G.P.O., Strino. ♦r* n|miM«on b« P«** •» • D*nodlt«l ♦ >; ♦; >; >; >: >; >: >; >; >: > >; MISLI 1 (Thought*) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 [ >' >' >' >* >] >] >: >: >; >: >; >; >; >; >; >; >; >; >; >: >: >; KOLEDAR Junij — Rožnik 1 č SV. REŠNJE TELO 2 p Marcelin 3 S Kvirin, Oliva k 4 X 2. pobinkoštna 5 p Bonifacij 0 T Norbert 7 S Robert, opat 8 č Medard 9 P SRCE JEZUSOVO 10 S Marjeta ir 11 N 3. pobinkoštna 12 P Leon 13 T Anton Padovanski 14 S Bazilij, cerkv. učen. 15 č Vid in tovariši 16 P Beno 17 S Adolf, Gorazd ★ 18 N 4. pobinkoštna 19 P Gervazij, Protazij 20 T Silverij 21 S Alojzij Gonzaga 22 č Pavlin, Ahacij 23 P Agripina, Feliks 24 S Janez Krstnik ★ 25 N 5. pobinkoštna 26 P Janez in Pavel 27 T Hema Krška 28 S Irenej 29 č Peter in Pavel, ap. 30 P Spomin sv. Pavla >; >; ♦; v v ♦; v v ♦; >: *. >-♦-*;#! > M ♦ * ♦ :* ♦ i :* i i i ; : ; >1 >; * >; o c. v: H 2 K Ui 35 Q-i V) W m u O. i j 'u p. g 9 •; >; >; >; >; >; UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA JUNIJSK0 ŠTEVILKO DO 5. JUNIJA 1961. KNJIGE DOBITE PRI ‘'MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de- lo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. .0-°' IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek' ^ man “Iz modernega sveta” in več drugih vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ *•' NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz nemškega navala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 HARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. J Ves pomen Baragov in vse delo za nje?0 oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca kliča. £ 1-0-0. ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. Naj11 vejše izdanje. PET zvezkov po £ 1-0-0. A»' .O1 DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ ^ VREDNO JE, DA PODČRTAMO Uvodnik v “Svobodni Sloveniji” (Argenti-n®) je izrazil nekaj lepih “Misli za veliko noč 1961,” Prav posrečen se nam zdi zlasti zaklju-cek> zato ga ponatiskujemo. Čeprav je velikn še davno za nami, je tako branje koristno ,n Primerno za 365 dni v letu. — Ur. 1‘tičnLET°ŠNJA VELIKA NOČ bo za slovensko po-(]0 0 emigracijo šestnajsta, ki jo doživlja izven Sv Vlne. Slovenski ljudje, razkropljeni po vsem „j.., ’ Se bodo, kakor je pač navada ob takih praz-^ sPorninjali svojih dragih v domovini. Živih in ■ Prav bi bilo, če bi se te dni, na največji Uja ** Cerkve, na praznik Kristusovega vstaje- ^mnili tudi slovenskega naroda, ki izpod ko-'stične sužnosti še ni mogel vstati. ^ se nihče ne vdaja prevari, da za narod dokaj^* ^reba več delati, ker da mu ni več tako hudo c]a je bilo, da se je vse že precej zboljšalo in ljU(J. Se boljše. Res je, da se je materialni položaj Hjsti boljšal. Lahko se bo še bolj, zakaj komu- ^i'ine *Juclem dajali vse mogoče materialne dokaj ’ ne bodo izzivali ne neposlušnost. Ne- p°li^ j>m nikdar ne bodo dali in nikdar dovolili: g)a .'Cne svobode, svobode, da bi lahko po svoji 'ali ^'slili in da bi si svobodno izbirali ter dolo- t0 SoI'a^'n življenja in si sami delali postave. Za-HS(] , siovenski ljudje še naprej politični sužnji, tira aterimi uveljavlja svoje nasilje komunistični In zato je prav, da se za praznike Kristusovega vstajenja znova zamislimo v Kalvarijo slovenskega naroda in da vsak po svojih močeh stori vse, da bo tudi za Slovence nastopil praznik narodnega vstajenja. Pri tem delu za svoj narod pa poslušajmo modre besede predsednika NO za Slovenijo, -Jr. Kreka, ko nam pravi: “Narodno in politično poslanstvo emigracije zahteva popolno nesesbičnost, idealno privrženost. Komunizem bo propadel tedaj, ko bo demokracija imela več gorečih pristašev in neumornih apostolov, kakor jih ima on. Jasno je da se vloga emigracije zaključi z dnevom osvoboditve. MI NAPRAM DOMOVINI NIMAMO NOBENIH PRAVIC VEO. Zbrišimo vse ambicije. Za nas so ostale samo dolžnosti. Ni naša naloga, da bi komurkoli krojili kapo po osvoboditvi, naša dolžnost pa je, da, čista in težka dolžnost, da storimo vse, da narodu skrajšamo dobo suženjstva.” Pot do dosege tega cilja bo lahko kratka, lahko pa še tudi dolga. To naj nas prav nič ne moti in dela malodušne in maloverne. Upajmo in verujmo, da bo zmaga gotovo samo na strani tistih, ki verujejo v Boga, ki je svojega Sina poslal na svet, da je šel za njegovo rešitev v smrt ter je iz nje poveličan vstal in s tem potrdil vero v večno življenje, v zmago luči nad temo, resnice nad lažjo, pravice nad krivico, svobode nad nasiljem. IMARRICKVILLE! S Y D N E Y “".♦♦V- , May, 1961. >: MAJSKO ROMANJE V M A R R I C K V I L L E >1 v nedeljo po prazniku MARIJE. >! POMAGAJ dne 28. maja. Več na strani 154 priču-joče številke. ZVEZA BOJEVNIKOV za MARIJO POMAGAJ NA BREZJAH G. Lukež nam je poslal dolg spis, razmnožen na roko, o svojih odnosih do rajnega škofa Rožmana. Iz tega spisa smo izločili samo opis dela Zveze bojevnikov za čast Marije Pomagaj na Brezjah, pa še to nekoliko “zgoščeno”. Ker v maju praznujemo god Marije Pomagaj, patrone Slovenije in Avstralije, bo to prav primerno branje. —- Ur. KMALU BO MINILO 30 LET, odkar sem bil blagopokojnemu škofu Gregoriju dr. Rožmanu predstavljen kot glavni tajnik Zveze bojevnikov — veteranov iz prve svetovne vojne. Tedaj je glavni odbor Zveze bojevnikov razmišljal, kako bi Zveza kot laična organizacija pomagala ohraniti in krepiti vero pradedov med člani in vsem narodom. Zamislili smo posebno akcijo v zvezi raznih proslav pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Te proslave naj bi dokazale vsemu narodu, da je Zveza bojevnikov na pravi poti. Pri tem razmišljanju smo ugotovili, da je prostor pred cerkvijo na Brezjah neprimeren. Slenili smo postaviti prvemu gorečemu tajniku vojnemu kuratu Bonaču dostojen spomenik in padlim vojakom vzidati lepo spominsko ploščo. Mariji Pomagaj smo se želeli oddolžiti za srečno vrnitev iz vojne s tem, da bi napisali zahvalno spomenico na parga-ment, jo vložili v svinčeno kaseto in jo vzidali v večen spomin naše in vsega naroda hvaležnosti. Spomenico so podpisali poleg odbora Zveze bojevnikov: ljubljanski škof dr. Rožmaan, mariborski dr. Tomažič in belgrajski dr. Ujčič. Temu načrtu, kot rečeno, ni odgovarjal prostor pred cerkvijo. Bil je neurejen park z neokusnimi stojnicami za prodajo spominkov. Zato je odbor sklenil, da se mora ta prostor arhitektonsko preurediti. Ni bila majhna reč. Treba je bilo precejšnje vsote, organizirani bojevniki pa niso bili bogataši. Zato so nekateri nad izvedbo načrta že kar vnaprej obupavali. Tedaj je neki moder odbornik na seji glavnega odbora predlagal, da o načrtu obvestimo škofa Rožmana in mu razložimo vse potrebno. Že prvi obisk pri blagem nadpastirju nam je dal jamstvo, da se bodo načrti uresničili. Dr. Rožman nam je skoraj s solzami v očeh čestital, da smo bojevniki kljub prestanim grozotam v vojni ta- ko lepo ohranili ljubezen do Marije Pomagaj 1,8 Brezjah in popolno zaupanje vanjo. V razgovorl1' katerega su mu ni mudilo zaključiti, nam je zagOto vil vso moralno in finančno pomoč. Vesel je , tega našega obiska, ker je prišlo do njega pi'®v času, ko su mnogi ubogi Slovenci, nahujskani P° komunističnih agentih, dvigali glave. Ob sloVeSl1 nam je rekel: Sama Marija Pomagaj vas je posl9'* Zagotavljam vas, da bom z vami v molitvi in Prt mišljevanju. Od tedaj naprej se je Zveza sijajno razvij9**' Nismo si bili mislili, da bo zanimanje za 'zV a načrtov tako raslo. Kmalu so pričeli vstopati v ^ vrste novi člani in tudi zanje je bila Zve/,a pr8'* šola, kako gojiti pieteto in druga dobra del* ljubezni do trpečega sočloveka. Pozimi 1936 smo Prevzvišenega ponovno ^ BREZJE a'■ drznili so se ga naprositi za nasvet pri izbiri ltekta. žkof ni dolgo razmišljal. Rekel nam je: I Izbrati je treba arhitekta, ki je hkrati časti-katere božje in ki razume pomen delovanja ze bojevnikov v korist naroda. Za izvedbo na-b, bomo skupno naprosili profesorja arhitekta lecnika,” Z veseljem smo sprejeli nasvet in se takoj na-| »>a obisk k izbranemu arhitektu. Ljubeznivo ^ Je sprejel in povedal, da mu je škof že po tele-u prijavil naš obisk. Pazljivo nas je poslušal in v . ^koj pripravljen sprejeti delo. Poudaril je pa v^St* sapi, da bosta on in njegov asistent delala ^ezplačno, ker tu gre za čast Marije Pomagaj u8led naroda. To je treba poudariti takoj na tem ® u> saj je silno pomembno. Resnično ni dobri na°z vzel nobenega beliča za vsa svoja potovanja Vs l Zje> za zamudo časa in nadziranje dela do ^Podrobnosti. Ob slovesu nam je rekel: » ® pomočjo našega dobrega škofa in na pri- tia^Sn^° brezjanske Matere božje nam bo mogočo izvesti v najdostojnejši in najlepši obliki.” ;j| ^avni odbor je šel pridno na delo. Po vsej 8 °veniji je Zveza prirejala zborovanja. Govorniki vali Menjavali in s skioptičnimi slikami pojasnje- Mojster Plečnik ^ 8rozote vojne. Take grozote naj bi se nikoli vec ^.Ponovile, narod naj se pa zaveda dolžnosti do (jjj1'1'1 vdov in sirot. Med temi dolžnostmi naj bi tu .t.U<*' postavitev spomenikov padlim po raznih b posebej pa izvedba našega načrta na sku ^re<^sednik Zveze je bil takrat tudi predsednik { Plne bojevnikov v Trbovljah. Vojni kurat pro-^lirko Ratej je organiziral prav v Trbovljah •kil« Matično skupino bojevnikov z močnim pev-^ 2borom in dobro delujočim odborom za podpi-Je Vojnih vdov in sirot. To skupino so organizi- rani rudarji in drugi delavci v levičarskih organizacijah silno zavidali. V kratkem času je ta skupina postala najmočnejša trdnjava visoko kvalificirane morale in aktivne ljubezni do bližnjega. Vse to smo opravili brez groženj in brez orožja, kot so takrat poskušali komunisti in razni orjunaši. Škof Rožman je občudoval naše uspehe in se pogosto z veseljem spomnil naše skupine s posebnim pozdravom. Zveza bojevnikov je pridno nadaljevala z javnimi zborovanji. (Pride ie) KO BI IMEL. I. Burnik Misij Ko bi imel — raketo, v vsemirje bi vzletel. Ko bi imel — avto, morda bi bil vesel? Ko bi imel — oh, vsaj mamico, bi jo objel! Ko bi imel -ladjico, nazaj bi šel. Ko bi imel — ljubico, „ bi ji zapel. NA MISIJONSKI POTI Pred veliko nočjo Poročevalec je namenil to za aprilsko številko, toda za nekaj dni prepozno poslal — n Brisbana. K sreči njegovo poročilo med čakanjem na maj ni “zastarelo” in ni izgubilo zanimivosti. Tako vsaj upa — ur. “Štacije” IZ PRVIH KRŠČANSKIH STOLETIJ ima Rim še danes svoje “štacije”, ki stopijo v veljavo vsako leto v postnem času. To so cerkve, kjer se vrši slovesna služba božja in sicer vsak dan drugje. K tisti cerkvi romajo procesije vernikov, škofje, pre-latje, nekajkrat tudi sam papež. Dobrih 30 let je minilo, ko smo trije študentje papeške univerze vsako jutro pešačili v tako “štacijo”. Nazaj v kolegij smo se vračali s tramvajem, pa smo še dostikrat zamudili zajtrk. Med temi tremi romarji je bil z menoj vred vitki, dolgonogi Alojzij Stepinac, pokojni hrvatski kardinal. Moral sem kar teči za njim, da sem ga dohajal. Na to sem se spomnil letos v postnem času, ko sem opravljal tu v Avstraliji še vse daljše “štacije” kot takrat v Rimu. Skromno računano znašajo razdalje med temi “štacijami” svojih 2,500 milj v škofijah: Sydney, Wollongong, Canberra-Goul-burn, Wagga, Maitland, Lismore in Brisbane. Ne da bi se pomudil pri službah božjih v Sydneyu in Blacktovvnu, ki so na sporedu itak vsak mesec, naj "brzojavno” popišem druge “štacije”. Wollongong Sredpostna nedelja, dober obisk, precej obha-jancev. Želeti bi bilo le, da bi se opogumili do ljudskega petja med mašo. Po službi božji smo krstili drugega sinčka družine Konrad iz Cringile. Ime mu je Edvard Jožef, botrovala sta Jože in Hermina Brodnik. Tudi to pot smo zelo pogrešali delavnega in vedno za pomoč pripravljenega rojaka Antona Dermoto, ki se je še vedno zdravil v Pictonu. Želeli smo mu skorajšnjega popolnega ozdravljenja in vrnitve k družini in med rojake, ki jih tako rad zbira in navdušuje. Dva večera med tednom smo se v lepem vilu zbrali k postni pobožnosti: Križev pot, Pv diga, spovedovanje. Družaben sestanek kar cerkvijo. Sporazumeli smo se, da so take veče^ pobožnosti kar dobrodošle. Zato se nam ne bo ^ ba omejevati zgolj na nedeljske maše in obiski J® do lahko bolj pogostni. Pridiga v domačem jejr^ tudi med tednom poživi versko življenje. V Queanbeyenu sem si zabeležil nekaj Družina Marcela Mihaliča se je pomnožila za i ka Marija. Tako ima Verica spet bratca, ko je^( požaru izgubila bratca in sestrico. Vsa družina SP domuje v lastni lepi hiši, ki jo je pomagal diti Good Neighbour Council. Družina Alojz® Zinke Grecelj je dobila sinčka Branka. Boži# dva, oče in mati, ki sta se morala zdraviti v “ nici, sta se vrnila k sinovom v Ainslie. Če je še kaj novic, ni bilo časa zanje. Opo!*10, so me Hribarjevi potegnili iz Canberre na pOs Yass in sem pravočasno ujel vlak. Albury Zlasti večerna pobožnost je imela zgleden Gostoljubni župnik Fr. Bongiorno je Slovenc® po pohvalil. Druge novice: ,J Čestitke Branku in Stasi Jerin, ki sta v t®* prometni nesreči ostala skoraj nepoškodovana- , riji Pomagaj smo se oddolžili z zahvalno sv. Jerinovim sta se pridružila novodošla sorod1* ^ Tone in Anica Hlebanja. Obilo sreče v novi % ml ji! Zakonca Jože in Roza Vuga sta ob botrov® . Mirka in Kati Serbinek dala svojemu sinčku or krstu ime Jakec Jožek. Serbinekova sta pa za na veliko nedeljo krščeno Brigito Julijo PoV ,{, k botrovanju univerzitetnega študenta iz B®118 Boža čehuna in ženo Brigito. Vzorni dijak Božo Študent je v ponosno selje staršev dobojeval prvo nagrado v debatni mi srednjih šol na zavodu šolskih bratov, čest' Wagga, Wagga Sobotno spovedovanje v katedrali v raznih ^ zikih me je precej zaposlilo. Zelo sem se raZ'f.fl/, lil romarjev iz Junee — cele Ferfoijeve drU*1 Žrtvovali so dolgo pot, da so se srečali s slo skim duhovnikom. Gospa Schatterjeva, vajena marjev z blejskega otoka, nas je po opravljen> božnosti bogato pogostila. Na tiho nedeljo sem imel dve božji ^ Najprej farno, pri kateri so vsi na glas n*,0 j. zborno mašo in vmes peli. Nato slovensko, Misli, May> dobro obiskana, glas je pa bilo slišati samo " moj. Popoldne smo krstili četrto dete, pa prvo de-Ij 00 družine Ivana in Helene Velišček. Vsi trije je j01 so sPrernili sestrico h krstnemu kamnu, kjer “bila ime Karolina Kristina. Botrovala sta Ig-c m Marija Česnik. ^ težkem oklepu okoli prsi in čez glavo se Vl že mesece zelo delavni in skrbni družinski e Lojz. Bog daj, da skoraj okreva! up Jožefovo je zborovala v Waggi škofijska je , l*c Women’s League. Glavno točko vzporeda 2vZe,lam *zP°lnil naš ugledni rojak iz Albury, dr. talftn',nir Hribar. Predaval jim je zelo pregledno o v «1 komunizma, posebej v njegovem nastanku °Veniji. škoda, da ni bilo več naših rojakinj navzočnih. Lahko smo ponosni na našega preveč skromnega dr. Hribarja. Naj bi se pomaknil bolj v ospredje, ko so najtežje družinske skrbi srečno potisnjene v ozadje. Tumut Iz Wagge me je bolj izstrelil kot odpeljal v Tumut mladi vedno prijazni cand. jur. Louis Hrvatin. Privoščil bi mu nadaljevanje študija na syd-neyski univerzi. Naša večerna pobožnost je padla na ponedeljek. Bila je sposbudna, na tak večer bi ne mogla biti boljša. Zahvala za vsestransko pomoč gre Jožetu Težaku in ženi Andreji. Konec str. 143 MOJA MATI Mira Mar ^TAKRAT gEM BILA StaRA DESET LET. ]j&l0 dovolj, da sem znala biti zvita in sem postavaj® 115 preizkušnjo sebe in druge. Ko obnavljem (]0s^.,,'e na tista leta, se mi zdi, da sem bila takrat J|*eje Pretkana in prebrisana kot prej in po- i ^Pazila sem, da so nekatere moje sošolke lepe .aj° pozornost. Zdelo se mi je, da jaz nisem Rada bi bila lepa, to si je lahko misliti, mi tega nihče ni, sama od sebe pa nisem mo-jeiaU^°t°viti. Ko sem se gledala v zrcalu, sem ver-gr<*a n'sem» vendar se mi je zdelo, da je kity , Slavica lepša. Posebno zato, ker sem en-)e i..S^šala, da je moja teta rekla o njej: Slavica a danes v dvorani strašno zala... T in 0 me je grizlo. Poiskala sem teto na samem rekla: viCa„ ^eta, jaz bi bila tudi rada tako zala kot Sla-Tn 0 sem ji rekla tudi zato, da bi jo postavila na ^njo. Hotela sem videti kaj bo rekla. Pa ni “mislila, kar z roko je zamahnila: ««rv « Je, j ’ bi tisto!' Lepota nič ne pomeni. Glavno 8> pridna in dobra deklica”. ^ak° je odgovorila teta in meni se je zdelo, °dgovor tudi pričakovala. Na splošno &V0l, . čisto zadovoljna z njim. Ker se je pa od-Vj]a l2ognil glavnemu vprašanju, sem premisi je- li na^ Zc*a^ nare^’m-^Prej sem mislila teto malo drugače vpra- a mi je naenkrat prišlo na misel, da bi rajši ^ 'a mater. Vedela sem, da sta si teta in mati dostikrat v laseh. Kar ena reče, druga rada oporeka. Ne vričo mene, vendar sem več slišala in videla, kot sta domnevali. Poiskala sem mater na samem in ji rekla: “Mama, teta pravi, da je Slavica strašno zala. Ko sem ji pa rekla, da bi tudi jaz bila rada lepa, mi je rekla, da lepota nič ne pomeni, da je glavno, če sem pridna. Zakaj pa na Slavici hvali lepoto, ali zanjo ni dovolj, da je pridna?” Videla sem, kako je materi skoraj sapa zastala. Pa je tudi meni, ker sem videla, kako sem mater v zadrego spravila. Kar obstali sva za nekaj hipov in vse je obstalo z nama. Potem sem opazila, kako je mati upirala v mene svoje velike oči in nekaj premišljevala. Vedela sem, da ni hotela pritrditi teti, pa tudi se ni znala znajti, kako bi njen odgovor obšla. čez čas me je potegnila k sebi, me objela in rekla: “Mira, zakaj pa misliš, da ti nisi lepa? Le verjemi, da si. Lepota ni samo ena, tisoč obrazov ima. Ena deklica je lepa na svoj način, druga pa spet na svoj. Ti si prav lepa, le meni verjemi. Seveda je pa treba, da si tudi pridna in dobra, oboje skupaj je velik dar božji.” Začudila sem se. Takega odgovora nisem pričakovala. Čisto me je pomiril in nikoli več nisem dvomila o svoji lepoti. Nobeni deklici nisem bila več nevoščljiva, če so rekli o njej, da je “zala”. Od takrat sem imela mater še stokrat rajša. Na tihem sem vedela, da je bil tetin odgovor prav za prav boljši, toda le mati je mogla videti, da mi je bilo takrat potrebno drugačno pojasnilo - - • Izpod Triglava V LJUBLJANI se lotevajo popolne obnove zunanjosti cerkve Marijinega Oznanjenja (frančiškanske). Je nujno potrebno, ker že zelo razpada. Stroški so preračunani na nekako 35 milijonov. Najpx-ej bodo prenovili najbolj nevarno stran, to je na Miklošičevi cesti. Glavna fasada pride na vrsto morda leto pozneje. DR. P. ANGELIK TOMINEC, frančiškan, je umrl v Ljubljani letos na veliko noč. Bil je župnik frančiškanske župnije dolgo vrsto let. Zelo znan je bil tudi kot znanstvenik v bogoslovnih in socialnih vedah in je objavljal svoja dognanja v raznih publikacijah pod šifro Atom. Vodstvo župnije je po njegovi smrti prevzel provincijal p. Benjamin Tomšič. V TRSTU je laška revija “Trieste” napisala dolg članek v obrambo koroških Slovencev. Zaključuje: “Gre za manjšino, ki omejuje svoje zahteve na kulturno področje, ne da bi prišla v opre-ko z iskreno zvestobo do države, kateri pripada. To položaj zelo poenostavlja in bi po našem mnenju koroški deželni vladi in zvezni na Dunaju omogočilo bolj širokogrudno politiko do slovenske manjšine.” — To se kar lepo bere. Vsaj nekaj Italijanov je, ki se jim koroški Slovenci smilijo... Kako ginljivo! Zelo verjetno je tudi nekaj ljudi med avstrijskimi Nemci, ki se jim smilijo — Slovenci pod Italijo... JAKOPIČEV PAVILIJON v ljubljanskem Tivoliju, 50 let najbolj znano razstavišče slovenskih likovnih umetnikov, se mora umakniti železniški progi, ki bo tekla po tistem prostoru. Oblast je pa ponudila tako nizko odškodnino, da z njo ne bo mogoče postaviti kje v bližini novega pavilijona. “S tem bodo slovenski likovni umetniki izgubili edini razstavni prostor”, je potožil ljubljanski dnevnik DELO. V ČRNOMLJU v BELI KRAJINI so imeli dobro uspel misijon, ki je trajal teden dni. Vodili so ga trije salezijanci z Rakovnika pri Ljubljani. Po mnenju župnika fare sv. Petra je uspeh misijona naravnost ‘čudežen’. Nekaj novega je bilo v tem, da so bile misijonskih pobožnosti deležne tudi podružnične cerkve v Dobljičah, Petrovi vasi, na Otav-cu, v Rudinah, na Butoraju in v Desincu. Za po- 134 pravila farne cerkve in podružnic veliko prispet" jo izseljenci v Ameriki, čeprav so nekateri že ** pol stoletja od doma, se radi z lepimi darovi sp0, minjajo cerkva svoje zgodnje mladosti. SLOVENSKA BENEČIJA bolj in bolj izguB svoje ljudi. Deželica je siromašna in to od nekmi preganjajo čas. Manica komanova, prav priljubljena slo- pisateljica “za preproste ljudi”, je umrla ■Ljubljani v starosti 80 let. Doma je bila v Št. nad Ljubljano. Bila je kmečko dekle in taka S k do smrti, šolala se je sama in dosegla lepe He K ^ePlav Je slovenska slovstvena zgodovina ]j. 0 uvrstila med kakšne “nesmrtnike”, ima od-C**e zasluge za izobrazbo širokih množic v na- ‘0(ln ce ,RlBNIČANI V TUJINI ne bi spoznali domače ^ . Ve> odkar sta stolpa prenovljena po načrtu °Jstra Plečnika. Slika na desni. STOPIMO SPET POD Anton Drmota, Wollongong H KO SEM ČITAL V APRILSKI ŠTEVILKI čla- Pod naslovom: Pod vaško lipo, mi je prišel na v svojem j, naš p. urednik, ki je nekoč zapisal za MISLI: Kako čudno se človeku spreminjajo misli po ’ • že misli, da bi vse pošteno oštel in premi- nil »»j, povedal ta svoje in končno zapustil vse sku- Potem pa naj bo, kar hoče. Že stori sklep, pa Ves')°^av' nekdo in mu prečrta z malenkostno črtico ». sklep in račun.” (Ali sem res tako pisal? -- K lili ,?S*° se Je zgodilo z menoj. Že so mi rojile iste Ljp' P° glavi, pa mi pade pred oči POD VAŠKO 5*- Bnd sem, kako se je zabava Slovenskega ^h^Va P°nesre®'*a *n kako je končno predsednik ar Vendar oživil dvorano, da nazadnje smeha ni Vy. * CII >ikal0. H, škoda, da ni oživil tudi mene in samega ba .^°P>sr>ik je bil razočaranan, ko je videl na za-buj Sani0 kakih 50 ljudi. To po mojem še ni tako tl.., v°‘ to je bila le veselica, ki sama na sebi za ;ruštv0 da ‘»leti še nima tako velikega pomena. Veseli me slišim večkrat poudarek, da mora društvo še druge namene, ne zgolj zabave. To je zelo res. Zato tudi ima naše društvo v svojih pravilin še marsikaj na programu. Poleg družabnosti tudi naslednje točke: Ohranjevanje našega jezika, pomoč rojakom v stiski in nesreči, organiziranje žalnih sprevodov pri pogrebih rojakov, odrske igre, ustanovitev slovenske sobotne šole itd. Z eno besedo: Hočemo ohraniti kulturne pridobitve naših prednikov v domovini in jih dalje izročiti našim naslednikom. Dolžni smo to napraviti, pa ne samo izročiti, kar smo prejeli, tudi zboljševati in izpopolnjevati. Vse napreduje okoli nas v naših časih: tehnika, slovstvo, poznanje narave — ali naj mi za zmerom ostanemo tam, kjer smo bili? Ali pa še nekam nazaj zlezemo? Učenjaki puščajo za seboj svoje iznajdbe in odkritja, drugi za njimi jih dopolnjujejo, tako gre stvar naprej iz roda v rod. Kdor ne sodeluje, bo ostal daleč zadaj, obveljal bo za lenuha in zapravljivca. Pomislimo na Kristusove besede: Koderkoli boste hodili in kjerkoli se boste mudili, oznanjujte moj nauk!1 Učenci so ga ubogali in le tako se je razširilo krščanstvo po svetu. To velja tudi za nas v narodnem oziru: kjerkoli smo in kogarkoli sreča- (Konec str. 139) DOMAČO LIPO! RAVNO SEM PRIPRAVLJAL OKNO, DA DOBI NOVO STEKLO v nadomestek za razbito, pa me je nenadoma udarila misel: Drugi maj je danes!... Takoj sem tekel v pisarno in za pisalni stroj. ★ Nekaj fantov pa v naši obednici pripravlja vse potrebno za pleskanje. Vesel sem jih: sami so prišli na idejo, da napravimo naš domek lepši. Izkušen pleskar Martin Vengust nadzira, pa s tem seveda ni rečeno, da sam nič ne prime. V nekaj dneh bo največji prostor naše hiše lep in nov, pa tudi bralna soba s kaminom, tako prijetna v zimskem času, bo v kratkem gotova. Tam sta se spravila na delo naš zidar Slavko Markič in pečar Jože žužek. Kamin je že razpadal in stene so odstopile. ★ Tako Padua Hall polagoma dobiva novo lice, ki je bolj in bolj naše domače. Res hiša še ni stoodstotno slovenska, zato tudi imena še nisem spremenil, a gotovosti je že toliko, da se izplača začeti z deli. Petnajst let je služila poboljševal-nici in petnajst let je tudi ni nihče popravljal, ker država katoliških ustanov zlepa ne podpre. A danes je v njej naša največja družina v Avstraliji: 27 slovenskih fantov, pa še je prostora za hitro pomoč. Kako sem včasih cele dneve zamudil z iskanjem prenočišča za fante! Zdaj je vsaj ta skrb manj, so pa seveda druge. Ni malenkost skrbeti za tako družino. No, vsaj mame mi ni treba na- domeščati, saj nam kuha gospa Kregarjeva in je vsem fantom res mama in pol. Tudi vedno več fantov, ki stanujejo po mestu, prihaja med nas igrat odbojko, namizni tenis in biljard. Bo treba omisliti še kakšno igro. Fantje so navdušeni, da bi postavili drog in pričeli s telovadbo. Radi bi začeli pevski zbor, orkester pa že imamo in dobro jo reže: Mario Abram nateguje harmoniko, Peter Hauptman igra kitaro, Marjan Nanut udarja na bas, Slavko Kregar pa trobentači, da je veselje. Tudi klarinet že imamo, ne pa klarinetaša. Vsaj za enkrat še ne. * V soboto je bil v Padua Hailu spet don1^ plesni večer. Slovenska dekleta povabimo in 0 domačih melodijah se pari zavrte. Fantje zbe1'1 med seboj nekaj šilingov za kritje stroškov, da na razpolago klobase in soda — piva nič, pa ' verjetno prav zato večer še bolj prijeten. Kat^ slovenskih deklet v Melbournu še ni dobila vabil*! pa bi ga rada, naj mi sporoči. Enako fantje, ki ^ se na teh večerih radi pridružili fantom živečin* hostelu. Kdor pošteno misli, je dobrodošel, oit*^, pa ne maramo. Je pa to lepa prilika, da se fantje in dekleta srečajo. * Padua Hall ima čedno kapelico sv. Anto1’9 Padovanskega, ki bo v maju dobila tudi podobo še brezjanske Marije Pomagaj. Kopijo je izd«1 171etni slovenski fant v Chicagu, Peter Fisching®r' in mi jo je p. Odilo poslal preko Kanade. Pra' zdaj delajo zanjo okvir. Kaj bo to skromno uS^. ličenje tako dolgo zaželeni začetek Avstrals* Brezij? Bog daj! * Pri vsem tem delu za Padua Hall in 1,83 fante boste rojaki razumeli, da imam še manj za obiske. Na vrsti so le nujne stvari — ostalo ^ mimogrede, v kolikor je mogoče. Verjemite, časa ne zapravljam, le premalo ga je. Če in ka“ bo Melbourne dobil še enega patra, bo bolje. ★ Že zadnjič sem omenil nenadno smrt ro}**: Johna KLUN-a iz Clifton Hilla. V četrtek dne ^ marca smo imeli mašo zadušnico v cerkvi sv. haela v North Melbourne, nato pa lep pogreb n keilorsko pokopališče. Pokojnik je bil rojen dne * oktobra 1902 v Zagorju pri št. Petru na Krasu. * domače se je reklo “pri Kotarjevih”. Dne 8. f® ruarja 1925 se je v domači fari poročil z Mar’11 čičevo Frančiško (po domače z “Ivaninovo”) leti kasneje pa odšel za kruhom v daljno Avstr8 jo. Bil je v Melbournu, nato v NSW, končno let v West Avstraliji. Največ je delal v KoZ. Leta 1941 se je premestil v Wonthaggi, Vict°rl* fita 1941. je dospela za njim v Avstralijo žena ln sin Albin in nastanili so se v Clifton Hillu. Pokojni Ivan Klun se je po gozdnih delih precej I zac'nJ’h trinajst let več ali manj bo- a'- Bil je eden naših tipičnih starih naseljencev, svoje vase zaprt, a nasmejal se je pa tudi rad ^ sam kakšno smešno povedal. Nedavno je bil v ■_Vincent’s Hospitalu, po vrnitvi domov pa se je Cel križev pot, ki se je končal v torek dne 21. fca okrog pol sedmih zjutraj, v žalujoči vdovi in sinu izrekamo globoko so-Je> enako vsem ostalim sorodnikom tukaj in v j. kovini. Ivan, Tebi pa bodi lahka avstralska zem-a’ kateri si žrtvoval toliko let svojega dela! * * O krstih pa tole: V družinici dobro znanega • 'k Pirnata in Elke r. Bole v Barvvoodu je za- a‘ Peter Lubo, katerega je oblila krstna voda eerkvi sv. Benedikta v Bunvoodu dne 1. aprila. rUgega aprila je bil krst v stolnici sv. Patri-'*van bodo klicali sinčka Franca Uidiha in Roze kj J°t- — Isti dan je bil krst tudi v St. Albansu, 1^ r je zajokalo drugič v družinici Ludvika Tuška y ®ai‘nie r. Duks. Sinku je ime Adrian Ludvik. — g aWthornu smo se zbrali pri krstnem kamnu dnj „ aPHla: Stanko Terlikar in Franka r. Gentile dobila Janezka. — Deveti april beleži krst v Murrumbeeni, kjer sta Franc Pongračič in Marija r. Horvat dobila prvo hčerkico Helenco. — Zajokalo je tudi v družinici Maksa Štavarja in Marije r. štemberger v Moonee Pondsu, pa žal zaradi poti v Adelaido ni mogel krstiti slovenski duhovnik. — Vsekakor vsem družinam z novimi malčki iskrene čestitke: ★ Ta mesec morem v poročno knjigo zabeležiti samo dve slovenski poroki (in našim parom kar zahvala, da so mi dali malo počitka!). Dne 15. aprila sta se v stolnici sv. Patrika poročila Feliks Štubelj in Yvonne Jeanette Hobkirk. Ženinov rojstni kraj je Nabrežina, nevesta pa je rojena Avstralka. — Dne 29. aprila pa sta v cerkvi sv. Jakoba v North Richmondu stopila pred oltar Alojz Bauman in Jožica Gobin. Nevesta je iz Zadra, Loj-zov rojstni kraj pa je Kicar pri Ptuju. Obema paroma kličemo: Na mnoga leta in obilo sreče! + Tako je novic skoraj konec. Prav na hitro sem jih naklepal. Morani še povedati, da sta me v zadnji številki “Misli” dve stvari spravili v smeh: Najprej slika iz trgatve sydneyskih Slovencev pri Twrdyjevih v Fairfieldu, NSW. Mnogi Konec str. 145 “CICIBAN IN ČEBELA” Iz nastopa slovenske šole v Melbournu (Foto I’. NiUolitch) ^ <*D 6 e k ^0 etrov LJUDSKO ŠTETJE — census — bomo imeli v Avstraliji 29. junija tega leta. To bo že šesto ljudsko štetje, odkar so se prejšnje kolonije angleške krone spremenile v države in se povezale v federacijo. Uveljavljeno je, da se vrši ljudsko štetje vsakih deset let in to v prvem letu vsakega novega desetletja. V pretteklosti se iz raznih razlogov niso vedno držali tega pravila, letos pa ni videti nobene ovire. Sodijo, da se bo izkazalo: Avstralija šteje zdaj že deset milijonov in pol ljudi. To je milijon in pol več, kot jih je imela ob zadnjem štetju, ki se ni vršilo leta 1951, ampak šele 1954- IZ DEŽEL ZA ŽELEZNO ZAVESO je smelo priti v Avstralijo v zadnjih treh letih nekaj nad 10,000 ljudi. Tu ne mislimo na begunce, prišli so postavno. Leta 1956 je namreč Avstralija vložila prošnjo na sedem vlad za železno zaveso, da bi poslale v Avstralijo iz svojih dežel take, ki bi jih njihovi svojci, že naseljeni tu, radi dobili k sebi. Ker se je Sovjetija vklonila, so isto storile ostale prizadete vlade. Prošenj je vloženih še za nadaljnjih 14,000 in več. Doslej jih je prišlo iz Sovjeti)e okoli 200, 1200 jih čaka na vizo, iz Bulgarije 40,160 jih čaka. Iz češkoslovaške 450,100 jih čaka. Iz Madžarske 5,000, 2,000 jih čaka. Iz Poljske blizu 5,000, dvakrat toliko jih čaka. Iz Romunije 300, štikrat toliko jih čaka. Iz Jugoslavije blizu 3,000, dvakrat toliko jih čaka. Verjetno bodo še vsi čakajoči prišli do vize. KRIVDA RDEČE FRONTE III je naslov novi knjigi, ki jo je izdal v Clevelandu Msgr. Matija Škerbee. Opisuje dogodke med komunistično evro-lucijo v župnijah Stari trg pri Ložu, Velike Lašče, Sv. Gregor in Sodražica. V Ameriki stane izvod en dolar. PRECEJŠNJA BREZPOSELNOST, ki se je razpasla v ZDA, je močno zadela tudi uradništvo. V nekaterih krajih celo bolj kot tovarniško delavstvo. Poročilo iz Clevelanda navaja za mesec februar, da je bilo med 51,000 nezaposlenih 9,000 uradnikov in uradnic. Odpustili so jih razni gospodarski uradi in pisarne svobodnih poklicev. Med delavstvom je bilo največ odpuščnih v jeklarnah in drugih metalnih tovarnah. V CELOVCU opuščajo tramvaj, ki je vozil -50 let, in ga nadomeščajo z avtobusi. Letos sredi zime je zadnjič peljal tramvaj na progi Sv. Duh — Trnja vas. Za slovo ga je počastilo več tisoč dalcev. Skoraj istočasno je vozil v Sydneyu zadnl1 tram na jug — v Maroubro in Matraville. Z nj*111 se je peljal tudi naš Korošec, dr. Mikula, namest® da bi se poslavljal od celovškega na progi Sv. D11 — Trnja vas. Pa najbrž takrat, še ni vedel, da s* Celovec in Sydney istih misli: tramvaj v dobi sp"1' nikov spada med staro šaro: “TUKAJ RADIO CELOVEC”, tako je bi!8 brati v slovenskem jeziku v zagrizenem nemške11’ časopisu “Salzburger Nachrichteen”. člankar 8* je namreč penil od jeze zaradi slovenskih oddaj & celovškem radiu in je hotel pokazati, kako stra*' no grdo se to bere in sliši: CE-LO-VEC... ko i* vendar edino prav: Klagenfurt! Slovenski Korošfl so sicer zadnjič slišali tako napoved na celovšk«5’ radiu pred kakimi desetimi leti, preden je odpa^J5 angleška kontrola nad radijsko postajo, in so jo skoraj pozabili. Zdaj jih je salzburški časnik sp spomnil nanjo, pa jih je postalo sram, da ima grizen nemški list boljši spomin kot oni. Dvig111 so zahtevo, da se CELOVEC spet uvede v radiji napovedi, če se Avstrija ni podrla, ko je to leP° ime zapisal zagrizen nemški časnik, zakaj bi sf’ ako ga zine “klagenfurtski” radio...? SLOVENSKA POTICA, ki so jo ameriške Sl^ venke spekle za predsednika Kennedyja, je nast*'* iz 12 funtov moke, 15 f. orehov, 9 f. belih rol'"' močenih v litru vina, 4 f. medu, 3 litrov kisle sn10” tane in 2 1. sladke, 4 tucatov jajc, 8 limon, 6 P0 maranč, 1 stekleničice vanilje, 1 škatlice cime^’ 1 litra žganja, 10 kock kvasa in 1 litra mleka. Bij0 je 12 potic, ki so skupaj tehtale 50 funtov. gospodinje, ki bodo to brale, bodo že vedele, k#'*0 dobra je bila. če bi pa hotele za svoje potice por® biti ta “recepis”, morajo prej poslati klaftro ful1 tov v SKLAD MISLI. V FILMU BEN HUR je videti krasne konj0’ zlasti belci so sijajni. Za izdelavo filma so dob1 konje iz Lipice na Krasu. Torej: Lipicanci so. REFERENDUM v N.S.VV., ki se je vršil dne 29. aprila za odpravo ali ohranitev gornje poslan^3 zbornice, je s precešnjo večino odločil, da naj zb<>^ nica ostane. S tem ni rečeno, da je večina, ki glasovala za ohranitev zbornice, brez pridržka * dovoljna s sedanjim stanjem. Takoj se je pojavi1' mnogo glasov, ki zahtevajo reformo, preustrojiteV’ ^ornje zbornice. V glavnem gre menda za to, da bi t; U(*i senatorje volilo ljudstvo direktno, kakor voli ^slance spodnje zbornice. Verjetno bo prišlo v do-^em času do novega referenda, ki bo odločal ° *e,n> kako naj se gornja zbornica preustroji. •e ^OŽE ŠLIBAR, slovenski dijak iz Ljubljane, »a mednarodnih smučarskih tekmah v Obersdor-na Bavarskem postavil nov svetovni rekord: 14L ist ^Va me^ra Prekosil Finca, ki je na skakalnici odnesel svetovno prvenstvo leta '• Nemški radio je oznanil v slovenščini: sto j ainštirideset metrov. S tem je hotel počastiti ne i,.iTeea rekorderja, ampak tudi narod, ki mu r Pripada. Takoj je šla velika novica v široki i , > toda Šlibar je bil povsod le “Jugoslovan'', Alj Slo' |je celo na radiu in v časopisih v sami Sloveniji. res svet še vedno ne sme zvedeti, da smo tudi 'Venci nekje na svetu? pod lipo (s str. 135) ftio, Sel)e d *■ že bi imeli v Wollongongu močno slovensko tvo. Ne samo veselje, tudi ponos in blagor nam vsei šibil” društvo. ^ot zc*aj, Je društvo Zalf0’ se ven^ar slišijo med rojaki vprašanja: jT J društvo ne pomaga potrebnim rojakom? 111 vendar devljejo društveni denar? odgovarjam: Jaz res ne vem, kako naj lij a^a> Pa tudi ne vem, kam devlje tisti, denar, ea nima. lik ^6ln pa ne^aJ drugega. Društvo je priredilo ve-^ioč^°^n° za^avo v da bi dobiček šel v po- Se s'°venski družini, ki je v stiski. Eno celo leto bolemora preživljati brez zaslužka, poleg tega pa še žen rada v hišo pokuka. Res je, ni bilo raz- SPOZNAJ M E! I. Burnik Utrudili so me glasovi sivi, brezupne slutnje me ubijajo molče — Zakaj tak žalostno zdihuješ, mati? Spoznaj me že, prenehaj trepetati! Težaške prsi sem razpel, da vse gorje sveta bi nase del — in tudi tvoje! I ' Ovij telo mi v trnjeve povoje ■* ter pošlji m« za križem v velidistni svet! Kaj, če umerem — da le umrjem ne preklet! •• + + + + + + » + + + + » + ♦ + + »+♦♦♦♦» + ♦♦■♦♦♦♦♦♦+++•♦ d,.’ Povejmo na glas: Slovenec sem, tako je mati Se a' Pa ne samo povejte, tudi delajte tako, kot sP°dobi za zavednega Slovenca! , dopisnik pocj vaško lipo pravi, da bi bilo ve- n°, za katero družino gre. Pa bi vsak lahko d0v če bi se pozanimal. Vendar bi moralo biti i^0 če se pove: družino rojaka v potrebi želi- Mgj^darovati. Čemu še vlačiti njeno ime po časo-šlje ln vabilih, nazadnje pa nič storiti zanjo? Mi-ob i 0 bilo tako: Če bo uspeh, bo vse povedano °ncu zabave. No, še danes sem hvaležen društvi*« odboru, da ni vnaprej razglasil, za katero tli i 'n° je šlo. Seveda tudi v dvorani ne, ker pač 'j° uspeha. Prašam vas, dragi rojaki, kdo naj pomaga ln našim, če smo sami tako brezbrižni? Kdo tna8a°maea r°ja^u' ne r°jak? In kako naj po-rojak, če ne pomaga sorodnik sorodniku, ne sestra sestri ali brat bratu? S tem ne mislim pokazati s prstom na tega ali onega, vemo pa vsi, da se take reči godijo tudi — ali morda zlasti — med nami Slovenci. Kaj je več vredno: Vesela zabava z dobro godbo, ki nas zabava 4 ali 5 ur — ali pa pomoč soro-jaku, da mu s tem olajšamo težko življenje? Jaz mislim, če bi bili Slovenci pri zdravi pameti, ne bi vsak zase hodili po tujih zabavah in plesiščih, drža- li bi se svojega društva in res kmalu imeli kaj pokazati. Tako kot je, pa le sami sebe sramotimo pred drugimi narodnostmi. Pa še enkrat. Kam gre denar? Radoveden sem, če tako vprašate tudi, kadar greste na nemške ali italijanske zabave? Le poskusite jih tako vprašati, boste kmalu zvedeli, koliko ste stari!? Pri nas ima vsak pravico vprašati, samo postane naj član društva! Vedeti namreč moramo, s kom imamo opraviti, potem radi vse povemo. Torej tudi jaz rečem: Več zanimanja, več volje in zavednosti, drugače nas ne bo “odnesel prvi val”, kot je pisal I. Burnik, ampak že prva najmanjša sapica nas bo pogoltnila. Zato pozdravljam vse delavce in ustanovitelje slovenskih društev po Avstraliji. Sam Bog vam daj dosti uspeha in blagoslova pri vašem delu! Končno nekaj osebnega: Prav lepo se zahvalim sorojakom, ki ste me obiskovali v času moje bolezni v bolnici in okrevališču. Od velike noči sem spet doma. Bog vam vsem poplačaj z zdravjem in srečo. Prav tako pozdravljam vse lojake križem po Avstraliji, zlasti čitatelje našega lista! ESTERINA KNJIGA v sv. pismu starega zakona (Nadaljevanje) Mardohejev in Esterin načrt MARDOHEJ JE ZVEDEL VSE, kar se je zgodilo. In Mardohej je pretrgal svoja oblačila, se oblekel v raševnik in potresel s pepelom, šel v sredino mesta in vpil z velikim in bridkim jokom. Prišel je do kraljevih vrat; zakaj v raševniku se ni smelo stopiti skozi kraljeva vrata. Tudi v vsaki posamezni pokrajini, kamorkoli je prišlo kraljevo povelje in njegov ukaz, je bila velika žalost med Judi. Postili so se, jokali in tožili; mnogi so imeli za posteljo raševnik s pepelom. Ko so Esterine služabnice in njeni dvorniki prišli in ji to povedali, se je kraljica zelo prestrašila. Poslala je Mardoheju oblačila, da bi se preoblekel in si slekel raševnik; pa jih ni sprejel. Tedaj je Estera poklicala Ataha, enega kraljevih dvornikov, ki ga je kralj postavil za njenega služabnika, ter ga poslala k Mardoheju, da bi zvedela, kaj to pemeni in čemu to dela. Atah je šel k Mardoheju na mestni trg, ki je bil pred kraljevimi vrati. Mardohej mu je povedal vse, kar se mu je zgodilo, tudi o vsoti srebra, ki ga je Aman obljubil odtehtati v kraljevo zakladnico za uničenje Judov. Izročil mu je tudi prepis pismenega ukaza, ki je bil v Suzi izdan za njih uničenje, naj ga po kaže Esteri, ji vse sporoči in jo pozove, da naj gre h kralju in ga prosi, naj njeno ljudstvo pomilosti. Atah se je vrnil in sporočil Esteri, kar je Mardohej povedal. Estera je po Atahu Mardoheju sporočila : “Vsi kraljevi služabniki in ljudstvo kraljevih pokrajin vedo, da se mora vsak, mož ali žena, ki pride h kralju v notranji dvor, ne da bi bil poklican, usmrtiti; samo če kralj stegne proti njemu zlato žezlo, sme ostati pri življenju. Jaz že trideset dni nisem bila pozvana, da bi šla h kralju.” Mardoheju so sporočili Esterin odgovor. In Mardohej je spet dal Esteri povedati: “Nikar si ne misli, da boš ti sama izmed vsah Judov rešila svoje življenje, ker si v kraljevi palači! Zakaj ako boš zdaj res molčala, pride Judom od drugod osvoboditev in rešitev; ti pa in hiša tvojega očeta bosta pokončani. Kdo ve, ali nisi prav za ta čas prišla do kraljevskega dostojanstva?” Estera je znova Mardoheju sporočila: “Pojdi, zberi vse Jude, ki so v Suzi, in postite se zame! Tri dni nič ne jejte in in ne pijte, ne ponoči ne podnevi! Tudi jaz se bom s svojimi sl"' žabnicami tako postila. Potem pojdem h kralju, je proti zakonu; in če umrjem, pač umrjem.” Nato je Mardohej odšel in storil vse, kakor n’1 je E‘stera naročila. Obed pri Esteri. Tretji dan se je Estera oblekla v kraljevsW oblačila in se vstopila v notranji dvor kraljeve V* lače, nasproti kraljevemu stanovanju. Kralj je raf no sedel na svojem kraljevskem prestolu v kralj*" vi palači nasproti vhodu v palačo. Ko je zaglej kraljico Estero, stoječo v dvoru, je našla PreJ njim milost. Ko je dvignil svoj obraz, ves žareč 0 bleska, in strašno srdito pogledal, je kraljica off* dlela, spremenila barvo in se naslonila na služabu1 co, ki je šla pred njo. Bog pa je kraljevega dU obrnil v krotkost. Vznemirjen je skočil s prestola 111 jo vzel na roke, dokler se ni zavedla; spodbur jo je s pomirjujočimi besedami in ji rekel: “Kaj ti je, Estera? Jaz sem tvoj brat, bo^' brez skrbi? Ne boš umrla; zakaj ne za tebe, amP11 za druge je ta zakon. Kaj je tvoja želja? če tudi bilo pol kraljestva, se ti bo dalo.” Estera je odgovorila: “Ako je kralju všeč, naj pride z Amanon1 obedu, ki sem ga pripravila”. Kralj je ukazal: Pokličite hitro Amana, da izpolni Esterina želja.” Prišla sta torej kralj lP Aman k obedu, ki ga je Estera pripravila. Aman pripravlja Mardoheju viilice Tisti dan je Aman odšel vesel in dobre volJ* Ko pa je pri kraljevih vratih zagledal MardoheJ‘ in ta pred njim ni vstal niti se ganil, se je A*^* j raztogotil. Vendar se je vzdržal. Ko je pa Pr'*e domov, je dal pozvati k sebi svoje prijatelje in 3',° jo ženo Zareso. Aman jim je pripovedoval o 3Vf jem sijajnem bogastvu, o svojih mnogih sinflV1 in o vsem tem, kako ga je kralj poveličal in k® ga je povzdignil nad kneze in kraljeve služabnik’ Dalje je Aman rekel: “Tudi kraljica Estera ni povabila nikogar kraljem na obed, ki ga je priredila, kakor s*111 mene; tudi za jutri me je s kraljem povabila- " da vse to zame nič ni vredno, dokler vidinii sedi Jud Mardohej pri kraljevih vratih.” Nato mu je odgovorila njegova žena Zares* vsi njegovi prijatelji: “Daj napraviti petdeset komolcev visoke visi* in zjutraj govori s kraljem, da obesijo nanje MHr doheja. Potem pojdi s kraljem vesel k obedu.” Ta predlog je bil Amanu všeč in je dal napr:1' viti vislice. (Dalje pride) E\vald Kampuš sto MARVBOROUGH V VICTORIH toARYBOROUGH JE MAJHEN TRG okoli •flilj od Melbourna, čeprav je ime podobno na-Mariboru, lahko zapišem, da nimata ta dva a^a nič skupnega. Danes nima Maryborough niti ^slovenske duše. V času mojega bivanja tam ^ živel v mestecu znani umetnik arhitekt Cveto k^Ječ, dober znanec in takratni sodelavec. Še ne-J drugih je bilo, ki so pa tudi kmalu odšli. Mestece šteje danes okoli 12,000 ljudi. Obelisku podoben spomenik stoji v vzhodnem frga. Narejen je iz ostankov kamenitih sten Je milj. V bližini je Dunolly, ^ * 1^'aj dr. Johna Flyna, prvega letečega zdrav- jih&' Okopan je v Aliče Springsu. Moliagul, svo-milj od Dunollyja, je znan kot največje naj-jjjl® kompaktne zlate rude — bolje rečeno: grude, jj »j® namreč en sam kos skoraj čistega zlata. Sli'] ' 80 feb>'- 1869. Eno kolo voza je spodr- ■p ‘° °b “skalo”, ki se je izkazala za samo zlato, žjg. a je v surovem stanju 2520 oz, zlata je dala tat °Z' Njegova vrednost je znašala 10,500 tak-nih funtov. Na mestu izredne najdbe stoji spomenik znan je 'menom “The Welcome Stranger.” Zanimivo da je Maryborough 1. 1854 štel 30,000 palcev. Bila je pač njegova “zlata” doba. ,^udi Ballarat je že v tistem času štel 40,000 p0> ‘valcev, enako Bendigo, Castlemain pa 25,000. geje so ta števila zelo padla, nato sta Ballarat flaj en^'£o spet narasla. Castlemain se je zmanjšal a^j za petino in je še danes nekako na tej '■uphi: ...... tnei Pnji, Njegova zlata polja (goldfields) so se spre- nila v rodovitne farme ali kmetije. Kraj ima prav lepo lego in gorski grebeni ga varujejo pred vročimi vetrovi v poletju, pred mrzlimi v zimskih mesecih. Zelo dobro uspeva tudi sadjereja. V mestecu samem je nekaj industrijskih podjetij, številni prebivalci se pa preživljajo s tujskim prometom. Kraj je privlačen za izlete — iz Melbourna in od drugod — že po svoji naravni legi. V okolici je polno lepih razglednih točk, mestece je dobro preskrbljeno s cvetličnimi nasadi, drevoredi, parki in drugimi ugodnostmi za izletnike. Tako se vrti kolo zgodvine in spreminja kraje ter njihov značaj. Dostikrat pride za boljšim slabše, pa tudi obratno. Sicer pa tudi “zlata doba” teh krajev ni bila zgolj rožnata. Za mnoge je bila bolj poguba kot osrečenje življenja. Ako koga od bralcev zanese v te kraje, sem prepričan, da mu ne bo žal. Svetoval bi le, da za svoje izlete izberete mesece zelene sezone in sc tako zavarujete pred morebitnim razočaranjem. DVE NOVI KNJIGI ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. — To je najbrž najbolj reprezentativna knjiga, kar jih je izdala Slov. Kult. Akcija v Argentini. Zares krasno delo. Obsega nič manj kot 95 zemljevidov slovenskega ozemlja vse od rimskih časov do danes. Nekaj jih je v barvah. Izdelal jih je prof. Roman Pavlovčič. Knjiga je trdo vezana in ima na naslovni strani 40 grbov slovenskih mest in trgov v barvah. Pri MISLIH smo jih dobili samo omejeno število izvodov, lahko pa naročimo nadaljnje izvode in z veseljem sprejemamo naročila. Cena 2-10, poštnina 4 šil. Poedine mape imajo tudi kratko angleško (in špansko) razlago, s ponosom lahko naš človek pokaže to knjigo avstralskim prijateljem. THE SLOVENS IN CARINTHIA — a National Minority Problem. To se pravi, knjiga o koroških Slovencih v angleščini! V njej je podan očrt zgodovine Slovencev na Koroškem od naselitve do najnovejših dni, ko je glavar Wedenig odpravil pouk slovenskega jezika. Knjigo je spisal Amerikanec dr. Barker, univ. profesor. Založila jo je že dobro znana ustanova STUDIA SLOVENICA v Was h hi n g tonu, ki je pred to knjigo izdala SLO-VENIA IN EUROPEAN AFFAIRS in Kuharjevo: CONVERSION. Barkerjeve knjige še nismo prejeli, je pa na poti do nas. Verjetno bo stala 30 šilingov. Naročila sprejemamo pri MISLIH. ŠE NEROJEN OTROK PIŠE SVOJI MATERI (Iz knjige: Na ženi dom »toji, spisala Hedvika Puntar). Mati moja! Ko Ti bo srce povedalo, da sem postal Tvoj otrok, se razveseli. Bodi srečna z menoj, kakor sem srečen jaz, ker smem živeti v Tebi, mati moja! Ko hodiš, hodi mirno. Rad imam, da me Tvoja umirjena hoja rahlo pozibava. Moti me pa trdo stopanje, tekanje, prehitra hoja navkreber, kjer se vsa za-sopihaš. Delaj pridno iz zmerno. Med delom se kdaj pa kdaj malo odpočij, sedi ali leži. Nama obema bo tak oddih, čeprav kratek, zelo koristil. Skrbi tudi, da boš imela dovolj mirnega spanja. Mati, hrani se pravilno, da ne boš opešala in da se bom jaz zdravo razvijal. Tvoja hrana je moja hrana. Moj čas zahteva, da rastem v krepkega otroka, kakor si ga oba z očetom želita, če ne boš dovolj jedla, bova oba na škodi. Meni namreč ne sme manjkati organskih in rudninskih redilnih snovi. Če bo teh za mojo rast premalo, jih bom vzel iz Tvojega telesa. Slaba boš in opešana. To bo pa škoda, ker jaz, ko bom prišel na svet, bi rad zagledal zdravo močno, lepo nasmejano mamo z rdečimi lici in z vrsto lepih zdravih zob. Mati, zdaj pa se pomeniva še o jedilniku za naju. Jej hrano, ki Ti bo dala potrebnih beljakovin, ogljikovih hidratov in rudnin. Vse to dobiš v zdravi in preprosti hrani. Kruh, maslo, med, vseh vrst zelenjave, sadje, bela kava, mleko in mlečne jedi, jajca, skuta sir, mesa malo, svinjske masti še manj. Priporočljive maščobe so maslo in rastlinska olja. Domače dišave: peteršilj, zelena, drobnjak, čebula, česen. Črn kruh je boljši od belega. Star kruh je boljši od pravkar pečenega. Po petih mesecih jej večkrat in po malem. Jedi naj bodo malo slane in brez ostrih začimb: popra, paprike itd. Za žejo pij mleko in belo kavo, slatino, sadne sokove, zlasti sproti pripravljeno limonado. Prosim Te, ljuba mati, ne pij močne črne kave in čaja. Za moje živce sta kofein in tein premočna strupa. Veš, mati, česa se pa najbolj bojim? Da bi se spozabila in pila žganje, rum, likerje!' Nikar, mati! Tako imam še nežne živce in možganske stanice so šele v prvem nastanku. Nobene odpornosti nimam zoper alkohol, uničil ali vsaj okrnil bi mi poznejško razumnost, nadarjenost, duševne sile, ki jih bom v življenju tako zelo potreboval. Vem, Ti bi rada imela duševno zdravega, nadarjenega otroka. Zato, mati: ne pij alkohola! Še nekaj želja imam, mati moja! Ne opravlj težkih del, ne vzdiguj in ne prenašaj tovor®*' Vznemirjaš me, če trdo stopiš s stola, če dirjaš kolesom ali potresavaš na motornem kolesu. Mati! jaz bi bil rad Tvoj veder in vesel otr®*’ zato premaguj žalost, nejevoljo in težave, ki Ti J povzročam. Smej se, mamica moja! Zapoj si Pf-semco in poslušaj lepo glasbo. Hrupnega veseU in hrupne godbe nimam rad. Na živce nama gre lo vsako ropotanje, pokanje, prasketanje in Skr** nje. Glušeče ropotanje strojev v tovarni, kjer del*" najin mir zelo moti. Ponoči, ko spiva, naju motornih vozil pod oknom tako iznenada zbu ’ da se potem komaj umiriva. Prav rad imam, da kaj lepega bereš, kaj lePe ga in plemenitega misliš. Slabih romanov, ki n>8' jo domišljijo, razburljivih filmov naj se moja dr»P mati v tem času izogne. Vedno si gledala na to, da si lepo, prikupno primerno oblečena. Še zdaj se tako oblači, da lepa in da mene Tvoja obleka ne bo stiskala* Tvojem pasu si želim svobode. Ne podvezuj si gavic pod in nad kolenom, elastiko za nogavice P1? pni na životnik. Ko se obuvaš in čevlje zavezuj _ se ne pripogibaj. Noge naslopi na stol ali koga P prosi, da Te obuje in Ti čevlje zaveže. Kajne, mati, da ne kadiš? če bi kadila, bi B' kotin, ki je strup, omamljal Tebe in po Tebi ^ moj nežni organizem. Pusti kajenje očetku, ki v bil vojak. Toda kadar bo kadil v spalnici, preZ1* sobo, da bova Ti in jaz spala v zdravem zraku* * 5® Mati, če bi čutila, da Ti ni dobro, in ce. ^ Ti bo zdelo, da z nama ni kaj prav, pojdi takoj ho ,viš’ zdravniku, če Ti noge oteko, če Te glava boli, če si močno žejna, preveč bruhaš ali krvav’ čeprav neznatno, je zdravniški pregled nujen* tudi sicer bodi rada pod zdravnikovim nadzorstvo Mati, devet mesecev bova tako skupaj živ®** Ti boš moja rast, moj razvoj, moje življenje, J bom pa Tvoja misel, Tvoja skrb, Tvoja sreča, ja bojazen in prenekatera Tvoja bolečina in Tv®^ odpoved. Devet mesecev bova eno, zato si bom pravico kdaj malo potrkati in Te s premikatije pozdraviti. Ti pa, mati moja, če si verna, MOLI ZAM®' Tvoj ljubeči Te OTROK* Misli, May, I. MIKULA (s str. 133) ^ Krstili smo drugega sinčka družine Antona in arinke Kvaternik na ime Branko Vlado. Botrova-a sta Težakova. . _ Naših rojakov je v Tumutu vedno več. Kupu-zemljišča in gradijo lične domove. Možje in fltje so zaposleni v garažah, na žagah, v razsež-** borovih gozdovih, nekateri pa tudi v Sno’.vy °vintains. Zdi se, da Tumut pušča za seboj sosedo °Uio, ki je do nedavna privlačevala naše rojake. si žele rojaki v Tumutu slovenskega krojača, 'bi jim krojil obleke po pravi meri. Bil bi jako brodošel vsem prebivalcem, ker dozdaj še nobe-"e8a nimajo. Snowy Mountains Imel sem srečo, da so mi dajali “lifte” preko _v'nkov, grap in skal do raznih “štacij”. V River ®inpu sem dvakrat maševal v lični leseni cerkvi-še kar dosti naših fantov zaposlenih tam. l>ko v 0’Hares Čampu, kjer znani Romeo vodi ve- •»ašo 3 skupino slovenskih delavcev, sem opravil sv. toda kar v dvorani. Poleg naših rojakov so k maši in zakramentom tudi predstavniki ^Rih narodnosti. ^ S Slovenci smo se sestajali tudi v obednicah Snovanjih. Ponoči so se mi delavska taborišča, »bd. *ar( fal; ana s poraslimi gorami in ožarjena z močnimi 0lneti zdela podobna mogočnim gotskim kated- j an>' Glasno šumenje voda, težko udarjanje ve- krojev ter nenehno ropotanje vozil pa sliči og- ^ orglam z neštetimi registri, ki nanje mo- ■ **•& tehnika igra svoje betonske in motorske me-‘°Qi' a>Je... (,jt 2a nekaj uric sem se umaknil tudi v mirni Sue kjer med drugimi družinami živi v planinah ». 1 Kerinova. Danilo me je skupno s svojo dru-■ f °b prepadih po strmih vijugah srečno primo-^ 11 v najvišje avstralsko mesto — Cabramurrc. y,a ^j strehi Avstralije, skoraj 1800 m visoko, je ml mi-az. Zato se ne čudim Janezu de Maj- u> da rad rešuje uganke v MISLIH, saj je to ••lesen posel ob topli peči. V Cabramuri sem . 1 cal tudi dobrega prijatelja Jožeta Simčiča, ki Da Sovi Blagoslovili smo novo veliko hišo Godinovih in Koprivčevih. Krstili smo družini Ivana in Marije Urbasa drugega sinčka, ki je dobil ime Igor Franc. Botrovala sta Franc Poklar in Anica Strehar, že od poprej imajo pa v družini Slavka in Ivanke Ludvik novokrščenko Lidijo Marijo, pri Tonetu in Anici Pirc pa novokrščenca z imenom Ivan Erik. Za kaj več novic ni bilo časa. Hiteti je bilo treba iz mraza (18 stopinj) skozi sydneysko toploto (78) v newcastlesko vročino (82). Newcastle-Hamilton Cvetna nedelja je že delj časa v Hamiltonu “naša”. Lepo število rojakov se je spet odzvalo vabilu k službi božji in zakramentom. Nekaj jih je bilo zadržanih zaradi zaposlenosti v težki industriji. Pa saj se bomo še videli, če Bog da. Pri oltarju je stregel Pichlerjev Peter v lepi ministrantski opremi. Njegov nečak štefek Kodela se ga ni mogel nagledati iz materinega naročja. Je bil pač striček naenkrat ves “drugačen’’. Menda tudi štefek komaj čaka, da bi dozorel za kaj takega. Novo družino sem srečal: Lojze Lampe in žena Lizi živita v lastnem domu v Young Wallsendu. Tam sta nedavno dočakala prvo zakonsko srečo in pri krstu dala svoji hčerkici ime Marija, kar sta potrdila tudi botra Franc in Tončka Lampe. Bri»bane Iz Hamiltona sem skočil v “svoj” Rose Bay samo na uro pogledat. Kar brž je bilo treba spet na pot — obhajat veličastni praznik Vstajenja med rojake v poletno toplem Brisbanu. Po prihodu semkaj sem le s težavo ujel toliko hipov, da bo v MISLIH nekaj branja o nas vseh in zraven najlepši pozdrav vsem rojakom širom po Avstraliji. SLOVENCEM V VK TOKI JI jjj ^dil skoraj dve leti v Sloveniji na obisku. Zdaj Mčakuje od tam Helenco, ki ima postati nje-a boljša polovica. Cooma ^eprav je bila tudi Cooma mrzla, pa ni pre-fcv x manJkalo verske gorečnosti na cvetni petek in pri službi božji v soboto. >: s >: >: >: >: ♦! ♦ a >; SE PRIPOROČA aut ^TLicoiitck PHOTO “O K” 108 GERTRUDE ST., FITZROY, N. 6 % I V v I k MELBOURNE * Tel.: JA 5978 MIR LJUDEM NA ZEMLJI >9 JUBILEJNO LETO PAPEŠKIH DELAVSKIH OKROŽNIC Rudolf Smersu, član in sodelavec organizacije in lista “Družabna Pravda” v Argentini, je sestavil zelo primerne članke za jubilejno leto papeških socialnih okrožnic ter jih razposlal raznim uredništvom. Tako tudi uredništvu MISLI. Čeprav bodo ti članki izšli v tisku širom po svetu, naj izidejo tudi v našem listu. So namreč tako lepo sestavljeni, da bi težko kdo kaj boljšega napisal. — Ur. NOVA POT SOCIALNI OKROŽNICI “RERUM NOVA-RUM” IN “QUADRAGESIMO ANNO”, katerih 70 in 30 letni jubilej obhajamo letos, sta nakazali novo pot pri reševanju socialnega vprašanja in ustvaritvi socialne blaginje. V čem je obstajala ta nova pot? Da to novo pot spoznamo in njeno vrednost pravilno ocenimo, je prav, da v tem jubilejnem letu na kratko ponovimo glavne misli iz obeh okrožnic ter ugotovimo, kakšen odmev sta imeli in kakšne sadove sta prinesli človeštvu. Naj posvetimo danes nekaj misli prvi okrožnici. Vsebina okrožnice “Rerum novarum”. Okrožnico “Rerum novarum” je izdal papež Leon XIII. leta 1891, torej pred sedemdesetimi leti. V tistem času je bil kapitalizem v najbohot-nejšem razcvetu, razvijati pa se je tudi že začel socializem, ki je prav v istem letu izdal svoj “erfurtski program”. Značilno je, da sta oba miselna tokova — krščanstvo in socializem — opozorila svet na veliki gospodarski boj, ki se je bil pred očmi vsega sveta, in na silno bedo delovnih množic. Nista si pa bila oba miselna tokova edina v tem, kako odpomoči temu stanju. Ekstremni socializem in njegov naslednik — komunizem — sta videla rešitev v netenju razrednega boja, v revoluciji in njej sledeči kolektivizaciji, dočim je Cerkev odklanjala te nasilna, nenaravna in nemoralna sredstva ter pozivala k mirni rešitvi vseh socialnih problemov V sodelovanju Cerkve, države, delavcev in delodajalcev. /ČUDEČEM KLJUNU ZELEN! MU OLJKO VA MLADIKA... V POROŠTVO SPRAVE /N MIHU. S. Gregorčič. Leon XIII. ugotavlja v uvodu k svoji znan1®* niti okrožnici vzroke za stisko delovnih množic ** omenja več vzrokov: 1) Stare krščanske organizacije delovnih s^' nov so pod vplivom liberalizma propadle in na P*1 tem pa skoraj polovico človeštva pahnil v novo Sl1 ženjstvo in morda v še večjo nesrečo kot jo je ** delavstvo predstavljal kapitalizem. Ves svet je nil tudi v neprestano napetost, v živčno vojnOi oboroževalno tekmo in v neprestane krvave up0*6 in vojne. Ta način borbe s kapitalizmom, ki pa je bi'11 samo maska za prevzem oblasti, ni prinesel veštvu nobene koristi. Nasprotno pa moremo ugotd' viti, da je zapadni svet, prežet krščanskih social1^ naukov, mirno in brez nasilja obračunal z bv®*° bzirnim in nečloveškim kapitalizmom in brez ko«*11 11 ličnih revolucionarnih receptov rešil delavsko vPrašanje. Starega klasičnega kapitalizma, katere-bistvena lastnost je bila nekontrolirano izže-la*nje delavstva, v zapadnem svetu skoraj ni več. Svet je prisluhnil Vsi vidimo, da je v zapadnem svetu v zadnjih s®demdeset letih nastal na socialnem in gospodar-ei® področju ogromen prevrat. Delavstvo je po-‘° enakopraven činitelj ne samo v političnem, Pak tudi v gospodarskem in socialnem življenju. smo, da o izžemanju delavcev (izjeme samo rJujejo pravilo), zlasti žena in otrok, o dolgem 0vnem času, o prisilnem “prostovoljnem” delu, več govora, razen za železno zaveso in v neka-še zelo zaostalih pokrajinah. Močni svobodni a*kati (unije) ščitijo koristi delavcev, mogočno v'to socialno zavarovanje skrbi za bolne, pone-ce ne> onemogle in stare delavce in njihove svoj-‘ ^a, lahko rečemo: na zapadu so zmagale ideje °ZJlice “Rerum novarum”. Leonovo priporočilo, naj se s sodelovanjem Cerkve, države, delavcev in delodajalcev ustvari nov i-ed in tako življenje, ki bo odgovarjalo človeškemu dostojanstvu, se je uresničilo skoraj dobesedno. Prav svobodno sodelovanje je nova pot in bistven znak novega socialnega in gospodarskega življenja na zapadu. Država danes ni več brezbrižen opazovalec gospodarskega in socialnega življenja, kot je bila za časa gospodarskega liberalizma, pa tudi ni vsemogočni lastnik in urejevalec vsega življenja, kot je pod komunizmom. Država na zapadu je v splošnem samo kontrolor v medsebojnih človeških odnosih in nastopa zlasti tedaj, kadar se ti odnosi spremenijo v škodo delovnega človeka. Danes samo še komunisti govorijo, da na zapadu vlada kapitalizem. Zato, da zakrijejo pravo stanje na svojem področju. Stari kapitalizem vlada danes v glavnem samo še za železno zaveso. Spremenil je samo gospodarja. Privatni kapitalizem sc je spremenil v državnega, razmere za delavca pa so ostale iste kot prej, v mnogih primerih so se še poslabšale. K. Smersu V šoli v Združenih državah žr V NEKO KATOLIŠKO ŠOLO V ZDA je prišla ^na deklica. Učiteljica jo je prijazno sprejela in Posadila v klop poleg bele deklice. Bela deklica , Je našobila, dvignila roko in rekla učiteljici: ^ e bom sedela poleg te črne deklice, je grda!” Voel° se je, da je gospodična preslišala njen ugo- 1 Ukazala ji je samo, naj sede. črna deklica je ni®trah°m pričakovala, kaj se bo zgodilo. Pa se ni zgodilo. Naslednje jutro je gospodična učitelji* PHnesla v šolo dva šopka rož, prvi je bil popol-da?*3 ^e*’ drugi Pa pisan> da ga je bilo veselje gle-He Vprašala je svoje učenke: “Odločite ve, kak-jjj7, ®°Pek hočete, da ohranimo tu v naši šolski so-j' Vse so soglasno predlagale pisani šopek. “Vi-b ‘ je pojasnila učiteljica, “kako je Bog vse nagv uredil, ko je ustvaril toliko pisanih cvetk, ki j razveseljujejo. Kakor v naravi cvetke, tako naS ustvaril različnih barv, da ima .. nami veselje in dopadenje, kakor mi nad teni "«nim šopkom cvetic. Vsi smo njegovi otroci, “ se moramo ljubiti med seboj.” črna deklica le i* Vesel° oddahnila in ljubeznivo pogledala be-0» *l'ce- Bela deklica v njeni klopi pa je sprva počena povesila glavo, potem pa jo je spet j. Snila in se nasmehnila svoji črni sošolki. Posta-najboljši prijateljici. i p k a ... lS' li. In te se pode po možganih kot krave na pašnik11’ kadar se pripravlja k nevihti in so muhe sitne skrajnosti. V Ljubljano? V šole? Iz Potoka? * teti?... Ko bi bili oče živi, ne bi prav nič pomišljal. S®" mo nanj bi pogledal in če bi le malo mignili z brk1’ bi spregovoril kot mož: “Grem!” Tako pa sprva 111 vedel, kaj bi materi odgovoril. No, posebno dolgo vseeno ni pomišljal. Mes^ ga je mikalo s svojimi zanimivostmi. In glej! ob peči sedi Neža ter ga zavistno gleda izpod 2®**’ Gotovo se jezi na Gregoričevo teto, ki na pisala. ® bi rada njo k sebi. In če bi on res odšel, bo mor^11 sama s kravami na pašo. V Tončku se je zbudil ri Dolenjec. Nič več si ni delal preglavic z odločit'''1 jo, ampak je pogledal v materin zgubani obraz moško povedal: “V Ljubljano? Zakaj pa ne!” Nato je pogovor o Ljubljani zaspal za ves den. Najbrž se je mati medtem dodobra pogovori** z gospodom župnikom, šele v soboto je povedala J®' nezu: “Tonček pojde k ljubljanski teti.” Jane^ ni rekel ničesar, a preveč prijazno 1,1 gledal izza mize. Gotovo bi materi ugovarjal, bi si upal. Tako pa je molčal in skomizgnil z raifl® ni. Dečko je torej vedel, da je zmenjeno do ko*1 ca. V Ljubljano pojde... V Ljubljano! Koliko je že slišal o njej. Same čudovite stvarl’ ki jih komaj moreš verjeti. Kup visokih hiš in lj°* di več kot v Stični na sam semanji dan. Pa kako s je že vrgel prazen koš na ramena ter se poslovi “Z Bogom ostanite, teta! In koline naj vam teki*®’ jo!” Skoraj zaloputnil je z vrati. Maščevanje nad teto je moral sprejeti njen P*” pec. Takoj za Habjanovo hišo ga je Tonček nave' zal na vrv ter ga vlekel prav do doma za sabo. Vs^ pipčev odskakljaj na mrzli cesti mu je bil v zadošča nje za žulje na hrbtu. Doma pa ga je zmagoslavfl0 zavihtel nad glavo ter ga zalučal v vodo pod ml*®' sko kolo. Tam naj konča spomin na skopo teto M*' co!----------- IZ PISMA NAŠEGA ‘NAROČNIKA V EVROPI OD NAŠEGA NAROČNIKA STRAHA smo dobili iz Evrope pismo, v katerem nam sporoča dopolnila odnosno pojasnila nekaterih novic, ki so bile objavljene v Svob. Sloveniji. Takole nam piše: V “Svob. Sloveniji” št. 5 z dne 2. februarja 1961 objavljate na 3. strani pod “Novice iz Slovenije” v tretjem stolpcu poročilo iz Ljubljane, da je “Navje” zelo zapuščeno. Da, res je. L. 1956 sem bil na Navju in verjemite, da me je srce bolelo. Spomeniki leže vse križem in služijo psom in nemarnim ljudem za odlaganje svojih odpadkov. Nihče se ne zmeni, da bi vsaj malo uredil pokopališče naših slavnih mož. Med imeni navajate, da je tam tudi grob dr. Antona Korošca. Da, bil je tam, a na žalost že od leta 1945 (meseca junija) ni več dr. Korošca n a Navju. Sam sem govoril v zaporu z nemškim ujetnikom, ki je sodeloval pri izkopu dr. Korošca na Navju, ter dr. Natlačena, dr. Lamberta Ehrlicha in medicinca Kiklja pri Sv. Križu. Zemeljske ostanke teh mož so komunisti junija 1945 izkopali in jih odpeljali za Savo, kjer so jih polili z bencinom zažgali, da ja ne bi ostal niti najmanjši šport11" na nje. Enako so v istem času izravnali grobovl' domobrancev na Orlovem vrhu (na gradu), tako a ni sledu o njih. Tam, kjer so bili grobovi, so ne kaj časa igrali odbojko in nogomet, pozneje p» s° “gozdovniki” imeli tam šotore in taborili. Sicer P8 je prostor vedno zastražen, kajti pogosto se znaj" na bivših grobeh, kljub straži, goreča sveča in s° pek rož. V “Svob. Sloveniji” št. 4 z dne 26. januari*1 1961 pa na strani 2 prvi stolpec pišete pod nasl° vom “O posrbljevanju Slovenije”, kako je stanje tem pogledu. Vaše navedbe so popolnoma točne. Resnici ljubo morajo vsi študentje uporabljati kot jezik slovenski jezik in polagajo izpite v slovensk**1” jeziku. Da, sam poznam zelo veliko srbskih dentov, ki so celo protikomunisti in ki zelo d°br<’ govore slovensko. Dalje navajate, da je pri nas v Sloveniji n* M. Oppelt naši aborigeni - prvotni Avstralci Jezik naših črncev J. ABORIGENI NIMAJO IN NISO NIKOLI ime-. P>smenk za svoj jezik. Bolje rečeno: za svoje ^e2ike. ker jih je cela dolga vrsta. Ničesar torej liso °hri mogli zapisati, če so hoteli, da se to ali ono ani spominu prihodnosti, so si morali drugače ^^agati. Narisali in naslikali, ali pa tudi vklesali k dogodek iz življenja svojega plemena in ga ,^Ko ohranili poznim rodovom v vednost. Te risbe tudi razne izrezane reči, pa še razni okraski, nekaj posebnega — prava primitivna umetnost. _a tu se pri tem ne moremo muditi, bi vzelo pre-ec Prostora. sju. ^ez>k aborigenov moremo spoznati samo s po- i sar>jem žive govorice. Poznavalci mu prisojajo yP° mero melodičnosti. Prav za prav ima pa vsako ce *^e sv°j Jez'k >n veliko dialektov ali narečij — . M smemo tako imenovati, je z ljudmi vred že &ihtnr'° ®stan*t' te^ Jez'kov so ohranjeni v mr.o-nc- avst-ra'skih krajevnih imenih. Prvi beli naselje-s° ta imena slišali od aborigenov, pa so jih tudi j/01 sprejeli, čeprav dosti več morda niso pobrali Njihovega jezika. Za primer vzemimo ime naše federalne prestolnice — Canberre (naglas je na prvem zlogu, v Evropi smo slišali napačen naglas.) Baje pomeni beseda Canberra ženske prsi ■— po dveh ondotnih gričih, ki sta aboriginom zbujala domišljijo. Ob nekaterih teh imen, če jih hočeš izgovoriti, pazi, da si ne polomiš jezika. Gorje ti pa, če stojiš pred nalogo, da jih je treba zapisati: Bondi (izg. bondaj) slavna obala s kopliščem v Syd-neyu pomeni “vodo, ki udarja ob skale”. Parra-matta je “kraj poln jegulj”. Wagga Wagga — “veliko vran”. Woolloomoolloo (Vulumulu) — “mlad kenguruj”. Kiewa — “sladka voda” itd. Da se spet vrnem k “primitivni umetnosti”. Odkrili so že veliko tega blaga v obliki v skale vsekanih motivov. Strokovnjaki sodijo, da je nekaj tega staro le nekaj sto let, marsikaj pa cela tisočletja. čudovito je pomisliti, da so te risbe in klesanja verjetno stala tam že pred egiptovsko, grško in rimsko civilizacijo. Danes ni več veliko aborigenov v prvotnem stanju. Nekaj jih je pa še in so še vedno deljeni v razna plemena in žive prav tako kot njihovi predniki pred tisočletji. Bivajo seveda v notranjosti Avstralije. Pokrajine, po katerih se premikajo iz kraja v kraj kot nomadi, so deloma podobne stepam, druge pa pravim puščavam. Puščava je tudi za aborigine huda zadeva — neskončnost majnili peščenih gričev, le tu pa tam kaj bodičaste trave ali kak samoten puščavski hrast. Vedo najdeš le v kaki skalnati luknji ob golih gričih, pa ne lahko. življenje teh redkih plemen v puščavi ali ob njenem robu je po naših pojmih zelo trdo in težko, ko ni divjačine in ne sadežev. Kuščarji in miši morajo tolažiti lačne želodce. Toda ti ljudje niso bili nikdar navajeni na kaj boljšega, če suša le ni prav preveč huda, so kar zadovoljni. t).Vn’ prirastek najmanjši. V Ljubljani sami je let-Povprečni prirastek 2.500 otrok. Povprečni letni v ^astek v vsej Jugoslaviji je 250.000 otrok, od tega *°Veniji 14.000 otrok. Iz tega sledi, da je samo v •lubljani rojen vsak stoti otrok celotnega jug. Rastka. ^ Sloveniji je bilo leta 1953 že 1,504.427 ljudi, jj. Letos pa bo Slovencev že okoli 1.600.000. Sta-, ® v Ljubljani je bilo 1953 sledeče: prebivalcev vj. '®8l od teh 63.711 moških in 75.270 žensk. Pra-^ Ljubljančanov je bilo samo 66.683, kajti 58.001 . b>Valec se je priselil v Ljubljano iz drugih kra-v Slovenije, 1002 iz Srbije, 4244 iz Hrvaške, 1126 iz Bosne in Hercegovine, 194 iz Makedonije in 309 iz črne gore. Dalje je bilo 6385 prebivalcev Ljubljane rojenih v inozemstvu in 37 neznano kje. Lani (leta 1960) je štela Ljubljana 154.679 prebivalcev. Naj omenim še to, da računajo, da bo leta 1970 štela Ljubljana 189.000 prebivalcev, vsa Jugoslavija pa 21 milijonov 400 tisoč ljudi. — Letos 31.3.1961 je bilo v Jugoslaviji zopet popisovanje prebivalcev in računajo, da bo štela Jugoslavija 19 milijonov duš. Lepe pozdrave Vaš Strah. (“Svobodna Slovenija”, Argentina) Še kaj iz preteklosti QUEENSLANDA V APRILSKI ŠTEVILKI je v članku o Queens-landu na strani 118 stalo med drugim: “Vlada je klic zemlje po svoje podprla. Novim naseljencem je velikodušno odstopala obširne kose sveta. V začetku so se odzvali klicu zlasti domačini bližnjih otokov, raztresenih po Južnem morju — imenovali so jih ‘kanaka.’ Naseljevali so se v Que enslandu do časa, ko je prišlo do federacije. Tecbtj so se morali vrniti, ker je Avstralija ustavila sprejemanje temnopoltnih ras na svoje ozemlje. Nji. hovo mesto so začeli zavzemati belokožci." Gornji odstavek pove o zadevi tako skrčeno in zraven površno, da se moramo s to rečjo še nekoliko pobaviti. Zanimivo je vedeti, da je že leta 1899 v Celovcu izšla knjiga v slovenščini, ki je o tem precej na široko pisala. Bilo je torej več kot pred 60 leti in takrat je bila današnja država Queensland le še kolonija angleške krone, vendar je pa imela lastno upravo. Knjigo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu z naslovom: AVSTRALIJA in NJE OTOKI. Spisal jo je Ivan Vrhovec, c. kr. profesor in tudi drugače dobro poznan slovenski zgodovinar. Ali se kdo današnjih avstralskih Slovencev te knjigo spominja? Profesor Vrhovec v svoji knjigi uporablja za Queensland ime “Kraljičina dežela” — dobesedna prevedba, kajpak. V drugem delu knjige opisuje otoke v Pacifiku vzhodno od Avstralije, ki imajo skupno ime OCEANIJA, dele se pa v Melanezijo in Polinezijo. (Glej zemljevid, ki je vzet iz prav iste knjige!) Med drugimi zanimivostmi piše o prebivalcih teh otokov naslednje: “Ob slabih letinah preti tudi prebivalcem oceanskih otokov dostikrat lakota, čeprav so skromni in z malim zadovoljni ljudje. Da se ji umaknejo, odhajajo že nekaj časa po zaslužku na večje otoke, po katerih se evropski naselniki v veliki meri pečajo z živinorejo in poljedelstvom, za kar pa potrebujejo delavcev. A še bolj kot po otokih je evropskim naselnikom treba delavcev v Avstraliji, kjer n. pr. v Kraljičini deželi na velikanskih, skoraj nepremernih poljih pridelujejo cukrov trs, bombaž in kavo, pa tudi še druge sade' že vročih dežel. Za tako delo pa evropski delavec ni, ker mu je podnebje prevorče. “Tudi je predrag in zahteva previsoko plac° za svoje delo. Njim nasproti pa so avstralski bo-gataši silno skopi plačniki ter plačujejo svoje de' lavce tako slabo, da se še Kitajci za tak zasluže niso dali zvabiti z doma. Ljudem avstralskih otok°v pa ugaja oboje: ugaja jim podnebje, zato ker so ro* jeni v njem, ugaja pa jim tudi plača, ker so sil”0 skromni in z malim zadovoljni, morebiti najskroi*1' nejši na svetu. “To skromnost in lakoto, ki jih je trla, so koristili samopašni in brezobzirni angleški vel® posestniki posebno v Kraljičini deželi ter so z naJ' lepšimi obeti izvabili polineške in melaneške preb1' valce v Avstralijo. Seveda tem skromnim in Pr®* prostim ljudem ni bilo znano, da tako samopašn1 in neusmiljenih ljudi ni, kakor so Angleži, če j1^ kaže dobiček. Neusmiljeni so pa tembolj in odiraj0 delavce tem grše, ker vedo, da to lahko store, kef jim nihče ne gleda preveč natančno na prste. Atf' stralske kolonije so skoraj kakor samostalne drz8' ve s svojimi gosposkami, svojimi postavami in sv®' jo upravo. Angleška vlada v Londonu jih v nJ* svobodi ne ovira skoro nič. Seveda imajo pa tu<* v angleških kolonijah, kakor povsod na zemljii ^°' gataši prvo besedo. Če ukrenejo kdaj kaj, kal' 1,1 tako, kakor bi moralo biti, jih je težko klicati n11 odgovor. v« y “To so dobro vedeli tudi avstralski bogataši Kraljičini deželi, ki so imeli velikanska polja, 31 no ugodna za bombaž in cukrov trs, nič pa delav' cev za obdelovanje. In kaj so storili? Najeli s° ladje ter svoje mešetarje poslali na avstralske ot vseh naročilih se priporoačnio za neknj nf?ov več za kritje poštnine. O, DA BI BILO SAMO TO! AMER I KANCI SO SKORAJ PONORELI od veselja in vzhičenega ponosa. Imajo lastnega “astronavta” — njihov Alen je pokazal sovjetskemu Juriju, da tudi Amerikanei znajo leteti pod luno. Obhajali so praznik, šumen in vriskajoč, kot ga ni bilo, odkar so doživeli konec zadnje svetovne vojne. Tako vedo povedati časopisi. Veselje in zmagoslavje jim skuša greniti Sov-jetija, kajpada. Kaj je to, če amerikanski človek zaplava za nekaj minut v vesolje, pa se spet lepo spusti na zemljo! Naš Jurij je obkrožil zemljo in bi bil lahko še krožil, da ga nismo poklicali nazaj, je Amerikancem zabrusil Nikita. To je res, odgovarjajo Amerikanei, toda le malo počakaj, Mr. Hruščev! Boš že še videl, kako bomo tudi mi krožili. Misliš, da ne vemo, koliko poskusov ste morali napraviti v Sovjetiji, preden se je posrečilo? Misliš, la ne vemo, kako ste zatajili lljušina — in verjetno še polno drugih. Niti o Juriju se niste upali kaj ziniti v svet, dokler se poskus ni obnesel. Mi smo že prvi tak poskus vnaprej razglasili v svet, celo na televiziji smo vse pokazali, živ dokaz, da smo mi vse drugačni tiči kotvi! O, da bi bilo samo to! Žal, da se bo vzhičenje kmalu poleglo in Alen in Jurij bosta porinjena ob stran, pa bodo spet na vrsti Cube in Laosi in Viet-nami in Angole in Congi in... in... vsa Južna Amerika in vsa Južna Azija in vsa celokupna Afrika in še in še... zares — žal! Otroci Slovenske šole v Melbournu (Foto P. Nikolitch) Dan naših mater !Kmm KOMPROMIS Z ZMOTO NEMOGOČ POPISAL SEM ŽE, v kakšnem okolju živimo v Indiji. Povedal sem, kakšno gnusobo vsak dan gledamo. Svoje življenje uravnavamo po teh okoliščinah. Skušamo razumeti, kar se razumeti da, pa prezreti, kar se ne da. Seveda, kompromis z zmoto je nemogoč. Ko mi dobri poganski prijatelji prihajajo z nabiralnimi polami, naj kaj darujem za to ali ono pogansko zadevo, jim s smehljajem odgovorim, da mi moja vera prepoveduje sodelovanje. Celo ko me reveži pridejo prosit, naj prispevam za pogrebne svečanosti, ki so del čisto poganskega verskega obreda, jih moram razočarati. Ko me vabijo na ponočna ženi-tovanjska slavja pod vodstvom poganskega svečenika in k podobnim družinskim slovesnostim, pri katerih je navzoč poganski verski predstavnik, se vabilu izognem z obljubo, da pridem pozneje kdaj na obisk. Vabijo pa pogosto. Celo na pogostitev bramaneev so me že povabili, kar je izredna čast, pa sem se moral seveda nekako opravičiti. Ko pa praznujejo letni praznik veselja v skupnosti, praznik zmage dobrega nad zlim, ki je poleg verskega tudi družabni praznik, pa rad voščim poganskim prijateljem osebno s pismi ali po telefonu, pa tudi sam prejmen od njih prijazna voščila in včasih še slaščice z njimi. Ta praznik se obhaja sedem dni in ko Bengalec sreča znanca, ga objame in mu vošči vse dobro, kakor v krščanskih deželah priljubljene MISLI. — Boris Vuga. novanje tudi družabna zadeva, čas veselja in sprave, se jim pridružimo tudi mi in se z njimi veselimo. Saj šele, če se bomo med seboj spoznali in se drug drugemu približali, bo mogoča izmenjava višjih, duhovnih vrednot. Snežinke je lepo videti, združiti jih ne morete, šele ko se stajajo, se voda pomeša. Seveda, šele krstna voda bo posvetila in preobrazila indijske duše. Delati pa moramo na vse mogoče načine za to, da se jim bo zahotelo po zveličavni kopeli “v vodi in Svetem Duhu.” še prav medtem, ko sem tipkal tele vrstice, sem moral prekiniti, da sem obiskal pogansko družino — njen Z BENGALSKIH POLJAN Poroča Misijonar č. g\ Stanko Podržaj gospodar ima podjetje, razmreženo čez pol Indije' Z zetom, ki je zelo izobražen, sva tudi o veri PlC cej debatirala. Ob slovesu mi je dejal: Rad vsS imam kot človeka, ne pa kot katoliškega duhi>' nika... V tem ravno leži velika težava. Misijonar ra imeti kar mogoče veliko stikov in zvez, toda č’01 manj zgolj družabnih. Rešitev je v komprom15 ali pa v odločni volji blagovestnika, da po najb° ljši možnosti vsak družaben stik porabi za vis.'e namene. In to ne samo v mislih, tudi v dejanj1. Reke milosti so nam potrebne, da pripravimo 111 ugladimo pot pravi veri. Zato se priporočamo bralcem v molitev, pa seveda tudi v dejansko P° poro. Bog plačaj obilno! MISIJONARJEVO ZAHVALNO PISMO Dragi rojaki v Avstraliji: — Kuhamo se tu v Indiji. Smo šeie začeli z vl° čino, pa kaže že 107 v senci. Ko sem pa prejel uredniku MISLI te dni misijonski dar 50 funt«'1 sem se kar za lepo lestvico stopinj pohladil-vem, kako bi povedal in razložil, kakšen kos bre mena ste plemeniti darovalci v Avstraliji odvze mojim plečam. Posebno prav zdaj, ko sem zadolžuj zavoljo zidanja nove šole. Misijonsko delo Je . naših časih nekako na glavo postavljeno. Vstop** moramo pri zadnjih vratih, pa še ni gotovo, ^ pridemo ven pri sprednjih. Vrag ima tisoč svoj zank in spletk pripravljenih. Vendar, korajža lja, Kristusa se moramo držati, pa pojde vse dob'0' Ni dvoma, da pride čas, ko se bo Indija vnela Kristusa in se ga začela oklepati na široko, tisti čas moramo biti pripravljeni — in prav to de- lo skušam v temle kotičku tega poganskega n10^' opravljati tako, da bo prav. Srčna hvala vsem* mi pri tem pomagate z molitvami in darovi. Ce se dalo, bi vam kakšnega slončka poslal ali vS kakšno opico, ki mi tu napravljajo dosti neprU^ Seveda bi mi kdo iz Avstralije poslal potem v ^ meno kengurujčka — le kaj bi tu ž njim... Vam v presv. Srcu hvaležni misijon^' Stanko Podržaj Chandernagore, 17 — 4 — 1961 NOVE UGANKE 1. Lestvica (Poslala Francka Anžin) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 i * dokaz odsotnosti pogani mesto v sev. Afriki poset prisiljen sem žeensko ime, se začenja z A slov. mesto ob Jadranu del pohištva razum Peter mesto v sev. Italiji moško ime: M godbeni inštrument pregledovanje majhna skala nerazburjen znamka ur naslov redovnega duhovnika Jfuga vrsta navzdol: lep slovenski pregovor. '' 2. Č a k ^ Iz gornjih črk sestavi 9 slovenskih besed in Ijo *»P°1 slovensko, vzeto iz grščine. Nekatere ne „ . 0 mogle biti v prvem sklonu. To velja o sam- ,talnikih. APRILSKE UGANKE REŠENE 1. Lestvica 1 obraz — 2 breza — 3 Nehru — 4 ozare >— 5 odmor — 6 mezda — 7 oltar — 8 zagon — 9 angel — 10 MISLI — 11 ajbiš — 12 pelin — 13 glosa — 14 lakaj. Pregovor: Brez dela ni jela. 2. Telegram ČAKAJ ME NA POSTAJI JUTRI. (CE ne šteje!) Rešitev poslali: Tomaž Erpič, Ivanka Torbica, Francka Anžin, Francka Štibilj, Karla Twrdi. 3. Milčinski Tako govorijo — ali so vsaj govorili nekoč — v Idriji. (Nagrade ni dobil nihče.) SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY vabi na zabavo s plesom Sobota 10. junija ob 7. zvečer MACCABEAN HALL — Darlinghurst Prvovrstna godba, srečelov Prispevek pri vratih: moški 10/- ZA ČLANE VSTOP PROST ženske 5/- 3. Kdo je to? Pobalin se pripodi, da izpije lačen kri. Plane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč. * •• ♦♦ ♦ •>• »« «• ♦ • ♦ • • • ♦ • *• ♦ • • «'• « SLOVENSKO DRUŠTVO WOLLONGONG vabi na igro KRANČIČEV JURIJ Sobot (3 dejanja) Burkast potek, žalosten konec p Jta 10. junija ob 6. zvečer: Pioneer Ilall }]t 0 'gri ples, godba iz Sydneya, garantirano § dobra. Vstopnina: moški 10/-, ženske 5/-Vi in prijatelji iskreno vabljeni. ODBOR d $ je >: >: >: Se >; >: v :♦! Naslednje enake zabave prav tam: 8. julija, >1 S >: $ $ $ ;♦] >; >; >; >; >; >; >; >; >; ;♦ KLUB TRIGLAV. S Y D N E Y vabi na zabavo v nedeljo 11. junija ob 8. zvečer MSPENSARY HALL 432 PARRAMATTA RD„ PETESHAM Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni 29. julija, 12. avgusta itd. Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje Nedelja 21. maja (tretja v mesecu, Binkoštna). Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30; Nedelja 28. maja četrta v mesecu, praznik Presv. Trojice); St. Patrick, Sydney ob 10:30. Zadnji dan za velikonočno dolžnost! Nedelja 4. junija (prva v mesecu): Blacktown ob 11, Villawood ob 10. Nedelja 11. junija (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30; Sv. maša za pobite borce proti komunizmu, naročil Stanko Šušteršič ob 16. obletnici. Nedelja 18. junija: (tretja v mesecu): Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30. SV. KEŠNJE TELO Ta lepi praznik bo letos v četrtek 1. junija. Ni zapovedan, vendar ne sme iti mimo nas brez hvaležne misli na veliko versko skrivnost Jezusove pri-čujočnosti v sv. Hostiji. Kdor le kako more, naj gre k sv. maši — bodo tudi večerne! V nedeljo 4. junija bo tudi letos veličastna procesija sv. Rešnjega Telesa v Manlyju. Skušajte se je udeležeiti. Žal, skupnega odhoda letos ne moremo organizirati, ker pade na nedeljo, ko sva oba duhovnika zaposlena s poznimi mašami v oddaljenih krajih. Procesija se začne ob 2:30 (pol treh). Zbirališče na Vivian St., ki se odcepi od Darley Koada. Torej tam kot lansko leto. PRESV. SRCE JEZUSOVO Tudi ta praznik je na vrsti, da se ga spomnimo. Obhajal se bo v petek 9. junija, čeprav tudi ta ni zapovedan, bodo po vseh cerkvah lepe pobožnosti in številna sv. obhajila. Pri jutranjih ii večernih mašah. Vsaj s kratko zahvalno molitvijo se ga spomnimo tudi mi! MOHORSKE KNJIGE V marčni številki, stran 72, je g. dr. Mikula P° vedal, da je naročil novo zalogo mohorskih knj'* iz Celovca. Nekaj jih po imenu navaja. Poglejte *e enkrat! Zdaj so knjige tu — lahko jih še naroč»te' Reden knjižni dar (en funt) in doplačilne. N»r°' čajte na naslov: Dr. I. Mikula Tel: BU 6230 Convent S. Rose Bay, N.S*^‘ | NAŠE ROMANJE $ V MARRICKVILLE 8 1 V nedeljo 28. maja popoldne »v S ct -* *,{ Spored: Od 2 — 2:30 zbiranje pred cerkvijo za procesijo Od 3:30 -— 3 procesija z rožnim vencem po parku ij Od 3 — 3:30 pridiga v cerkvi Od 3:30 — 4 pete litanije in blagoslov « Nato družabni sestanek s čajanko v dvo- | rani za cerkvijo. » Mogočna cerkev z visokim zvonikom v g ♦ ♦ 5» je Marrickvillu je daleč vidna in z vseh strani g ♦.J lahko dostopna. Stoji na vogalu ulic M»r" i| $,♦ rickville in Livingstone. Od železniške posta- ^ je Marrickville je do nje 10 minut (ulice; lllavvarra, Petersham, Marrickville), od dru- | gih strani vozijo avtobusi. Pridite v velikem številu, da se oddol- jj žimo naši MARIJI POMAGAJ ob njenem prazniku, ki bo v sredo poprej: 24. maja! ♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ • »* • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • • t« *♦ »«♦ ♦ «’• •• ♦ ♦ * ♦♦ K PISMU NA DESNI DOSTAVEK UREDNIŠTVA: Slovenski “Prf," vopis” iz leta 1950 pravilno uči, da se piše ’ kadar imamo v mislih “vrsto bitij”, poosebljeno P1* Bog. Jasno je, da si kristjan misli najvišje Bitje k1’" osebo, torej ne sme pisati “bog”. Zato ima naš pisnik prav, ko pravi: “Včasih se zdi, da pisatevJ prav namerno zapiše ‘bog’ samo zato, da poka2® omalovaževanje...” Lahko bi dostavili: To ota^0' važevanje bije v obraz ne samo BOGU, ampak ^ pravilom slovenskega Pravopisa. PISMO NEZNANEMU PRIJATELJU (Pošilja naročnik v Kanadi) Dragi prijatelj: ^ Gotovo poleg lista MISLI bereš 3e kaj drugega. prihaja mnogo knjig in revij iz naše nesrečne ^Jstne domovine, sežeš gotovo tudi Ti po njih. Sakdo je radoveden, kaj se tam dogaja, kaj je ^Ve&a, kaj pišejo, kakšne knjige izdajajo itd. Po-8 Neoporečnih stvari je v tisku od tam tudi mno-slabega. Gotovo tudi Tebe, prijatelj, boli in peče, ko ®Pazig, da se v mnogih teh spisih piše BOG z malo letnico. Včasih se zdi, da pisatelj prav nemerno aj. e “bog” samo zato, da pokaže omalovaževanje celo sovraštvo do Stvarnika. sem na primer v roke knjigo “za mladi-^ • Imena psov, mačk, oslov in drugih živali so . ® tiskana z veliko začetnico, tako tudi imena bogov, turškega in poganskih. V redu. To je Pravopisu. Pa je po pravopisu tudi to, da se ime lriega in pravega BOGA piše z veliko začetni-' Toda v omenjeni knjigi tega ni, čeravno se be-a mnogokrat v njej uporablja. - Ali se ne dozdeva tudi Tebi, prijatelj, da se take in enake zodeve premalo brigamo? čisto ^rno preidemo mimo in morda se ne zganemo nici ^ kakem bogokletnem stavku. Hitimo mirno dalje, ^ c>mprej izvemo, kakšen bo konec povesti. Nič Pomislimo, da se s takim pisanjem in z našo gostjo ob njem BOG zelo žali. Tako smo že . Peli in se privadili vsem neslanostim in grdobi-bi nam jih poklanja komunizem, da se niti . He zgražamo in v občevanju s prijatelji o vsem *** molčimo. Premisli resno, prijatelj, in prišel boš so spoz-da je treba nekaj storiti in dati BOGU vsaj ,*° zadoščenja za žalitve. Izrazi svoje mnenje v •'odnji številki MISLI ali pa sprejmi kar moj 'asvet, ki je tak: Ko pridemo med branjem knjige na besedo has^"’ torej 2 malo začetnico, pa je vendar mišljen edino pravi BOG, recimo najprej na glas ali tiho ■ Svet, svet, svet si, o BOG! Nato s primernim S. ‘oda °m spretno spremenimo mali b v veliki B. Ne-vaje, pa pojde. To vzame časa, boš rekel. 2aki ee si vzamemo časa za branje cele knjige, aJ bi ga ne vzeli nekoliko tudi za zadoščenje BOGU? Nekdo, ki bo za nami knjigo bral, bo opazil naše popravke in se bo zamislil. Opozorjen bo na zadevo in bo vsaj v mislih podprl naše stališče, česar bi drugače morda ne storil. Da, z malo dobre volje se to lahko napravi, le začeti je treba. V drugo bi pa priporočal vsem vernim, ki pišemo pisma ali članke za tisk, da v znak zadoščenja za “pravopis” komunistov začnemo pisati besedo Bog vseskozi z velikimi črkami: BOG. S tem jih bo mo opozorili, da smo stalno na straži in da s svojimi omalovaževanji ne dosegajo namena. Opazil sem, da nekateri dopisniki v izseljenskem tisku že ravnajo tako. Vsa čast jim, pa še drugi naj začno tako! Mogoče bo kdo dejal, da gledam prečrno in precejam komarje. Da hočem nekaj nepotrebnega in sem malenkosten. Temu in njemu enakim bi zaklical to: Ne bodimo O.R.! (Saj menda še veste, kaj je to pomenilo med revolucijo v domovini...) Poglejmo satanu naravnost v oči in uprimo se mu! Ne lovimo se okrog njega! Ne skušajno si dopovedati, da ni tako hudoben, kot bi kdo mislil. Vem, zna se nam dobrikati, še objel bi nas, kadar bi nas rad uporabil za dosego svojih ciljev. Naj nihče ne misli, da komunizem ni pristen satanizem. Skuša se izgovarjati in se predstavljati v lepši luči, dela se nam prijaznega, če mu tako kaže, toda kakor hitro je v sedlu, nam bo porinil nož v rebra. Kdor je doživel razočaranje ORrovcev v domovini, ko so komunisti prišli na oblast, mu ni treba še posebej dokazovati. In vendar tako hitro pozabimo, da je treba biti na straži. Mi v tujini in oni doma. Ne samo v zadevi, kako častimo in spoštujemo BOGA, tudi v drugih zadevah v odnosih do komunizma. Toda trenutno se želim omejiti na to zadevo. Prejemaš, prijatelj, pisma iz domovine. Ali si tudi Ti že opazil, da je tako, kot mi je potožil nedavno znan prijatelj : “Niso samo mladi tam doma, ki se oprijemlje-jo komunističnega pravopisa. Celo moja sestra, vedno tako versko zavedna, že 60 let stara, mi je začela zadnje čase pisati za BOGA samo — bog. Kako me to boli!” Zato pohitimo! Ne zamujajmo več! Ne sprejemajmo brez odpora vse navlake, ki nam jo nudijo brezbožne sile! Vračajmo jim, vračajmo s tem, da se sami toliko bolj potegujemo za BOGA, kolikor bolj bi nas oni hoteli Njemu odtujiti! Kaj praviš na to, moj neznani prijatelj? Morda boš kaj odgovoril, morda ne boš. Pa naj bo tako ali tako, prav lepo Te pozdravlja vdani — Lojze Malamut. NEVV SOUTH WALES Wrollongong. — že je preteklo precej časa, odkar sem prejel prvo številko MISLI. Kmalu bo deset let. Pa se še nisem oglasil in povedal v listu, da sem tudi jaz naročnik vsa ta leta. Pa ne samo naročnik, tudi plačnik, saj to je vsa bolj važno. List ne obstoji od naročnikov, ampak od plačnikov. Ko sem zdaj vendar vzel pero v roka, da kaj napišem, prosim p. urednika, da sporoči moj najlepši pozdrav vsem Slovencem v Avstraliji, posebno čita-teljern MISLI. Bojim se sicer, da bom slišal od njega besede: PREPOZNO!1 Pozdravi bi bili na mestu za veliko noč, kje si pa takrat bil? Naj povem, da me ni nič sram, da sem tisti čas prespal. Tako trdno sem ga prespal, da me niti slovenska zabava ni prebudila. Pa nič ne de, saj menda niti sami prireditelji niso bili z zabavo zadovoljni. Že s samo godbo ne. Namesto štirih so prišli trije, pa še ti za celo uro prepozno, četrti se je pa menda zvijal doma v strašnih trebušnih bolečinah. Tako se je zabava že s tem pokrhala. Sedaj sem pa nekaj izvohal od zanesljive strani, seveda le pod pogojem, da nikomur ne povem. Res nisem nikomur povedal, saj nisem kot kakšna klepetulja. Če pa napišem, povem pa ne, mi nobeden nič ne more. Torej naj napišem, da Slovensko društvo pripravlja novo ofenzivo za 10. junija. Naskočilo bo dvorano Pioneer Hall v Wollongongu. Maščevati se želi nad vsemi drugimi prireditelji, ki so ga prekosili z velikonočnimi zabavami. Tokrat bomo videli “Kranjči-čevega Jurija”, to se pravi: veselo igro, ki se žalostno konča. To ni tisti ruski Jurij, ki je frčal pod luno, ampak pravi naš slovenski Jurij, ki nas bo prav po domače zabaval. Torej le za gotovo vsi pridite. Tam se bomo videli, čeprav tega nisem nikomur povedal, znam držati besedo. Kar se pa tiče. tega dopisa, pa že zdaj vsem odgovarjam: Kar sem pisal, sem pisal, kakor je rekel tudi Poncij Pilat. Zdaj pa še en pozdrav vsem in dobro se imejte! — Franc Žičkar Sr. VICTORIA Camberwell. — Do prvih dni v aprilu sem čakal na marčno številko MISLI, pa je ni in ni. Morala se je zgoditi kakšna pomota. Ker tako težko ča- kam, se moram oglasiti in prosim, da mi jo posebej pošljete. Ne bi rad bil brez nje. Pa še na nekaj moram opozoriti. Dobil sem KOLEDARČEK in seI,‘ ga vesel. Našel sem pa v njem pomoto. V meseci* decembru ste pozabili na 22. dan. Od četrtka, 2i* dec., ste kar preskočili na soboto, petka pa nikjftl ni. Poglejte v svoj KOLEDARČEK, morda je ta1” prav in je napaka samo v mojem. Zdaj pa še eij' krat lepo pozdravljam in upam, da ob prihodnJ* številki MISLI ne boste name pozabili. — Vi® Leskošek. PRIPOMBA lir.: Skoraj vsak mesec se zgod>> da se kakšna številka komu izgubi. Hvaležen s®1” vsakemu, ki so oglasi in pove. Z največjim vesel' jem pošljem ponovno, samo da izvem za nezgod0, Le kadar se kdo pritožuje od znanca do znanca, n>> upravo se pa ne obrne, ne pošljem ponovno... šemu Viliju pa gre še posebno priznanje, da naS je opozoril na napako v KOLEDARČKU. Kol^0 drugih je že pregledovalo mesec december? Mord5 še maja ne... No, zdaj pa vsi poglejte v decembri in pripišite petek, ki ga je vzel — škrat. Tako ne bo nevarnosti, da bi kdo celih 24 ur prezgodaj šel k polnočnici... \Vonthaggi. — Pošiljam rešitev ugank v *a' dnji številki MISLI. Lestvica: BREZ DELA JELA. Telegram: Ko je povedano, da “ce” ne št®' je, je bila brzojavka taka: Čakaj me na postaj* jutri. — Prav lepo pozdravlja Tomaž Erpič. Newcomb: — Vendar je prišel čas, da se Je tudi moj gospod Funt odločil za obisk pri MISLIŠ’ Kako dolgo bo ostal tam, ne vem. Toda da se D'11 ne bo preslabo godilo, prinaša s seboj tudi SKLAD — polovico svojega tovariša. Kakor je bil® že objavljeno, bo kmalu 10 let, odkar MISLI 23 nas mislijo, mi pa nanje in (včasih) tudi zanje’ Bilo bi res primerno, da bi tudi jaz kaj napis8'’ ali na žalost jaz laže mislim na MISLI, kot pišen’ zanje. Držim se namreč bolj lopate kot peresa’ Zraven je pa še ta smola, da sem vsako leto bo*J star, pa tudi len. če hočem po vsej pravici p»ve' dati, sem pač moral tudi to zadnje zapisati. An1' pak, če boste dali to v natis, nočem, da bi veS svet vedel za mojo lenobo, zato zapišite na kom’11 samo — Naročnik. Bentleigh. — Ko tnkole prebiram in listam po-naših MISLIH, vedno najdem kaj zanimivega, kar poprej prezrla. Nekaj stvari na že tako ali a*o p0 večkrat preberem. Izvrstno vsebino nam Ponaša nas list in nič ni čudno, da se vsem MISLI ko dopadejo. Posebna zahvala gre ustanoviteljem, 1 80 marsikaj žrtvovali pred desetimi leti. Takrat Prav gotovo niso mislili, da bo njihovo delo želo Mko uspeha in bo list izhajal v naši novi domovini v ^ko lepi opremi. Kar se mene tiče, sem se šepnila s tem listom kmalu po prihodu v Avstralijo ^ Se naročila nanj. Tega je že dobrih šest let. ^sako leto je bogatejša vsebina v njem. Tudi obe ."•»Bi Ura s kukavico sem prečitala z velikim užit-0ni- Pisatelj je tako lepo pisal, kakor bi vse sam ^l°ti doživljal. Pogled na sliko črnili otročičev v ^"čni številki MISLI je tudi mene presunil. Rev- ftiar, čki koliko gorja! Prilagam en funt za misijon g. ^držaja, da se vsaj malo oddolžim. Končno se zapeljujem g. Vampcu za Tulibackijevo nalogo. °Zdrav vsem, posebno družini Ferluga v Sydneyu. Franca Štibilj. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Poroke V Paddingtonu dne 29. aprila: Leopold Dejak iz Ribnice in Frančiška Kos od v. Jakoba pri Ljubljani; dne G. maja: Ivan Cah iz črnega Kala pri Kopru in Magdalena Fabijan iz Vipave; dne 6. maja: Anton B. Fabjančič iz Hrušice in Marija Gustinčič iz Hrušice; dne 7. maja: Peter Selak iz Bučke in Francka Zadnikar iz Črne vasi pri Ljubljani. V Penshurstu 11. marca: Janko Grasmayr iz Tržiča in Pamela R. Olsson iz Bexley. V Corrimalu 29. aprila: Franc Kovačič iz Domžal, pozneje iz Wagge, in Pauline Hamilton iz Cor-rimala. Vsem novim zakonskim parom iskrene čestitke: Bog daj srečo! Krsti V Paddingtonu, St. Francis Church: 9. aprila Franc Štefan Šaule, oče Štefan, mati Silva r. Samsa, živijo v Kingsgrove. Botra Franc in Olga Podobnik; 23. aprila Roy Anton Prinčič, oče Bruno, mati Sonja r. Zorc, živijo v Paddingtonu. Botra Mirko in Gabriela Zadnik; 16. aprila Marko Jožef Valenčič, oče Franc, mati Ivanka r. Skok, živijo ,v Rand\vicku. Botra Peter Bizjan in Vinka Markovvski; 30. aprila Alojz Jamšek, oče Janez, mati Angela r. Lokar, živijo v Erskinevillu. Botra Oto in Štefka Zore; C. maja Robert Domajnko, oče Vinko, mati Frančiška r. Lah, živijo v Annandalu. V Wollongongu, katedrala, 12. marca: Edvard Josip Konrad, oče John, mati Albina r. Tehovnik. Živijo v Cringili. Botra Jože in Hermina Brodnik; 30. aprila Stanislav Žabkar, oče Franc, mati Ivanka r. škoda. Živijo v Warilli. Botri: Friderik Mlasko in Jožefa Žabkar, pravkar došla iz Slovenije; 30. aprila tudi Leonard Boris Legiša, oče Renato, mati Franka r. štrbenac. Živijo v Wollon-gongu. Botra Polde in Pavla Samsa. 'V,** - Pomlad v slovenskih planinah 4llsl*. May, 1961. Naj novi otročiči božji krepko rastejo v življenju milosti! RAČJA MAMA CERKNIŠKO JEZERO JE SVETOVNA znamenitost slovenske dežele. Profesor Becker na frankfurtski univerzi mi je nekoč v jamarskem seminarju pripomnil: Vi ste srečen človek, ker živite v bližini tako slovitega jezera. Moja edina želja na tem svetu je, da bi enkrat obiskal ta čudež narave.” Seveda sem mu takrat previdno zamolčal, da Cerkniškega jezera tudi sam do tistega dneva še nisem videl. Usoda pa je hotela, da sem se desetletje po tem razgovoru temeljito seznanil ne samo z vsem tistim, kar nam je stari profesor pripovedoval o Cerkniškem jezeru, o ponikalnicah, o Vodonosu in o tisoč drugih stvareh, kar dva semestra dolgo, pač pa tudi z jezerskimi racami. O teh profesor seveda ni govoril. Nekaj let sem bil nekak pridruženi član cerkniškega lovskega kluba. To je v tistih časih pomenilo, da sem se lahko sprehajal ali pa s čolnom prevažal po tistem delu jezera, ki pripada cerkniškemu lovskemu revirju. Goričica, majhen polotoček, povezen s celino z nasipom in obraščen s prelepim gozdičkom iglastega drevja, je središče navdušenih obiskovalcev Cerkniškega jezera. Južno od polotočka leži manjša jezerska zajeda, prerasla z visokim močvirskim trsjem. “Zadnji kraj” pravijo temu odmaknjenemu delu. Tja me je nekolikokrat vodil ravnatelj cerkniške nižje gimnazije, lovski veščak Jože Kristen. S pokojnim županom Tonetom Werli-jem pa sva nekolikokrat lazila za ščukami. V tem sestavku pa ne mislim obujati lepih nepozabnih lovskih spominov in z njimi smrtnih usod cerkniških divjih rac, pač pa bi rad povedal nekaj o njihovem življenju. Značilne race Cerkniškega jezera so “zvonci”. IZ LOVČEVIH ZAPISKOV Prof. Ivan Rudolf Zadnji kraj pa je njihovo priljubljeno zatočišč^ Zvonci jim pravijo menda zato, ker pri poletu g*®' sno pozvanjajo, pa ne s kraguljčki, temveč s pl°s‘ čatimi kljuni. Na stari košati leski, tik ob obrežju Zadnjeg® kraja, si je zvončarska račja mama našla stan«' vanje. Večkrat je obkrožila vso okolico, nato Pa se je spustila med leskovo vejevje. Stanovanje 3e bilo kar pripravno. V sedlu spodnjih vej se ji Jp udobni prostor zdel pripraven za gnezdo. Res Je bilo gnezdo že kmalu pripravljeno, naslednje jut*0 pa je v njem ležalo prvo jajce. Ko je raca odle^' la na lov in na pašo, ga je skrbno pokrivala 8 suhim listjem, da bi ji ga vrane ne izmaknile. nekaj časa je v gnezdu obležalo štirinajsto jajc6. Leska je ozelenela in roparskim očem prikrivala 1,6 samo jajca, pač pa tudi valečo račjo mamo. Po izredno ostri zimi se je v cerkniški k® prismehljala prijetna pomlad. Do Novega leta Je vladalo krasno vreme. Jezero se je jeseni nap0'" nilo in racam ni manjkalo hrane. Po Novem le*1’ pa je pričelo zmrzovati, že v nekaj dneh je bH® jezero ena sama ledena plošča. Samo jezerski P®' toki so ostali živi, nato pa je še pošteno zasne*1' lo in led je tudi potoke močno utesnil. Mnoge race so morale proti jugu in jugozah0' du v neznane kraje; na Pivko in v Kvarner, pa tu' di v Vipavo, na Doberdobsko jezero in v gradeške palude. če so končno našle nezamrzlo vodovje, r že kmalu pričelo grmeti z vseh kopnih strani. Obletele so dalje in v mraku iskale zavetja in hi-afle ob potokih in močvirjih. Pa je spet pobliskava'0 in grmelo iz lovskih pušk in lijastih topičev. Sedaj je bilo že proti koncu februarja. Pri&e' lo se je parjenje. Naši račji nevesti se je pridru' žil stasit racman. Na repu je nosil kar štiri knv' čke, pod vratom pa mu je blestel zlato rumen °v' ratnik. Samozavestno in skoraj oholo se je koša*1 prešernež. Z vso fantovsko oblastnostjo je preg®' njal mlade lanskoletne razpeljavčke, ki so sil'*1 v njegovo izbranko. Ves marec se je lepotec zvesto držal *’aCf' Skupno sta se potepala po vseh tistih predel'*1 Cerkniškega jezera, kjer se je obetala dobra in ilna hrana, čez dan sta se zadrževala med trsjei" in bičevjem, ob mraku sta odletela na odprto vo* dovje, kjer so race vsak večer zborovale. Tu Jc k‘l° nič koliko čebrnjanja in prerekanja, pa tudi c°fanja po blatu za počivajočimi vodnimi prebitki. Xo je trajalo vse do jutranje zore, ko se je rUrna po parih spet raztepla po svojih jezerskih llon>ovih. Še vedno se je dogajalo, da se je kak ne- sParjen samec poskušal približati naši raci, a za-®®n. Dober teden za tem pa se niti en sam rac-®n ni oziral več za racami. Samci so se združili v skupine in fantovali po jezeru, pa tudi po bližjih njivah in travnikih. Race pa so v tem času pri(ino sedele na jajcih, že kmalu za tem pa so racmani popolnoma izginili. Skrivali so se po naj-gostejšem trsju in grmičevju. Letati skoraj več ni-80 niogli. Oskubljeni so se skrivali iz sramu in s^ahu. Ko so se spet prikazali, bi jih človek sko-ne spoznal, kajti razen nekaj bornih ostankov 1 °stalo od razkošnih ženitovanjskih oblačil sko-nobenega sledu. . To se je zgodilo v času, ko je pod prsmi rač-mame prvi račji piščanček pretolkel jajčno lu-in zagledal luč sveta. Takoj je pričel obupa-0 čivkati. Velik srakoper je radovedno pogleda-a > kaj se dogaja v košatem leskovju, pa mu je CJa mama njegovo radovednost pošteno iztepla ? ^dimi perutmi, čez nekaj dni je svoj radovedni j J.un poskušala vtakniti v družinsko račjo idilo Cna kanja. Tudi njo je račja mama nagnala z vso k ‘°čnostjo. Nekaj podobnega se je zgodilo pret-..ani Sivi vrani, ki jo je račji zarod privabil v bli-‘n° gnezda. la je štirinajst račk napolnilo gnezdo, je imetja mama polne prste dela. Najprej so se v . e z glasnim čivkanjem skobacale po leskovih j **> dokler se druga za drugo niso prekopicnile ^ ^a- Le naj mlajša ni mogla sama iz zapuščene-]. gnezda in se je zato drla na vse pretege, do-j,er je ni mama zgrabila in odnesla na tla. Me- Mie Jalo &Vo ®*n pa se je ves račji drobiž porazgubil in tra-\ Je kar dolgo, preden je mama spet zbrala ^ Jo razposajeno številno družinico. Nekatere t^jše mladice so že same plavale med jezerskim ^eni brez plavalne učiteljice. ; Končno je račja mama našla med gostim trs-Pi-v udoben otoček in tu je mladi rod preživljal e tedne življenja. s Nekega dne se je ob mraku privlekla v nepo-bii o bližino račjega taborišča lisica. Na srečo je ijj,a Mladica in še neizkušena. Račja mama je sko-»hr Pre^ zvit0reP|'0 ’n se pretvarjala, kot da ima °'nelo perut. Toliko časa je frfotala pred lisi-bo'.-a zv>torepko izvabila daleč od račjega tajg '?^a- Potem pa ji je zletela izpred nosu. Rešila Ve,SlCer svoj rod, vendar se ji je Zadnji kraj tisti er hudo zameril. Zato je sklenila, da se odseli. Lepo in prijetno je na jezeru. Prostor je obsežen, družba številna. Skrb za račji zarod pa je stalno naraščala. Vran je bilo vedno več, kanje so stalno visele pod nebom. Lisice so se zaredile in tudi kune niso bile redkost. Tako se je račja mama odločila za preselitev, vsaj za tako dolgo, da rod popolnoma doraste. Navsezgodaj se je truma odpravila na pot. Za prelet so bile račke še negodne, zato je morala račja kolona kar peš. Ob vznožju Klin j ega vrha so se skozi goščavo prerivale ob strugi čez Ključ, čez cerkniški potok in dalje pod Tržiščem na ono stran Podkrajnika. Po njivah in zaklonjenih travnikih so se račke pasle in krmile. Celo čez cesto so se upale. Ni težko uganiti, koliko dela in skrbi je imela račja mama, ko je svojo mladež prepeljavala skozi tolike nevarnosti zveriženega terena. Kaj šele pred toliko pernatimi in štirinožnimi sovražniki! Tudi človek ni kazal razumevanje za njene družinske skrbi. Kasno popoldne je truma prispela v bližino Ivanjega sela. Tu teče dvotirna železniška proga Dunaj-Trst. Ko je zadnja račka srečno prekoračila železno cesto, je pridrvel po progi vlak in vsa druščina se je prestrašena spustila po nasipu navzdol. Šele ko je drdranje in ropotanje vtonilo v daljavi, so račji romarčki nadaljevali pot. S tem pa se je stiska dolgega in nevarnega potovanja bližala koncu. Račji družinici je udarjal v nos duh po vodi in močvirju. Ob vznožju železniškega nasipa pa vse do obrežja Unice v Planinski dolini je precej obsežen trikoten travnik. Po njem so se razpršile račke, nato pa so se druga za drugo porazgubile med trsje. Tu so nekaj časa obstale, nato se do sitega nakrmile. Tu je namreč toliko plavajoče zelenjave, polžev, črvov, paglavcev, ribjih šivank in drugih račjih dobrot, da je treba samo kljun odpreti pod vodo in grižljaj je več kot obilen. Do košnje je ostal zarod strnjen. Nato pa jo je mladina kar na lastno pest potegnila nazaj na Cerkniško jezero. Tudi račja mama se je oddahnila. Njena dolžnost za tisto leto je bila opravljena. QUEENSLAND Hrisbane. — Tukajšnji pevski zbor je priredil družabni večer, od katerega dobiček je želel podariti meni za nakup šolskih knjig. Rad bi se preko MISLI zahvali za dobro namero, obenem bi pa rad povedal, da dar odklanjam, da ne bo kaj nepotrebnega kritiziranja. Naj se dobiček rajši obrne za kako drugo dobro stvar. Lepo pozdravljam pevski zbor in vse druge dobre rojake, posebno pa naše priljubljene MISLI. — Boris BARON MUNCHAUSEN NA POLETIH V VSEMIRJE Poroča Vampec. II. PRAVIL SEM VAM ŽE, gospoda moja, o potovanju, ki sem ga bil usmeril na luno, da najdem svojo srebrno sekirico. Pozneje sem prišel tja na prijetnejši način ter se pomudil gori toliko časa, da sem dobro preštudiral razmere na luni. In te vam hočem popisati tako točno, kolikor mi pač dovoljuje moj bistri spomin. Moj daljni sorodnik me je naprosil, naj ga pospremim na daljše potovanje. Prijadrala sva srečno v južno morje. Nič posebnega nisva doživela. Osemnajsti dan, odkar smo bili mimo otoka Ota-hajti, nas pa zagrabi strahovit vihar in dvigne našo ladjo najmanj tisoč milj visoko. Tam smo obstali precej časa. Slednjič butne v naša jadra rezek veter in nas nese z neverjetno brzino nekam naprej. Šest tednov smo tako jadrali nad oblaki. Nenadoma se nam prikaže zemljina, okrogla, blesteča, podobna svetlikajočemu se otoku. Zavozimo v udobno luko, stopimo na kopno ter spoznamo, da je zemljina obljudena. Pod sabo globoko doli zagledamo našo zemljo z mesti, drevesi, gorami, jezeri in tako dalje. Spoznali smo, da je otok, na katerem smo pristali, mesec ali pa luna. Tedaj zagledamo velika bitja, jahajoče troglave jastrebe izredne velikosti, ki prebivalcem nadomeščajo konje. Na mesecu je sploh vse jako veliko. Navadna hišna muha na primer ni dosti manjša od naše ovce. Prebivalci pa dosegajo velikost najmanj 36 čevljev. Dali so si pa čudno ime. Samim sebi namreč ne pravijo ljudje, ampak “kuhajoča bitja”. Jedi si namreč pripravljajo ob ognju prav tako kakor mi. Sicer pa z jedjo zamujajo kaj malo časa, ker ne jedo skozi usta, ampak si preprosto odpro bok na levi strani in porinejo kosilo skozi odprti- no v želodec. Nato svoj bok spet zapro, dokler si ga čez mesec dni spet ne odmašijo. Na ta način obedujejo le 12 krat na leto, kar je gotovo mnogo bolj pripravno kot naš običaj, ko jemo po petkrat na dan. Vsaj za ljudi, ki niso požeruhi. Na luni raste vse na drevesih, tudi “kuhajoča bitja”. Drevesa, ki jih rode, so mnogo lepša od drugih. Imajo velike ravne veje in liste mesnate barve. Njihov sad je najmanj čest čevljev dolg oreh z zelo trdo lupino. Ko sadovi dozore, kar se spoz- na po spremenjeni barvi, jih pobero z veliko skr nostjo in shranijo. Kadar hočejo, da jedra teh ore hov ožive, jih vržejo v velik kotel poln vrele vo in v nekaj urah se lupine odpro in novo “kuhajoč bitje” skoči na dan. Za ta novorojena bitja ni treba nobenih šol. klic vsakega je že naprej določen, še preden Prl, na svet. Iz ene lupine skoči vojak, iz druge mod*1 jan, iz tretje bogoslovec, iz četrte pravnik, iz Pe^ kmet, iz šeste trgovec itd. Vsak prične takoj 12 vrševati svoj posel. Kadar se lunini ljudje postarajo, ne umro ,Jt jih ni treba nič pokopavati. Lepo na tihem se ^ blinijo v zrak, ki ga luna ima, samo drugačen le' ter izginejo kakor pri nas dim. In še to je treba povedati. Lunini prebiva imajo na vsaki roki samo po en prst in z njim °Prf vljajo vsa dela. Glavo nosijo pod desno pazduho 1,1 kadar gredo na potovanje ali se lotijo dela izve" doma, puste glavo doma. Trebuh jim rabi samo vrečo. Napolnijo ga z vsem mogočim, kar hoM0 imeti s seboj, potem ga zadrgnejo. Jeter, srca ^ obisti nimajo, pa tudi oblek ne poznajo. Najbolj navadno njihovo bojno orožje so P° dolgovati korenčki, ki jih mečejo v sovražnika * pri nas mečemo kopje. Kogar zadene to orojU ’ je takoj po njem. Razblini se v zrak kot stebr'® dima. Ker potrebujejo v vojni tudi ščite, da z »J1 mi odbijajo koi-enje, si naberejo velikih gob in ' z njimi branijo. Rad priznavam, da je vse to jako čudovito> j* ta ali oni ne bo verjel. Pa nič za to. Vsakemu le pot na luno odprta, kot je bila meni. Naj se nap0 tja gor, pa se bo sam prepričal, da sem govo resnico in povedal o svojih opazovanjih tako P° pravici, kot doslej še malokateri vsemirski P°P° nik. NADALJNI DAROVI ZA SKLAD (Do 1. maja.) £ 2-0-0: Alojz Shiffler; £ 1-0-0: Franc Kranjc, Emil Logondar, Sertič, Henrik Juriševič, Anton Žirovnik, Medvedec, Marko Golar, Vida Hrdlicska, Merlak, Ema Kowalski, Jožef štemberger, Fr8n Vravnik, Leopold Dejak; Šil. 10: Franc Danev, Marcela Bole, Okorn, Jože Tomažič, Anton Žagar, Bruno Zavi" ' Karl Perko, Franc Terlikar, Roman Perko, Jožlc Meštrič, Janez Lah, Franc žičkar Sr., Franc Vfa' nik, Fred Konečnik, Danilo Volk. .. Prisrčna hvala in Bog povrni! Enako ti*tii**» pridejo še na vrsto! »**♦♦♦++♦♦ IMI »♦♦ + + + »»♦ + ♦♦-+♦+-♦• -M~» ♦ ♦ » ♦ + ♦ +>+-■» »♦-» + + + » + » ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦ »♦-♦-+ j + X GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI J PO ŠIRNI AVSTRALIJI pri tvrdki STANISLAV FRANK ( iticis 68 ROSEWATER TERRACE Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. ♦ z največjim zaupanjem naročajo ^ DARILNE POŠILJKE X živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski ♦ aparati, fridžideri itd) ♦ ZA SVOJCE V DOMOVINI t 4 t + t O T T O W A Y, S. A. X ■f Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 f «■ ♦ ♦- ♦ DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODO ČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DA RILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. X t Poštne monev ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je posla- J ti skupno z naročilom. + V vseh potrebah se obračajte na tvrdko X Vašega zaupanja: ♦ STANISLAV FRANK l 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. X ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji t SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — * so značilnosti našega poslovanja. t v >; VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE jjj' J E Z N A N O | $ DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE * G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. | >: KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA: $ A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH- I >; NIČNIH PREDMETOV) j * B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI | $ NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE $ ZASTONJ. POVDARJAMO, DA JE DR. KOCE PO TUKAJ- i J SNJIII VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVI- I £ ČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V A V- $ S STRALIJO. I ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČI- >; TE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVR- >: ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG- t ojjjwxxuuxi. u WJJV y jjiiwixi.ii ixn u A A A/' >; DKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM I PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. | OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKU- ;;; MENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. NAŠE GESLO JE HITRA, SOLIDNA IN POŠTENA POSTREŽBA, NE SAMO V BESEDAH AMPAK TUDI V DEJANJU, KAR LAHKO VEDNO POKAŽEMO IN DOKAŽEMO. J V VSEH ZADEVAH IN POTRE BAH GLEDE VAS, VAŠEGA SO- MO DR. KOCE TA. I RODNIKA, PRIJATELJA ALI DEKLETA SE VEDNO OBRNITE NA VAŠEGA ZAUPANJA VREDNO, VSEM ZNANO, FIR- g DR. J. KOCE >: * G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, C5 Moncur St., Woollalira, N.S.W. >; Tel. 32-4806 ijj p. Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. | Tel. 65-9378 g i: >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; ;«•; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >: >; >; >; >; >; >; >; >; >; *: >; >; >; >; >; >; >: ■* ‘