih in so njihovi izdelki konkurenčni na najbolj zahtevnih svetovnih trgih. To je izraz močne volje, sposobnosti in samoodpovedovanja, ker se je kolektiv zavedal, da brez teh potrebnih žrtev ne more nikoli uspeti. To je, bil tudi cilj nas, da spoznamo mladi kolektiv, kateri se je in se še bori za boljši življenjski potencial. Po končanem ogledu pa smo se podali v belokranjsko vas Griblje ob Kolpi. Tam smo se dobro podprli, tako da smo bili pripravljeni za vse napore pri povratku proti Ljubljani.
Izkoriščafn pa to priliko, da se v imenu udeležencev tega strokovnega izleta — naših gasilcev, zahvalim za razumevanje samoupravnim organom ter vsem. kateri so vložili svoj trud, da je ta akcija tako lepo uspela. Ob tej priliki pa gasilci obljubljajo, da se bodo nesebično pripravljali in da bodo sposobni obvarovati podjetje pred požarom ali drugimi nesrečami.
I.	K.
NA POMOČ!
Občni zbor osnovne organizacije sindikata Tosama
V mesecu decembru je bil, v dvorani Delavskega doma na Viru, občni zbor osnovne organizacije sindikata tovarne sanitetnega materiala Domžale. Poleg voljenih delegatov so se ga udeležili tudi vodilni delavci podjetja. Kot gosta pa sta prisostvovala še predsednik občinskega sindikalnega sveta Domžale Milani Deisinger in novinarka Delavske enotnosti Ivanka Vrhovčak.
Po uvodnem delu občnega zbora in poročilu o delu sindikalne organizacije, je, bila živahna razprava. Delegati so razpravljali o boljši povezavi med ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v podjetju in sindikalno organizacijo. Razpravljali so tudi o otroškem varstvu, ki je še vedno problem zaposlenih mater.
Svoje mesto v razpravi je našlo tudi stanovanjsko vprašanje. Na tem področju dela bi se morali zavzeti, ne samo sindikat in organi samouprav. temveč tudi prizadeti, ki so v stanovanjski stiski ali pa še bodo.
Varčevanje za nakup ali gradnjo stanovanj pri komunalni banki je eden izmed temeljnih kamnov, kako priti do lastnega stanovanja.
O samoupravljanju je bilo izrečenih precej besed. Nekateri so se ogrevali za odpoklic neaktivnih članov samoupravnih organov. Drugi pa so bili mnenja, da zato niso krivi sami člani in odpoklic ne bi koristil nobenemu, ampak je treba člane najprej izobraziti in na njih vplivati, da se aktivno vključijo v delo organov samoupravljanja. Pri tem bi jim najboljše pomagli tisti, ki so že sodelovali v samoupravnih organih.
Po razpravi so bile volitve novega izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Uredništvo našega glasila želi novemu odboru mnogo uspeha pri reševanju nalog ki jih, kot je videti iz že napisanega, ne bo malo.
Franc Perše
Naš razgovor
V enakomernem ritmu so padale snežinke izpod sivega neba. Mraz je. Ljudje z dvignjenimi ovratniki in hitrimi koraki hitijo v okrilje toplih hišnih prostorov in stavb. Ceste in ostale poti so postale ledeno-gladke in s svojo svetlosivo glazuro ne vplivajo preveč vzpodbudno na uporabnika le-teh. Človek je v takšnih in podobnih primerih postal zelo previden, in pazljiv, zavedajoč se, da nesreča nikoli ne počiva; v takih dneh še s podvojeno močjo pobira svoj krvavi davek.
Šoferji —• predvsem ljudje s tovrstnim poklicem — so vsak dan na cesti in jo zato tudi dobro poznajo z dobre in slabe strani. Kaj vse nam je o razmerah v službi, delovnem mestu in prometu povedal naš današnji sobesednik tov. Ivan Kos — desetletni šofer pri nas — je v skopih besedah naslednje;
»V tovarni sem že deseto leto in to stalno na mestu šoferja,« je z značilnim nasmeškom pričel tovariš Kos. »S kamionom sem prepotoval že precejšen del naše širše in ožje domovine. Vozil sem že po raznoraznih cestah in to v vsakem vremenu; toda poledenelih in spolzkih cest se najbolj bojim.« In res je bil njegov pogled stalno prikovan na cestišče, roke pa so mimo počivale na volanu. Imel sem občutek, da v možganih podzavestno preštu-idira vsako najmanjšo spremembo na cesti —• moč navade. Na moje vprašanje: »Ali ste v svoji dolgotrajni šoferski karieri imeli že kakšno prometno nesrečo«? mi je takoj z vedrejšim glasom odgovoril; »Do danes sem imel še srečo. Vozim že sedemnajst let — toda ne vem kaj bo jutri, v prihodnjosti«! — pogled mu je v tem trenutku postal ostrejši in poteze obraza so postale nekoliko bolj trde, vzrok vsemu temu je bilo bližajoče se vozilo. Ko je bilo mimo, je nadaljeval: »Nam šofei’-jem je že prišlo v kri, da v vsaki neugodni (ali celo ugodni) situaciji reagiramo hitreje (refleks) kot pa to zapazimo s čutili. Posebno pa v takšnem vremenu, ko je cesta ledena in spolzka, povrhu tega pa še ta megla«, v tem trenutku je z levo roko napravil kratek gib in že je pričela v kabini utripati lučka levega smerokaza. Zavila sva na stransko pot. »No, poglej takšne so pa naše stranske ceste, nezorane, neočiščene, polne sledov kolesnic, pešcev itd., zares težko je voziti po teh »kolovozih« in da ti nasproti pride še kakšno drugo vozilo, si pa zares v zadregi« je nenadoma pričel z nekoliko ostrejšim glasom naš voznik »TAM-a L J 183-77« in nadaljeval: »V preostalem delu leta (razen zime) se mi šoferji ne srečujemo s takšnimi problemi. Tokrat nam grozi druga, morda nič manj neu-
godna od te, to je hitrost. V letošnjem letu je promet na naših cestah narastel za 15%, število motornih vozil pa se jepovečalo za 125 % glede na predhodno obdobje«, mi je pričel gladko naštevati te statistične podatke kot, da bi nekje bral in res mi je na koncu najinega razgovora pokazal »Dnevnik«, v katerem je njegova statistična izjava imela verodostojno osnovo. Nato je nadaljeval: »Izredno razgibano gospodarsko življenje terja od vsakega posameznika, da da čimveč od sebe, da se odstranijo problemi, ki so tokrat nastopili kot zaviralci hitrega napredka posameznika ali pa celote. Po mojem mišljenju v tej hitrosti leži vzrok tolikih prometnih nesreč.
Sedanje ceste so vsekakor prešibke in preozke za današnji promet. Kolesarji na poedinih odsekih (večinoma!) cest sploh nimajo svoje steze, »ozka grla« pa se pojavljajo tudi na mostovih. Vse to skupaj pa izredno povečuje možnost prometnih nezgod«, je z resnim morda celo otožnim izrazom na licu zaključil naš šofer.
»Kaj pa prometna milica«? sem ga vprašal.
»Da oni skrbijo za varnost v prometu kolikor le morejo (upajmo!). Povsod pa vsekakor ne morejo biti zraven, število prometnih vozil pa je vsak dan večje«!
Na koncu mi pa prosim odgovorite še; »Kakšno organizacijo bi vi uvedli v našem transportu?«. Nasmehnil se je in pričel: »Organizacija samega transporta je stvar dru-
Razumela ga je
Peljale smo se s kolesi s popoldanske izmene proti domu. Ena sodelavka je bila brez luči na kolesu, zato smo jo skrile v sredino, da smo jo malo zakrile pred »Avseniki«, kakor jim pravimo.
Nasproti so nam vozili delavci jz drugih podjetij, s katerimi se dnevno srečujemo in eden izmed njih je opazil našo sodelavko brez luči in ji rekel; »Punca dol, na o-vinku apno mešajo!« Kot bi mignil je skočila s kolesa in rekla: «Hudič, če apno mešajo, ga gotovo ne zastonj.« Šla je ob kolesu do ovinka, »Avseniki« so ji popravili luč na kolesu in zadovoljna se je odpeljala domov.
L. K.
gih, zato o tem ne bom govoril. Kar se pa tiče kamionov, bi pa po mojem mišljenju bilo bolje prodati tovornjak, na katerem so se pričele pojavljati raznovrstne okvare, k izkupičku dodati nekaj sredstev in kupiti novega«. Ko me je po končanem razgovoru pogledal, sem mu samo pritrdilno pokimal.
Počasi je pričel pritiskati na zavoro, nakar je mimo vratarja zapeljal na dvorišče. Ko sem izstopil iz tople šoferske kabine, m© je objel val mrzlega zraka in snežinke so še vedno brezšumno padale na zemljo.
Rozman Štefan
Dva brata
Dva brata sta se hudo sprla zaradi njive, ki jima jo je zapustil oče. Prepir se je stopnjeval tako dolgo, da je starejši mlajšemu zagrozil, da ga bo ubil. Mlajši se je skrival pri sosedih in v gozdovih.
Nekega dne, ko se je mlajši potikal okoli, je srečal starejšo ženico iz vasi, ki je plela na njivi in jo vprašal;
»Mamca ste kaj videli mojega starejšega brata?« »Ne, nč, pa mer dej.«
Nekaj časa je mirno plela, potem pa je pritekel prednjo starejši brat in jo vprašal;
»Ali ste kaj videli mojega mlajšega brata?« Mamca je vstala in zavpila; »Ti, dejta no že enkrat skp hadit, d’navta edn druzga iskava.«
L. K.
NEKAJ ZA SMEH
OSNOVE POLITIKE NABAVNIH CEN
Glede na to da se je trg naših proizvodov obogatil in da večjih spreniejnb prodajnih cm ni pričakovati kljub podražitvi nekare,nh pomembruh reproauKcijskin materialov, bi bilo koristno spoznati tudi razmejile na dokaj "invalidnem trgu sredstev za proizvodnjo oz. spoznati načine, kako Cim ceneje nabavljati blago optimalnih k vame t.«
Nabavna cena sredstev za proizvodnjo je odvisna od;
—	objektivnih faktorjev lastne cene, proizvajalcev
—	odnosa med ponudbo in povpraševanjem na tržišču določenega sredstva za proizvodnjo
—	spretnost proizvajalca pri prodaji in njegove prodajne politike
—	politike cene kupca in spretnosti pri organiziranju nabave.
Od naštetih dejavnikov se bomo zadržali samo pri politiki cen, kajti samo na to vplive,amo pri nabavi sredstev za proizvodnjo. Cilji, ki jih pri tem zasledujemo so sledeči;
—	minimalne nabavne cene, ki jih pogojujejo objektivni tehnični in tržni faktorji ob času nabave
—	stabilni odnosi korektne trgovine med kupcem in njegovimi dobavitelji
Ker je naše gospodarstvo predvsem tržno, ima torej kupec možnosti izbire proizvajalcev, kateri pa imajo višje in nižje cene kot je povprečna tržna cena. Torej potem sledi, da nekateri kupci kupujejo po višjih dočim drugi po nižjih nabavnih cenah od povprečne tržne cene. Zakaj nekateri kupujejeo dražje (drugi pa ceneje isto sredstvo za proizvodnjo zavisi od; i— intenzivnosti kupčeve potrebe
—	njegove sposobnosti prepričevanja prodajalca, da naj njegova cena temelji na objektivnih faktorjih lastne cene.
Ker na intenzivnost potreb skoraj ne, moremo vplivati, nas tu pred vsem zanima kako prepričati prodajalca, da zniža ceno. Da dosežemo ta cilj, mora kupec dobro poznati strukturo lastne cene prodajalca in prodajne cen© drugih proizvajalcev. To znanje kupcu omogoča (avtoritativen nastop pred kupcem in poznavanje realne cene sredstva ki ga kupuje. Razen tega pa omenjena informiranost kupca omogoča tudi enakopravnost pri razgovorih ob povečanju cene zaradi nekega materiala, ker ve do kakšnega nivoja je povečana cena upravičena in končno, če prodajalec vztraja pri visoko ceni, da spremeni doba-vitejja, poznavajoč pri tem cene drugih producentov iste vrste sredstva za proizvodnjo.
Pripomniti pa je treba, da insis-tiranje na nizki čemi ni vedno vodilo pri nabavi sredstev. Kupec bo imel mnogo boljšo ekonomijo poslovanja, če svoje odnose z dobavi-
telji zasnuje na dolgotrajnih korektnih poslovnih zvezah in da je pripravljen v določenih trenutkih dati prodajalcu določene bonifikacije.
Kajti če kupec odločno vztraja pri nizkih cenah in če ima dominantni položaj na trgu, potem dobavitelj, ki je žrtev take politike kupca, preži na prvo priložnost, da spremeni kupca. Tedaj mora prejšnji kupec vlagati mnogo novih naporov in sredstev, da si oskrbi nove dobavitelje. Druga možnost pa je tudi, da dobavitelj zaradi vztrajanja na nizki ceni poslabša kvaliteto blaga, ki ga prodaja in s tem zmanjša izgubo. V tem primeru je spet kupec tisti, ki ima največ te-
Za delitev osebnih dohodkov v industrijskih podjetjih je značilno, da je zasnovana na analitični oceni delovmn mesi. To Je razumljivo, saj je bil ta sistem delitve leta 1907 z zakonom predpisan in po določenih spremembah in korekturah se je ta sistem obdržal še do danes.
Le nekaj podjetij je analitično oceno razvijalo dalje, tako, da so uveljavili za vse proizvajalce tudi ocene delovnih rezultatov. Pripombe ma račun tega zakaj sistejmi niso razviti do konca so vsekakor ute-imeljene, vendar obstojajo razlogi, ki upravičujejo to, da teh metod ni mogoče kar tako brez določene osnove uveljaviti.
Ocena delovnih rezultatov skuša dokazati in prikazati na utemeljen način razlike, različne uspehe pri delu, spodbuja vse tiste dejavnike, ki so glede na zahteve delovnih mest preveč statični, saj je zahteva delovnega mesta, če se ne spremenijo pogoji, statična, medtem ko je proizvajalec dinamičen. On veča svojo strokovnost, se zahtevi delovnega mesta približuje ali tudi oddaljuje. To počenja iz zavestnih ali tudi drugih razlogov. Zato z ocenjevanjem delovnih rezultatov spodbujamo prizadevanja za kvantiteto, kvaliteto, strokovno usposobljenost, vsestransko uporabi j enost, sodelovanje itd. Taka ocena je nujna predvsem za tista delovna mesta, ki niso normirana.
Celotna politika nagrajevanja v našem podjetju in stremljenja samoupravnih organov, kakor tudi komisij so usmerjena v to, da čim preje dopolnimo našo analitično oceno z dodatnim kriterijem ocenjevanja doseženih delovnih rezultatov proizvajalcev. Kot je že povdarjeno tako ocenjevanje zahteva zelo podrobno delitev delovnih nalog, pra-
žav.
Iz navedenega lahko zaključimo da bomo dosegli ugodnejše cene sredstev za proizvodnjo predvsem takrat, če bo:
—I asortiman proizvodov čim ožji (večje količine posameznega materiala)
—	točna materialna bilanca (kvar-talno, polletno naročanje)
—	stroga planska disciplina (ni nakupa za vsako ceno)
—	strokovnost nabavne službe in organizacija le-te čim boljša. Literatura;
Dr. Živko Kostič in Dr. Stevan Kukoleča
"ORGANIZACIJA pROIZVOD-NOG PREDUZECA«; knjiga II; Inior. ator; Zagreb 1960.
J. L.
vično in enakomerno razdelitev dolžnosti in pravic, ki izhajajo iz samega delovnega mesta, to pa že narekuje, da je potrebno, predhodno izvršiti še ogromno tega, da lahko tako metodo uporabljamo. Sele na osnovi tako konkretnih nalog lahko ugotavljamo, kaj je nekdo izvršil, kako je izvršil postavljene naloge, v kakšnem času ter rezultate ter koristi podjetja od takšnega dela.
Na osnovi tako ugotovljivih rezultatov ni več težko postavljati merila, ki so usmerjena v to, da nagrajujejo tiste, ki k doseganju uspešnosti podjetja največ pripomorejo in doprinašajo.
Zato smatram, da bo tak koncept bodoče politike nagrajevanja v našejn podjetju naletel na ugoden sprejem in da končno preidemo na takšne osnove, ki bodo odražale uspešnost posameznikov na delovnem mestu. Razlike pri osebnih dohodkih se bodo vsekakor povečale, kar je pa tudi prav, tisti ki ni pripravljen ničesar doprinesti za skupnost, bo pač moral občutiti, da mora pričeti z delom in skuša postati uspešen.
L. M.
KBD M
Analitična ocena delovnih mest in ocena rezultatov dela
ZANIMALO
TROJČKI (novoletna zgodba)
Ni bilo še dolgo ko sta se sprla zakonca brez otrok, Marko in Silva, to ni bilo nič novega, če ne bi bil nov vzrok za ta prepir.
Marko si je želel družbe, ker je bilo v novi hiši dovolj prostora. To je omenil v službi, pa kakor vedno se je našla zešitev. Pred dnevi se je vrnil iz vojske postaven fant, sama poštenost ga je bila. In ta je bil prvi kandidat za prosto sobo, ker je nastopil delo prav v Markovem oddelku. Do tukaj je šlo vse gladko in lepo. Vse to je povedal tako kot ,ie in kot je bilo, Marko svoii ženi. Tako je prišel prepir v hišo in kdaj bi bilo tega konec, če novi stanovalec Silvo nebi bil tako dober in prijazen. Čudovito so se razumeli, ko je enkrat žena popustila. Če je bil Silvo prost je šel v trgovino, k peku in mesarju, nacepil te drva, pomagal urejevati okolico hiše. To je bil prav izreden primer. In čas je tekel in vnašal v harmoniio samo dobro vzdušje. Silvo in Marko sta ob večerih igrala šah ali pa so vsi trije gledali program na malem ekranu. Tako Sp i,» z dolgimi zimskimi večeri približeval zadnii dan leta. Dogovorili so se, da bodo pričakali Novo leto kar doma. Silvo je obliubil. da bo nabavil dobro vino, Marko os+alo žena Silva pa bo, kar s.p da po 'bol i pripravila v sta-novapip Silvo to žo priskrbel liub-ko snviočtoo do ki kil praznik PO-Polneiši M°rko to ves truden prihajal domov, ker to imel v rodietiu na kraiu leta veliko dela. Silva je že tudi opravila pri frizerju, tako da ie Silvo, resnici zadoščeno, vrgel marši kak poeled za pip ne da bi vedel zak»i. toda tako ie bilo. Z dneva v dan ie že Silvo ona žal da mu ie nien glas prijetnejši, da o prepirih ni duha ne sluha in da Marko lahko počiva kolikor hoče.
Prišel je pričakovani zadnji dan leta, vse je bilo nared, dela je bilo na pretek, Marko pa se ie vesel vračal iz podjetja, kjer je dobil voščila in seveda brez nekaj kozarčkov ni šlo. Toda utrujenost ga še ni minila. Silva pa je to sprejela z razumevanjem In ga za kakšno urico spravila spat. da se sama pripravi za večer. S Silvom pa sta pripravljala novoletno jelko in neutrudno mu je žgolela in ga pogledovala z rosnimi modrimi očmi. Ko je bilo vse pripravlieno sta se vse-dla na kavč in smola; pravočasna -prekinitev toka. Mesec je le za hip
pogledal skozi okno in se zopet u-maknil, ker ni hotel biti edina priča, kako- sta Silva in Silvo praznovala svoj praznik. Minila je urica in zopet so zagorele žarnice in žena j-e poklicala moža, da bodo skupaj počakali Novo leto, ki je bilo še srečnejše, kajti rodil se je Silvester pod drugim imenom.
I.	K.
Spoštovani tovariši in tovarišice!
Minilo je že precej časa, odkar sem zapustil ta kolektiv in oblekel vojaško uniformo. Kljub temu se mi zdi, da sem še zmeraj med vami.
Glede vojaškega življenja, kakor tudi vojaškega kolektiva, kjer prebivam, ne bi imel kaj pripomniti. Tudi okolje je prav domače, razlika je le v tem, da sem v uniformi.
Ker me še zmeraj zanimajo podrobnosti in novice, ki se dogajajo v kolektivu, prosim uredništvo tovarniškega lista, da mi en primerek TOSAME pošlje na moj naslov. Za to uslugo iskrena hvala.
Na koncu želim celotnemu kolektivu obilo uspeha v Novem letu 1969.
Tovariško vas pozdravljam!
Okorn Peter Dom JNA Maribor
NASE NOČNE MALICE
Delala je v nočni izmeni, pa jo je sodelavka v dopoldanski izmeni vprašala, kai smo imeli za malico. Odgovorila ji je; »Jajca, kruh in čaj.«
Drugo jutro jo je spet pozdravila: »Dobro jutro, kaj ste pa nocoj malicali?« »A, nocoj pa kruh, jajca in čai.«
Naslednic jutro jo je ponovno vprašala: »Kaj pa nocoj?« »Oh, čaj, kruh pa jajca.« Njej je zaprlo sapo in si je mislila; sreča, da imamo pri nas vsak četrti dan tako pester izbor.
Lojzka Križman
Kadrovske vesti
V času od 12. 1. do 11. 2. praznujejo svoj rojstni dan;
Konfekcija;
12. 1 Pirc Marinka, 14. 1. Paliska Tončka, Križnar Peter, 16. 1. Breznik Marija, 17. 1. Kotnik Metka in Paštebar Tončka. 23. 1. Resnik Nežka, 25. 1. Klopčič Ivaniča, 27. 1. Mo-rela Ivanka, 2. 2. Klopčič Nada, 4.
2.	Gaberšek Minka in Potočnik Jožica, 9. 2. Prašnikar Marija in Dolenc Viljem, 27. 1. Ručigaj Ana;
Filtri;
19. 1. Sirec Nežka. 24. 1. Stare Majda, 25. 1. Robavs Veronika in Urankar Franc, 28. 1. Klopčič Apolonija in Narobe Marija, 6. 2. Peterka Valentina in Žagar Majda, 7. 2. Prosenc Marica;
Tkalnica ovojev;
17. 1. Klemenc Tončka in Mihelčič Tončka. 24. 1. Pivk Francka in Drolc Ivan. 25. 1. Vrtar Jožica. 29. 1. Poljanšek Jožica. 6. 2. Sever Tilka, 9.
2.	Cerar Francka:
Tkalnica gaze;
14.	1. Šlibar Marija, 16. 1. Glavan Jože 17. 1. Cerar Ivanka. 1. 2. Rahne Marija, 6. 2. Podmiljšak Jožefa:
Tkalnica Zvezda:
3.	2. Jeretina Marica, 9. 2. Okoren Marija
Avtomatska tkalnica; /
Tkalnica Studa;
26. 1. Peternel Marjeta;
Prinravl talnica;
17. 1. Miketič Marija. 25. 1. Vrhovnik Pavla, 26. 1. Osolin Marinka;
Bclilnica; /
Mikalnica; /
Komecialni sektor;
16. 1. Prvinše.k Anton. 18. 1. Grujič Peter, 18. 1. Vodnik Vencelj;
Analizno planski sektor;
1. 2. Siard Gabriela;
Gospodarsko računski sektor; Pomožni obrati:
15.	1. Kep-ec Pavel. 20. 1. Avbelj Janez, 7. 2. Beraot Janez;
NAGRADNA SKRITA KRIŽANKA
1a		B	C	D	E	F	G	H	1	J	K	=L	
1													
2													
3													
4													
5													
6													
7													
8													
9													
10													
Tehnični sektor; /
Splošno kadrovski sektor:
13. 1. Planinc Pavla, 22. 1. Černivec Vida, 1. 2. Požek Mirko;
POROČILA SE JE:
Hribar Nada — por. Pišek
Želimo ji mnogo razumevanja na skupni poti!
RODILI SO SE;
Mandelj Mariji — sin
Rebolj Milici — hči
Osolin Marinki in Francu — sin
Čestitamo!
Pri tej križanki mora razporediti črna polja reševalec sam. Pri opisih je na koncu vsake vodoravne in navpične vrste navedeno, koliko črnih polj je, v tisti vrsti.
Vodoravno:
1	uživalec rastlinske hrane (0)
2	omarica z zdravili za prvo pomoč -prizorišče borb (1)
>3 lahka tkanina-Bertoncelj - pramen las (2)
4	himalajski človek - kravji organ (3)
5	okrasna sobna rastlina - eden od prelazov na Velebitu (2)
6	oblagati z vato - kratica naše armade (2)
7	samoglasnik in soglasnik - vetrip jopič s kapuco (4)
8	drag kamen - gmota (3)
9	dališe časovno obdobje. - državna blagajna - čista teža blaga (2)
10	država pod kanovo oblastjo - dekle na poročni dan (1)
NAGRADE VAS ČAKAJO
Uredništvo glasila »TOSAMA« razpisuje natečaj za »Novoletno zgodbo«. Natečaja se lahko udeleži tisti, ki bo do 20. januarja 1969 oddal v skrinjico za »Tosamine prispevke« napisano zgodbo, katera bo opisovala, kako ste se poslovili od starega leta in pričakali novo. Zgodba je lahko pisana v resnem ali pa šaljivem tonu. Vsaka bo prišla v poštev pri ocenjevanju za najboljšo. Razpisane) so tri nagrade.
Navpično;
A »popularna ženska oseba iz Tosa-me« (0)
B pripovedne pesmi - del mehanizma pri avtomobilu (1)
C biblijski velikan - grški bog gozdov in pastirjev (1)
D latinski veznik - izbrana družba (2)
E gledališče - hčerin mož (1)
F dejavnost (3)
G kratica italijanske televizije -nekdanji kozaški poveljnik (3)
H veliko finsko jezero (3)
I vrsta japonske keramike - del voza (3)
J dišava - poškodbe' (1)
K najlepši dan v tednu - ime črke (1)
L neke * izumrla vrsta pingvina -slovenski tedenski časopis (2)
M obmejni pregled - velika nestrupena kača (1)
Sestavila: Vida Grlica
1.	nagrada 30,00 din
2.	nagrada 20.00 din
3.	nagrada 10,00 din
Sedaj pa samo pero v roke in začnite pisati Novoletno zgodbo.
Uredništvo »TOŠAMA«
REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI TOSAME
Rešitev je bilo 21 od tega 14 pravilnih. Žreb je izbral;
1.	nagrada Kovič Vida
2.	nagrada Juteršek Vida.
V mesecu poročanja ni bil sprejet noben delavec
ODŠLI IZ PODJETJA:
16.	12. Grčar Viktorija iz tkalnice po izteku poskusnega roka,
31. 12. Kurmanšek Helena iz konfekcije je odšla v pokoj.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Dipl. ing. Helena Breznik, Urška Kersnik, Lojzka Križman, Tone Arnuš, Miha Kerč, Ivan Kosirnik, dipl. oec. Tone Laznik, Franc Perše, Slavko Ro sulnik, Štefan Rozman in Ja nez Leskovec odgov. uredni!
Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov