Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 21. fanuara 1958
Stev. 16. leto XIj. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prcjeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA”
Dvojni Idejni tok
V	procesu družnostl se vselej javita ^va različna tako človeškega duha: prvi 'heia socialno življenje z zakonom sile, se podreja zakonu življenja, resni-cn°sti, stvarnosti in sloni na prostovoljci. Na načelu sile je zgrajena država, r1 se v vsakem slučaju polasti ljudi na Zvestnem teritoriju: vse ostale organi-Zaciie so prostovoljna družnost v obram-
0 takih in drugačnih interesov.
.Notranja ureditev države zavisi od
jtfene ustave, od upravne oblike, ki je istveno dvojna: demokratična ali dikta-°r$ka Vsaka od teh ima svoj svetovni nazor. svoja načela.
»Demokratična« država sloni na osnov-'0l'" problemih vsake politike, t. j. da •JJreia razmerje med posameznim držav-lanom in organizirano družbo po svojstvenih načelih. Pred vsem proži poedin-čhn večjo svobodo. V tem je mini-ali najmanjši del sile, ki jo nad ■bitti država izvaja, a istočasno tudi mož-nost. da posameznik sodeluje pri uve-,favljanju te sile. Pekli bi torej, da je po-satneznik (državljan) toliko sproščen, da ^lore prosto prispevati državi sVoje sodelovanje. Tako pomeni demokratična državna oblika avtonomijo. Nasprotje tej demokraciji, avtonomiji, je hetc-! 0 n o m i j a, ki sili poedinca v dejav-u°st. Demokracija kake države pa ne za-Visj k od načina njenega nastanka, am-i|ak Še bolj od vsebine njene ureditve.
ako je kaka konkretna ureditev države demokratična po svojem postanku, ne pa 1)0 svoji težnji in duhu. Vsebina nosi demokratični značaj šele takrat, ko odgo-yaria načelu enakopravnosti dr-avljaoov. Temeljni načeli vsake dcmo-racije sta torej ona svoboda poedinca.
1 ne ogroža svobode drugih in enako-“favnost.
. Doedinec z demokratičnim svetovnim azorom prizna načelo svobode in enakopravnosti ter smatra vse ljudi za enako-redne. Taki posameznik je po svojem 'stvu strpnejši nego človek, ki so mu ti .deali tuji iti je po svoji naravi oblasten imperialističen. Njegova nestrpnost j6očituje v območju volje in duha: Teži se 2a absolutno veljavnimi resnicami in 'boznanji, ki jih sam zastopa.
Demokratični svetovni nazor pa ima še . sebno značilno, čeravno manj vidno ? ojstvo, ki je močno govorilo v borbi ^ demokratično 'državno obliko: Je to j htimizejn, s katerim zre na ljudstvo
(vetovna	politika odj
Ženeve
PARIZ, 21. januarja. »Figaro« poroča ob včerajšnji konferenci francoskega poslanika Corbina v Londonu z zunanjim ministrom EdenOm, da nima londonska vlada namena, da razpravlja v Ženevi o reformi pakta Društva narodov, zlasti glede uporabe sankcijskega postopka po členu 16, Angleška vlada zastopa namreč danes stališče, da se do nadaljnjega vodijo vse mednarodne razprave in pogajanja direktnim potom in ne preko Društva narodov, Pripravlja se novo poglavje v mednarodni poiitiki. Zdi se, da se Eden ne bo udeležil prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi.
M. EDEN
JUsna tatinska miška
MEHIKO CITY, 21. januarja. Me-cl USA in Mehiko je Izbruhnila zelo resna carinska vojna. Po rtaredbi prezidenta Carda-nasa je mehiški finančni minister zvišal
uvozne carine za ameriško blago, ki ostanejo v veljavi do meseca aprila. Zvišana carina na avtomobile znaša 100%, za jeklene proizvode 50%. za stroje 50%.
„Ciščenje	akcije
LONDON, 21. januarja. Tukajšnji tisk posveča veliko pažnjo sestavi nove sovjetske vlade in opozarja enodušno, da predstavlja nova vlada »vlado oborožitve in koncentracije«. Največjo pažnjo zbuja okolnost, da se ne nahaja več na čelu ljudskega komisarijata za pravosodstvo Krilenko, ampak Nikolaj Ričkov, ki ga smatrajo kot zelo umerjenega. Ta odstranitev Krilenka se smatra kot znak za pričetek »čiščenja akcije čiščenja«. Nova sovjetska vlada je sestavljena sledeče: Molotov predsednik, Čubar, Mikojan in Kosor podpredsedniki, Voznesenski komisar za gospodarski načrt, Litvinov komisar za zunanje zadeve. Ježov komisar ja
notranjo politiko, komisar za vojsko Vo-rcšilov, za mornarico Smirnov, za težko industrijo Lazar Kaganovič, za mehanične konstrukcije Bruskin, za državnoobramb-no industrijo Mihael Kaganovič, za prehrano Gulinski, za lahko industrijo Hle-J slakov, za. gozd, industr. Rijov, za železnice Bakulin, /a vodni promet Pahomov, za pošte in elektriko Bermann, za poljedelstvo Eike, za državne kolhoze Julkin, za finance Zverov, za žitne rezerve Popov, za trgovino Smirnov, za izvozno trgovino Čvalov, za justico Rikov, za narodno zdravstvo Boldirev. za ljudsko Šolstvo Kaftanov, za umetnost Lazarov, za srednje in višje šolstvo Gričmanov.
hjegove obstojne dele — poedince; svet j mu zdi dober in lep, a tudi popravljiv, je za to potrebna volja.
-Nasprotno Je v diktatorsko urejenihdr-tQ Va'b kjer je oblast istovetna z dikta-vo|j°> Ni ie odraz njegove pesi-!stične, avtokratske, imperialistične na-Ve- Temu primerna je tudi njegova . anjost, s katero hoče proučiti svojo ergičnost; s teatralnimi afekti kaže oj° zamišljenost, preudarnost, voljo. a točnost.
lat 3 ^Vil to^a človeškega duha si sku-j.1 danes mnogo bolj ko kdaj izdolbsti jTko prvenstva v nadaljnjem zgodo-a'lskeni razpletu. Ali demokracija, ali k s<)hitna podreditev volji sredine! Ta Sit!rba sre na eni v znamenje optimizma, ^katerim stremi človeštvo za svobodo in U^Napravnostjo, na drugi pa v znamenju ],, Nacije teh pravic. Ali ne pomeni to to-
0	kakor predpravica ozkega kroga vla plečih?! Te moči pa si ni mogoče prak-C|'o predstavljati brez zavojevanja ui j. *sesti materialnih dobrin, pri čimer ob-,a posesti n6 spreminja resnice, da je to ‘hit;.1.ližem v novi obliki.
■osnica pa pravi: Zgodovina rac trpi
Ha sntd	o&sajense v M&skm
STOCKHOLM, 21, januarja. Semkaj je prispel na smrt obsojeni sovjetski poslanik v Oslu Jakubovič, ki se nahaja na potu v Rusijo. Jakubovič je bil pred nekaj tedni pozvan, da se takoj vrne v Moskvo, in sicer radi postopka radi špiona-že in protiboljševiške propagande v zve-
zi s Trockijem za časa njegovega bivanja v Norveški. Jakubovič se prvotno ni hotel odzvati pozivu GPU. ampak se je k temu odločil šele potem, ko je dalo državno tožilstvo aretirati kot talca oba njegova sinova, ki živita v Moskvi.
Heva	utednatadnateiatska	m$a:
Bettin-AMaMja
BERLIN, 21. januarja. Tukaj se je vršil [Se je, da se poleg obstoječih mednarod-mednarodni letalski kongres, ki so se ga hih letalskih prog uvede še nova medna-udeležili predstavniki 25 držav. Sklenilo | rodna letalska proga Berlin—Albanija.
Sfaememie v ftcaški vtadi
PRAGA, 21. januarja. V tukajšnjih krogih se šušlja o nekater'h predstoječih spremembah v praški vladi. Predsednik vlade dr. Hodža je že imel tozadevne razgovore, ob katerih je lahko zavzel stali-
šče naprani težnjam nekaterih opozicijskih skupin. Pri teh spremembah ne gre za bistveno menjav«, ampak le za spremembe v vodstvu posameznih uradov.
velikih zastojev; v kolikor pa sc le javijo, so le kot njena nujnost, le kot faza za nadaljnji razvoj. Razvoj pa ne sega v povratek. Treba je imeti 'pred očmi dejstvo, da je človeštvo preizkusilo že vse mogoče oblike medsebojne ureditve. Če je te odklonilo, je bilo pri vsaki naslednji za novo skušnjo bogatejše. Tako si bo
izvojevalo pot tudi iz današnje zmede, ki jo skuša ozka absolutistična sredina napeljati v svojo idejno strugo. Ta tok pa ne nudi elementov za novo socialno zgradbo, kakor si je želi vedno bolj demokratično in napredno usmerjeno človeštvo.
§asftedaeske ie&žke
'IWI — IIIIIIHI l II I	I	m
Visoke peči za Ljubijo bodo kupili pri Kruppu. Posebne inštalacijske naprave za topljenje železne rude za Ljubijo in Zenico bodo kupljene pri znani nemški tvrdki Krupp v Essenu, Kupina cena bo znašala okoli 25 milijonov dinarjev. Pogodba o dobavi teh inštalacij bo podpisana še ta mesec.
Izvoz našega tobaka v Poljsko in Francijo. Poljska in Francija sta kupila od uprave državnih monopolov za okoli 30 milijonov din tobaka. Te dni ie bila odposlana v omenjeni državi prva pošiljka, ir. sicer v Poljsko 2288 bal imotskega in podgoriškega tobaka, v Francijo pa 432 bal moravskega tobaka. Obe pošiljki sta bili odpremljeni preko Splita.
Za 5 milijonov dinarjev hmelja je kup:-la Nemčija v zadnjem tromesečju leta
1937 v Jugoslaviji. Povpraševanje za naš hmeij je sedaj zopet zelo živahno in je upati, da bo produkcijski višek kmalu razprodan.
Gospodarski svet Male antante se bo
sestal 23. februarja v Bukarešti. Na tem zasedanju bodo predvsem obravnavali trgovinske odnošaje med našo državo in Romunijo ter češkoslovaško.
Proračun mesta Osijeka znaša 7,142.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Za kritje izdatkov sc bo pobirala 110% doklada na neposredne davke.
Monopolsko pristojbino za vžigalnike
za leto 1938 morajo lastniki vžigalnikov plačati do konca januarja in sicer znaša pristojbina 100 din za tekoče leto. Pristojbina se plača tako, da si vsak lastnik vžigalnika kupi posebno znamko, ki se nalepi na ustrezajočem mestu potrdila.
Pravilnik o zamenjavi obvezni 7% posojila iz leta 1921 je izdal finančni minister. Zamenjava starih obveznic za nove je obvezna in se ima izvesti od 1. februarja t. 1. do 14. septembra 1942. Po 15. marcu t. 1. se bodo transakcije na domačih borzah s temi obveznicami vršile samo z novimi obveznicami investicijskega posojila. Državni uradi in samoupravne ustanove ne bodo po 15. marcu t. 1. sprejemale v kavcijo, depozit, zastavo na nobeni drugi podlagi obveznic 7% investicijskega posojila iz leta 1921 stare emisije, temveč samo nove obveznice istega posojila.
Nov plačilni sporazum z Dalijo ;c bil te
dni podpisan v Beogradu. V smislu tega sporazuma je bil tečaj v trgovskem prometu določen na 13.70 lir za 100 dinarjev. odnosno na 228.83 din za 100 lir. Sporazum je bil sklenjen do 30. junija
1938 in se avtomatično podaljšuje za nadaljnjih 6 mesecev, če se 2 meseca preje ne odpoveduje.
Uvoz riža iz Italije, Povprečna letna potrošnja riža v Jugoslaviji znaša okoli 3000 vagonov, od katerih se proizvaja v Južni Srbiji letno 500 vagonov. Glavne države, iz katerih se uvozi riž, so Španija, Egipt, Indija in Italija. Po vesteh iz Rima bo tamkajšnja posebna organizacija za izvoz riža Entc Nazionale Risi ustanovila v kratkem v Jugoslaviji podružnico, ki bi imela monopol za uvoz riža v Jugoslavijo. Za uresničenje teh načrtov bi se v smislu informacij ustanovil poseben konzorcij naših luščilnic riža.
63,040.299 kg opjja znaša zaloga zavoda za izvoz opija v Beogradu dne 31. decembra 1937. Omenjeni zavod .'e v preteklem letu odkupil kmetovalcem 39 milijonov 987.100 kg surovega opija, prodal pa je 49,136.500 kg, in sicer v Anglijo. Nemčijo, Francijo in Italijo.
KVARNI POJAVI
V zadnjem času se je v našem tisku razvila zanimiva polemika radi gotovih centralističnih praks, ki se v zadnjem času1 uveljavljajo:
V »Jutru« št. 16. beremo predvsem sledeče ugotovitve: »Prav neprijetno je odjeknila v javnosti tudi pripravljena uredba o državnih tiskarnah. Spominjamo se, da je lani minister za prosveto dobil tozadevno pooblastilo šele potem, ko je de-cidirano izjavil, da se bo uredba tikala le notranje organizacije državnih tiskarn. Kar se sedaj napoveduje, pa gr? daleč pre ko tega. Državna tiskarna v Beogradu (in ona v Sarajevu) dobi celo vrsto privilegijev, ki značijo ne le hud udarec celokupni tiskarski obrti v naši državi, temveč predstavljajo jako opasen korak k centralizaciji in monopolizaciji. In to še na račun celokupnega davkoplačevalstva, kajti povrh vseh pravic, naj bi bila državna tiskarna oproščena tudi vsakega državnega in samoupravnega davka in bi bila osvobojena tudi poštnine in vsake takse. Vse uradne tiskovine se bodo smele v bodoče tiskati samo v državni tiskarni, ki dobi prodajni monopol za svoja iz-danja. Načrt uredbe gre tako doleč, da pripisuje zakonom in uredbam, ki bi jih državna tiskarna izdajala v knjigah in zbir kah, izključno avtentičen značaj, kar je na sebi nesmisel, kajti avtentično besedilo zakonov je le ono, ki se nahaja v »Službenih novinah«. Cela vrsta je še drugih vprašanj, ki vzbujajo občutek nelagodnosti. Nihče se ne bo mogel spoprijazniti z mislijo centralizacije nabav za državne bolnice. Oni dan smo opozorili na načrte, ki gredo za tem, da se osredotoči'proizvodnja premoga v državnih rudnikih s pomočjo ogromnih investicijskih posojil. Tudi stremljenja po vedno strumnejši centralizaciji denarnega gospodarstva vznemirjajo vsakogar, ki gleda, s kako težko muko se naše denarnštvo izkopava iz globoke krize.
Poliianski Sokoli vztraini In delavni
Ob lepi udeležbi je bil te' dni občni zbor poljčanskega Sokola. Starosta Kovič Ivan je predvsem pozdravil župnega delegata dr. Kaca. V uvodnem nagovoru je omenjal, da proslavimo letos 201etnico obstoja naše države, ko bo najlepša prilika za proslavo sokolskega praznika, za kar se pripravljajmo že sedaj. Pozival je k udeležbi na vsesokolskem zletu v Pra-
tri
*»*•
Zelo izčrpna so bila poročila posameznih funkcionarjev tako načelnika br. M e-s a r i č a, sestre tajnice in načelnice G a-š p a r i č e v e, blagajnika P r i s t o n i-k a, pevovodje 2 i v k a, statističarke P e r d i j e v e, prosvetarja Š t e f a n c i o-za in gospodarja Kneza. Odposlanih je bilo 148 dopisov. Pevovodja poziva k sodelovanju starejše brate pevce. Smučarski odsek je izvedel smučarsko tekmo. Med prireditvami so se dobro obnesle tombola, Miklavžev večer, trgatev grozdja ter igra na prostem »Guzaj«. Za Petrovo petletnico je poročal br. P e r-d i ja.
Župni delegat je nato pohvalil delo in stremljenje posameznikov in celokupne uprave ter povdarjal, da se posveti posebna pažnja doraščajoči mladini. Opozarjal je na 10. vsesokolski praški zlet ter pozval k pristopanju k novo ustanovljeni Kreditni sokolski zadrugi.
Za tem je bila izvoljena sledeča uprava: Starosta Kovič Ivan, podstarosta Heric Franc, načelnik Mesarič Ivan, podna-čelnik Špalir Roman, načelnica Gašparič Leopoldina,. podnačelnica Danica Kranjc, tajnik Detiček Franc, blagajnik Pristonik Pavel, prosvetar Perdija Juraj, društv. zdravnik dr. Hronovski Artur, gospodar Knez Ivan, statističarka Perdija Pavla, socialni referent Heric Franc, odborniki in namestniki Bregar Alojz, Vodenik Franc, Detiček Franc L, Regoršek Dolfi, Štefancioza Andrej, Mulej Alma, Požeg Anton, Tutner in Kodrič. Pri slučajnostih se je izvolil poseben odbor, ki bo stremel za tem, da kupi tekom leta primerno letno telovadišče.
svetljen. Vse ladje vzdolž Nila so zaža-rele v veličanstveni sliki in bajni svetlobi. Danes v petek bo pred kraljem velika vojaška parada, nakar se poda mlad; ; kralj v mošejo Alazhar. Deset ogromnih šatorov je postavljenih, kjer bodo siromašni in revni po islamski tradiciji bogato pogoščeni. Po končanih poročnih slovesnostih bo odpotoval mladi kraljevski par na 14-dnevno poročno potovanje..
Otute v svet
Krasna darila kraliu Faruku in mladi kraliiei od vseh strani
Kairo in Nil v bajnem razkošju - Pogostitev revnih — Tajna turškega darila — Koliko znaša odkupnina?
S problemom državne tiskarne se peča tudi »Slovenec«, ki pravi med drugim v št. 15: »Ta uredba je edinstvena na svetu, izvzemši Rusijo, kjer so sovjeti itak vse podržavili in monopolizirali. In če pogledamo čl. VII. uredbe o državni tiskarni, kar zastrmimo, koliko bo imela odsekov, kakšno ogromno število uradništva bo po trebno in kako drag bo ta skrajno komplicirani birokratski aparat, ki se bo pečal po uredbi ne samo z zalaganjem in tiskanjem, ampak tudi s prodajo knjig preko svojih lastnih prodajaln ali preko veletrgovcev, ki bodo, če polože kavcijo najmanj 100.000 Din, dobivali za prodajo gotove procente, sami pa bodo seveda morali skrbeti, kako bodo od gospoda upravnika državne tiskarne dosegli, da bodo mogli opravljati ta posel . . . Ker bomo o tej stvari še govorili, naj zadostuje, če danes odločno protestiramo zoper zamisel in namero, da se državi naprti naloga oškodovati in upropaščati našega podjetnika-davkoplačevalca in poslabšati ter potisniti na nižjo raven našo narodno kulturo na ljubo centralizmu in našemu prosvetnemu birokratizmu, ki si obeta dobičke, kateri pa ne bodo ničesar hasnili državi, ampak le obremenili vse prebivalstvo ter oškodovali narodno blagostanje.«
»Trg. list« št. 9 pa piše: »Kakor smo že poročali v prejšnji številki, ima predlagana uredba o drž. tiskarnah dva cilja: 1. hoče dati drž. tiskarnama v Beogradu in Sarajevu monopol za vse uradne tiskovine, šolske knjige in zvezke ter šolske pripomočke, 2. pa proizvajanje vseh teh predmetov centralizirati v Beogradu. Vse tiskarne bi bile s tem silno udarjene, obenem pa bi padla tudi zaposlenost grafičnega delavstva v vseh pokrajinah. Vendar pa bi še najmanj trpela drinska banovina, ker bi vsaj drž. tiskarna v Sarajevu bila dobro zaposlena. Kljub temu pa so gospodarski krogi v Sarajevu z novo uredbo prav tako nezadovoljni kakor so gospodarski ljudje drugih banovin. Nezadovoljni pa so predvsem zaradi starih izkušenj, ki jih že sedaj imajo z drž. tiskarno v Sarajevu. To jasno dokazuje, da bi nastal naravnost nevzdržen položaj, če bi drž. tiskarna dobila sedaj še monopol proizvodnje in prodaje vseh uradnih tiskovin in šolskih pripomočkov. Vse druge tiskarne bi bile v tem primeru naravnost ubite. Zato se mora tudi predlagana uredba na vsak način preprečiti. Lastniki zasebnih ti-
i Včeraj so se pričele v Kairu 14dnevne slovesnosti. Vse ulice v Kairu so bile razkošno okrašene. Včeraj se je 16-letna bodoča kraljica preselila v palačo Koub-beh, kjer se je izvršil poročni obred pred šejhom Maraghyem, rektorjem staroslav-ne azharske univerze. V imenu mlade kraljice je podpisal ženitno pogodbo njen oče sodnik Jusuf Zulfikar paša. O odkupni ceni za nevesto, ki jo je dolžan od-rajtati-ženin v smislu korana nevestinemu očetu, ni bilo mogoče ničesar doznati.
I
Nevesta je darovala kralju za poroko zelo dragoceno zapestno uro, ki je opremljena s koledarji in drugimi astronomskimi navedbami. Ženin pajčolan je bil izdelan iz najdragocenejših bruseljskih čipk, na katerih je skoro leto dni delalo 34 Belgijk. Kraljevska rodbina je daro-
skarskih podjetij imajo prav! Niti ni dejanske potrebe za toliko državnih tiskalen. ki samo silno obremenjujejo državni proračun, niti nima država interesa, da uničuje zasebno tiskarstvo, ki služi naši nacionalni kulturi in v katero so vloženi milijoni narodnega premoženja.«
vala novoporoeencema zlat tablet z neštetimi dragulji. Bogata židovska občina je darovala nevesti krasno zlato šatuljo Britanski poslanik je izročil v imenu londonske kraljevske vlade kot poročni dar kralju Faruku popolno športno obleko in dve moderni lovski puški. Predstavnik Nemčije je izročil avto znamke Mercedes kot dar kancelarja Hitlerja. Francoski odposlanec pri poročnih slovesnostih je sporočil, da je poslala francoska vlada kitajski porcelanski servis iz svetovno-zrnane tvornice v Sevresu in zelo lepe gobline. Italija je darovala okusen kip iz alabastra, Belgija je poslala moderne lovske puške. Grčija mramorni kip, dočim drži turška vlada svoj dar v največji tajnosti, bo pa razen tega darila poslala številna umetna ročna dela. Kralj Faruk pa je daroval svoji nevesti briljantni dia deni, ki stane okoli milijon francoskih frankov, člani vlade so izročili mladi ksaljici smaragdno ogrlico.
Avstrijska zveza republika je darovala kraliu Faruku kot poročno darilo 4 jahalne figure španske porcelanske šole iz augartenske porcelanske manufakture.
Kairo je bil sinoči ves razkošno raz-
fosiistoa
Požrtvovalnost kamniških gasilcev
Prostovoljna gasilska četa v Kamnici; ki je podrejena gasilski župi Maribor lev' breg, je polagala v nedeljo na rednei« občnem zboru obračun prostovoljnega! požrtvovalnega in obenem uspešnega dela, kakor smo že na kratko poročali' Občni zbor je otvoril in vodil četni predsednik g. Josip V e g, ki je po otvoritvi iskreno pozdravil zastopnike nadrejene župe gg. starešino Srečka Kranjca! tajnika Albina Ambrožiča, zdravstvenega referenta inšpektorja dr. I v ^ na .Ture č k a in zastopnika vojske ko man danta garnizije podpolk. Vojislava M a s 1 a č a, ter predsednika kamniške občine g. Petra L o -r e n č i č a in vs« ostale navzo&s. Ob poročilih četnih funfc cionarjev, ki so bila soglasno odobrena je razvidno, da je četno vodstvo z nepričakovanim uspehom zaključilo preteklo leto, vse to po zaslugi energičnega čet nega vodstva s predsednikom g. V e' goni na čelu, ki je bilo izvoljeno na lanskem rednem občnem zboru. Predsednik občine in obenem predsednik četnega nadzornega odbora g. Peter Lorenčič je podal sedanjemu četnemu vodstvu odlično izpričevalo o vestnem poslovanju, radi česar je tudi občina v pretekletii letu šla četi po vsej možnosti na roko in jo tudi denarno znatno podprla. Pri teitf je povdaril, da je četa vestno obirala denar, katerega 'bo uporabila za gasilski inventar in gasilski dom. Stanje blagajn znaša preko din 11.000.—, ki so jih na* brali agilni kamniški gasilci v pretekleifl letu, da popravijo napake in nerodnosti nekaterih bivših četnih funkcionarjev i" članov. Poročilo predsednika občine £• Petra Lorenčiča so vzeli zastopniki župe, kakor vsi navzoči s posebnim odobravanjem na znanje, ker je s tem preokre-tom v četi podana garancija za nadaljni' uspešen razvoj organizacije. Pri ostalih točkah dnevnega reda so se premotriva-le razne potrebe in napravili potrebni sklepi. Tudi je bila po daljši debati zavrnjena pritožba izključenega bivšega četnega poveljnika in potrjena izključitev-Nato so se vršile nadomestne volitve, pri katerih so bili soglasno izvoljeni za poveljnika dosedanji podpoveljnik Hinko Žunko, ki je postal obenem tudi delegat za župno skupščino, za podpoveljnika Franjo G 1 a z a r itn za tajnika IgnaC Šmid. Pred zaključkom lepo uspelega občnega zbora sta podala še nekatere
Čuden tov
Že na predvečer lova se je na nizko ležečo planino prigugala težka kočija, v kateri so sedeli imenitni ljudje; najimenitnejši med njimi je bil naš znanec iz Egipta. Njegov božajoči govor je stalno spremljala krilatica: »nun also!« —
Gospodo je sprejela skromna, a prijazna lovska koča, v kateri naj bi se odpočili za zgodnji napor prihodnjega dne.
*
Med tem, ko se je družba v koči zabavala ob kartah in šampanjcu, je lovec Anza čepel tem za Kozjim žlebom, visoko nad kočo. Komaj je priletel petelin »na gredi«, že je počila puška in oko planinskega trubadurja je ugasnilo, predno se je prižgala prva zvezda, ina večernem nebu... Bogata .napitnina pač ne uide!
♦
Mesec je pravkar zdrknil v zaton, ko se je pojavil rahel jutranji somrak. Anza je previdno potrkal na polknice lovske koče, v katere osrčju je trenutno spala najodličnejša gospoda, kar je w premogla dežela.
Vrata se odpro in v jutranji lilad stopi
visoka, elegantna postava. »Schones Wetter! Nun also!« je visoki gospod kramljal sam s seboj.
Šla sta z Anzo do — rastišča — pri Krivem mecesnu. Anza je nosil ves lovski pribor, kakor se pač spodobi. Dobre pol ure sta jo kresala, predino sta bila na mestu.
»Že poje, ekscelenca,« je skromno pripomnil Anza in pokazal v smreko, na kateri bi moral biti zaželjeni petelin. In tektelekanje je vedno močneje udarjalo na ušesa! »Poglejte, že se maje veja! Sedaj pa le po njem, sicer nama uide!« reče lovec in ročno stisne presenečenemu gospodu puško v roke.
Te-lek, — te-lek, — te-lek, — telek, telek, telek! »Nun... wo ist der Kerl?« zarenči plemeniti gospod in pomiri v neko približno smer. Veja se spet zamaje ... Strel poči im — neka rjava masa telebne na tla... Gospod se je tresel od razburjenja. Anza je strumno raportiral, da je petelin »naš«. Skočil je preko dračja in ro-bidja za smreko, ki je rodila tako žlahten sad. — Ko je izkožuhal petelina iz vreče, ga vsestransko osnažil, da odvrne tudi najmanjši sum o pravilnosti izvora, je od-
lomil še rosno smrekovo vejico ter tako ( trnu Jeti odšel v večna lovišča.
odhitel k visokemu gostu, da mu čestita in izroči trofejo.
*
Mlado jutranje sonce je že oblivalo prostrane gmajne, zelene jase in rosne trate, ko se je poslovil s planine visok' lovec, udobno počivajoč v svoji težko okovani karosi.
Anza dn pastir Drejče pa sta si delila bogato napitnino, ki jima jo je bil dal tujec. Drejče se je zadovoljil s kopico svetlih »cvangarc«, saj pri vsem ni imel druge zasluge, ko da je nesel na smreko petelina v vreči, parkrat zatektelekal iu po strelu »brezžično« poslal petelina na tla. — Anzi je seveda pripadel večji del: Ustrelil je petelina, in, kar je glavno, iz* tuhtal je kako bo odlični lovski gost res prav gotovo prišel do plena. — Ali je bil tistega jutra srečen Nemec, ki je odnesel prelepo trofejo, ali je bil morda srečnejši Anza, ki je za dobro nagrado potegnil Vr' vega, ali pa je bil najsrečnejši Drejče, k' je veselo pozvanjal v svetlimi božjaki^ 'Kdo ve?
*
Te vrstice sem napisal svojemu dedu v spomin, ki mi je pravil to, in še mnogo druge zgodbe, in ki je prav pred dvaise-
Sl-
VuUmU 4m@$edi
»»Veronika Deseniška“ v mariborskem gledališču
MmUms&e	in	/M
Ž'jpVNČIČ
Že J u rčič ie načel problem »Veroni-i ke Deseniške« v literarni obliki in ga breztendenčuo obdelal. Njegovemu prve-hti poizkusu so sledili še trije, od katerih ' le vsak prirejen s svojevrstnega razgle-, (*3: Oton Župančič povdarja v svoji tl vHičastno pretresljivi petdejanski trage-1<«ii razkol med srcem in pametjo, ču-| *tvom in poslanstvom povdarjajoč lirično ; čustvene odtenke, ki se toplo prisrčno T Mzlivajo v tej njegovi edinstveno lepi jamski pesnitvi, v kateri nam v tako H blesteči obliki razgrinja veliki Hermanov Sen. N o v a č a n, ki je sledil s svojim Ž “Hermanom Celjskim«, je povzdignil Ce-. liane do neke romantične stopnje, jim ^dihnil neko jugoslovansko nacionalisti-
I	čno hotenje, jih z vso dramatično silo za-Srabil z epske strani in izdolbel iz Hermana kot njih najsilovitejšega predstavnika neke zavestne jugoslovanske politično črte. Bratko Kreft pa je v svo-»Celjskih grofih« pahnil Celjane z v> %, kamor jih je bil dvignil Novačan, h Postavil na oder vse neštete človeške slabosti, naturalistično človeško prikaza-nc in brezobzirno razkrinkane.
| Na našem mariborskem odru smo gle-| Hali Župančičevo »Veroniko Deseniško« v sezoni 1926/27. jo primerjali z No-| Račanovim »Hermanom Celjskim«, ki so Ga vprizorili leta 1929/30, in doživeli pred | jjvema sezonama tudi Kreftovo »dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, kate-| hin so tlačanih naši predniki«. Sedaj pa stiio v proslavitev 601etnice rojstva naj-Večjega našega pesnika Otona Župančiča *0pet videli na našem odru njegovo »Ve-'°niko Deseniško«, saj ni mogoče lepše J* dostojneje proslaviti tega pesnikovega Zlvljenjskega jubileja kakor s to njegovo Namenilo tragedijo. Maribor je tunel klic Mšega gledališča, ki je pozivalo k počastitvi Zupančičevega ^ela, in je naše kultno občinstvo ob snočnji premieri »Vernike Deseniške« popolnoma zasedlo Gledališče. Z zbrano pozornostjo je sledilo godnim spominskim besedam novinarja 5- Reharja, ki je poveličeval našega pesniškega genija, in nato s strnjeno pazlji-jjostjo sledilo poteku dogajanja na odru, N'er se je pretresljivo razpletala in dopol-Ncvaja tra gična usoda Veronike Deseni-Bil je lep večer ki je nudil obilo Umetniškega užitka in ki nam je pokazal Oltarni Maribor v zadovoljivi podobi.
Vsi sodelujoči so se prizadevno potrudili, da bi čim uspešneje izvedli svojo nalogo. Režiser Joško Kovič je rešil problem zasedbe posameznih vlog v okviru možnosti, ki jih nudi naš ansambl. Poskrbel je, da so bile vodilne vloge v dobrih in preizkušenih rokah. Zunanji, sce-ničrii povdarek je bil v celjskih zvezdah, ki so simbolno označevale celjsko veličino. Skozi šest slik je tvorilo osrednje torišče odrskega dogajanja isto scenično ogrodje z izjemo sedme slike v ječi v Gornjem Celju. Skupen nastop, ko se podaja Herman v Celje, bi bil lahko krepkeje, razkošneje povdarjen. Sploh so takšni skupinski nastopi rak rana naših uprizoritev. Sicer pa je J. Kovič rešil glavne probleme uprizoritve z jasno doslednostjo in vodstveno spretnostjo.
Najtežje breme uprizoritve so nosili Elvira Kraljeva kot Veronika, Edo Grom kot Herman II. in Rado N a k r st kot Friderik II. Elvira Kraljeva je močno izpopolnila podobo svoje nekdanje Veronike ter izluščila iz nje slednje odtenke tragične pretresljivosti in groze, ki se preko šestih slik stopnjuje do viška v zaključni sliki. Ta njena kreacija, ki se v njej tako živo in silno odraža čustveno lirična Veronikina podoba, kaže na vsak korak in vsako besedo znake zrele, globoko doživljene umetnosti. Edo Grom je bil. v vlogi Hermana II. v postavi, nastopu in glasu pravi silak Hermanove vrste, vendar pa ni umel v gotovih, momentih, kakor ie bil na primer oni ob sporočilu smrti drugega sina Hermana, usmeriti svojih izraznih sil in sredstev do potrebnega viška. R. Nakrstov Friderik II. je bil v svojem čustvenem zainešenjaštvu in poletu živahno, prepričevalno podčrtan in je Rado Nakrst ob tem svojem Frideriku z lepim uspehom absolviral novo postajo umetniške preizkusni' in veljavnosti. E. Starčeve Jelisava Frankopanska je spočetka spominjala v nastopu, govorici in drugih izraznih sredstvih na Marijo Stuart, vendar se je v naslednjih slikah odmaknila k prepričevalnim potezam igre in upodabljanja, ki je v skladu s podobo Jelisave Frankopanskc. Pavel Rasber-g e r je kot vitez Jošt Soteški zadovoljivo ustrezal zahtevam te vloge, vendar pa bi bilo želeti, markantmeje izstopajočega, globlje doživljenega in v opremi verodo-stojnejšega Jošta.-P. Kovičev gospod Deseniški je kazal odlike uglajene mirnosti in dobrotljivosti, njegova sestra Sida M. Zakrajškov e pa skrbne in topie zavzetosti za srečo njene varovanke Veronike. Kakor iz pramodela izrezan ter izdelan je bil Bonaventura I). G o r i n-š k a. z nečim svojskim se lahko ponaša M. Košičev pisar, skrbno in uspešno je tudi Just Košuta podoživljal oskrbnika Nerada v Krškem gradu. Prav tako so tudi ostali sodelujoči (B. Rasber-g e r j e v a kot Brigita, D. Savi n o v a kot Geta, E. V e r d o n i k kot vitez Ivan, L. C r no bori kot Hermanov kancelar in F. Blaž kot Pravdač), v svojem pič-leje odmerjenem odrskem delokrogu prispevali k skupnemu uspehu in prodornemu umetniškemu večeru, ki ga je poglabljala in povzdigovala po voj. kapelniku J. J i r a n k u prirejena scenska glasba. — V.
JNsli župni starešina gospod Srečko n j c in župni tajnik g. Albin A rn-rožič ter čestitala sedanjemu vodstvu, je spravilo vse poslovanje v pravo ^cr v duhu vzvišenih gasilskih ciljev in U?Pravilo vse nerednosti Četni predsed-g. V e g se je zahvalil župnemu vodi ‘vu za priznanje, enako se ie zahvalil pedsedniku občine g Petru Lorencu za razumevanje in vsestransko ?dpevo. ter vsemu članstvu, ki je pra-
I	,|»H> razumevalo vodstveno delo. Nato j ''-upiv starešina odlikoval z zlato ko-za 20-letno službovanje v gasilstvu vj^egu poveljnika Hinka Žunka hi laha Franja O d I a k a
ter jima česti-k in želel da vztrajata še nadalje z ljubijo i« požrtvovanjem v človekoljubni Nilski organizaciji ter dajeta pobudo
C(zgled vztrajnosti ostalemu članstvu.
^aruite za azilni sklad P TU
Radio
Radio - Ljubljana
Petek, dne 21. januarja. 11: Šolska ura: Akademija ob fiOletnici Otona Župančiča, izvaja I. dekl. meščanska šola. — 12: Koračnica slavnih skladateljev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. 14.20: Vreme, borza. — 18: Žena v glasbi (gdč. Vida Rudolf). — 18.20: Plošče po željah. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi m poročila. — 19.30: Strossmajerjeve zveze s Srbijo. — 19.50: 10 minut za planince. — 20: Koncert opernih spevov in napevov. Sodeluje: gdč. Alda Nollijeva in radijski orkester. — 21.15: Citraški koncert (Emil Mezgolits). — 22: Napoved in poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Za Župančičevo šestdesetletnico je Študijska knjižnica v svoji čitalnici priredila razstavo pesnikovih del, prevodov, rokopisov in slik. Razstava ostane odprta do 29. t. m., vsak dan od osmih do dvanajstih in od treh do šestih, v nedeljo (23. t. m.) samo predpoldne. Vstopnine ni.
Iz banskega sveta. Na mesto dr. J. S c h a u b a c h a, ki kandidira v senat, pride v banski svet g. Marko Krajnc, tajnik JRZ. Inž. V. Vrhnja k iz Pameč se je odpovedal svojemu mestu v ban. svetu.
Prijatelji angleškega jezika so se zbrali sinoči v poslopju tukajšnje realne gimnazije, kjer se je vršil 15. redni letni občni zbor Angleškega kluba v Mariboru, ki ga je otvioril in vodil predsednik dr. Kotnik. Jz poročila tajnika prof. Kosa je razvidno, da si je klub v pretekli poslovni dobi močno prizadeval, da bi se povečalo zanimanje za angleščino in angleški svet sploh v vseli krogih marib. prebivalstva. Klub je priredil v preteklem letu več uspelih predavanj, kj sta jih imela mr. Teeling iz Londona in Miss Oxley iz Maribora. Popoln moralični uspeh je imela tudi čajanka, ki jo je priredil klub ob priliki kronanja angleškega kralja. Tudi klubova knjižnica je v preteklem letu napredovala. Iz poročila knjižničarja G n i u-š k a je razvidno, da šteje knjižnica sedaj že 793 zvezkov, kar je pripisati predvsem podpori s strani »British council for relations \vith oreigm countries«. Iz blagajniškega poročila prof. Bogoviča posnemamo, da je finančna stran kluba dokaj zadovoljiv Potem, ko sta še poročala revizorja dr. Toplak in strokovni učitelj Šumija k, je predsednik dr. Kotnik poročal še o uspehih angleških tečajev v Mariboru, nakar je zaključil uspeli občni zbor.
Restavracija in kvarna „01“
v soboto domača pustna zabava!
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Schmidi Feliks, irižener, in Robnik Marjeta, učiteljica; Breko Anton, učitelj, im Milena Živic, zaseb.; Schwarz Bogomir, mizarski pomočnik, in Čakš Marija, predica. oba Pobrežje: Cajzek Mihael, poštni zvaničnik v p., in Bavcon Katarina, zasebnica. Ribniško selo 15. — Bilo srečno!
I. kolesarsko društvo tekstilnih delav. cev v Mariboru priredi sobno streljanje v društvenem lokalu, Meljska cesta 10. Začetek 23. t. m. ob 9. uri in vsako nadaljnjo nedeljo od 9,—12. ure. Za najboljše strelce tri lepa darila.
Sokolska župa v Mariboru sporoča, da se vršijo sodnijski izpiti dne 30. t. m. v župni pisarni v Narodnem domu.
Jadranska straža. Svečana Jadranska noč v Unionu dne 5. februarja bo edinstvena prireditev, čar luči iin barv, lepe in tople domačnosti v okviru novih dekoracij in oživljajočega ozračja, v katerem se bo čutil vsak poedinec ko da je prenesen k obalam našega sinjega Jadrana. Vabljeni so vsi prijatelji J. S.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Mednarodni plesni turnir v G r a z u. V četrtek, dne 27. januarja prireja plesni klub »WeiB-Qriin« v Grazu mednarodni plesni turnir, združen z ekshibicijo modernih plesov in plesno zabavo. Da se mariborski plesalci oddolžijo Gradčanom za njihov poset ob priliki mednarodnega plesnega turnirja, ki se je vršil v okviru
6. Mariborskega tedna, so naprosili »Pat-nika«. da ob tej priliki priredi izlet z av-tokarom v G r a z. Točne informacije daje in prijave sprejema »Putnik« Maribor in plesni učitelj g. Simončič Ludvik, ki je povabljen kot sodnik na plesni turnir.
Prihodnji izlet »Putnika« z luksuznim avtokarom v G i z za Svečnico. Dvodnevni izlet od 1. do 2. februarja. Vožn;a in vizum le Din 110.—. Informacije in takojšnje prijave pri Putniku« Maribor-Ce-lje-Ptuj.
Veljka radijska izložba se vrši v Beogradu v času 23. I. do L II. 1938. Vsem posetnikom je odobrena polovična vožnja. Tozadevne legitimacije in informacije dobite pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Kino Union. Film s krasno vsebino »Boj za dečka«. Lil Dagover. Willy Fritsch, Maria v. Tasnady.
Petek, 21. januarja: Zaprto.
Sobota, 22. jamuaria ob 20. uri: »Veronika Desepiška«. Red A.
Nedelja, 23. januaria ob 15. uri: »Pri treh mladenkah«. Zn*žane cene. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene.
Konec tedna v mariborskem gledališču.
V	soboto za red A. repriza sijajno uspele jubilejne predstave Župančičeve »Veronike Deseniške«. — V nedeljo popoldne s posebnim ozirom na okoliške ljubitelje prisrčne Schubertove operete »Pri treh mladenkah« zvečer priljubljeni Rasber-gerjevi »Rdeči nageljni« (predzadnjič). Obe nedeljski predstavi pri znižanih cenah.
VREMENSKA NAPOVED. Dunajska vremenska napoved za jutri v soboto 22. t. m. pravi: V severnem alpskem področju oblačno, mestoma padavine, prevladujoči zapadn] vetrovi, blago vreme. Južno alpsko področje: spremenljiva oblačnost, mestoma sonce, v mnogih predelih mraz.
Svojo ženo je obstrelil. Sinoči se je pripetil v Metavi pri Sv. Petru niže Maribora razburljiv dogodek, ki je na mah dvignil iz sna vso bližnjo okolico. Delavec Pšajt je naše! med staro ropotijo zarjavel samokres. V hipu ko je pregledoval povsem rjavo in dozdevno nerabno orožje, se mu je samokres, v katerem >S bilo še nekaj nabojev, v roki sprožil in je strel zadel njegovo ženo 401etno Pšajt Julijano, ki se je pri tej priči zgrudila na tla. Osupli mož .ie sklical sosede na pomoč in so ranjeno ženo kmalu zatem od-premili v tukajšnjo splošno bolnišnioo, kjer se sedaj zdravi.
Rk tiske /muke
Na ptujski svinjski sejem dne 19. t. m.
je bilo pripeljanih 131 svinj in 45 prascev, skupaj 176 repov, prodanih pa je bilo 61 repov. Cene prascev od 6 do 12 tednov 80 do 150 din za komad, pršutarji od 6 do 6.75 za kg, debele svinje 5.50 do 6.25 za kg in plemenske 5.50 do 6.25 za kg.'
Zvočni kino Ptuj. V soboto 22. jan. ob
20. uri in nedeljo 23. jan. ob pol 19. ju pol
21. uri se predvaja film »Igra v dvoru,« (Frl. Schragg). V glavnih vlogah igrajo H. Knoteck, O. Gebiihr iu H. A. Schletov. Kot dodatek se bo predvajal film o naši državi in zvočni tednik Alfa.
GorM... Posestnica Marija Jerenkova iz Trnovca je vsak večer, predno je legla spat odstranila iz peči pepel in žerjavico ter vse skupaj odnesla v lesenem škafu na prosto. Te dni pa je žerjavica pričela tleti. Ognjeni zublji so objeli hleve ter jih uničili. Žrtev ognja so postale svinje, poljski pridelki ter gospodarsko orodje in trpi posestnica znatno škodo.
Radi deklet so se spopadli domači fantje v Žabjeku. Pri posestniku Hanželu so luščili bučnice. Ko so se razšli, je nastal med njimi prepir in je v gneči udaril nekdo 231etnega posestnika Stanka F*etcka s kolom po glavi, da so ga morali odpre-miti v ptujsko bolnišnico.
Visok življenjski jubilej je praznoval te dni višji oficial v pokoju g. Jože Mušič. Praznik njegovega 93. rojstnega dne je doživel zdrav, čil in krepak. Rodom iz Rogatca je služboval tam do svoje
v pokoritve in se je šele pred dvema letoma preselil v Ptuj. Visokemu godovniku, ki je znan zgodovinar, želimo ob tem življenjskem jubileju še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Živinski sejem v Ptuju. Dne 18. jan. t. 1. je bilo prignanih na ptujski živinski sejem 65 volov, 238 krav, 8 bikov, 2,7 juncev 73 telic, 110 konj in 13 žrebet, skupaj 534 glav. Prodanih je bilo 25 volov, 87 krav, 4 biki, 8 juncev, 25 telic, .38 konj in 4 žrebeta, skupaj 191 glav. V Avstrijo je bilo prodanih 6 konj. Cena živini je bila sle-
\
Stran -i.
Mariborski »Večernik« Jutra
V Mariboru, dne 21. I. 1938.
vesti
Chautempt-Daladierovi vladi #'© večina zasigurana
DA’_ADIER podpredsednik nove Chautempsove vlade
Chautempsova vlada spodnji zbornici in senatu. V zbornici bo prečital deklaracijo predsednik vlade Chautemps, v senatu pa predsednik vlade in vojni minister Dala-dier. Nato bo zbornica obravnavala vladno deklaracijo in tri interpelacije v zvezi s splošno vladno politiko. Kot prvi govornik je prijavljen socialist Serrol, za njim pa bo govoril komunist Reynaud. Na pred log glede zaupnice so pristali z izjemo komunistov vsi zastopniki ljudske fronte, dočim so komunsti sklenili, da izdelajo svoj predlog. Stališče 70 komunističnih poslancev še ni jasno in bo padla odločitev glede njihovega zadržanja v zadnjem trenutku. Tudi če bi obe glavni marksistični stranki prešli v opozicijo, bi Chautempsova vlada dobila večino, ker bi se za njo izrekla večina od radikalnih socialistov, preko sredine do umerjene desnice. Izvršni odbor socialistične stranke je sklenil s 16 proti 13 glasovi, da se do nadaljnjega podpre Chautempsova vlada. V tem I razmerju glasov se razodeva vsa nejasnost
PARIZ, 21. januarja. Danes se predstavi j položaja.
Frankovci zaplenili ameriški parnik
\VASHINGTON, 21. januarja. Mornariške enote genarala Franca so zaplenile ameriški 7000 tonski tankovni parnik »Muntev Ship«, ki se je nahajal na potu iz Batuma v sovjetski Rusiji z nafto za Barcelono. Zavlekli so ga v Francovo pri-
stanišče. Ooznava se, da namerava ameriška vlada proti temu protestirati, vendar pa opozarja državni tajnik Hull ameriške parobrodne družbe ponovno na to, da jim ne svetuje, da bi svoje ladje pošiljale v španska vodovja.
Pri Teruelu sestreljenih 7 letal
BARCELONA, 21. januarja. V srditin ponovnih borbah okoli Teruela se je fran-kovcem posrečilo, da so ponovno zavzeli strateška važno točko Muleton. Razvile so se tudi srdite zračne borbe in so valen-
cijska letala sestrelila eden frankovski bombnik in dve lovski letali, frankovska letala pa 4 valencijska lovska letala. Frankovci prodirajo proti Val de Cetroja.
cteču: voli 4 do 5, krave od 2.50 do 4.50, |4—5 za kg, konji od 600 do 4,500 in žre-blki od 4 do 4.75, junci 3.75—425, telice‘beta od 1000-^2000 za komad.
h oiuljmja m sveta
Se 28 učencev pod razvalinami
liavas poroča: Iz St. I1yacinta poročajo, da so izpod ruševin samostanske šole ■zvlekli še dvoje trupel. Dosedaj so nam-
ti, taitri, nosijo kot znak moder gumb na čepici. Iz njihove sredine izbere vladar svoje ministre, navadno tri. Tak minister se imenuje tn-dze-Iakci, to je tisti, ki se jo posvetil državni službi. On ima pravo nositi na čepici moder gumb ali celo stekleno kroglico. Ministrom so prideljeni uradniki, tu-ši-rriel-oci, ki se bavijo z manjšimi vprašanji uprave. Poleg njih ni drugih uradnikov, razen nekaj pisarjev in tolmačev, ki morajo poznati vsaj sledeče jezike: Kitajski, mongolski in mandžurski jezik. Severno od puščave Gobi, v pokrajini Chalchasa, je kraj, kjer žive sami plemiči. Ti trde, da so potomci dinastije Džingiskana, ki ju vladala od 1261. do 1341. leta. Ko so Kitajci vrgli tuje gospodarje, so pobegnili vsi sorodniki pregnane dinastije v pokrajino Chalchasa, ki jih je sprejela kot goste in jim dala del širnih zemljišč. So pa tudi še nomadi. Ti ljudje so še danes popolnoma svobodni in neodvisni, imajo številne črede, ne plačujejo davka in niso podložni nobenemu vladarju. Pri njih zasledimo znake patriarhalnih običajev in morale. Vsi Mongoli, ki ne pripadajo vladarjevi rodbini ali niso plemiči, so sužnji in povsem odvisni od svojih gospodarjev. Plačevati morajo davek in čuvati njihove črede, vendar pa njihov položaj ni ravno prete-žak, kajti niti življenje kmetov, ki se štejejo med plemstvo, ni lažje od življenja sužnjev. Oboji žive v istih hišah in se ba-vijo z živinorejo. Ako stopi suženj v plemičevo stanovanje, mu ta ponudi čaj z mlekom, pokadila bosta skupaj pipo in vzajemno izmenjala čebulo. Pri mladih kmetih in mladih sužnjih ni razlike niti pri igri, niti pri zabavi. Mongolski plemič ne dela krivic sužnju, ker visi prav za prav tudi nad njim bič tatarskega plemiča. Ako pa bi vseeno izgubil kakšen suženj življenje, razsodi sodišče kdo je
kriv in nedolžna kri se mora maščevati. Sin sujenjskega rodu dobi svobodo. ata> stopi v duhovniški stan in postane lama-Takrat ne plača več davka in ni več suženj. Lahko gre, kamor hoče, in pozna samo zakone svečeniškega reda.
Evropa postaja slovanska
Leta 1810. je živelo v Evropi 187 mi' lijonov ljudi. Od teli je odpadla približno tretjina na germanske, tretjina na romali sko in tretjina na slovanske dežele. Le& 1910 je bilo med 450 milijoni Evropce5 42 odstotkov Slovanov. Germani so nekoliko narasli in dosegli 34 odstotkov, med tem ko so Romani zaradi padanja rojstev v Franciji padli na 24 odstotkov. Dane9 ima Evropa okoli 500 milijonov ljudi. Od teh je 46 odstotkov Slovanovi 30 odstotkov Germanov in 24 odstotkov Romanov. Okoli leta 1960. bo v Evropi približno 600 milijonov prebivalcev, če bo slovansko prebivalstvo tako naraščalo, kakor doslej, bo tedaj štelo čez 300 milijonov ljudi in tako preseglo polovico vseh Evropcev.
Utotettšetske Gtovicc
Himen. Dne 23. t. m. se poročita v mariborski srbski pravosl. osrkvi vodnik tuk. vodnik granične trupe poruč. g. Bomo š t a r VI a d i m i r in gdč. D r a g i c # L u p š i n a, hčerka kapetana I. ki. v p. j'z Maribora. Priljubljenemu poručniku ter njegovi življenjski družici želimo mnogo sreče in zadovoljstva!
Mladina si je za Zmorkovo žago uredila malo skakalnico. Med skakalci je bil tudi llletni učenec 4. razreda Knez Ernest, ki je pri skoku tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
Razno
DENTIST TEHN.
HERIC LUDVIK
za zobno zdravilstvo in zobno tehniko v Studencih. Dr. Krekova c. 8-1, sprejema ob delavnikih neprenehoma od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Po dogovoru tudi izven tega časa. 315
reč potegnili skupno izpod ruševin 19 otroških trupel, dočim manjka še 28 učencev.
Senzacija med pariškimi antropologi: Žena-
opica
Pariški intelektualni krogi so imeli tedni nenavadno senzacijo. Učeni antropolog Bernelot-Moens je demonstriral v salonu Luksemburg pred izbranimi zdravniki in antropologi mlado dekle, lepo in polno' življenja. Na njej j« nenavadno to, ker je njen obraz posut s pegami, na desnem delu obi..za na moli iz kože'šop dlak. Razen tega ji je telo od vrata do op kov vključno podlakta pokrito s pravo ivalsko dlako kakor pri opicah. Dvoje
Ruby
>0, imaš ga!« je vzkliknila Ruby z ljubeznivim nasmeškom. :*Le dobro.ga drži! Ne moreš si misliti kako zahrbten je. Saj sem vedela, da ga ujameš.«
Geoffrey je imel zavest, kakor da je zmagoslaven junak.
»Nesi ga čez most, tam ga pa izpusti, suj pojde potem sam domov,«
Zmagoviti mož je storil tako; onkraj mostu je spustil jeznega purana na tla in ga pognal s poslednjim, skoro nežnim: »Pojdi! Pojdi!«
Ko se je vrnil je sedela Ruby na klopi. Nasmehnila se mu je.
»Pravzaprav ni bilo to nedeljsko opravilo; ampak uboga »žival bi prav gotovo poginila, ako bi ostala preko noči" zunaj. Zato sem zelo vesela, da si jo ujel.«
»To je bila prava sreča,« je resno, odgovoril Geoffrey. »A sedaj pojdiva malo na sprehod.<
embriopalnih dojk dopolnjuje nenavadno sliko. To jc že tretja žena-opica, ki jo je odkril navedeni francoski učenjak. Prvo takšno ženo jo opazil v Nici, ko se je kazala v vaških naselbinah, druga pa je bila neka Nemka, poročena žena in mati.
Suženjstvo v Mongoliji
Vse rodbine v Mongoliji, ki so v sorodstvu z vladarsko hišo, tvorijo mongolsko plemstvo, ki mu pripada vsa zemlja. Vsi
»K stari trdnjavi?« je vprašala Rubyin skočila urno pokoncu.
»Kamor hočeš. Mislim, da sva zaslužila malo plačilo za najin trud.«
In stopala sta počasi in brezskrbno, govorila med potjo — kakor pač vsi zaljubljenci — največ o sebi.
Do trdnjave pa nista prišla. Ko sta prišla mimo kupa kamenja, je R«by sedla nanj in se zadovoljno ozrla okoli.
»Tukaj je divno!« je spregovorila s sanjavim smehom.
Geofirey je sedel k ujej. Bil je prekrasen večer; nebo je bilo jasno in zemlja mirna in tiha, prav kakor mora bfti v nedeljo.
»Pripoveduj mi kaj o svoji materi,« je rekla Ruby in sklenila roki. »Kakšna ie? Ali je mrzla in ponosna?«
»Kako misliš?« je osuplo vprašal Ge-orfrey.
Niti sam sebi ni mogel utajiti, da sta besedi »mrzlo« in »ponosna« prav primerni za njegovo mater.
GOSTILNA »LJUTOMER«
Rotovški trg: pojedina raznovrstnih morskih rib. Štibler. 311
Stanovanie
i
2 SOBI IN KUHINJO
takoj oddam v najem. Studenci. Sokolska ul. 42.	309
SOBO IN KUHINJO
oddam boljši obitelji, do 3 osebi, s. 1. marcem. Meljska cesta 43-1.	3l0
Slutbo iSie
PORTRETE legitimacije, povečama v vseh velikostih in barvah izdeluje foto Heric, Studenci. Dr. Krc kova {H.	314
Prodam
JABOLKA
1 kg Din 1.50. skladišče Eks-port Koražija. Kolodvorska 1 313
DVIGALNA LESTEV
predalnik, stoli in železna po stelja radi odpotovanja ceneno naprodaj. Laminger, Slovenska ul. 26.	316
BRIVSKI POAIOCNIK
dobro izurjen, išče zaposlitve, eventuelno za pomoč. — Naslov v upravi »Večernika« 317
Morske ribe
danes in jutri v velik! izbiri, pripravljene na razne načine, ribji rozoto. Cene zelo zmerne. Vino viško prvovrstno.
Gostilna
otok „Vis“
Sodna ul. 16.	319
Službo dobi
BRIVSKEGA POMOČNIKA
za pomoč išče salon Silič, na-sproti kolodvora.___ 30?
Halo! Halof
Naznanjam cenjenim go* stom. da sem prevzela staro' znano gostilno
.Priziatemzvoncu'
na Ruški cesti 8. Otvoritev bo, dne 22. januarja. Potrudila se bom svoje cenjene £0-ste postreči z dobro kapljico in izborno domačo kuhinjo-Sprejemani abonente. Se pri' poroča znana »Savinjčanka«
Jožica Kuder.
Širite „ Večer nik“
KORUZO
drobnozrnato. p0 Din 135.— oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12, tel. 20-83. 284
Mo vi vzorci!
Svilo z... plesne ob eke, neveste in dečve dobite najceneje v veliki izbir, :> novi modno-manU' fakturni trgovini
Josip Srai, Maribor*
palača Banovinske hranilnice.
»Menim,« je pojasnjevala Ruby in zardela »če je zelo stroga?«
»O, ne,« je odgovoril Geoffrcy hitro, »moja mati je jako dobra ženska, in gotovo jo boš rada imela, kadar jo spoznaš ... in... in kadar ona tebe spozna.«
»Ali bo to dolgo trajalo?«
»Ne vem, zakaj bi moralo dolgo trajati.«
»To praviš zato, ker si moški in ker me imaš rad,« je odgovorila. »Z ženskami je pa to čisto drugače ... Ako bi me tvoja mati nikoli ne marala?«
>Cek> to nesrečo bi lahko prestala. Živela bi potem prav prijetno v svoji hISi, dokler bi ji ne prišle boljše misli. Sedaj sem se spomnil: še nikoli me nisi vprašala po svojem bodočem domu — mojem posestvu Brighton Hallu. Veš par besed je že vredno; sicer jc res majhno, a je eden najstarejših in najlepših gradičev v deželi.«
»Brighton Hall?« je ponovila počasi ter vprla svoje poštene oči vanj. »Saj si
mi vendar pravil, da si ubog tretji sit*?*
»No, da. tretjini sinovom res ni rahlo postlano, ako jim ne pride na pomoč kaK sorodnik.«
»Saj si rekel, da nimaš nikakih stariU tet, ki bi ti mogle pomagati.«
»To je tudi resnica, ampak od nekega strica sem vendarle podedoval nekaj premoženja.«
»Torej nisi bil popolnoma odkritosrčen do mene,« je ugotovila Ruby z ostrin' pogledom, ne da bi se ozirala na njegov’ nasmeh.. »Nisi torej ubog — morda si celo bogat?«
»Bogat nikakor nisem,« jc odgovoril Geoffrey, ki ga je pogovor silno zabaval. »V primeri z drugimi sem strašno reven. Morda si opomorem tedaj, ko umre moj drugi stric; za sedaj pa iinau1 samo 1500 funtov na leto.«
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Spomnite se CM D!
Tiska Mariborska tiskarna d. d.