List 23. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške nar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo karnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr.. za pol leta 1 ti. 50 kr kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 10 kr Ljubljani v sredo 9. junija 1858 Naj tudi jez povém: zakaj Kras vsak osrradil in kake breste nasadil t goličava i V 20. listu t. 1. na strani 157 pod naslovom: 5? Še klaverne hrastiće in gabre je očistil, na goličini je sèm ter tjè kak želod zakopal in pomlajeni gojzdič se nadepolno vzdignje. Ako hoćemo gotovo in brez stroškov Kras pogoj nekaj: zakaj je Kras p usca va?" se med uzroke zakaj je Kras ogolel, štejejo tudi pomanjkanja grunt 9 zditi, obcinst obernimo v last 9 lim to je 9 d S V tem duhu si upam jez Rocki Kras sam brez "HnMj J ^ "to ? J %) ť " "« - " J " r " J ~ e»----------Ve" v v r---J—---- nih bukev in prodaje na resilo („vendita verso ri- pomoci družbe v krátkém casu pogojzditi cuperaa pravijo pri nas Lahi). Po zelji slavnega gospoda barona Mert a i pn Res je, da gruntnih bukev ni povsod; al prodaje se morskega dezelnega poglavarja, so se vláni mnoge skušnje ktere so v vsaki primorski za pogojzdenje Krasa napravile. V S lu mu smo jelko in ? v bukve „notifike", zelod zapisujejo okrajni že davno vpeljane. Nasproti pa je moja misel: Krasa málokdo rna řešilo prodá", zakaj upnik vzame raji njivo, travnike ali vinograde, in ako kdo tudi kak krašk gojzd suši protila in ojstro zimo preživela ter letošnjo pomlad kupi in ga v posesti dolžniku pustí, ga brani ogulenja. lepo pognala. — V Roču smo mnogo jelk in borovcov borovec sejali ? , zestil, gaber in jesen na zagrajeni Kras lepo je vse izniknilo, in celó jelka in borovec sta 9 Ako pa upnik gojzd v posestvo dobi, ga sicer rabi 9 pa ktere smo iz gorenskih gojzdov dobili, lansko pomlad v v v ga nikoli ne oguli do puscave 9 soma njegov Poglaviti in po mojem prepričanji cd ini uzrok puščave na Krasu je občinstvo. ker se nadja, da bo sča- zagrajeni Kras nasadili, pa tudi nekoliko semena posejali. Tudi to lepo napreduje. 1 Res je, da sem drevju v lanski suši prilival, zato se ni posušilo; ojstra zima je le nektere popalila, v obče pa Poglejte pusti Kras od Komna do Tersta, in dalje do jelke in bori tako veselo poganjajo kakor na Krajnskem se v Lupoglavskih bukvah najde visoke Učke (Montemaggior) blizo Reškega morja in še In zakaj bi ne rastli? Saj dalje na Horvatsko, prašajte, jeli lastnina posamnih go- da je bil Pia vnik s šilnatim lesom pokrit, okoli R spodarjev ali pa občinsk svet, in zvedili bote, da je cela puščava občinsk ali srenjsk pašnik. Vidi se tu le sèm ter tjè kak hrastov, gabrov, žestilov germič; al 9 pa je po ustmenem sporocilu smrekov in borov boršt pott" blizo Buzeta v sredi Istre ste dve gorel jelki Na „Verh 9 jedna poltretji cevelj debela in primerno visoka; okoli komaj ozeleni spomladi germič, in že ga lačna goved in Ka st ve vidiš najlepše jelke, ktere so se iz gojzda pre-koza pobersti, in kar poleti ostane, ga pozimi člověk za sadile. V marsikaki goščavi najdemo jelko; al kmali jo kdo ogenj pořeže in celó korenine izkopa, ako ne poberem jez, bo pobral pa ces , to moram užiti, kdo drug. Tako se v ■ zaleze, izkoplje in presadi, pa tako tudi zatare. Kdor hoče jelk e presajati, naj drobné izbere, mesca svečana lepo godi blizo vasi. Na višinah dalječ od vaši imajo pri nas Ciči izkoplje, in v primerno zemljo presadi še nektere lepe gojzde; al vsako leto se sekaje više pomi S tem pa da bi terdil, naj bi vès Kras s šilnatim vsako bukev in gaber poderejo in v oglje spremené. drevjem zasadili; le sèm ter tjè se more to drevje gojiti .. • V. <■••• V • I« v t • 1 * i __1_____• _ 1 ___ ¥T _ __ 1 1 • ____V «•> 1 cejo, Gaber tudi iz štora mladike požene, pa spomladi jih živina omuli, in drevo ne more rasti ; bukev pa ne rodi vsako leto List drevje bo po Krasu bolje uspesilo, posebno pa semena 9 zestil (Riistenahorn) po moji skušnji vse drugo prekosi. in ako ga tudi naredi, in seme v zemljo pade in Tega vidiš izmed golih sten, okoli kterih ne vidiš mervice iznikne, ga večkrat suša zamori in prec je gojzd; ako pa zemlje, čversto rasti. Od kod nek lago dobiva? Med tudi ozeleni, ga živina pokončá in 9 ščava se širi. potepta, in žalostna pu- stěnami in pod stěnami dobi predel dobre zemlje. Sicer pa napreduje na Krasu vsaktero drevje, kakor učeni profesor 9 Gojzdnarja, razun cesarskih v Motovuni in v Klani ni nobenega; srenjski čuvaji pa še zabranjenih srenjskih so sami pervi tatovi nad pre- Hlubek dokazuje gojzdov ne povedanim lesom. branijo ; večkrat Zgor imenovane skušnje na ograjenem Krasu spet moje besede poterjujejo, ktere so in bodo: Ako hoćemo K s lesom diti, dajm kem oj part 9 to Da je Kras ogolel in da se ne more obrasti, vidi vsak 9 kdor ni slep ; krive tega pa so občine (soseske, srenje) je, Kr delimo ga! Naj to možje, kterim je pogojzdenje na razsodbo dano, resno premislij in no be no daslih bogato družtvo ga ne bode pogojzdilo. To iz večletne skušnje govorim, zakaj mnogo let se poganjam za pogojzdenje golega Krasa. Denarjev se bo toliko potrošilo, da bi les cenejši bil, ako bi ga iz rusov- V R 30. maja 1858 Urban Golmajer, župnik Letni zbor kmetijske družbe 8kih in amerikanskih gojzdov dobivali ; zakaj vsako drevesce bi moral z orožjem v rokah čuvaj posebej braniti; ako po- (Dalje.) dnevi ni mogoče ga uzeti, bo zginu ponoći inil V . možje sami uzeti bali, bi pa žene in cesar bi se in otroke pořezat poslali. Občinskemu Krasu nasprot stojé kraški lepi gojzdje v najgerjih pečinah, ki jih ima ta ali uni v svoji lasti. Leta 1855 se je pri nas vsakemu kmetu zavoljo cesarskega po- Potem je gospod Anton Podkrajšek, magistratni ekonom, o ljubljanske m mahu (Laibacher Moorgrund) govoriti začel. Ker njemu, ki je bil nepozabJjivemu očetu našega maha, rajnkemu mestnemu predstojniku gospodu Hradecki-mu * »ojila za 15 g old. Krasa v lastnino prodalo. Tega je T beseda V T čega v puscavi ; r ga moža. Naj bi ne bila glas upijo Vred. 136 - vedno na strani, vse delà na tem obšírném zemljišu naj bolj znane« je to, kar je o mahu povedal, res zlo važno. Zacel je popis z letom 1829, ko se je mah vper vic ob-delavati zacel, in ga je končal z lan ski m letom. Pre-dolgo bi bilo tù vse ponavljati, kar je gosp. Podkrajšek nam povedal. NaŠim braveom bo gotovo najimenitniše slišati, kakošna je sedaj ta zemlja, kjer je nekdaj le močirje bilo, in koliko rodi danes tišti svet, ki pred letom 1829 ni nie rodil? Da se je močirni svet na suho djal, in da so gospo-darji od vseh strani mogli do svojih delov, je bilo delà in truda brez konca in kraja treba. Ni se tedaj čuditi, da stroški za razne vélike in male ceste, ki so se narediti mogle, in za velike in male grabne, ki so se rezati mogli, od leta 1829 do 1858 znašajo 312,689 gold., ker večjih cest je narejenih dosilimal 23,388 sežnjev, štrádo nov 48,608 sež., velikih in manjših kanalov 64,920 sež., grab nov 430,149 sežnjev. Ce se prištejejo vsemu temu jse drugi stroški za mostove i. t. d., pride znesek od 359,047 fl. na dan, kterih je dosihmal treba bilo, da se je dognalo vse to. Kaj pa nese sedaj ta kapital, kterega je bilo potreba za osušenje močirja? Tudi to je od leta do leta prerajtal gosp. Podkrajšek in nam povedal, da brez tega, kar Be je za kurjavo iz šote skupilo, je mah v žitu, krompirji, iižolu, mervi in druzih sadežih od leta 1829 do 1858 do-liesel 1 milijon in 142,686 gold., ker vsako leto počez donaša obděláni mali okoli 67,000 gold. Ze v letu 1841 so přidělali reži 16,697 vagánov, ječní ena 1240, ovsa 11,333, ajde 11,501, krompirja 9610, fižola 5625, prosa 118 itd.; me rve in otave se pridela na leto za kakih 10,000 fl. vrednosti. Kolika še večja nadloga bi bila lani za živino bila, ako bi ne bili imeli merve iz ljubljan-skega mahu, ktero so kupovali celó Gorenci blizo Triglava! Hvala gré gosp. Podkrajšek-u, da nam je 29letno zgodovino Ijubljanskega mahu tako lepo popisal. Za njim je nastopil gosp. Andrej Malič, odbornik kmetijske družbe, in oziraje se na veliko hvalo, ki se po-slednje leta na Nemškem poje volej em u bobu (Lupine), je priporočil to zeliše tudi za poskušnjo našim gospo-darjem in povedal, da je družba naša 20 funtov tega semena po prijaznosti češke gospodarske družbe přejela in ga letos vsejala, in tudi gosp. predsednik Ter pine ga je vsejal. Ker je bilo v „Novicah" lani o volej em bobu veliko povedanega in se ono ujema s tem, kar je gosp. Malič nam povedal, zavernemo svoje bravce na lanske liste, in jim danes o tem le še to rečemo, da jim bomo ob svojem času tudi domače skušnje zvesto oznanili. (Dalje sledí.) Kakšno leto bomo imeli letos? Ne da bi hotel biti vremensk prerok; povém le, kar se more posneti iz nekterih prikazkov, ki jih nahajamo v naravi. Po teh prikazkih menim, da bomo imeli letos zlo toplo, če ne prav v roče leto. Nek angležk zvezdogled terdi, da na A n g 1 e ž k e m bo letošnje leto tako vroče, kakoršnega ne pomne noben člověk; živini na spašnikih bo vročina tako hudo déia, da svetuje, naj bi ji gospodarji napravili sèm ter tjè stréh v zavetje. Tudi na Nemškem mislijo, da bo poletje zlo vroče. Pri nas utegne tudi taka biti ; praznik sv. Rešnjega telesa se je začel s hudo soparco. fn od več straní slišimo, da žev zlo zgodaj letos toča bije. Ce bo pa res, kar prerokujejo od velike vročine letošnje, kaj naj nam to pomaga? To, da se kar je moč varujemo škode, ktera rada pride z vročino. Star pregovor je: Ako je leto silno vroóe, Dá rado grom in mnogo toće. Ako se je tedaj bati, da bo večkrat střela udarila v po hi štva, dajmo jih z a va rovati f asekurirati), da se ne bomo kèsali prepozno. Kdor še ni asekuriral svojega pohištva, pa tudi drugega blaga, zvé lahko pri kakem svojem sosedu, kje so take asekuracije; graško pripo- ročajo „Novice* vsako leto in so jo priporočile tudi letos v 12. listu. To je pervo. Drugo je, da bi z a va rovali tudi poljske pridelke pred škodo toče; v Terstu so tudi za to asekuracije. Naj bi to oboje resno prevdarili naši gospodarji po vseh slovenskih deželah! Napáke slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Na pol z lož ene besede, to je, ktere so le samo v nekterih sklonih sostavljenke, v nekterih pa ne. Semkaj spadajo : a) Zloženke s čislom: „poI." Stari Slovenci so djali: „po lun oš ti je, po lunošt" = mitternacht; tako so-stavlja časi nekoliko druzih narečij še zdaj. Pri nas pa čislo: „pol" k sebi jemlje ime v rodivniku; zatoraj take besede v našem narečji prav za prav tudi n imaj o imenovavnika. Nemec pravi: „es ist mittag, mitternacht"; a mi: „poldne, pol noči je", tudi: „poldan (gorenski), pol noč je"; v rodivniku: ,,do poldne, (po ld ne va), do po In oči", tudi: „do pol dan" (gorenski) v pomenu : vormittag; v dajavniku: „proti poldnu, poldne vu, polnoci"; v mestniku: „o poldne, polno či" (prav za prav : „o poli dne, o poli noč i"), tudi : „o p o l d a n" (gor.); v storivniku: „pred poldnem, poldnevom, polnočjo." Ravno tako se rabi: „pol leta, pol mesca" (ne: „polomesec!"); še celó: „pol hleba, pol vedra" i. t. d.; primeri izgled: ,,s pol hlebom ne prebom." \ridili smo, da v slovenskem beseda: „pol" ne jemlje věznice, da se tudi ne sklanja ; ampak sklanja se le ime, posebno v dajavniku in storivniku, in samo takrat je vsa beseda gotova sostava. Tù pa ne bodi rečeno, da pisar naj vselej tenko gleda in tehta, kdaj bo pisal: „polnoci, poldne" vsako besedo posebej, kdaj obe za eno; tù se ta reč le razlaga, kako je prav za prav. — Sliši se celó: „poldne, p old n etau, kar pa ni, da bi se posnemalo ; vender se učimo tudi iz tega, da čislo : „pol" ne jemlje veznice: „o", ki so jo začeli, menda po nevednosti, v pisanji neslovanski rabiti, kakor kaže. najpervo Cehi, ki imajo mnogo tacih sostav, na pr. ,,po-loobnažený = halbnackt, p o 1 o o b lý = halbrund itd.: pa vender govoré tudi še staro besedo: „polu" na pr.: poloubratr uz halbbruder (stiefbruder), poloubotazz: halbstiefel, p o 1 o u k r u hu = halbkreis ; nektere delajo celó brez veznice, kakor: „p o l h u b e k" nr halber mund. Cehe so posnemali Rusi, pa le redko redko, na pr. „poloumje." Stara in tudi nova slovens čin a, dalje polsko na-rečje, ako je Linde***) porok, in tudi serbsko narodno slovstvo nikoli nima neslovanske veznice: ,,o.4- Mi v nekterih namerah še drugače govorimo, na priliko „pol od pol hleba" = !/4 laib (Lašč.); „po poli sestra" itd. Čeravno: „poldne, polnoci, pol leta44 itd. prav za prav niso skozi in skozi sostave, vender se jemljó v stalo sostavarn, še le iz njih narejenim, na pr. „dopoi-danji, po ino čni"; zato je prav zložena beseda: „pol-letj e" zn halbjahr. __L li ■ -i i tm ■ i ■■ i —— — — ■ ■ ■■ *— ■ ■ » • *) „Polu44 je stari rodivnik. Pis. **) „Pol44 je v naših sostavah dostikrat prav za prav stari mestnik: „poli44, ki ga sèm ter tjè se rabimo, kakor: poli ene44 itd. Pis. ***) Imel sem pred sabo natis iz leta 1811. Pis. 1Ï9 Vprasanje pa je, kako naj bi narejali učenim rečem nekem obzidanem borjaču majhna osmerovoglata kapela s take besede, ktere so v druzih jezicih sostavljene s čislom srednje visoko kupio ravno nad krajem, iz kterega se je .Dol" in ktere tudi pri nas morajo biti, na pr. „halb- Zveličar naš štirideset dni po svojem veličastnem ustajenji ' * - ... - « . . . • 1 I • •■ « • V 1 , V. kreis?" Veznice : r> 0 ne gre jemati, u ker vidimo 9 je čisto neslovanska; rodivnika: „polu" pa tudi ne je pri nas uže iz navade. Menil bi, da take sostave 9 da ker ako se jih ni ogniti 9 naj bi se narejale brez veznice, ker ne samo naše, ampak tudi se dru ira ts narečja tako delajo proti nebu uzdignil in pričo svojih aposteljnov v nebesa sel Kapela ta je sedaj lastnina nekega Turka, ki jo pa rad vsakemu odpre; pa se vé, da mu je treba kaj darovati. Z enim ali k večjemu z dvema piastroma, to je, s pet 9 do 10 krajcarji je zadovoljen. Brez obotavljanja grémo posebno tedaj, kader se „pol" sostavlja s tako besedo, Iiaravnost v tolažljivo svetišče, ki spominja na poslednji ktera kaže čas ali število; pa tudi celó, ako beseda 9 S ktero je zloženo čislo: 99 pol" 9 števila ne kaže. Iz°* « _ polnoči; poledne (čsk.); p o 11 or a zz anderthalb (rus.), njeno kapelo, ki je pa popolnoma prazna. Vsred tega sve ledje perve verste : „p o 1 d n e, pred p o 11 e t o m 9 hip Jezusov na zemlji, na dobrotljivega Gospoda, ki je šel pred nami k Očetu pripravit nam stanovališče v hiši Očeta svojega — v tolažljivo svetišče, pravim, namreč v ome 9 pol se dma (rus.); po id nie (polsk.), poídziesiata" tišča se vidí v majhnem" čveterovoglatem, z beiim mar (polsk.) itd. Izgledje druge verste : ,, polko nj"? T halbpferd morjem lepo oklenjenem prostorčku živa skala, na kteri je učlovečena beseda Sin Božji ko je aposteljne 1V/V.JW ' - 77 1 ---- J J --r utiu v 1/ttiiu Mvoi/uu - uni uu/iji - niai ^ i\vr ju ujiuoiujjni/ (slovenski ). Pravil mi je nekdo, da Slovenci po enih krajih blagoslovljal in se v nebesa uzdignil. Še se vidi stopnja leve tudi pravijo: „polmesec, p o Ik ép a zz halber klumpen, noge v terdi skali, in vsak verni kristjan poklekne pred _ ^ 1 L .. « i «v^l^/vn^vn U Al! i rk rna ? noi h\ OŠ* • -___ v_____■ • _____ 1 1___ ___Y ^ ±9 r-4 _ » _ 1» polbrat, poises tra." Alije res? Kdor ve, naj bi se oglasil. poíchiop Dalje: u „polhubek (čsk.); poibrat (polsk.) ein verschnittener (polsk.). Celó stara 9 jo pobožno poljubi in spodobno počasti. So pa tudi kterih perva in menda edina misel in skerb je, ime slovenščina, pa menda le v pismih novejše dobe, čerkati ima: „polkružije u : halbkreis (Dobrowsky). (Dalje sledi.) 'i* njo, taki svoje in priimek v kapeli kam na beli zid zapisati in na- kolikor more člověk doseči, je cela 9 zakaj visoko 9 kapela polna takih nespodobnih napisov, namreč imen in priimkov evropejskih praznih nečimernežev. — kakor sem malo prej omenil, popolnoma prazna; ne altar ja Kapela je, Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah ne kakošne druge priprave ni v nji. Kdor hoče tedaj tù letu 1857 Spisal Mihael Verne XXXIV. sveto maso brati, mora prenesljivi altarcek seboj prinesti, kakor neki Francozi, ki so belo nedeljo presveto nekervavo daritev tii obhajali. Ko sem pervikrat na to sveto goro šel, mi ni bilo ^ Od nekdanje šamote sv. Pel agi je do verha gore je veliko mar, se v daljnost okrog ozirati, ampak ogledoval le se malo korakov. Na verhu oljske gore, ki je precej Bem skerbno le zgorej popisane spominke. Sedaj pa sem širok, stoji nekoliko turških pohištev in revnih koč z ma- se jel na vse kraje radovedno ozirati. Na oljski gori ampak tudi za homedansko mošéo m precej visokim minaretom pa vse ima clovek obilo ------------ ------- ... r----j .......... —-----------7 pase ne samo za , UI11JJUIY IUU1 đJ vkup je le v slabém stanu. Vsred tega revnega sela je na notranje čutje. Na zahodili strani sem imel nesrečno jeru V f OC1 Anastazi Gr tin, ki je přestavil nekoliko slovenskih narodnih pesim v nemški jezik, ima na 57. strani eno, ki se ji pravi: „ein friedfertiger h err", in zadaj v opombi k tej pesmi stoji: „polkonj44 halbpferd. Nemški verz 9 v kterega ta beseda slazi, je tak-le: „leh komme her vom neunten land, Ein volk, halb mensch, h alb pferd ich fand." Zdaj pa sam ne vem, ker te pesmi v slovenskem nikjer nisem mogel dobiti, ali je v originalu res: „polkonj" 9 ali je gosp. přestavlj avec napek razumel? Tudi je mogoce, da tisti, ki je to pesem ljudstvu iz ust zapisal, morda je sam prenarejal in popravljah Kdor jo ima, naj bi jo dal natisniti, ker je iz več ozirov zeló branja vredna. Pis. *•) V 18. listu „Novic44 piše gosp. Levstik o zlaganji s pred logi, da se govori po Dolenskem : „p redj uznik uz gabel zalemsko mesto pred seboj, ki stoji tiho in brez vsega šuma v svojem žalem ozidji in na svojih slovečih rr • v t * r i c i h, kakor da bi se sramovalo bogomora in zaverženja svojega. Dalje proti zahodu so se mi kazali goli, pusti, skalo- viti hribi judovski noter do krasne planjave saronske, in ko bi oko neslo, bi bil vidil tudi srednje morje. Tu sem iskal z očmi pri in na raznih hribih starodavne, pa dobro znane terge in mesta, ali marveč njih razvaline, kakor Emaus, Mo din itd. sto 9 — Obernivši se bolj proti jugu, vidim sto in res da golih, opaljenih, nerodovitnih gričev brez drevesa in brez germa, ki pa pri vsem tem okó vendar le razveseljujejo. Tu je dolga prijazna terebintska dolina, vedno jasno obnebje nad svetim Ivanom v hribih 9 Bet frûhstuck, po Gorenskem pa: „predpoldnica, predkosil- lehem s svojim svetiščem, in dalje proti jugu — Hebron; nic a." Zraven besede: „pred ko silnica" stoji opazka slav. na levi pa bolj proti izhodu starodavni spominek serda Bož- namreč m e r t v o morje v široki in dolgi dolgi do- vredništva, da ne vé, ali je znana ta beseda Gorencom. Za besedo: „p r e d p o 1 d n i ca" nisem porok (morda je kakemu drugemu iz Gorenskega znana?); beseda: „p r e d k o s i 1 n i c a" je pa navadna po vsem Gorenskem, posebno od Kranja do Bleda. Poljancom, to je, prebivavcom okoli St. Jurja in okoli jega 9 liiii, ki je bila nekdaj najrodovitnisi in najlepsi del kanaanske dežele — in vse to obuduje sto in sto ganljivih spominov in milih čutljejev. Ko se ozrèm proti izhodu, imam precej Kamnika je menda ptuja. V Lučnah, blizo Polhovega gradca pred seboj Betfage, in o podnožji gore, malo dalje ko na pravijo: „predkosile c." 99 Pred ko silnica" in „pred zabodni strani j eru za 1 ems ko mesto, slovečo B etan ij o z Lazarovi m grobom; dalje na levi skalovito, gorato, strašno puščavo, ki jo je Odrešenik naš s svojo nazočostjo kosil ec" pa nima ne na Gorenskem ne v Lučnah tega po-mena. kakor bi se utěsnilo povzeti iz spisa g. Levstik-ovega pa saj on ni besede zavolj pomena navodil, ampak v izgled zlaganja s predlogom „pred." ,,Pr e d k o s i 1 n i c a" na Go- ill s svojim štiriclesetdanskim postom posvečil, pod njo pa renskem in „predkosilec" v Lučnah (in morda se kje dru- krasno nekdaj skerbno obděláno, cvetečo planjavo z ime- god?) známi jed, ki se daje tericam pred kosilom uže ob štirih ali petih zjutraj. Terice navadno kosijo V se le o po Id ne, popoldne pa ju žnaj o, pa zato že ob osmih al pol devetih zjutraj mal c a j o. Josip Novak. nitnim mestom Jeriho, ki je pa tako popolnoma zginilo, da se komaj še kraj pozná, na kterem je stalo; unikraj te lepe ravnine visoke gore ka mni te Arabije, ki se v Dostavek vredništva. Predkosilnica je res tudi znana v velikem polkrogu delec od juga proti severo-izhodu vlecejo Vodic a h in njih okolici, kjer se najbolj z lanom in predivom pe- in domovino nekdanjih Amorejcov in lloabitčanov od V m m « m » « te ^ • b « « • • V a a«« a/ 4/ kanaanske dežele delé, in njih odrastke Abarim in Nebo; cajo, za predpoldnico ne vejo. Neki Yodican nam je pravil, da kosilo ni jed o pol dne, ampak pri tericah sledijo jedí takole: predkosil nic a je perva jed zjutraj zgodaj, po kteri sledi kosilo, potem do poldne še m al c a, o poldne j užina, po poldne spet m al c a in na večer v e če r j a. in blizo teh imenitnih hribov dobro obrasceno strugo slo-veče, z Gospodovim kerstom posvećene reke Jordan, in zgornji konec mertvega morja. — Obernivši se poslednjiě na severno stran, vidim visoke efrajmske gore z grobom preroka Samuela, in lego starodavnega slovečega Gab a ona, in Masfo ali Bir, kjer sta Jožef in Marija po dvanajstletnem Jezusu popraševala, in Betel, ki spo-minja na Jakobovo lestvo in na Jeroboamovo zlato tele, in v mislih še marsikakošen zanimiv kraj proti Samarii. Vse to se vidi iz verha oljske gore, ker je visokejša ko ostali hribi, ki Jeruzalem obdajajo, dasiravno menda ni veliko cez 4000 cevljev visoka. — 0 koliko lepih razve-seljočih spominov obuduje razgled iz té svete gore! Vès sem se zamislil tii v starodavno zgodovino, in bilo mi je, kakor da bi vidil še pred seboj Abrahamové šotore in velike cede; in njegovo slavno zmago cez sovraznike, ki iso bili Lota in sosede njegove oropali; in Melhizedeka, ki mu naproti gré in živému Bogu za važno zmago kruha in vina daruje; in spet Abrahama v Hebronu, ki poslance Božje pod košatim drevesom prijazno gosti; in po-stamo Saro, ki se za vratmi smehlja, ko Bog možaku terdne žive vere sina obeta, in popačene mesti Sodomo in Gomoro, ki ji ogenj spod neba sožge in zemlja požre in voda za vselej zalije — in tako dalje vse do Kristu-jsovih časov, ali marvec do Tita in strašne pogube jeruzalemskoga mesta. V ogledovanji Jozaťatove doline, . verta Getsemani, oljske gore in njenih spominikov, in v sladkém za-mišljenji v starodavne čase porabimo celo dopoldne, in treba je bilo se domu verniti. XXXV. V Jeruzalemu nimajo, kakor tudi v Itálii ne, lepega obreda, da bi véliko saboto zvečer ali veliko nedeljo zju-trej ob zori ustajenje Kristusovo s posebno svečanostjo ob-hajali, kakor je pri nas navada. V cerkvi ni bilo tedaj ničcsa zamuditi, in zato nas pelje verli pater Andrej popoldne na goro S i on in na južno stran mesta, da bi, kakor smo dopoldne na izhodni strani mnogo imenitnega vidili, tudi to stran in njene zanimivosti ogledali. Naprej grémo v cerkev sv. Jakoba, ki stoji na tistem kraji, na kterem mu je dal Herod glavo odsekati. Znano ti je, da je bilo to Judom jako všeč, in da je dal Herod, lim še bolj ustreči, tudi Petra vjeti, in ga v terdi ječi uklenjenega skerbno varovati,' da bi ga po velikonočnih praznikih umoriti dal, kar mu je pa spodletelo, ker je Bog Petra po angelji iz ječe otel. — Cerkev svetega Jakoba ni ravno velika, pa je najlepša in najbogatejša v Jeruzalemu. Poleg cerkve, ki je bila te dni vedno polna pobožnih armenskih romarjev, je velik terden samostan, pred cerkvo pa čez ulico za visokim zidom nek vert, na kterem raste nekoliko palmovih, pa tudi druzih visokih dreves. — Dasiravno pa je cerkev razkoljniških Armencov, berejo vendar tudi katoliški frančiškani sveto mašo v nji, pa le na svetega Jakoba dan. Sploh so armenski razkoijniki, dasiravno mogočni in bogati, priljudniši in mirniši ko gerški. Od tod grémo skozi sionske vrata iz mesta na drugo polovico gore Sion, ki jo je cesar Eli Hadrian, ko je po Titu strašno razdjano in popolnoma razrušeno jeruzalémsko mesto spet zidal, nevém zakaj, iz mestnega ozidja pustil. Tù vidim na enkrat, kar bi ne bil misli! in česar bi se ne bil nikdar nadjal, namreč zgotovljen je M i hé ove prerokbe. Prerok Mihéa (cap. HL v. 12) pravi namreč: „Sion quasi ager arabitur" — Sion se bo oral kakor njiva. In res zagledam naenkrat nekega Mahomedana, ki je na Sionu njivo svojo oral. Drevó njegovo pa je bilo zlo okorno in tako, kakoršno je rabil mende že Noe, namreč nekak zakrivljen, kar nič obtesan ali uglajen kos debla mlađega — ali znabiti veje kakega starejšega, že odraščenega dre-vesa. Na pervem daljem koncu tega krivega lesa, skorej bi djal poléna, sta bila uprežena dva volička, toliko da ne brez rogov, kakoršne sem v teh krajih povsod vidil; zadnji konec pa je deržal orač v rokah. Tudi jarm ni druzega ko precej dolgo, popolnoma ravno poleno, in volička sta dalje saksebi ko pri nas. Kamb ne poznajo okrog Jeruzalema, ampak voli so z vervjo okrog vratu uklenjeni. V krivini drevesa tiči nekako železo, ki ni ne čertalo ne le-mež, in ki zemlje ne reže in ne prebrača, ampak le nekako razrija. Da se dá s takim drevesom le v lahki rahli zemlji orati, lahko vsak vidi. Na Sionu pa je zemlja res rahla in veliko černejša ko na oljski gori, kjer je nekako belkasta. Gora Sion je bila nekdaj naj zanimiviši in tiaj lepši del mesta; posebno pa je bila ta polovica Siona cvet Jeruzalema. Tu je stal grad starodavnih Jebuzejčanov, ki ga niso mogli ne hrabri Jozue, ne v naslednjih stoletjih enako hrabri sodniki vzeti — in Davi do v kraljev dvor in mnogo mnogo krasnih veličanskih poslopij. Pa vse je zgi-nilo — terma slepih nehvaležnih Judo v je vse pogubila. Dandanašnji stoji tù le še dvoje poslopij, namreč stanova-lišče nekdanjih vikših izraeljskih duhovnov, v kterem je ob času Jézusové smerti tudi Kajfa stanoval, in zanimivo sveto poslopje, v kterem je Gospod naš poslednjo večerjo imel, in nam lastno telo ali meso in kerv v podobi kruha in vina v dušno hrano milostljivo zapustil. — Pa ne tega ne unega ni več, kakor je nekdaj bilo. Strašna občna poguba Jeruzalema pod Titom je zadela vse mesto, in brez dvoma ste bile tudi te dvé poslopji razdjane kakor druge pohistva, dasiravno nekteri terdijo, da sveto večerjališče (Coenacu-lum) se je po posebni previdnosti Božji med rušo in razva-linami bližnjih poslopij nepoškodovano obranilo. — Temu pa naj že bo kakor hoče, kraja, ki se ko nekdanje večerjališče in ko Kajfovo poslopje kazeta, sta gotovo resnična, in meni je to zadosti. Pervi kristjani, ki so iskreno skerbeli, spomin vsake stopnje Kristusove zvesto ohraniti, so skerbeli gotovo tudi, da se ni spomin teh dveh v zgodovini Jezusovi toliko važnih krajev zgubil. V večerjališču so se apo-steljni pogostama shajali — tù so svetega Duha přejeli. Kako bi bili mogli tedaj ta sveti kraj zanemariti in poza-biti? Pa tudi njih učencom je bilo večerjališče prevažno, ko da bi ga bili pozabili. Gotovo so se tudi pervi kristjani tù pogostoma shajali, Zveličarja svojega molit, Bogu sveto ne-kervavo daritev darovat, kruh lomit in presveto rešnje telo prejemat. Zato so brez dvoma po pogubi Jeruzalema ta sveti kraj, kakor hitro je bilo moč, spet odkopali in osnažili. — Cesar Konstantin je dal čez večerjališče cerkev sozidati, in odslej ni bilo več mogoče, da bise bil ta sveti kraj pozabil. 0 križanskih vojskah je bilo to svetišče pod varstvom korarjev svetega Avguština. Novi pridobitelji svete dežele, Mahomedovi nasledovavci, pa preženejo leta 1244 omenjene korarje, in svetišče ostane skorej sto let brez var-hov. Leta 1342 pa ga dobé s pomočjo in po prizadevanji San ci je, kraljice sicilianske, verli frančiškani v svoje var-stvo in ga ohranijo z veliko težavo do leta 1551. To leto pa pride ne le večerjališče, ampak tudi samostan franči-skanski nekemu turškemu svetaku ali Santonu v roke, in je še dandanašnji v rokah turških posestnikov, ki ga no-čejo po nobeni ceni kristjanom odstopiti. Je pa sveto večerjališče velika soba v pervem nad-stropji nekega poslopja zunaj Jeruzalema na goli polovici Siona. Ta sveta soba je dobro pobeljena, pa čisto prazna ; ni ne altarja, ne križa, ne kakošne druge cerkvenc priprave v nji. Nadstropje tega svetišča, v ktero pelje iz dvorišča posebna stopalnica iz belega kamna, podpirata in nosi ta dva debela stebra. Vštric te sobe je častiti Davidov grob, ki ga pa Turki kristjanom ne dajo viditi. Enaka je bila s poslopjem vikših duhovnov, ki mu navadno Kajfovo poslopje pravimo. Jeruzalemskega mesta nemila osoda zadene tudi to krasno poslopje, pa verni pervih stoletij skopljejo ta zanimivi kraj iz ruše in podeitin in sozidajo na njem cerkev v spomin, da je tù Sin Božji strašno zasramovanje terpel, in da je ravno tù Peter Go- apoda in v • telja svojega třikrát zaporedoma zatajil V Kranjska namreč je vedno spadala pod akvilejske patriarhe. derta pa lednjih vojskah in nemirnih časih je bila cerkev ta po- Tudi cas luteranstva na Kranjskem ni toliko na dolgo raz- širjen, kakor se je terdilo doslej. In tako še mnogo; komaj bi kdo preiskoval, kako bo posiljene zmote poravnal, ko bi raji bolj temne straní pojasnoval, ali najdeno v red deval. kmali vnovič sozidana. Dolgo dolgo časa je bila lastnina katoličanov, poslednjič pa so razkoljniški Armen-čaui katoličane spodrinili in se cerkve polastili. Katoličanom vendar pravico pustili, binkoštni pondeljek po latinskih običajih službo Božjo v nji opravljati v spomin prihoda svetega Duha nad aposteljne, ker ne morejo tega so pa 5. Str i don, rojstni kraj sv. Hier onima. Med cerkvenimi učeniki si Jugosloveni sploh smejo spomina v svetem vecerjali • v v obhajati je sveti Duh nad postelj pr • v sv. Hie roni ma šteti za svojega; v teh stranéh je bil , v teh stranéh je preživel svojo mladost v Akvileji, S ion Razun omenjcnih popolnoma gola dveh poslopij je veliko ob V • polo poln gore ruše rojen na strani so tudi obernjeni mnogi njegovi listi, zlasti starodavnega Jeruzalema. Prazno pa vendar ni to polje Res da živih ljudi ni na njem; toliko več pa je mertvih čani, ali kakor v teh krajih pravijo 9 zakaj tù imajo katoličani, La tin ci, Gerki, Armenčani z eno besedo, vse kristjanske stranke, i Kofli Sirijani, protestanti in še celo Maho tudi dva v staro Emono. Rojen je bil v Stridon u, mestu, ki je bilo na meji med Dalmacijo in Panonijo. Samo: k j e je bil ta Stridon? Istrijani ga devajo v svojo Zdrenjo, ki je blizo Opertega; Stajerci in Horvatje ga išejo v Stre-donu v Medmurji, ker je tudi v njih soseščini ga ; Dalma- tudi ne dajo radi spod sebe, in kakor Farlati medovi verni lastne pokopališča, ki so pa vse, razun pro testantiškega, ki je obzidano, popolnoma odperte in nikakor zavarovane. Katoliško je obzidano le pri tleh za mejo, da jih ne morejo razkoljniki spodrivati, in da jih saj po smerti v miru pusté. tinci pa (lllyricum sacr. tom. I. stran 200) piše, ga stavijo nad i z v i r j e K e r k e. Vsakteri bi ga radi imeli za se. Kakor pa je med popisom bosanskih starin v „Arkivu" (str. 153) omenjeno ob kratkem, ga Bosnaci tudi sebi prilastujejo, in (Dalj sledi.) pravijo, da je stal na mestu sedanjega Steržana; Ster- pa je kraj višje od lllevna blizo Kupresa. Rekel bi skoraj, da bi ta kraj pred utegnil biti stari žan Jezikoslovne in z^odoviriske reči. Spisal P. Hieingcr. Stridon, kakor vsakteri drugi. Rimskih starin namreč se po besedi „Arkiva" ondi ne pogreša; nahajajo se grobi s (Konec.) 4. Krajna in Krajnski nadškof Andrej. Za Krajno ali Kranjo se preganjamo, kamni in napisi, in rimski denarji; in če se razvaline ne poznavajo v posebni svetlobi, se mora pomniti, da je bilo mesto razdjano po Gotih. Kar pa lego tega kakor da bi bila ena sama na svetu, pa jih je več. Dolenci imajo svojo Krajno, pa ne „suho Krajno", ktere ondi nihče ne ampak samo Krajno, kakor terdi rajnki gospod Žemlja. Pa imajo tudi Dalmatinci svojo Krajno, namreč kakor terdi dr. Rački je utegnil kraja zadeva res prav biti na panonski in dalmatinski meji; ne more se to lahko terditi ne od istrijanske Zdrenje ? ne od medmurskega Stridova. Farlati na omenjenem mestu im e n u j e i primerja da bi Stridon utegnil biti Sidrona, ki je pri zemljopiscu Ptolomeji imenovana (lib. II, c. IT); in Si- primorje med Neretvo in Cetinjo, drona, ki jo ta zemljopisec stavi pod 43 1L ,,Arkivu stran 260); in imajo Arbanaši svojo Krajino med Skadarskim blatom in jadranskim morjem, kakor piše J. Kukuljevič („Arkiv" stran 345), rekoč: „Grad Bar 0 daljave in 4472° širjave, zadeva ravno v tisto stran, in tudi imeni se stri-njate zadosti dobro. Pa tudi sedanje ime S ter žan ni preveč razloceno od starega Stridona 9 kterega kaže zmiraj bolj (drugač Antivari) u tako nazvanoj Krajini. Kaj bomo zdaj naredili s svojo Kranjo ali Krajno? Jez ne rečem ne černe ne bele, ampak le to pri V ze v stavim: Zdaj je rešeno vprašanje, ki se je pretresalo basclskih, dunajskih in ljubljanskih časnikih, tudi vláni v Novicah« (stran 310): Kdo je Andreas archie pis-co pus Cran i en sis ali Cray nie nsis, ki se nahaja v iskati v Dalmacii, kakor pa v Istri ali Panonii; saj beseda sv. Hieronima, ki sicer ni zadosti jasna, vendar nar bolj sega na Dalmacijo. Zdelo se mi je zadosti tehtno, omeniti to drobtinico iz „Arkiva", in pristaviti nekoliko dokazov, ki se drugod na 95 hajajo za to menitev, da je stari Stridon stal v se danji Bosni. listih papeža Siksta IV. do cesarja Friderika IV. leta 1478, s pristavkom: „orátor tuus?ť Je Andrej, barski nad- pred Turci, ko se je pobegnil škof i z Krajine, ki je Mahamed II., turški car, bojeval z Jurjem Skenderbegom, in je po tega smerti leta 1477 vzel Skadar, Drač in druge arbanaške gradove. Sprejel pa ga je cesar Friderik, kakor Kratkocasno berilo. Boljarka. in i - (Konec.) , : Ljubosumnost je šlepa. Boljarka ni pomislila, da njeni so se drugod tudi sprejemali ubogi pregnanci, in ga je moz in sin ravno tisto ime imata, da oba jednako oblačilo rabil za svojega poslanca ali poročnika („orator" je po- nosita. Mati je omedlela, ko je sina spoznala. Precej časa je Ko rocnik v cerkveni la(inscini). Na Kranjskem pa sicer za tega nadškofa Andrej a ni prostora ni kjer. terpelo, da se ni vedilo, je li živa ali mertva V Akvileji namreč je leta 1464— 1471 namestoval An- zopet nekoliko opomore, je kakor nora po tleh se kotala. Cez drej škof Ferentinski, leta 1471 —1491 je bil patriarh nekaj časa se toliko okrepča, da se strašnega uboja spomni. si pa Marko i. Barb o kardinal ; v Ljubljani je bil leta 1463 Sedaj pov m o z kako jo je ljubosumnost zapeljala » do 1488 Ž i g m u n d L a m b e r g a r, ter iii v Terstu pa leta ga prosi, naj jo usmerti, da kaznuje hudodelstvo. Al smert 1452 do 1487 škof Anton II. Goppo, in v Pični leta 1468 bi bila končala vse bolečine v ipu Dmitar s tem ni bil do 1490 škof Pa s kas i; za druge škofe pa Kranjska ne zadovolj vé tišti čas sploh pa za kacega svojega nadškofa ne do Michaela bar. Brigido. „Ne, ti moi ne i rece on ti nisi tolike milosti vredna V • veti, da vsaki dan umerješ tisučkrat 9 ti tej priliki smem potožiti 9 da zgodovina naše kranjske moraš živeti, da prckolneš vsaki dan uro svojega rojstva 9 V se toliko boriti s temotami časov, marveč z ti bodeš živela, da delaš pokoro za tugo in nesrećo zemlje se ni ma zmotami, ki se po sili v rivaj o va-nj o. Tako se po jo na me navalila." 9 ki si vseh stranéh še piše: „Kranjska je bila združena s Koroško, Bolja dokler ni prišla pod Avstrijo." In vendar je bila večkrat njegovega združena z Istrijo in Fuilanijo, kot s Korotanom. Enaka Razvaline zapové, da se žena njegova v samotno sobo grada na kamn skali vsred Donave zapre tega o* to r a d a, kar se tiče Solnograških škofov, tudi Cirila in Metodja ; dan današnj „Babaka" imenovanega. se V se vidij 9 Boljarka cisto sama i locena od celega 182 sveta în zapuščena od vseh, je naposled obnorela. Hlapec, ki ji je hrano nosil, je bil edini clovek, ki ga je vidila, pa še ta ni smel ne besedice ž njo pregovoriti. Vse to ni moglo omehčati boljarja, da bi ji bil le količkaj njene pokore prizanesel ali olajšal. Zdelo se ji je vsaki večer, da pri studencu pod lipo Dmitra pričakuje; vsaki večer jo navdaja strah in groza, in znoj obliva njeno lice, kader se spomne, kako neusmi-ljena je bila; vsaki večer prebode svojega moža, in potem ugleda sina mertvega ! — Prebivavci bližnjih bregov Donave so slišali vsako noč strašno vpitje, ki je zmiraj do zore terpelo. Nekega dné pride hlapec kakor po navadi, pa je ne najde več v gradu; iskal jo je povsod, pa je nikjer ni mogel najti. Nekteri pripovedujejo, da se je tako posušila, da se je skozi omrežje okna izvlekla in je v Donavo stermoglavila. Narod pa pripoveduje, da je neka svetnica (ki je nekdaj blizo tam v gradu Golobcu zaperta bila"), pri blaženi Devici Marii za njo prosila, in da jo je ta po svojih angeljih v neki samostan odnesti dala, kjer se je zopet ozdravila in potem ko svetnica umerla. Po ilirskem Cestnikov. Noviear iz avsti ijanskih krajev. v • Iz Slovenskih Goric na Staj. 20 maja. (Konec). — H koncu ne morem opustiti, nekterih nap čni h navad omeniti: 1) V naši veliki širjavi obdelane zemlje je res treba skerbeti, od kod ji moč poverniti in jo v rodo-vitno oberniti. Malo še rabimo apna, pepela, blata iz muž in iz jarkov, in redivno tertno rožje pušamo vincarjem za kurjavo, in spravljamo tište grenke, terpke vejnike od jel-ševega in drugega vejčja še clo v suhe, vroče in sterme vinograde s nepotřebními velikimi stroški ; boljše bi bilo, če jih že rabimo, da razsekane v gnojne jame s perstjo raztrosimo in najboljše, da namesto vejnika tertno rožje tako rabimo, vincara pa odškodimo. — 2) Potem nam je najboljši pomoćnik prešič, ker on gnoj, perst, gnojnico, vejčje in druge odpadke zmeša, zakaj on je že od narave za rovača stvarjen, ostane pri tem čversteji in zdrav; opustimo tedaj tisto terpinčenje, da mu (kadar ni treba) rivec z medenimi svilami zarinkamo, naj prerovje svoj mali okol, ker si sami tudi ne delamo kompekov {Komposthaufen). — 3) Letos kakor večkrat je zemlja rahla in če pride nagla ploha, jo vso odnese s stermin v planjavo; zato bi mogli v takih vinogradih več dolgih jarkov pošev s sepmi narediti, kterih voda hitro ne razdere, rodovitna perst pa se v jarkih in jamah za prihodnjo rabo nabere, in nalašč bi mogli take jame pod vinograde delati. — 4) Grobenčanje in ponovljanje tert, ktero je pri nas v navadi, tudi ima svoje dobro in svoje slabo, ker bi veliko bolj mogli skerbeti za tertnišnice ali t e r t n e š o 1 e, kterih korist še premalo poznamo; marsikterega vinorejca je letos grobenčanje znorelo, zato ker visoka terta ne žene, v tem ko moje tri letne sadike veselo rastejo. Najboljše je stari vinograd od kraja pogrubati in pomanjkljive terte s sadikami nadomestiti. Dosti je tudi na tem ležeče, da se terte na vse kraje v red zasadijo; potlej ne bomo imeli take m e-šance po naših vinogradih, kakor dozdaj. Povsod se vé da se ne more tako ravnati, vendar Gorčani tudi v terdi skalnati opoki dolge grabe narejajo, v kterih si več stotin mladih tersov zredijo, Dolancom pa očitajo, da grobenčajo, kakor bi pse pokopovali. Drugo pot o tem več. — Ceravno s težkim sercom morem tožiti, slovenščina pri nas zlo oma-huje in omaguje. Prav je, ker smo blizo nemške meje, da se učimo tudi nemščine, al greh je, zanemarjati materni jezik in zlasti v šolah. Poznam na priliko nekega slovenskega učitelja slovenskih sol, kteremu je slovenski jezik hud tern v pêti ; vidi se to iz tega, da, kadar je v ne-deljski šoli, po izbi gori in doli hodi, si lase ravná, da ura mine, v tem ko bi imel slovensko mladino koristne nauke učiti. Od sv. Trojice na Staj. konec maja. — 4. dan t. m. se je blizo nas na Horvaškem neka posebna nesreča prigodila. Bila sta dva neznano skopa zakonska pa bogata; ležala sta na praprotu čisto naga kakor ju je Bog ustvaril; pod posteljo pa sta imela jamo, v ktero sta krompir shra-novala. Na sv. Florijana dan zjutrej najdejo oba v jami mertva; sodnija ju je dala preiskati, pa nobene rane niso znašli ; sodili so tedaj, da se je njuna stara postelja, poderla in on in ona sta se prekucnila v jamo in žalostno smert storila. Ker imata dokaj srebernine in zlatine, pa še dosti druge robe, bo to vse na dražbi prodano, ker otrok nimata. Sosedje pa so jo berž skovali, da že dvakrat je bil hudič po nju přišel, pa sta se bila sprosila; zdaj ju je pa le vzel! — 13. dan t. m. je blizo Podčetertka střela v neko hišo udarila, kjer je mlad mož s svojo ženko pri odpertem oknu sedel; oba sta bila pri ti priči mertva; tudi ena deklica je ranjena, pa je še živa; hiša je zgorela. Sosedje, namesto da bi bili nesrečnim pomagali, le hišo gasijo! — Pri nas se je veliko in debelo tersje zlo spokalo ; posebno na brajdah ne najdeš nikjer živega tersa. Po Horvaškem, kjer imajo samo veliki ters, je vse suho. Vino se bo pa tedaj dražilo. Vse: žito, sadje in gorice (kjer ni starega tersja), lepo pri nas kaže; Bog nam vse ohrani! — Vina prav dobrega imamo dosti, od 40 do 60 gold, dobrega dnarja štertinjek, — pa Krajnci so se zaleteli le na Horvaško po-nj, ker ne vejo, da je ondi slabeja roba od naše kapljice. Al Krajnec ali Korošec, kadar prides k nam, pojdi v stran od ceste; v Goricah boš dobil žlahno vince pa dober kup. — Kebrov je pri nas bilo sila veliko ; smo jim že vojsko naredili in na tisuč jih pokončali, — al kaj pomaga, ker druge občine (soseske) okoli nas so nemarne!*) — Na Slatini pri Rogatcu je že vse živo; kdor ima dnarca kaj, naj le pride zdravja iskat. Janez Zurman. Iz Zagreba nam je unidan pisal dragi prijatelj gosp. Ivan Kukuljević Sakcinski, predsednik jugoslavan-skega družtva in izdatelj v ,.Novicahu že pohvaljenega „Slovnika umetnikov jugoslavenskih^ , naj bi v našem listu pozvali one, kteri vejo karkoli od starih ali pa še dan današnji živečih umetnikov slovenskih, da to ali v „Novicah,é ali pa naravnost njemu pismeno v Zagreb oznanijo. Ker en človek ne more vsega vediti, je, posebno za ži vij enj o p i s n e delà, mnogostrane pomoči treba. Nadjamo se, da tišti naših rodoljubov, kterim je znan kak domač imenitneji malar, risar, podobar, bakro-, medo-, kamno- ali lesorezar, muzikar, orgljar, zlatar, zvonar, zidarsk mojster i. t. d., in kteri véjo kakor koli, saj ob kratkem, popisati njegovo življenje (rojstni kraj in rojstno leto itd.), in njegove delà, bojo radi spolnili željo Kukuljević« evo, ki se tako neutrudljivo poganja za slavo domovine in iz vseh kotičev pobira bisere domače. Ne mislite pa, da taki, ki ga imenujete gosp. Kukuljević-u za „Slovnik" njegov, mora zvonec nositi v svoji versti, — ne, tudi vse bolje glavice, če neravno pervaki, najdejo mesto v „Slovníku" onem. Kdor naših ljudi vé, da spada v versto gori imenovanih mož, naj piše gosp. K u-kuljević-u sam, in mu razodene čertice svojega življe-njopisa in naznani svoje delà. Iz Ljubljane. Danes povémo, kar smo zadnjič o mahu Ij ubija nskem obljubili. — Potem, ko sta unidan imenovana gospoda profesorja vès mah dobro pregledala in vse natauko prevdarila, sta rekla: Ljubljanskemu mahu ne gré več ime močirja, ker ga je že sila veliko v njive *) Nekoliko pomaga vsak pokonćan kcber. „Novice* so U unidan na drobno razložile. V saka pokonćana ona veljá saj za 20 pokončanih novih. Ko na u bo to v prid ? se vé da to je vprašanje. Vsaki pokonćani keber pa nese dober čini. Vred. 183 in senožeti predelanega noter do šotne zemlje in ilovce. Za voljo enakomernosti pri učenji keršanskcga nauka Te sorte zemlja ni nikakoršni premembi vec podverzena in je bilo zaukazano, da se v ljudskih šolah pri tein uku rabi » 1 1 I « I I V • « ! • * _ _ _ _ je nekdanje rodovitno poversje, ktero je m lio go mnogo samo zapoveda ni katekizem, kterega besede si let z mahom in mahovo soto po 5 do 10 cevljev visoko imajo otroci dobro v glavo vtisniti. Kar se otroci iz pokrito bilo. Ker se je pa voda, ki je namakala ta svet, naucijo, začela odpeljevati, se je mah do 3 ali 5 cevljev debelosti glave se iim V ° ima razkladati. Iz Ceskega. Slavni Franc Palacki biva sedaj v posédel in na suho djanega mahu obdelovanje se tako lepo Vratislavu, in preiskuje rokopise ondašne kraljeve in vse- odséda, da vid i j o oči, kamor kolj se ozrejo, tako lepe učilišne biblioteke za nadaljevanje zgodovine češke žita, da se je čuditi. In to pricuje, kako pridno obdelujejo dežele. marljivi gospodarji svojo mahovito zemljo. — V vsem skupaj Iz „Prager Ztg." zvémo, da je imela ceska dezela je se kakih 2000 oralov sirovega močirja, ktero se na- v letu 185T že 1367 dre vesnic z 106 orali 150 štiri— haja za Blatami in Bevkami in je posebno pripravno za jaškimi sežnji, v kterih je rastlo 296 tavžent 935 sadnih napravljanje kurjavne šote. Omenjena gospoda dalje ništa in 148 tavžent 512 gojzdnih drevés. Sploh raste na Če- mogla prehvaliti mnogih ugodno ude lan ih cest, ktere skem po srednji rajtengi na vsaki štirijašk peljejo od enega kraja do druzega, in velikih in stranskih 288 sadnih di vodotokov, po kterih se voda iz raznih krajev odteka. Rekla vsajenih milj 13 tavz. kterih je bilo po 4924 v letu 1857 sta, da je ravno to najbolj pomagalo, močirje v tako krat Iz Ogerske Iz Pešt 30 m a i a Vse kar se kem času usušiti in v rodovitni svet predelati, ker se je sliši o setvi, zlasti ozirnini, je slabo. Zavoljo presuhe je za te čez vse potrebne vodotoke in grabne tako marljivo seni je seme le redko pogiialo, suha mei skerbelo. Cornovše, Strajnek in močirje pri unanjih manjkanje snega pozimi Goricah, ktero je bilo najpervo obděláno, je gospodoma jeseni ozelenelo. P kaj jako dopadlo, zlasti so jima pa plodne senožeti, ktere moči voda s stranskimi zatvornicami iz Cornovega vodotoka. Dobro prepričana sta rekla, da more mah vsaktere žita in sočivja obroditi in da Ljubljana ima na mahu svojem, kteri je nekterim zla zima in poje še veliko tega pohabilo, kar je nica in rež ste redke in skušeni veselje delale lepe kmetovavci pravijo, da se bo dalo komaj polovica, v nekterih krajih pa tudi komaj tretji del vlanskega pridelka pridelati. Ce ravno se bo inarsikaj drugač pokazalo, kakor je skušnja že dostikrat pokazala, je vendar cena žita sebno pšenice * ' " grabili • V in precej poskočila. Jare žit bolj , po kažej mestjanom hud tern v pêti, blaženo okolico, s ka- in upati je, da bo cena zopet odjenjala koršnose pod cesarjem nobeno mesto ne more Od bala tons k ega j • V pisejo Naši vino Zlo zanimive so bile tema gospodoma po- gradi so v žalostném stanu. Vinčarji so imeli doslej še ponašati. polnoma posušene jezerca ali moč irske okna pod upanje, da bodo terte ozelenéle, al zdaj jim je tudi to Laver co, po kterih raste zdaj lepo visoko žito. Povedalo upanje po vodi splavalo. Skorej nobena starih in velicih se jima je, da se je začel ta obširni del močirja še le na tei ne poganja iz vélicega debla, mlade in ke terte sv. Jurja dan 1856 obdelovati. Poterdila sta, da je dose- ktere so bile pokrite, pa kaj lepo poganjajo in nastavljajo danje obdelovanje močirja s požiganjem popolnoma pri- grozdičev, kolikor jih od leta 1853 še niso imele. kladno, rekoča, da tudi v druzih deželah močirja tako obdelujejo in da se dá močirje edino samo s pepél o m, svet Kapitalist Osrerskem in nj i h d kupujejo še vedno v njegovih nekdanjih kronovinah. Še le na Bavarske m družtvo bogatih mož, Dala sta pa tudi uk, naj kmetovavec svoje močirje vsako ktero ima namen, velicih posestev. zlasti pa gojzdov na ktero se dobiva iz požiganja, s pridom gnojiti in obdelovati. te dni se je zbralo leto ne več, ampak samo toliko globoko v • poziga i kolikor Horvaskem nakupiti Sest velicih posestev je dobilo to ? potřebuje gnojivnega pepéla za zito in sadez tako ravnanje daje obilih pridelkov skozi več let; na enkrat globočeje pozira, se veliko gnojiva po tra ti ker V ce se pa druztvo ze prav po eeni na ponudbo in poslalo je svoje pooblastence na Horvaško j kupljeni svet ogledat Ako bo i m kaj s kupom, se bo družtvo najpervo škoda je to velika. Gospoda sta tudi ř5 ojzdov lotilo in velike gosp Gurnik-ovo zage napravilo šotiše kot prav prikladno in hasnovito spoznala; samo opa lz €erue gore. Černogorsko-turške reci so še vedno iz kterega žila sta, da gosp.Gurnik mocirju, preveč mokrotě odjemlje, ker se šota potem ne bo soto reze i mogla pri gorci posedli starem. Turčija se pripravlja, plaiij ktero so Cerno iznova izcimiti; ako bi se na takih krajih skerbelo, da bi je Černogorci y se šota vedno ponavljala, bi je bilo brez konca in se vedno tako, kakor so stale 13 , zopet v svojo oblast uzeti in braniti, da se i zopet ne polasté. Za sedaj stojé tedaj te reci maja i preden so bili V močirju leži, tudi kar soto za kurjavo utiče kraja. precenljiv zaklad pokopan. i ne Turki tako strašno tepen Podkrajšek. Iz Ljubljane. V nedeljo dopoldan je za mertudom umerla visoko častitljiva prednica našega nunskega samostana, gospá mati A loj zija Petri č-e va. Vsem, ki so ljubeznjivo gospó poznali, v samostanu in zunaj samostana, je serčno žal po nji; pod njenim vodstvom, so se ljubljanske nunske šole k tišti nenavadni slavi povzdignile, po kteri D Kakor piše „Agramer Ztg ", je zaukazal knez v spomin slavne zmage pri Grahovacu cerkev so-zidati. Z drugim ukazom je zapovedal skozi 40 dni za tište f se kteri so v boj u ostali, in prepovedal vsakemu, da je bil hrabreji od druzih, ker so se vsi enako slujejo krog in krog. Skoda na vsako stran za blago gospó Bodi ji zemljica lahka! Prijatle domaćega slovstva za moliti hvaliti junasko obnašali Kar so skem morju Danila se prikazale francozke bark e v jadran-ne dajo skoro več berzdati in stane silno těžko, jih krotiti. 10 tavžent njih stojí se Černog ver nemo na današnji „Oglasnik" ? kjer slavno vredništvo n Glasnika44' vabi k naročilu tega v „Novicah" že večkrat pohvaljenega lepoznanskega časnika. Naj bi njegovo število naročnikov se od dné do dné množilo, kakor res zasluži. se vedno na Grahovskem in Černogorci se bo prava vojska še le začela. ploh islij da Brati je bilo, da ste francozke barki zopet da Gravoze odpeljale; pisma iz Kotara pa pripovedujejo, ste v Budui kermile in 1. t. m. je šel nju poveljnik v Ce Novičar iz raznih krajev. ti nj Iz Dunaj Post p odpravlj h knezu Danilu, od kodar se je 3. t. m. vernil. V mnozih časnikih je bilo brati, da je Rusij dertijo še ne bo obljubila, kneza Danila z 200 tavžent cekinov podperati Večji del kupčijskih odbornic je govoril sicer To ni verjetno; gotovo pa je, da dobiva černogorski knez za odpravo te postave, upravnijske gosposke v kronovinah pa so zoper to. K večjemu se bo tedaj povišalo postavno merilo obresti. zopet kar mu je raj ni car Ni ko i o poslednj oj ski odtegnil, A leksand in sicer namest prejšnih 8000 od sedanjega cara 10 tavžent cekinov F Iz Piemonta Svilni červiči zopet bolehajo. žalostné novice se iz dražih krajcv Turčije v Carigrad, da Ze lánsko leto jih je silno veliko poginilo in m a ga, naj pride seme iz druzih dežel ali ne; nič ne po-tudi drugi bo joj, če ne pride skoro od drugod pomoc Kakor Cerno pomočki zoper to nadlogo ne zmorejo nič. tudi Hercegovin ce prihod fraucozkih , Bosnjaki komaj ča- Iz Nemškega. Na poslednjem semnju v Lip Saksonii je někdo imel na prodaj mašino v t as in o za bolh in mnogo kupcov je imel, zlasti ženskega spola 1 mašina , Ta pa ni nič druzega, kakor lesena pušica s prav gorce je vzdignil bark; ondotni kristjani so na škerpcéh kajo priložnosti, se iznesti, in že je brati o krutih bojih med njimi in Turki na avstrijanski meji, in naposled je dospěla še žalostna novica za turško vlado, da je tudi otok Kandija ali Kréta se vzdignil. Vse to delà turški vladi majhnimi luknieami, in v njo se vtakne samo z medom sive lase. Pošilja sicer barke in vojakov na vse kraje in namazan lesén cvek. Ker pa bolhe samo kaj sladkega rade skerbi za svojo kožo. Pa kaj pomaga vse to, ker je pre-imajo, zlezejo skozi luknice in se ujamejo. slaba. Njena mošnja je suha, armada slabo opravljena. (Tra Iz Fraiicozkega Francozkega straši ni tako velika, ker žito veliko terpelo. Brati je bilo 26 maja je bila v južnih krajih tezke in resne preskusnje ji bije. še hta s ploho, pa vendar škoda ni bilo zrelo in tudi sadje ni Pri žaljah Krajnskcga mesta i da Moldove in Valahije skoro končane. Gotovo je, da bo naj bodo konferencije zastran Kokra in Sava z desne in leve, Nek»j zdihuje v bližnjem loga, ~ ... . Silno šumi, Trt ia ' To je spomin menj; 6 tednov preteklo, preden bodo sklenjene. piše nekdo 28. maja o teh konferencijah iz Pariza bili so udje konferencije, kakor o času kong Sicer pa : Oblju- sa 1856. V burnem vihranji, v noči brezlunji Kokra pa ljubemu doli zdihaje Nekaj bliši. Sredi globin. Bela kapela, zraven so žaíje, uzajemno zamolkljivost; pa ta obljuba ne brani, da se več Tamkaj en križ. bolj ali menj gotovega tudi iz konferencije med ljudstvo zatrosi. Tako je slišati, da se v drug seji niso nic kaj Kaj si ti tukaj ? nekaj mi rece Nié ne storis? Tica ne poje$ gotovo jo tudi Serčik holí5 Čuk li se svojo V mraku kriči. preprijazno menili in da je zlasti francozki minister tur- Tukaj počiva pesnik ljubezni: škemu odborniku s terdimi besedami očital premnogotere Krajnski Ovid ! Mati Slovenija v zaranem svito Toči solzć; pritožbe zoper turško vladanje. Sultanovemu pooblastencu je bilo nek še prav glasno na ušesa rečeno, da Turčija trud, V vihárjih je živel, mnogo je željo Viditi mreti tište, ki njene Zelel spolnit. Deca budé. kterim ji je pomagano bilo, tako nehvaležno plačuje. T je pa Fuad p nek protil, da Sultan tacega v • oci Toraj vihárji dalje se večkrat Tukaj buče, Tiho vihárji i Pevca pustite! Zdihnem na to, i tanja ne zasluži in avstrijanski pooblastenec je s turškim Njega zastonj se iz zemlje domaće Naj se ga smili gori sprejeti potegnil, pa tudi lezki in pruski ništa kimala fi Kviško budé. Jasno nebo! n 1 kemu; samo ruski pooblastenec je rekel nek na francozke grenke očitanja bolj belo kot černo. Poženčan. V P mergoli sedaj vse polno političnih Darovi za Vodnikov spominek. b nižje verste 1 kter pišejo vsaki dan svojim vladam 0 Od I.—XXVI. naznanila 1021 fl 2 kr 9 kaj in kako se misli in godi na Francozkem, enako ali pred kakim velikim pri tem kakor 0 poslednji republiki godkom. Francozka vlada je zvedila od prijatelske strani da so bile zopet raznesivnebombe v Pariz poslane ktere so še huje, kakor poslednje, s kterimi je hotel Đoslej pa še niso mogli nič izslediti. Gospod Frane Oblak v Gradcu........2 fl. kr. r> n Karl Hut , bénéficiât v Voloski 1 1 1 A. S. v S. 1784 in 1785 v bpomin dveh Vodnikovih let r> r> 1 sini Napoleona spod nog spraviti Moniteur*' je razglasil pismo kneza Danila, ktero ima dokazati, da Černogorci 13. maja niso po izdajdbi nad Turke planili. Kisle obraze diplomatov so tudi kupčevavci po- sneli. Ti tožijo, da kupčija počiva, pa nihče ne vé zakaj; let ni bila. dasiravno letina tako slaba je, kakor že obeta prav dobra biti. več 9 Iz Turškega. Nespolnovanje Hathumajuma na- Kako ji gré klonjuje Turčiji mnogo in premnogo zadrég r> v » n » 99 91 n 19 99 99 r> r> 99 Matevž Premrov na Ubelskem..... Janez Podgoršek, dvorni kaplan na Ubelskem Mat. Grošelj, župan v Zirćh, Vodnikov učenec Pavl Grošelj, kmet v Zirćh...... A. Jenko, c. k. okrajni predstojnik v Lasćah Matevž Koder, kurat na Slapu .... Jožef Ferjancic, posestnik na Slapu . . Janez Kerst. Pleško, ljub janski sitar . . Simon Wilfan, fajmošter v Krajnski Gori Franc Pelhan, fajmošter v Kasteljenu v Istr J. S. v.Ljubljani......... Janez Trajar, učitelj v Polhovem Gradcu Đobrovski .......... F. C............. Zitterer, lajtnant 1 1 1 1 1 3 2 1 1 1 2 2 1 1 19 91 99 91 n r> 19 91 19 19 19 19 19 99 91 99 30 30 99 99 » 19 n n 99 n 91 11 n n 19 19 TI 91 s Černogorci je znano; poslednji dnevi pa donasajo tako Skupaj 1044 fl. 2 kr 11a v Konec le f/a mesca izteče polletno nar 0 čilo. Naj tedaj častiti naročniki, kteri so „Novice" plaćali le za pervo polovico leta9 pa jih še naprej dobivati zelijo, kakor tudi tišti ki jih iz nova prejemati hočejo, hi nali pošljejo nar očni no 5 da jih bodo po redu tudi prihoduji mesec dobivali. To pa da se naročniki gotovo se la mesec naročijo, je sedaj5 ko mora vsak list „Novic" štempljan biti9 toliko potrebnise, ker ne kaze zaloznikn y da bi vec listov natisniti dal in za njih davek štempeljna plaçai, kterih bi potem nobeden ne vzel. Naročnina za pol lela znasa po posli kamor koli posiljanih „Novic" 2 gold. 20 kr 5 — v Ljubljani v lis ha»* nic i prejemanih pa za pol leta Naročilno pismo, s kterim se naročilo zalozniku pridjano. za celeri lela 1 gold. 10 kr. gold. 50 kr.,, za celeri lela 55 kr. naznanja in naročnina pošilja, je temu Odgovorni vrednik : Br. Janex Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽfif BldZnik-