CELJSKI TEDNIK CELJE. S. NOVEMBRA 1967 — LETO XXI. ST. 41 — CENA 50 PAR (50 SD) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA s SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V CELJU Prožne oblike organiziranosti in konkretnost ter jasnost stališč Prva seja občinske konference ZK v Celju bo 11. novembra Na sedmi seji občinskega komiteja ZK v Celju, ki je bila pred dnevi v Celju, so najprej razpravljali o do- polnjenem predlogu o organiziranosti Zveze komuni- stov v celjski občini. Oblike organiziranosti ZK v celjski občini, kakršne so na omenjeni seji potrdili, naj bi omogočile večjo prožnost, hkrati pa večjo konkretnost ter jasnost stališč ZK do do- ločenih problemov in poja- vov. Osnovne oblike organizi- ranosti komunistov v celjski občini se bodo ravnale po delovnem in krajevnem prin- cipu. Organizacije ZK v delov- tiih skupnostih (OZK DS) naj bi zajemale članstvo ene ali več delovnih skupnosti, ki pa se navznoter lahko deli- io na oddelke, na katere bi DZK DS prenesla del nalog, predvsem pa tiste, ki se na- našajo na sredino, v kateri bi bil oddelek formiran. Krajevne organizacije Zve^e comunistov (KO ZK) naj bi povezovale komuniste terena in komuniste iz tistih osnov- lih organizacij, ki bodo za- ■adi svoje maloštevilnosti član- itva razformirane. Posebnost :rajevnih organizacij ZK bi 3ilo, da jo v ožjem smislu se- itavljajo člani, ki so vanjo organizacijsko povezani, v širšem pa vsi na doIočene:n terenu stanujoči komunisti, torej tudi člani OZK DS in komunisti iz vrst JLA. Za obe osnovni obliki, OZK DS in KO ZK, naj bo najviš- ji organ konferenca, njen iz- vršilni organ pa sekretariat. Ostale oblike in metode or- ganáziranostá ter delovanja ZK naj bi bile komisije, ki jih ustanavljajo kot svoje de- lovne organe vse konference. Aktivi komunistov naj bi bi- li interesna oblika za poglob- ljeno, strokovno izostrenej- šo obravnavo določenih pro- blemov in pojavov, skliceval pa bi jih občinski komite. Občinska konferenca, kot najvišji organ ZK v občini, se v novi organizacijski she- mi prav tako razvija v prož- nejši obliki. Njen izvršilno- p>olitični organ bi bil občin- ski komite, ki bi vodil in usmerjal ZK med konieren- cami. Občinski komite je ob tej priložnosti sklepal tudi o sklicu 1. seje konference ZK v celjski občini. Prva seja naj bi bila 11. novembra, osred- nja točka dnevnega reda pa bi bila posvečena razpravi o problemih integracije in de- centralizacije samoupravlja- nja v celjskem gospK)darstvu. Takšen je pogled na OF dom v teh dneh, ko je nje- govo pročelje obdano z visokimi zidarskimi' odri. O problemih obnavljanja doma OF berite na 4. in 5. strani. (Foto: L. Srše) BOLNIŠNICA V BORBI ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV In vendar je mogoče Kljub težavam, tudi že prvi juspehi ^ ^ Kljub nekaterim doseda- njim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov poslova- nja, se položaj celjske bolni- šnice še ni bistveno izbolj- šal. Zato je delavski svet za- voda na svoji zadnji seji sprejel obsežen program ukrepov, ki naj bi pripomo- gli k zmanjšanju stroškov in izgube, ki je bila za obdobje devetih mesecev letos po iak turirani realizaciji 91 milijo- nov starih dinarjev. Ker te- ga deficita s skromnim re- zervnim skladom — približ- no 21 milijonov — ne bi mo- gli izravnati in ker želijo osebne dohodke ohraniti na enaki ravni, so se odločili za skrajno štednjo. Poleg intenzifikacije stro- kovno-medicinskega dela so pomembni še naslednji ukre- pi: pri materialnih stroških za zdravila, zavojni in sani- tetni material ter drobni in ventar bi lahko prihranili približno 6 in pol milijonov starih dinarjev mesečno. V ta namen so ustanovili celo posebno komisijo, ki naj bi potrdila upravičenost vsake- ga večjega nakupa tega ma- teriala, hkrati pa bedela tudi nad njegovo i>otrošnjo. Tudi materialne stroške za živila bodo nekoliko zmanjšali. Po dosedanjih izračunih le-ti ne bi smeH biti višji kot 680 di- narjev dnevno (seveda za ene ga pacienta). Kljub temu, da je to znižanje v primerjavi z lanskimi številkami precejš- nje, pa se celjska bolnišnica še vedno uvršča med tiste, ki v te namene pK>rabijo največ denarja. štediLi bodo tudi pri stroških za režijo, elek- trično energijo, službeno ob- leko in podobno. Na bi smo- trneje in ceneje uredili pre- skrbo s kruhom in poenosta- vili izdelavo službenih obla- čil, so se odločili celo za uki- nitev lastne pekarne in šival- nice. Medtem ko bo odslej za bolnišnico šivalo obrtno podjetje »Zarja« iz Žalca bo preskrbo s kruhom prevzelo celjsko podjetje Veležitar. Čla- ni kolektiva so se odrekli tu- di nekaterim drugim ugodno- stim, kot na primer brezplač- ni hrani v času dežurstva, nadomestilom za vožnjo na delo in podobno. Z vsemi ukrepi, ki naj bi v celjski bolnišnici povzroči- li usklajevanje dohodkov z izdatki, se ta veliki kolektiv odločno vključuje v nov po- ložaj, ki je nastal zaradi go- spodarske in družbene refor- me. I. B. Vpliv Oktobra na nas razvoj Ob otvoritvi razstave v Muzeju revolucije v Celju 25. oktober oziroma 7. november 1917. leta Je postal najpomembnejši mejnik sodobne človeške zgodovine. Ena največjih držav na svetu je stopila na pot izgradnje in spreminjanja družbenih odno- sov z velikimi željami in cilji, da zgradi moderno, humano in kulturno družbo delovnih ljudi, ki so osvobojeni izkoriščanja in zatiranja. Po orisu zgodovine delavskega gibanja in prera. ščanju idej Marxa in Engelsa v največje dejanje delavskega gibanja, v revolucijo, je politični se- kretar občinskega komiteja ZKS Celje, inž. Andrej Marine še dejal v govoru ob otvoritvi razstave Ve- liki oktober v Muzeju revolucije: Jugoslavija je s svojim delavskim gibanjem in revolucijo postala pomemben sestavni del so- dobnega družbenega razvoja. Oktober je neposredno vplival na naš delavski razred. Udeleženci Okto- brske revolucije so se vračali v Jugoslavijo in pre- našali duh Oktobra na naše narode. V f^eninovo Tretjo intemacionalo smo se Jugoslovani vključili med prvimi. V Sovjetski zvezi so se šolali naši prvi delavski kadri. Delavsko revolucionarno gi- banje je pod vplivom Oktobra raslo tudi pri nas. Stavke, krvavi spopadi, Aleksandrova diktatura ... vse to ni uničilo tega, kar je bUo zasejano v za- vesti delavskega razreda in kmečkih množic. Samo revolucionarne spremembe lahko postavijo osnovo za razvoj skupnosti jugoslovanskih narodov. To spoznanje je kljub frakcijskim bojem v KPJ do- zorelo, čeprav je dobilo svojo praktično vrednost šele s prihodom tov. Tita na mesto sekretarja KPJ. (Nadaljevanje na 16. str.) Volja razsvetljuje temo Prejšnjo nedeljo so imeli slepi v Celju svoj občni zbor. Ob tej priložnosti so pripravili tudi manj. šo razstavo o svojem delu in živ- ljenju. Razstavili so različne pri- pomočke na \'idu prizadetih ljudi, pa njihove izdelke in končno še fotografije o njihovem poklicnem udejstvovanju. Na občnem zboru pa so sklenili naslednje: da bi izboljšali zaposlo- vanje na vidu prizadetih ljudi, bo uta občinski skupščina in stalna konferenca za rehabilitacijo naro. čili delovnim organizacijam, ^naj podrobno pregledajo, na katerih delovnih mest bi pri njih mogli delati na vidu prizadeti Iji^dje. Tam naj bi jih tudi zaposlovali. Za reševanje stanovanjskih proble- mov pa so slepi predlagali, naj bi v prvem nadstropju doma upoko- jencev — če ga bodo seveda sploh kdaj začeli graditi — uredili sam- ska in dve družinski stanovanji za slepe. Obravnali so Se socialne razmere svojih članov. Mnogi se preživljajo s socialnimi podporami, ki pa so tako nizke, da živijo v resničnem pomanjkanju. Zato bodo predlagali občinskim skupščinam, naj podpo- re le nekoliko zvišajo, hkrati pa so se zavzemali za to, da bi inva. Ude, Id so se poškodovali z vojnim materialom, toda po vojni, upošte- vali kot vojaške vojne invalide. Pred zaključkom so izvolili še novo vodstvo osnovne organizacije In predsedniško dolžnost ponovno poverili Rudiju Pwitineku. I. B. Miha Marinko in Lidija Šentjure v Trbovljah v sredo, 25. oktobra, sta se mudila v Trbovljah člana sveta federacije in člana Centralnega komiteja ZK Jugoslavije, rojaka iz revirjev, Miha Marinko in Lidija šentjurčeva. 'Dopoldne sta se sešla v re- vi rskem komiteju ZK z neka- terimi najstarejšimi komuni- sti iz revirjev. Ob tej prilož- nosti je govoril tovariš Ma- rlnsko o vlogi in delu Komu- nistične partije v revirjih, to- varlšica Šentjurčeva pa o pred- vojnem delavskem gibanju. Di- rektor revlrskega muzeja ljud- ske revolucije Trbovlje, Ado Naglav, je sesaianU gosta s prizadevanji, da bi naposled dobili tudi zasavski rudarski revirji knjigo oziroma zbor- nik s prikazom delavskega gibanja ter dela Komimistič- ne partije v revirjih. Pred- vsem je poudaril, da je pred petdesetimi leti proletariat v vseh treh revirskih dolinah z živo prizadetostjo sprejemal vesti o dogodkih v tedanti carski Rusiji. Spomini na čas pred petdesetimi leti so po mnenju MIhe Marinka nekaj veličastnega, nekaj edinstve- nega. S predavanjem člana sveta federacije in člana CK ZK Jugoslavije, Mihe Marinka, so v Trbovljah začeli s slav- jem ob 50-letnici velike okto- brske revolucije, ~ ns — IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE je sklenil, da bo tretja redna seja Občinske konference SZDL V SREDO, DNE 22. NOVEMBRA 1967 OB 16. URI v spodnji stranski dvorani Narodnega doma Za to sejo predlagamo naslednji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem poslovnika občinske kon- ference 2. Naloge SZDL pri nadaljnji krepitvi krajevnih skupnosti s posebnim poudaiicom na akciji »Leto krajevnih skupnosti« 3. Razno Na Kitajskem morajo zdaj spet vsi nazaj v šolo. Pouka je bilo konec, ko se je začela »kulturna« revolucija. Vse ka- že, da se na Kitajskem kultu- ra in prosveta izključujeta... Se ena kitajska: glasilo pe- kinškega zunanjega ministr- stva graja »revizionistične ki- tajske diplomate«, ki so v tu- jini začeli pretepe, da bi do- bili Icako prasko na telesu in se potem kot junaki vrnili domov — obvezani... Alžir- ski premier Bumedien je de- jal, da so Egipčani »naredili napako«, ko so privolili v pre- mirje z Izraelom. Po njego- vem bi se morali boriti še naprej. Do česa, ni pove- dal... Ameriški »jastrebi« govorijo, da mora iti Ameri- ka v Vietnamu »do konca«. Toda kje je začetek in kje konec? Edini resnični' konec bi bila atomska vojna, ki bi naredila križ čez vse kon- ce.. . češkoslovaški premier Lenart je po obisku v Parizu dejal, da bi bilo treba hkrati odpraviti atlantski in varšav- ski pakt. Toda kdo jima bo tako natanko naravnal ure? ... Ameriški minister za delo je dejal, da bi v ameriš- kem gospodarstvu nastopilo »kolcanje«, ki bi trajalo dva do tri mesece, če bi bilo ko- nec vojne v Vietnamu. Dodal pa le, da ne bi bilo hujših posledic, »ker je doma še marsikaj nedokončanega«. Vsekakor bi ZDA lahko 25 milijard dolarjev na leto, fci jih zdaj mečejo v Vietnam, lahko pametneje zapravljale drugje . .. Iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlevija so kronali kot »kralja kraljev, luč Arijcev in monarha naj- starejše kraljevine na svetu«. Prizor bi ogrel srce starega Barnuma, lastnika največjega cirkusa na svetu — je zapisal neki ameriški novinar. Dodal je, da je slavni šahov prestol Naderi pokrit z zlatom in 26.733 smaragdi, rubini in di- amanti. »Videti pa je bil na- ravnost dolgočasen v primer- javi z drugim bliščem« ... Britanski finančni minister James Callaghan je dejal, da o najvažnejših zadevah odlo- ča sam. Kaj pa če ni njega? »Odloča moj namestnik.« Kaj pa če tudi namestnika ni? »Odloča zdrav razum.« VOJVODINSKI KMET IN SAMOUPRAVLJANJE Ne zemlja — delo postala vir dohodka! Po vojvodinskih vaseh je opažati zelo živahna in dinar mična družbeno ekonomska povprečja, ki so se izobliko- vala še pred reformo; odkar jo uvajamo v življenje, so še toliko bolj spodbudna. EJkstenzivna črta гаотоја, ki je bila leta jmačilna za vas in kmetijstvo, se je pričela naglo jBgubljati. Prav za to stopnjo gopodarskega razvo- ja na vasi se v tej pokrajini opaža še drugačna premo- ženjska diferenciacija. Ta se ne giblje več v stari smeri ustvarjanja zasebnih kmetij povprečne velikosti, marveč se stvari 2xiaj razvijajo na dveh temeljnih točkah: v povećavanju zasebne po- sesti do največje mere na eni strani, na drugi stra- ni pa se pojavlja njeno zmajšanje do minimuma. Predvsem pa so izrazita prizadevanja kmetov, da bi dosegli večji hektarski pridelek, s tem pa večji dohodek. V zadnjih dveh letih je na primer ojmziti, da na tisoče kmetov pridela več kakor pa sami porabijo, medtem ko so prej pridelali le za svoje potrebe. Pogoji gospo- darjenja so pvostali danes takšni, da zemlja sama na sebi ni več vir dohodka, marveč je delo postaJo vir dohodka- Tudi zem- ljiška renta zigubi v intenziv- nem gospodarjenju svoj kla- sični značaj. V Vojvodini so sedaj bolj vidne ¿hteve po vključevanju zasebnih kme- tijskih proizvajalcev v sa- moupravne družbene tokove. V praktičnem izvajanju teh zahtev pa je vendar še precej omahovanja, ki se pogosto ustvarja tudi na umeten način, kar samo za- pleta in onemogoča delo in življenje na vasi. Elno takš- nih napačnih mnenj je, da individualni proizvajalec ni prizadet pri samoupravlja- nju v širšem pomenu bese- de, ker že sam po sebi ures- ničuje vse samoupravne pra- vice na svojem posestvu. Ne kateri pa gredo tako daleč, da mu odrekajo celo mož- nosti in pravice, da bi -ode- loval v občinskem samoup- ravljanju! Razumljivo je, da je naglo vključevanje kmetov v sa- moupravljanje odvisno od značaja kmetijske obdeloval- ne zadruge in od odnosa za- druga — individualna proiz- vajalec. V Srbobranu, Opovu In več drugih krajih so si vsi na jasnem, da ne morejo več delati po starem načinu. Prav zaradi tega iščejo no- vih poti, ki bi bolj odgovar- jale sodobnim pogojem go- spKjdarjenja in novim druž- benim odnosom. Vemo, da že od prej poznajo »koope- rantski dinar« v Opovu za nabavo sodobnih kmetijskih strojev; več zadrug in njiho- vih FK)slovnih udeležencev pa je že uvedlo medsebojno Kreditiranje in ixxiobno. JOVAN VAVIÓ Sovjetska zveza je v ponedeljek sporočila, da sta se dva njihova mnetna zemelj- ska satelita ta dan avtomatično združila na svoji vesoljski poti. Združitev (DOC KING) je nastopila na mestu označenem na gornji skici, ki jo je posredovala agencija United Press International. Satelita »Kozmos 186« in »Kozmos 188« sta bila izstreljena 27. in 30. oktobra letos. Po treh urah skupnega poleta sta se ločila, pozneje pa sta se vtirila na novi orbiti. (Telefoto: UPI) Vedno več hranilnih vlog v Jugoslaviji smo imeli v bankah in hranilnicah konec 1962 1,48 miUjarde Ndin hra- nilnih vlog, konec 1966 pa že 5,86 milijarde Ndin. Od tega smo v Sloveniji imela 1,03 mi- lijarde Ndin hranilnih vlog. — Konec letošnjega avgusta je bilo v Jugoslaviji že 6,58 milijarde Ndin hranilnih vlog, v vseh republikah (razen BiH) pa hranilne vloge še naraščajo. — V Sloveniji smo avgusta letos zbrali 1,07 mili- jarde Ndin hranilnih vlog, teir je največ v letošnjem le- tu, škoda pa je, da banke in hranilnice ne namenjajo več denarja za potrošniške kredi- te. Hranunih vlog je iz mese- ca v mesec več, kreditov pa vse manj. Predvsem tekstilno blago bi ljudje radi kupovali na potrošniške kredite kot nekdaj, prav tako pa tudi po- hištvo in drugo blago, ki ima trajnejši pomen. TELEGkAMl DALLAS (Teksas) — Vdova Leeja Harveya Oswalda zahteva pred sodščem pol milijona dolar- jev odškodnine za vse zaplenjeno imetje svojega prvega moža, do- mnevnega morilca predsednika Kennedyja. BOCHUM - Nemški strokov njak za vesoljske raziskave Heinž Kaminski je dejal, da bi uspeš- no spajanje sovjetskih satelitov v vesolju omogočilo Sovjetski zvezi, da bi poslala človeka na Mesec leto dni pred ZDA V^^ASHINGTON - Američani se pritožujejo, da jih je ogromno stala selitev sil NATO iz rFancije. Od 31. maja letos so ZDA v ta namen izdale sto milijonov dolar- jev, do leta 1969 pa bodo izdale še 52,4 milijona dolarjev. MOGADIŠ — Somalski premier Ibrahim Egal je po vrnitvi z raz- govorov s kenijskim predsedni- kom Kenijato povedal, da sta se Somalija in Kenija sporazumeli o miroljubni izgladitvi obmejnega spora, ki je zastrupljal odnose med obema državama. KAIRO - V Kairu se je začel oroces proti nekdanjemu povelj- niku egiptovskega letalstva in trem visokim oficirjem letalstva, ki Jim obtožnica nalaga odgovor- nost za uničenje letalstva ZAR v junijski vojni z Izraelom. RANGÚN — Izjava japonskega premiera Sata, da Američani ne bi smeli končati bombardiranja na Severu v Vietnamu, dokler Ha- noj ne bi jamčil, da bo to pri- peljalo do pogajanj, je naletela na 4iab sprejem v Aziji. tedenski zunanjepolitični pregled Varnostni svet je globoko vznemirjen zaradi nedavne voijašike dejavnosti na Sred- njem vzhodu v nasprotju z resolucijami sveta, ki ukazu- jejo preikiniteiv sovražnosti. Taiko se začenja resolucija, ki jo je pred nekaj dnevi spre- jel varnostni svet potem, ko so EJgipčani z raketami po- topili izraelski rušilec »Eüat« in so jim potem Izraelci za povračilo s topništvom imičili dve rafineriji nafte v Suezu. Toda resolucija, ki obsoja kr- šitev premirja, ne pove, kdo ga je kršil. Za sovjetsJcegd delegata Fe- dorenka je bila obsodba kljub temu jasna. »Besedilo résolu- es! je obsoja kršitev premirja,« je dejal Fedorenko, »in vsi zelo dobro vemo, kdo ga je preikršil. Izrael, samo Izrael in nihče drug ...« Toda resolucija, ki so jo predlagale nestalne članice varnostnega sл'^eta, je bila prav zato soglasno sprejeta, ker ni omenjala nobenih gfeš- nikov, ampak samo greh. Iz- raelci trdijo, da so premirje prekršili Egipčani, ker so jim potopili rušilec, »ki je plul izven teritorialnih voda ZAR«. Toda najnovejša odkritja iz ameriških krogov — enote ameriške šeste flote v Sredo- zemlju so pazljivo spremljale gibanje izraelskega rušilca — in dejstvo, da so morali Iz- raelci iskati preživele znotraj egiptovskih voda, vse to na- kazuje, da je rušilec res bil v ozemeljskih vodah ZAR. Sicer pa v tem trenutku to ni najvažnejše. Najvažnejše je, da se je položaj spet za- ostnl. Izraelci sumijo, da Egipčani ne mislijo na nič drugega kot na maščevanje, medtem ko Egipčani s pre- cejšnjo upravičenostjo skle- pajo, da jih skušajo Izraelci spraviti na kolena in izsiliti brezpogojno vdajo, ker drži- jo zasedena ozemlja. K takemu prepričanju ^ih tem bolj navaja najnovejša izjava izraelskega premiera Eškola o »velikem Izraelu«. Eškol je pQz\*l 2ide po svetu, naj se začno naseljevati v l2!raelu ne samo za Izirael, ampak tudi za tiste kraje, »kjer nas za sedaj še ni, a nosilo svetopisemska imena«. To so popohiama drugačne strune od tistih, ki jih je Eškol ubiral še dan po izra- elski zmagi junija. Takrat je slovesno izjanril, da si Iznael ne lasti niti pednja arabske zemlje. Najnovejša izjava zahodno- nemškega zunanjega ministra Willyja Brandta vzbuja upa^ nje, da se je Bonn za korak približal obnovitvi rednih di- plomatskih odnosov z Jugo- slavijo, ki jih je bil prekinil takrat, ko je Jugoslavija pri- znala Demokratsko republiko Nemčijo. Že v začetku je bilo Kršitev premirja torej tako, da Jugoslavija ni 'prekinjala odnosov z nikomer. Bonn je bil tisti, ki jih je prekinil v skladu s tako ime- novano »Hallsteinovo doktri- no«, ki pravi, da Zvezna re publika Nemčija ne more imeti rednih diplomatskih od- nosov z nobeno državo — ra- zen Sovjetske zveze —, ki ima iikrati diplomatske od- nose z DR Nemčijo. Ta doktrina je bila od sa- mega začetka nesmiselna, ker se ni ozirala na dejstva. Z nastopom koalicijske vlade v Bormu — zdaj so v vladi poleg krščanskih demokratov tudi socialni demokrati — je postala bonsla politika do Vzhoda prožnejša. Z Romu- nijo so že vzpostavljeni di- plomatski odnosi in s tem je bila že kršena »Hallsternova doktrina«. Potem je bilo slišati glasove, ki so hoteli delati celo zdaj razloček pri Jugoslaviji, češ da je Romunija morala pri- znati DR Nemčijo, ker je bila v vzhodnem bloku, Jugoslaviji pa tega ni blio treba storiti, ker ni v bloku. Skratka: Ju- goslavija je večja grešnica. Toda zdaj je postalo očitno, da je tudi takšno stališče nevzdržno. WUly Brandt je dejal, da je Bonn pripravljen obnoviti odnose z Jugosla- vijo, če se bodo »pred tem uresničile ugodne domneve« — kar koli že to pomeni. Poudaril je tudi, da je šel to pot dlje, kakor je šel v svoji izjavi 13. oktobra letos v Bundestagu. S tem je hotel p>ovedati, da je zadeva bolj dozorela. Z naši strani še ni bilo uradnega odmeva. Toda kakor nismo mi prvi preki- nili odnosov, tako se najbrž ne bomo branili te odnose obnoviti — bržkone, »če se bodo 4)геј uresničile ugodne domneve«. 2ENEVA — stopnja naravnega prirastka prebivalstva po mestih na svetu je nad trikrat večja kot stopnja prirastka na podeželju. V zadnjih desetih letih je se šte- vilo prebivalstva na svetu pove- čalo od 2 milijard 500 milijonov na 2 milijardi 990 milijonov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Zmanjšati medsebojno zadolženost ■ ODLOKI IN PREDLOGI ZIS. Zve2aii izvršna svet je na svoji zad- mji seji spcrejed več odlokov in pred- logov, med njimi tudi pobudo, da bi z dopolnitvijo zaikona o službi družbenega knjigovodstva omogo- öüli pobotanje terjatev gospodar- skih organizacij. S tem ukrepom bi — tako upajo zmanjšali medse- bojno zadodženost gospodarstva. Na seji ZIS so razpravljali tudi o dosedanjih rezultatih uvajanja sikrajšanega delovnega tedna. Ugo- tovili so, da že 70 odstotkov de- lovnih organázacij dela po novem delovnem času. Skrajšani, to je 42-umi delovni teden so uvedle predvsem razvite delovne organiza- oije. ZIS nadalje predlaga, da bi spre- jeli nove zakone o narodni obram- ba, vojaški obveznosti in civilni ob- rambi. Z * zakonom o narodni obrambi bd natančneje določili ob- vezmt'osti federacije, ožjih družbeno- političnih sikupnosti, delovnih orga- nizacij in državljanov. B IX. KONGRES ZKJ BO KON- GRESS VSEH SOCIALISTIČNIH SIL. Na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ so spre- jeli pr«Jilog orientacijskega progra- ma IX. kongresa ZKJ, ki bo, kot smo že poročali, konec prihodnje- ga leta. Mijalko Todorović, sekre- tar IK CK ZKJ, je v intervjuju za časnik »Komumst« med drugim de- jal, da bo kongres sklepno dejanje dinamične preobrazbe ZK. To ne bo samo kongres ZKJ, emveč bo obenem kongres vseh socialističnih si'1 naše družbe, zato morajo v pri- pravah nanj ustrezno sodelovati vsi deloivni ljudje. ■ TUDI VI. KONGRES SINDI- KATOV BO PRIHODNJE LETO. Na seji GO ZSJ so sklenili, da bo VI. kongres ZSJ junija prihodnje leto. Na seji so menili, da bi bilo treba reelekcijo pravno poenosta- viti. Obširno so razpravljali tudi o izobraževanju kot osnovi za pri- dobitev pravice dio dela. Predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije je obravnava-' lo predlog programske osnove za delo skupščine SRS. To razpravo so soglasno ocenili kot novo obliko, ki naj omogoči izdatnejše vključe- vanje tudi sindikatov v skupščin- sko aktivnost. ■ PRISPEVKE NAJ PLAČUJEJO VSI LASTNIKI ZEMLJE. Skupšči- na republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Slovenije je razpravljala o novem predlogu za- kona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki se bistveno razlikuje od osnutka, ki so ga dali pred meseci v javno razpravo. Predlogi, ki so jüi dajali kmetje, so vsebinsko do- polnili predlog zakona. Tako so sprejeli predlog, naj bi prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov plačevali tudi kmetje — delavci, to- rej lastniki zemlje, ki so nkrati za- posleni in uživajo pravice delav- skega zavarovanja. ■ BOLJ IZRABITI PROSTOR — NAŠO DRAGOCENOST. Zveza eko- nomistov Slovenije je te dni orga- nizirala v Portorožu posvetovanje o regionalnem planiranju, ki se ga je udeležilo okoli 200 ekonomistov. Med drugim so ugotovili, da je slovenski prostor zaradi usodne de- diščine nesmotrno izrabljen, kar dokazuje razdrobljenost naselij in industrije. V mestih živi komaj 35 odstotkov vsega prebivalstva. V Sloveniji je le 15 podjetij z več kot 2500 zaposlenimi. ■ RANCARIJO BODO RAZŠIRI- LI ŠE NA AVSTRIJO IN MADŽAR- SKO. Te dni se je v Mariboru sešlo častno predsedstvo »Rancarije 68«, ki ga sestavljajo zastop(mki Jugo- slavije, Avstrije in Madžarske. Na seji so skleniU, da bo prireditev prihodnje leto od 28. junija do 2. julija, tako da se bo začela v Be- ljaku in končala v Barcsu. Predla- gali so, naj bi v rancarijo vključili tudi Muro, ne samo Dravo. ■ NESREČA V CELJU. V sredo zvečer se je blizu železniške posta- je v Cretu pri Celju motorni vlalt, .namenjen v Kumrovec, zaletel v to- vornega. Pri trčenju v megli je bilo 24 potnikov ranjenih, med katerimi pa ni nihče v življenjski nevarnosti. Vzrok nesreče še raziskujejo. DOLENJSKILIST* TEDNIK*VESWIKi vsak četrtekm.OOQ izvodov! 2 povprečni osebni dohodek nespremenjen j>o podatkih Zavoda SRS statistiko je povprečje za ,,gust izplačanih osebnih do- Jodkov v Sloveniji ostalo ,paKo kot v juliju. Znašalo ' 91.500 Sdin. V gospodar- 'jjih dejavnostih je znašal [jp avgusta letos 89.УО0 S jjji, v negospodarskih dejav- nostih pa 10Ü.800 S din, če- prav je pri zadnjih v primer- javi z julijem padel za 3 od- stotke. Џеа gospodarskimi dejav- nostmi so dosegli avgusta v ji-ometu najvišje povprečje: ¡01.200 S din, za njim pa je trgovina: 100.000 S din (padec za 5 odst., promet pa se je za 5 odst. dvignil!). Sledijo: gozdarstvo 94.000 S jin (12 odst. več), gostinstvo in turizem 89.300 S din in ^adbeništvo 88.400 Sdin. In- dustrija je po višini povpreč- ja OD šele na 6. mestu z 58.100 Sdin. - V 12 indu- strijskih panogah so OD v primerjavi z julijem narasli, y 9 pa padli. J Splošni popis prebi-i valstva bo leta 197li Zadnji popis prebivalstvaj smo imela v Jugoslaviji leta' 1961, prihodnji pa bo predvi-^ doma 1971. Hkrati bodo ta-1 krat popisali tudi vsa stano-' vanja v državi, da bi dobili' kar najpopolnejše pyódatke o stanovanjskih razmerah v mestih in vaseh. — Prihodnje leto bo tudi pK>pis vseh kme- tijskih posestev v državi, pri- pravili pa bodo tudi široko anketo o strukturi potrošnje kmečkega in mestnega pre- bivalstva Investicijska potrošnja narašča Letos smo v Sloveniji do konca avgusta porabili za in- vesticije 1,57 milijarde Ndin, kar je za 2 odst. več kot v enakem razdobju lani. Mar gre res za privilegij? v republiški skupščini predlog zakona o pravicah funkcionarjev iz SRS, ki so zaposleni v organih federacije Se preden je prišel pred- log zakona v republiško skupščino, že je naletel na ogorčenje. V pismih bralcev v »Borbi« ga označujejo kot »grob ñapead na reformo, in to od tistih, ki se zanjo naj- bolj zavzemajo«. Enotna mnenja pa niso tudi v re- publiški skupščini, saj sta se ob njem razšla dva od- bora republiškega zbora- Eden ga je sprejel, drugi pa se načelu ni strinjal z njim. Gre za predlog zakona o pravicah funkcionarjev tn drugih delavcev SR Slove- nije, ki so zaposleni v or- ganih federacije, z drugimi besedami, gre za ljudi, ki jih Slovenija delegira v ::ve- zne organe. In kakšen je zdaj položaj? Od skupno 946 zaposlenih v organih federa- cije je zdaj reci in piši le 42 Slovencev, številni reso- ri so, kjer ni niti enega Slo- venca. 2e v ustavi pa je za- pisano načelo, naj bodo or- gani sestavljeni tako, da bo- do v njih zastopane soraz- merno vse republike, se pra- vi, da bi po tem načelu moralo delati v zveznih or- ganih najmanj okrog sto Slovencev. In zakaj jih ni? Prvič je Slovenca kaj težko pridobiti za to, da bi se preselil v Beograd, vtem ko je v dru- gih republikah položaj po- vsem drugačen, saj se ar potegujejo, kdo bi šel 'ahko tja. Drugič pa je težko pri- čakovati od človeka, da bo za manjše osebne dohodke in za bolj odgovorno delo pustil sedanji položaj Ln od- šel v Beograd- Izvršni svet se je torej odločil predložiti skupščini zakon, ki naj bi uredil predvsem ta gmotna druge stroške, se pravi, da bi dobil razliko v osebnih do- hodkih, da bi mu pokrili še druge stroške, se pravi, da bi se lahko kdaj pripeljal do- mov, in tretjič, da bi mu pokrili tudi stroške, če se preseli v Beograd z družino, v Sloveniji pa zadrži stano- vanje. Potlej so še določila o tem, da bi mu zagotovili delo v Sloveniji, ko bi mu v Beogradu potekel rok itd. Zdaj bi nekateri radi pri- kazali urejanje teh zadev kot privilegij določene sku- pine ljudi. Te stvari urejajo tudi drugod, vendar z inter- nimi predpisi ali samo do- govori, naš IS pa je hotel, da so te stvari javne, zato je tudi predlagal zakon, ker meni, da moramo zagotovi- ti predstavništvo Slovenije v zveznih organih, ker je to navsezadnje vprašanje slo- venske državnosti. Za nika- kršne privilegije torej ne gre, ampak za pravice, ki jih je treba priíinati, če naj dobimo ljudi v Beograd. Ce jih ne bi priznali, pač ne bo Slovencev v zveznih organih Ln se bomo še vedno hudo jezili, kako to, da dostikrat potegnemo krajši konec, ker ni bilo človeka, ki bi znal stvari pojasniti, obrazložiti ln se potegiti zaçje- Zato zasluži tak zakon vso podporo, pa naj govore, kar hočejo. Nemara imamo pra- vico sami urejati svoje za- deve? V. JARC Združitev zasavskih rudnikov V zadnjem decembrskem tednu bo kakih 5000 rudar- jev iz Zasavja glasovalo o predlogu za združitev rudni- kov Trbovlje—Hrastnik in Zagorje. Nov niost na Plitvičkih jezerih Na Zgornjih plitviških je- zerih bodo do maja 1968 zgra- dili 650 m dolg most; čez nje- ga bodo kot po stezi hodili turisti, ki si ogledujejo sla- pove med Galovaškim in Gra- dinskim jezerom- Takih mo- stov bodo do 1970 zgradili na Plitviških jezerih v skupni dolžini več kot 3 km. POGOVOR O INTEGRACIJI in pod mizo; Noben žgoč problem ne sme v hladilnik! Uspešnost Socialistične zveze je v modernizaciji njenega dela Janez Vipotnik, predsed- nik republiške konference Socialistične zveze, je v po- govoru s člani uredništva »Dela« med drugim dejal, da pripisuje poseben pomen uveljavljanju sekcij. Vsebino njihovega dela je treba za- jemati iz aktualnih proble- mov, ki jih poraja neposred- no življenje- Ko obravnavajo kak politični problem, je nuj- no soočiti VSa kontradiktor- na stališča- Noben žgoč pro- blem ne sme v hladilnik. Delovanje Socialistične zveze bo toliko bolj moderno, ko- likor bolj bo demokratično. Sekcije pri republiški kon- ferenci Socialistične zveze že delujejo. Najprej so sekre- tariati pripravili osnutke de- lovnih programov in jüi dali v potrditev izvršnemu odbo- ru republiške konference. Zdaj zbirajo pobude in gra- divo Za prve sestanke sekcij. Ker bodo prej ko slej za- živele sekcije tudi pri občin- skih konferencah Socialistič- ne zveze, bi morda tudi šir- šo javnost zanimalo, kakšna je vsebina delovnih načrtov republiških sekcij in katere probleme bodo obravnavale. Sekcija za družbenoeko- nomska vprašanja kmetijstva in vasi bo predvidoma okto-_ bra obravnavala problema- tiko kmečkega zdravstvnega zavarovanja. Na dnevnem re- du te sekcije bodo tudi vpra- šanja hribovskega turizma. Ocenila in opredelila bo tudi naloge kmečkega tiska, ra- dia in TV za potrebe kmeč- kega prebivalstva. Na prvem sestanku sekcije za probleme zaposlovanje se je pojavilo tudi stališče, da bi omilili ustavno omejitev števila delavcev v zasebni obrti. Slišati pa je tudi mne- nje, da za to ni nobene po- trebe, ker večina obrtnikov tako in tako še ni izkoristi- la te možnosti, saj zaposlu- jejo le po enega ali kvečje- mu dva delavca. Odnosi med hišnimi sveti Ln stanovanjskimi podjetji bodo predmet razprav v sek. ciji za samoupravljanje na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Sekcija bo pripravila tudi posebno posvetovanje vseh prizadetih dejavnikov o gradnji stanovanj za social- no ogrožene občane, starejše upokojence in bivše borce NOV. Komuna, kulturno življe- nje občanov, sedanja kul- turna potrošnja občanovT perspektivni načrt razvoja občine in kulture — to so vprašanja, ki sodijo v vse- binski okvir sekcije o vlogi občine in krajevne skupno- sti v oblikovanju kulturne pvolitike. Poleg nje obstaja še sekcija za samoupravlja- nje delovnih organizacij v kulturi. Težišče dela sekcije za razvoj družbenih odnosov na pK>dročju vzgoje in izo- braževanja bo na vprašanjih, ki zadevajo odnose družba — izobraževalne skupnosti — delovne organizacije — pro- svetni delavec. Sekcija za uveljavljanje sa- mouprave v zdravstvu bo proučevala uveljavljanje sa- moupravnih odnosov kot po- goj za uresničevanje razvoj- nega koncepta zdravstva v Sloveniji. Podobno bo sekci- ja o samoupravnih odnosih v invalidskopokojninskem za- varovanju proučevala uveljar vijanje samoupravljanja na tem področju- Sekcija za tisk in RTV kot instrument samouprave bo iskala odgovore na obstoje- ča vprašanja o komerciali- zaciji tiska, dotacijah obli- kah mter/encije družbe itd. Analizirala bo potrebe in možnosti modernizacije, spe- cializacije in integracije ti- ska, kar naj bi vodilo k hi- trejšemu Ln boljšemu obve- ščanju občanpv. Poleg naštetih sekcij bodo delovale še sekcije za vpra- šanja mladih, sekcija za raz- vijanje revolucionarnih tra- dicij NOB in sekcija za med- narodne odnose. Tudi te sek- cije bodo privlačna in ri'^ka oblika dela Socialistične zve- ze, tribune mnenj in stališč pa tudi torišča boja ljudske- ga duha za naprednejše in boljše. F. ŠETINC Olivnega olja bo dovolj! Iz Dalmacije poročajo, da so letos oljke zelo dobro ob- rodile: samo iz tega področja bodo poslali na trg pribl. 7-000 ton najboljšega olja. Nad 3000 ton olja olivnega pričakujejo tudi iz Črnogor- skega Primorja. NOVI HOTEL DIANA V MURSKI SOBOTI KORUZA — KMETIJSKO ZLATO Kdaj pri nas 100 stotov na hektar? Zdaj bodo izvažala koruzo na evropski in svetovni trg samo tri jugoslovan- ska podjetja, da ne bo prihajalo do nepotrebnega zniževanja cen - Koruzo se splača pridelovati tudi našim kmetom, seveda pa bodo morali povečati hektarski pridelek Tekmovanje pri pridelova- nju koruze na Ptujskem po- lju letos ni povsem uspelo, ker je omahovalo preveč kmetov. Dvomili so, da jim bo povečani pridelek povrnil vse dodatne stroške za naj- boljše seme in več kot 1000 kg porabljenih gnojil na e-n hektar. Bali so se, da dva- krat večjega pridelka kot so ga imeli v minulih letih — če bi se uresničile obljube stro- kovjakov — ne bi mogli ni- ti prodati ali vsaj ne po ta- ki ceni kot lanskega malega. Koruza ima na svetovnem trgu precej trdno ceno, ki je naš povečani pridelek ne bo Ogrozil. Tudi na našem trgu se cena koruze normalizira. Lanska Ln predlanska visoka cena — okrog 0,90 N din za kg — je izkrivljala tržne za- konitosti. Nekateri veliki pri- delovalci koruze so namreč menili, da morajo dobiti za svoj pridelek toliko, kot če bi k ceni uvožene ameriške koruze prišteli še prevozne stroške do njih. Toda mi ne Uvažamo koruze, ampak jo izvažamo. Odkupna cena bo torej nujno toliko nižja, da bo skupaj s prevoznimi stro- ški do meje tiste države, v kateri je kupec, veljala le to- liko kot ameriška koruza, po- stavljena v evropsko prista- nišče. Taka cena pa se je pri nas uveljavila že letos, Zato odkuone cene ne bo tre- ba še znižati. Cena koruze na našem trgu letos še vedno bolj nihala, l^ot je ustrezalo njeni kako- vosti in vlagi zrnja v posa- meznih obdobjih. To so F>ov- zročali izvozniki koruze—z nelojalno konkurenco. Bilo jih je namreč preveč. Po ne- uspelih pogajanjih med veli- kimi pridelovalci koruze in izvoznimi podjetji pa je zvez- ni sekretar .a finance omejil na željo pridelovalcev število izvoznikov le na tri podjetja, da si na evropskem trgu ne bodo konkurirala z nepotreb- nim zniževanjem cene. Po teh spremembah in ob upošteva- nju letošnjega dobrega sve- tovnega pridelka koruze lah- ko računamo, da se bo cena suhe koruze gibala na blagov- ni borzi v Novem Sadu med 0,65 do 0,70 N din za kilo- gram. V.Sloveniji pa bo cena toliko višja, kolikor bodo ve- ljali prevozni stroški od No- vega Sada do kupca. V naši republiki namreč ne pridela- mo dovolj koruze za domače potrebe. Za tako ceno se bo gotovo tudi našim kmetijcsm splača- lo pridelovati koruzo na rav- ninskih območjih. Seveda bo- do morali povečati hektar- ski pridelek, kolikor bo zna- nost najbolj omogočala. Na Ptujskem polju se je letos že precej kmetov pre- pričalo, da je na njihovih poljih moči pridelati veliko več koruze, kot so je pridelali v minulih letih. Ne le tisti kmetje, ki so tekmovali pri pridelovainju koruze, ampak tudi precej njihovih sosedov. Nekateri kmetje so vzlic le- tošnji suši pridelali na hektar več kot 80, nekateri celo več kot 100 stotov suhega koruz- nega zrnja, npr. Jože Petek iz Gajevcev tn Franc Cucek iz Podvincev. Lansiki povprečni pridelek v ptujski občini pa je dosegel komaj 30 stotov suhega koruznega zrnja Jn tudi letos bo približno enak. Dodajmo še kratek račun! Za 1000 kg suhega koruznega zrnja je moči kupiti skoraj 1500 kg umetnih gnojil, kar je dovolj za izdatno gnojenje enega hektarja koruze. Tako povečanje pridelka pa je ma- lenkost v primerjavi z uspehi tekrhovalcev, ki so upoštevali vse nasvete strokovnjakov. Sicer so imeli še nekaj do- datnih stroškov za seme, strojna dela in uničevanje plevela s herbicidi — vzlic temu pa so zadovoljni s či- stim dohodkom. Taki pridelovalci koruze na Ptujskem polju pa so šele za- četniki, če jih primerjamo s pridelovalci v Staparu v Voj- vodini, kjer je vzlic letošnji suši v eni sami zadrugi pri- delalo 100 kmetov več kot po 100 stotov suhega koruznega zrnja na hektar, rekorder med njimi pa je pridelal 130 Btotov. Pri takih pridelkih in po sedanji ceni pa se splača pridelovati koruzo bolj kot nekatere druge poljščine. J. PETEK Za dolgoletno zaupanfe ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino!. mimSKiUST* TEDNIK*VESTNIK: vsak сШетотizvodov! 3 MA Lit. /4ј\л.чЕТА ■ Zakaj toliko prometnih nesreč? NI DNEVA BREZ PROMETNIH NESREČ NA CE- STAH ŠIRŠEGA CELJSKEGA PODROČJA. MRTVI, HUDO IN LAŽE POŠKODOVANI, VELIKA MATERÍ- V ALNA ŠKODA, TO SO BESEDE S KATERIMI OPI SUJEMO TRENUTKE NEPAZLJIVOSTI, POSLEDI- CE TAKŠNIH TRENUTKOV PA ZDRAVIJO LE^V BOLNIŠNICAH ALI JIH SPLOH NE ZDRAVIJO. FRANC ŠTIHERL, komandir po- staje prometne milice Celje: V bivšem okraju je res več nesreč kot lani, kljub temu pa porast nesreč ni tako visok kot porast števila lastnikov motornih vozil. Pri objektivnih vzrokih za ne- sreče bi morali odpraviti kritič- ne točke našega prometa, ki jih je še vedno dovolj, pri subjektiv- nih vzrokih pa jih naj omenim samo nekaj: nehumanost vozni- kov, prekratka varnostna razda- lja in izsiljevanje prednosti. RUDI KOKALJ, vodja sektorja: Eden glavnih vzrokov je neureje- nost prometa glede na njegovo pestrost. Neurejena križišča in ceste ne prispevajo k varnemu prometu. Morali bi izločiti kole- sarje, vprege, traktorje, vsa po časnejša vozila, ki samo ovirajo varno odvijanje prometa. Ne- dvomno pa dr^ tudi to, da so marsikdaj tudi vozniki motornih vozil zelo nerodni in s tem pov zroče nesrečo. FRANC GUCEK, vodja sektorja: Nesreč je največ zaradi nepri- merne hitrosti, alkohola in izsi- ljevanja prednosti. Od Celja do, Slovenskih Konjic, kar je moj te-j ren, je signalizacija v redu, ven-' dar ta ne more rešiti prometa. 30 odst. kolesarjev še vedno nima odbojnih stekel in to pri tako gostem kolesarskem prometu od Vojnika do Celja. Tudi vozniki avtomobilov večkrat nepravilno vozijo v megli, s parkirnimi luč- mi. Opozoril pa ne jemljejo res- no. . , MILUTIN NOVOKMET, promet- ni miličnik: Mnogo je nepazljivih voznikov, ki samo divjajo po na- ših cestah, ki niso primerne za preveliko hitrost. Tudi pešci bi se morali bolj držati pravil o hoji po levi. Težko je, če jih ^ opozoriš, se ti posmehujejo. Ta- \ ko je tudi s kolesarji. Včasih se ¡ bojim kaznovati voznika, v raz-| burjenosti zaradi kazni prične še bolj divjati. Glede otrok pa bi morale šole več storiti pri pouku ; o prometu 4 J02E KOLAR, prometni milič- nik: Mislim, da je vzrok v tem, da se vozniki še vedno premalo zavedajo vseh nevarnosti, ki pre- žijo nanje na cestah, ker so te pri nas še vedno slabe. Ne pri- držujejo se predpisov, prometnih znakov in naših opozoril. Prepri-l čan sem, če bi vozniki prilagodili < vožnjo prometnim razmeram, kii vladajo na naših cestah, bi bilo za 50 odstotkov manj nesreč kot jih je. VSI MILIČNIKI POSTAJE PRO- METNE MILICE CELJE 2ELIJO VOZNIKOM SREČNO V02NJ0! Peterokraka na tehtnici Ljudje so rekli: — Ni prav, da »OF dom« restavrirajo. Porušiti bi ga bilo treba. Preveč spominja n¡a temne strani celjske zgo- dovine, preveč gorja ip krvi je vezane nanj ... še danes je ta stavba simbol revanši- stičnim elementom. Ni prav. Tako tisti, ki jim je temen sloves stavbe na Titovem trgu v Celju še močno v spo- minu, ki jih po 22. letih še vedno spreleti. Ljudje so tudi rekli: — Kaj nas še moti stvar, če je njena ideja pokopana. Sicer je pa hiša del zgodovi- ne, njena temna stvar, pa vendarle zgodovina, če že ni denarja za rušenje, če ga ni niti za obnovo narodnega do- ma, ki so ga Nemci zločin- sko demolirali, potem nam grešna stavba vsaj nečemu služi, naj ne kvari izgleda m vsaj nevarna naj ne >bo.— Leta so tekla, menjavale so se variante, obveljala je naj- cenejša — restavriranje. Veliko jih je bilo, ki so se hudovali nad gradbenimi od- ri. Ni bilo malo takih, ki so za- devo sp-rejeli kot dobro, Če že ni drugela izhoda. * * * V ponedeljek zvečer se je sestal politični aktiv celjske občine. Predsednica Olga VRABICEVA je obvestila nav- zoče, da je bila vprašana ali naj zamenjajo peterokrako zvezdo na pročelju omenjene stavbe s celjskim grbom. Raz- vila se je razprav, katere enoten epilog je bdi, zvezda naj ostane. Toda besede so segale v prazno, zvezde na stavbi »OF doma« že ni bilo več . . . Torek. Zvezde na »OP do- mu« res ni več. Za gradbeni- mi odri gola stena. Kako? Kdo je tako odločil? Zakaj iskanje dovoljenja za nekaj kar je že storjeno? Zvedeli smo, da je odločitev porojena v ožjem krogu. In- vestitor stanovanjsko podjet- je m odločilo, je samo plač- nik del. Odločili so kreatorji restavracijskih del in pristo j na služba pri občinsiki skup- ščini. Razlogi? Stavba ne služi več prej- šnjemu namenu. Postaja po- slovna hiša. V njej niso več pisarne političnih organizacij, že nekaj let ne Končno za- kaj »OF dom«, če pa ta orga- nizacija več ne obstoja. Ka- ko tankočutno. Ravno zato, ker je OF deloma zgodovin- ska kategorija, ki se nadalju- je v SZDL, ne moti, če stav- ba nosi njen simbol. Pa ne samo zato . . . Smotrno in estetsko, so ute meljitve, bolj odgovarja celj- ski grb. Kdo je proti grbu belega mesta? Veliko jih je — od klesanih v kamnitih blokih zgodovinske vrednosti, na zastavah plapolajo, na pi- semskih zaglavjih, na spomin- kih in kdo ve kje vse so še. In zakaj rrmoge moti, da bi se zvezda morala na tihem posloviti? • Zato, ker je zvezda na stav. bi z temno zgodovino pole» funkcionalne vrednosti stilng, ga tujka edina svetla točka Zvezda je prišla na pročelje ^ prvih dneh po osvoboditvi, ]јј so s fasad morali »Landsfcne. chti« in drugi simboli narod, nostnih in ekonomskih tlači, teljev slovenskega ljudstva, Ta zvezda je simbol radosti nad zmago, nad porazom na- cizma in njegovih celjskih oprod. Ta zvezda pomeni za. pik na vlogo, ki jo je stavba vse do osvoboditve imela, po. meni konec smotrov, zaradi katerih je bila hiša zgrajena, Prav rad verjamem, da je bilo treba zvezdo sneti, ker je razpadel omet, v katerega je bila vgrajena. Dejstvo je pa tudi, da je. bil v izdelavi tudi model grba, ki bi zvezdo naj zamenjal. Jo bo? » * * Med ljudmi, se'zmanjemi z namero je završalo. Res je, da niso bili vsi ogorčeni, ve- čina pa le. Tudi občinski komite, ki je v torek zvečer zasedal, se je ob primeru zaustavil. Njegovo stališče: Petokraka je del zgodovine, zato zamenjava z srrbom ni utemeljena. Kaj dogodek še pove? Naj- manj to, da so stvari, ki bi jih ne kazalo nikoli kabinet- .sko reševati. Tudi to, da zgo- dovina ni samo pisana na pa- pirju, da je vsajena v ljud- stvo, je njegov del. Javne stavbe in simboli pa niso stvar individiualnega okusa in estetskih meril, takih in dru- gačnih nagnenj — skratka javni so. In za epilog! Prizmam, da peterokraka zvezda zasliiži boljši kraj, kot je sporna stavba. Toda če je tam gori ne bo in stavba bo ostala, bo simbolične rehabi- litiran njen prosluli smoter, i Zvezda je mejnik! j J. KRAŠOVEC Letos manj izrednih študentov Razmeroma skromen vpis odsev slabe kadrovske politike Združenje študijskih cen- trov višjih in visokih šol, ki deluje v okviru celjske de- lavske univerze, vključuje v letošnjem šolskem letu bli- zu 270 izrednih študentov, kar je nekaj manj kot lani. Naj- več študentov ima center pe- dagoške akademije v Ljub- ljani, v katerega je s sode- lovanjem z zavodom za pro- svetno pedagoško službo us- pelo vključiti 119 prosvetnih delavcev (pripravljalni tečaj za strokovni izpit)., in višja ekonomska komercialna šola v Mariboru (54),medtem lîo je v ostalih centrih slušate- ljev manj in je tudi osip pre- cejšen. Prizadevanje za boljšo ka- drovsko strukturo, ki se ka- že v vsakoletnih razpisih za vpis izrednih študentov v po- samezne centre, tudi na celj- skem območju ni obrodilo pričakovanih sadov. Uspehi so samo relativno dobri, saj je vseh slušateljev glede na kadrovske potrebe občutno premalo. Tako je na primer samo v celjski industriji od 466 vodilnih delovnih mest 326 neustrezno zasedenih. 205 med njimi jih zasedajo ljudje celo z nižjo izobrazbo, poklicno šolo ali priučeni, vendar se jih je od celotne- ga števila prijavilo na letoš- nji razpis samo 9! Takšno, razmerje je vsekakor po- vsem v skladu z obstoječo kadrovsko politiko v delov nih organizacijah, ki načela in deklaracije sicer priznava, v praksi pa jih ignorira, ker bi namreč trdne zahteve do izpolnjevanja kvalifikacijskih pogojev zamajale marsikak- šen stolček. dhr PODRUŽNICA LJUBLJANA, TITOVA 32 POVEČUJE OBRESTI ZA DEVIZNE RAČUNE OBČANOV: - za vloge na vpogled od 4 % na 6 % (4 % v devizah in 2 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 13 mesecev od 6% na 7% (6% v devizah in 1 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5% (6 % v devizah in 1.5% v dinarjih) Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršuje banka brezplačno. Obresti za hranilne vloge: - vioge na vpogled - vezane vloge preko 13 mesecev] - vezane vloge preko 24 mesecev] - 6Д5 % - 7 % - 7.5 % Vsak vlagatelj pri naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini Ndin 1.000,00 ali več, je zavarovan za primer nezgode. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije o varčevanju, deviznih računih in drugem. VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 3. NOVEMBRA 1967 Obnova nekdanjega doma OF Odpor upravičen — toda drugačne rešitve za zd.aj ni v okviru prizadevanj, da ohranili celjsko mestno jedro in mu dali tudi dos to j ■ jjj zunanji videz, je stano- vanjsko pKDdjetje v skladu z zahtevami urbanistične siuž- ^ in oddelka za gradbene in Ijomunalne zadeve občinske skupščine pričelo letos ob- navljati fasade. Doslej so ob- 0OTÍ1Í blizu 3.500 kvadratnih metrov fasad. Kot je v tej zvezi dejal ing. arh Branko Rebek, Celje sicer nima dosti zgradb, ki bi imele kakšno posebno ar- hitektonsko vrednost, je pa zanimivo kot celota po svoji srednjeveški zasnovi in lija- kastih trgih, ki pomenijo rednost. Zato je razumljiva in upravičena težnja, da bi me- sto kot tako tudi ohranili. Najhujši problem, ki se je ob tem porajal, je adaptaci- ja nekdanjega OF doma, ki traja sicer že dve leti, a je dobila svoj negativen odmev v delu celjske javnosti, ka- kor hitro so jo prenesli na- vzven. Razlogi so znani in upravičeni. Nekdanji dom, ki so ga zgradili Nemci kot ob- jekt za borbo s Slovenci in ga imenovali »nemški dom« oziroma »Schutz und Trutz- burg« (zaščitna in kljuboval- na trdnjava), velja v celjski zgodovini kot simbol nem- škutarstva in fašizma. Zato je bilo že v preteklosti več variant, s katerimi naj bi ta neprijeten spomin tako ali drugače izbrisali. Po prvi va- rianti je bila predvidena ru- šitev in postavitev nove zgradbe, za kar ni bilo de narja, po drugi rezanje stol- pov, s čimer pa bi bil ta ar- hitektonski zmazek še ■večji in se zato zanj nihče ni odločil. Tako je nazadnje zmagalo mnenje, da je zgradbo osposo- biti, da bo vsaj koristno slu- žila namenu. Ob tem velja dodati, da gre, kot je znano, za prisiljen primer nemške gotizirane renesanse, ki že sam po sebi ni vreden, da stoji, vendar pa se prav spri- čo okoliščine, da stoji, navse- zadnje žal moramo s tem sprijazniti. Denarja za ruši- tev tudi danes ni, kaj šele za postavitev nove zgradbe. Očit- ki, da hkrati, ko obnavljamo OF dom, nimamo denarja za to, da bi v prvotni obliki prezentirali Narodni dom kot dragocen slovenski objekt, ki je pravzaprav izzval postavi- tev »nemškega doma«, so prav tako popolnoma umest- ni. Misel o tem je izrazil že tedanji predsednik okraja Mi- ran Cvenk, vendar je ostala neuresničena, saj bi stroški po tedanjih grobih predraču nih veljali več ko 200 milijo- nov starih dinarjev. Pač pa bi po mnenju zavoda za spo- meniško varstvo morala ta ideja ostati kot naša perspek- tivna naloga. Tako torej ni bilo druge rešitve kakor OF dom, ki je po osvoboditvi vedno bolj propadal, obnoviti. Celotna adaptacija (ureditev notra- njih prostorov vključno s centralno kurjavo) bo velja- la okrog 150 milijonov starih dinarjev, od tega samo ob- nova fasade 15 milijonov. V zgradbi je dobila upravne prostore celjska KLIMA, šola za gostinske delavce, dom- JLA in poleg kino podjetja in Lesnine še nekatera dru ga podjetja. Vse kaže, da za ta težek ar hitektonski element še ni videti konca. V 60 letih, kar stoji, je sicer res in žal po- stal bistveni del Celja, kljub temu pa je vendarle prav, če se mu še vedno ne moremo privaditi, ker nam je kratko malo še vedno tuj. D. HRIBAR Jesen z dolgimi koraki orje po naravi in ji iz dneva v dan jemlje lepoto. Posnetek prikazuje peščico listov, del Celja in oblačno nebo, na katerega se bomo v teh dneh morali navaditi. Foto: F. Voh Delna rešitev SLG Za začetek 12 milijonov starih din iz rezervnega sklada Pogovor o problemih SLG pri predsednici celjske občin- ske skupščine Olgi Vrabičevi je obrodil prvi konkreten re- zultat, toliko pomembnejši in vrednejši, ker je bila v naši praksi vedno zelo dolga pot od obljub do njihovih iz- polnitev, kolikor ni največ- krat vse le ostalo pri obi j u bah. Potem ko je predsed stvo občinske skupščine po- novno razpravljalo o materi alnih težavah gledališča in se opredelilo za stališče, po ka- terem je njegov obstoj na te ritoriju, kjer deluje, nespor- no nujen in upravičen, je svet za družbeni plan in fi- nance na zadnji seji skleniL da dodeli iz rezervnega skla- da 15 milijonov starih dinar- jev za kulturo. Sredstva so namenjena sanaciji proble- mov 8Ш in Študijske knjiž- nice kakor tudi za kritje po- večane najemnine, ki jo pla- čujeta Mestna ljudska knjiž- nica in Zavod za spomeniško varstvo. Po mnenju načelnika od- delka za finance Franja No vaka bo 12 milijonov, kolikor jih bo od celotne vsote dobi- lo gledališče, reševalo v glav- nem le trenutni položaj, pri čemer so v razpravi menili, da bo osrednji celjski kul- turni ustanovi zagotoviti tudi perspektivno rešitev. To bo mogoče doseči s potrebnimi ukrepi, s katerimi naj bi ure- dili vprašanje finančnih vi- rov, podpreti pa bo tudi tež- nje odbora za plan in finan- ce republiškega zbora" skup- ščine SRS, po katerih naj bi republika s spremenjenim delitvenim instriunentarijem zagotovila posameznim po- krajinskim središčem ustrez- ne materialne pogoje za vzdr- ževanje kulturnih ustanov Takšno stališče je namreč to liko bolj aktualno in spre- jemljivo, ker dosedanji med- občinski dogovori o medob- činskem financiranju dejan- sko niso rodili nikakršnih pozitivnih rezultatov, kar je seveda tudi posledica velikih obveznosti občinskih skup- ščin do posameznih dejavno- sti na svojem območju. Odločitev sveta za finance, zlasti pa odnos vodstva ob- činske skupščine do Sloven- skega ljudskega gledališča pomeni brez dvoma prvi ko- rak v prizadevanja za ohra- nitev te pomembne ustanove in hkrati zagotovilo boljše prihodnosti. D. HRIBAR STAR SEM, OŽENJEN, TROJE OTROK IMAM Prepričanje je kakor smetana Kaj bi z njo, če mleka ni (I. Cankar, Hlapci, SLG Celje) Ce pravi Jerman v Hlap- cih, da bo prišel, ker bi rad videl, kdo se bo najpogum- neje postavil na glavo, je pri šel tokrat marsikdo na celj- sko premiere iz radovednosti, kako se bo postavil na glavo režiser Mile Korun ali, kako bo postavil na glavo Cankar- ja. In res, ob otvoritveni pred- stavi jubilejne sezone sloven- skega gledališča, obiskovalci niso bili razočarani, četudi je tu in tam ostal kakšen po- mislek, ki ga še vedno pre- mlevajo v prijateljskih raz- govorih. In takšni pomisleki so poleg dognanih dejstev vedno znova gibalo v okoste- nelem razmišljanju, ki sili človeka iz ustaljenosti v po- novno živahnost misli, ču- stev in dejavnosti. Scenska podoba starih šol- skih klopi, simbol minljivo- sti in vzgojnosti, ki se na njih šopirijo ptice roparice, okvirja razmeram prilagod- ljivo inteligenco — učiteljst- vo, razmeram vdano in ob- lasti pokorno množico, spo- pad dveh svetovnih nazorov, zlom sanjavega revolucionar- ja in prve kali zdrave pro- ietarske revolucije. Kljub te- mu uprizoritev ni simbolič- na, temveč človeška in ra- zumljiva, če ne štejemo mo- derniziranega odnosa med idejnima nosilcema — žup- nikom in Jermanom. Nedvomno je idejni konflikt med obema tudi v današ- njem času še prav tako živ in tudi to je Tes, da je da- našnji lik duhovnika zelo podoben uprizorjenemu, ven- dar ostane pomislek nesklad- nosti s celoto zaradi besedi- la (ohraniti bi morali vsaj tradicionalnost noše, če že dopuščamo enakost v staro- sti!). Zaradi zunanjega učin- ka pa ni adekvatnost nazor- skih nasprotij nič bolj aktu- alna kakor bi bila sicer ob tovrstni interpretaciji župni- ka (Stanko Potisk) in Jermana (Branko Grubar). Z idejo pre- pojena, vendar v neenako- pravnem položaju, bijeta boj, ki ostane v njem župnik hladno dosleden (poudarjen izraz v ponavljanju iztočnic), kar je za temperamentnega Potiska morda nekoliko tež- ko, a Jermana Tarejo mimo ideje še osebne tegobe: ne- dožaveta ljubezen, dvom v upravičenost odločitev in sla- ba vest zaradi matere (Olga Puncerjeva). Učiteljice Nada Božičeva, Marija Goršičeva in Marjan- ca Krošlova so življenjske, niti niso v podrejenem polo- žaju niti karikirane, kljub ostrojezičnosti Geni (Gorši- čeva) in »mlačnosti« Minke (Božičeva), ki vsaka po svo- je menjata barvo, in nežne Lojzke (Krošlova), ki doživ- lja v svoji dobrotnosti prve življenjske udarce. Takšni so tudi učitelji. Priskledniški Komar (Pavle Jeršin), gnida v človeški podobi, ki ni vred- na, da bi ji človek pljuiUl v obraz; vdani in ponižni Hva- stja (Sandi Krošl), drevo v samoti, ki pa ne dovoli, da bi kdo sknmil njegovo člove- ško dostojanstvo, četudi -so mu požagali veje; pa še slad- kobno priliznjeni nadučitelj (Janez Bermež), čigar arogan- tnost in zvišenost je vendar- le nekoliko preveč meščan- ska za podeželsko okolje. In tako se v dogajanje vključujejo tudi drugi liki, Razumarski Zdravnik (Bruno Vodoipivec), Poštar (Drago Ka- stelic), Zupan (Marjan Doli- nar) in lahkoživa županova hči Anka (Anica Ktunrova). Kalander, kovač (Jože Prl- stov), čigar rokam je usoje- no, da bodo kovale svet, ne učinkuje samo s svojo moč- jo in postavnostjo, temveč prinaša s seboj že del podu- hovljenosti, ki jo je -- ka- kor bi mogli reči — izgubil Jerman, v vsem svojem na- stopu je znanilec tiste prar ve revolucije, ki je sama na- čelnost ne bi nikoli zmogla. Lik pijanca Piska je živo upodobil Franci Gabrovšek, kljub množičnosti pa so živi tudi liki vseh drugih, ki so jih predstavili Andrej Nahti- gal, Mija Mencejeva, Borut Alujevič, Štefan Volf. Predstava je v celoti moč- no povezana ln enovita, če- tudi so nekateri prehodi med dejanji zategadelj nekoliko nasilni in bd morebitni krajši premori nič ne škodili. Zelo pogumen je prizor v gostil- ni, ko Jerman govori trmo- glavi množici, ki demonstri- ra svoj upor z ritmičnim to- potanjem, posebej topla pa sta prizora med Lojzko in Jermanom in zatem še med Lojzko in Hvastjo. Uprizoritev je pogumen prelom s cankarjanskim sim- bolizmom in kreaturizmom, četudi vsebuje mnoge elemen- te sodobne interpretacije, najsi še ne vedno povsem izčiščene, daje sodobnemu obiskovalcu vendarle dovolj razlogov za razmišljanja o hlapčevanju, nazorski opre- delitvi in človeškem dosto- janstvu v sodobnem svetu. Herbert Savodnik Združevanje zmogljivosti nujnost IMAMO PRECEJ DELAVSKIH UNIVERZ, NE VEMO PA, KAKŠNA NAJ BI BILA DELAVSKA UNIVERZA. ALI JE SMOTRNO IN PAMETNO, DA SE VSAKA UNIVERZA UKVARJA Z VSEM? ZDRUŽEVANJE, ČETUDI SAMO FUNKCIONALNO, BI GOTOVO PRI- NESLO POZITIVNE REZULTATE, VSEKAKOR V MARSIČEM BOLJŠE OD TISTIH, KI JIH DOSEGAJO V SEDANJEM POLOŽAJU. Res je, misel o integraciji delavskih univerz utegne biti v nasprotju s težnjami po čim večji atomizacijl posa- meznih dejavnosti v okviru regionalnih skupnosti ali vsaj z željami, da bi v vsaki komuni imeli vse. Pobuda, iz katere je izšla, je prav v spoznanju, da v vsaki komu- ni ni materialnih in drugih pogojev, da bi imeli vse in da pomeni drobitev zmoglji- vosti ne samo večje material- ne stroške, ampak tudi kvali- tetno manj učinkovito dejav- nost. To seveda ne pomeni, da bi se ogrevali za novo re- gionalno ustanovo, za zdru- žitev delavskih univerz v fi- zičnem smislu, saj v takšno integracijo ne bi bilo mogo- če posegati od zunaj, pač pa upravičeno razmišljamo o možnostih in vidikih, ki bi izobraževanje odraslih ne glede na geografske oko- liščine dvignili na višjo ra- ven. Kot povzemamo iz pogovo- ra z direktorjem celjske de- lavske univerze Igorjem Po- nikvarjem bi bil-- zlasti važ- no delavske univerze funkci- onalno združiti (takšno po- budo sta dali svojčas žalska in celjska DU), saj bi s tem ustvarili močne institucije za izobraževanje odraslih, ki pa bi jih morali tudi verificira- ti. Po njegovem mnenju gre za dogovor o razvojnih kon- ceptih oziroma za delitev de- javnosti, ki bi jih opravlja- la kakšna delavska univerza. Dogovor o takšni delitvi so sklenili pred časom za izobra zevanje na visokošolski rav- ni, ki ga je prevzela celjska delavska imìverza, vendar bi ga mogli razširiti tudi na dru- ge oblike. Zveza delavskih univerz ima sicer skupen program, toda vsaka univer- za ima hkrati še svoj pro- gram, čeprav je Jasno, da bi kazalo zagotoviti tudi v izo- braževanju odraslib na vaeb območjih enake pogoje. Tako se dogaja, da opravijo sluša- telji na primer politično šo- lo v kakšni občini v petnaj- stih urah, medtem ko traja v Celju 80 ur, čeprav je menda v obeh primerih potrebno enako znanje. Po besedah Igorja Ponikvarja je prav ta- ko značilno, da tudi na pod- ročju izobraževanja odraslih dejansko nimamo nacionalne- ga programa in ne jasne predstave o tem, kakšna naj bi bila delavska Univerza. Ta- ko se vsaka univerza ukvarja z vsem pač v skladu z ma- terialnimi in kadrovski- mi možnostmi, od česar so seveda odvisni končni uspe- hi. Zato gotovo ne bi bilo nobene škode, če bi se de- lavske univerze, ki nimajo za svoje delo najboljših pogo- jev, pričele fizično združeva- ti; s tem namreč ne bi bil v nevarnosti njihov obstoj, pač pa bi s skupnimi močmi lažje in kvalitetneje opravlja- le svoje osnovno poslanstvo. Združevanje zmogljivosti po- staja nujnost, če se nočemo zadovoljevati samo s stati- stičnimi podatki o opravlje- nem delu. 'dhr Trboveljski „Slavćek" poje v Celju Mešani pevski zbor »Slav- ček« iz Trbovelj je pred krat- kim absolviral uspešno tur- nejo v Bolgariji. Vrnil se je v domovino z laskavimi oce- nami. Koncertni program je vseboval vunetne, narodne in nekaj borbenih pesmi v pri- redbah znanih komponistov. Gallusova žalostinka je zvenela mogočno pretreslji- vo. Mokranjčev X. rukovet je pritegnil v njihovi izved- bi pozornost poslušalcev Zbor šteje med svojimi čla- ni dve solistki, ki so na moč dobro izvedle njihov pevski part. Podoba je, da ženski zbor prekaša moškega, dasi- ravno ga moramo prištevati med odlične. Njihov zborovodja Tomi- slav šopov je pred kratkim odslužil vojaški rok ln je v nekaj mesecih pevce dobro pripravil za koncertni na- stop. Pevci mu predano sle- dijo v lepi pevski disciplini. Ves program je bil odpet na dostojni višini brez spodrs- ljajev. Pevci so bili gostje tukajš- njega mešanega pevskega zbora »France Prešeren«, ki bo na pomlad vrnil Trbovljam obisk. Že sedaj se skrbno pripravljajo z novim progra- mom in temeljitim študijem, da se primerno oddolžijo trboveljskim pevcem. Le ško- da, da ni bila dvorana polno zasedena, ljubitelji lepega petja, ki se koncerta niso udeležili, so bili prikrajšani za kulturni dogodek, za ple- menito pevsko reprodukcijo naših pevskih zakladov. Omeniti je vredno, da v zboru poje okoli dvajset sta- rejših članov, ki so peli ne- kdaj pod okriljem »Trbovelj- skega Slavčka«. A. S. HaDNIK^ 3> NOVEMBRA 1Ш S Prejšnjo nedeljo so zagorski rokometaši praznovali petnajst let delovanja. V poča- stitev tega praznika so priredili skromen turnir treh domačih ekip. Pokal najbolj- šemu moštvu pa je izročil najstarejši igralec, "Vencelj Smole. (Foto: Borut Šuhlin) AD KLADI\ AR SPET BREZ PREDSEDNIKA Društvu želim vse dobro Najprej, ne želim, da bi moj odstop povzročil kakrš- nekoli zaplete ali težave. Že- lim le to, da bi se razmere v celjskem atletskem kolekti- vu uredile, da bi se zboljša- le in da bi AD Kladivar tu- di v prihodnje dosegel naj- boljše uspehe, je najprej odgovoril tov. Zdravko Ferič na vprašanje, zakaj je odsto- pil kot predsednik društva, zatem pa nadaljeval: Svoj odstop sem pismeno utemeljil. Ugotovil sem, da pogoji za delo, ki sem jih postavil ob prevzemu pred- sedniške funkcije in ki so jih vsi osvojili, niso bili ures- ničeni, že po nekaj dnevih sem ugotovil, da medsebojni odnosi niso urejeni, da ne obstaja med člani sveta enot- nost, da so razna protislov- ja itd. Kljub zahtevam, naj mi predložijo v vpogled knjigovodstvene in računo- vodske dokumente z vsemi prilogami, to ni bilo urejeno in mi po vsem tem finančno stanje v društvu ni znano. Spričo tega ne morem odgo- varjati za zadeve, ki jih ni- sem nikoli podpisal in za ka- tere ne vem. Ob prevzemu predsedniške funkcije sem opozoril, da trenerska služba ni pravilno organizirana. Zato sem pred- lagal določene spremembe. Pa se ni nič spremenilo. V svojem pismu sem opo- zoril tudi na disciplino ali bolje rečeno na nedisciplino, ki je v nekaterih primerih motila delo. Gre za primere, na katere bi morali ukrepati. V pismu, ki sem ga naslo- vil atletskemu kolektivu, je nanizanih šestnajst točk, lahko bi rekel šestnajst pro- blemov. Tu sem napisal tudi naslednje besede: Zelo mi je žal, da je prišlo do takšnih nasprotij, vendar nisem pri- pravljen nositi ime predsed- nika društva samo na pa- pirju. Tovariš Ferič je v razgo- voru še dejal, da, kolikor mu je znano, je nek telesno- vzgojni forum v občini skii, cal razgovor o problemih , AD Kladivar ju, pa zanj žalost ni dobil vabila. To r^g je prizadelo, je ugotovil. AD Kladivar je od 20. sep, tembra dalje spet brez pred, sednika. To je ugotovitev, mi. mo katere je težko iti, zla. sti še, ker je vezana na do. ločene probleme. Težko je prezreti to dejstvo tufll zavoljo tega, ker gre za na§ najmočnejši atletski kolek- tiv. In kot je na začetku razgovora poudaril doseda- nji predsednik, Zdravko Ferie tako poudarjamo tudi na koncu tega zapisa mi — naj ta primer ne sproži nove za- pletljaje, nove težave, naj bo kvečjemu začetek resnega in odgovornega reševanja pro- blemov v atletskem društvu Kladivar. To ugotovitev je treba spoštovati v vsakem primeru in v tej resnosti in odgovornosti bomo objavili tudi naslednji prispevek, ki ga bomo skušali napisati po razgovoru z nekaterimi čla- ni atletskega sveta. Gre za družbeno odgovornost do ti- stega, kar je že bilo naprav- ljenega in perspektiv atleti- ke v celjskem mestu. M. B02IC NA KRATKO UPRAVIČENA ZAHTEVA člani celjskega strokovne- ga odbora za obrt so na zad- nji seji zahtevali oziroma predlagan, da naj šolski cen- tri, kjer se šolajo vajenci, ob- veščajo podjetja oziroma mojstre-obrtnike o uspehih učencev v šoli. Prav tako so menili, da bi morali biti moj- stri oziroma predstavniki obrtnih podjetij podpisniki vseh poročil ali izkazov o vajenčevem delu v šoli. Le tako bi lahko poleg roditelj- skih sestankov, na katere bi predstavniki podjetij in mojstri morali hoditi, ena izmed vezi med šolo in de- lavnico, v kateri se vajenec strokovno izobražuje. -m IMENOVANJE PRAVOBRANILCEV Na predlog komisije za volitve in imenovanja so od- borniki obeh zborov celjske občinske skupščine imenova- li za občinskega pravobranil- ca Draga Gregor ina, za njego- vega namestnika pa Tatjano Perčič. -m KONSTITUIRANJE KLUBA ODBORNIKOV V CELJU Na ustanovnem zboru klu- ba odbornikov celjske obči- ne so v vodstvo kluba, sekre- tariat, izvolili Magdo Kočar, Slavo Faletič, Milana Hohnje- ca, Vlada Novaka in Franca petaverja. -m Celjski skupščinski zapiski Tudi peta redna seja obeh zborov skupščine občine Ce- lje se je začela s tisto točko dnevnega reda — z vpraša- nji in odgovori odborni- kov —, ki po navadi razkrije marsikatero drobno, a zato nič manj pomembno napako, v njej se na svojstven način kaže tudi delo odbornika na terenu, njegova povezanost s tamošnjimi dogajanji, pro- blemi in podobno. Tako je Slava Marinčkova opozorila na neurejeno kanalizacijo v Tovarniški ulici v Gaberju, opozorila na dejstvo, da ima- jo ljudje v kleteh vodo, da zaradi tega ne morejo vskla- diščiti kurjave, niti spraviti ozimnice. Ljudje se pritožu- jejo zaradi počasnosti reše- vanja problema. Razen tega je menila, da bi mlakuže ni- že Pokopališke ulice lahko izginile, saj predstavljajo le- glo smradu in mrčesa. In končno je menila, da bi lah- ko bilo mleko bolje embali- rano in da ni prav, če vreč- ke ne držijo svoje vsebine. Povedala pa je še, da je bilo nekaj časa mleko slabe ka- kovosti in da se je pogosto skisalo. Odgovori na ta vprašanja so bili zadovoljivi, saj so pokazali, da so dela za ure- ditev kanalizacije v Tovarni- ški ulici že v teku, da bodo trajala približno dva meseca in da bodo pristojne službe -poskrbele za zasipanje mla- kuž ob Pokopališki ulici. Res je, da tudi pri embaliranju mleka v polietilenske vrečke ni bilo vse v redu, da pa se je stanje popravilo in da tu- di napak, zaradi katerih je prišlo tu in tam do skisanja mleka, ne bo več. v tem delu seje je odbor- nik dr. Debeljak opozoril tudi na nevšečnosti, ki na- stajajo takrat, kadar .se ljudje (recimo na Otoku) vselijo v nove pa še neošte- vilčene hiše. V Ovlgovoru so povedali, da se to ne bo več dogajalo in da bodo hiše dobile pred vselitvijo ne sa- mo številke, marveč tudi imena ulic. Sicer pa je na ta problem opozoril tudi svet za notranjo politiko in splošne zadeve. Mimo tega je dr. Debeljak opozoril na star problem, na dejstvo, da par- kirni prostor za avto šolo ne sodi na dvorišče zdrav- stvenega doma in v bližino drugih zdravstvenih ustanov. Kaže pa, kot so povedali v odgovoru, da so predstavni- ki zdravstvenega doma na to pristali in da zatovej vsaj trenutno ne kaže na kakšno spremembo. Na seji so sprejeli med drugim odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zele- nih površin v občini Celje, ki urejuje tista nerešena vpra- šanja, ki niso urejena z re- publiškim zakonom in že z veljavnim odlokom o zima- njosti naselij in javni snagi. Odlok določa, kaj so javne ze- lene površine, kdo jih jS do; žan vzdrževati, urejevati in varovati in kdo je za ta dela tudi zadolžen. Vso to skrb so poverili Vrtnarstvu, obratu kmetijskega kombinata Ža- lec v Celju, ki bo vodilo tu- di register zelenih površin. Ta odlok obravnava zelene površine v ureditvenem ob- močju Celja ter v Dobrni, Vojniku, šorah, Strmcu in drugod. Medtem ko bo Vrt- narstvo skrbelo za zeleno po- vršino v Celju, bodo v osta- lih krajih to skrb prevzele krajevne skupnosti. Na zasedanju odbornikov celjske občinske skupščine so sprejeli tudi sklep o ure- ditvi arhivske službe v obči- ni Celje. To nalogo so zdaj tudi s predpisom poverili celjskemu Zgodovinskemu ar- hivu, ki bo vodil varstvo in registraturo arhivskega gra- diva na območju celjske ob- čine. M. B. Elita ne pride v prisilno upravo Odborniki celjske občinske skupščine so na peti redni seji razveljavili prejšnji sklep o uvedbi prisilne upra- ve v ženskem modnem salo- nu Elita v Celju. To so storili na predlog prisilnega upra- vitelja oziroma oddelka za gospodarstvo, ki sta ugotovi- la, da lahko ta obrat uspešno deluje kot specializiran obrat večjega podjetja. Ker pa so medtem že stekli pogovori o priključitvi Elite obrtnemu podjetju Usluge v Štorah, so odborniki upoštevali to mne- nje in kot rečeno umaknili sklep o prisilni upravi. NOGOMET Sprememba pri vrhu, Sesto kolo podzvezne lige v nogometu je prineslo neka- tere spremembe pri vrhu lest- vice. Res je, da niso bistve- ne, toda navzlic temu je Osankarica zaradi boljšega razmerja v golih prehitela Celulozar. šesto kolo je dalo nasled- nje rezultate: Ljubno-Celulo- zar 5:,5, Osankarica—Laško 10:0, Šentjur—Vransko 8:1, Vojnik—Boč 3:4, Polzela—Ro- gatec 7:0, Senovo—Brežice 3:5 in štore—Radeče 2:2. Na vrhu lestvice so še zme- raj tri neporažena moštva: Osankarica 11, Celulozar 11, Ljubno 8, Brežice 8, Radeče 8 Šentjur 8, Boč 7, Senovo 5 Štore 3, Vojnik 3; Laško 3, Rogatec-3, Polzela 2 in Vran- sko brez točke. V mladinski ligi pa so sei tekme končale takole: Ste- klar—Velenje 3:5, Celje, Kla- divar—Šoštanj 3:0 brez igre j štore—Žalec 4:2 in šmartl no—Olimp 2:1. ' -m j 1- 1 Pa brez zamere v zadnji številki Tedni- ka ste objavili članek o dogodku v šolski zobni ambulanti. Ne zagovarjam tepeža, vendar mi dovoli- te, da izrazim svoje oseb- no mnenje, da ste dali za- devi veliko več poudarka in prostora, kot pa jo v resnici zasluži. Tako kot je opisana, kaže, da gre za lokalni škandalček, ki ga je moč obdelati v sen- zacionalistični obliki (in- tervjuji, fotografije). Ne odobravam postopka dentista, lahko ga pa ra- zumem, da včasih lahko »izgubi živce«. Drugače bi seveda bilo, če bi bili taki dogodki redna praksa v ambulanti- Prav nobene- ga pojasnila pa ne najdem v članku na vprašanje, kaj je globlji vzrok, da je prišlo do tega. da se otrok ni upal pravočasno k zo- bozdravniku. Najbrž bi v tem tudi našli kaj po- učnega za starše, kar bi iz vsega tega dogodka mo- ralo pravzaprav tudi sle- diti, ne pa le obtožba den- tista. Zlasti pa me moti pou- darek, ki ste ga dali v bistvu temu dogodku, če ga primerjam s člankom »nenavaden napad«. Ta do- godek je veliko bolj vre- den družbenega obsojanja. Toda tu ni ne imen, ne slik, krivcev, pa tudi bolj »mimogrede« je natisnjen. In še nekaj: Vsi krivci in predstojniki krivcev so navedem z imeni in slika- mi. Nadica pa je ostala le Nadica, in nič ne vemo, čigava je- Ce se dogodek tako podrobneje opisuje, imamo bralci tudi pravi- co izvedeti, za koga gre, ali ne? Pa brez zamere! Veljko Križnik 6 TEDNIK, 3. NOVEMBRA 1967 jCARET КА^ owi7nç:i?nNTK OBČINSKE KONFERENCE SZDL V J^ALCU GOVORI O SAMO- PRISPEVKU ZA ŠOLSTVO Samoprispevek je edina rešitev o tem, da so se v Žalcu odločili, da bi v petih letih ješili problem šolstva v občini, smo že pisali. Tokrat objavljamo razgovor s Karlom Kačem, ki v svojih od- govorih širše osvetljuje vprašanje, zakaj so se v Sa- vinjski dolini odločili za to edinstveno akcijo. — TOVARIŠ KAĆ, V NAŠI MLADI ZGODOVINI SMO SREČALI MNOGO AKCIJ, KI S ONOSILE PEÒAT SIR- SEGA SODELOVANJA OBČA- NOV, TODA TAKE, KOT JO PRIPRAVLJATE TOKRAT V ŽALSKI OBČINI ŠE NI BILO. ALI BI NAM HOTELI POVEDATI, ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZANJO? Ф O problemih šolstva v naši občini smo že dostikrat govorili. Stvar je v tem, da terja ta problem hitro m učinkovito rešitev. Gre pred- vsem za to, da ustvarimo normalne delovne pogoje ta- ko prosvetnim delavcem, kot našim malčkom pri učenju. Sodobnega pouka v prostorih, ki nam jih je zapustila ranj- ka Avstroogrska tn stara Ju- goslavija si ne moremo zami- šljati, žal doslej m bilo de- narja za novogradnje in za vzdrževanje obstoječih objek- tov. Že večkrat smo na skup- ščini razpravljali o t«rn pro- blemu in končno letos po- mladi spref^U predlog, da po sebna komisija izdela potre- ben dolgoročni načrt. Prvot- na zamisel, ki je vsebovala prevelike apetite je inejila na razdobje desetih let, kar pa je nesmiselno.« — PROGRAM, KI GA JE PREDLOŽILA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ZAJE- MA TOČNO DOLOČENE OB- JEKTE, KI V BISTVU PO- MENIJO COKLO SEDANJE- MU ŠOLSTVU. ALI BO TA PROGRAM SPREMINJAN? Ф Naši občani vedo v kakš- nem stanju se nahajajo šole na našem področju. Zbrana sredstva bodo le točno n£f- mensko uporabljana. Zbirali jih bomo na posebnem raču- nu, upravljal pa jüi bo po- seben odbor, 1¿ bo dajal ob- čanom redna poročila. To, ka- tera šola bo na vrsti prva, to je vprašanje tehničnih možnosti. Dejstvo je, da bo- do vse šole, zajete v predla- ganem programu, urejene. KAREL KAČ, predsednik Občinske konference SZDL v Žalcu. — Z VEČ OBČANI SMO Se O TEJ EDINSTVE- NI AKCIJI ŽE POGOVARJA- LI IN AKCIJO POZDRAVLJA- JO. KAJ VI MENITE O PRIPRAVLJENOSTI OBČA- NOV? 0 Osebno sem trdno pre- pričan, da se bodo občani odločili na referendumu za samoprispevek. To tembolj, ker so prav občani Savinj- ske doline v dosedanjih ak- cijah pokazali veliko mero po- sluha in pa za to, ker nam ne more biti vseeno v kakš- nih pogojih se šolajo naši otroci. Tudi sam sem se po- govarjal z več občana. Vsd akcijo pozdravljajo, nerazči- ščeno je le vprašanje deleža, ki ga bo posameznik prispe- val. Savinjčani se zavedamo, da občina niti gospcjdarstvo ne zmoreta milijardo dmarjev za sanacijo in rešitev proble- mov šolstva v občini! Naše gospodarstvo, kd je v veliki meri potrebno rekonstrukcij in novui strojev za proizvod- njo tega bremena ne bd zmo- glo, če hočemo, da se čim- uspešneje vključujemo na domače ali tuje tržišče. — DANES BODO ODBOR- NIKI RAZPRAVLJALI O OD- LOKU IN RAZPISU REFE- RENDUMA, TOREJ JE TO PRVI KORAK K AKCIJI. KAJ MENITE KAKO SE BO- DO ODLOČILI? • Tu ne gre za novo dav- ščino temveč za samoodpo- ved, ki jo je naš občan za dobrobit svojih otrok vedno pripravljen sprejeti. —ez V ŽELEZNIŠKI NESREČI SE JE POŠKODOVALO 24 POTNIKOV Ho torka v toTorni vlak Prejšnjo sredo ob 22.35 uri se je na celjski že- lezniški postaji primerila nesreča, ko je motorka iz Zidanega mosta ob speljavanju s postaje v smeri proti Štoram trčila v sklepni vagon kompozicije tovornega vlaka. V nesreči se je poškodovalo 24 potnikov v mo- torki, ki je bila povsem zasedena in so nekateri potniiki v njej celo stali. Vsem ponesrečenim je nudila prvo pomoč dežurna ekipa celjske bolnišnice. Trije zdravniki in pomožno osebje so imeli polne roke dela do četrte ure zjutraj, da so poskrbeli za devetnajst potnikov, ki so dobili odrgnine in manjše rane, medtem ko so pet poškodovancev zadržali. Tudi od teh petih m bil nihče v življenjsld nevarnosti in le trije so ostali v bohiiški oskrbi nekaj dni. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je ne- sreči botrovalo več razlogov, med njimi tudi gosta megla, ki ni dopuščala učinkovite svetlobne signali- zacije. Tekst in foto: H. Savodnik Celje — središče kemične industrije Peta redna seja cicinov obeh zborov celjske občin- ske skupščine je med dru- gim opozorila na tri iz 3dno pomembne probleme, na pri- spevno in davčno obremeni- tev občanov, na nekatera vprašanja urbanizma s po- sebnim poudarkom na črne gradnje in na bodoči razvoj Cinkarne oziroma Celja kot središča kemične industrije. Ni naključje, če se je raz- prava o prispevni in davčni obremenitvi občanov v glav- nem omejila na obrt. Tu se je slej ko prej uveljavila za- hteva, da je treba merila za davčno obremenitev obrtnikov obeh sektorjev izenačiti, s poostreno inšpekcijo pa pre- prečiti nekatere primere ne- opravičenega bogatenja zaseb- nili obrtniicov. Odborniki so z razumevanjem podprli stali- šče, da je nevzdržen nadalj- nji razvoj tako imenovane popoldanske obrti v serijsko in proizvodno dejavnost; osta- ne naj tisto, za kar je bila ustanovljena, to pa je storitve- na uslužnostna dejavnost. Razprava o nekaterih pro- blemih urbanizma in črnih gradnjah pa je osvetlila tudi vse slabosti individualne sta- novanjske gradnje zlasti te- daj, ko se razvija nenačrt- no, ob slabih kreditnih po- gojih in na komunalno ne- urejenih zemljiščih. Značilno je, da gre v večini takšnih primerov za skoraj socialne probleme, toda na način, ki je prej drag luksus kot pa ce- nena gradnja. To je očitno zla- sti v primerih, ko rasejo hi- še na komunalno neurejenih in za ta dela nepredvidenih parcelah. In če se že pokaže pripravljenost, da bi tudi ta- ka zemljišča komunalno ure- dili, so stroški takšni (pre- segajo na eno stanovanjsko enoto tri in več milijonov starih dinarjev) da se po vsej pravici pojavlja vpraša- nje — zakaj tako in zakaj ne iščemo cenejših oblik. Z gradnjo obrata za umet- na gnojila ter objekta za ti- tan dioksid, bodo v Cinkarni ustvarjeni pogoji, da se Celje razvije v bodoče središče pe- trokemije v državi. V tem primeru (za umetna gnojila in titan dioksid) gre za investi- cijo v višini skoraj 60 mili- jard starih dinarjev. Ta grad- nja in zlasti nadaljnji raz- voj Cinkarne zahtevata tudi določene ukrepe v urbaniza- ciji, saj bo samo Cinkarna za proizvodne obrate potrebova- la okoli 160 ha zemljišč. Na- daljnji razvoj Cinkarne je tako v tesni povezavi s per spektivnim razvojem Celja. Nato je treba računati, na to mora biti mesto priprav- ljeno. Gre torej za veliko pri dobitev Celja, ne pa za njego- vo uničenje. Treba je pove- dati, da gre za gradnjo moder- nih obratov in naprav, ki ne bodo povečali onesnažitev zraka niti voda. Po tem pro- gramu bo Celje v naslednjih dvajsetih letih zraslo v moč- no središče kemične industri- je. M. Božič O zavarovaii|n živine (nadaljevanje iz prejšnje številke) b. V primeru pogina; potr- dilo veterinarskega higienika (konjača) in sekcijski izvid doma ali na konjačiji. če pa je bü kadaver prokopan na domu, zadostuje opomba po- dročnega veterinarja v njego- vem poročilu, da je bila ži- val po veterinarskih predpi- sih pokopana. C. Kadar gre za ekonom- ski zakol pa potrdilo o izku- pičku. Ob vsakem škodnem primeru mora področni za- stopnik izdelati zapisnik. V kočljivih primerih, ko gro Za hitro nkrepanie ërler'o re- ševanja obolele živali (zastrup- Ijenje, napenjanje, zadavlje- nje itd.), so zavarovanci več- krat v dvomih, kaj naj ukre- nejo, pustijo žival poginiti, ali jo kolikor ni takoj dosegljiv veterinar, žival samostojno zaklati. Najboljše je, da o tem odloča veterinar, če ga pa nikakor ni mogoče dobiti, moramo sami hitro ukrepati ter storiti vse, da žival ne po- gine. Torej, če ni drugega iz- hoda, je treba žival zaklati. Kot vemo, gredo še vedno ogromne količine mesa v zem- ljo, brez koristi za človeka, zaradi poginjenih živali. če sm.o žival zasilno zakla- li in se n^fcmo mogli z vete- rinarjem posvetovati in če bolezen ni poznana (možne so nalezljive bolezni, lahko so nevarne celo za človeka), je najbolje pustiti zaklano ži- val na miru. če pa je vzrok vsaj delno poznan, je treba takoj odstraniti drobovino, ker jo mora pregledati še veteri- nar. Odstranjevanje drobovi- ne je važno predvsem takrat, ko žival zakol jemo zaradi na- penjanja, ker se plini vpije- jo v meso, ki je zaradi tega manjvredno ocaroma neužit- no. Pri tem delu se zahteva primerna higiena. če z veterinarjem ni dru- gače dogovorjeno, moramo za- klano žival čimprej odpeljati v klavnico. Vendar je to do- stikrat nemogoče, posebno če nimamo prevoza: čim dalj pa se s prevozom odlaša, tem slabša je kvaliteta mesa, pred- vsem v poletnih mesecih. Za- to v teh mesecih izjemno plača prevoz zavarovancem zavarovalnica, toda le, če je meso užitno. Kolikor za zasil- no zaklano žival ne dobimo izkupička, zavarovalnica pre- voznih stroškov ne poravna, saj je bistvo ravno v tem, da se s hitrim ukrepanjem me- so lahko proda. Na ta način obravnava zavarovalnica vsak primer posebej. Način izplačila odškodnine se obračimava v skladu s Pra- vilnikom, katerega prejme vsa v- zavarovanec skupaj s polico. Urlep dr. Franc Vragstgavedi zakaj imaš tako čuden občutek, ko prideš v ambulanto pa čeprav si zdrav. Narahlo sem potrkal, kot da bi se hotel premisliti m odprl. Zagledal sem na prični sedeče dekle vranječrnih oči in las, ki je čistilo šprice, te nesimpatične naprave. »Iščem ...« »Doktor je odšel na ob- isk. Pravzaprav invi dva v učiteljskem bloku.« Pomislil sem na to, da mogoče otroci jutri ne bo- do imeli pouka. Potem sem se spomnil, da ga lahko kaj zadrži. Toda tu, v Gornjem gradu se vsak dan ne zgodi nekaj, o če- mer bi tržani lahko govo- rili. čez slabo uro sem ga uzrl. še nikoli se nisva srečala, vendar se mi je takoj zazdelo, »da je ta *pravi«. Nekaj minut zatem sva ob jazzu v njegovem stanovanju, ki je nadstro- pje višje nad ambulanto, že domače paberkovala. »A. torej kultura. Lepo vas prosim, to je tak amaterizem, kot so bile nekoč čitalnice. Ko je Dr- čarja ubila strela, sem si rekel, da sem dolžan jaz naprej furati. Dokler se z zdravstvom ukvarjajo lju- dje, ki se nanj ne zasto- pijo, zakaj potem jaz ne bi kulture fural,« je dejal in se hudomušno nasmeh- nil. Rojen je bil v Ljubljani pred г-ојпо. Ravno toliko prej, da je z vso mladost- jo občutil tiste prve, po- vojne čase. Doma so sicer hoteli, da bi bil gospod, če pa to ne. pa vsaj uči- telj. Sam pa je izbral tret- je. »No, kot poslanec soci- alno zdravstvenega zbora ne smem v lastno skledo pljuvati. Vendar v tem ob^ dobju, ko je človek tako zmaterializiran, ko raz- vrednotimo vse, kar se razvrednotiti da, moraš človeku vrniti vsaj nekaj vrednosti. Sem član tiste generacije, kateri je ver- jetno po riti dala še voj- na. Kaj pa smo imeli ta- koj po vojni? Brigade. Bil sem pri Kajuhu. Vsi, ki smo bili takrat pri Kaju- hu, smo zavozili vsak po svoje v kulturne vode. Iz te genemcife je Andrej Kuret, Mile Korun, Mar- janea Krošlova, Minea Je- ra jeva, Nada Baudeževa, Miran Herzog, Dušan Kralj .. . Vsem, ki smo bili takrat prt Kajuhu, je to ostalo. Bilo je težko, toda lepo. Takrat še ni bilo vpraša- nje kdo bo. Rekli smo fantje dajmo, pa smo na- redili. Danes je to druga- če. Ljudje hočejo Sa vse denar. Mogoče sem moral prav zato sam obeliti am- bulanto. Pa kaj bi. Takrat je bil standard že radij- ski sprejemnik »Kosmaj«, tisti z okroglo skalo. Po- glejte, kolegi v redu ote- pajo stotisoče. Ne, moji otroci niso socialno ogro- ženi, toda žena je inženir in se mi zdi, da bi po dvajsetih letih študija lah- ko družbi pomagala, ven- dar je brez zaposlitve. Ne dobi službe. Toda vrniva se nazaj k prosvetnemu društvu. Veste, saj na koncu koncev ni niti za- havno hoditi po mrazu na vaje, ko bi lahko rm kak- šen • pridobitveni način služil drugje denar. Med zdravniki, cipami m ig- ralci je velika zavist, zato raje o tem ne pisati, ker vsako pisanje škodi. V naši družbi ni namreč no- ben problem spodrezati intelektualca. Prilepiš mu samo določeno etiketo pa adijo. Reforma je super zadeva, toda, da bi na vse etične norme pozabüi, to ni enostavno. Na to ne moreš s križarsko vojsko. 2e vse od vojne sem smo vzgajali neko kasto, ki se dviga nad ljudstvo. Ko govorimo o intelektu- alcih se oni tolčejo po prsih, da so delavci, ko so pa med delavci trdijo, da bodo oni naredili red med intelektualci, v resnici pa z neko birokratsko pozo ribarijo v kalnem, češ mi smo delavski razred. To- da o tem ne pisati. Sploh se mi pa zdi, da ni treba okrog mene de- lati nobenega haloja. Po moje ni dober tisti zdrav- nik, ki ga ljudje hvalijo ali pa preveč grajajo. Za- me je najboljši zdravnik tisti, ki dela tiho in toč- no kot ura. Zdravnik ne bi smel imeti svojega ho- bija. Zato verjetno jaz ni- sem dober zdravnik ...« To ne vem. Vem pa to, da je čez dobro uro po- tem, ko je zaključil z de- lom v ambulanti odšel rux- zaj v trg. Režira novo de- lo. Pravi, da sta na vasi samo dve možnosti ali se ljudje nasmejijo ali raz- jočejo do solz. Potem je delo za njih dobro- »Torej, kot rečeno, bo- dite previdni s pisanjem. Veste, tam nekje pravijo, češ to je vpliv hribov med katerimi živiš. Zato nikoli ne veš, kdaj moraš zardeli, ker si kakšno bleknil...« Nani TEDNIK, 3.NOVEMBRA 1967 7 Petega novembra bo ob pol štirih popoldne v dvorani kina v Šempetru drugo srečanje narodno zabavnih an- samblov in solistov s področja Spodnje Savinjske doline. Nastopili bodo že znani ansambli ter folklorna skupina DPD Svobode iz Šempetra, ki jo prikazuje naš posnetek ob lanskem nastopu. Združena 00 ZK v Rogaški Slatini so se pred dnevi zbrali komunisti manjših osnovnih organizacij ZKS in se združili v eno terensko organizacijo, za ka- tere sekretarko so izvolili MILICO LIBNIK. Ugotovili so, da bo takšna združena OO lahko močneje vplivala na dogajanja v . kraju. Pri reševanju važnih problemov bodo povabili k sodelova- nju tudi komuniste OO več- jih delovnih organizacij. Tre- nutno so si zastavili tri važ- ne probleme: vključiti čim- več mladih, rešiti propada največjo knjižnico v komuni, pripraviti teren za' referen- dum o samoprispevku za iz- gradnjo šolstva ter okrepiti disciplino in odgovornost v vrstah komunistov. 25.LETNI DVOJNI PREDSEDNIK CESTA MORA BITI Cesta Zibika—Tinjsko počasi napreduje razadi pomanjkanja denarja- Občani pa pravijo: cest^ mora biti Kozjansko je znano po sla- bih cestah, zato občanom, ker denarja ni, največkrat preostane prostovoljno udar- niško delo in zbiranje pri- spevkov, saj je to edina go- tova pot, ki pelje v ureditev njihovih cesta. Tudi v Zibiki in Tinjskem so se občani odlo- čili, da naredijo boljšo cesto, od katere so odvisna njihova kmečka gospodarstva. Obiskali smo predsednika krajevne skupnosti Zibike, mladega, komaj 25 let sta- rega Jožeta Gobca. »Tako mlad si še in že predsednik krajevne skupno- sti!« »Leto dni sem že predsed- nik krajevne skupnosti, pa tudi za predsednika krajev- nega odbora SZDL so me postavili. Ce pokažeš pri- pravljenost za delo, ti hitro naprtijo še drugo funkcijo.« »Je težko?« »Letos je še kar šlo. Sicer imam doma veliko dela, saj sem edini sin in imamo 20 hektarjev zemlje.« Jože je kmečki sin in je naredil dopisno ekonomsko šolo, kar je lep uspeh. Pri delu pa pozablja na svojo srednjo izobrazbo, zagrabi kjer je potrebno. Povprašali smo ga po največji akciji zi- biške krajevne skupnosti — gradnji ceste Zibika — Tinj- sko. »Gre za dva kilometra ce- ste. Kilometer do Tinjskega in še en kilometer naprej do tistih kmetov, ki so najbolj življenjsko zainteresirani za to cesto. V Šentjanžu je kam- nolom, kjer so vaščani nalo- mili kamenje za cesto. Bul- dožer je naredil traso, kmet- je pa smo plačali za prevoz kamenja. Samo buldožer nas je stal 600.000 SD, potem še prevozi in seveda udarniško delo pri lomljenju, nalaga- nju in podobno. Za stranske ceste ima krajevna skupnost 300.000 SD, od tega smo jih 150.000 namenili za cesto. In- teresentov je približno 40 ko pa razdelimo stroške med te, mora vsak plačati precejšnjo vsoto. To je vzrok, da so dela zastala, ker ni več denarja. Kamenje so ta- ko dolgo vozili, dokler smo lahko plačali, sedaj pa nič več. Ljudje bi še delali, toda denarja ni. Pričakujemo, da nam bo nekaj prispevala občinska skupščina Šmarje. Cesta mora biti in to čim- preje. Težko je sedaj re¿i^ kdaj bo gotova.« Tako občani kraja s tako nežnim otroškim imenon^ kot je Zibika, hočejo imeti svojo cesto. Dali so vse sebe, vendar je še vedno premalo, potrebna bo pomoí od drugod. Akcija se je pri. čela in se ne sme zaustaviti, saj so ljudje pokazali trdno voljo. Mladi dvojni predsednilj nekoliko pesimistično gleda na gradnjo, zaradi pomanj. kanja sredstev, vendar tudi on pravi: cesta mora biti. M. SENICAB USPEH CELJSKIH KRIMINALISTIČNIH DELAVCEV Kradel kot sraka • MLADOLETNIK M. V. JE V NEKAJ DNEH PO- VZROČIL VEC KOT 40 KAZNIVIH DEJANJ V CELJU, LJUBLJANI IN NA REKI • NJEGOVA MATI, KI SE SKUPNO Z LJUBIMCEM PREDAJA ALKOHOLU NI POSKRBELA, DA BI NJEN SIN ŽIVEL OB POŠTENEM DELU Kam lahko pripelje po- manjkljiva vzgoja staršev mladostnika kaže žalostni primer sedemnajstletnega M. V. iz okolice Celja, ki je že v otroški dobi zašel na stran pota. Njegova mati, ki živi trenutno v okolici Žalca, je sina prepustila stari materi, sama pa se s svojim seda- njim ljubimcem predaja al- koholu M. V. je bil že večkrat ob- sojen. Nazadnje je bil goje- nec vzgojnega zavoda v Sliv- nici pri Mariboru, odkoder so ga premestili v ljubljan- ski šolski gradbeni center. Zaradi pomanjkljive vzgoje v rosni mladosti, tudi ta kazen ni na njega preveč vpli- vala, saj je v Ljubljani svo- jim tovarišem ukradel denar in obleke, nato pa je vlomil v prostore geodetskega zavo- da. Iz šolskega centra je pred nekaj tedni pobegnil, vlomil v osebni avtomobil in trgovski lokal. Iz Ljubljane je odvandral na Reko, kjer je po doslej znanih podatkih zagrešil 6 vlomov. Iz reke se je vrnil v Celje, kjer je nadaljeval s tatvinami. Tako je med dru- gim samo v eni noči vlomil štirikrat v razne lokale v Stanetovi ulici. V razdobju 14 dni je izvršil 21 raznih po- skusov in vlomov, od garaž, stanovanj, do trgovskih lo- kalov. Kot je izpovedal delavcem kriminalistične službe celj- ske UJV, je iskal vedno le denar in dragocenosti. Z njim je hotel pobegniti v inozemstvo. Pri tem pa je pozabil, da zamejstvo ne sprejema ljudi njegovega ko- va. Ukraden denar je hitro zapravil, dragocenosti pa prodal. Kako otročje je nje- govo početje kaže primer, ko je na Mariborski cesti v Celju prodal nekemu občanu nov, ukraden tranzistorski sprejemnik za 1.500 starih dinarjev. Pri vsej tej seriji vlomov ni nikoli našel večje vsote denarja, škoda, ki jo je povzročil, pa je ogromna. M. V. je bil zaradi kazni- vih dejanj, ki jih je povzro- čil do letošnjega aprila, ob ravnavan že 23 krat! S svojo mlado pametjo ne bo verjet- no kljub kaznovanju nikoli dojel vrednost poštenega živ- ljenja. In vse to zaradi ne- odgovornosti staršev, ki niso poskrbeli, da bi njih sin spoznal vrednost poštenega, človeku dostojnega dela. Js LAŠCANI PROTESTIRAU Na mednarodni dan SO4 Udarnosti z vietnamskimi ljudstvom je bilo v i-a-' škem več javnih protest- nih zborovanj po šolah ini delovnih organizacijah. Na velikem javnem zbocova-i nju v Laškem je govoril o sramotah imperialistič- ne vojne predsednik ob- činske konference SZDL HINKO VIMER, občani pa so sprejeli resolucijo in z njo obsodili vojno ZDA proti vietnamskemu ljudstvu. M. V. Težave šmarskega šolstva Ali bo potreben samoprispevek občanov za sredstva, ki jih nujno potrebuje šolstvo? Ali bo potreben samopri- spevek občanov za sredstva, ki jih nujno potrebuje šol- stvo? Smarski prosvetni delavci opravljajo svoje delo v veli- kih težavah in mnogo slab- ših pogojih, kot v drugih ob- činah. Zato je tudi osip šo- larjev zelo velik in je celo nad republiškim povpreč- jem. Pred osmimi leti se je vpisalo v 1. razred šol šmar- ske občine 531, od tega jih je letos končalo 8. razred le 307 ali samo 58 odstotkov. Poleg objektivnih okoliščin kot so nadarjenost in živ- ljenjski pogoji je na takšno stanje vplivala vrsta činite- Ijev. Kateri? V vsej celjski regiji je 15 šol s kombiniranimi oddelki, od tega jih je na šmarskem področju sedem. Na mnogih popolnih osnovnih šolah pri- manjkuje predmetnih učite- ljev in profesorjev, šole so v slabem stanju in prenapol- njene. Zaradi pomanjkanja časa in prostora ni mogoče organizirati varstva otrok iz- ven pouka, niti pomoči slab- šim učencem. Zato slabši učenci težko napredujejo,^ ker ne dobijo p>otrebne po-' moči. Nekatere probleme so reši- li tako, da so združili po več šol in tako omogočili učen- cem iz oddaljenejših šol, da se šolajo tam, kjer so sploš- ni pogoji boljši, šoli v Pod- četrtku in Kozjem imata svoj avtobus za prevoz otrok. Odborniki so na zad- nji seji občinske skupščine Šmarje ugotovili, da učence utruja in jim jemlje čas, ker zaradi pomanjkanja prosto- ra ni možno organizirati var- stva ter prepustili prosvet- nim delavcem, da čimpreje rešijo ta problem. Na sever- nem delu komune bo po- trebno kupiti avtobus ali organizirati uspešno združi- tev šol. V razpravi o šolstvu so odborniki ugotovili, da bi za najnujnejše sanacije potre- bovah 8,921.637 N dinarjev. S tem bi uredili, dogradili ali zgradili 27 šolskih zgradb in precej stanovanj za pro- svetne ^delavce. Zaradi grad- nje novih šol v Lesičnem in Kozjem so bile ostale šole zapostavljene pri dodeljeva- nju sredstev za investicijsko vzdrževanje. Najnujnejša je dozidava in adaptacija šol v Rogaški Slatini in Podčetrt- ku. Samo za ti dve šoli je predračun 5,500.000 N dinar- jev. Zaradi takšnih potreb so odborniki na seji skupščine razpravljali o samoprispev- ku. Potrebna sredstva bi s samoprispevkom občanov, pomočjo podjetij in repub- liškimi krediti zbrali v petih letih. Po približnih izračunih bi zaposlen občan ali kmet prispeval letno 100 N dinar- jev. Odborniki so zahtevali, da izgradnjo stanovanj ločijo od teh sredstev in prenesejo na stanovanjsko podjetje. O referendumu za samoprispe- vek bodo glasovali, ko bo- do dobili odborniki podrob- no analizo potreb posamez- nih šol. J. LIPNIK TELEVIZIJA NEDEUA, 5. NOVEMBRA 9.35 POROČILA (Ljubljana) 9.40 NA OBISKU V SLOVENSKI BENEČIJI — oddaja narod- no z[i>avne glasbe (Ljub- ljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Zagreb) 10.45 NE URNO, NE ВЕШ — od. daja za otxoke (Beograd) 11.30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serijski film (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFE. RENCA (Zagreb) 16.00 SLOVENSKI ANSAMBLI TEICMUJEJO — javna radij- ska oddaja (Ljubljana) 17.15 ÖLOVEK S FILMSKO KA- MEKO — vzhodnonemški do- kumentarni fillm (Ljubljana) 19.10 DOLGO, VROČE, POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO-GLASBENA OD- DAJA (Beograd) 21.50 Ivo Andrić: MOST NA DRI- NI — oddaja st. Sarajevo — (Ljubljana) 22.05 ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) ' 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd) 11.40 LEPOTA IN ZDRAVJE MO- JIH ZOB — TV v šoli (LJU3- Ijana) 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 RUŠČINA — ponovitev (Za- greb) i 6.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.10 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja aa otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZADNJI DAN, PRVI DAN — poljski serijski iiUn (LJub- ljana) 19.00 PORTRET PROF. ING. CL RILA JEGLIČA (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 ZBORI SAMOUPRAVLJAV- CEV — aktualna tema (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 KONCERT ORKESTRA SIX3- VENSKE FILHARMONIJE — prenos iz športne dvoran« Tivoli (Ljubljana) 21.40 GREH — kultumd film (Ljubljana) 22.05 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 7. NOVEMBRA 11.00 SLOVESNA SEJA OB 50. LETNICI OKTOBRSKE RE- VOLUCIJE (Beograd) 16.20 FILM ZA OTROKE (Ljub- ijai;a) 16.40 PRENOS PARADE OB 50- LETNICI OKTOBRSKE RE. VOLUCIJE IZ MOSKVE — (Ljubljana) 18.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.25 POZDRAV Z AURORE — prenos iz Leningrada (Inter- vizija) 19.45 CIK CAK (Ljvl)Ijana) 19.55 ODMEV OKTOBRA V SIX> VENSKEM LEPOSLOVJU — (Ljubljarja) _ 20.40 KRI2ARKA POTEMKIN — sovjetski celovečerni film — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) SREDA, 8. NOVEMBRA 11.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 GLODALČEK MIŠKO — se. rij ska lutkovna igra (Zagreb) 17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI — serijski film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- ZEV — oddaja za otroke — (Zagreb) 19.00 20 MILIJONOV — reportaža (Beeograd) 19.30 KJE JE TA ŠIRNI GOZD — film s festivala »Lov in ri- bolov« (Ljubljana) 19.50 LESNI SEJEM — reportaža (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 RDEČE, MODRO, ZELENO — glasbena revija sovjetske TV (Ljvnljana) 21.40 SRCE — MEDNARODNO SO- DELOVANJE — iz cikla — »Srce — znanost« (Ljub- ljana) 22.40 ZADNJA POROČILA (Ljub. Ijana) ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 9.40 TV v SOU (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.OO ANGLEŠČINA (Ljubljana) 14.50 TV v ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 10.10 LEPOTA IN ZDRAVJE MO- JIH ZOB — TV v šoli (Ljub- ljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIK TAK: MALA LUPINICA — II. del (Ljubljana) 17.25 PIONISKI TV STUDIO - (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 PO SLEDEH NAPREDKA - (Ljubljana) 18.35 GODALA V RITMU (Lju)D. Ijana) 19.00 DEŽURNA ULICA — humo- ristična oddaja (Beograd) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNE-VNIK (Beograd) 20.30 .\KTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) 21.10 RISANKA (Ljubljana) 21.20 KAPETAN KAPETANU — predstava Ateljeja 212 (Beo. grad) 22.20 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK 10. novembra 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev) — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO-, BRAZBE — ponovitev (Beo- grad) 17.25 POROČILA (Beograd) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE STU- DIA SARAJEVO (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI — 10. oddaja (Ljubljana) 18.50 REZERVIRAN ČAS (Ljub. Ijana) 19.05 BREZ PAROLE — mladinska oddaja (Ljubljana) 19.35 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 REZERVIRAN CAS (Ljub- ijana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 ZLATA PRAPROT — češka filmska 'Dajka (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) 22,30 DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE — Koncert. S. Richterja (Zagreb) SOBOTA, 11. NOVEMBRA 9.40 TV V ŠOU (Zagreb) 14.50 TV V SOLI - ponovitev — (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO — pregled TV sporeda (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 LUTKOVNA PREDSTAVA — (Beograd) 19.15 SPREHOD SKOZI CAS — (Ljubljana) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 2C.40 UU-BEZEN, OH, LJUBEZEN — humoristična oddaja (Beo- grad) 21.40 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serij.ski film (Zagreb) 22.10 GIDEON IZ SCOTLAND YARDA — serijski film - (Liubljana) 23.00 Z.№NJA POROCLLA (Ljub- ljana) NOVI HOTEL illAIVA V MURSKI SOBOTI 8 TEDNIK, 3. NOVEMBRA 1967 »IZROLIŠAJMO PREHRANO V ŠOLSKIH KIHTNTAH« Visoko priznanje šoli Bohor *vezni odbor Rdečega križa je podelil podružnični Lnovni šoli Bohor v Šentvidu pri Planini 300.000 SD, loi najvišjo nagrado tekmovanja. 2unaj neurejena šola Bo- jjor v Šentvidu je znotraj ^jsta in prijetno domače ure- jena. V njej se iz dneva v jjan v dveh oddelkih uči otrok od 1. do 4. razreda, ^апје skrbita dve prosvetni ¿elavki in priljubljena kuhari- ca. Njihova centralna sola je pa Planini pri Sevnici. Kot 118 šol v Sloveniji so ge tudi na šentviški šoli od- ločili, da se udeležijo tekmo- vanja pod naslovom »Izbolj- šajmo prehrano v šolskih ku- jiinjah. Iz šentjurske občine se je za to tekmovanje prija- vilo kar osem šol. Rezultat tekmovanja je pokazal, da so šolarji in prosvetni delavci zelo resno vzeli samo tekmo- vanje, vendar ne toliko zara- di njega samega, temveč bolj z resnično željo po dobrih malicah za šolske otroke. Pedagoški vodja CVETKA TEŽ AN: »Šola ima že tri leta svoje zemljišče, ki ji ga je dodeli- la občinska skupščina. Na njem so podmladkarji RK mnogo pridelali, vendar to ni bilo dovolj. Jeseni smo orga- nizirali nabiralno akcijo. Vsak otrok je nekaj prinesel: ja- bolka, hruške, fižol, orehe in podobno. Vložili smo kumari- ce in srbsko solato, pripra- vili marmelado in tako zelo popestrili jedilni list.« Kuharica MARIJA PAVLIC — otroci jo imajo zelo radi in so jo težko pogrešali, ko je zbolela — pripravlja svo- jim malčkom trikrat teden- sko enolončnice, ki jih ima- jo najraje, ostale dni pa do- bijo čaj, kavo ali kakao z na- mazanim kosom kruha. Klo- base in enolončnica pa jim pomenijo največ. Za takšne izdatne malice pa so vsi otroci radi sodelovali pri pri- pravi ozimnice. Tudi starši so zadovoljni, na mesec pla- čajo še 500 SD, kar potrebu- jejo v kuhinji za nakup osta- lih potrebnih stvari, rezultat vsega pa je, da so otroci v dopoldanskem času dobro in toplo nahranjeni. Pred dnevi so bili razglaše- ni rezultati velikega tekmo- vanja. Prizadevanja na šoli Bohor niso ostala zaman. Iz- med 118 šol so štiri šole do- bile 1. nagrado v znesku 300.000 SD. Veselju ni bilo ne konca ne kraja. Pri podelitvi nagrade so učenci pripravili gostom pri- srčen kulturni program, po- zdravil pa jih je učenec BO- ŽO ŠKOBERNE. Povedali so o svojem delu, učenju in živ- ljenju v Šentvidu, šola Bo- hor je dala lep dokaz, kaj vse se lahko naredi ob vzajem- nem sodelovanju otrok, učite- ljev in staršev. M. Seničar Šentviški malčki so že v zgodnji jeseni začeli priprav- ljati ozimnico. V njihovem »skladišču« najdeš od vku- hanega sadja do stročjega fižola. Posnetek prikazuje učence pri luščenju fižola. (Foto: J. Sever) PROMElAi SMRT SOPOTNIKA Z o.sebnim avtomobilom je vozil iz štor proti Šentjurju FERDINAND JERŠIC in v štorah na nepreglednem ovin- ku pričel prehitevati tovorni avtomobil. Ker je opazil, da vozi iz nasprotne smeri oseb- ni avtomobil, ki ga je uprav- ljal IVAN ŠEŠERKO, je za- viral in s prednjim desnim kolesom zadel v zadnje levo kolo prehitevanega tovornja- ka. Zaneslo ga je nekoliko v levo, da je zadel nasproti vozeči avtomobil, katerega je zaneslo v obcestni kamen in jarek, Jeršičev avtomobil pa je obstal na cesti obrnjen za kot 90 stopinj. Hudo se je poškodoval sopotnik BER- NARD JERŠIC iz štor 38, ki je dva dni pozneje v celjski bolnišnici podlegel. ZADEL PEŠCA Voznik osebnega avtomobi- la FRANC KRIVEC je vozil iz Šentjurja proti Vrbnemu in prehiteval kolesarja. Ko je zavil nazaj na svojo desno stran je 70 cm od roba cesti- šča zadel pešca IVANA VRE- ČKA in ga zbil v obcestni ja- rek. Pešec je dobil pretres možganov. Voznik je poškodo- vanca takoj odpeljal v celj- sko bolnišnico. PREHITEVANJE Iz Mozirja je vozil proti Letušu z osebnim avtomo- bilom ALEKSANDER KUZ- MIN in v Ljubiji hotel pre- hitevati osebni avtomobil. Na- sproti je pripeljalo drugo vo- zilo, zato je Kuzmin zaviral. Začelo ga je zanašati, nato pa je zapeljal čez 40 cm globok jarek na travnik, kjer je zadel leseni mostiček in obstal. Voz- nik je dobil hude telesne po- škodbe, škode na avtomobi- lu pa je za 5.000 N dinarjev. NEZNAN MOPEDIST Iz Zidanega mogtu je vozil proti Laškemu z osebnim av- tomobilom. FRANC PLOJ. Na križišču v Rimskih toplicah mu je pripeljal nasproti in hotel zaviti v levo neznan mo- pedist. Voznik je hotel pre- prečiti trčenje in je zavil na desno ter tako zavozil s ce- ste na travnik, kjer se je pre- vrnil preko strehe. Pri tem se je telesno poškodovala voz- nikova mati MARIJA SENE- KOVIč. Materialno škodo na avtomobilu so ocenili lut 1.700 N dinarjev. OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU ZANESLJIV USPEH Črni ribez na 300 ha Leta 1955 so se na Kozjan- skem prvič odločili za nasa- de črnega ribeza, ki bi lahko izredno uspeval zaradi do- brih mikroklimatskih pogo- jev. Seveda tu ne gre za vse Kozjansko, temveč za nekate- re dvignjene predele, ki so manj podvrženi pozebam kot nižinski predeli. Začeli so s 5 hektarji, danes pa črni ribez zavzema površino 170 hektarjev. Največji nasad črnega ribe- za, nad 10 hektarjev, je pri Rogaški Slatini, medtem ko so drugi kompleksi mnogo manjši. Zasebniki imajo veči- noma površine velike od 30 arov do 1 hektara. V rokah družbene proizvodnje je 70, zasebni kmetijski proizvajalci pa imajo 100 hektarov črne- ga ribeza. V načrtu kmetijske proizvodnje šmarske občine, ki ga bodo uresničevali v pri- hodnjih letih, pa zavzemajo nasadi črnega ribeza s pred- videnimi 300 hektari po- membno mesto. Glede na mnogoštevilne kritike doseda- njih nasadov, pesimistična gledanja, pozebe in majhen pridelek, se človeku utrne misel, ali ni to nekoliko ris- kantno. Ko so pričeli z obnovo so ljudje gledali samo na to, da gre črni ribez dobro v pro- met. Vendar ribeza ni mo- gel imeti vsak kmet zaradi neugodnih leg površin. Poze- be so kaj kmalu opozorile na to dejstvo. Zato bo v bodoče potrebna strokovna izbira po- vršin za ribezove nasade. Ne- odporna vrsta in pomanjka- nje izkušenj pri delu s čr- nim ribezom nista mogla dati velikega pridelka. Za- to so kmetje začeli krčiti površine ribeza, katerega od- kupna cena je bila od 62. do 65. ieta 200 SD, letos pa je bila 400 do 420 SD. —ar PRITEKEL PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avtomobi- la VINKO Eš je vozil iz Celja proti Vojniku. Po Ki- dričevi ulici mu je nenadoma pritekel pred avtomobil z de- sne strani sedemletni IGOR HUNSKI, katerega je vodnik kljub zaviranju zbil po cesti. Otrok je dobil pretres mož- ganov, voznik Eš pa ga je ta- koj odpeljal v bolnišnico. ZAPELJAL S CESTE MARJAN JAZBEC je vozil z osebnim avtomobilom iz Štor proti Celju ter zaradi prevelike hitrosti zapeljal na blagem levem ovinku s cesti- šča in se prevrnil. Pri tem so bili hudo poškodovani: voznik, njegova žena TERE- ZIJA, sopotnika TEREZIJA IN STANE KRAMPERŠEK. Le otrok FERDO KRAMPER- ŠEK je bil laže poškodovan, škodo na vozilu so ocenili na 9.000 N dinarjev. TRČENJE PRI BUTEJEVEM MOSTU Pred semaforjem pri obvo- zu, zaradi razširitve Bute j e- vega mostu, so stali v kolo- ni osebni avtomobili FRAN- CA HOČEVARJA, FRANCA JELENA in EGONA HOJNI- KA. Za njimi je pripeljal iz Žalca s tovornim avtomobi- lom FRANC ŠKORJANEC in se zaradi prekratke varnost- ne razdalje in prehitre vož- nje zaletel v zadnje vozilo. Prišlo je do verižnega trče- nja, pri katerem so bili po- škodovani vsi trije osebni av- tomobili, škode je za 3.000 N dinarjev. Vse ali nič! Konec preteklega mese- ca se je sestala na svojem drugem sestanku ena iz- med novih osnovnih orga- nizacji ZK v Celju, ki so se oblikovale po izvršeni reorganizaciji. Dnevni red sestanka je obsegal: 1. Pregled sklepov us- tanovnega sestanka. 2. Zutvxnje politični pregled s posebnim pou- darkom na razvoj dogod- kov na Bližnjem vzhodu m jugoslovanska stališča. 3. Osnutek stališč ob- činske organizacije ZKS Celje o nalogah komuni- stov ПЛ področju kadrov- ske politike. . Razprava o tezah za deveto sejo CK ZKS — člani naj se samostojno pripravijo na razpravo in preberejo teze, ki so objavljene v glasilu »KO- MUNIST«. 5- Razprava o progra- mu dela naše osnovne or- ganizacije. Osnutek je priložen vabilu. 6. Izdelava osnutka idejnega koncepta kultur- ne politike v občini. 7. Organizacijske infor- inacije: a) pregled članstva — poroča sekretar, b) plačevanje člana- rine — poroča blagajnik. Škoda, da dnevni red ni bil dopolnjen še z nasled- njimi točkami: 8- Obravnava in sklepa- nje o principih organizira- nja in vodenja dobrih se- stankov. 9. Informacija o racio- nalnem izkoriščanju ča- sovnega fonda (ali kako doseči, da bodo naši se- stanki čimkrajši). 10. Obravnava in spre- jetje principov o selektiv- nosti aktualne problema- tike ter zavzemanje stališč o najpomembnejših vpra- šanjih. 12. Metode učinkovitega delovanja organizacij Zve- ze komunistov v pogojih reforme. 13 Imenovanje komisije za pripravo dnevnega re- da za prihodnji sestanek. 14. Osebne zadolžitve in metode kontroliranja. 15. Razno — izjemopia lahko odpade — ODPADE TUDI NAŠ KOMENTAR! v Zebljica Po L L Idriessu: Brad40lamc€i nu М^рги1п€* вшш mur ju Rise: Miha Alie 40. Čez nekaj dni, ko je bil veter ugoden, je kanu dvignu jadra, da ponese dečka k zadnji postaji njune trnove poti. Duppa je vso dolgo vožnjo veselo mežikal in »sinovo- ma« zmeraj znova pripovedoval, kako ne- strpno da ju čaka njuna mati. »Veš, Uak,« je dejal, »tvoja stara mati kar umira od želje, da te spet vidi. Takrat, ko vaju je odneslo z ribiškega čolna, toliko da ji ni počilo srce. In odkar smo zvedeli. da je tebe in malega Evansa tisti velikanski klavec rešil iz lamarskih rok, od tistihmal pa je sploh komajda zatisnila oko.« Ubogi Jakec je ugibal, kakšno bo snide- nje z materjo. Kaj pa, če bo spre\idela, da dečka nista njena sinova? Srh ga je spreletel ob misli, da ju bo pahnila od sebe, vendar se je tolažil z upanjem, da bo tudi ženska nemara samo sebe preslepila, že zaradi pri- kupnega in zalega Billa. Zjutraj naslednjega dne se je strmo iz morja dvignil Mer, otok vabljivih zelenih gričev. Duppa se je razvnel v domovinskem ponosu. »Mer! Domovan,je Zoga, vladarja vseh vzhodnih otokov! In tudi,« zdaj se je pre- meteno zahihital, »vladarja vse morske oži- ne, čeprav ljudstvo tega ne ve. Jaz pa vem, ker mi ,je od tam vrnU sinova.« TEDNIK, 3. NOVEMBRA 1967 9 Ž NOVA ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE Zdravstveni delavci iz re- virjev so pred časom pripra- vili predlog za novo organi- zacijo zdravstvene službe na tem območju. Imenovali so tudi posebno iniciativno sku- pino z nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev enotnega zdravstvenega do- ma za občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, vendar komisija ni začela z delom. Zato so na posvetova- nju o novi organizaciji zdrav- stvene službe v revirjih, ki je bilo pred dnevi v Trbov- ljah, рополшо poudarili, da je treba na področju revir- jev organizacijsko in strokov- no povezati zdravstveno služ- bo in pohiteti s pripravami na ustanovitev združenega zdravstvenegea doma, saj bo treba opraviti še precej dela. Sedež novega zdravstvenega doma pa naj bo tam, kjer bodf za to najboljši pogoji. TRBOVELJĆANI V SALLAUMINESU v sredo, 25. oktobra, je odpotovala delegacija občin- ske skupščine Trbovlje v po- brateno francosko mesto Sallaumines. V tem znanem središču naših izseljencev v Severni Franciji se je udele- žila 29. oktobra proslave dne- va Jugoslovanov, ki jo naši rojaki združijo tudi s prosla- vo 29. novembra — dneva ustanovitve nove Jugoslavije. Predstavniki iz Trbovelj se bodo med obiskom v Salla- uminesu dogovarjali s pred- stavniki tamkajšnje občine tudi o nadaljnjem sodelova- nju med tema dvema pobra- tenima mestoma. Predvideno je, da bo delegacija občinske skupščine Trbovlje na po- vratku v domovino spotoma obiskala v Belgiji gradbišče trboveljskih Investicijskih birojev -nk- OB 24. OKTOBRU — DNEVU OZN Ob 24 oktobru — dnevu organizacije združenih naro- dov so pripravili klubi OZN na vseh trboveljskih šolah proslave in razstave o dejav- nosti svetovne organizacije. Hkrati so vodstva klubov pre- gledala tudi dosedanjo dejav- nost; pri tem je bilo ponov- no slišati misel, da bi bilo treba poskrbeti za ustanovi- tev občinskega ali celo revir- skega centra klubov OZN, ki bi spodbujal in uravnaval delo klubov OZN v Trbovljah ali na celotnem področju re- virjev AVTO ZA PREVOZ ŠOLARJEV Trboveljska temeljna izo- braževalna skupnost bo kupi- la za prevoz šolarjev z odda- ljenejših območij na matič- ne šole v Trbovlje nov avto- mobil. Temeljna izobraževal- na skupnost Trbovlje bo za nakup avtomobila najela po- sojilo, ustrezno poroštvo za najetje posojila pa jI je na zadnji seji že izdala občinska skupščina Trbovlje. AMBASADOR IZTOK ŽAGAR V TRBOVLJAH Poslovno združenje RUDIS ▼ Trbovljah je obiskal pred odhodom na novo dolžnost ambasador Jugoslavije v za- hodno afriških dcžavah — v Senegaliji in Mavretaniji — Iztok Žagar. Ambasador Ža- gar je v razgovoru z general- nim direktorjem združenja RUDIS Milanom Kožuhom, tehničnim direktorjem inž. Arsenom Penso in inž. Pe- trom Graškom obravnaval možnosti za razširitev dejav- nosti združenja RUDIS tudi na ti dve državi. -nk- TRBOVLJE OD NA/^FLNIH RAZPRAV K DEJANSKFMU RESFVAN^TU r»t:T,ENIH Razgibana razprava Poročali smo že, da je bila v petek, 20. oktobra, seja obeh zborov občinske skupščine Trbovlje. Na seji so obravnavali poročilo o spremljanju učinkov skrajša- nega delovnega časa v delovnih organizacijah, poro- čilo o problematiki nezaposlenih, realizacijo proračun- skih dohodkov in izdatkov, predine; za dotacijo stalni konferenci za rehabilitacijo invalidskih oseb ter pro- gram dela občinske skupščine Trbovlje za nekaj pri- hodnjih mesecev. Razprava je bila spričo aktualnosti obravnavanih zadev izredno razgibana. Občinska skupščina Tr- bovlje je doslej izdala so- glasje 22 delovnim organiza- cijam za prehod na skrajšani delovni teden. Podrobnejša preučevanja rezultatov poslo- vanja delovnih organizacij, v katerih so že prešli na skraj- šani delovni teden, pa kaže- jo, da povsod ne dosegajo v celoti predvidenih uspehov. Ugotoviti je namreč mogoče, da so ponekod zviševali oseb- ne dohodke na račun skla- dov. Zato so odborniki trbo- veljske občinske skupščine v razpravi poudarili, da bi mo- rali k določilom; ki urejajo prehod na skrajšani delovni teden, dodati še novo, in si- cer, da ne bi smeli v delov- nih organizacijah spreminja- ti delitve dohodka v škodo skladov. Zraven tega so od- borniki menili še, da bi mo- rali samoupravni organi več- krat in podrobneje sprem- ljati rezultate gospodarjenja po uvedbi skrajšanega delov- nega tedna in da naj bi zbor delovnih skupnosti obravna- val posebej še položaj v ti- stih delovnih organizacijah, kjer ne dosegajo po uvelja- vitvi skrajšanega delovnega tedna predvidenih rezultatov v poslovanju. Izredno razgibana je bila razprava o problemih, ki se porajajo v zvezi z zaposlova- njem. Mnenje odbornikov je, da manjka v delovnih orga- nizacijah pobud za zaposlo- vanje nove delovne sile, saj občinska skupščina sama teh problemov ne more reševati. Eden izmed odbornikov je celo naglasu, da je načelnih razprav o problemih v zvezi z zaposlovanjem že dovolj in da je treba to problematiko reševati kar najbolj konkret- no in načrtno. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organi- zacij bi moral v prihodnje pospeševati odpiranje novih delovnih mest, ne pa zgolj odpravljati posledice neodgo- vornega poslovanja poslymez- nikov v nekaterih delovnih organizacijah. Odborniki so predlagali zboru delovnih skupnosti, da naj skupaj s predstavniki delovnih organi- zacij obravnava problemati- ko nezaposlenosti. In še gibanje proračuna: v prvih devetih mesecih letos so zbrali v občinskem prora- čunu v Trbovljah 4,565.000 no- vih din dohodkov, oziroma več, kot je bilo predvideno. Za planskimi predvidevanji so zaostajali le dohodki na račun prispevkov iz osebnih dohodkov ter dohodki orga- nov. Davkov pa so zbrali več, kot so računali, delno tudi zaradi povečane prodaje v trgovinah kot posledice zni- žanja cen nekurantni robi ter dajanju potrošniških posojil. Izdatki iz trboveljskega ob- činskega proračuna pa so bi- li za 0,5 odstotka manjši od dohodkov. -nk- „Zahtevamo konec umazane vojne" Ob dnevu mednarodne so- lidarnosti z bojem vietnam- skega ljudstva — 21. oktobru- — je bilo v Trbovljah več protestnih zborovanj in dru- gih manifestacij. Mladi Trbo- veljčani so nalepili po mestu lepake, s katerimi obsojajo ameriško agresijo v Vietna- mu, 21. oktobra pa so na vseh šolah pripravili razsta- ve s prikazom dokumentar- nega gradiva o boju vietnam- skega ljudstva in protestna zborovanja. Osrednje protestno zboro- vanje je bilo 21. oktobra v domu Svobode v Zgornjih Trbovljah, na katerem je go- voril predsednik komisije re- virske konference ZK za vprašanja mednarodnih od- nosov in odnosov v komuni- stičnem in delavskem giba- nju Andrej železnik, ki je opisal zgodovino bojev viet- namskega ljudstva za svobo- do. Trboveljski srednješolci so zatem prebrali nekaj del vietnamskih pesnikov, ki opi- sujejo osvobodilni boj tega naroda S protestnega zborovanja so poslali republiškemu ko- ordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam imperialistic ne agresije resolucijo, v ka- teri izražajo mladi Trbovelj cani podporo skupni akciji stockholn-i^ke konference o Vietnamu, saj se zavedajo, da je prenehanje te umazane in nepravične vojne poglavit- ni pogoj za svetovni mir in blagostanje človeštva. Isto- časno šo mladi Trboveljčani izrazili popolno solidarnost z ljudstvom Vietnama in v pro- testni resoluciji kar najostre- je obsodili ameriško agresijo. -nk- SEJA SEKRETARIATA OBČINSKE KONFERENCE ZKS Na minuli seji sekretaria- ta občinske konference ZKS so člani govorili o problema- tiki izključitev in izstopov iz ZKS občine Hrastnika. V nadaljevanju seje so obra- vnavali še osnutke programov posameznih komisij pri ob- činski konferenci ZKS in pred- lagali manjše spremembe in dopolnitve. Sekretariat je ugo- dno ocenil programe, ki vse- bujejo dobre predloge za okrepitev idejnopolitične vlo- ge ZK na vseh področjih druž- beno-političnega življenja v občini in bodo v znatne opo- re krajevnim organizacijam pri njihovem delu. Udeležen- ci so razpravljali še o spre- jemu približno 25 novih čla- nov ZK iz vrst hrastiiške mladine an V minuli sezoni je trboveljsko amatersko gledališč zelo uspešno uprizorilo Cankarjevega Kralja na tajnovi. AMATERSKO GLEDALIŠČE »SVOBODA-CENTER« V NOVI SEZONI Prva predstava „Lad j a spominov'' Trboveljski gledališčniki, člani amaterske dramske skupine »Svobode-Center«, so pred prvo premiero v novi sezoni. Najprej se bodo trbo- veljski amaterski gledališčni- ki predstavili z »Ladjo spo- minov«, ki so jo naštudirali skupaj s trboveljskimi sred- nješolci, in s katero se želi- jo kar najbolj dostojno vklju- čiti v praznovanje 50-letnice velikega oktobra. Premiera »Ladje spomi- nov«, ki jo režira Karlo Ma- lovrh, bo v Trbovljah 7. no- vembra zvečer v gledališki dvorani Delavskega doma; premiera bo hkra^^i tudi osrednja proslava ob 50-letni- ci oktobrske revolucije. »Lad- ja spominov« je zbirka bese- dil in verzov različnih revo- lucionarnih pisateljev, pesni- kov in publicistov, med ka- terimi so zastopani tudi Slovenci. »Ladjo spominov« bo gledališče »Svobode-Cen- ter« uprizorilo 6. novembra tudi v zagorskem DelavskeiJ domu, prav tako v okviru prireditev ob 50-letnici okto brske revolucije, sicer pa b& do pripravili v Trbovljah vej predstav za člane delovni]] kolektivov in za šolsko mU dino. Letos se bodo trboveljsk gledališčniki predstavili Ji dvakrat občinstvu. V režij Radoslava Cešnovarja pri pravljajo »Srečo na upanjei Jelo Potočan pa bo pripravi posebno mladinsko predstj vo v okviru praznovanja nc voletne jelke. V prihodnjei letu pa bosta še dve premi eri; z enim od teh del s bodo Trboveljčani potegov^ tudi za nastop na republišj reviji amaterskih dramski skupin Slovenije, že dalj à sa želijo Trboveljčani, da I se predstavili občinstvu i kakšno slovensko dramsij novostjo, vendar ustrezneg dela doslej še niso usp( dobiti -n IZVOZ IZ STROJNE TOVARNE TRBOVJ^JE VEČJI IZ LETA V LET( Že dva milijona dolarjev Ze nekaj časa je največji izvoznik iz zasavskih revir- jev trboveljska Strojna tovarna. Letošnji izvoz bo re- korden; sprva so računali, da bodo izvozili izdelkov v vrednosti 19 milijonov novih dinarjev, zdaj pa so uver- jeni, da bodo poslali na inozemska tržišča za okrog 25 milijonov novih din ali za 2 milijona dolarjev. Le- tošnji izvoz pa bo predstavljal že eno tretjino bruto produkta Strojne tovarne Trbovlje. Izdelke trboveljske strojne Ije izdelke predvsem zaradi tovarne so odpremili širom po svetu. V Maroko so iz Trbovelj poslali izvozni stroj in ostalo opremo za rudnik piro tina Kettara. Jekleno jam- sko oporje in nekatero drugo opremo za rudarstvo so od- premili v Romunijo, na Polj- sko, Madžarsko, v Nemško demokratično republiko, Bol- garijo in Jordanijo. Opremo za gradbeništvo pa so poslali v Gvinejo, Zahodno Nemčijo in v Avstrijo. Prevladuje predvsem izvoz jeklenega jamskega podporja; računa- jo, da bodo prodali v tem letu nad 33.000 jamskih stoj k ter blizu 25.000 objemk, vpe- njalnih naprav, stropnikov in raznih rezervnih delov za stojke v skupni vrednosti nad 22 milijonov novih din. Za blizu tri milijone novih din pa bodo prodali okrog 140 ton drugih izdelkov tako gredarjtev, drobilcev, vitel, transporterjev in rezervnih delov. Izvozni uspehi trboveljske strojne tovarne so rezultat dolgoletnega preučevanja ino- zemskih tržišč in prilagaja- nja proizvodnje potrebam teh tržišč. Omeniti je nam- reč treba, da se pojavljajo izdelki iz Trbovelj kar v 25 evropskih državah. Konku- renca je povsod precejšnja, tako s strani domačih kot drugih inozemskih prodajal- cev, vendar pa uspe proda- jati strojna tovarna Trbov- znane kvalitete. Letos bodo torej dosegli v strojni tovarni rekordni iz- voz v vrednosti 25 milijonov novih din ali dveh milijonov dolarjev. Kakšni pa so na- črti za izvoz v letu 1968? V tovarni so že izdelali okvirno oceno izvoza za pri- hodnje leto. Po pričakovaajil bo še vedno na prvem mesti izvoz jeklenih jamskih stoji ki jih bodo skupaj izvozu okrog 35 000 kosov. Povečal pa bodo izvoz stropnikov tei razne druge opreme iz serij ske proizvodnje in individu aine proizvodnje. Tako raču najo, da bodo prihodnje let( izvozili že za okrog 27 mili Jonov novih din oziroma z( nad 2,150.000 dolarjev izdel kov. Po teh predvidevanji! bodo v prihodnjem letu izve žili iz Strojne tovarne Trbo\ Ije za desetino več izdelko kot v tem letu. -nI Uspehi trboveljsko- hrastniških rudarjev Mesec september je bil do- kaj uspešen za trboveljsko- hrastniške rudarje. Nakopali so 96.900 ton rjavega premo- ga, ali 3.300 ton več, kot je določal plan. Na tako proiz- vodnjo so vplivale relativno ugodne odkopne razmere in zadovoljiv odvzem prerhoga, predvsem termoelektrarne Trbovlje. To je tudi omogoči- lo, da so dosegli v septembru rudniško storitev dve toni na zaposlenega na delavnik. Trboveljsko-hrastniški ru- darji opozarjajo tudi na spremembe na tržišču. V septembru so že zaznali do- kaj šn j e povpraševanje po premogu in niti niso mogli zadovoljiti vseh kupcev z de- belejšimi vrstami premoga, medtem ko je bilo drobnih vrst pf^ny^sr?, dovolj. Deloma je na to vplival tudi padec asortimenta premoga v škodi debelejših vrst premoga. & cer so industrijske delovrt organizacije ob koncu sep tembra že bolj redno prevzfr male pogodbene količine premoga, odpovedi naročil premoga pa je bilo precej manj kot v avgustu. -nK- TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO CELJE" CELJE prodaja za devizna sredstva: — peči na plinsko olje in štedilnike »GIBO« — traktorje, motorne kosilnice s priključki »BER- TOLINI« — motorne kosilnice in motorne žage »ALPINA« 1 — pralne stroje CASTOR-RELAX z garancijo 1 leta] Plačilo v devizah sprejema blagajna konsignacij- skega skladišča. Devizno plačilo v gotovini lahko opravi tudi v korist tretjih oseb — vsak tuj državljan — državljan SFRJ s potnim listom V konsignacijskem skladišču prodaja za tuja pla- čilna sredstva tudi osebne avtomobile znamke »RE- NAULT« in »ALFA ROMEO« Za obisk še priporoča kolektiv „AVTO CELJE" TEDNIK, 3. NOVEMBRA 1967 10 Delavka v montažni hali lirastniškega »Sijaja« z le- stencem v zaključni fazi montaže. KULTURNO ŽIVLJENJE V HRASTNIKU NA PRELOMNICI Prizadevnost amaterjev ni dovolj Odgovoriti na vprašanje, kakšne možnosti kulturnega življenja in razvedrila imajo hrastniški občani, ni niti lahko, niti enostavno. Dokaj razširjene sodbe, da v občini pravzaprav ni mogoče govoriti o kontinuirani kulturni dejavnosti, so prav tako enostranske, kot trditve, da so v komuni poskrbeli za vse oblike kul- turnega življenja. Povsem pa velja pritrdi K mnenjem, da prizadevnost amaterjev na tem področju ni in ne more biti dovolj za dejansko kontinuirano kul- turno izživljanje. Bojimo se, da ne bomo povedali niče- sar novega, ko poudarjamo, da razvoja kulturne dejavno- sti in tvornosti že lep čas ni moč meriti po zastarelih in že deloma preživelih me- rilih. Namreč po merilih, ko umetno razdvajamo kultur- ne ustvarjalce in tiste, ki kul- turo sprejemajo, če bi vztra-. jali pri teh merilih, potem niti hrastniški kulturni de- lavci ne bi imeli kdo ve ko- liko upanja, da bodo stvari krenile na bolje. V Hrastniku si prizadeva- jo za enotno kulturno poli- tiko, ki pa ji stojijo na poti različne ovire. Najhuje je pač to, da nimajo osrednjega kul- turnega hrama, .prostoro'V, kjer bi se lahko nemoteno odvijalo celotno kulturno živ- ljenje občanov. Zavoljo tega je kulturno življenje nekoli- ko »raztrgano«. Amaterji ta- ko na glasbenem, vokalnem, dramskem in drugih področ- jih skušajo te nevšečnosti premagovati s skupnimi na- stopi in prireditvami, kjer dejansko lahko polno poka- žejo svoje znanje. Vendar bi bilo povsem napak, če bi me- rili kulturno življenje samo po teh nastopih in priredit- vah. Vsako društvo, vsaka sekcija prireja na svojih ob- močjih razne prireditve, na- stope ob raznih priložnostih, še zmeraj pa vsaj po osnov- nih programskih smernicah. V okviru petih kulturnih društev se amaterji ubadajo s številnimi težavami. Skrb za pridobivanje aktivnih ljudi, zlasti mladine, je žal vse preveč prepuščena posa- meznim skupinam, namesto da bi pridobivanje aktivnih ustvarjalcev bilo sestavni del dejavnosti upravnih vodstev. Pogosta je tudi tožba, da med posameznimi sloji pre- bivalstva ni zanimanja, niti razumevanja za aktivno delo v kulturnem življenju komu- ne. Vendar vse več znamenj kaže, da se zadnje čase mla- dina veliko bolj zanima za ustvarjalnost na tem podro- čju. Na pobudo mladinskega vodstva so pred kratkim za- čeli v prostorih »Svobode« v Hrastniku z rednimi klub- skimi večeri. Mladi ljudje vabijo medse znane kultur- ne in druge delavce iz Ljub- ljane. Dosedanji večeri so zbu- dili med mladimi in odrasli- mi precej zanimanja, zato utegne postali tovrstna aktiv- nost pomemben del splošne kulturne tvornosti v občini. Precej zanimanja so zbudi- le med občani tudi nedavne revije najboljših dramskih družin in pevskih zborov. Za- to bo občinski svet kultur- no prosvetnih organizacij uvr- stil v svoj prihodnji program še nekaj podobnih prireditev. Ne gre pozabiti tudi naporov obeh godb na pihala, ki si- cer nastopata največkrat na proslavah in zborovanjih, vendar so samostojni koncer- ti lepa priložnost za prikaz njihovega napredka. Videti je, da se bo začela nekoliko bolj uveljavljati v kulturnem življenju nižja glas- bena šola. V kolikor bo vod- stvu ustanove uspelo realizi- rati svoje načrte, bodo mog- li Hrastničani večkrat poslu- šati nadarjenost in rezultate mladih glasbenikov. Naposled velja omeniti še politiko gostovanj, za kate- ro pa v Hrastniku ni najbolj- ših možnosti. Ne toliko zara- di pomanjkanja denarja, kot zavoljo neustreznih prosto- rov. Ne glede na to pa se je v minuli sezoni zvrstilo na odrih hrastniških društev ne- kaj osrednjih slovenskih kul- turnih skupin. Bližnji občni zbori hrastniških »Svobod« naj bi začrtali programe kul- turnega življenja v prihod- njem letu. Pričakovati je, da se bodo prizadevanjem ama- terjev pridružili novi ustvar- jalci, kar utegne bistveno vpli- vati na poglobljeno kulturno tvornost kraja. an HRASTNIK IZVOZ Industrijske delovne orga- nizacije s področja trbovelj- ske občine so v prvih devetih mesecih letos izvozile na tu- ja tržišča skoraj za 1,900.000 dolarjev izdelkov, s čimer so dosegli že 84 odst. letne- ga plana izvoza. LEP USPEH DELOVNEGA KOLEKTIVA »SIJAJ« V HRASTNIKU Izpolnitev letnega plana Pravzaprav ni pomembno to, da so »Sijajovci« prvi kolektiv v Zasavju, ki je malone dva in pol meseca pred časom postavil piko na svoj letošnji proizvodni in finančni načrt. Neprimerno važnejše je vsekakor to, da se jim obeta še lepa perspektiva in napredek, za katerega se in še bodo morali marsikaj žrtvovati. Dopoldne 21. oktobra so v podjetju »Sijaj« v Hrastniku za hipec, dva prenehali z" delcm. Kolektivu so potrdi- li tisto, kar so praktično že vedeli: letni program v viši- ni 780 milijonov SD je izpol- njen. Nekoliko kasneje so da- li znamenje za »start« na pot pToti eni milijardi vrednost- ne realizacije, če smemo vér- |jeti kolektivu, sicer pa za- kaj mu ne bi verjeli, bodo jnilijardo SD vrednosti pro- fevodnje dosegli približno 20. decembra letos. Tedaj bo v podjetju posebna slovestnost. Med drugim nameravajo nekoliko podrobneje sprego- voriti o dosedanjem in bodo- čem razvoju delovne organi- zacije. Kolektiv se bo pome- nil posebej o letošnjem delu, pa o delovnih razmerah in sploh pogojih gospodarjenja in ne nazadnje o tem, kako naj bi se še v večji meri vključili v mednarodno deli- tev dela. Napak bi bilo, če ne bi omenili težav, ki jih je pre- brodil kolektiv zadnjih nekaj let. Podoba je, da jim pov- zroča največ neprilik utes- njenost. Ker imajo opravka s steklom, pravzaprav razsvet- Ijavnimi elementi, potrebuje- jo več prostora kot kateriko- li drugi proizvajalci. O raz- vojnem oddelku, ki bi načr- toval nove oblike in nove modele okovja za svetlobna telesa, za zdaj še ni nobene- ga sledu. Skladišča so do- trajana in neprimerna, pa tu- di strojev ni dovolj. To so samo nekatere med težavami, s katerimi se dan na dan ubada kolektiv. Kljub temu pa je v zavest domalega vseh proizvajalcev predrlo spoznanje, da je pravzaprav najhujše mimo. Mimo so nekatere stare di- leme, ali se še sploh splača proizvajati, ko so se zaloge kopičile. Zdaj ni treba več razmišljati o odpustu ljudi, zlasti žensk. Svetlobna telesa, izdelana bodisi iz domačega okovja, ali iz tiste.ga iz ko- operacijskega sodelovanja, ki ga ima podjetje zdaj že z dvema avstrijskima podjetje- ma, poznajo doma in na tu- jem. Okusno izdelani lesten- ci in drugi elementi svetijo, v številnih javnih poslopjih, hotelih in v stanovanjih za- sebnikov. Letos so za izvoz namenili precej več tega bla- ga kot lani. Resda 60 mili- jonov SD ni kdove kolikšna številka, zlasti če jo preraču- namo v to ali ono konverti- bilno valuto. Za kolektiv »Si- jaja« pa je dejansko poskus, od katerega si še dosti obe- tajo, predvsem še zavoljo te- ga, ker ne izvažajo samo v Avstrijo, marveč poskušajo »predreti« tudi v Zahodno Nemčijo. Prve poslane izdel- ke so zahodnonemški kupci laskavo ocenili, zato so razu- mljive težnje, da bi pokaza- li nadaljno izvirnost na tem področju. Izvirnost, domisel- nost, in ne nazadnje čut za estetiko pa je na tem področ- ju največ vreden in gre, če smemo tako reči, najbolj v denar. Spričo tega težnje o ustanovitvi takšnega razvoj- nega oddelka, v katerem bi imeli večje možnosti za osva- janje novih oblik, ni samo pobožna želja, marveč že kar nujna potreba. Konec kon- cev bo treba še dosti resne- je razmisliti tudi o razširit- vi sedanjih prostorov, kar bo omogočilo večjo proizvod- njo in znabiti tudi zaposlitev novih delavcev. an ZANIMIV TEČAJ V OBČINI HRASTNIK Za razvoj lutkaistva . Lutkovni tečaj je v prosto- rih »Svobode I« v Hrastniku. 2al ga obiskujejo samo hra- stniški lutkarji, medtem ko se povabilu za sodelovanje niso odzvali niti iz Litije, Za- gorja in Trbovelj. Seminar sta podprla Zveza kulturno- prosvetnih organizacij Sloveni- je in občinski svet kulturno prosvetnih društev v Hrast- niku, lep delež je prispeva- lo tudi ljubljansko mestno lutkovno gledališče. Na tečaju je doslej okoli 20 Jutkarjev iz Hrastnika poslu- šalo zanimiva predavanja. V o- vl, oklopna transportna vozila, ka- mioni, džipi in motorji so se komaj ogibali drug drugemu na viniškem križišču. Vsak pa je imel svojo toč- no določeno nalogo in vojaški poli- cisti — prometniki so hladnokrvno usmerjali tako tanke in džipe, kot voziček s peso, ki je slučajno zašel v kolono bojnih pošasti. Medtem pa so se nekaj sto metrov nižje, na obali Kolpe, odvijali naj- dramatičnejši trenutki bitke. Ešalon težkih tankov T-55 se je v silnem ju- rišu od vasi Bosanci zagnal narav- nost v deročo reko. Curki razpenje- ne vode so brizgali med dimom in izstrelki na vse strani. Bili smo na- ravnost zaprepadeni nad borbeno sp)Osobnostjo teh tankov, ki so meni nič tebi nič pregazili reko še preden so inženirci lahko postavili ponton- .ski most. Tam, kjer je bila voda bolj globoka, so iznad gladine name- sto tankov kukali samo periskopi, kot pri podmornicah. Vsej modemi tehniki navzlic pa mora imeti po- sadka takega tanka tudi doberšen kos — junaškega srca! Ker predstav- ljajte si trenutke v železni kletki na dnu Kolpe! POZOR! ATOMSKA SMRT! Nenadoma nam je oficir za zvezo sporočil, da je napadalec sklenil za še bolj učinkovit proboj uporabiti nuklearne projektile. Ni še dokončal stavka, ko se je zemlja pod nami stresla od treh silnih detonacij. Med polji in gozdovi proti severu so zras- le tri grozeče »atomske gobe«. Vse, ki so morda vojaške vaje jemali bolj za terensko igro kot za resno preizkušnjo, je ta trenutek stisnilo pri srcu. Kakšna je smrt pod tako gobo (belokranjske so bile seveda samo markirane!), menda ni treba pisati! Sodniki so nato ocenili, da je prva atomska eksplozija uničila pK)lovico branilčeve žive sile, druga je razde- jala dve rampi za lansiranje raket, tretja pa je imela dokaj manjši uči- nek, ker je branilec čez noč spreme- nil položaj. V jeku najhujše bitke je tudi bra- nilec uporabil nuklearno orožje, še ena strahovita eksplozija je stresla celo tiste, ki so bili skriti v varnih opazovalnicah. Takoj nato je brani- lec prešel v protinapad. NEKAJ Z KRAJEVNE SKUPNOSTI: MOST V MANJ KOT ENi URI! Medtem je neka pontonerska eno- ta postavila v manj kot eni uri čez Kolpo most, ki lahko zdrži tudi naj- težja vozila! Tehnika, s katero raz- polaga ta enota, je res do skrajnosti izpopolnjena: do reke so prihajala velika vozila z deli mostu in jih po- vezovala med seboj kot ogrlico. Vse naprave pa so upravljali samo štirje vojaki! Cena mostu: za krajevne skupnosti previsoka ... Proti poldnevu je naša kolona kre- nila proti severu. Ko smo se peljali čez »ognjeno črto«, tam kjer sta se stikali fronti nasprotnikov, je bilo sicer ta čas mimo, vendar so mrzlič- ne priprave na obeh straneh obetale ponoven spopad. Samo dvesto ali tristo metrov je bilo »mrtvega pasu« med najbolj izpostavljenimi nasprot- niki. Tu vmes smo videli ekipe sod- nikov z belimi oznakami. V zaledju branilcev so nam poka- zali vodenje protitankovskih raket, ki lahko uničijo vsako samohodno oklopno vozilo ne glede na debelino oklepa. Navadni vojaki, tako imeno- vani kadrovci, so tu samo pomagači, saj mora »raketaš« vedeti toliko o balistiki, da se tega med služenjem kadrovskega roka ne bi mogel na- učiti. Podpolkovnik Josip Gregorič, ki nam je po zvočnikih razlagal te rakete, ni mogel skriti ponosa, ko je povedal, da so nj^ovi fantje po- tolkli vse matematične izračune. Računi namreč pravijo, da sta po- trebni povprečno dve raketi za uni- čenje enega sovražnikovega tanka, njegovi »raketaši« pa so zmanjšali razmerje na 1:1! Na neki njivi z deteljo smo videli tudi kopalca rovov, ogromnega pred- potopnega krta, ki lahko nadomesti tisoče rok. Rov, dovolj globok in udoben, ki je ostajal za njim, je imel tako ravne in gladke stene, kot bi ga kopal v sir, ne pa v ru- meno belokranjsko ilovico. Vrnili smo se v čmomelj, ki je bil te dni pravo vojaško mesto. Ljud- je so razumeli potrebe vojske in ni- so godrnjali nad zaporami cest in omrtvičenim avtobusnim in drugim cestnim prometom. VAJE SO USPELE v 48 urah neprestanih spopadov so vojaki prikazali celokupno zna- nje, pridobljeno v kasarni. Vse je teklo kot ura. Boje so prekinjali sa- mo za trenutke, da bi sodniki, nev- tralci, opravili svoje delo. Toda tu- di takrat ni bilo popolnega zatišja. Poročevalce je mimo tehnike in modernega orožja najbolj zanimala partizanska brigada, ki je sodelovala z napadalci. V tej partizanski enoti je bil samo en aktiven oficir. Vendar so se rezervisti obnašali kot pravi partizani, čez noč so nepredvideno menjali položaje, bili so mojstri za posebne naloge, kar pa ni čudno glede na tradicijo partizanskega voj- skovanja prav tu, v uporniški Beli krajini, štab te enote smo našli ne- ko noč v zapuščeni vaški hiši, ko je pri petrolejki pripavljal načrt na- pada. Jugoslovansko vojno letalstvo, ki je sodelovalo na strani branilcev in na strani napadalcev, je na vajah demonstriralo moč raketnega orožja. To je bilo bojno streljanje z raketa- mi na neko tankovsko kolono. V sla- bih desetih minutah so reakcijski lovci in bombniki »imičili« kolono tankov In očistili teren za, letalski de.sant. Taka vaja stane blizu 2 milijardi starih dinarjev, medtem ko stane orožje in oprema večje oklopne edi- nice od 20 do 30 milijard. To je po- ročevalcem, ki so prav tako delali v »vojnih« pogojih, izjavil koman- dant zagrebške armadne oblasti ge- neral polkovnik D j oka Jovanović. Komandant je pohvalno ocenil vse enote, ki so sodelovale v skupnih vajah. Vojaki so opravili praktični izpit pripravljenosti, da branijo ne- odvisnost domovine in socialistični sistem, če bo treba. Na vajah pa so pridobili tudi dragoceno dopolnilno znanje. RIA BACEB MARJAN MOŠKON SLOBODAN SIMIO Otroci in vojaki najprej najdejo skupni jezik (Foto: Busić, DELO) Inženirci postavljajo pontonski most (Foto: Busić, DELO) Kopalec rovov pri delu nekje blizu Kanižarice _____^ .______ . ._________..IFoto: Mo^pn, Ши^ЈДбТ) ШШЈ$К1Ш *âEDNIK*VEmiK = vsak četrtek 60Ша1Ш 14 ć^bel€> - »bojevnice« Medtem ko Američani barbarsko pu- stošijo deželo demokratične republike Vietnam in ubijajo iz dneva v dan več nedolžnih ljudi — njihova bombardira- nja neusmiljeno naraščajo iz tedna v te- den — pa se po vsem svetu čedalje bođj množe glasovi: KONČAJTE UMAZANO VOJNO V VIETNAMU! Ena najbolj umazanih vojn vseh časov, ki jo Ameri- čani zadnje tedne še posebno razpihu- jejo in nevarno približujejo mejam Ki- tajske, čedalje bolj izziva tudi proteste državljanov v ZDA: število Američanov, ki nasprotujejo vojni v Vietnamu, se je v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo. Že kar 46 odst. javnega mnenja v ZDA pravi, da je ameriško vmešavanje v Vi- etnamu Zgrešeno. Iz knjige ALARM NA RIŽEVIH PO- LJIH, ki jo je napisaia Poljakinja Mo- nika Warnenska, izdala pa Mladinska knji- ga v Ljubljani v zbirki Sinjega galeba, objavljamo črtico o »Čebelah-bojevni- cah«, ki prepričljivo govori, kako se v Vietnamu ljudje bore za svobodo in ne- odvisnost. J iLjedtem ico piáema te bes&- begajo po listu papirja ^osne, v vse luknje predi- Јјобе mravûje in pada nanj partizanske svetilke. Ta- g svetilke delajo vojaki iz (gldeničk mentolovega alko- ¿la, ki služi za vtiranje v ko- objedeno od komarjev, ¿mnilo se je naglo, kakor , to običajno v tropskem pa- j_ kjer ne poznajo mraka , prihaja nočna tema skoraij ¿saino in pogasi dan. Preden (01 šla spat — čaka me pre- učevanje na ležišču iz barn- (isa — moram dobro pregle- jti sleherno odprtino. Danes jutraj sem našla med njimi fcorpijona; če te uje, ti gro- i visoka temperatura inne- ¡aj dnevna bolezen. Treba 5 paziti. Džungla igra naokoli v ne- ßtavljivem koncertu škrža- ov, cvrčkov in v nemirnem lokričavanju nočnih ptic. Stavim, da veliko bralcev avistno vzdihuje, ko prebira lesedo »džungla«. Ta beseda unemirja kot velika prigoda- mi se, da je nenavadna in jcrivnostna. V sebi skriva atohli veno tropskega gozda, jazda, v katerem so drevesa rečno zelena in ne poznajo ámskega počitka. Gozda, v caterem obkroža prišleca Irevje in rastlinje, ki je dru- lačno kot pri nas, še imena nu ne vemo. Kadar hodim skozi ta gozd JO komaj vidni stezi, pogo- sto mislim, da je lažje o ižungli brati in poslušata ka- ioT po njej hoditi. Džungla, to so do neba segajoča dre- vesa, mogočna, zdi se, da se 5 krošnjami naslanjajo na tomaj vidni strop iz oblakov. Spodaj je senčen, vlažen, ze- lenkast polmrak. Iz abite, sti- snjene goščave izparevajo za- tohli hlapd mokrega zelenja n prhnečega listja. V džimgli li poti. Tukaj so le kar se ia ozke, komaj utrte steze, po katerih se plazijo vozlate torenine in štrlijo neizruva- oi štori. Dostikrat se je tre- ba po celem prebijati skozi grmovje, prepleteno z listjem. Ugrezljiva tla, razmehčana od deževja, potoki, ki jih je tre- ba preplaviti — to je džung- la. Majhni, klaviaturi podobni mostovi, napravljeni iz košč- kov bambusa, ki se vdajajo pod korakom, mostovi iz po- sameznih drogov, po katerih je treba previdno stopati s počasnim, drsajočdm toorar kom in z roko, oprto na ro- čaj iz goste liane — tudi to je džungla. V goščavi pod preprogo iz listja čemijo stru- p>ene kače, po barvi kože po- dobne listju. Treba je gle- dati jxxì noge, paziti in imeti odprta ušesa in oči. Kadar kdo iz naše skupinice zakriči v opozorilo: k o n j at! — se ve, da se je na golo nogo pri- sesala siva drevesna pijavka in da pohlepno sesa kri. Ug- riz ne boli preveč, le kri se potem dolgo cedi iz odprte ranice, težko jo je zaustaviti.. Oficir Hoang, čigar ukaze smo morali poslušati, me je z odločnim gibom zaustavil na stezici. Drugi so potišali. Nekdo je s kazalcem kazal v goščavo. Kaj se tam* skriva? Srce mi je začelo hitreje utri- pati. Morda preži v grmovju tiger ali kakšna druga ropar- ska zver? E, menda ne. Ka- ča ■. ? Kačo — to sem že vedela — je treba pobiti s palico, da se izogneš smrto- nosnemu ugrizu. Morda čez stezo kot živ potok bežijo nadležne mravlje? Ne, kajti v takem primeru moraš pohite- ti, da uideš rdečkasto rume- nim žuželkam, ki tako hitro oblezejo gole noge idočih. To- krat pa smo se ustavili. Ho- ang mi je z gibom ukazal, naj si zakrijem obraz s kari- rastim šalom, ki sem ga nosi- la vedino»na ramenih, kakor ga nosijo južnovietnamske ženske Ko sem si zastrla ob- raz, me je tako popeljal po stezi. Kaj se v bližini skriva sovražnik? Prav ničesar nisem mogla uganiti. In težko je bilo ko- garkoli povpraševati; moj prevajalec Thanh je kakor na- lašč izginil nekje med rast- linjem. Nihče drug pa ni go- voril niti francosko niti an- gleško »Čebele so bile. Gnezda di- vjih gozdnih (iebel, ki smo jih pravočasno zagledali. Na srečo, saj bi se srečanje z njim.i lahko žalostno konča- lo,« je pojasnil Thanh, ko simo trenutek pozneje odšli naprej, tokrat brez ovir. Med pohodom sem izvedela veliko zanimivih reči o divjih čebelah. Njihov med ni uži- ten. Gnezda, podobna gnusni krogli, postavljajo čebele vi- soko na drevesu. Ko se ne- užitni med odstrani, služi v mehak prah zdrobljeno čebe- lje satovje za izdelavo zdra- vil. Piki divjih čebel so ne le boleči, ampak tudi nevar- ni. Obkladki ali blažilna ma- zila ne zadošačjo. Srečanje z razjarjenimi žuželkami je mo- goče plačati z boleznijo. Par- tizani itz vasi Jih pogosto po- rabijo v boju. »Kako pa to delajo? Povej!« sem prosila Thanha. Nasmehnil se je. »Naj povedo tisti, ki so se takšnih »čebeljih akcij« ude- ležili. Prav gotovo jih boš sre- čala, potrpi. . .« Po dolgem pohodu smo pri- šli v eno izmed osvobojenih vasi. Tu nas je čakal cel dan postanka in dela. Za zdaj smo počivali v eni izmed hiš, ki je bila podobna kmetiji in kjer so nas pogostili z vsem, kar je bilo v hiši. Osvežili smo se s sadjem. Na mizi so se kopičili šopki banan — nevelikih, za prst dolgih, ze- lo sladkih in okusnih, z lu- pino, ki je spominjala na ru- meno žametno rokavico. Go- spodinja je prinesla debel ze- len kokosov oreh, velik ka- kor otrc^!-^ glava. Iz strte lupdne se je v pristavljen ko- zarec cedila tekočina motno mlečne t»vre, oživljajoča in rahlo kiselkasta. Sedeli smo, kakor ukazuje vietnamska navada, ob oltarö- ku prednikov, ki ima v viet- namski koči prostor nasproti vhoda. Na oltarčku je stala ploščata porcelanasta škode- la, v katero so bile potaknje- ne paličice nedogorelih ka- dilmh svečic. Poslušali smo zgodbe o borbi prebivalstva te vasice, ki jo je hotel sov- ražnik pod vodstvom Ameri- kancev prisilno izseliti in po- gnati v koncentracijsko tabo- rišče. »Včasih je büo težje in huj- še, saj smo imeli zelo malo orožja,« je govoril koman- darft krajevne partizanske skupine. »Sedaj imam zadosti orožja. Hočeš pogledati, se- stra iz Poljske, sledove uni- čenj in bojev?« (Konec prihodnjič) »UMAZANI FAŠIST!« je zavpil ta študent iz Wiscon- sina na policaja, ko so pred dnevi oblasti v Madisonu v Združenih državah Amerike uporabljale gumijevke in solzilni plin, da bi zatrle demonstracije proti vojni Tu je bil samo del teden dni trajajočih vseljudskih demonstracij. (Objavljamo reprodukcijo klišeja in prevod podpisa k slild s prve strani International Herald Tribune, ki je mednarodna izdaja ameriških časopisov The New York Times in The Washington Post — številka 26.366 z dne 20. okt. 1967) VIETNAMSKI PARTIZANI na nevidnih stezah v džun- gli, kjer na tujca na vsakem koraku preži smrt iz zemlje, z dreves in iz zraka... (Ilustracija iz knjige ALARM V RIŽEVIH POLJIH — izdala Mladinska knji- ga v Ljubljani v zbirki Sinji galeb; knjiga je izšla pred kratkim kot izredna izdaja v tej zbirki.) Avtorica knji- ge je poljska vojna korespondentka Monika Warnen- ska Magdalena Strugova je bila stara tacas kakih de- vetnajst let. Lepa ni bila po obrazu, pa imela je lepo dušo, srce dobro, ah, najboljše srce, kar sem jaz ljudi poznal. Doktor Peter Kaves se je na gradu seznanil bolj natanko z graščakom in njegovo stričnico. Bog mu je bil dal dober jezik, dar, katerega ne dobi vsak, po ka- terem se pa vendar vsak sodi. Govoril je doktor v tej mali druščini o tej in om reči, vse pa je znal govoriti lepK) in dobro. Tako se je prikupil graščaku in moji ma — — m o j i m a t e ri — saj ti moram povedati, da je Magdalena Strugova moja mati. Seznanil se je Kaves pa tudi z drugimi rečmi na gradu, tako na pri- liko je natanko zvedel, kako veliko je premoženje Strugo- ve. Tudi je zvedel, da bo po stricu dobila vse Magdalena. On je bil lakomnež. Koj je sprevidel, da ne oi bilo težko Strugove premoženje priženiti. On je bil lepe vnanje postave in zaupal je tudi veliko svoji zgo vomosti. Res se ni motil. Moja mati je verjela prilizljivim lepim besedam mladega doktorja. Revica je mislila, da je ves svet tak kot ona, da ne zna goljufati, lagati in krivo prisegati! Moja mati ga je ljubila v resnici in z vsem srcem. Tudi on je dejal in kazal, da jo ljubi tako in tako. Ona je premalo poznala ljudi in svet, da bi bila ločila hi- oavščino in pravo misel. Ko se je doktor tako preveril, da mu na eni strani Ш nobene ovire, je nalahko potipal še na drugi, da bi Zvedel, kako njen stric misli, varoval se pa naravnost vprašati in povedati, da ravno on namerava dobiti bo- gato Strugove. Ali tukaj je zvodel, da stric nikakor nJ namenjen s svojo deklico tako nizko sesti, da bi jo dal temu ah onemu, ki nima ni gotovega premoženja Oiti vsaj njemu enakega imena. Vendar ni obupal. Ple- menitaš je bil star. Dolgo ni mogel živeti, čez pet let pak je bila deklica zadosti stara, da se je lehko sama odločila. Tako je sklenil čakati, kaj pride. Oko je bilo ozdravljeno in doktor je moral zopet v mesto. Plemenitašu se je bil znal toliko prikupiti, da ga je pri odhodu vabil, naj pride večkrat v njegovo hišo. Sicer pa je imel tudi pozimi priliko govoriti z mojo materjo, ko je s stricem prihajala v mesto. Tako jo je tri leta slepil s svojo ljubeznijo, ki je bila, to se ve, samo navidezna. Vse to zaradi bogastva! Moja mati je bila dva in dvajset let stara. Ženini so se jeli oglašati. Marsikateri med njimi je morda iz ravno tako nepoštenih razlogov snubil kakor Kaves. Vendar vem, da bi bil najslabši med njimi boljši od doktorja. Pa moja mati je vero imela, da boljšega in blažjega nima vesoljni svet Zato se ni vdala v stričevo voljo, ki je, že slaboten in postaren, želel, da bi se omo- žila pred njegovo smrtjo in Ji je zdaj tega, zdaj onega izmed tistih nasvetoval, ki so mu bili po godu. Stric je bil že nejevoljen ln je pretil tako in tako. To Je doktor vse zvedel. Ker se je bal, da bi mu ne spodletelo, česar je čakal že tri leta, da bi namreč stric moje matere ne prisilil katerega drugega vzeti, je sklenil kaj takega nemogoče storiti To, kar je malo- pridnež naredil, se zgodi v naši deželi težko še kdaj. Pregovarjal je mojo mater, da bi se na tihem z njim poročila. Moja mati je bila preveč vestna ženska, da bi see bila temu koj vdala Ko je razvidel, da sam ne opravi ničesar, je dobil sa denar nekega malopridnega duhovna, ki ni hotel po-, znati svetosti svojega stanu in je bil zaradi tega po višji duhovski oblasti od službe odstavljen zaradi več pregreškov, ki so vsi izvirali iz pijanstva. Ta je moji materi skazoval, da tako dejanje v teh okoliščinah ne bi bilo niti zoper cerkveni niti zoper deželski zakon, če se le poroka čez nekaj let očito razglasi aU na videz ponovi pred svetom. Rer je doktor to obetal, je moja mati privolila in omenjeni duhovnik ju Je poročil. Pač se je moja mati jokala in grenke solze točila, ko je bilo to končano. Nekaj ji je menda v srcu de- jalo, da ta reč ne more srečnega konca doseči. Tudi se ji je koj zdelo, da se je'doktor, popred ves ljubezniv in prijazen, po poroki vidno spremenil. Pa revica je molila in Boga prosila, da bi vse na dobro obrnil in molitev ji je dajala upanje. Upanje — Upanje! Ne- lunnosti! — Od strani je sušala, da doktor Kaves, o katerem ni živ krst vedel, da je njen zakonski mož — da ta dok- tor Kaves ne živi posebno v strahu božjcm in pošteni čednosti, kar se ženstva tiče. — O, zakaj ni tega pred slišala! — In vendar tudi zdaj ni verjela, ni mogla ver- jeti! — Ko sta se sešla, kar pa je le malokdaj bilo, ga je vprašala, aU je to res ali ne. On je sicer tajil, pa ne veliko. In ko se je začela bridko jokati. Jo je pustil in šel. »Neumnica!« to je bila vsa tolažba, vse opra- vičevanje! V enem pogovoru jima je govorica prišla na sveto vero in na Boga. Iz nekaj besedi, katere je govoril, se ji je razvidelo, da nima nobene vere. Ko se je s stra- hom od njega obrnila, roki sklenila in zavpila: »Jezus, kaj bo s teboj!« se je zaničljivo zasmejal, vstal in šel, pozdravivši jo z lepo besedo: »Ti si neumna!« In vendar ga je rada Imela. Molila je zanj, mohla Je tačas in še potlej v drugačnih časih in še jaz sem moral z njo moliti žanj! í¿DOLШSKШSTлTEDNIK^ШTNIKi^vsakčetШ 15 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo TEHNa-MERCATOR Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča ENKRATNA PRILOŽNOST! Samo sedaj si lahko nabavite uvožene tranzistorje гз^ polovično ceno; vse vrste brivskih aparatov »Rß. MINGTON« pa za 10.000 starih din ceneje, v pošlo- valnicah »Tehnika« in »Elektro«. Pohitite in izkoristite to edinstveno priložnost. Vpliv Oktobra na nas; razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) Kakor je pomembna 50. obletnica Oktobrske revo- lucije, tako sta za Slovenijo in Jugoslavijo pomemb- na dva jubileja, ki ju letos slavimo, in to 30 let KP Slovenije in 30 let uspešnega dela, ko je stopil na čelo KPJ velika osebnost — tovariš Josip Broz Tito. Jugoslavijo in delavsko gibanje je vedno pre- veval duh internacionalizma in mednarodne delavske solidarnosti. Toda praktična borba za osvoboditev lastnega delavskega razreda in naroda je zahtevala, da KP kot avantgarda delavskega razreda izdela svojo lastno taktiko in strategijo politične bqrbe. Še odločUnejše za končni uspeh je bilo to, da smo lastnemu narodu odprli perspektivo njegovega raiz- voja, da smo uspeli izoblikovati pota politične bor be in socialističnega razvoja, ki je prilagojen našim specifičnim pogojem. Le na ta način je Partija na- šla skupne cilje s svojim narodom in le na ta na- čin je Jugoslavija in Slovenija izbojevala svojo re- volucijo in odprla perspektivo nadaljnjega sociali- stičnega družbenega razvoja. Da bi bila naša revolu- cija in narodna osvoboditev ter izredni dosežki v пакет družbenoekonomskem razvoju. Da smo našli sami sebe in svojo specifično pot družbenega razvoja, je velika zasluga KPS, njenega programa in KPJ ter tovariša Tita, ki je znal zdru- žiti nacionalne interese jugoslovanskih narodov za nacionalno in revolucionarno osvoboditev. Razstava, ki jo odpiramo, je sestavni del pro- slav, ki jih organizirajo politične organizacije širom po Jugoslaviji in tudi v naši občini. Njen namen je, da zlasti mladim skromno pokaže pomen Oktobra, delež Slovenije in Jugoslavije v teh velikih dejanjih. Še pomembnejša pa je razstava v tem, da pokaže, kako je Veliki oktober vplival! na naš nadaljnji poli- tični in družbeni razvoj. -mb OBIČNSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V LAŠKEM, MOZIRJU, ŠENTJURJU j ŽALCU Komunisti O delu in nalogah v soboto so bile na širšem celjskem področju kar štiri konferenceo bčinskih organizacij Zveze komunistov in to v Laškem, Mozirju, Šentjurju in Žalcu. Četudi so na vseh govorili o organizaciji Zveze komunistov v občinah, so večji del razprave posvetili aktualnim problemom gospodarskega značaja in družbenih služb, pri tem pa opozorili na lastno delo in naloge. Tako je v Laškem razprava o idejno političnih proble- mih reforme izvirala iz pra- kse. Pri tem so opozorili na nerožnato perspektivo rudni- ka, ki bo slej ko prej moral ustaviti proizvodnjo, še prej pa poiskati možnosti za pre- usmeritev v drugo dejavno.st. Kritično so ocenili subjektiv- ne ovire, da integracija treh manjših obratov lesne širo- ke še zmeraj ni iresničena. Ko pa so razpravljali o go- spodarskem gibanju v obči- ni, problemih šolstva itd., so med drugim opozorili tudi na tisto zasebno iniciativo, ki v nekaterih primerih ne osjra- ja v mejah osebnega dela in prizadevanja, marveč se kaže v nadpovprečnem stan- dardu itd. Na konferenci v Mozirju so izredno pozornost posvecili zaposlovanju in pomlajevanju v vrstah Zveze komimistov. ugotovili so, da je bilo dose- danje delo Zveze komunlstcv in ostalih organizacij preveč zaprto v lastne okvire in za- to razdrobljeno. Opozorili so še na veliko politično škodo, ki je nastala potem, ko so po vojni zgrajene sadP-ižne domove spremenili v razna skladišča in tako mladnn od- vzeli možnost za kulturno, prosvetno in družabno žn'ije- nje. Ni naključje, če so se na konferenci v Šentjurju naj- dlje zadržali pri nekat.Br^h vprašanjih kmetijske proi2;vod- nje, ki zajema 51 odstotka prebivalcev občine. Ugoto» so veliko razdrobljeno kmečkih gospodarstev ti obsodili tako imenovane :i tervencijske uvoze kmetijsfc pridelkov, zaradi katerih i bogatijo predvsem uvoa podjetja. Hkrati pa so izvo ne možnosti kvalitetnih pi delkov zelo omejene in st hijske. Zastavljeni рц ces specializacije kmetijsj proizvodnje spremljajo siali možnosti večjega vlaganja zasebno in družbeno proi vodnjo ter zastarela nazin nja kmečkega prebivalstva. Mimo dejstva, da v obdol ju med dvema konferencami Je strah pred odkritostjo upravičen? Ce se lahko v nekem ko- lektivu zgodi, da del njego- vih članov nasede lažem in neutemeljenemu govoričenju ter da išče zaščite pred tako opredeljenimi napakami izven svoje lastne delovne organiza- cije, potem se je prav goto- vo utemeljeno vprašati, kaj je z odnosi v takem kolekti- vu in kakšno je delo tistih, ki naj bi poskrbeli za to, da delavci ne bi bili v dvomih o delu organov samoupravlja- nja in vodstva organizacije. To pa je samo del pomisle- kov, ki jih je porodila odlo- čitev enajstih članov kolekti- va celjske bolnišnice, da v pismu občinskemu kotniteju Zveze komimistov povedo vse tisto, česar si v kolektivu ali ne upajo, ali pa namenoma nočejo. O problemu je raz pravljal tudi kolektiv gine- kološko-porodniškega oddelka, kjer je zaposlena večina pod- pisnikov in celo delavski Svet bolnišnice je našel čas za analizo finančnega stanja ljudi, ki so podpisali pismo. Zakaj, občinski komite ga je namreč odstopil vodstvu bol- nišnice, vendar ne z name- nom, da bi hotel opozoriti na ljudi, ki bi jih bilo zdaj tre- ba preganjati, temveč zato, ker je pričakoval, da bo za- deva sprožila resnejše raz- mišljanje o vzrokih dejanja. V svojem ogorčenju, da ne- kateri člani kolektiva bolniš- nice podpihujejo govorice, ki so našle svoje mesto tudi iz- ven delovne organizacije, pa bi bili odgovorna ljudje v za- vodu in člani organov samo- upravljanja skoraj storili "na- pako in se zadovoljili ^amo z obsodbo pisma in podrob- no razčlenitvijo položaja pod- pisnikov v delovnem kolekti- vu. Toda tudi v tem primeru je zmagala zdrava pamet in delavski svet je s številkami odgovoril na napisane obtož- be: v maju in juniku si vo- dilni uslužbenci niso razdeli- li nikakršnih nagrad — v pi- smu je govora o 10 milijo- nih starih dinarjev, pa tudi osebni dohodki nekvalificira- nih ljudi niso tako strašan- sko nizki. Najnižje povprečje je bilo v obdobju devetih me- secev 51 tisoč starih dinar- jev, najvišje pa — z dežur- stvi vred 274. Tudi pri razde- lljevanju stanovanj komisija ni upoštevala samo zdravni- kov. Od 53 stanovanj iz ob- dobja, ko so za te namene še im.eli denar, so jih 19 raz- delili med nekvalificirane de- lavce in tiste z nižjo izobraz- bo, 20 rned srednje strokov- ne kadre in deset med zdrav nike. In če smo v začetku dejali, da si člani organov samo- upravljanja verjetno le pre- malo prizadevajo, da bi svo- je volivce seznanili z razpra- vami in stališči delavik^;ga sveta oziroma upravnega od- bora, povejmo zdaj še to, dd se večina podpisnikov ne ude- ležuje niti tistih razgovorov, ki pa v bolnišnici vendarle so. če bi bilo zagotovljeno eno in drugo, potem verjetno tu- di laži in nepreverjenih govo- ric ne bi bilo. Ce pa bi se vendarle pojavile, bi bilo po- vsem jasno, da gre za zlona- merne in hote spletene očit- ke. VSAK MESEC NOV MEDNARODNI DANCING PROGRAM ob 23. uri, razen v nedeljo ZA DOMAČINE, IZLETNI KE, POSAMEZNIKE SKUPINE HOTEL CELEIA v Celju ob glavni cesti kar petnajst osnovnih or?;; nizacij ni imelo nobenega se Stanka s člani, so delegat konference v Žalcu očitali tí di mnogim organizacijam i kolektivih, da so se zaprle a plotove svojih podjetij. Poles tega so očitali občinskemi vodstvu, da je bilo njegovi delo preveč usmerjeno v n organizacijsko problematiko manj pa v vsebinsko. Kaži pa, da so s to konferenco prekinili razpravljanje o or ganiziranosti in da bo ta d«- lovni obračim bolj spodbuda za vse večjo aktivizacijo čla nov. Konferenca je precej svo jega časa posvetila financira nju šolstva, kar bo v prihod nje osrednji problem vsei družbeno političnih organiza cij, zlasti še v pripravah m referendum, kd naj bi odio čil o financiranju izobraževa nja v občini. ŠPORT— ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Celfsiki rokometaši Todijo še nekaj nedelj in prven- stvena tekmovanja v nogome- tu, v rokometu pa že prej. se bodo za letos končala. V slovenski nogometna ligi so tri moštva z našega območ- ja dosegla pet od šestih mož- nih točk. Zmagala sta Celje- Kladivar in trboveljski Rudar, medtem ko so Hrastničani kljub premoča zabeležili le remi. Rezultati: Celje, Kladi- var:Slavija 4:0, Svoboda:Ru- dar 3:4 in Hrastnik:Kovinar 2:2. Po nedeljskih oziroma so- botnih rezultatih so Celjani četrti z 11. točkami, Hrastnik sedmi z 8. in Rudar enajsti s 5. pikami. V naslednjem kolu bodo igrali: Rudar-že- lezničar, Ljubljana-Celje, Kla- divar in Mura-Hrastnik. V zahodni skupini conske lige je Zagorje utrpelo prvi poraz. Niz zmag mu je pre- kinila Izola, ki ga je prema- gala z 2:0. Navzlic temu so Zagxjrjani zadržali prvo me- sto, vendar je Tabor na dru- gem mestu z enakim števi- lom točk. V vzhodni skupini so se ne- deljske tekme končale tako- le: Olimp-Drava 0:1, Parti- zan-Velenje 0:1, Steklar-Bra- nik 5:1, Žalec-Peca 3:1 in Fu- žinar-šmartno 3:3. Na lestvi- ci so Velenjčani drugi s 13. točkami, Steklar 4, Šmartno 5., Žalec 6., Olimp 7., Parti- zan pa 10. V slovenski rokometni ligi je končno le prišlo do spre- membe na vrhu lestvice. Zdaj so Celjani zamenjala ekipo Ormoža, katero je tokrat pre- magal Piran s 17:13. Medtem ko so Celjani odpravili Dravo s 19:10, je Tržič premagal ve- lenjskega Rudarja s 16:10, trboveljski Rudar pa Ribnico s 13:7. Kot rečeno so na vr- hu lestnice Celjani s 17. toč- kami, sedmi je trboveljski Rudar z enajstimi in zadnji velenjski Rudar brez točke. Na republiškem kegljaškem turnirju za ženske dvojice sta tekmovalki štorskega Kovinar- ja-Partizana, Ludvik in Kranj- čeva zasedli četrto mesto s 790 podrtimi keglji. Odličen rezultat je pri tem dosegla Kranjčeva, saj je podrla 414 lesov. M. B. MALE — NOVI REKORDER Za zaključek letošnje atletske sezone je Rudi Male, član AD Kla. divarja, v hoji na 50 km dosegel nov državni rekord v času 4 ure 49 minut in 12 sekund Čestitamo! Zadnje sončne ure pred dnevom mrtvih so pretekli teden ujeli šolarji Svetine nad Celjem, da so kot vsako leto, obiskali partizanske grobove in spomenike, ki jih je v okoliških gozdovih kar precej. S seboj so imeli tudi cvetje za počivališča padlih borcev. šentjursko trgovsko podjetje Rescvna financira grad- njo nove blagovnice na Planini. Blagovnica naj bi bila dograjena že prihodnje leto, zato delavci hite z delom v teh, doslej lepih dneh. Z izkopi so že zaključili, zdaj vgrajujejo temelje. Foto: J. Sever Pod Škalcami v Slovenskih Konjicah raste novo na- selje individualnih družinskih hišic. Tod naj bi pote- kal nov del ceste Maribor—Celje, po katerem naj bi se vozniki motornih vozil izognili nepreglednmu ovin- ku, ki pelje zdaj skozi staro naselje. TEDNIK — Uredništvo m uprava Celje, Gregorćlčeva 5, poStnl predal 161 Orejuje uredniški odbor Glavni urednik TONE SKOK. odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal je kot »Nova pot«. »Na delo«, »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlk« (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pn Celju, Šmarje pri JelSatì to Žalec TEDNIK Izhaja ob četrtkih. Izdaja; CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propa ganda« Celje Tisk m klišeji: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Ona posamezne številke 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2 000 starih) din. polletna 10 novih (liiOO starih) din, tujina 40 (4000) Tekočf račun 507 1-1280 - TELEFONI Uredništvo 23 69. mali Oglasi in naročnine 31 05 ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20 09