Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 20.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	14. maja 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Za koj ma naša vlada peneze?
Vsaki se ešče spomina, da je naša Vlada tak dobra bila za ljüdstvo, da je pri zamenjanji penez potégnola 20%. Dugo že Čakamo, da bi nam to vrnoti, da pa Čakamo zoupstom — Vlada za to nema fonda. Nemajo tüdi zadosta penez za naše sirote 1 invalide. Šteli so tüdi zapreti naše Slovenske bolnišnice, tak tüdi sobočko, da prej nega telko penez, ka bi mogli to zdržavati. Pa drűgi potrebni reči vláda nemore z penezi fólgati. Tako so napriliko vložili naši prekmurski dijaki prošnjo potom našega g. poslanca, da bi jim vláda nakanila kakšo mak) podporo, ar je velika drágoča. Dugo so čakali na odgovor. Nazadnje itak pride, a Čüdno — odgovorili . so: „2a takove reči nema fonda!" zdaj se pa pitamo, kama pa te idejo tisti strašni davki? Zakaj ščejo pa povékševati dačo za 100 odstotkov ? Pomnimo malo, pa bomo razmeli včasi, kam Ido naš penez. Vlada plačtijéafiitíjbaè i milijone törskim Muslimanov), da ž njov držijo, ar ovak te neščejo sedeti v Belgradi. Nedavno je dala vláda tem törkom 200 miljonov koron. Zdaj so pa törki šteli püstiti Belgrad, Vlada se je toga zbojao in je obečala pa 360 milijonov koron, da ostanejo pa duže in pomagajo cecati ljüdstvo. Nadale, naša vláda drži v orsagi na jezere in jezere Rusov, , Šteri koštajo strašno dosta. Zdaj se pa pripravla velki tábor Sokolov v Ljubljani, in zato njim je vláda podarila pa 2 milijonov koron podpore.
Vidite zdaj davkeplaéüvalci, kama romajo naši pejnezi Vlada vse podpira, ka drži ž njov, če je to vredno ali ne podpore. Dobro si zapomlimo to, da če pridejo kakši Kukovci ešče v Prekmurje nas farbat, njim pokažemo pot. Državo nam tirajo v pogübelnost, nas pa cecajo. Ali obračunamo ž njimi pri prihodnji volitvaj.
Uradna naznanila.
Delavci dvovlastnikov na potrebüjejo na svojih prehodnicah (potnih listah) fotografije. (Uradni List 37.)
Popis živine i vozil (kol, automobilov i biciklistov) se vrši prinas, kak je to po občinaj razglašeno. Na pregled se moro pripelati vsi konji, jünci, mule i somarje vpreženi v kola, če je što ma. Posestniki biciklov i motorov sebov moro prinesti i fabriško knjigo teh reči. Če zavolo slabe poti ne bi mogli jünce i osle pripelati pred komisijo, zadosta je te to lastniki samo prijaviti, ravnotak je zadosta prijaviti keliko kol ma če vseh ne more pripelati na pregled. Betežne živine tüdi ne trebe pripelati. Beteg potrdi župan ali tajnik, kje sta dva dneva določena za pregled, lejko prvi den prido na vrsto vse občine, če od 200 glav živine nemajo več. Ki ne more na svoj kraj prignati živine, jo sme v drügo občino, gde de spregled. Ki ne bi prignao živine, de jo sledkar mogo v Varaždin gnati. Pri komisiji, štera stoji iz dva oficira ednoga vojaškoga živinozdravnika i treh vojakov,
moro nazoči biti županje i tajniki vsake občine. Župan mora sebov Prinesti pečat i spisek „A“. Te pregled se vršo v Dolnji Lendavi: 28. in 29. aprila za občine: Dolina pri L., Čentiba, Dolgavas, Hotiza, Pince, D. Lendava, Petišovci, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Kot, Banuta, Gaberje, Kapca, Mostje; v Dobrovniki: 1. in 2. maja za občine: Genterovci, Radmožanci, Kamovci, Dobrovnik, Žitkovci, Kobilje, Motvarjavci, Bukovnica, Strehovci, Filovci; v Turnišči: 3. maja za občine: Turnišče, Nedelica, Renkovci, Gomilica; v Tešanovcih: 4. in 5. maja za občine: Tešanovci, Bogojina, Ivanci, Volčja Gomila, Moravci, Mlajtinci; v Prosenjakovcih: 8. maja za občine: Prosenjakovci, Čikečka vas, Selo, Fokovci Andrejci, Ivanovci, Ratkovci, Berkovci, Lončarovci, Ivanjšovci, Pordašinci, Središče; v Križevcih: 9. maja za občine: Križevci, Kančovci, Panovci, Kukeč, Domanjšovci; v Šalovcih: 10. maja za občine: Šalovci, Hodoš, Krplivnik, Velki Dolenci, Mali Dolenci, Budinci, Pečkovci; v G. Petrovcih; 11. maja za občine: G. Petrovci, Stanjovcih, Adrijanci, Lucova, Šulinci, Markovci; v Trdkovi: 12. maja za občine: Trdkova, Moranovci, Matjašovci, Čopinci, Boreča, Ženavlja; v Moščancih: 13 maja za občine: Moščanci, Mačkovci, Kuštanovci, Košarovci Dankovci, Dolina na G., Bokrači, Krnci, Vaneča; v Murski Soboti: 15. in 16. maja za občine: M. Sobota, Puconci, Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Lukačovci, Rakičan, Bakovci, Martjanci, Sebeborci; v Beltincih: 17. in 18. maja za občine: Beltinci, Dokležovje, Ižakovci, Bratonci, Lipovci, Gančani, Lipa, Melinci; v Črensovcih: 19. in 20. maja za občine: Črensovci, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Odranci, Trnje, Žižki, Veliki Polana, Mala Polana, Brezovica.
Razpored dela rekrutne  komisije v Prekmurji.
Dolnja Lendava.
18. maja za občine: Dolgavas, Dolina pri L., Dobrovnik, Žižki, Brezovica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Motvarjavci, Gornja Bistrica, Bukovnica.
19. maja za občine: Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Hotiza, Mala Polana, Velika Polana, Črensovci, Filovci, Kamovci, Kot, Pince, Kapca.
20. m a j a za občine: Dolnja Lendava, Petišovci, Čentiba, Gaberje, Turnišče, Strehovci, Renkovci, Nedelica, Odranci.
22. in a j a za občine: Banuta, Mostje, Kobilje, Žitkovci, Genterovci, Lipa, Radmožanci, Trnje, Gomilica.
M. Sobota.
24. meja za o-b Činč: Rakičan, Markišavci, Bogojina, Lipovci, Volčja Gomila, Prosenjakovci, Pordašinci, Čikečka vas, Dolina na G., Moščanci, Krnci, Ivanovci.
26. maja za občine: Murska Sobota, Lukačovci, Nemčavci, Bakovci, Ižakovci, Selo, ‘ Gančani."
27. maja za občine: Bratonci,Noršinci, Dokležovje, Mlajtinci, Moravci, Tešanovci, Fokovci, Martjanci, Ivanci, Puconci, Bokrači, Andrejci, Vaneča, Beltinci, Sebeborci, Melinci.
Križevci.
29. maja za občine: Lončarovci, Panovci, Središče, Lucova, Berkovci, Krplinik, Stanjovci, Trdkova, Šalovci, Moranovci, Ženavlja, Veliki Dolenci.
30. maja za občine: Domanjšovci, Mačkovci, Koštanovci, Košarovci, Pečkovci, Čopinci', Budinci, Hodoš, Matjašovci, Mali Dolenci, Boreča, Markovci
31. maja za občine: Gornji Petrovci, Adrijanci, Ratkovci, Križevci, Kančovci, Ivanjšovci, Dankovci, Kukeč, Šulinci.
Na nabor morejo župani pripelati dečke rojene 1. 1902. i rojene v letaj od 1897. do 1901. ki so ešče ne bili. na nabori i vsi tisti ki so lani bili na nabori i ne ostali za vojake. Neso pa dužni priti na nabor tisti, štere je komisija za pregledanje invalidov spoznala za popolnoma nesposobne. „Spisek“ dobljeni moro županje Prinesti pred rekrutne komisijo.
Pri nabori (štelingi) more nazoči biti župan, tajnik i najmenje polovice odbornikov (poglavarov.) Župan 'more sebov Prinesti rekrutne spiske letnikov od 1896. do 1902. Starejši letniki, ki se čütijo nesposobne, naj se tüdi javijo pri komisiji. To pa zato, ka dobijo od komisije svedočanstvo na podlagi šteroga se do zvani na Grozne vaje (hadgyakorlat). Dečki naj prido čisti, trezni, snajžno oblečeni pred komisijo. Ki šče kračiše vreme slüžiti ali pa celo se oprostiti, mora sebov Prinesti od svojega dühovnoga pastira drüžinski list i od davčne oblasti Potrdilo keliko dače plačajo oča, nadale ž njim mero priti pred komisijo delanezmožne moške kotriga familije. Župani občinmore priti v tistom sporedi kakšo više napisane. Stroške rekrutov k nabori nosijo sami rekruti i njihove občine. Če štera občina ne bi mela rekrutov, samo župan je dužen priti, da to z spisi posvedoči. Dühovniki vseli vereizpo.ved moro Prinesti ali če so zadr-- žalo moro poslati pred komisijo enatične knige, da se podatki rekrutov iz njih overijo. Imenik rojenih od 1. 1890. do 1891. morajo župani v obema izve doma (két példányban) . napisati i predložiti komisiji. Napisati se mora v te imenik 1) ime rekruta i njegovoga očé pa šarža če jo meo rokrut; 2) Gda je rojen rekrut; 3) ka je (mešter, polodelavec) i od ket (vés),; 4) .kak dugo (kelko let, mesecov) i gde (v kadri ali v boji) je slüžo že rekrut ? 5) mesto štelinge; 6) pripombe (na priliko če je invalid stalno nespösoben itd.) (Okr. glav. št. 39/9—39/10.1922.)
Sprejete resolucije
Prekmurskoga prebivalstva na javnom shodi SLS v Murskoj Soboti, dne 30. aprila 1922.
1.) Najodločneje zahtevamo revizijo ustave v avtoHoraističaom smisli. Naše Prekmurje — Slovenska Krajina bode pröcvitala le v slučaji Či bode Slovenija santoupravna. Država se bode močno vtrdila le v tom slučaji, Če bodo vsa tri plemena enako právna, če bode vsake plemen na svojoj zemlji svoj lastni gospodar. Vidovdanski centralizem bomo podirali kjeköli i kak bomo mogli, ar je te centralizem Spravo našo državo na rob propada i je vzrok ‘vse nevole v državi, vzrok gospodarskoga poloma i plemenske borbe. Mi ščeme i zahtevamo gospodarsko, kulturno i zakonodajno avtonomijo.
2.) Zahtevamo, da bodo naši prekmürski vojaki, ki se redno v pravom časi zglasijo v vojaško slüžbovanje, slüžili v Sloveniji. Ravnoč tak zahtevamo, da smejo naši vojaki čteti, časopise naše stranke.
3.) Zahtevamo, da Vlada kem prle razpiše volitve za narodno skupščino. Pri teh volitvah dobimo edini izhod iz .denešnjega skrajno slaboga gospodarskoga položaja. Na mesto dr. Kukovcovlh tovarišov, ki se vsiljavajo v našo krščansko slovensko krajino i po celi državi, morejo priti pošteni, delavni možje na Vrhunac, šteri bodo znali dobro voditi državo i rešiti vsa Važnejša pitanja. Iztotako zahtevamo ešče nujnejše, da se razpišejo v Prekmurji občinske volitve. Od leta 1914. vlade postavlajo le gerenta i celo v M. Soboti vláda v občinskom zastopi liberalizem, šteroga je postavila liberalna vláda po svojoj volji, ne pa po volji domačinov, kje smo absolutni gospodarje mi domačini, ne pa privatni uradniki, do šterih nema ljüdstvo
2
NOVINE
14. maja 1922.
nikšega zavüpanja. Od leta 1914. vlada v občinskih zastopili nered, uradüje se površno in od takrat ni bilo v nobeni občini pregledani občinskih računov.
4.) Zahtevamo Odpretjé železnice Murska Sobota—Hodoš. Že leta dni ne vozi železnica i moremo hoditi peški do 8 vür či ščemo opravljati opravila pri uradih v M. Soboti. Tüdi trpimo Velikansko škodo, ar železnica ne vozi, na ugled! naeijonalizma, ar s tem se krepi nezadovoljstvo med ljüdstvom i naši sovražniki majo koristi őd toga, naša vláda pa neprijetnosti. Najodlečneje zahtevamo graditev železnice M. Seböta—Ljutomer—Ormož. Ta zveza je za nas Prekmurce velikanskoga pomena v gospodarskom i ešče bolje v nacijonalnom oziri. S tov železniško v zvezov nas ne loči več Müra i se ne bodemo več čütili odtrgani Od Slovenije. Zahtevamo gradnje železnice M. Sobota—Ljutomer—Ormož, ne pa odstranitev železniškoga materijala, proge M. Sobota—Hodoš, šteri se vozi v Zagreb.
5.) Protestiramo proti novomi 'šolskomi zakoni, šteri je skovan v Beogradi, ar te zakon šče razkristjaniti vse šole i demoralizirati vso šolsko mladino. Mi Prekmurci katoliki i evangeličani nikdar ne bodemo pripüstila, da bi ne smeli naši dühovniki podučavati v šoli vero i da bi se Verenavuk povero posvetni!« vučiteljom. Jugoslavija, ki jo tvorimo tüdi mi Prekmurci, mora i je dolžna skrbeti za krščansko vzgojo mladine kajti edino le krsčanska vzgoja je najbogše jamstvo za dobre i trdne temelje naroda 1 države. Mi verni Prekmurci si ne bomo püstili jemati naše pravice, mi ščemo vzgajati našo deco na krščanski podlagi i za toga voljo zahtevamo, da ostanejo- nadalje veroučitelji le dühovniki.
6.) Zahtevamo od vlade, da nam nastavlja v Prekmurji le verne uradnike i vučitelje. Zahtevamo takše Vučitelje, šterim lahko brezkrbno {zročimo svojo deco v vzgojo. Protestiramo, da nam Vlada prestavlja v notranjost države naše domače vučitelje i učiteljice, ki so sposobnejši ed teh in čütijo z ljüdstvom, ki poznajo njih psiho in njih razumevanja.
7.) Zahtevamo povišanje plač občinskim tajnikom. Obč. tajniki z mesečnov plačov 1000 K. ne morejo živeti, toliko manj se zamore preživati tajnik z drüžinov.
8.) Protestiramo proti okrožnomi agrarnomi uradi v M. Soboti, ki je z odlokom z dne 17. februarja 1922. Štev. 346/ad. ovzel • vsem profe-sijonistom i obrtnikom grofovsko zemljo, štero so imeli že leta 1 leta v najem. Pröfesijónisti z 9 članskov drüžinov brez zemlje ne morejo izhajati, ar M. Sobota ne mesto, kje zamorejo prežívljati le s svojov strokov. Ravnič to valá za kmete. Kmetje s svojov drüžinov ne morejo živeti z dvema plügoma zemlje, cilo či nemajo pos-transkoga zaslüžka. Zahtevamo, da vsi tisti, ki smo imeli že duga leta v najemi grofovsko zemljo, moremo tisto nadalje uporabljati, ar brez nje je naše življenje ogroženo.
9.) Izrekamo poslancom Jugoslovanskoga kluba, posebno dr. Korošci za njegovo neustrašeno borbo za avtonomijo Slovenije svojo iskreno zahvalo i popolno zavüpanje. Mi odobravamo borbo Jugoslovanskoga kluba proti centralistič-
noj, škodljivo] vladnoj večini i slovesno izjavljamo, da bodemo poslance Slovenske ljüdske stranke povsod i ob vsaki priliki, predvsem pa ob priliki bodočih volitev v narodno skupščino na vso moč podpirali.
Murska Sobota, dne 30. aprila (922.
Veleizdaja v Prekmurskoj tiskarni.
Naj bode komedija ešče bole senzácijo-náina, idem na pomoč razkritji gosp. králeskomi notáruši Kodri, štero tuli v svojem zamázanom »Prekm. Glásnik., ka jez, kak črkostavec njegovoga lista, „ne varüjem uredniške tájnosti". Bogšega i močnejšega tromfa nema proti meni i zdaj s tem ščé sebé umiti. Naj javnost zná, kak se zgodila tá izdaja, na krátci to opišem. Tistoga časa, .gda je napisao svoj »Tako ne gre 1“ proti meni, sam njemi osebno naznáno, ka na té članek dobi vreden odgovor, či si to Želej; povedao sám njemi naprej, ka naj mi ne zameri, či mo kaj takšega pisao za odgovor, štero bi njemi eventuelno nej bilo povoli, liki jez mo samo to pisao, ka je on sam činio, pisao i gučao. Na to mi je pravo, ka naj li pišem vse, kaj znam od njega, štero je nej reš-nično i pošteno činio, on je tomi rad, či njegovo ne pravilno ‘Činejnje kritiziram. Tak se je zgodilo, ka sam pisao od njega, ka piše článke v »Glásnik". To je pa nej izdaja uredniške táj-nosti, ár to vsakši zná, ka je on glavni urednik. Vsakši zná, ka sam njega z’ drügim smekno ,i nej s tem, samo ka se z drügim nevej brániti. Ka je svoj list odiièsao v Maribor tiskar, to je samo eden trük, mislo je, ke mo jez takoj Odpüščeni iz slüžbe, .-ali' v tom se je tüdi vkano. Istina, ka jez v krátkom časi Odidem daleč iz M. Sobote, liki to nej za njega volo, ár potni list že od lanskoga leta mam v žepi zi te sam že šteo oditi, gda sam g. Kodri ešče dober prijateo bio. Vse to pisanje je nej vredno tiskar-niške farbe i záto več neščem od toga pisati, samo to se mi komično vidi, ka takši "moži ščejo našemi ljüdstvi pomágati, šteri se bojijo z svojim iménom naprej stopiti; jako sveta more biti njuva düšna vest. V zádnjem, v Maribori tiskanim »Glásnik^- piše g. Koder vu iméni konzorcija, ka .črkostavec izdavle sotrudnike lista in s tem onemogoča, ka bi mogli braniti ljudske koristi." Vidite, Prekmurci, kelko' sam pregrešo proti Vani; ka sam onemogočo, ka bi »Prekmurski Glasnik^ bráno Vašeckpristi 4 . . Gosp. Anton Koder je po čini kraleski nötáruš v Murski Soboti, za-, njegove trüde naj njemi Bog dá dosta sreče.! dugo živlenje.
A. Kardoš.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Invalidi, šteri spadajo pod mariborsko vojno okrožje i so ešče nej bili spregledani, naj se zglasijo pri svojih županaj i te oprosijo, da zahtevajo za nje od toga vojnoga okrožja spregled („zaslišanje“).
Ostalo je ešče nekaj kalendarov Srca Jezušovoga v vredništvi Novin v Črensovcih i v tiskarni v M. Soboti. Ki jih nema, naj se popašči z küpilom. Cena 6 kor.
Sokol i blagoslavlanje mosta pri Veržeji. Sokol je tüdi bio povabljen i nieden ne prišo. Zakaj ne k tomi narodnomi dogodki ? Ar je na sredi mosta stao „Kr i ž“, evangeličanci, znamenje krščanstva i ar se je slüžila, katoličanci, sv. meša na sredi mosta, štera je središče naše kat. vere. Zbojali so se verskih znamek i Kristuša, ki je živ bio v podobi krűha pri sv. meši, zbojali so se ga Slugi hüdoga düha, ki je oča njihovoga brezverska. Pa oni jeli li neso »proti veri".
Dača od kol ali koleslnov, kočij se ne plača, če tá 'neso na pera; pa čeravno bi bila na pára se ne plača od njih dača, če se rabijo (nücajo) nesamo za Prevažanje ljüdi, nego tüdi blaga (na senje ali iz senja, se kaj vozi na njih, so za trgovino itd.) Ne plačajo dače tüdi takša kočija, šterim kaj fali (kolo potrto itd.), tak i ne kočija za sprevod i pošto i tista ne, štera majo kolarje i kovačje na odájo. Teh kol i kočij, štere smo tű popisali, ne trbe niti notrjaviti davčnomi oblastvi.
Plemeniten dar. Velečastiti gospod Jožef Klekl, drž. poslanec so darüvali za Pisarniške potrbečine krajevnoj organizaciji SLS v M. Soboti 200 dinarov. Krajini odbor izreka g. poslanci za velikodüšen dar najsrčnejšo zahvalo.
M. Sobota. Ar je demokratska stranka v M. Soboti v velikoj zmešnjavi za 0volo shoda SLS dne 30. aprila, .je nabrala vesela drüžba za Pisarniške potrebčine krajevnoj organizaciji znesek 120 K-
D. Lendava. G. Kramer Rudolf, kraljeski notarjuš, so dali ednomi - prekmurskomi dijak! 400 K- podpore. To lepo dejstvo samo sebe hvali. Gospod notar imajo dobro srce, so tüdi jako pošten človek i zvesten uradnik; da bi bar meli v Prekmurji dosta takši dobri uradnikov. Od naše strani njim izrekamo tüdi prisrčno zahvalo za plemeniten dar, 1
Darovi Jugoslovenskoj Matici. G. Fran Cimerman, blagajnik Dijaške kühinje v M. Soboti je izročo 20 D., j, ki jih je prijeo po pošti od ..Uradništva Novin" g. Jožefa Klekl, župnika v \f. Dolencih, g. Fr. Jelovšek drž. komisar v M. Soboti darüvao 10 D. G. Anton Šega in gdč. Milka Počkaj iz M. Sobote vsak po 2 D. Vsem plemenitim darovalcem se podrüžnica v M. Soboti najtopleje zahvaljuje.	:
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz Portugalske naselbine Macau-China.
Colombo.
31. juliuša ob 12 poldne smo vrgli sidro v lepo zazidanom pristanišči Colombo. Angleška policija pregleda popotne liste in dovoli vstop v mesto vsem drügim samo Nemcom in Vogrom ne. Naš klerik Kirschner (vogrin) je z nemci vred bio zastražen na ladji. Jaz sem včasi odrino z sobratom Wieczorekom v mesto. Povodni motor naj je v par minutaj za pol šilinga na obal spravo. Komaj sva stopila na süho zemljó, za šterov sem skozi devet dni silno želeo, naj obdajo rdeči, na pol nagi indijanci in en je prekričavao drügoga s svojo angleško znanostjov. Tak so po napačeno izgovarjali te že itak težki jezik, da sem jim samo zarazmo: „Katolič čöre, Botanikgardeus, Nacional museum“ itd. itd. podobne izraze. Vsak se nam je ponüjo za voditela po mesti. Ar pa takši voditelji masen tringelt prosijo, sva odklonila njihove ponüdbe in sva si s palicov napravila prostor, da sva lehko prosto vstopila v obljüdeno vulico. Tü so naj znova obdali fijakarji, to se pravi nagi rdeči indijanci. Vsak je meo mali voziček na dva potača; v tom vozički je prostor samo za enoga človeka. Kočijica je lepo umetno napravljena in potači so podobni biciklinovim, zgumijom oblečeni spredaj ima dva dugiva ročaja, med šteriva se indijanec sam vpreže in potem leti z človekom po lepih cimentanih vilicaj kak divjačina. Če té dvonogni konj ne biži zadosta hitro
in se popotniki müdi, ga lehko z botom po hrbti prasne, da potem bolje divja. Za en šiling se človek, lahko precej daleč pela z takšim fijakarčkom. Če ravnoč je takša dirka zanimiva in za mene zgodovinskoga pomena vredna bila, sem jo vendar odklono in to iz dveh vzrokov: prvič, meni se je to preveč barbarsko vidlo, da bi mene človek na mesto živali vozo; zakaj jaz sem to oprvim vido in zato so se mi smilili nevolni indijanci, da so namesto konjev mogli ljüdi voziti. Pozneje sem se tüdi jaz vozo in še zdaj tü na Kitajskom skoro vsak drügi den, ar sem spozno, da to je lepi zaslüžek za té ljüdi in oni se preživljajo s toga. Drügič sem se pa zato nehoteo peljati, ár sem jaz vožnje že do grla sit bio. Monsoni so mi vzeli vso veselje do vožnje; jaz sem potrebüvao peške hoje, da bi si moj želodec nazaj v črvo spravo. Indijanci so se tukli po čeli in nama kazali, da sva norca, ka peš hodiva, kda bi se lehko vsak za en šiling pelala. Midva sva jih pa pomilüvala, da si takši nevedni srmacke, da vsakoga tühinca za angleža imajo in mislijo, da, vsi popotniki pune žepe imajo šilingov in indijanskih rupij, kak angleži, ki so tak velki gospodje na vzhodi, da jim niti enoga stopaja ne treba peš napraviti.
Hitro sva se podala skozi bolj obljüdene ceste in vrtave. Tü se je novi svet odpro pred nama. Na mesto čarnih zamorcev in zgočih pesečnih püščav Afrike, sva tü videla rdeče indijance, lepe palmove vrtove, vnogovrstno nama dozdaj nepoznano vztočno — tropično drevje, cvetlice in raznovrstno eksotično sadje, tak da sva na pogled toga božjega dara pozabila vüsta odpreta. Posebno so zanimivi beli krojakarji, ki skozi okna in človeki iz roke kradejo živila; s palicov smo se jih mogli braniti. Radovednost
me je tüdi gnala pitat enoga indijanskoga stražaja za iména ništernoga sadja, in v vrti kraljice Viktorije mi je po angleško tolmačo podobne izraze: „agoštinole, amelikane, papaje“ itd. Naküpila sva iz radovednosti nekaj takšega sadja, da sva ga ponesla drügim na ladjo, ki so tam ostali, posebno šče kler. Kirschnerji, ki ne smeo iztopiti iz ladje. — Angleži so otok Ceylon, ki je že itak od same narave preveč lepi, zlepšali z širokimi cimentanimi cestami in vredili palmske in drüge gozdove v lepe vrtove, tak da je celi otok podoben velikanskomi parki. Bila sva tüdi iz vün mesta v okolici. Za voljo tihi in lepi rek, in zavoljo raznovrstnih eksotičnih rastlin, cvetlic, drevja in rajsko lepih ptičov bi človek skoraj mislo, da je tü bio zemeljski raj. Jaz bi si Ceylon rad celega in temeljito pogledal in prehodil z kakšo zemlje pisno ali botanično knjigo v roki, toda prekratek čas mi je toga ne dovolo. Kapitan je naročo, da vsak popotnik more biti ob šesti že na ladji; ki bi zamüdo odhod ladje; on ne bo odgovoren za vožnjo, štero bi eventuelno mogeo prevzeti na drügi ladji; zato sva se ob šesti točno vrnila na ladjo. Pri povratki sem mislo, da mi je želodec resan nekeliko nižje iz grla odišo; ešče par vür bi trebalo dirkati, pa bi mogoče popolnoma v črvo zlezo. Večerja je bila ob 7, in jaz sem jedo in pio kak lačen kosec. Dobro sem se počüto, dokeč je naša palača (ladja) mirno stala v zazidanom pristanišči.
Ob 8 vüri smo zapüstili lepo colombovo luko in smo znova vstopili v odprti indijanski ocean, kde so nas takoj ob vstopi viharno z visokim plüskanjom pozdravili že znani monsoni.
(Dale.)
14. maja 1922.
„NOVINE“
3
M. Sobota. Sobočkim starišom, vsakšega verevadlüvanja. Najbole širijo pri nas sokolsko drüštvo vučitelje i vučitelice meščanske šole. Na našoj deci se strašno pozna njihov slab vpliv. Pozdrav »Hvaljen bodi Jezuš Kristuš1', boža slüžba i vse ka na Boga spomina, njim zača smrdetj. Ka bo z té decé, če odrasté ? Kakša je vzgoja pri Sokoli, dokaže Žalosten zgled, šteri se je pripeto v krčmi v Martjancih lansko leto. Uradnik sobočki je svojega sina ne zgájao vu vörskom, nego sokolskom dühi, šteri seme briga za molitev i vörske reči. Z tem osem letnim sinkom sta oča i mati Šla v Martjance. Sinek sokoliček je taki zahtevao v krčmi pol litra vina od matere. 1 ár njemi je mati ne štela vole .spuniti,, se je zdirao nad njov i njoj pred celov drüžbov v obraz pljüno. Ka bo z toga deteta ? Kakše, veselje bo meo stariš nad njim če odrasté? Zato vse stariše kakšega koli verevadlü-vanja so, prosimo naj deci prepovejo vstop v sokolsko drüštvo. Vsaki mora držati svojo vero, brezverski Sokol pa jemlje vsako vero, zato nieden v Boga vero vervajoči človek ne more biti njegova kotriga.
1 zato vsakšega krščenika ne samo dühovnika ostra dužnost jé, boriti se proti brezverski Sokola. Ki to ne včini, je zanemaro svojo krščansko dužnost. Ka 86 naši sobočki rk. dühovniki borijo proti njemi, je vse hvalo vredno. A ne je pa istina tisto, ka je pisao ..Prekm. Glasnik". Té se drži svoje stare navade, pravico preobrača v krivico, da ne bi zgübo častnoga naslova .Premrski Lažnik".
Odranci. Sirota sam se hodila javit v Soboto, kak so to dr. Gregorovič dali naznaniti, da bi se naselila i g. uradniki so me ne šteli sprejeti, nego se norca z mene napravili. — Ka na to pove okr. agrarni urad?
Pozdrav pošilja svojoj ženi i celoj Slovenskoj Krajini vojak Franc Ivanič, pešak 44 pp. iz Melinec.
Dokležovje. Gda se je naš most blagoslavlo, so samostojni šteli agitirati za svojo stranko. Mermolja je gučao, a nesmo njemi dali valati. Naš Odgovor je bio, „tü gučite, V Belgradi‘pa nači delate*'. Gda je minister Pucelj Šteo gučati, smo njemi povedali /gospod, niedne reči vam na poslühnemo". I niedne tüdi ne vüpao povedati. Poznamo* dobro mi te ftíče, sovražnike našega kmetskoga stana. Mermolja je pred lani paradajs i petržeo povao i tržo i s toga živo, zdaj |si je pa küpo za polmilijono vrednost, kak piše „S1. gospodar". Odkot to ? Zakaj* Si drügi poslanci ne majo küpiti? Pucelj pa da milijonsko herbijo svojoj hčeri. Lejko je tem gučati, ki delajo sebi kšefte, nam pa dačo vekšo i vse terhe zglasüjejo v Belgradi.
Do konca maja se zglasite siromaki celoga Prekmurja pri dr. Gregoroviči v Soboti v gradi, ki se ščete naseliti na šterom veleposestvi. Če se naši ne zglasijo, pridejo tihinci.
Seja odbora SLS bo 21. maja predpoldnom ob 11. vöri v pisarni v M. Soboti. — Načelnik.
Na spravišči naše stranke 30. aprila v M. Soboti je govoro tüdi g. Kühar Jožef z Tešanovec. Pomotoma je to Štampar vöpüsto. On je v svojem lepom govori odobravao vse naše resolucije, pa je. proso g. poslanca,, naj dela zato, ka se železnica Sobota—Hodoš kem prle odpre.
Beltinci. G. dr. Kolarš Zdravnik se 15. majuša vrnejo nazaj domo z Ljubljane i potem bodo palik redno sprejemali betežnike.
Bogojina. Kmečka zveza je odebrala dne 7. maja na svojoj rednoj seji 2 Člana v krajevni odbor: Camplin Ivana i Vogrin Janeza, oba posestnika z Bogojine. Bogo-janska kmečka zveza računa 150 članov.
V Razkriži se vrši živinsko i kramarsko senje v tork dne 16. maja.
Szapáriovo imanje se trži. Agrarna reforma je tiho zdaj, kak miš v Ijüknji. Zagrebečka banka, čakovska posojilnica küpüjeta imanje i tržita našim ljüdem. Zakaj ? Zato ka bi banke mele velike dobičke, naši ljüdjé pa küpili tisto zemljo, na šteroj je pit milijonov duga. Zakaj je tiho agrarna reforma, štera vsikdar guči, ka je za siromaka človeka, zakaj je zdaj tiho V
Rakičan. Našo arendaško zemljo, z štere mi Siromaki živemo, nam ščejo vkraj vzeti, ka bi prej šolo gospodarsko povali v našem gradi. Ve Znamo 'što so zato Šolo. Radi bi si seli v lepo imanje tüjinci-liberalci, nas domače pa niti za béroše nej zeli. Poznamo dobro njihove prazne žepe. Nesramnost brez mere je to. V to formo nam nej trbe šole, da bi se tüjinec razkoračao na našem siromaštvi, mi pa od glada vmirali.
M. Sobota. Vidimo pov Zaodvečara] ob 3. večkrat g. vučitele Dujca iz Kroga v M. Soboti. Ne vemo jeli nema on včenja? Prosimo Vas g. nadzornik,:ovárajte ga ví tüdi ednok. „Mi smo demokratje*', sta pravila g. Pojbič vučiteo 1 njegov pastir g. Župaaek iz Slaveč dr. Kukovci v Rogačavcih. ,,Demokratje v toj Zapüščeno) goričkoj zemlji ?“ — odgovori čüdeé se dr. Kukovec. Zatem pa prideneta, ka čeravno sva demokrata, li i g. Pojbiča ne püstijo včiti. „Že pomorem, je odgovoro dr. Ižekovec i se /taki pelao v Soboto, na red vzeo nadzornika; ste vl predsednik demokratske stranke i toga vrloga demokrata Pojbiča preganjala'. To je pomagalo, na drügi den je Pojbič že smeo v šolo stopiti. To se guči po célom Prekmurji, prosimo g. nadzornik, bi istina bila to ali ne?
Pisarna naše stranke je odpreta v Söboti pri Peterki vsaki den predpoldnom od 9 do 12 i Zaodvečara od 1 do 3 vöre. Vse pritožbe i Žele ljüdstva se vzemejo tű gor v gori povedanom časi.
M. Sobota. Na meščanskoj šoli mamo vučitela, ki ma do konca šolskoga leta do-püst, ar je prej „jetičen“* Mi pitamo g. nadzornika, jeli se jetika s politiziranjom, sokoliziranjom i s kartánjom vrači y poznih nočaih vöraj ?
Posojilnicam (hitelszövetkezet)! Na moj poziv so posojilnice v Sotini, Gor. Lendavi, Sv. Jürji, Strükovcih, Bodoncih in Pertoči poslale bilance za k 1918. drüge pa se.. Ár je skrajni čas, da se začne skflpna akcija zavolo penez naloženih v Pešti ino zavolo bojnih posojil (hadikölcsön) poživao! še vse ostale posojilnice, da taki pošljejo bilance za 1. 1918. (költségvetés) v Belgrad aa nižji naslov. Vse posojilnice tüdi ono v Sotini, G. Lendavi, Sv. Jurji, Strükovcih, Bodoncih in Pertoči pa prosim da na té isti naslov javijo, keliko kotrig majo zdaj, Stere so. plačale deleže (akcije). Vsako odlašanje je kvarno, zato ešče ednok prosim za takošnjo dopgšiljatcv. Zadnji čas jel Vse pošljite v Belgrad, parlament, broj 20. g. Vlado Pušenjaki nar. poslanci.
Država.
Poroka (zdavanje) našega kralja Aleksandra z romanskov princesinjov Marijov se bo vršilo 1. junija. V Belgradi se že preveč pripravljajo na to slavnost. Ministerski svet je dovolo 4 miljon dinarov kredita za te priprave.
Škoda v Bitolji. Posebna komisija je Šla v Bitolj, štera ma nalogo dogotoviti kvár, ki ga je napravila tista strašna eks-plozija, od štere smo že poročali. Po poročili te komisije kvár znaša samo pri privatnom imetji 5—6 miljon dinarov.
Kelko nosi naša tobačna režija na leto? Naj menje kak 120 miljon dinarov.
Naša država potrbüje na leto 12,000 vagonov soli. Pripovle pa samo na leto 5000 vagonov i tak smo prisiljeni ešče ostali 7000 vagonov soli z drügih držav notrivoziti, največ dobimo z Nemčije.
Novi nuncij v Belgradi. Sveta stolica je imenüvala v Belgrad mesto dozdajšnjoga nuncija Cherubina msg. Pelegrinettija za našega nuncija, ki so jako vučeni mož.
Svet.
Belgijska kraljevska dvojica (kraljevski par) je obiskala talijanskoga králja i rimskoga papo. — Zlato rüdo v 15 metrov širokoj plasti so zasledili v Bieli na Češkom. Rüda leži 50 metrov globoko. — V Sout-Chicagi je tolvaj k smrti strelo polskoga kat. plebanoša, gda so po noči šli v klet gledat, ka ruži tam. Tolvaj je vino kradno. Te dühovnik g. Florijan Chodniewicz so péti kat. dühovnik, koga se v kratkom časi v Ameriki vmorili. — Peneze menjavat sta prišla dva falota k dühovniki Haari St. Pauli v Ameriki, ka bi ga pri toj priliki oropala. Dva njuviva pomagača sta skoz kühinjska sveta prišla v hrambo i čakala, gda bo trbelo pomagati. A küharce so se začele dreti i roparje so zbežali. Plivanoš so omedleli. Dela v Ameriki nej i jako dosta se roplje. — Belgijski princ Leopold, se zaročo z talijanskov princezinjov Jolandov. — Provincial Salezijancov so te dni obiskali Salezijanske hiše v Sloveniji.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Na seji finančnoga odbora v Belgradi se je razpravljalo o proračuni (költségvetés) ministerstva za zdravje i od proračuna zvünešnjega .ministerstva. V imeni Jugoslovanskoga kluba sta govorila poslanca Dr. Dulibič i Žebot. Odlnčnomi nastopi teva našiva poslanca se je posrečilo dosegnoti, da ostanejo vse bolnišnice (špitali) v Sloveniji i tak sobočka tüdi i niedna se ne bo ukinila. Nadalje je sprejeti bio proračun za zvünešnje ministerstvo od vladne večine. Na predlog Dr. Krizmana se pa te proračun, šteri je znašao 34 i pol miljon dinarov, zviša za 2 i pol miljona dinarov. Dr. Dulibič i Žebot sta glasüvala proti tomi povišati.
V Zagrebi so se vršile od 24. do 29. aprila konference vseh katoličanski püšpekov cele Jugoslavije. Na konferenci se napravila posebna spomenica, štero pošlejo krali, ministerskomi predsedniki i ministri za vere. V toj spomenici so omenjeno vse žalitve, štere se dogajajo katoliško] cerkvi v našoj državi.
Genova. Konferenca vseh narodov se na-. deljuje v Genovi. Do sporazumljenja ešče ne prišlo. Med velkov antantöv kem duže, tem vekše nasprotstvo. postanüje, ništerni listi že pišejo, da se celo razbije. Nemci so sklenoli zvün rusov ešče pogodbe z Ukrajnov i Poljskov. Velke važnosti je tüdi dogovor med Rusijov i Vatikanom. Rusija se taki po dogovori s Nemčijov približala Vatikan!. Spoznala je, da je katoliška cerkev po celom sveti najmočnejši mo-ralen faktor. Ruska vláda je pri SV. stolici poznana, dobi svojega diplomatskoga zastopnika pri Vatikan!, ona pa da popolno slobodo kath. dühovnikom, štere sv. oča pošljejo v Rusijo.
Ka je sokol?
Ali vam naj šče dokažemo, da Bog je i gospodüje nad nami, da je življene brez vere prazno, kak voteo oreh, da nema pomena, če nemamo na zemlji drügoga Cila kak samo to, da se tű mantramo i nevolivamo, trpimo i jočemo, potli pa je vsega konec?... Ali vam šče'moremo dokazati, da lendavske gore so?... što toga ne ve, je nevedež i norec. 1 »norce pravi v svojem srci, da nega Boga", pravi sv. pismo. Tak norce je Slobodomislec, Šteri pravi, da sme misliti tüdi to, ka nega Boga, nešče pa toga, ka je.
Zdaj slobodomisleca že malo poznate. Ali ga želite šče bole spoznati? Te poslüšajte dale ka Slobodomislec včijo i pravijo. „AU bi bili bole nori, či bi zavrgli Očo i Sina i sv. Düha, i bi častili to trojlco: klobase, zelje i pivo?" Tik je pisala. »Slobodna misel" 1912. Št 3. 4.
(Dale.)
Najnovejše.
Vučiteljski usposobljenostni izpit iz slovenskoga jezika so položili dne 8. i 9. maja v Maribori: Janez Szép z D. Lendave, Julija Zaunfuchs iz Čentibe, Karel Čižek in Marjeta Čižek z Dugevesi.
4
„NOVINE“
14. maja 1922
Gospodarstvo.
Kak si zagvüšamo dobre sadovene letine?
Dokeč je drevje nej v mozgi i nepoganja, se Vsili Smej tüdi zdaj obrezati. Moremo pa či trbej dobro spucati, zrezati süho veje i pre-rečiti. Drvo spucati od lišaja, meha i Sühe skorje, ka to vse škodi drevji i njemi jemle življensko moč. Razpokali skorja, ravno tak mej i lišaj so dobra skrivališče za vsakovrstne sadne škodljive stvari, i na nji se tüdi razvijajo škodliva glive. Te so prostim okom nej vidne. Najmenša rastline škedllvke z odstranijo te , nesnage z drevja, se pokenčajo skrivališča škodlivcov, se zeme glivam dobra tla, da se ne razplodijo.
Preveč košnatomi drevji je na sredi vrha vzeti vse veje, štero je nepotrebno. Kajti Sadno drevo more biti takše, da lehko k coj prideta zrak i svetloba. Samo tisto Sadno drevo, ki ma retko veje, rodij dosta sada, kajti cvetje i sad se razvijajo v sunci i svetlobi.
Istina ka pri pucanji drevja moramo biti previdni* ka se tisti drevo, ka preveč poganja, nesmi preveč obrezati, ka te šče bole v les žene.
Po mogočnosti je zatirati rastlinske zaje-dalce, ki napadnejo listje. Zato ka se od toga drevje slabo razvija i škodi tüdi sadji, ka je slabo. Prav posebno škodijo glive slivan pa tüdi jabokam i grüškam. Grintavost grüšk, jabok pride odškodlivi gliv. Tüdi trda kamena žemlja pri grüškaj povzroči glive. Što količkaj more i ma či nej drüge bar trsne špricanke, naj na sprotoletje svoje drevje prvič kda cvete poškropi z raztopimo od modroga galica, kakše nücajo za Zatirani e grozne i trsne pisnivosti. Za en mesec naj se drevje drügič škropij, tüdi žveplovöv molov posipati dobro slüži proti ništerni škodlivcom.'Či bo letos Sadno drevje dobro obrodilo i se bo sadje pred raznimi škodliva tak zavarovalo, Mamo meli samo zadosta sada,
, nego tüdi lepo i Zdravo, ka de prek zime stalo. Trpežnö sadje pa li te dobimo, či se zdravja lipo pobita, nej pa doli mlad, kak je pri nas ešče itak navada. Drevo jablani i grüške, ki so 'preveč pune, naj se Od časa do časa malo »tepejo, ka se te Ov sad lepše razvija i lepši i debelejši postane, naj se nikomi ne vidi kvár. Malo menje lepi jabok je več vredno, ka dosta 'grintavoga sada. Tej odpadki, kak sploj ka dol kaple so Zdrava krmila za živino i svinje.
Posvetimo našemi sadjarstvi več skrbij kak dosegamao. Ta postranska panöga našega kmetijstva nam bo pri dobroj poskrbi prinesla lepe dohodke.—Fr. V.	*
Pošta.
M. Kühar. Edelsgraben. Prosite z vašega roda koga, ki nema svoje hiže, naj se glasi i Vas tüdi prijavi. J. Tivadar. Kuršinci. Duga je še 5 Din. za Novine i podpora na M. List. Edne Novine več Pošiljamo, ar se edna ženska z Odranec ta odselila. Davajte njoj. Poštnino si odračunajte. Kamplin Magda. Strehovci. Od moža zdaj nikaj ne mogoče zvediti. Z Rusijov nemamo nikše zveze. Za volo penzije pa naj vaš župan pozve v Ljubljani na invalidskom odseki. Fekonja Marija. Melinci. V Soboti neso Vam mogli spregledati, ar ste sami spoznali, ka ste ne po pravoj poti nesli obleko. Mate pravico proti obsodbi sobočke carinarnice v Belgrad prizivati. Ščap Janoš. Bakovci. Obrnite se na tisti zavod, gde ste srečke küpili. Pozvek L G. Slaveči. Zročili smo Vašo prošnjo prek v Belgradi. Flisar Ivan Ivanovci 37. Kranjec Ivan Andrejci 76. Če do prosili Svedočanstva od carinarnice, povejta, da je vaše v Belgradi pri .ministerstvi za socialno politiko, Odelenje za javno pomoč v roki direktora dr. Raduloviča. Od tec naj se zahteva nazaj, če je potrebno. Szentirmay. M. Sobota. Prle kak sem šo' z Belgrada, sam urgerao rešitev vaše stvari. Ne spozabim se. Titan Franc. Krog. Celo zadevo tistoga invalida mi p Odpište, župan naj potrdi z pečatom i mi te spis dostavite.v
Poslano. *)
Gospodu ministru Ivanu Hribarju: kraljevemu namestniku za Slovenijo.
Težko in neznosno stanje, v katerem se Prekmurje nahaja od časa oslobodenja postaja dan za dnevom še težje in neznosnejše in smo prisiljeni obrniti se na Vas in Vam javiti te neugodne prilike, ker smo prepričani, da nas morete v prvi vrsti Vi, obče priljubljeni in spoštovani gospod najprej rešiti tega dalje ne vzdržljivega stanja:
Vzrok vsega zla, vsega nezadovoljstva krivi so uradniki v Prekmurju. 
Za svojo dolžnost smatramo, da izjavimo ob tej priliki, da je v Prekmurju tudi nekaj dobrih, poštenih, zmožnih in priljubljenih uradnikov, na koje bi zamogla biti ponosna najkulturnejša država na svetu, toda imena teh nočemo naštevati. Njih imena lahko najdete gospod minister v brezštevilnih anonimnih ovadbah pri Ljubljanskih nadrejenih uradih. Pisali in pošiljali so jih naši fašisti v najslabšem pomenu besede, kateri že cela tri leta nemoteno terorizirajo vse, kar je mirnega in poštenega v Prekmurju.
*) Za spise pod tém naslovom uredništvo ne odgo-
varja.
Doživeli smo odvzemanje tuje lastnine, izigravanje   verskega prepričanja, prekoračenje tujega praga v vsaki dobi dneva in noči, aranžiranje veleizdajniških procesov, tamnice, batine, mučenja, interniranja in vse to od grupe fašistov, ki rovarijo pod plaščem državnega interesa, ko mi vendar dobro znamo, za koji interes da se gre.
Doživeli smo, da se ta grupa na slednji kulturni zabavi opijani in vpričo madžarskega življa med sabo potolče.
Doživeli smo, da se je pretilo z nožem smrt radi nedolžne madžarske glasbe.
 Doživeli smo, da državni uradnik v javnem lokalu napada slovenskega sodnika, češ ta bi me obsodil, če bi jaz fašist nabil kakega Madžara.
Doživeli smo, da državni uradnik z orožjem javno posiluje državno uradnico.
In vse to ostane neznano, nekaznjeno in ti ljudje nadalje izpodkupujejo na ta način ugled naše države.
In kakor da bi to vse ne bilo zadosti, doživeli smo na velikonočni ponedeljek najstrašnejše: Žena enega obrtnika v devetem mesecu nosečnosti se sprehaja mirno pred pragom svojega stanovanja, po cesti pride mimo uradnik carinarne v D. Lendavi in brez vsakega povoda jo napade s pesto po obrazu, a ko je nesrečna žena pala na tla, začel jo je biti s palico.
Nekaj časa kasneje napadel je njenega moža in njenega brata in jih konečno dal po svojih graničarih odvesti na orožniško postajo.
Isti dan nekaj časa poprej pretepel je neko ženo in otroka v selu Čentiba.
O nastopanju totega carinarnika v uradu in izven urada danes ne moremo pisati, ker nam je ta grozen dogodek zaprl sapo.
Kaj tako težkega smo vendar pred Bogom zakrivili, da se na ta način ubija otroke v naših materah?
Brez razlike narodnosti in vere gleda danes z zgražanjem celo Prekmurje to nesrečno majko, ki se krči v bolečinah v postelji, poškodovana od barbarske roke v devetom mesecu nosečnosti.
Apeliramo na Vas, kraljevega namestnika, v interesu ugleda naše države!
Apeliramo na Vas človeka imenom človeške kulture.
Apeliramo na Vas kot soproga in očeta imenom obitelji in materinstva.
Jugoslovansko, človečanstvo, materinstvo zahtevajo, da se ta uradnik takoj odstrani iz Prekmurja, Stavi na odgovor, in pred redukcijo uradništva izbacne iz državne službe. 	— Lendavčarje. —
Naznanjam
vsem mojim, küpcom da sam mojo trgovino v Beltincih preselo v hišo gospoda Pintariča. S spoštüvanjom Pavel Klepec.
Odam
z pohištvom krčmo, z mesarijov i štacunom vred edno njivo i dva orala občinskoga juša ROKO ŽGANEC, Sv. MARTIN v Medjimurji.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote deseti. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; sobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—20.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	   „   8	   „	   „	   .  .  .	560 K
36     „	   „  12   „	   „	   .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—15.         donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.		20—10
K ODAJI JE
v M. Soboti: 2 hrama popunoma v dobrom štani; plüg funduša, parna žaga i mlatilnica z gibajočov vrednostjov. V bližini se več grünta lehko küpi. Zglasite se pri
RAJNAR ANTONI
MURSKA SOBOTA št. 121.
Andrej Oset, Maribor Aleksandrova cesta 57. telefon 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižole, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava