Magazine of the Slovenian Paper and Paper Converting Industry Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo UVODNIK KAZALO / INDEX Foto: Žiga Intihar Edina pot je nišna usmerjenost / The only way is niche orientation ..................................................................................................................... 3 Cas novih izzivov in priložnosti / Time for new challenges and opportunities ...................................................................................................... 5 Evropska komisija: Omejitev plastike za enkratno uporabo / European Commission: Restrictions on single-use plastics....................................... 7 Dobrodošli, bodoci papirnicarji! / Welcome, future papermakers!...................................................................................................................... 8 Kako se podjetje pripravi na prihod vajenca / How does a company prepare itself for an apprentice .................................................................. 9 Papirni.Car iz analognega v digitalni svet / Paper.Maker from the analogue to the digital world ........................................................................ 10 Digitalna transformacija je dolgorocna zaveza kupcem Papirni.Car na Sv. Primožu nad Kamnikom / The Paper.Maker on St. Primož above Kamnik............................................................................... 10 Tehnicni dan v podjetju Kolicevo Karton / Pupils learn about Kolicevo Karton during technical day ................................................................... 11 ICP kot promotor papirne industrije / ICP as a promotor of the paper industry ................................................................................................. 13 S Papirniško šolo zacenja tretja skupina / Beginning of the third course at the Papermaking School ................................................................. 14 Avstrijska papirna industrija aktivno širi znanje o papirju / Austrian paper industry has been actively sharing knowledge of paper .....................16 Prihodnost je v aktivni in inteligentni embalaži / The future is in active and intelligent packaging ...................................................................... 17 Manjša poraba vode ostaja najvecji izziv papir ne panoge / Lower consumption of water remains the greatest challenge of the paper industry .... 18 Še pišete z roko? / Do you still write by hand? ............................................................................................................................... .................. 19 Biser slovenske kulturne dedišcine v Memmingenu / Church Ordinance in Memmingen – the pearl of the Slovenian cultural heritage................. 20 In Memoriam Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. Lothar Göttsching / In Memoriam Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. Lothar Göttsching............................................... 20 Festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin 2018 / Invasive alien plant use festival 2018 ................................................................................ 21 Ce se spomnimo zacetkov 21. stoletja in glasnega izražanja mnenj, da je »s papirjem konec«, lahko ugotovimo, da so bile napovedi zmotne. Poraba papirja je ostala prakticno nespremenjena. Res je, da se je bistveno spremenila struktura proizvedenega papirja, ki je bil pred dvajsetimi leti namenjen predvsem zapisovanju in tisku, danes pa vecinski delež prevzema papir, namenjen embalaži. Kljub vsemu ne smemo prezreti, da je digitalizacija komunikacij in drugih storitev, ki so bistveno spremenile potrošniške navade pri komuniciranju, pa tudi pri informiranju in nakupovanju, le del oziroma zacetek zgodbe. Najvecje priložnosti digitalne transformacije so predvsem notranje transformacije podjetij s ciljem še bolje, še hitreje in stroškovno bolj ucinkovito ustreci željam kupcev. In seveda povecati dobicek podjetja. Gre za sistemsko vpeljavo inovativnih strategij, ki s pomocjo novih tehnologij prinašajo Prejeli zlato nacionalno priznanje za inovacijo / Radece papir Nova receives a golden national award for innovation ........................................ 22 prihranke, izboljšajo kupcevo izkušnjo in s tem posledicno spremenijo obstojece poslovne Povecanje kapacitete razreza / Increase in the capacity of cutting ..................................................................................................................... 23 modele ter dolgorocno pomenijo pridobitev konkurencne prednosti. Govorimo torej o Tehnološka nadgradnja kotla K5 / Technological upgrade of the K5 boiler ....................................................................................................... 25 hkratni vpeljavi inovativnih poslovnih modelov, procesov, tehnologij in kulture. V podjetju Eurobox zagnali kartonski stroj / Start of a cardboard machine at Eurobox ...................................................................................... 26 BOXside uspešno na tuje trge / BOXside successful in foreign markets ............................................................................................................. 27 Nov simulacijski in preizkusni laboratorij za embalažo / New simulation and test laboratory for packaging ....................................................... 28 Uspešno sodelovanje z lokalnim okoljem / Successful cooperation with the local environment ....................................................................... 29 DS Smith: prejemnik slovenskega oskarja za embalažo / DS Smith Slovenia, winner of the Slovenian Oscar for Packaging .................................. 30 Z InnoReNew do sodobne raziskovalne opreme ICP / With the InnoReNew vto research equipment for the ICP ................................................... 31 Doktorski študentje o celuloznih materialih / European Doctoral Students on Cellulose Materials Conference (EDS) 2018 ................................ 32 Razvoj poslovnega modela za aktivno in inteligentno embalažo / Development of a business model for active and intelligent packaging ..........33 Energy efficiency opportunities with Officine Airaghi S.R.L. / Priložnosti za energetsko ucinkovitost s podjetjem Officine Airaghi S.R.L. ............ 34 Razgradljivi kartonski šotori za nekajdnevno rabo / Degradable cardboard tents to be used for several days ..................................................... 35 Digitalna transformacija razlicne panoge zajema v razlicnih casovnih obdobjih, saj je vsaka izmed njih v razlicnih razvojnih ciklih, kupci pa imajo za razlicne panoge razlicna pricakovanja. Kljucni faktor uvajanja sprememb so zaposleni, tako tisti, ki imajo vpogled v sistem delovanja podjetja, tisti, ki poznajo nove tehnologije, in tisti, ki so nazadnje izvajalci novih nalog. Pri tako korenitih spremembah, ki so pravzaprav revolucija, je neizogibo spremeniti kulturo podjetja. In prav zato so zaposleni kljucni dejavnik te preobrazbe. Prej, ko se zgodi, bolje je, kajti strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 2020 polovica vseh prihodkov izvirala iz digitalnih poslovnih modelov ali kanalov. Zaradi vpeljave novih tehnologij spremembe potekajo izjemno hitro, rezultati digitalne transformacije pa so spodbudni, saj strokovnjaki govorijo o 20- do 30-odstotnem prihranku stroškov poslovanja. Vsekakor me veseli, da se tudi v papirni in papirno predelovalni industriji tega zavedamo in lotevamo, saj je to nujno za prihodnost te tradicionalne industrije. Enkapsulirani biocid za obvladovanje mikroorganizmov / Encapsulated biocidal agent for the control of microorganisms ..................................36 Potencial papirniškega mulja v procesu proizvodnje encimov / Potential of paper mill sludge in the process of enzyme production ...................40 Povzetki iz tuje strokovne literature / Abstracts from foreign expert literature .................................................................................................... 43 Prelomne tehnologije Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevce d.o.o., Biomatt 80 g/m2. KOLOFON / CIRCULATION: Izdajatelji in založniki: / Prepared and published by: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut zacelulozoinpapir, GZS-Združenjepapirneinpapirnopredelovalneindustrije/Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP), Pulp and Paper Institute (ICP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce Petra Prebil Bašin, Uredništvo revije / Editorial board direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Glavni urednik / Editor in chief: Marko Jagodic Odgovorna urednica / Executive editor: mag. Petra Prebil Bašin, petra.prebil.basin@gzs.si Uredniki podrocij / Feature editors: O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY: mag. Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar • NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD: mag. Petra Prebil Bašin, dr. Tea Kapun,AnaSotlar• RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT: dr.JanjaZule,dr. Tea Kapun, dr. Marjeta Cernic, dr. Tjaša Drnovšek, Alenka Ivanuš Drugi clani uredniškega odbora / Other members of the editorial board: mag. Mateja Mešl, Metka Ševerkar, dr. Klemen Možina • Novinarka / Journalist: Tanja Bricelj, s. p., www.poslovnekomunikacije.si Lektor / proofreading: Grega Rihtar s. p. • Prevodi in lekture / Translations and proofreading: L Plus, Laura Cuder Turk s. p., info@prevajanje-plus.si Oblikovanje in graficna priprava / Design and prepress: Studio U3NEK d. o. o. • Tisk / Printed by: Medium, d.o.o. Naklada / Circulation: 1200 izvodov, Ljubljana, november 2018 / 1200 copies, Ljubljana, November 2018 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Author guidelines are available at http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. / Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700. | november 2018 | 20 | XLVI Intervju EDITORIAL EDINA POT JE NIŠNA USMERJENOST THE ONLY WAY IS NICHE ORIENTATION Intervju Ladislav Kristancic Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevce d.o.o., Biomatt 80 g/m2. Digital transformation is a long-term commitment to customers If we recall the beginning of the 21st century and loud expression of opinions that “paper is over and done with”, we can only establish that the predictions were false. The consumption of paper has remained virtually unchanged. It is true that there has been a significant change in the structure of manufactured paper which, for example, twenty years ago was intended particularly for writing and printing, while today most paper is intended for packaging. However, we should not ignore the fact that the digitalization of communications and other services, which has significantly changed consumer habits in terms of communication, information and shopping, is only a part or the beginning of the story. The greatest opportunities of digital transformation lie particularly in internal transformations in companies, which aim to accommodate consumers' wishes better and more quickly and cost-effectively. And, of course, to increase the profits of a company. It is about the systemic introduction of innovative strategies which, by means of new technologies, generate savings, improve customers' experiences, and consequently, change the existing business models and obtain a competitive advantage (in the long term) So it is about the simultaneous introduction of innovative business models, processes, technologies and culture. Digital transformation is introduced to different industries at different times. Each industry is in a different development cycle, and customers have different expectations for different industries. The key factor in the introduction of changes is employees, i.e. employees who have access to the operating system of a company, employees who have knowledge of new technologies, and employees who perform new tasks. W ith such changes, which are also called the industrial revolution, the culture of a company must inevitably change. The sooner that happens the better; experts have been predicting that by 2020 a half of total income will originate from digital business models or channels. The introduction of new technologies means that the pace of changes in the business environment is extremely quick, and the results of digital transformation are encouraging, since experts have been mentioning 20 to 30 per cent savings in operating costs. I am glad that we, in the paper and paper converting industr y, are aware of, and have been undertaking, this, as it is crucial for the future of this traditional industry. Breakthrough technologies Historically, the technologies that change consumer behavior have been success­ful and groundbreaking. Digital transformation this certanly is. Petra Prebil Bašin, Director of the Paper and Paper Converting Industry Association within the CCIS To see the industry from the inside and from a distance, we posed questions to Ladislav Kristancic who, due to the nature of his function of the commercial director of Vipap Videm Krško, is well-informed of the situation on the market, and as the president of the Council of the Pulp and Paper Institute (ICP), has a good over view of the operations of the only research institution owned by the Slovenian paper industry. We asked him to comment the current situation in papermaking, assess the work of the Institute and to provide his opinion on digitalization in the paper industry. Za vpogled na stroko od znotraj in nekoliko z distance smo tokrat pro-sili Ladislava Kristancica, ki zaradi narave svoje funkcije direktorja tr-ženja v podjetju Vipap Videm Krško dobro pozna stanje na trgu. Zadnja leta ima kot predsednik sveta Inšti­tuta za celulozo in papir (ICP) tudi dober pregled nad delovanjem edi­ne raziskovalne institucije, ki se pri nas ukvarja s papirjem in njim pove­zanimi dejavnostmi, njegovo delo­vanje pa upravlja slovenska papirna in papirno predelovalna industrija. Prosili smo ga za komentar trenut­nega položaja papirništva, za oceno dela Inštituta in za mnenje o digita­lizaciji v papirni industriji. Za zacetek splošno vprašanje: Kako komentirate položaj papirne pano­ge v Sloveniji, v Evropi in svetu? Glavno opažanje, ki ga moram omeniti, je, da proizvodnja embalažnega papirja skokovito raste. Trg embalažnih papirjev se zelo hitro širi zaradi spoznanj o reci­klabilnosti papirja v primerjavi z drugimi vrstami embalaže, zlasti plasticne. Tre­nutno beleži embalažni papir konstan­tno rast, v prihodnje pa lahko pricaku­jemo samo še nadaljevanje tega trenda. V Evropi se to kaže v tem, da je veliko podjetij prestrukturiralo svoje kapacite­te iz proizvodnje graficnih v embalažne papirje. Veliki, tudi starejši papirni stroji se prilagajajo za proizvodnjo embalaž­nih papirjev, kar je pogosto povezano z lokacijo, saj lahko podjetja dobro izkori­stijo infrastrukturo in resurse. Kot ene­ga izmed takih primerov naj navedem le oživitev papirne tovarne v nam bližnji Mantovi v Italiji. Drug segment pa predstavljajo graficni papirji, kjer z izjemo leafletov (papirja za množicno reklamiranje), trg še vedno pada. Na tem podrocju je cutiti pre­sežno ponudbo, ceprav je v letu 2018 prišlo do kratkotrajnega obrata, ko je povpraševanje preseglo ponudbo. Oce­njujem, da bodo dolgorocno na tem trgu neintegrirane tovar ne zelo težko sledile zahtevam kupcev. Ce bodo to-varne želele konkurirati, bodo morale imeti lastno proizvodnjo vlaken (celu­loza, deinking, lesovina). Izjeme so le nišni produkti, kjer specialisti lahko pro-izvajajo manjše kolicine izdelkov, ki jih je težko delati na velikih papirnih strojih ter brez bogatega znanja, izkušenj … Pogosto vprašamo naše sogovorni­ke, kakšna prihodnost se torej piše papirju. Bo preživel? Papir dolgorocno vsekakor bo preživel, a podjetja bodo morala temeljito raz­misliti, kaj bo njihova specialnost, ker bo to edini nacin preživetja na zahtev­nem trgu. Papir za splošno rabo v obliki tiskovin, ki jih poznamo danes, tako imenovan comodity, namrec nima pose-bej svetle prihodnosti. Slovenske papirnice imamo rahlo prednost zaradi lokacije predvsem za trge srednje in jugovzhodne Evro­pe, severne Afrike in bližnjega vzho­da, prav tako pa tudi Indije, ... ... saj smo lahko konkurencni predvsem na racun nižjih transportnih stroškov in ker zaradi krajših razdalj lahko omogo-camo hitrejši servis, hkrati pa smo pri­merni proizvajalci tudi zato, ker kupci iz te evropske regije nimajo megaloman­skih narocil, ne nazadnje pa nas pove­zuje tudi podobno kulturno ozadje. Ste tudi predsednik sveta Inštitu­ta za celulozo in papir. Za ICP-jem je precej turbulentnih let, ki ste jih z menjavo vodstva povzrocili in podrobneje spremljali vse od pri­hoda novega vodstva pred šestimi leti. Kako ocenjujete prehojeno pot Inštituta? V zadnjem mandatu in pol je novo vodstvo postavilo ICP nazaj na temelje, na kakršnih je inštitut stal v preteklosti, oziroma je te še presegel, saj inštitut danes ni odvisen le od papirne in papir­nopredelovalne industrije. Poslanstvo inštituta je, da predstavlja otok znanja in je vir tako za papirno industrijo kot za komplementarne panoge, ki so z njo povezane. Po letu 2012, ko je ICP preživljal kriticne case in doživel odliv strokovnega kadra, se je v casu nove­ga vodstva inštitut okrepil in vzpostavil ekipo 21 strokovnjakov. Vsem v ekipi je jasno, da ce znanje imamo, ga moramo tudi prodati na trgu. Inštituta za celu­lozo in papir namrec ne subvencionira država, pac pa so njegov glavni vir pri­hodka opravljanje storitev za narocnike s trga ter sredstva, pridobljena na raz­pisih, kjer se ustvarja dodana vrednost. Inštitut je v zadnjem casu ogromno na­redil na podrocju povezovanja in si je v regiji povrnil ugled in dober sloves, kot ga je že imel. Poleg tega se je zgodil še en velik preskok v poslovanju Inštituta. Ce je bil v preteklosti odvisen iz­kljucno od papirne industrije, danes tega ne moremo vec trditi, saj se je usmeril tudi k partnerjem okoli pa-pirne industrije. Danes ICP omogoca odlicen razvoj mladim raziskovalcem in zaposleni na inštitutu so, ce smemo tako reci, »iska­na roba« in prihaja celo do fluktuacije zaradi novacenja na bolje placana mes-ta v industriji. Po eni strani je to seveda | november 2018 | 20 | XLVI Intervju Podjetja bodo morala teme­ ljito razmisliti, kaj bo njihova specialnost, ker bo to edini nacin preživetja na zahtevnem trgu. težava, po drugi pa tudi priznanje, da inštitut dela dobro. Inštitut namrec nikoli ne bo mogel ponuditi takih financnih nagrad kot podjetja, a ne nazadnje je pomemben prenos znanja. Ko smo že pri prenosu znanja; ICP je ponudil infrastrukturo tudi za Papir­niško šolo. Izobraževanje, ki poteka pod okriljem Akademije za papir ništvo, je zagotovo ena izmed najbolj svetlih tock delovanja inštituta v zadnjih letih. Kadre, ki so v preteklosti prišli v papirnice, je treba pre­šolati ali dokvalificirati. Z novim 3-letnim vajeniškim programom imamo zdaj po­krit tudi ta, srednješolski formalni del, za višje in visoko izobražene pa bodo vedno programi v tujini. Kaj konkretno lahko inštitut nare­di za papirnice in obratno; kaj lahko papirna industrija naredi za inštitut? Inštitut je institucija, ki skrbi za mreženje znotraj papirne in papirno predelovalne industrije. Menim, da papirnice dokaj dobro poznajo zmogljivosti inštituta in vsega, kar jim lahko ponudi, vendar pa potenciala sodelovanja z ICP-jem ne pre­poznavajo v zadostni meri predelovalci papirja, trgovci, tiskarji … Z novim graficnim centrom, ki so ga vzpostavili na ICP-ju nedavno, se bo tudi to spremenilo in sam ga vidim kot veliko priložnost. Ko bi še kak nacionalni organ pre­poznal, kako je lahko ICP v pomoc državi, na primer s testi varnosti hi-gienskih papirjev za zdravje, bi bilo odlicno! Možnosti za uveljavljanje na razlicnih tr-gih torej še obstajajo, a moram pouda­riti, da se je z menjavo vodstva spre­menila tudi miselnost in ob tem lahko vsem vpletenim, ne le Mateji Mešl, ki je najbolj zaslužna za ta premik, izrecem le »Hvala!«. Zdaj ima Inštitut za celulozo in papir jasen odgovor na vprašanje, kako lahko preživi! Glede papirnic pa ne moremo spregleda-ti dejstva, da so se nekatere v casu pred letom 2012 zelo dobro opremile in so bili njihovi laboratoriji bolje opremljeni kot tisti na inštitutu. Od letos ne bo vec tako, saj je na Inštitut prišla nova opre-ma na vrhunski ravni in papirnice bodo na ICP-ju znova imele dostop do najbolj naprednih naprav. Ob tem moramo vsi skupaj skrbeti, da ICP ostane vir zna­nja. Ob koncu tega leta inštitut praznu­je obletnico delovanja in najlepše darilo je, da se je ob tej obletnici modernizirala oprema, zraslo je število zaposlenih, po­slovanje je pozitivno in stabilno … Kaj se dogaja na prodajno-nabav­nih relacijah na trgu papirja? Kakšne bodo cene surovin, energentov, rab­ljenega papirja v prihodnje? Ce bi z gotovostjo vedel, kakšne bodo cene surovin v prihodnje, bi bil milijonar (smeh). Vemo, kaj nas je pripeljalo do tega zvišanja cen surovin kot je celuloza in kratkotrajnega znižanja cen odpa­dnega papirja: na prvem mestu ukrepi Kitajske, kjer se je zvišala zavest o varstvu okolja, na drugem mestu je konjunk­tura povzrocila povecano povpraševa­nje po embalažnih papirjih, medtem ko se v Evropi dogaja zapiranje proizvo­denj casopisnega papirja, ki je dodatno zmanjšalo povpraševanje po odpadnem papirju, kar pa je po mojem mnenju bolj zacasne narave, saj se je/bo vecina teh strojev predelala v stroje za proizvodnjo rjavega embalažnega papirja. Kitajska je pri svojih ukrepih zelo nepredvidljiva, zato tu ne bi upal nic komentirati. Glo­balno smo resnicno v negotovih in ne­predvidljivih ekonomskih in politicnih ca-sih. Slovenska papirna industrija namrec izvozi vec kot 90% proizvodnje. Nevar­nosti, ki jih vidim pa so predvsem napo­vedi trgovinskih vojn z uvajanjem carin med velesilami, v naši bližini nestabilnost turškega trga in turške lire. Potem so tu še napovedi ameriških ukrepov proti Iranu in s tem neizogibna rast cen naf­te, kar posledicno pomeni, da nižjih cen energentov ne gre pricakovati. Dodajmo k temu še novo politicno situacijo v Slo­veniji in napovedi o povecanih izdatkih države, kar vodi v povecanje davkov, ce-sar si industrija ne more privošciti. Papirnicarji se sprašujemo, kam še bodo segli davki in raznorazne da­jatve, saj so že zdaj veliko višji kot pri konkurencnih podjetjih iz tujine. Obenem pa potrebujemo denar za investicije v nadaljnji razvoj. Papirništvo je kapitalsko intenzivna pa-noga, kjer je vsak vložek merjen z milijo­ni evrov. Slovenske papirnice bodo morale najti vsaka svojo nišo z ustrezno dodano vre­dnostjo. Zdaj že vemo, da je na podrocju nanoceluloze Slovenija malo zaostala za razvojem, saj je predpogoj imeti tovar-no celuloze, za kar pa vemo, da imamo premalo virov zaradi prevelike razdroblje­nosti lastništva gozdov. Na letošnjem Dnevu papirništva je v ospredju digitalizacija v papirni pa-nogi. Kakšen je njen vpliv na papirno panogo? Digitalizacija je nekaj, mimo cesar tudi v papirni panogi kot zelo tradicionalni panogi ne bomo mogli. Lahko opozarja-mo na neresnicne mite o »škodljivosti« uporabe papirja, a obenem ostaja prepri-canje, da na papir natisnjene informacije štejemo za bolj verodostojne. Zato pod-piram gibanje »Pošlji mi pismo«, ki se zavzema za papirnate izpiske, papirnate racune, papirnata dokazila ..., predvsem pa za možnost izbire. Mlajše generacije se vse selijo v digitalno okolje in ce na eni strani še slišimo, da zaradi papirja izginjajo gozdovi (kar vsaj v Evropi ne drži!), pa je po drugi strani dejstvo, da digitalizacija povecuje porabo energije, kar precej bolj onesnažuje naš planet, saj je proizvodnja energije v veliki meri še vedno odvisna od neobnovljivih virov. Papirništvo je tradicionalna in konven­cionalna panoga, v kateri je bilo veliko digitalizacije že opravljene. Že dolgo so v papirništvu procesi racunalniško vodeni in vprašanje je, ali bodo v proizvodnji papirja kdaj lahko vse delali roboti. Velik napredek je bil storjen pri nadzoru nad kakovostjo proizvodnje, a vsaka nova inovacija ali investicija omogoca omogo-ca vec avtomatizacije. Tanja Bricelj Aktualno CAS NOVIH IZZIVOV IN PRILOŽNOSTI TIME FOR NEW CHALLENGES AND OPPORTUNITIES Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Despite the economic boom and a large volume of orders in the first three quarters of the year, the paper industry has been expecting great challenges as regards its future. We may even say that the past year was marked by historical twists which significantly affected the paper and paper converting industr y: a twist in the market of recycling paper, pulp prices at an all-time high, a rise in prices of certain chemicals, political hostility towards plastic products etc. These are events that might have a crucial impact on the future development of the industr y. On the other hand, there is great news from the domestic paper industry: a golden national award for best innovation for Radece papir Nova, the Slovenian Oscar for Packaging for DS Smith, a forecast of the building of a new paper machine at Paloma, and the start of a new cardboard machine at Eurobox. Papirna panoga je kljub konjunktu­ri in povecanemu obsegu narocil v prvih treh kvartalih leta v pricako­vanju velikih izzivov glede priho­dnosti. V zadnjem letu lahko govori-mo celo o zgodovinskih preobratih, ki so pomembno vplivali tudi na papirno in papirno predelovalno in-dustrijo: preobrat na trgu papirjev za recikliranje, zgodovinsko viso­ke cene celuloze, dražitev nekate­rih kemikalij, politicna nastrojenost zoper plasticne izdelke itd. Gre za dogodke, ki bodo lahko kljucno vplivali na prihodnji razvoj panoge. Po drugi strani pa smo zabeležili kar nekaj lepih novic iz domace papirne industrije: zlato nacionalno prizna­nje za naj inovacijo, ki so jo prejeli v Radece papir Nova, oskar za em-balažo podjetja DS Smith, napoved izgradnje novega papirnega stroja v Palomi in zagon novega kartonske­ga stroja v Euroboxu. Obseg proizvodnje papirja in papirnih izdelkov sicer nekoliko zaostaja za eno­rmnim povecanjem obsega proizvodnje vseh slovenskih predelovalnih dejavno­sti ( + 7,7 %), a glede obsega narocil se tudi naša dejavnost letos ne more prito­ževati. Obseg proizvodnje papirja ostaja na ravni tistega v letu 2017, torej okoli 750.000 ton, medtem ko statistika in ocene predelovalcev papirja kažejo na 15- do 18-odstotno rast obsega proi­zvodnje teh izdelkov. V casu poletnih pocitnic smo bili prica zasedenosti vseh proizvodnih in prede­lovalnih kapacitet, podjetja so poroca­la o zamudah kupcem, kar seveda ni obicaj v praviloma najbolj sušnih me-secih leta. Delodajalci v casovni stiski, zaposleni cakajoc na zaslužen letni do-pust in težave z organizacijo dela zaradi premajhnega števila zaposlenih so se le še povecevale. Številna podjetja so porocala o nujnem zaposlovanju novih sodelavcev ter o kriticni situaciji na trgu dela, saj sodelavcev za delo v proizvo­dnji ni bilo moc dobiti. Kar nekaj papir­nih in papirno predelovalnih podjetij je letos zaposlilo vec sodelavcev tudi iz tu­jine. Septembra nas je zajela ohladitev: narocila so se zmanjšala, cene celuloze so ustavile rast, a še vedno vztrajajo na visoki ravni. Doma dobre novice V zadnjih tednih javnost razveseljujejo lepe novice iz domace papirne industri­je, ki jih je treba izpostaviti: podjetje DS Smith je na sejmu Inpak prejel embalaž­nega oskarja, v podjetju Radece papir Nova so prejeli zlato nacionalno prizna­nje za najboljšo inovacijo v letu 2018, in sicer za raztopino za obdelavo papirja in postopek površinske obdelave papirja. Nadalje je Paloma napovedala izgra­dnjo novega papirnega stroja, ki bo nadomestil starega ter nekoliko povecal skupne proizvodne kapacitete proizvo­dnje v Sladkem Vrhu. Medtem pa so v Cerknici, v podjetju Eurobox, že zaceli z zagonom novega kartonskega stroja, ki bo povecal slovenske kapacitete proi­zvodnje valovitega kartona. Ob bok vsemu temu dogajanju se do-gajajo še pomembne globalne spre­membe, ki bodo imele dolgorocen vpliv na papirno industrijo, zato se mi zdijo vredne omembe ob oceni letošnjega poslovanja. Kitajska in papir za recikliranje Konec lanskega leta je Kitajska napove­dala popolno omejitev uvoza odpadne plastike in odpadnega papirja najnižjih kakovosti. Kitajska je ukrep ucinkovito izpeljala prakticno »cez noc« in kolicine odpadnega papirja, ki so se prej usta­ljeno prelivale na Kitajsko, so ostale v Evropi. Sledil je ociten padec cen pa-pirja za recikliranje in seveda veselje na strani porabnikov, reciklerjev. A temu je sledilo spoznanje, da zbiralci odpa­dnega papirja ne bodo stali križem rok, saj s tako situacijo niso bili zadovolj­ni. Ta vrsta papirja se je zacela meša-ti z drugimi vrstami in hitro povzrocila veliko poslabšanje kakovosti papirja za recikliranje. Ta že tako ali tako upada zaradi vedno vecjega odstotka zbrane­ga odpadnega papirja in ceprav se cene odpadnega papirja ob koncu leta neko­liko dvignejo, nas bo problem odvecnih kolicin papirja (vsekakor tudi plastike) v Evropi spremljal tudi v prihodnje. Zlasti lahko pricakujemo težave po letu 2021, ko je Kitajska napovedala popolno pre­poved uvoza odpadnih materialov. Cene celuloze Cene celuloze beležijo konstantno rast že 18 mesecev in dosegajo rekordno visoke vrednosti. Trenutne cene celuloze tudi za 50 odstotkov presegajo cene iz julija 2016. Razlogi? Povpraševanje po lesu še nikoli doslej ni bilo tako veliko, saj postaja les kot trajnostni material zelo zaželen v gradbeništvu in pohi­štveni industriji. Narocila lesa zlasti s strani azijskih držav se povecujejo, po drugi strani pa vlada izjemno zanimanje Aktualno za biovlaknine, in to celo s strani takih panog, ki se s trajnostnimi material-ni nikoli doslej niso ukvarjale. Dodaten izziv glede dostopa do lesa imajo tudi slovenski uporabniki svežih vlaken, saj je dostop do lesa po novih pravilih Slo­venskih državnih gozdov (SiDG) omejen. Poznavalci so mnenja, da bodo pove-cano povpraševanje po celulozi in višje cene postale stalnica, saj se svet vedno bolj nagiba k biokrožnemu gospodarje­nju in dejstvo je, da je celuloza odlicen biomaterial. Rast cen drugih dodatkov za proizvodnjo papirjev Rast cen surovin je gotovo tudi posle­dica trgovinskih vojn, katerih razsežno­sti nam še niso popolnoma poznane, a bodo nedvomno krojile usodo v prihod­nje, saj je cutiti mnogo protekcionizma prav na vseh kontinentih. Upoštevati je treba tudi vpliv vseocitnejših podnebnih sprememb in s tem posledicne usmeri­tve v krožno gospodarjenje ter zaveda­nje o omejenosti naravnih virov. Tako se dogaja, da tudi nekaterih nevlakninskih komponent papirja ni vec možno dobiti na trgu v neomejenih kolicinah, kar jas-no vpliva na rast cen in seveda sproža razmislek o iskanju primernih nado­mestkov. Zakonodaja Ta trenutek najbolj »vroca« tema v Bru­slju je t. i. Direktiva SUP (Single Use Pla­stics), ki je pod drobnogled in verjetne nadaljnje ukrepe omejevanja zajela tudi številne papirne izdelke, ki v svoji se­stavi vsaj minimalno vsebujejo plasticne komponente. Gre za razlicne barierne in druge premaze, ki so v tem primeru namenjeni predvsem zadrževanju te-kocin in ustvarjanju bariere pri direk­tnemu stiku z živili. Ukrepi direktive se bodo stopnjevali od zacetne zahteve po omejevanju uporabe teh snovi do kdove kod. DES (Deep Eutectic Solvent) se razvija naprej Že leta 2012 je CEPI (Evropska konfe­deracija proizvajalcev papirja) z mislijo na prihodnost oblikoval iniciativo Two Sides, v kateri sta dve skupini izjemnih posameznikov, poznavalcev papirne in-dustrije,razmišljali o prebojnih tehnolo­gijah prihodnosti za papirno industrijo. Rezultat je bil imenovanje osmih pre­bojnih tehnologij, kot zmagovalna pa je bila imenovana tehnologija DES. Gre za nacin raztapljanja snovi s kombinaci­jo dveh snovi, ki posnemata procese iz narave. Bistveno pa je, da se razgradnja zgodi s precej nižjo porabo energijo in posledicno nižjimi izpusti ogljikovega dioksida. Tehnologija DES se razvija v konzorciju podjetij in rezultati štiriletne prve razvojne faze so zelo spodbudni: gre za naravna, obnovljiva, stroškovno ucinkovita topila, ki razgradijo celulo­zo na njene komponente, predvsem pa izlocijo lignin, s 40 odstotkov nižjo porabo energije ter 80 odstotkov niž­jimi emisijami ogljikovega dioksida. Na tak nacin pridobljena celulozna vlakna so zelo kakovostna, mocna, obenem pa se sintetizirata tudi lignin ter hemi­celuloza, ki ju lahko nadalje koristno uporabljamo v drugih procesih. Spod­budno je tudi dejstvo, da se v procesu DES uporabljajo topila, ki jih je mogoce preprosto reciklirati. Konzorcij napove­duje prehod v pilotno fazo v nekaj letih, komercialno veljavo pa napovedujejo okoli leta 2030. Cas se vrti vse hitreje in odpira šte­vilne možnosti, priložnosti in izzive. Tako je odgovornost vsakega od nas, kot tudi vsakega posamezne­ga podjetja, da se dnevno odloca, kam in kako nadaljevati svojo pot. Najpomembnejši na tej poti so zna­nje, povezovanje ter pogum sprejeti novo in obenem ta cas izzivov kar najbolje izkoristiti. Petra Prebil Bašin, direktorica | november 2018 | 20 | XLVI Aktualno EVROPSKA KOMISIJA: OMEJITEV PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO EUROPEAN COMMISSION: RESTRICTIONS ON SINGLE-USE PLASTICS CEPI, Evropska konfederacija proizvajalcev papirja The EU has been introducing measures to restrict the use of single-use plastics. Manufacturers of flat-pack cardboard packaging for beverages will also be subject to some of them. EU uvaja ukrepe za omejitev plastike za enkratno upo­rabo. Nekaterim izmed njih bodo podvrženi tudi proi­zvajalci sestavljene kartonske embalaže pijac. Plasticni odpadki predstavljajo cedalje vecji okoljski in estetski problem. Trenutno se reciklira le 30 odstotkov plastike. Vecina plastike v Evropi se znajde na odlagališcih, v sežigalnicah ozi­roma izvozi v dele sveta z nižjimi okoljskimi standardi. Na pro­blem je v zacetku leta opozorila Kitajska s prepovedjo uvoza plasticnih odpadkov, primernih za recikliranje. V okviru širše Evropske strategije za boj proti plasticnim od­padkom je cilj omejiti oziroma zmanjšati proizvodnjo in po­rabo izdelkov, ki se po enkratni uporabi zavržejo. Ti pogosto pristanejo v zanje neprimernem zbiralniku in se zato ne reci­klirajo. V drugih primerih zaradi nepravilnega odlaganja kon-cajo v sistemih odpadnih voda, pa tudi v morskih ekosistemih kot mikroplastika, ki ni razgradljiva. Najbolj problematicne so med drugim plastenke, plasticne vrecke, slamice ter razlicne embalaže za hrano, ki pogosto smetijo tudi našo obalo. V definiciji plastike so zajeti tudi polimerni premazi in laminati na osnovnem embalažnem materialu, kot sta papir ali karton. Tipicen primer je kartonska embalaža v trgovinah in restavra­cijah s hitro oziroma že pripravljeno hrano, kjer ima laminat funkcijo zašcite pred migracijo. Podobno je s papirnatimi loncki za kavo, ki jih odnesemo s seboj. Polimer se uporablja v nekoliko višjem deležu pri sestavljeni kartonski embalaži pijac. Evropska unija in tudi Slovenija sta v preteklosti že sprejeli ukrepe za plastiko, na primer z omejitvijo uporabe plasticnih vreck. Podoben ukrep bo torej uveljavljen tudi za doloceno plastiko za enkratno uporabo, vkljucno z laminirano kar­tonsko embalažo v verigah hitre prehrane. Razlog za tako daljnosežne omejevalne ukrepe je težavna re-ciklabilnost tovrstnih laminiranih proizvodov. Dejstvo je, da se polimerni premaz, tudi ce predstavlja le majhen delež konc­nega proizvoda, ne razgradi v naravi. Slednje je sicer pred­nost papirja in kartona v primerjavi s plastiko in tudi drugimi materiali. Tudi proizvajalci sestavljene kartonske embalaže pijac bodo podvrženi dolocenim ukrepom, na primer razširjeni she-mi vplacil odgovornosti proizvajalcev. Poleg tega namerava Evropska komisija uvesti usklajena pravila za opredeljevanje in oznacevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Ker gredo svetovni trendi v smer krožnega gospodarstva in ponovne uporabe ter reciklaže, lahko v prihodnosti prica­kujemo cedalje vec inovacij na podrocju dizajna za vecjo reciklabilnost in tudi biološko razgradljivost laminatov. Na podrocju locenega zbiranja in sortiranja papirja in kartona se pripravljajo nove smernice za njihovo izboljšanje. V CEPI, Evropskem interesnem predstavništvu za gozdarsko in papirno industrijo v Bruslju, si prizadevamo za promocijo sek­torja, ki ga odlikujejo uporaba naravnih certificiranih virov, vi-soke stopnje uporabe recikliranih vlaken ter vsestranskih ino­vacij na podrocju celuloznih vlaken v smeri bio-gospodarstva. Metka Cavka Luciani, PR manager | november 2018 | 20 | XLVI Izobraževanje DOBRODOŠLI, BODOCI PAPIRNICARJI! WELCOME, FUTURE PAPERMAKERS! At the level of vocational education, Slovenia has introduced “apprenticeship” or, as many people prefer to call it, “on-the-job training” for the second year. The first professions which may be obtained according to the new/old system include a papermaker. After 18 years, Slovenia reinstated formal education for papermakers as of 1 September, and we are pleased that two secondary school students decided on this profession. Slovenija že drugo leto na nivoju po­klicnega izobraževanja uvaja »vaje­ništvo« ali mnogim lepše poimeno­vano »izobraževanje na delovnem mestu«. Med prvimi poklici, ki se jih lahko izobražuje po novem/starem nacinu, je tudi poklic »papirnicar«. Po osemnajstletnem premoru se je s 1. septembrom letos v Sloveniji spet mogoce formalno izobraževati za poklic »papirnicarja« in zadovoljni smo, da sta se za ta poklic že v prvem letu odlocila dva dijaka. Vajeništvo ali »izobraževanje na delovnem mestu« so delodajalci v papirni in papirno predelovalni industriji spoznali za eno od možnosti, kako izobraževati in predvsem pridobivati nove, mlade sodelavce. Tako smo predstavniki papirnic, ICP, Združenje papirništva ter pristojni na republiškem Centru za poklicno izobraževanje v minu­lih dveh letih oblikovali nov izobraževalni program, ki bo v casu triletnega šolanja zagotavljal dijakom celostna osnovna znanja o proizvodnji in predelavi papirja na strokovnem podrocju, zaradi vajeni­škega nacina izobraževanja pa seveda še mnogo vec: vpogled v delovno okolje, sodelavce, klimo v podjetju itd. | november 2018 | 20 | XLVI Šolanje samo v Ljubljani Ko je bil program napisan in potrjen, smo se zavzeli za to, da bi se program izvajal na treh lokacijah v Sloveniji, seveda v bliži­ni papirnic, torej poleg Ljubljane še v Ma-riboru in v Krškem. Ministrstvo za šolstvo se je v sklopu pilotnega projekta odloci-lo zgolj za izvajanje v Ljubljani. Izvajalec programa je tako Strokovni izobraževalni center Ljubljana, prej poznan kot Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad. Celo preteklo šolsko leto smo izvajali promocijo papirne panoge, predvsem predstavitev poklica papirnicar. Celovito smo se lotili promocijske akcije, ki je po­znana po sloganu »Postani car, Papirni. Car!«. Z uspešno koordinacijo in ko­munikacijo med papir nicami in drugimi deležniki v papir ni panogi smo pripravili zloženko, spletno stran, skupno predsta­vitev. Skupna promocijska akcija se bo na­daljevala tudi v prihodnje, saj je to edina smotrna pot, ki jo lahko v prihodnjem oz. tekocem šolskem letu le še nadgradimo. Ponosni na dva vajenca Sicer pa smo zelo ponosni, da sta z letoš­njim 1. septembrom v program »Papir­nicar« vpisana dva dijaka, ki sta svojo vajeniško pot zacrtala v Papirnici Vevce oziroma Kolicevo Kartonu. Kljub zacetnim administrativnim oviram upamo, da se v papirniškem okolju dobro pocutita in da ju bomo kmalu lahko predstavili tudi na naših straneh. Vajenec je lahko tudi odrasla oseba. Ce bi si kdo od sicer že izkušenih papirnicarjev želel pridobiti formalno izobrazbo oz. tudi formalno priznan poklic »papirnicarja«, je to zdaj mogoce. Na tem mestu hvala vsem, ki sodelujete pri projektu PapirniCar: kadrovikom iz pa-pirnic, sodelavcem iz promocijske skupine ZPPPI, ekipi Kolibri, vsem, ki ste sodelovali pri izobraževalnem programu, mentor-jem, ki ste prevzeli tako pomembno nalo-go kot je ucenje mladih, ter seveda vod­stvom podjetij, kajti brez vaše podpore projekt ne bi zaživel. In seveda srecno našima dvema vajencema, z željo, da bosta v izbrani izobraževalni smeri res našla tisto, kar pricakujeta! Petra Prebil Bašin, direktorica Katere so še druge možnosti izobraževanja v panogi? Papirna šola: poteka pod okriljem Inštituta za celulozo in papir. Vsako leto se tega izobraževalnega programa udeleži okoli 50 do 60 oseb, praviloma že zapos­lenih v papirni industriji. NPK – Nacionalna poklicna kvalifikacija: gre za mednarodno priznano listino o us-posobljenosti za dolocen poklic. Za izvajanje izpita za pridobitev NPK v papirništ­vu je pooblašcen ICP. Papirna šola Steyrermühl v Avstriji: izvaja osnovna in druga specialisticna znanja s podrocja papirništva. Osnovne informacije o papirju in papir ni panogi je mogoce dobiti na delavnicah in predstavitvah na Inštitutu za celulozo in papir. Programe za najmlajše, osnov­nošolce in srednješolce so oblikovali raziskovalci, ki jih tudi izvajajo. Izobraževanje KAKO SE PODJETJE PRIPRAVI NA PRIHOD VAJENCA HOW DOES A COMPANY PREPARE ITSELF FOR AN APPRENTICE Apprenticeship provides the young with the competences employers need. It brings the opportunity to the Slovenian space for employers to get to know their future employees well and train them for a particular job in their company. Prek vajeništva mladi resnicno pridobi­jo tiste kompetence, ki jih delodajalci potrebujejo. Vajeniška oblika izobraže­vanja prinaša v slovenski prostor mož­nost, da delodajalci sami izberejo svoje bodoce sodelavce, s katerimi podpišejo posebno vajeniško pogodbo. Vajenec ima status dijaka, kar pomeni, da va­jenec ni zaposlen v podjetju. Podjetja vajence najprej dobro spoznajo, kar jim olajša odlocitev glede nadaljnje za­poslitve. Delodajalec aktivno sodeluje pri usposabljanju in vzgoji vajenca in si tako zagotovi ustrezno usposobljene bodoce zaposlene. Verifikacija ucnih mest Vsako podjetje, ki želi na prakticno uspo­sabljanje z delom sprejemati vajence, mora biti verificirano. To pomeni, da mora izkaza-ti, da ima ustrezne materialne in kadrovske pogoje. Verifikacijo opravlja Gospodar-ska zbornica Slovenije in je za podjetje brezplacna. Materialni pogoji: ustreznost opreme in delovnih pogojev ter primerno okolje, kjer se bo vajenec lahko ucil in dosegel cilje izobraževalnega programa. Kadrovski pogoji: usposobljen mentor z ustrezno izobrazbo, delovnimi izkušnjami in pedagoško-andragoško usposobljenos­tjo – PAUM. Kako poteka izbira vajenca in vpis v šolo? Ucenec pošlje vlogo v papirnico/obišce papirnico. Ucenec in papirnica se dogovorita glede sodelovanja. Papirnica in vajenec podpišeta vajeniško pogodbo v štirih izvodih in vse izvode pošljeta v registracijo na Gospodarsko zbornico. Vajenec se vpiše v šolo na podlagi regis­trirane pogodbe. Papirnice in šola se dogovorijo za nacin izvedbe izobraževanja in usposabljanja vajenca. Obveznosti papirnice Obveznosti papirnic kot delodajalca so opredeljene v Zakonu o vajeništvu in v vajeniški pogodbi. Papirnica mora v casu, ko se vajenec prakticno usposablja z delom: vajencu v skladu z izobraževalnim pro-gramom zagotoviti kakovostno praktic­no usposabljanje z delom na verificira­nem vajeniškem ucnem mestu, vajencu omogociti izpolnjevanje obve­znosti po izobraževalnem programu v šoli, vajencu v skladu s kolektivno pogodbo oziroma do 15. dne v mesecu za pre­tekli mesec na transakcijski racun va­jenca, odprt v Republiki Sloveniji, izpla-cevati vajeniško nagrado, doloceno s tem zakonom, vajencu zagotavljati varno in zdravo delo v skladu s predpisi, varovati in spoštovati vajencevo oseb­nost ter upoštevati in šcititi vajencevo zasebnost, vajencu poleg pocitnic v skladu s šol-skim koledarjem omogociti še najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zakljucni izpit, vajencu nalagati le dela, ki so dolocena v izobraževalnem programu za dosego ucnih ciljev na prakticnem usposablja­nju z delom, voditi evidence na podrocju dela in socialne varnosti v skladu z zakonom, zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, imeti registrirano vajeniško pogodbo pri pristojni zbornici, izpolnjevati druge s pogodbo o vajeni­štvu dogovorjene obveznosti. Kdo je lahko mentor? Kdor želi opravljati delo mentorja, mora imeti: najmanj srednjo strokovno izobrazbo, pedagoško-andragoško usposobljenost in vsaj tri leta delovnih izkušenj z ustreznega podrocja ali mojstrski, delovodski ali poslovodski naziv s podrocja, za katerega se vajenec uspo­sablja, izjemoma je mentor lahko tudi oseba s srednjo poklicno izobrazbo in vsaj petimi leti delovnih izkušenj s podrocja dejavno­sti (panoge) oziroma poklica, za katerega se vajenec usposablja, in pedagoško-an­dragoško usposobljenostjo. Mentor ne more biti oseba, ki ji je prepove­dano sklepanje delovnega razmerja oziro-ma opravljanje dela na podrocju vzgoje in izobraževanja po zakonu, ki ureja organiza­cijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Obveznosti mentorja Mentor je obvezan: usposabljati vajenca v obsegu najmanj 20 % casa njegovega prakticnega uspo­sabljanja z delom in vajencu nuditi po­moc, kar se opredeli v nacrtu izvajanja vajeništva in v pogodbi o vajeništvu, redno spremljati usposabljanje in na­predek vajenca ter nadzorovati vodenje dnevnika vajenca, oceniti pridobljene standarde usposoblje­nosti, predpisane z izobraževalnim pro-gramom, in oceniti ucni izid. Ana Novak Žemva, svetovalka | november 2018 | 20 | XLVI Izobraževanje Izobraževanje IZ ANALOGNEGA TEHNICNI DAN V DIGITALNI SVET V PODJETJU KOLICEVO KARTON PAPER.MAKER FROM THE ANALOGUE PUPILS LEARN ABOUT KOLICEVO KARTON DURING TECHNICAL DAY TO THE DIGITAL WORLD We wish to continue with the Paper-Maker action, and to increase our presence on the Internet and in social media. In this way, we intend to draw closer to the young and their way of communication. Z akcijo Papirni.Car želimo nadalje­vati in biti bolj prisotni na interne­tu in v družbenih medijih. Na tak nacin se nameravamo bolj približati mladim in njihovemu nacinu komu­niciranja. Po enem letu izvajanja promocijske ak­cije »Postani Car, Papirni.Car!« prihaja cas, ko pregledujemo rezultate, pobi­ramo sadove in nacrtujemo prihodnjo sezono. Ob zavedanju, da gre za vse­slovensko akcijo, ki vkljucuje vse glavne igralce slovenskega papirništva, želimo akcijo nadgraditi. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da se dandanes glavnina obvešcanja premika v digitalni svet, od koder sodobni clovek dobiva najvec in-formacij. Za mlade to velja še tolikobolj, zato bomo v prihodnji sezoni vec pozor­nosti namenili aktivnostim na spletu in v družbenih medijih, pri tem pa seveda ohranjamo tudi vse do sedaj vzpostav­ljene aktivnosti. Ko smo snovali akcijo »Postani Car, Pa-pirni.Car!«, smo imeli pred ocmi pred­vsem šolarje zadnje triade in njihove starše, ki so pred izbiro, kam se usmeriti po koncani osnovni šoli. Prva ciljna sku­pina so mladi, razposajeni in pogosto nezainteresirani bodoci dijaki, ki jim sedenje za knjigami ni blizu, ampak se raje ucijo preko izkustev. Že bežen pogled na vedenje današnjih najstni­kov nam pove, da vecino prostega casa preživijo s pametnim telefonom v roki. Zahtevajo dinamicne, barvite, zanimive in kratke vsebine, po možnosti v video formatu ali vsaj z bogato slikovno opre-mo. Na drugi strani smo s sporocilom o rednih zaposlitvah (Za redno je vredno) želeli nagovoriti tudi njihove starše in vse tiste starejše zaposlene ali brezpo­selne, ki se morda odlocajo za prekva­lifikacijo. Doslej smo jih nagovarjali s papirnato zloženko, spletno stranjo, predstavitvami po šolah, maketo Carja ipd. V prihodnje jim bomo skušali s ko­ristnimi in zanimivimi vsebinami slediti tudi na medmrežju ter se jim približati na izvirne nacine prek drugih kanalov, kot sta tudi tehnicni dan in dobrodelni dogodek, o katerem pišemo v nadalje­vanju. (T. B.) PAPIRNI.CAR NA SV. PRIMOŽU NAD KAMNIKOM The Paper.Maker on St. Primož above Kamnik On 23rd September, on a Sunday that followed a ver y rainy Saturday, Modre Novice, a regional magazine, organized a charity hike to St. Primož above Kamnik. The hike was also attended by representatives of Kolicevo Karton accompanied by the by the Papirni.Car (Paper.Maker). 23. septembra, na nedeljo, ki je sle­dila deževni soboti, je pod okriljem regionalnega casopisa Modre novice potekal 6. dobrodelni pohod na Sv. Primoža. Udeležili smo se ga tudi predstavniki družbe Kolicevo Karton v družbi Papirni.Carja. Maketa Papirni.Carja je pohodni­ke pricakala na cilju, medtem ko smo predstavniki Kolicevo Kartona ob njej ozavešcali pohodnike o delovanju papir­ne industrije in o možnostih zaposlitve v našem podjetju. Najbolj radovedne smo dodatno nagradili z majcko z logotipom Papirni.Car. Ceprav je organizatorjem dež prekrižal nacrte in so morali dogodek prestaviti za en dan, so se pohodniki vso nedeljo pridno vzpenjali na Primoža, pri tem pa s startnino podprli delovanje Društva Makadam, ki deluje na podrocju med-generacijskega povezovanja. Koncni izkupicek akcije je zbranih dobrih 2.936 evrov, k cemur je svoj kupcek dodal tudi Papirni.Car. Lidija Zupancic, financne in splošne zadeve Papirni.Car-ici Silvija Kern in Iza Juteršek Kolicevo Karton Paper.Makers Silvija Kern and Iza Juteršek. At Kolicevo Karton, we organized a technical day for sixth-graders of the Preserje pri Radomljah Elementary School. Pupils and teachers were thrilled with the visit. At Kolicevo Karton, we are convinced that the awareness of the significance of paper begins with our youngest. That is why it is our desire to continue cooperating with elementary schools. V družbi Kolicevo Karton smo junija organizirali tehniški dan za šestošol­ce OŠ Preserje pri Radomljah. Tako ucenci kot ucitelji so bili nad ogle-dom navdušeni. V Kolicevo Kartonu smo prepricani, da se zavedanje o pomenu papirja zacne že pri naj­mlajših, zato želimo z osnovnimi šolami sodelovati tudi v prihodnje. Šestošolci osnovne šole Preserje pri Ra-domljah so se zbrali ob Kamniški Bistri­ci in v okviru predmetov zemljepis ter tehnika in tehnologija spoznavali svojo okolico in naše podjetje. Šestošolci prav pri predmetu tehnika in tehnologi­ja spoznavajo tehnologijo papirja, zato je bil ogled našega podjetja zanje zelo primeren. Šolarji so bili razdeljeni v dve vecji sku­pini. Prva je opazovala in merila lastnos-ti Kamniške Bistrice, druga pa se je po­dala na ogled podjetja. Na zacetku smo jim na kratko predstavili podjetje, s cim se ukvarjamo in kako smo organizirani. Nato so si ogledali lesobrusilnico, vrtino za našo vodnjaško vodo, lesolušcilnico, žago, skladišce surovin, pokukali so na kartonski stroj KS3 in v dodelavo. Pri tem so morali skrbno sodelovati pri opisu posameznih oddelkov, ker jih je na koncu v sklopu predmeta cakal tudi ucni list, ki so ga morali pravilno izpolniti. Medtem ko so si izmenjevaje ogledali podjetje, je del ucencev v naših ucilnicah ustvarjal vrecke iz kolicevske­ga kartona. Lidija Zupancic, financne in splošne zadeve, Kolicevo Karton Mnenje uciteljev – spremljevalcev »Najlepša hvala, da ste nam omogocili obisk tovarne. Pri pouku smo po razredih opravili še analizo opravljenega dela. Ucen­ cem je bil obisk zelo všec in vsi po vrsti so zatrjevali, da je bil zanimiv in poucen. Osupnile so jih kolicine materiala v skladišcih, velike bale kartona, stroj za izdelavo kartona ... Tudi izdelava vreck jim je bila všec, ker so lahko delali iz velikega kosa kartona. Tudi ucitelji spremljevalci smo bili zadovoljni z ogledom to- varne. Upam, da bomo prihodnje šolsko leto lahko ponovili takšen tehniški dan in nam boste znova omogocili tak ogled.« Jelka Frelih, uciteljica tehnike in tehnologije Vtisi ucenk in ucencev »Všec mi je bil ogled papirnice, predvsem strojev, ki smo si jih šli ogledat.« Jan Rojc »Všec mi je bilo izdelovanje vrecke, ker je bilo zabavno. Presenetila me je dnevna kolicina kartona, ki jo proizvedejo.« Tristan Popelar »Všec mi je bila predstavitev papir-nice in da smo lahko potipali lesno moko.« Maša Možina »Všec mi je bil ogled strojev v pa-pirnici. Presenetila me je velikost papirnice.« Janez Bartol Foto: Lidija Juteršek ICP KOT PROMOTOR PAPIRNE INDUSTRIJE ICP AS A PROMOTOR OF THE PAPER INDUSTRY Inštitut za celulozo in papir Comprehensive programs intended for different target groups are an interactive, entertaining and educating way of getting an insight into paper production and the Slovenian paper industr y. Programs presented by experts from different fields are an unforgettable event, which many participants remember for a long time. Celostni programi, namenjeni razlic­nim ciljnim skupinam predstavljajo interaktiven, zabaven, predvsem pa poucen nacin spoznavanja proizvo­dnje papirja in papirne industrije v Sloveniji. Izbrani podatki, prilagojeni ciljni skupini in predstavljeni s strani ekspertnih strokovnjakov z razlicnih podrocij nudijo nepozaben dogodek, ki se ga številni spominjajo še dolgo po udeležbi. Kreativni dan za najmlajše ICP ponuja izobraževanje že našim naj­mlajšim vrtcevskim otrokom. Velike oci, radovednost in igrivost vodijo otroke od zacetka do konca proizvodnje. Program ne bi bil popoln, ce otroci ne bi izdelali lista papirja in na carobnem zemljevidu ob pomoci vile, Kartonka, Elze in Spider-mana iskali zaklada. Pot do zaklada, ki ga predstavljajo izdelki slovenske papirne industrije, pa ni enostavna in vodi preko razlicnih nalog, pri katerih otroci spoznajo uporabo papirja. V tej številki revije tako predstavljamo nekaj umetniških slik naših najmlajših iz vrtca Šentvid (skupine Žabe, Veverice in Pikapolonice), ki so nam jih poslale vzgojiteljice v zahvalo za cudovit obisk. Težko je bilo izbrati eno risbico iz vsake skupine, saj so otroci pravi umetniki in so narisali vec kot 40 risbic. Izobraževanje Tehniški dan za osnovnošolce Osnovnošolci predstavljajo že zahtevnejšo ciljno publiko, pri kateri eksperimenti, og­ledi laboratorijev in papirnega stroja, pre­davanje in kviz zasidrajo kljucne informa­cije o proizvodnji papirja. Skrbno izbran program, ki sloni na ucnem nacrtu šesto­šolcev, ucence vodi od zgodovine, nacina proizvodnje, do koncne uporabe papirnih izdelkov v njihovem vsakdanu. Ucencem predstavimo slovensko papirno industrijo in možnosti zaposlitve v papirni branži. Najpomembnejše pa je, da ucenci lahko aktivno sodelujejo pri eksperimentih tako, da sami štejejo in obešajo steklenice vode na vpet papir in cakajo kdaj se bo le-ta pretrgal, pod mikroskopom pogledajo pa-pir, kvalitativno dolocijo polnila in opticna belila in ob naši pomoci izdelajo pravi pravcati papir na oblikovalniku. Program, ki je osnovan na podlagi ucnega nacrta, predstavlja nadgradnjo tiskane besede poglavja ucbenika Prava tehnika za šesti razred osnovnih šol, ki so ga eksperti ICP snovali v sodelovanju z založniško hišo Rokus Klett. Poseben dodatek tehniškega dne je tudi kviz »Lepo je biti Papirnicar«, v katerem otroci v tekmovalnem duhu sebi in drugim pokažejo usvojeno znanje, za kar prejmejo plaketo in izdelke sloven-ske papirne industrije. Srednješolci Srednješolci predstavljajo najzahtevnejšo publiko, pri kateri s predstavitvijo tek­mujemo ne samo z zahtevanimi šolskimi vsebinami, ampak tudi s pametnim tele­fonom. Program zato še vec pozornosti namenja sodobnim možnostim uporabe papirja, kartona in lepenke. Pokažemo jim pomen 3D-kod in obogatene resnic­nosti, nacine spremljanja izdelka z upora­bo RFID-cipov in naprednejše tehnologije, možnosti razvoja materialov s funkcional­nimi lastnostmi (protimikrobni, olje odboj­ni, vodo odbojni) in sodobnimi izzivi, s katerimi se srecuje papirna industrija. Vse programe na podlagi pogovora z vzgojiteljicami, ucitelji in profesorji indivi­dualno prilagodimo posamezni skupini in pripravimo izobraževanje v skladu z njiho­vimi željami. Matej Šuštaršic in Tea Kapun, raziskovalca Izobraževanje S PAPIRNIŠKO ŠOLO ZACENJA TRETJA SKUPINA BEGINNING OF THE THIRD COURSE AT THE PAPERMAKING SCHOOL Inštitut za celulozo in papir The Academy of Papermaking has started with the third course at the Pulp and Paper Institute. Lecturers with a lot of experience from various paper mills and the Institute will introduce all the basic papermaking knowledge. The knowledge that the participants will obtain at the Academy of Papermaking will be a base for continuing careers and obtaining a national vocational qualification (NVQ) for a papermaker and papermaker technologist. The ICP is the official NVQ contractor. Septembra je z izobraževanjem v okviru Akademije za papirništvo na Inštitutu za celulozo in papir zacela tretja skupina slušateljev. Izkuše­ni strokovnjaki iz razlicnih papirnic in inštituta bodo v 94-urnem pro-gramu nazorno predstavili celoten proces proizvodnje papirja. Znanje, ki ga bodo udeleženci pridobili v Pa-pirniški šoli, je osnova za nadaljeva­nje kariere in pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), evrop­sko veljavne listine o usposoblje­nosti za papirnicarja in papirniškega tehnologa. Inštitut je uradni izvaja­lec NPK. Nadgrajena vsebina 94-urni izobraževalni program smo lacije procesov in proizvodnje papirja na pilotnem papirnem stroju ICP. Tako bo udeležencem zagotovljeno pridobi­vanje osnovnega znanja, spoznavanje in razumevanje celotnega procesa ter vpogled v specificna znanja. Vsebina je razdeljena v trinajst modulov, med drugim si bodo udeleženci ogledali tudi prakticni prikaz procesov v proizvodnji razlicnih izdelkov v vseh šestih slovenskih papirnicah. V izobraževalni program je vkljucenih 22 udeležencev iz štirih slovenskih pa-pirnic (Goricane, Kolicevo Karton, Vipap Videm Krško in Paloma) in predstavniki z inštituta. Nove »diplomante« Papir­niške šole lahko pricakujemo spomladi 2019. nadgradili z dodatnimi vsebinami in s prakticnimi vajami ter tako prisluhnili željam in pricakovanjem slušateljev. Pro­gram obsega poleg teoreticnega znanja Foto: Arhiv ICP Janja Juhant Grkman, o procesu proizvodnje papirja/kartona predavateljica in koordinatorica Predavanje dr. Davida Ravnjaka iz Papirnice Vevce. tudi prakticne vaje racunalniške simu-Lecture of dr. David Ravnjak from Papirnica Vevce. Št. Modul Vsebine 1 Uvod v papirništvo Zgodovina, Slovenska papir na industrija, papirni izdelki, standardi in kakovost. 2 Fizikalno tehnicne osnove Osnove kemije in fizike 3 Surovine Les in drugi viri, papirniška osnovna sredstva, pomožna sredstva. 4 Priprava snovi Izvršni elementi v pripravi snovi, regulacija in upravljanje, meritve v pripravi snovi, strojeslovje. 5 Papirni in kartons­ki stroj Osnovni deli stroja, konstantni sistem, oblikovanje lista, vodenje snovi in voda, stiskanje, strojna vpre­ga, sušenje, postopki v izdelavi. 6 Prakticne vaje Papirniško racunanje, racunalniška simulacija procesov, proizvodnja na papirnem stroju ICP. 7 Oplemenitenje Premazovanje, sušenje, glajenje. 8 Dodelava Razrez papirja in kartona, pakiranje, skladišcenje in odprema, strokovno racunstvo 9 Predelava in tisk Predelava papirja in kartona, tehnologije tiska 10 Higienski papir in izdelki Izdelava papirja, izdelki iz higienskih papirjev, stroji in naprave za izdelavo okroglega in zloženega pro-grama, izdelava, pakiranje, skladišcenje in odprema izdelkov, kakovost in kontrola koncnih izdelkov. 11 Spremljajoci procesi Testiranje-kontrola kakovosti, on-line kontrola; kakovost delovnih procesov in izdelkov, vzdrževan­je-mehanski, hidravlicni in pnevmatski sklopi; varstvo pri delu – stroji, kemikalije, požarno varstvo. 12 Energija v papirništvu Vloga in pomen energije, energenti, simboli, tokokrog para-kondenzat, prenos toplote, gretje sušilnih valjev, hlapni pokrovi in rekuperacija toplote. 13 Ekologija in ekonomija Trajnostni vidiki proizvodnje, ekologija procesa, emisije, obdelava odpadne vode, ekonomika proizvod­nje papirja Papirniške šole Predavatelji Janja Juhant Grkman David Ravnjak Metod Logar Klemen Burgar Andrej Šinkovec Rok Šuštar Aleš Knavs Janez Per Igor Karlovits Kristina Stakne Goran Vuckovic Alojz Cvetko Janez Kokalj Jože Kopac | november 2018 | 20 | XLVI Izobraževanje AVSTRIJSKA PAPIRNA INDUSTRIJA AKTIVNO ŠIRI ZNANJE O PAPIRJU AUSTRIAN PAPER INDUSTRY HAS BEEN ACTIVELY SHARING KNOWLEDGE OF PAPER Austropapier, "Papier macht Schule" Under the auspices of Austropapier, the Austrian paper industry, the initiative “Papier macht Schule” (Paper goes to school) came to life. It is an information hub for the industr y and educational institutions, from nurseries and schools to universities and educational networks. Innovative approaches are employed to teach the youngest, their teachers and everyone interested in paper and cardboard about paper. At the same time, they are informed of career opportunities in the industry. Pod okriljem avstrijskega združenja celulozne in papirne industrije, Au-stropapier je zaživela iniciativa »Papi-er macht Schule« (Papir gre v šolo), ki predstavlja informacijsko vozlišce med panogo in izobraževalnimi ustanova-mi, od vrtcev in šol do univerz in izo­braževalnih mrež. Z inovativnimi pri­jemi izobražujejo o papirju najmlajše, njihove ucitelje in vse, ki jih zanimata papir in karton. Obenem informirajo tudi o poklicnih priložnostih v panogi. V projektu »Papir macht Schule« (Papir gre v šolo) predstavljajo papir na inovati­ven nacin, s pomocjo interaktivnih škatel z eksperimenti, ki skozi serijo poskusov s papirjem ponazarjajo lastnosti tega materi-ala in nacin proizvodnje papirja in kartona. Eksperimente so zasnovali andragogi za mlade, predvsem šolarje, pa tudi za sploš-no javnost. Škatle ne more kupiti kdor­koli. Da bi zagotovili pravilno podajanje vsebine, je nakup škatle mogoc samo za udeležence izobraževanj, ki jih za izvajalce eksperimentov izvajajo andragogi iniciative "Papier macht Schule" (Papir gre v šolo). Nanj se lahko prijavijo vzgojitelji iz vrtcev, ucitelji v osnovnih šolah, predstavniki pa- V projektu predstavljajo papir na inovativen nacin, s pomocjo interaktivnih škatel z eksperimenti, ki skozi serijo poskusov s papirjem ponazarjajo lastnosti tega materiala in nacin proizvodnje papirja in kartona. Within the scope of the project, paper is presented in an innovative way, utilizing interactive boxes with experiments which demonstrate the properties of this material, and the production method of paper and cardboard with a series of experiments with paper. pirnic ali predelovalcev, ki bodo eksperi­mente izvajali v svojih podjetjih. Namen iniciative »Papier macht Schule« je pedagogom nuditi izobraževanje o pa-pirju in lepenki, ucna gradiva za šole, posredovati ideje o rabi tega materiala, podpirati šolske in vrtcevske projekte, papirnicarjem nuditi pedagoško-an­dragoška znanja za pripravo zanimivih ogledov podjetij oziroma predstavitev svojih podjetij v šolah ipd. ter nuditi celovite informacije o delovnih mestih in poklicnih priložnostih v papirni in papirnopredelovalni industriji. Poleg izobraževanj iniciativa letno priprav­lja tudi natecaj, s katerimi želijo v osnov­nih šolah spodbuditi zavedanje o pomenu papirja. Želijo, da se o papirju razmišlja in govori, zato vzbujajo zanimanje za ta material tudi z inovativnimi projekti, med katerimi je tudi nedavni natecaj »Sound of paper«, ki povezuje papir in zvok oziroma glasbo. Svoje delovanje vedno znova do-polnjujejo z novimi idejami in razmišljajo o nadgradnji »analognih« eksperimental­nih škatel v »digitalne«. Zanimiv je tudi njihov pristop glede ohra­njanja in akumulacije znanja, saj razmi­šljajo o oblikovanju modulov "teach the teacher" (ucitelj ucitelju), s cimer bi pri uci­teljih, ki so osnovna izobraževanja za eks­perimente že opravili in svoja znanja tudi že uspešno prenašajo na mladi rod, doseg­li nadgrajevanje znanja in s tem dolgoroc­no ustvarili kopicenje znanja med ucitelji. Razlike med avstrijskim modelom "Papier macht Schule" (Papir gre v Šolo) in sloven-skimi projekti (Papirni.Car; delavnice na ICP) ozavešcanja o pomenu papirja med mladimi in širšo javnostjo so: v Sloveniji se poskušamo prebiti s svojimi vsebinami v osnovne šole, kar je Avstrij­cem preko IMST (Združenje uciteljev nar­avoslovnih predmetov) že uspelo, v Avstriji s svojimi kampanjami in udeležbami na razlicnih sejmih poskuša­jo animirati že naslednjo stopnjo, sredn­ješolce in študente, ter tako spodbuditi zanimanje za papir ništvo tudi kot more-bitno zaposlitveno priložnost. Vec o iniciativi najdete na www.papi­ermachtschule.at ali pri vodji iniciati­ve, mag. Petri Seebacher, ki je slovenske strokovnjake povabila, naj jo kontaktirajo (info@papiermachtschule.at), ce bi se želeli povezati ali uporabiti njihove izkušnje. Ana Sotlar, marketing Papirnica Vevce Projekti PRIHODNOST JE V AKTIVNI IN INTELIGENTNI EMBALAŽI THE FUTURE IS IN ACTIVE AND INTELLIGENT PACKAGING ActInPak The segment of packaging papers has been growing for some time, particularly as a result of numerous opportunities provided by active and intelligent packaging. The possibilities brought by A&I packaging have also been studied by Slovenian experts who are active in the COST (European Cooperation in Science and Technology) network. Segment embalažnih papirjev je že ne­kaj casa v porastu, in sicer predvsem po zaslugi številnih možnosti, ki jih po­nuja aktivna in inteligentna embalaža. Kaj omogoca a&i-embalaža, raziskuje-mo tudi slovenski strokovnjaki, ki smo dejavni v evropski mreži COST (sodelo­vanje na podrocju znanosti in tehnolo­gije). Evropska mreža za sodelovanje na po­drocju znanosti in tehnologije (COST) je namenjena hitremu in ucinkovitemu mednarodnemu povezovanju ter izme­njavi idej med raziskovalci, inženirji in univerzami. Vsebinsko COST pokriva tako podrocja iz naravoslovnih kot iz družboslovnih znanosti, aktivnosti pa potekajo v okviru tako imenovanih »akcij« (Actions). Ena izmed COST-akcij je tudi FP 1405 ActInPak s tematiko ak­tivne in inteligentne embalaže na osno-vi (celuloznih) vlaknin. Kaj je aktivna embalaža Naloga embalaže je zašcititi izdelek na celotni poti od proizvajalca do upo­rabnika, poleg zašcite pa ima embala­ža pogosto tudi funkcijo informiranja. Z vidika zašcitne funkcije embalaže se inertni klasicni embalažni materiali ved-no pogosteje nadomešcajo z materiali, ki aktivno pripomorejo k vzdrževanju kakovosti pakiranega izdelka. Govorimo o tako imenovani aktivni embalaži, kjer embalažni material vsebuje snovi, ki so Shematski prikaz razlicnih nacinov delovanja aktivne embalaže Schematic display of different ways in which active packaging works v interakciji z izdelkom ali z atmosfe­ro znotraj embalaže. Nacin interakcije je odvisen od želenega ucinka – lovilci neželenih snovi (vlage, kisika, etilena) znotraj embalaže; emiterji, ki v embalaži sprošcajo dolocene snovi (antioksidan­te, CO2); adapterji, ki upocasnijo neka­tere procese (oksidacijo, rast mikroorga­nizmov). Kaj zmore inteligentna embalaža Inteligentna embalaža predstavlja raz­širitev informacijske oziroma komuni­kacijske funkcije embalaže. Takšna em-balaža je sposobna zaznati in zabeležiti spremembe v embalaži ali v njeni okoli­ ci. Njen namen sta predvsem nadzor in informiranje o stanju izdelka v emba­laži in s tem zagotavljanje višje stopnje varnosti za uporabnika, zato je emba­laža opremljena s senzorji in indikatorji sprememb (pH, temperatura, prisotnost plinov) ali pa vsebuje nosilce za prenos podatkov (2D crtne kode, QR kode, RFID, NFC). Glavne prednosti aktivne in inteligen­tne embalaže so v optimizaciji pogojev hranjenja, podaljšanju roka uporabnosti izdelka, ohranjanju kakovosti izdelka skozi celotno verigo vrednosti, zmanjša­nju kolicine odpadnih živil zaradi kvarje­nja, boljši sledljivosti izdelka, možnosti uporabe razširjene resnicnosti ... Vec informacij najdete na www.actinpak.eu. David Ravnjak, vodja delovne skupine WG 4 v COST FP1405 ActInPak MANJŠA PORABA VODE OSTAJA NAJVECJI IZZIV PAPIRNE PANOGE LOWER CONSUMPTION OF WATER REMAINS THE GREATEST CHALLENGE OF THE PAPER INDUSTRY Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani In this issue, we summarize an inter view carried out by Katarina Fidermuc with Dr Klemen Možina from the Chair of Information and Graphic Arts Technology at the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana. The interview was first published in the newspaper Delo on 23 July 2018. V tokratni številki povzemamo inter-vju o stanju slovenskega papirništva z dr. Klemnom Možino s Katedre za in-formacijsko in graficno tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univer­ze v Ljubljani. Star strojni park, a visok nivo znanja Slovenska papirna industrija ob veliko slabših tehnoloških in financnih pogo-jih uspešno tekmuje s tujo konkurenco, ceprav se v proizvodno strojno opremo relativno malo vlaga. Investicije podaljšu­jejo življenjsko dobo obstojecega strojne­ga parka, s cimer se zvišujeta ucinkovi­tost in produktivnost. Že dolgo v nobeni slovenski papirnici niso postavili novega papirnega stroja. Vecina strojnega parka izhaja iz 50., 60. let prejšnjega stoletja, medtem ko je zelo sodoben in napre-den nacin razmišljanja. V papirništvu je generirana ogromna kolicina teoreticne­ga in prakticnega znanja, ki papirnicar- »V papirništvu je generirana ogromna kolicina teoreticnega in prakticnega znanja, ki papirnicarjem omogoca kljubovanje in ohranjanje konkurencnosti,« meni dr. Klemen Možina s Katedre za informacijsko in graficno tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »In papermaking, a huge amount of theoretical and practical knowledge is generated, which enables papermakers to be resistant and maintain competitiveness,« says Dr Klemen Možina from the Chair of Information and Graphic Arts Technology at the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana. Foto: Jure Ahtik jem omogoca kljubovanje in ohranjanje konkurencnosti v primerjavi s tujimi pro-izvajalci papirjev. Tuje lastnike v Sloveniji ohranjajo predvsem visoka raven znanja zaposlenih in nižji stroški dela kot v Za­hodni Evropi. Opozoriti je treba, da se v Sloveniji znanje pocasi izgublja, saj že dvaindvajset let nimamo vec srednje šole za papir. Z letošnjim šolskim letom se pa-pirništvo prek vajeniškega sistema ponov-no vraca v izobraževalni sistem, in sicer na Strokovni izobraževalni center Ljublja­na (nekdanja poklicna šola Bežigrad). Digitalizacija in papir Papir je že desetletja na udaru, ceš da ga digitalizacija lahko povsem nadome­sti. Njegova dejanska vrednost ni cenje­na in papir se zdi samoumeven. Iz tega izhaja zaveza, da bi stroka morala papir intenzivneje promovirati, tudi v obliki npr. obcestnih oglasov. Papir ni uporabljan kot izkljucno tiskovni medij, kar je prva aso­ciacija zlasti mladih, ce jih vprašamo, ali je poraba papirja danes vecja ali manjša kot v preteklosti? Ko jim predstavim širino papirnih proizvodov, so nad podatkom zacudeni. Pogosto se ne zavedajo, kje vse se papir pojavlja v vsakdanjiku. Recikliranje je edina možnost V sodobni družbi ima visoko ceno vse, kar je ekološko, in za takšno praviloma velja, da je reciklirano »zeleno«. Reciklira­nje je edina možnost ohranjanja razmerja med odvzetim in zavrženim. Voda je, po-leg celuloznih vlaken in polnil, v proizvo­dnji papirja znatnejši naravni vir. Predpos­tavljamo lahko, da bo javno dostopnih vodnih virov vse manj. Rezultat omejitve so v veliki meri zaprti krogotoki, ki zahte­vajo nadaljnjo optimizacijo. Za znanstve­nike se vprašanje zniževanja potreb po vodi pri proizvodnji papirja ohranja vse od njegove iznajdbe. Odgovori se v vsej zgodovini še niso izoblikovali, saj je izlo-citev kljucnega dejavnika – vode, vedno bolj kompleksna. V danem trenutku še vedno presega tehnološke zmožnosti uresnicitve ideje o »nicelni« porabi vode v proizvodnji papirja. Poslušati uporabnike Papir sam po sebi nima vrednosti, ce na drugi strani ni uporabnika, zato je kljucno, da se papirnicarji posvetimo tudi odje­malcem in njihovim zahtevam, željam in potrebam. Torej je razvoj novih materialov vedno v sodelovanju s proizvajalci novih proizvodov, ki za osnovo uporabljajo papir/ karton, kar nakazuje na nenehno spre­mljanje trga. Poleg raziskovalnih vprašanj o viskoelasticnosti se posvecam tudi aktu­alnim temam. Na pobudo za namensko zasnovan izdelek, namenjen uporabnikom MKCN (malih cistilnih naprav), potoval­nih bivalnikov ter navtikov, se je pozitivno odzvala Paloma. Letos so na trg plasirali proizvod, ki poleg higienskih standardov zagotavlja tudi hiter in ucinkovit razpad higienskega papirja, kar preprecuje maše­nje odtocnih cevi in zagotavlja nemoteno delovanje strojne opreme. V nadaljevanju bi bilo smotrno s Palomo nastopiti na po­drocju zagotavljanja ustreznih higienskih papirjev v slovenskih bolnišnicah, kjer zdaj praviloma uporabljajo proizvode iz sekundarnih vlaken, kar je mikrobiološko vprašljivo. Papirnice odprte za projekte Raziskovalci in študentje imamo sreco, da lahko dostopamo do podjetij, ki so v papirni industriji tudi globalni igralci; to so Papirnica Vevce, VIPAP Videm Krško, Kolicevo Karton in Paloma ter raziskoval­ni inštitut ICP. Prednost študija grafike na NTF je v obsežnem znanju o materialih in tehnologijah, kar ne nazadnje predstavlja trden temelj za prijavo raziskovalnih pro-jektov, ki jih razpisuje Evropska unija, saj se jih med njimi velik del nanaša na razvoj novih materialov in tehnologij. Tu se znova ponujajo priložnosti papirni branži. Ukrep EU za zajezitev uporabe plasticne emba­laže predstavlja neposredni poziv stroke k aktivnejšemu udejstvovanju in posledicne-mu ozavešcanju prebivalcev o pozitivnih ucinkih, ki jih ima papir na okolje. Za pa-pirjem je dva tisoc let razvoja – in verja­mem, da je pred njim še lepa prihodnost. Clanek je povzetek intervjuja, ki ga je opravila Katarina Fidermuc in je bil prvotno objavljen 23. julija 2018 v casopisu Delo. ŠE PIŠETE Z ROKO? DO YOU STILL WRITE BY HAND? Društvo Radi pišemo z roko Teachers have been noticing that the young almost cannot write by hand any more, which the young admit. Their movements are stiff, unperfected and clumsy. Writing a single page by hand is a true physical effort. That is why the Slovene Association “Handwriting is Cool” has been striving to raise awareness of experts and the general public of the significance of writing by hand. Ucitelji opažajo, mladi pa priznava­jo, da skoraj ne znajo vec pisati z roko, njihove kretnje so toge, neiz­delane, nerodne. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizicni na­por. Zato si v Društvu Radi pišemo z roko prizadevamo za ozavešcanje strokovne in splošne javnosti o po-menu pisanja z roko. Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoca raba racunalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjša­nja finih motoricnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Strokov­njaki opozarjajo, da pisanje z roko ni le uporaba pisala, pac pa je to pomembna finomotoricna spret­nost, povezana z našim živcnim in mišicnim sistemom. Pri pisanju z roko je angažiran drugi del možganov kot pri pisanju z racunalnikom. Raziskave ka­žejo, da naši možgani bolj komple­ksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z racunalnikom. Informa­cija, ki jo napišemo z roko, se v spomi-nu zadrži dlje casa. Pri pisanju z roko se nam utr ne vec idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Pisanje z roko ni nekaj, kar nam je dano; tega smo se naucili z vajo. Je nekaj zelo osebnega, del naše samopo­dobe in izraz naše osebnosti. Je fizicni nacin izražanja misli in idej ter nacin komuniciranja z drugimi. Noben racu­nalnik ne more nadomestiti vašega pisa­nja z roko, saj je pisava vsakega cloveka izvirna in neponovljiva. Zakaj bi to izje­mno spretnost zanemarili? Ne gre za to, da bi tekmovali z domi­nantno uporabo racunalnika v pisnem komuniciranju, ampak da bi ohranili možnost izbire. Imeti možnost izbire je bolje kot imeti na voljo eno samo možnost. V Sloveniji je pobuda Radi pišemo z roko zaživela v letu 2016, najprej kot 'Dan pisanja z roko', potem kot 'Te-den pisanja z roko'. Da bi bile aktiv­nosti bolj organizirane in dolgorocno usmerjene, smo lani jeseni ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo usta­novili Društvo Radi pišemo z roko (www.pisemozroko.si). Osnovni na-men Društva je ozavešcati strokovno in splošno javnost o pomenu ohranja­nja in spodbujanja pisanja z roko. Vec kot 100 šol in drugih izobraže­valnih ter kulturnih ustanov se je vkljucilo v razlicne aktivnosti. Spod­bujamo pisanje s pisano pisavo, saj jo zelo hitro, že na ravni srednje šole, nadomešca tiskana pisava. Prvic doslej smo izvedli raziskavo o odnosu do pisanja z roko med ucenci/ dijaki in ucitelji. Društvo izdaja e-caso-pis, ki izhaja dvakrat letno. Na posebej za ta namen pripravljene razglednice udeleženci pišejo cestitke, zahvale, po­hvale in druga osebna sporocila z roko, oblikujejo spominske knjige, ucijo se pisati posvetila v knjige, organiziramo predavanja o skritih sporocilih v pisavi, disleksiji, kaligrafiji in podobno. Pripravili smo plakate, na katerih se s svojimi rokopisi in spodbudami za vec pisanja z roko predstavljajo številni znani Slovenci. V šolah se povezujejo s sokrajani iz lokalnih skupnosti in jih spodbujajo, naj kaj napišejo z roko. Na družbenih omrežjih predstavljajo svoje pisave z mislijo: »To je moja pisava. Kakšna pa je tvoja? Podpis«. Pobudo podpirajo tudi ugledna slovenska podje­tja Kolektor, Zorn Plus, Luka Koper, Do-mel, Akrapovic, Pošta Slovenije in Egal. Delovna mesta prihodnosti bodo bolj kot doslej povezana z ustvarjal­nostjo, izvirnostjo in domišljijo. V Društvu Radi pišemo z roko spodbuja-mo mlajše in starejše, da so ponosni na svojo pisavo, saj je izraz njihove poseb­nosti in neponovljivosti. Vabim vas, da postanete clan naše­ga Društva (vec info na www.pise­mozroko.si) in da sodelujete v Tednu pisanja z roko, ki bo od 21. do 25. januarja 2019. Marijana Jazbec, predsednica BISER SLOVENSKE PISNE KULTURNE DEDIŠCINE V MEMMINGENU CHURCH ORDINANCE IN MEMMINGEN – THE PEARL OF THE SLOVENIAN WRITTEN CULTURAL HERITAGE Društvo inženirjev in tehnikov papirništva The City Archive in Memmingen, Germany, has recently discovered the original Trubar Church Ordinance from 1564. The second known copy, which is poorly preser ved, is kept by the Vatican Library. V Mestnem arhivu v Memmingenu V Cerkovni Ordningi je sledil Lutrovemu v Nemciji so nedavno odkrili origi-nauku, kar pa ni bilo povšeci takratnim nal Trubarjeve Cerkovne Ordninge oblastem doma. Ukazali so uniciti vse iz­iz leta 1564. Drugi znani izvod, ki pa vode na Slovenskem. je slabše ohranjen, hrani Vatikanska Leto 2018 je leto Evropske kulturne de­ knjižnica. dišcine in pisna kulturna dedišcina je v FESTIVAL UPORABE INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLIN 2018 INVASIVE ALIEN PLANT USE FESTIVAL 2018 Applause The first “Invasive Non-Native Plant Use Festival 2018”, which was held in Ljubljana on 10 October, demonstrated the practical value of seemingly unpleasant and unwanted plants to the broader public. It was organized by partner of the Applause project, including the Faculty of Natural Sciences and Engineering and the Pulp and Paper Institute. Primož Trubar je deloval v 16. stoletju, v dobi razcveta protestantizma. Ceravno pod isto krono Svetega nemškega cesar­stva, so bile oblasti v slovenskih deže­lah mnogo bolj strogo katoliške kot pa okolje na Nemškem, kamor se je zatekel oziroma bil izgnan Primož Trubar. Tam je deloval kot protestantski duhovnik in domeni tudi proizvajalcev papirja. Rocno izdelan papir iz 16. stoletja je kljubo-val casu skoraj pol tisocletja. V današ­nji vsesplošni digitalizaciji in ohranjanja podatkov v »oblakih« težko napovemo, kako dolgo bodo le-ti dostopni našim zanamcem. Foto: arhiv Tjaša Drnovšek Foto: Matic Strgar Obisk v Memmingenu, Varja Lampic in Tjaša Drnovšek. pripravili v sodelovanju s številnimi projektnimi partnerji: Univerzo v Ljubljani (NTF, BF, FKKT), Inštitutom za celulozo in papir, Inštitutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom, TISA, GDi, Društvom Trajna, Studiom tipoRenesansa in Centrom odlicnosti Vesolje. The promoters of the Invasive Non-Native Plant Use Festival are the Municipality of Ljubljana and the Snaga company, which prepared the event in cooperation with numerous project partners: University of Ljubljana (Faculty of Natural Sciences and Engineering, Biotechnical Faculty, Faculty of Chemistry and Chemical Technology), the Pulp Visit to Memmingen, Varja Lampic and Tjaša Drnovšek. pisal knjige tudi v slovenšcini. Tjaša Drnovšek In Memoriam Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. Lothar Göttsching 1936–2018 Motto of the Applause activity and Paper Institute, the Jožef Stefan Institute, the National Institute of Chemistry, TISA, GDi, the Trajna Prvi »Festival uporabe invazivnih tuje-rastlin v koristne substance, barvali tekstilne S tem se je zakljucil krog uporabnosti tu­ rodnih rastlin 2018«, ki se je 10. okto-izdelke z barvili iz invazivk in jih uporabljali jerodnih invazivnih rastlin, nad cimer pa bra odvijal v Ljubljani, je širši javnosti v kulinariki. so bili poleg otrok posebej navdušeni tudi prikazal uporabno vrednost navidezno starejši obiskovalci dogodka, ki jih je upo- Festival so obiskali številni vrtci, osnovne neprijetnih in nezaželenih rastlin. Orga-rabnost invazivk presenetila. Poleg tega so in srednje šole, pa tudi posamezniki, ki so nizirali so ga partnerji projekta Appla-pohvalili tudi ohranjanje obrtniške rocne z zanimanjem sodelovali v delavnicah in use, med katerimi sta tudi Naravoslov­ izdelave papirja. spoznavali, kako koristno uporabiti na videz notehniška fakulteta UL in Inštitut za V okviru projekta Applause je Mestna obci­ neuporabno. na Ljubljana rezervirala financna sredstva za celulozo in papir. V zadnjih dneh septembra se je od nas poslovil še eden izmed izjemnih sooblikovalcev širšega papirniškega prostora. Prof. dr. Lothar Göttsching je bil izjemen strokovnjak, raziskovalec, in odlicen ucitelj, ki je svoje življenje posvetil akademskemu udejstvovanju in po-ucevanju inženirjev papirništva. Vse do leta 2002 je aktivno deloval tudi na podrocju raziskav papirne tehnologije in okoljevarstva. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med katerimi naj omenimo sprejem v mednarodno papirniško dvorano slavnih v ZDA, naziv vite­za prvega razreda Reda bele vrtnice Finske, castni doktorat Univerze v Grenoblu in državni red za zasluge Zvezne republike Nemcije. Lothar Göttsching je bil dolgoletni aktivni udeleženec Simpozija DITP. S svojimi pronicljivimi mislimi in vprašanji je pomembno soobli­koval vsakoletni dogodek na Bledu. V casu, ko smo se srecevali na naših profesionalnih poteh, so se pri tem stkale tudi zasebne prija­teljske vezi. Za gospodom Göttschingom bo v Društvu inženirjev in tehnikov papirništva ostala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Društvo inženirjev in tehnikov papirništva In the last days of September, we bid farewell to a great co-creator of the broader papermaking space in our country. Prof. Dr. Lothar Göttsching was an extraordinary expert and researcher, and an excellent teacher, who dedicated his life to academic activ­ity and the teaching of paper engineers. Up until 2002, he had actively worked in the research of paper technology and ecology. He received numerous awards for his work and was accepted to the Paper International Hall of Fame in the USA. He also received the title of the knight of the Order of the White Rose of Finland, an honorary doctorate from the University of Grenoble and the Order of Merit of the Federal Republic of Germany. Lothar Göttsching was a long-term active participant at the Symposium of the Pulp and Paper Engineers and Technicians Associ- Na Festivalu so potekale številne delavni­ce, namenjene prepoznavanju tujerodnih rastlin in njihovi koristni uporabi. Med dru­gim smo iz japonskega dresnika izdelova­li papir, preucevali ucinkovitost tujerodnih rastlin na zatiranje polžev, spoznavali bak­terijski tekoci trak za pretvarjanje invazivnih Veliko obiskovalcev se je zadržalo prav pri delavnici rocne izdelave papirja, ki jo je prip­ravil Inštitut za celulozo in papir. Vrtcevski otroci so izdelali list papirja, ga posušili in ga kasneje tudi porisali z barvili, pridobljenimi iz koreninic in posušenih listov japonskega dresnika, cvetov zlate rozge in pajesene. odkup, selitev in ureditev novih namenskih prostorov rocne izdelave papirja na podro-cju podjetja Snaga. Opremo in pripadajoce zacetno znanje bo novim mojstrom predal Jože Valant, dolgoletni lastnik Mojstrske de­lavnice Vevce. Poleg delavnic je pod geslom »Prepoznaj, predelaj ali predaj« v Mestni hiši potekal tudi posvet na temo invazivnih tujerodnih rastlin, na katerem je bila javnosti pred­stavljena splošna problematika tujerodnih rastlin, ekonomski ucinki povezani z njimi in ustrezni poslovni model krožnega gospo­darjenja. Klemen Možina, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ation. With his sharp thoughts and shrewd questions, he significantly contributed to the annual event in Bled. As our profession­ al paths crossed, personal friendships were also born. The passing of Lothar Göttsching will leave a gaping hole in the Pulp and Paper Engineers and Technicians Association, which will be difficult to fill. Pulp and Paper Engineers and Technicians Association Foto: Matic Strgar Novice iz papirnic PREJELI ZLATO NACIONALNO PRIZNANJE ZA INOVACIJO RADECE PAPIR NOVA RECEIVES A GOLDEN NATIONAL AWARD FOR INNOVATION Radece papir nova d. o. o. This year, Radece papir Nova, the only Slovenian paper mill that produces securities and protected papers, received a golden award at regional and national levels for its innovation “solution for paper processing and a procedure for surface processing of paper.” At the beginning of June, we were awarded the golden award by the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia – Posavje Chamber of Commerce and Industry. With one of the best innovations in the region, we had also convinced the committee at the national level and received a golden national award on Innovation Day 2018 at the end of September. Edina slovenska papirnica za proizvo­dnjo vrednostnih in zašcitenih papirjev, Radece papir Nova, je letos za svojo inovacijo ''Raztopina za obdelavo pa-pirja in postopek površinske obdela­ve papirja'' prejela zlato priznanje na regijski in nacionalni ravni. Najprej, v zacetku junija, nam je zlato priznanje podelila Gospodarska zbornica Sloveni­je – Obmocna zbornica Posavje, z eno konec septembra prejeli še zlato nacio­nalno priznanje. Razmere bi bilo mogoce izboljšati s po­ izmed najboljših inovacij regije pa smo prepricali še komisijo na nacionalni rav­ ni in tako na Dnevu inovativnosti 2018 Novice iz papirnic POVECANJE KAPACITETE RAZREZA INCREASE IN THE CAPACITY OF CUTTING Kolicevo Karton, d. o. o. At Kolicevo Karton, the capacity of cutting has constantly lagged behind production facilities. Therefore, the staff at the Cutting Department has been actively seeking ways to improve current results. We have repositioned certain parts of two cutting machines, which is expected to increase the capacity of cutting by 5 to 10 per cent. Kapaciteta razreza v tovarni Koli-cevo Karton vseskozi zaostaja za proizvodno zmogljivostjo, zato smo v oddelku Dodelava dejavno iskali nacine, kako dosedanje rezultate izboljšati. Na novo smo pozicioni­rali nekatere dele dveh rezalnikov, s cimer bomo razrez predvidoma po­vecali za 5 do 10 odstotkov. Na zmanjšano kapaciteto razreza smo v podjetju že dlje casa pozorni. Še po­ sebej to velja za zadnje obdobje, ker se je povecala proizvodnja na obeh kar­ tonskih strojih, mocno pa se je spreme­ nila tudi struktura narocil. Foto: Lidija Zupancic Foto: Lidija Zupancic Foto: Lidija Zupancic In v cem je naša inovacija tako prodorna in uspešna? Vecina bankovcev na svetovni ravni je izdelana iz tradicionalnega bombaž­nega papirja. Lastnosti bombažnih vlaken in njihova obdelava v procesu izdelave papirja za bankovce omogocajo boljše mehanske, površinske in tiskarske lastnosti papirja. Centralne banke že leta prisegajo na upo­rabo bombažnega papirja zaradi videza, posebnega obcutka tipanja in zvoka novih bankovcev. Poskusi prehoda na plasticni denar se v sve­tu že pojavljajo, pa vendar papir iz bomba­ža trdno drži primat pri izdelavi bankovcev in proizvajalci papirja za bankovce razvijajo nove rešitve, ki ponujajo daljšo življenjsko dobo papirnih bankovcev. Na življenjsko dobo bankovcev vplivajo razmere v obtoku, vkljucno z umazanijo, toploto, vlago in me-hanskim stresom. Naš izum se nanaša na povecanje mehanskih lastnosti papirja za bankovce, povecano odpornost na vodo, mašcobe in pranje, obenem pa tudi primerno hrapavost, poroznost in pH. Izdelali smo papir za bankovce z lastnostmi, ki jih centralne banke vse po­gosteje zahtevajo v svojih javnih razpisih. Testiranja papirja smo izvajali v eni izmed najvecjih tiskarn bankovcev v Evropi, ki je naš kupec in tudi zaznava potrebo trga po tem papirju. Inovacijo izdelali na obstojeci opremi S tem smo si omogocili izredno konkurenc­nost na trgu, saj lahko visokovzdržljivostni papir naredimo hitreje in ceneje od drugih papirnicarjev. Pot do uspeha ni bila posuta z rožicami. Razvoj novih materialov zahteva svoj cas, trud, znanje in zagnanost vseh vpletenih, predvsem pa potrpežljivost. Z veliko mero vztrajnosti in marljivosti je naši ekipi ino­vatorjev (Barbara Sušin, Sabina Medvešek, Brane Bajc, Maks Pregrad, Dušan Kolman vecanjem prodaje narocil v zvitkih kot koncnega proizvoda ali z nabavo novih precnih rezalnikov. Žal je prodaja narocil v zvitkih kolicinsko omejena, nabavo in montažo precnih rezalnikov pa je mogoce izvesti le v daljšem casovnem obdobju. Zaradi naštetega smo se v od­delku Dodelava odlocili, da poišcemo in izkoristimo vse možne rezerve, ki bi v relativno kratkem casu vplivale na pove-canje razreza. Opravljena analiza je pokazala, da OEE (produktivnost, obratovalni cas in izmet) zaostaja za preteklimi rezultati, vzrok pa sta povecana fluktuacija in nižja motivi­ranost kadrov. Predvidevamo, da se bo trend zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli skupaj z ožjim vodstvom KK (kakovost izobraževanja, razvoj kariere, znani kriteriji stimuliranja, število zaposlenih itd.), vendarle obrnil v drugo smer. Najvecjo rezervo predstavlja izkoristek rezalne širine, ki znaša le 66,8 %. Na ta kriterij v oddelku Dodelava nimamo vpliva, saj je odvisen od plana razreza, kjer si prizadevajo za cim boljši izkori­stek širine kartona, izdelanega na obeh strojih. V Dodelavi smo poskušali povecati re-zalno širino s paralelnim rezanjem dveh zvitkov hkrati na rezalnikih št. 5 in št. 8. Gre za potencial, ki pa ni ravno velik, saj se ob takšnem razrezu poveca izmet in zmanjša obratovalni cas naprave. V iskanju novih rešitev smo prišli na idejo, da na širših rezalnikih preveri-mo možnost rezanja vecjih neto širin (od 2400 mm navzgor), ki presegajo tehnicno predpisano širino. Po novem pozicioniranju nekaterih delov rezalnika je mogoce na rezalniku št. 5 rezati neto širino 2500 mm, na rezalniku št. 8 pa 2450 mm. Zaradi novih možnih kombinacij se bo pri planiranju povecalo število širokih zvitkov. Planiranje razreza z novimi re-zalnimi širinami se je zacelo s progra-mom GC. Ocenjujemo, da se bo razrez zaradi povecane širine zvitkov povecal Naša prednost pred konkurenco je, da in Marko Novak) uspelo razviti nov produkt, za 5 do 10 %. Projekt povecanja izko­ nam je uspelo izdelati papir z zahtevanimi s katerim bomo prodrli na vecje svetovne ristka delovne širine rezalnikov smo zelo lastnostmi pri enkratnem prehodu skozi trge. Dokazali smo, da se z ekipnim delom hitro izpeljali zaradi kakovostnega sode­ papirni stroj in to z našo obstojeco stroj-da doseci marsikaj, prejeta priznanja pa lovanja s sodelavci iz vzdrževalnih služb in Planskega oddelka. no opremo, brez vecjih investicij. Druge nam že vlivajo dodatno motivacijo za na- Simulacija RPN banknotnega vzorcnega papirja z Z novim pozicioniranjem nekaterih delov smo na rezalniku št. 5 omogocili rezanje širine do 2500 mm, na papirnice, ki izdelujejo papir s povecano daljnje razvojne projekte. HDBP raztopino. rezalniku št. 8 pa 2450 mm. življenjsko obstojnostjo, ta papir naknadno Marko Novak, Janez Per, Simulation of the RPN banknote sample paper with By repositioning certain parts, we have facilitated the cutting of width up to 2,500 mm on cutting machine no. obdelujejo na posebnih premaznih strojih. strokovni sodelavec za razvoj vodja dodelave HDBP solution 5 and up to 2,450 mm on cutting machine no. 8. | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI TEHNOLOŠKA NADGRADNJA KOTLA K5 TECHNOLOGICAL UPGRADE OF THE K5 BOILER Novice iz papirnic Vipap Videm Krško d. d. At Vipap Videm Krško, the first phase of the technological upgrade of the K5 boiler was complete in September, which will significantly reduce dust emissions into the atmosphere. V podjetju Vipap Videm Krško smo septembra zakljucili prvo fazo tehno­loške nadgradnje kotla K5, s katero bomo bistveno zmanjšali emisije pra­hu v okolico. Druga oziroma zakljuc­na faza bo dokoncana spomladi pri­hodnje leto. Celotna investicija znaša 1,7 milijona evrov. Januarja 2018 smo se odlocili za investi­cijo v tehnološko nadgradnjo kotla K5 v vrednosti 1,7 mio evrov s ciljem zmanj­šanja onesnaževanja zraka in znižanja razpršene emisije prahu v okolici. Tehnicna rešitev predvideva zamenjavo elektrofiltra s suhim vrecastim filtrom za znižanje emisij prahu pod 10 mg/Nm3, vgradnjo sistema suhe adsorpcije SO2, HCl, HF z NaHCO3 in suhe adsorpcije TOC z aktivnim ogljem za znižanje emi­sij plinov v zrak ter vgradnjo dozirnega sistema SNCR za vpihovanje amonijaka (NH4OH) v kurišce za vezavo NOx in s tem znižanje emisij dušikovih oksidov. Investicija obsega tudi vgradnjo nove opreme za trajne meritve emisij snovi v zrak z nadzornim porocilnim sistemom EMIDATE. Izvedene bodo izboljšave na sistemu transporta pepela in povecanje volumna silosa, s cimer bomo zmanjšali razpršene emisije prahu v okolico med polnjenjem in praznjenjem silosa. Z vgra­dnjo sistemov cišcenja dimnih plinov in trajnimi meritvami bomo izpolnili pogoj za kurjenje lastnih rejektov, ki nastanejo pri proizvodnji DIP. Na parnem kotlu K5 kurimo odpadne mulje, s cimer proizvajamo nizkotlacno paro in smo prikljuceni na nizkotlacno distribucijsko omrežje, z njim pa pokrijemo 17 odstotkov potreb po nizkotlacni pari. V letu 2017 smo termicno predelali 62.879 ton odpadnih muljev, pri cemer je nastalo 24.828 ton pepela. 89 odstotkov tega pepela predelamo v MULEX, ki se uporablja kot proizvod v gradbeništvu za konstrukcijske nasipe in zasipe. The steam boiler K5 burns waste sludge and covers 17% of our needs for low-pressure steam. In 2017, 62,879 tons of waste sludge was thermally treated, resulting in 24,828 tons of ash. 89% of the ash has been processed into MULEX, a product used in building and civil engineering for structural embankments and fill. Investicijo izvajamo v dveh fazah. Prva faza v vrednosti 1,3 mio evrov vklju-cuje vgradnjo vrecastih filtrov ter po­stajo za doziranje amonijaka in je bila zakljucena ter predana v obratovanje 7. septembra 2018. Do 30. oktobra 2018 bo sledila faza optimiranja tehnološkega procesa in kalibracije merilnikov za trajne meritve emisij. V tem obdobju se bodo izvajala tudi zakljucna dela, vezana na izolacijo in oplesk jeklene konstrukcije. Druga faza v vrednosti 0,4 mio evrov vkljucuje postavitev dozirne postaje za aktivno oglje in natrijev hidrogenkar­bonat ter izboljšave na liniji transporta žlindre s povecanjem silosa za pepel, z namenom zmanjšanja razpršene emi­sije prahu. Zakljucena naj bi bila marca 2019. Kotel K5 smo ustavili 3. avgusta in ga demontirali v desetih dneh. Skupaj je bilo odstranjenih 95 ton jekla, 1,5 tone kablov in ena tona aluminija. Sledila je vgradnja nove opreme, ki smo jo s trinaj­stimi partnerji koncali tretjega septembra in po uspešnih testiranjih kotel predali rednemu obratovanju sedmega sep­tembra. Zahvaljujem se clanom projek­tne skupine, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k uspešni realizaciji pro-jekta in dejstvu, da kljub težkim pogo-jem dela (višina, veliko število razlicnih izvajalcev, vrocina) nismo imeli nobene poškodbe pri delu. Milena Resnik, vodja projekta *mejna vrednost 2019 Mejne vrednosti parametrov na merilnem mestu MMZ3 K5 pred naložbo in ciljne vrednosti po naložbi. Threshold values of parameters at the MMZ3 K5 measuring point before investment and target values after investment | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI Novice predelovalcev V PODJETJU EUROBOX ZAGNALI KARTONSKI STROJ START OF A CARDBOARD MACHINE AT EUROBOX Eurobox, d. o. o. Eurobox d.o.o. celebrates the 30th anniversary of its operation this year. All these years have been characterized by a high level of investments, technological development and considerable growth. We have grown from a small craft workshop to a company that employs 150 people and has three production units. In October, we started the BHS cardboard machine, which will bring us new opportunities to grow and expand with additional production units in Slovenia and abroad. Podjejte Eurobox, d. o. o., letos pra­znuje 30 let delovanja. V vseh letih nas spremlja visoka raven investicij, tehnološki razvoj in velika rast. Iz male obrtniške delavnice smo pre­rasli v družbo, ki zaposluje 150 ljudi, in ima tri proizvodne enote. Okto-bra smo zagnali kartonski stroj BHS. To nam bo prineslo vec možnosti za povecevanje rasti in širitev na doda­tne proizvodne enote v Sloveniji in tujini. Za podjetje Eurobox je letošnje leto izje­mno. Že konec leta 2016 smo pripravi­li nacrt za novo investicijo v kartonski stroj, za ta korak pa smo se odlocili za­radi pomanjkanja ustreznih dobaviteljev vhodnega materiala, zaradi nerednih dobav, predvsem pa zaradi predvidenih visokih planov in rasti. V zacetku leta 2017 smo tako zaceli z izgradnjo novih proizvodnih prostorov, s pripravo nacrtov postavitve BHS stroja in z oblikovanjem mednarodne delov­no-projektne skupine za nadzor procesa montaže in pripravo zaposlenih za delo na stroju. Zaposleni so se v tujini izšolali glede kljucnih delovnih procesov na stroju, na izobraževanju v papirnicah so se izob­razili glede kakovosti papirja in njegove strukture, pomembnih parametrov za kakovostno proizvodnjo našega koncne­ga izdelka: valovitega kartona. Oktobra smo zaceli z izdelavo lastnega materia-la. Pridobili smo tudi certifikat FSC. Posodobili tudi predelavo Zaradi vecjih zmogljivosti smo posodo­bili tudi predelavo; dodali smo avtoma­tizacije na vseh vhodnih linijah in inve­stirali v nov tiskarsko-izsekovalni stroj Bobst. Proizvodnja je tako pripravljena na povecane zmogljivosti in visoko od­zivnost. Ker pa želimo ohraniti in spoš­tujemo tudi naše manjše kupce, smo za njih postavili novo enoto PE male serije, kjer jim bomo še naprej zagotavljali kratke dobavne roke, male serije, po­sebne izdelke in kombinacije materialov. Tudi v PE Trbovlje smo na koncu z obno­vo prostorov, investicijo v nove stroje in dodatni proizvodni program izdelkov, ki se jim je pridružil tudi digitalni tisk. Posodobili smo informacijski sistem in uredili avtomatizacijo in sledljivost v skladišcu in logistiki. Posodobili smo laboratorij in ga dodali na novo loka­cijo, kjer smo že do sedaj merili 98 % | november 2018 | 20 | XLVI vhodnih materialov in 96 % izhodnih koncnih izdelkov. Okrepili smo tehnolo­gijo in ji dodali dizajn studio, saj smo v letu 2018 naredili 516 razvojnih projek­tov, izdelali vec kot 85 posebnih testov in pripravili 56 dizajnov za kupce. Z optimizmom naprej Z velikim optimizmom gledamo naprej in oblikujemo našo podobo v prihodnjih 30 letih. Naš izvoz bo letos dosegel 27 % prometa, zato se še naprej pripravljamo na širitve poslovanja na domacem trgu in na trgih znotraj EU. V letih rasti pa smo veliko delali tudi na razvoju v domacem okolju: sodelu­jemo s šolo, zdravstvenemu domu smo uredili prijetnejšo cakalnico za malcke, vrtcu redno doniramo sredstva za oza­vešcanje otrok v prometu, skrbimo za donacije lokalnim društvom in skrbimo za športna društva. Skrbimo za to, da imajo naši zaposleni enake možnosti, vzpodbujamo zaposlovanje starejših, mladih, žensk in oseb s posebnimi po­trebami na delovnem mestu. Letos smo prejeli prestižno nagrado »Invalidom prijazno podjetje«. Bernarda Brezec Krajc Novice predelovalcev BOXSIDE USPEŠNO NA TUJE TRGE BOXSIDE SUCCESSFUL IN FOREIGN MARKETS Slokart d.o.o. Slokart d.o.o. has been successfully continuing its production of luxury gift packaging. This year, we have signed contracts with leading agencies from France, Britain, Germany and Italy. We have also signed a contract with a multinational company from the cosmetics industry. With its brand BOXside, Slokart d.o.o. puts packaging produced in Slovenia on retail shelves. After years of developing new packaging, market analyses and potential customers, we have signed the first major contracts with multinational companies from the food and beverage, and cosmetics industries. We have established our own design department which began cooperating with the first foreign design agencies, and prepared a selection of new designs and combinations of materials. Podjetje Slokart uspešno nadaljuje s proizvodnjo luksuznega darilne­ga pakiranja. V letošnjem letu smo podpisali pogodbe z vodilnimi agen­cijami iz Francije, Anglije, Nemcije in Italije. Prav tako smo podpisali po­godbo z multinacionalko iz kozme­ticne industrije. Slokart z blagovno znamko BOXside na trgovske police postavlja embalaže, ki so proizvedene v Sloveniji. Po letih ra­zvoja novih embalaž, analizah trgov in potencialnih kupcev, smo podpisali prve vecje pogodbe z multinacionalkami na podrocju Food&Beverage in kozmetike. Razvili smo lasten oddelek za dizajn, ki je pricel s sodelovanjem s prvimi tujimi oblikovalskimi agencijami in pripravil nabor novih oblik in kombinacij mate-rialov. Bernarda Brezec Krajc Novice predelovalcev NOV SIMULACIJSKI IN PREIZKUSNI LABORATORIJ ZA EMBALAŽO NEW SIMULATION AND TEST LABORATORY FOR PACKAGING Tricor, d. o. o. Tricor Packaging & Logistics AG, the parent company of Tricor, d. o. o., opened in Bad Wörrishofen a new, unique laboratory for the testing of packaging solutions with realistic packaging-related challenges throughout the supply chain. Tricor Packaging & Logistics AG, ma-terinsko podjetje slovenskega pod-jetja Tricor, d. o. o., je junija v Bad Wörrishofenu odprlo nov, edinstven laboratorij za testiranje embalažnih rešitev z realnimi izzivi embalaže sko­zi celotno dobavno verigo. Sodobna embalaža je vec kot le prepro­sta posoda za blago. Izdelke mora za-šcititi pred dejanskimi vplivi okolja, ko potuje na druge celine, tj. pred more-bitno škodo, ki bi jo povzrocili vilicarji pri nakladanju v pristanišcu, letališcu ali skladišcu, turbulence na letih, ter pred tropskimi temperaturami in vlago pri prekomorskem transportu. Ali je bil izbran pravi material za izdelavo embalaže, izvemo, ko pride tovor na cilj, vendar je takrat v vecini primerov lahko že prepozno. S pomocjo simulatorja celotne dobavne verige lahko simuliramo: vlažnost: od 10 – 95 %, temperaturo: -40 do +80 °C, horizontalno obremenitev z maso do 10 ton, vibracijski test z ucinkom do 2 toni in hitre padce tovora z ucinkom mase do 1,5 tone. Navedeni parametri testiranja se izvajajo v laboratoriju, pri realnih klimatskih in de­lovnih pogojih, ki jim je embalaža lahko med transportom izpostavljena, ter di­menzijah, tj. do 40 ft kontejner. Simulacij-ski center omogoca preverjanje vsakega dela embalaže. Z daljšimi casovnimi ob-dobji simulira in preizkuša dejanske obre­menitve in ucinke na embalažo in tudi na njeno vsebino. Na osnovi realne simulaci­je zunanjih vplivov lahko dolocimo in op-timiziramo dejansko rešitev pakiranja. Re-zultat je cenovno optimalna embalaža, ki je prilagojena zahtevam dobavne verige. Pri izbiri ustrezne embalaže za navede­ne namene uporabe vam naše podjetje lahko pristopi korak bližje tudi s svojim prodajnim programom, ki vkljucuje ino­vativne rešitve, kot je npr. sestavljiva em-balaža Quick-frame®, narejena iz 7-sloj­ne valovite lepenke in glede na testiranja lahko zamenja leseno embalažo. Tricor, d. o. o. www.tricor.si Novice predelovalcev USPEŠNO SODELOVANJE Z LOKALNIM OKOLJEM SUCCESSFUL COOPERATION WITH THE LOCAL ENVIRONMENT Maloserijska kartonaža MSK, d. o. o. On the occasion of the 20th anniversary of the local nursery, the company Maloserijska embalaža MSK from Slovenska Bistrica took part in the making of a six-meter tree from cardboard tubes and corrugated cardboard with materials and advice. Foto: Lidija Zupancic Podjetje Maloserijska embalaža MSK iz Slovenske Bistrice je ob 20. obletnici lokalnega vrtca z materia­lom in nasveti sodelovalo pri izde­lavi 6-metrskega drevesa iz kar­tonskih cevi in valovitega kartona. Podjetje MSK iz Slovenske Bistrice je sodobno in odgovor no podjetje, ki svo­je poslovanje gradi z mislijo na priho­dnost. Zaposlenim se zdi samoumevno, da zagotavljamo profesionalne storitve in izdelke, ki v celoti izpolnijo prica­kovanja naših kupcev, toda prav tako pomembno se nam zdi, da se vkljucu­jemo v lokalno okolje in smo družbeno odgovorni. Posebej ponosni smo, kadar lahko sode­lujemo pri projektih, kot je bil 20. pra­znik vrtca Kidricevo, s katerim so junija obeležili dvajsetletno zgodovino svojega delovanja. Svoje delo in uspehe so z nastopi otrok predstavili na prireditvi pod imenom »Pod lipo«, za katero so potrebovali tudi temu primerno scensko opremo. Drevesa že od nekdaj igrajo po­membno vlogo pri oblikovanju clo­vekovega vsakdana. Lipo povezuje-mo s simbolom življenja, z zdravjem in modrostjo. Lipa je bila vseskozi deležna visokega spoštovanja. Pod vaško lipo so ljudje radi zapeli, za­plesali in se poveselili. V vrtcu se zavedajo skrbnega ravnanja z naravo, zato so za lipo, ki je stala v središcu prireditvenega prostora, upo­rabili papir in karton. Iz kartonskih cevi razlicnih debelin in dolžin so izdela­li drevesno deblo, pri cemer so morali upoštevati stabilnost drevesa, saj gre za papirnato skulpturo, ki je visoka kar šest metrov! Veje so oblikovali iz dvo­»S podjetjem Maloserijska kartonaža MSK, d. o. o., iz Slovenske Bistrice so-delujemo že vrsto let in vedno nam pri­jazno priskocijo na pomoc. Tudi tokrat so se odzvali na našo pobudo. Odstopili so nam ostanke valovitega kartona, ki ostaja v njihovi proizvodnji. Pri reali­zaciji naše ideje so nam pomagali tudi z nasveti, izkušnjami in poznavanjem materiala. Podjetju MSK se še enkrat iskreno zahvaljujemo, saj so zgled za to, kaj v praksi pomeni 'družbena odgovor­nost',« je povedala ravnateljica Vrtca Kidricevo, Alenka Kutnjak. Poleg sodelovanja pri pripravi scene za praznovanje 20. obletnice delovanja vrt-ca smo v podjetju MSK vrtcevskim otro­kom predstavili tudi slikanico Kartonko, ki je sicer nastala pod pokroviteljstvom družbe Kolicevo Karton. Gre za še eno izmed aktivnosti, ki jih izvaja slovenska papirna in papirno predelovalna indu­strija na ravni vrtcev in ki ima za cilj ozavešcanje otrok o pomenu papirja z ekološkega vidika in nacela trajnostne­ga gospodarjenja z gozdovi. (T. B.) | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVI Novice predelovalcev PREJEMNIK SLOVENSKEGA OSKARJA ZA EMBALAŽO DS SMITH SLOVENIA, WINNER OF THE SLOVENIAN OSCAR FOR PACKAGING DS Smith Slovenija Universal corner protector for furniture from DS Smith Slovenia wins the “Slovenian Oscar for Packaging” at the INPACK Fair in Gornja Radgona. Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni so v okviru sejma INPACK in nateca­ja 37. slovenski oskar za embalažo ocenjevali in nagradili najuspešnejše dosežke na podrocju embalaže. Prestižni naziv »Slovenski embalaž­ni oskar« je prejela embalažna rešitev Univerzalna vogalna zašcita za po­hištvene elemente (avtor Miha Krnc, DS Smith Slovenija, Pack Right Centre Brestanica). Vogalna zašcita je izdelana s klasicno industrijsko metodo izsekovanja valovitega kartona. Komplet embalaže Foto: Arhiv DS Smith sestavljata dve vogalni zašciti in trans-portna škatla. Embalaža izdelku nudi po­polno zašcito, saj ta v transportni škatli lebdi, in ga varuje pred poškodbami tudi pri padcu z višine 75 cm. Material, iz katerega je univerzalna vogalna zašcita izdelana, se enostavno reciklira in nado­mešca stiropor. Inovativna ekipa oblikovalcev DS Smit­hovega Pack Right centra v Brestanici je prejela tudi tri priznanja za OŽJI IZBOR za naslednje embalažne rešitve: Pro-mocijski darilni embalažni set (avtorji Alenka Knez, Miha Krnc, Špela Stergar), E-Commerce embalaža za steklenico (avtor Miha Krnc), Ipack: E-Commerce embalaža za tablicni racunalnik (av­torica Ajda Regali Knez). Z inovacijami na podrocju E-Commerce embalažnih rešitev smo v koraku s casom odgovorili na potrebe trga, ki ima cedalje vecje zahteve po izboljšanju embalaže za pošiljanje po pošti. V Sloveniji je trend nakupovanja preko spleta v porastu. Go-vorimo lahko o 30 do 40 % rasti trga v preteklem letu. V podjetju se osredotocamo na optimi­zacijo, nenehne izboljšave in skladnost. Investirali smo v stroje za apliciranje zatr­žnih in zapiralnih trakov in razvili števil­ne optimizirane embalaže, ki so »Fru­stration Free« (Embalažne rešitve brez frustracije). Izdelane so iz 100-odstotno recikliranih materialov, enostavne za od­piranje in oblikovane tako, da v njih pa-kiramo izdelke v originalni embalaži. Kot vodilni ponudnik trajnostnih embalaž­nih rešitev razumemo potrebe spletnih trgovcev ter njihovo ciljno publiko, kot tudi specificne izzive njihove globalne oskrbovalne verige. DS Smith Slovenija | november 2018 | 20 | XLVI Novice iz ICP S PROJEKTOM INNORENEW DO SODOBNE RAZISKOVALNE OPREME ICP WITH THE INNORENEW PROJECT TO ADVANCED RESEARCH EQUIPMENT FOR THE ICP Inštitut za celulozo in papir In the framework of the European research and development project InnoRenew CoE, Renewable Materials and Healthy Environment Research and Innovation Centre of Excellence, the ICP has acquired funding for the purchase of advanced research equipment for the characterization and functionalization of fibrous materials. The acquired equipment complements the existing research infrastructure of the Institute in a way that enables comprehensive biomass evaluation and competitive involvement in research projects in the field of advanced bio-based materials for use in various industries. The investments were co-financed by the European Commission in the Horizon 2020 research and development program, and the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia with the funds of the European Cohesion Policy. Inštitut za celulozo in papir je v okviru projekta InnoRenew pridobil sredstva za nakup sodobne razi­skovalne opreme za vrednotenje in funkcionalizacijo vlakninskih materi­alov. Pridobljena oprema dopolnju­je obstojeco infrastrukturo inštituta tako, da omogoca celostno vredno­tenje gradnikov biomase in konku­rencno vkljucevanje v raziskave na podrocju naprednih bio-osnovanih materialov za uporabo v razlicnih in-dustrijah. ICP kot partner s kompetencami na po­drocju vlakninskih materialov sodeluje v projektu razvoja Centra odlicnosti za raziskave na podrocju obnovljivih ma-terialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE (»Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence«). Pro-jekt sofinancirata Evropska komisija v programu za raziskave in razvoj Ob-zorje 2020 in Ministrstvo za izobraževa­nje, znanost in šport s sredstvi Evropske kohezijske politike v Sloveniji. Slednje prispeva sredstva za izgradnjo razisko­valne infrastrukture, potrebne za vzpo­stavitev in trajnega delovanja Centra odlicnosti. Investicija, ki je v zakljucni fazi, vkljucuje nabavo sodobne opreme na kljucnih podrocjih delovanja ICP: raziskovanje virov in razvoj tehnologij za pridobivanje gradnikov biomase (ce­luloza, nanoceluloza, hemiceluloza in lignin) za uporabo v razlicnih industri­jah in produktih, razvoj sodobnih metod karakterizacije in funkcionalizacije vlakninskih substra­tov za razvoj naprednih materialov in koncnih produktov. Prvi sklop nove opreme je namenjen preiskovanju gradnikov biomase, vlaken in spojin iz lesne in alternativnih virov bi-omase (odpadna biomasa). Oprema do-polnjuje in nadgrajuje obstojeco opremo ICP tako, da zagotavlja uvajanje napre­dnih metod, vecjo ucinkovitost, ponovlji­vost in primerljivost. Prvi sklop vkljucuje opremo za razklop in predpripravo vzorcev biomase pred izvedbo zahtevnih analiznih tehnik. Pri­dobili smo laboratorijski delignifikator in prebiralnik za pridobivanje delignificirane pulpe ali lesovine ter osnovno opremo za pripravo vzorcev: vakuumski sušilnik, ki je namenjen sušenju materialov ob ohranjanju prvotne strukture biomase, laboratorijski mlin za mletje suhih vzor­cev, ki jih v nadaljevanju ekstrahiramo z organskimi topili z novim avtomatskim ekstraktorjem. Pomembna pridobitev je aparat za morfološko analizo vlaken, ki deluje na principu slikovne analize in omogoca vsestransko morfološko ana­ lizo in dolocitev razlicnih parametrov (npr. povprecna dolžina in širina vlaken, debelina celicne stene, fibrilacija, delež fine frakcije, grobost in deformiranost vlaken, razmerje med dolgimi in kratkimi vlakni …). Drugi sklop nove opreme pomeni po­membno nadgradnjo kemijskega in bio- loškega laboratorija. Zagotavlja kvantita­tivno in kvalitativno dolocanje številnih organskih komponent, ki sestavljajo biomaso, kar je osnova za vrednotenje biomase s stališca nadaljnje uporabnosti. Na drugi strani pa ta oprema ICP omo­goca ponudbo celovitih in kakovostnih storitev na podrocju vrednotenja pro-cesov v industriji, vrednotenja okoljskih parametrov in testiranja materialov za stik z živili. | november 2018 | 20 | XLVI Novice iz ICP ICP sedaj razpolaga z najsodobnejšimi IR spektrometri (FTIR, FTIR-NIR), ki omo­gocajo hitro snemanje spektrov trdnih, praškastih in tekocih vzorcev ter se upo­rabljajo za identifikacijo prisotnih spojin v razlicnih vzorcih biomase in materialov, za ugotavljanje oblog, lepljivih necis­toc in madežev v proizvodnih procesih, spremljanje kakovosti in cistosti vhodnih surovin in proucevanje procesov modifi­kacije razlicnih materialov. Uvedena sta nova sistema za plinsko in visokotlacno tekocinsko kromatografijo, ki omogocata identifikacijo in kemijsko karakterizacijo motecih snovi, ki nega­tivno vplivajo na proizvodnjo papirja in kakovost izdelkov (obloge, lepljivke, procesne kemikalije, lesne smole, madeži in pretrgi v papirju, sinteticni polimeri in druge snovi, ki povzrocajo tehnološke te­žave). Rutinsko lahko dolocamo ekstrak­tivne komponente biomase in prisotnost toksicnih spojin v materialih, namenjenih stiku z živili ali toksicnih komponent v vzorcih iz okolja. UV/VIS detektor hkrati omogoca tudi razvoj in implementacijo razlicnih metod za karakterizacijo struk­turnih komponent in bioaktivnih snovi – antioksidanti, polifenoli, alkaloidi … S sodobnim dvožarkovnim UV/Vis spe­ktrofotometrom izvajamo natancne meritve celokupnih sladkorjev, škroba in topnega lignina v vzorcih biomase, pomembna nadgradnja pa je tudi pri vrednotenju okoljskih parametrov, kot so anorganski ioni, barva, fosfor, amonij, Cr VI. Tretji sklop opreme pomeni pomembno posodobitev opreme mehanskega in teh­nološkega laboratorija za še zmogljivej­še, hitrejše in ucinkovitejše delo. Mehan-ski laboratorij smo okrepili s tremi novimi aparati, s katerimi bomo zamenjali ob­stojece, iztrošene instrumente: univerza­len debelinomer za papir, tissuse papir in valoviti karton, naprava za oceno hra­pavosti in poroznosti ter instrument za merjenje tiskovne hrapavosti, ki doloca tudi stisljivost papirja. Tehnološki labo­ratorij se lahko pohvali z novim, zmo­gljivejšim oblikovalnikom listov, v sklopu katerega je bila nabavljena tudi nova mešalna posoda t. i. pulpa. Ta oprema omogoca bolj ucinkovito in predvsem hitrejšo izdelavo laboratorijskih listov in posledicno hitrejše rezultate testiranja. V okviru projekta je nabavljena tudi so-dobna oprema graficnega in embalažne­ga centra, ki zaokrožuje ponudbo ICP od razvoja materialov do koncnega produk­ta, od testiranja do izdelave prototipov. Nov UV-LED digitalni tiskalnik omogoca visokokakovosten šestbarvni tisk na sko-raj vse vrste materialov, z novim sito­tiskarskim strojem pa imamo možnost nanašanja funkcionalnih tiskarskih barv (na kovino, plastiko, karton …) in s tem izdelavo širokega nabora aplikacij s pod-rocja tiskane elektronike, bio-senzorjev, specialnih pigmentov, ki omogocajo ra­zvoj inteligentne in aktivne embalaže. Za strukturno oblikovanje in izdelavo prototipov embalaže, pohištva, lažjih gradbenih elementov iz najrazlicnejših materialov (debeline do 2 cm) uporablja-mo nov ploski rezalnik, ki omogoca izse­kovanje, žlebljenje, perforacijo in druge obdelave. Prototipe, izdelke ali materiale lahko mehansko preizkušamo na multifunk­cijski napravi. Ta omogoca preizkušanje mehanskih lastnosti razlicnih materialov (papir, karton, valoviti karton, lepenka, tissue, plasticna embalaža, tekstil, folije, polimeri, kompozitni materiali idr.), po­sameznih vlaken, tlacne teste embalaž, odpiralnost embalažnih lonckov … Poleg tega merimo koeficient trenja in opravlja-mo razlicne adhezivne teste. Multifunk­cijska naprava z bogato programsko opremo omogoca tudi razvoj novih po­stopkov v raziskovanju in reševanju teh­noloških težav. Mateja Mešl, direktorica DOKTORSKI ŠTUDENTJE O CELULOZNIH MATERIALIH EUROPEAN DOCTORAL STUDENTS ON CELLULOSE MATERIALS CONFERENCE (EDS) 2018 Inštitut za celulozo in papir In September, the European Doctoral Students on Cellulose Materials Conference (EDS) 2018 took place in Bratislava. The conference was attended by a researcher from the Pulp and Paper Institute. V Bratislavi je med 4. in 6. septembrom 2018 potekala mednarodna konferenca doktorskih študentov s podrocja celu­loznih materialov »European Docto­ral Students on Cellulose Materi­als Conference 2018«. Konferenca je tudi letos postregla z obilico zanimivih predstavitev, ki so jih pripravili doktor-ski študentje iz celotne Evrope. Med njimi je bil tudi predstavnik z Inštituta za celulozo in papir Gregor Lavric, ki je na konferenci predstavil izsledke svoje- | november 2018 | 20 | XLVI ga magistrskega dela z naslovom Vpliv nanofibrilirane celuloze na mehanske in tiskovne lastnosti embalažnega papir­ja. V primerjavi s preteklim letom se je konference letos udeležilo manjše števi-lo udeležencev, ki pa so bili kljub temu prica kakovostnim predstavitvam na za­vidljivo visoki ravni. Gregor Lavric, raziskovalec Novice iz ICP RAZVOJ POSLOVNEGA MODELA ZA AKTIVNO IN INTELIGENTNO EMBALAŽO DEVELOPMENT OF A BUSINESS MODEL FOR ACTIVE AND INTELLIGENT PACKAGING Inštitut za celulozo in papir During the last September week, COST Action FP1405 ActInPak (Active and intelligent fibre-based packaging – innovation and market introduction) organized workshops on a business model for active and intelligent packaging. Researchers at the beginning of their career and doctoral students who carr y out research or work in the field of packaging were invited to the Pagora School in Grenoble, France. Twenty-six participants from eighteen countries included four Slovenians. Foto: AktInPak Foto: AktInPak Foto: AktInPak V zadnjem tednu septembra je COST akcija FP1405 ActInPak (Active and intelligent fibre-based packaging – innovation and market introducti­on) organizirala delavnice na temo razvoja poslovnega modela za ak­tivno in inteligentno embalažo. Na fakulteto Pagora v francoskem Gre­noblu so povabili raziskovalce na zacetku kariere in doktorske študen­te, ki raziskujejo ali delujejo na po­drocju embalaže. Med šestindvajse­timi udeleženci iz osemnajstih držav smo bile tudi štiri Slovenke. Namen šolanja tokrat ni bil razvoj oz. proizvodnja aktivne in/ali inteligentne embalaže, temvec zapolnitev vrzeli med znanostjo in industrijo ter lansiranje ak­tivne in inteligentne embalaže na trg. Na predavanjih smo se ucili, kako raz­iskovalno idejo razviti ter celoten kon­cept predstaviti trgu. Spoznavali podjetniške poti Poleg teoreticnih predavanj (kjer seveda nismo mogli mimo govora o podje­tništvu, poslovnih modelih, trženju, in-telektualni lastnini …) smo imeli prilož­nost spoznati podjetniške poti dejanskih zagonskih podjetij iz razlicnih držav, ki so svoje raziskovalne ideje razvila do te mere, da jih danes prodajajo na trgu. Seveda pa nismo le poslušali, temvec slišano ob popoldnevih poskušali ude­janjiti v delavnicah. Po skupinah smo poskušali svoje ideje razvijati ob treh razlicnih demonstratorjih aktivne emba­laže: (1) aktivna embalaža z indikator­jem in detektorjem bakterij, (2) aktivna embalaža z etiketo za zbiranje kisika v notranjosti embalaže za kruh ter (3) aktivna embalaža za jabolka, ki je pre­mazana protibakterijskim premazom ter lovilcem etilena. Na koncu tedna je mo-rala vsaka skupina svoje delo predstaviti potencialnim vlagateljem ter jih prepri-cati s svojo poslovno idejo. Cilj: Razviti poslovni model Udeleženci šolanja smo bili vecinoma raziskovalci, ki se ukvarjamo s tehno­logijo (raziskovalnim delom). Že na samem zacetku razvoja poslovne ideje smo se vecinoma kar vsi ujeli v svo­je utecene kalupe; spraševali smo se namrec, kako bomo doloceno aktivno embalažo tehnološko proizvedli, ne pa kako bomo embalažo prodali. Vendar to ni bil naš cilj. Cilj šolanja je bil raz­viti poslovni model že delujoce aktiv­ne embalaže. Ta miselni preskok je bil resnicno dobrodošla ter pomembna izkušnja, ki jo privošcim vsem, ki delajo v raziskovalnih dejavnostih, saj še tako dobra ideja ali raziskava širšo množico doseže šele takrat, ko jo uspemo iz la-boratorija spraviti na trg, do koncnega uporabnika. Urška Kavcic, raziskovalka | november 2018 | 20 | XLVI Novice partnerjev ENERGY EFFICIENCY OPPORTUNITIES WITH OFFICINE AIRAGHI S.R.L. PRILOŽNOSTI ZA ENERGETSKO UCINKOVITOST S PODJETJEM OFFICINE AIRAGHI S.R.L. Officine Airaghi S.r.l. Za izboljšanje procesov in hkrati dejansko varcevanje sta kljucni optimizacija in ucinkovitost. Vcasih gre le za uvajanje preprostih naprav, ki lahko pomagajo doseci dobre rezultate. Podjetje Officine Airgahi S.r.l. vsa svoja prizadevanja usmerja natanko v to in se osredotoca na prihranek energije, s ciljem, da bi svojim strankam lahko ponudilo otipljive rezultate, pridobljene z inovativnimi tehnologijami. Optimization and efficiency are key to improve processes and achieve actual savings at the same time. Sometimes it's just a matter of adopting simple de­vices, which can yet help achieve good results. Officine Airaghi S.r.l. concen­trated all its efforts exactly on this and focussed on energy saving with the aim of presenting its customers with tangible results obtained thanks to in­novative technologies. Energy efficiency is strongly dependent on the careful choice of the installed solutions, i.e. small and large devices that do not nec­essarily influence the paper mill production process and yet make it possible for it to achieve major energy savings. Officine Aira­ghi S.r.l. concentrated all its efforts exactly on this and focused on energy saving with the aim of presenting its customers with tangible results obtained thanks to innova­tive technologies. Efficiency in the front line As Michele Ghibellini of Officine Airaghi www.officineairaghi.it explains »After the crisis, new opportunities have been dis­covered and the things one already has are used in a more rational way. It is therefore necessary to understand what variables within a paper mill are often not consid­ered, which can immediately help optimize the paper mill work and production system. Only then is it possible to further rationalize energy savings and productivity.« The »hot« points of the process The first step towards energy effi­ciency lies in identifying those steps in the paper making process, which can be improved; one of them is stock preparation. »Energy consumption in this area makes up for about 30% of the total energy consumed in the paper mill,« says Mr. Ghibellini. »A minor modification at this stage of production can lead to major changes at the level of the final product, which is why there has always been some hesitation in changing the machine work­ | november 2018 | 20 | XLVI »The process of production optimization is strictly connected with an increasingly accentuated customization of spare parts.« Michele Ghibellini, Export Manager at Officine Airaghi. »Proces optimizacije proizvodnje je strogo povezan z vse bolj poudarjeno prilagoditvijo rezervnih delov.« Michele Ghibellini, direktor izvoza, Officine Airaghi. ing parameters. However, an increasingly stronger interest is currently being shown for refiners and deflakers. As far as we are concerned, we have shown how it is possi­ble to optimize with the use of our uncon­ventional products like EFP® and CNConic®, those machines and installations that are oversize compared to actual needs or con­versely up to their use limit with traditional spare parts. We therefore aim at providing technical support in the stock preparation to plan and produce tailor-made fillings, en­abling our customers to reach the ideal val­ue which perfectly combines refining results with the energy and maintenance costs.« Advantages worth considering Officine Airaghi aims at the extreme and differentiated customization of its products. As Mr. Ghibellini explains, »this allows the paper mill not to incur any special costs.« This also means that a paper mill can »ben­efit from the energy savings and the sav­ings related to the refining process from the very beginning, without having to allocate higher costs compared to traditional spare parts. Furthermore, thanks to our milling production process, we can rework the same Airaghi product used by the customer and process it with our new solutions with a 30% economic saving on the price of a new filling.« Acting on the global market The real challenge today is competing on the market that has now become inter­national. As Mr. Ghibellini points out, the answer lies in a strong sector-specific spe­cialization; »technological innovation and Made-in-Italy products are the answer we should give to the national and internation­al paper-making industry, thereby levering ourselves on the creativity and adaptabil­ity that are typical of our culture and can serve as a guarantee to design and produce first-quality items. R&D lies at the core of any course of growth; yet, at the same time, this development should be sustain­able and not only consider variables of mere economic profit.« Suggested technologies Officine Airaghi has developed new prod­ucts which obtained international patents and combined two fundamental aspects in the stock preparation: customization and energy saving. EFP® – for disc refiners have been designed to improve refining param­eters, thereby guaranteeing a lower and more calibrated use of energy. These fit­tings can always be modified. Furthermore, thanks to its manufacturing and milling methods, the company is able to produce high-precision mechanical parts in their sizes and with constant performance over their entire lifecycle. Officine Airaghi Inovativno, zanimivo RAZGRADLJIVI KARTONSKI ŠOTORI ZA NEKAJDNEVNO RABO DEGRADABLE CARDBOARD TENTS TO BE USED FOR SEVERAL DAYS KarTent A company from the Netherlands has produced the “KarTent,” a recyclable tent made of cardboard, which may replace a classic tent at several-day events. Podjetje z Nizozemske se je domislilo na-cina, kako se spopasti z najvecjo težavo, ki doleti organizatorje glasbenih festiva­lov, motoristicnih in taborniških srecanj in drugih vecjih, nekajdnevnih prireditev, pri katerih se prizorišca hkrati spremenijo tudi v »prenocišca«. Oblikovalca Wout Kommer in Jan Portheine sta izdelala »kartent«, reciklabilen šotor iz kartona, ki »zadošca« za 3-dnevni festival. Kartent je izdelan iz nepremaznega de­belega kartona, ki zagotavlja strukturno trdnost, primerljivo s standardnimi šoto­ri. V kartonskem šotoru s površino 3,3m2 je prostora za dve osebi. Za prezraceva­nje skrbi majhno okence na hrbtni stra­ni, a zaradi nacina vhodnih vrat najbrž z zracenjem res ni težav. Po zagotovilih njegovih izdelovalcev kartent »zagotovo ostane suh tudi po plohi« in lahko za ne­kajdnevne dogodke uspešno nadomesti obicajne šotore. Po koncani uporabi je kartent mogoce preprosto reciklirati, saj je kartonski šotor izdelan iz materiala, ki je v celoti razgradljiv. (T. B.) | november 2018 | 20 | XLVI ENKAPSULIRANI BIOCID ZA OBVLADOVANJE MIKROORGANIZMOV DEVELOPMENT OF ENCAPSULATED BIOCIDAL AGENT FOR THE CONTROL OF MICROORGANISMS IN PAPERMAKING Matej ŠUŠTARŠIC1, Ivan GRCAR2, Barbara ŠUMIGA1, Jan SLUNECKO1 IZVLECEK Mikroorganizmi vstopajo v krogotoke papirnega stroja preko vhodnih surovin, papirniških dodatkov ali procesnih vod. Procesne vode papirnega stroja pa kontaminirajo tudi mikroorganizmi v biofilmih in oblogah, ki so v težje dostopnih delih papirnega stroja. Iz biofilma se mikroorganizmi odlepljajo in se v ugodnih razmerah uspešno razmnožujejo v krogotokih ter kolonizirajo nove habitate papirnega stroja. V primerih, ko se prekomerno razmnožijo, lahko v procesu proizvodnje povzrocajo težave ali pa kontaminirajo koncni izdelek. Papir nice obvladujejo nastajanje težav z uporabo biocidnih sistemov, ki so lahko bioakumulativni in za okolje manj sprejemljivi. V zadnjem casu pa sledijo sodobnim trendom uporabe naprednih tehnik kavitacije in enkapsuliranja aktivnih komponent za obvladovanje mikroorganizmov, tako v procesnih vodah kot na koncnih izdelkih. V raziskavi smo preverili možnost uporabe oksidirajocega biocidnega sredstva Persana S15, okolju spre­jemljivejšega biocidnega sredstva, za obvladovanje Pseudomonas aeruginosa. Odziv populacije v bioreaktorju smo primerjali z odzivom populacije v bioreaktorju, kjer biocida nismo dozirali. Poleg odziva populacije smo v obeh bioreaktorjih spremljali tudi osnovne kemijske parametre; koncentracijo kisika, pH vrednost in oksidoredukcijski potencial. Rezultati naše raziskave kažejo, da dodajanje Persana S15 v PPM koncentracijah bistveno ne spreminja kemijskih parametrov v primerjavi z bioreak­torjem, kjer biocida nismo dodajali, njegova ucinkovitost v nizkih koncentracijah pa ga uvršca med kandidate za razvoj enkapsuliranega biocidnega sistema. Takšen biocidni sistem s tarcnim delovanjem bi lahko omogocil ucinkovito obvladova­nje mikrobioloških dejavnikov in to tudi pri težje dosegljivih delih papirnega stroja. Kljucne besede: proizvodnja papirja, mikrobiologija, obvladovanj, biocid Persan S 15, mikroorganizmi Pseudomonas aeruginosa ABSTRACT Microorganisms enter the circuits of the paper machine through raw materials, additives or water. Another way is through biofilms and deposits in the remote parts of the paper machine or parts that are difficult to reach. Microorganisms can detach from biofilms and successfully reproduce in favorable conditions of paper machine circuits. Afterwards, they colonize new habitats of the paper machine and if they multiply excessively, can cause problems in the paper production process or contaminate the final product. Paper mills manage the rise of microbiological problems by adding biocidal systems to the circuits, which can depress the reproduction of microorganisms on the one hand, but can be bioaccumulative and environmentally less acceptable on the other. In the field of microbial control, new trends which use environmentally more acceptable technologies, such as cavitation and encapsulation, have been emerging. The application of new technologies for the control of microorganisms in process waters is also an important trend in papermaking. In this study, we examined the possibility of using the oxidizing agent Persan S15 as an environmentally acceptable biocidal agent to control Pseudo-monas aeruginosa. The response of the population in the bioreactor with Persan S15 was compared to the response of the population in the bioreactor where the biocide was not added. In addition to the population response, the basic chemical parameters were monitored in both bioreactors including oxygen concentration, pH value, and ORP potential. The results of our research show that the addition of Persan S15 to concentrations in ppm does not have significant influence on chemical parameters in comparison to the bioreactor without the addition of the biocide. The effectiveness of Persan S15 as a microbiological agent in low concentrations ranks it among candidates for the development of an encapsulated biocidal system. Such a targeted acting biocidal system could enable the effective control of microbiological factors in the parts of the paper machine that are difficult to reach. Keywords: papermaking, microbiology, biocidal agent Persan S 15, Pseudomonas aeruginosa tivna in se kopicijo v prehranski verigi. Mikrobiološka sestava papirniških združb 1 UVOD Vedno bolj omejujoca okoljska merila je raznolika, zato je delovanje biocidnih V procesu proizvodnje papirja vstopajo in zakonodajne zahteve, usmerjene v sredstev odvisno od vrstne sestave mi-mikroorganizmi preko vhodnih surovin uporabo okolju sprejemljivih kemika-kroorganizmov, kemijsko-fizikalnih po-(primarne, sekundarne surovine), dodat­ lij in tehnologij, zahtevajo uporabo bolj gojev procesa proizvodnje, nacina dozi­kov in vode [1]. V ugodnih pogojih pa- naravnih sredstev, cemur sledijo tudi pa- ranja biocidnega sredstva, pritrjenosti/ pirnic (ustrezen pH, T, oksidoredukcijski pirnice. Okoljski znak okoljska marjetica nepritrjenosti organizmov in vrste papirja potencial in hranila) se mikroorganizmi tako omejuje uporabo bioakumulativnih hitro razmnožujejo in zato lahko povzro-[1, 2, 5]. Papirni stroj deluje kot ekosi­ biocidnih sredstev, hkrati pa dovoljuje cajo težave v procesu proizvodnje [2] stem v malem [1], zato je spremljanje uporabo drugih – ne bioakumulativnih ali kontaminirajo koncni izdelek [3, 4]. bioloških dejavnikov od vhodnih surovin biocidov, kamor sodi tudi Persan S15 Razrast mikroorganizmov zato papirnice do koncnega izdelka najveckrat nujno [5–8]. Zaradi zahtev po razvoju in upo­obvladujejo predvsem z dodajanjem raz-potrebno. Poleg vhodnih surovin so izvor rabi okoljsko sprejemljivejših tehnologij, licnih biocidnih sredstev in s cišcenjem se išcejo nove smeri razvoja in uporabe okužb tudi mikroorganizmi v biofilmih procesnih voda [1, 2, 5]. dezinfekcijskih tehnologij, kakršni sta in oblogah papirnega stroja, katerih ob-Biocidna sredstva, uporabljena pri pro-kavitacija in tehnologija enkapsuliranja vladovanje je še posebej težavno zaradi izvodnji papirja, so lahko bioakumula-[9, 14]. težko dostopnih mest [9]. | november 2018 | 20 | XLVI Za uspešno obvladovanje je zato po­memben razvoj tarcno specificnih bi-ocidnih sredstev s kontroliranim spro-šcanjem, ki dosežejo takšna mesta in omogocajo kontrolirano sprošcanje ak­tivne snovi. Zadnje pomeni prednost pri obvladovanju mikrobioloških dejavnikov, saj je delovanje lokalno, z višjimi koncen­tracijami biocidne ucinkovine in posledic­no tudi cenejše. Velik poudarek pri razvoju novih bio-cidnih sistemov je zato potrebno na­meniti lokalnemu spremljanju odziva populacije organizmov, vplivu dodane aktivne ucinkovine na biološke dejavni­ke in spremembam osnovnih kemijskih parametrov. V naši raziskavi smo preverili uporabo biocidnega sredstva Persan S15 kot potencialno aktivno ucinkovino za enkapsuliranje in uspešno obvladovanje mikrobiološke združbe. Persan S15 (PS15) je okoljsko sprejemlji­vo biocidno sredstvo, saj vsebuje dezin­fekcijski komponenti: perocetno kislino in vodikov peroksid, ki ju najdemo tudi v naravi. Perocetna kislina (PAA) je moc­no oksidacijsko sredstvo z odlicnimi de­zinfekcijskimi lastnostmi. Deluje v nizkih koncentracijah in na širok spekter, tako po Gramu pozitivnih kot po Gramu ne­gativnih bakterij, plesni in kvasovk. Ucin­kovita je proti anaerobnim in sporulirajo-cim bakterijam, v nizkih koncentracijah pa ucinkuje tudi na biofilme [10]. Zato se PAA uporablja za pripravo industrijskih hladilnih vod in v procesu proizvodnje papirja [10–12]. Osnovni princip delovanja peroksiocetne kisline (PAA) je raztrganje celicne mem­brane. Perkislina oz. peroksiacetatni ion naj bi oksidirala sulfidril -SH in žveplo­ve S-S vezi v encimih in tako porušila pomemben del celicne membrane. PAA moti kemiosmotsko funkcijo membran­skega transporta, oksidira encime, s ci-mer slabi vitalne biokemicne poti, aktivni transport skozi membrane in intracelicne topnostne stopnje [13]. V raziskavi smo za modelni organizem izbrali bakterijo Pseudomonas aerugi­nosa (ATCC 27853), ki je bila veckrat izolirana iz papir niških voda [14, 15], in je ena izmed neželenih vrst bakterij na koncnem izdelku, zlasti pri materialih namenjenih osebni negi [3, 4]. Razen v vodah je bila prisotnost bakterije potrje­na tudi v razlicnih papirniških oblogah, kar nakazuje na to, da njena prisotnost v mrtvih rokavih lahko povzroca bak­terijsko kontaminacijo papirnega stroja [14]. Prav prisotnost bakterije, tako v vodah kot v oblogah, je bil razlog za izbor bakterije za modelni organizem študije. P. aeruginosa (PA) je ubikvitar­na, Gram negativna, ravna do rahlo ukrivljena palcka, velikosti od 0,5–1x 1,5-5 µm s tipicnim respiratornim metabolizmom in kisikom kot koncnim akceptorjem elektronov [18]. 2 MATERIALI IN METODE Bioreaktor Uporabili smo dva bioreaktorja; biore­aktor slepa (BS) in bioreaktor biocid (BB). Oba bioreaktorja smo opremili z zracno crpalko, ki je omogocala stalen dotok zra­ka (kisika). Zrak smo vodili preko steriliza­cijskega filtra z velikostjo por 0,22 µm. Medij Uporabili smo medij, pripravljen s kombi­nacijo gojišc Standard count agar (SCA) (Merck 1.01621.0500) in Cetrimide agar (Merck 1.05284.0500), v razmerju 1 : 1. Po sterilizaciji medija (121°C, 25 minut) smo k 300 ml pripravljenega gojišca do-dali 1000 ml sterilne deionizirane vode in homogenizirali z mešanjem na magne­tnem mešalu (600 obratov/min., 1,5 h, asepticni pogoji). Bioreaktorja smo inku­birali pri 37°C. Inokulum Uporabili smo P. aeruginosa (ATCC 27853), namnožen na gojišcu SCA (inku­bacija 72 h, 37°C). Maceracijo bakterije smo pripravili v raztopini Ringer (Merck 1.15525.0001). Število bakterij v inokulu-mu smo dolocili z direktnim štetjem pod mikroskopom. Založna raztopina biocida: pripravili smo 2500 PPM založne konce tracije biocida PS15. Opis eksperimenta V homogeni medij smo dodali bakterijo PA do koncne koncentracije 105 bakte-rij/ml. Suspenzijo smo homogenizirali (asepticno) na laboratorijskem mešalu (30 minut, 600 obratov/min., sobna tempera-tura). Inokuliran medij smo nato prenesli v BB in BS. Oba bioreaktorja smo ob socas­nem vpihovanju zraka inkubirali pri 37°C. Po inkubaciji smo v BB dodali založno raz­topino PS15 ali sterilno raztopino Ringer in iz bioreaktorja odvzeli vzorec za izved­bo kemijskih in mikrobioloških meritev. Mikrobiološka analitika Po odvzemu vzorca iz bioreaktorja smo izvedli dolocitve ugotavljanja števila PA z uporabno standardnega gojišca SCA, po 48 h inkubacije na 37°C. Kemijska analitika Po odvzemu vzorca smo izvedli dolocit­ve pH vrednosti, koncentracije kisika in oksidoredukcijskega (ORP) potenciala. Meritve smo opravili v treh ponovitvah, rezultat pa podali kot srednjo vrednost meritev. pH vrednosti smo dolocali po tocki 7.3 standarda SIST ISO 6588-1:2013 pH vodnega ekstrakta. 3 REZULTATI IN KOMENTAR Temperatura, prisotnost kisika in hranil v mediju predstavljajo ugodne razmere za razvoj PA. Pogoji v bioreaktorju so podob­ni pogojem v papirnicah (pH, prisotnost kisika, ugodna temperatura), izoliran sis-tem bioreaktorja pa omogoca spremljanje razvoja številcnosti populacije mikroorga­nizma in spremljanje osnovnih kemijskih parametrov ob spreminjanju le enega dejavnika – dodatka biocida. Dodatek biocidnega sredstva PS15 v BB pomeni spreminjajoci dejavnik, ki vpliva na razvoj populacije. Ta bi se sicer raz­vijala podobno kot v BS, kjer biocid ni dodan. To nam je omogocilo spremlja­nje odziva populacije mikroorganizma v razlicnih fazah razvoja in vpliva dodatka PS15 na kemijske parametre. Razvoj populacije mikroorganizma smo spremljali z uporabo števne metode na gojišcu (Slika 1). Povecevanje biomase je bilo vidno kot sprememba motnosti go­jišca že med eksperimentom, ob koncu pa kot posedena biomasa (Slika 2). Slika 1: P. aeruginosa na gojišcu SCA, 10.000.000x redcitev ICP 21 (BB, 144 h po inokulaciji) in ICP-22 100.000.000x redcitev (BS, 144 h po inokulaciji) Figure 1: P. aeruginosa on the SCA farm, 10,000,000 x dilution of ICP 21 (BB, 144 h after inoculation) and ICP-22 100,000,000 x dilution (BS, 144 h after inoculation) Slika 2: BB (levo), posedena biomasa v BB ob koncu eksperimenta (desno) Figure 2: BB (left), settled biomass in BB at the end of the experiment (right) Filtriranje zraka skozi laboratorijski filter z velikostjo por 0,22 µm, namenjeno sterilni filtraciji tekocin, ni preprecilo pre­hoda organizmov iz okolice v bioreaktor. Prisotnost neželenih organizmov smo prepoznali kot pojav netipicnih kolonij na gojišcu. Prisotna je bila v obeh bio-reaktorjih. Rezultati so zbrani v Pregle­dnici 1. | november 2018 | 20 | XLVI Preglednica 1: Vzorci neklejenega in razlicno površinsko klejenega celuloznega (C) in bombažno-celuloznega Oksidacijsko-redukcijske reakcije opišejo dejavnikov tudi v papirni industriji?. 7. kon- (BC) papirja gres Slovenskega mikrobiološkega društ­ prenos elektronov med atomi, moleku- Table 1: Unsized and surface sized samples of cellulose (C) and cotton-cellulose (BC) paper va, str. 130, V: VODOVNIK, M., KUŠAR, D., lami in ioni, medtem ko oksidoredukcij- Cas (h) Koncentracija biocida v mediju Bioreaktor pH (/) T (°C) O2 (mg/L) redox (mV) Pseudomonas aeruginosa (CFU/ml) 0 0 PPM 6,9 33,8 6,3 287,3 8,7 x 106 0 PPM 6,9 33,7 6,3 292,7 1,1 x 107 24 2,5 PPM 8,1 33,2 6,4 197,0 9,7 x 108 0 PPM 8,1 33,6 6,4 203,0 1,6 x 109 48 5,0 PPM 8,1 33,5 6,0 170,7 1,5 x 1010 0 PPM 8,1 33,5 6,0 220,0 2,0 x 1010 72 10,0 PPM 8,1 33,5 5,8 192,3 9,2 x 109 0 PPM 8,2 33,4 6,0 225,7 2,2 x 1011 144 10,0 PPM 8,3 33,4 5,7 138,3 1,2 x 109 0 PPM 8,5 32,9 5,6 162,3 1,4 x 1011 168 25,0 PPM 8,4 32,9 4,7 115,7 4,2 x 106 0 PPM 8,4 32,8 4,5 129,0 3,1 x 1010 192 10,0 PPM 8,5 33,9 4,3 128,7 1,1 x 106 0 PPM 8,3 33,7 4,3 121,3 1,5 x 1011 216 10,0 PPM 8,4 33,8 4,3 120,0 6,7 x 107 0 PPM 8,3 33,6 4,2 122,7 1,6 x 1011 240 10,0 PPM 8,5 33,3 3,7 97,0 1,6 x 108 0 PPM 8,5 32,2 2,7 106,0 3,0 x 1010 MARINŠEK-LOGAR, R, 20.–22. Bled, Slovenija. ski potencial (ORP) opiše razpoložljivost Ljubljana september 2017 prostih elektronov in oksidacijsko ali [10] KALARI, M., NUUTINEN J., SALKINOJA redukcijsko tendenco medija. Meritve – SALONEN, M.S. Mechanisms of biofilm for- ORP se zato uporabljajo pri ugotavljanju mation in paper machine by Bacillus species: dezinfekcijskih ucinkov, nitrifikacijskega the role of Deinococcus geothermalis. Journal of Industrial Microbiology and Biotehnology, 2001, vol 27, str. 343–351 procesa, korozije, pogojev za precipi­ tacijo železa in mangana [19]. Zaradi zadnjega smo meritve ORP vkljucili tudi [11] BALDRY, M. G. C.: The bactericidal, fungi­ cidal and sporicidal properties …; J. of Applied Bact., 1983, 54, 417–23. v našo raziskavo. ORP upada podob- no kot kisik v obeh bioreaktorjih od zacetka eksperimenta (Slika 5). Ves cas [12] IVANUŠ, A., GRCAR, I.: Microbiology in Papermaking – Green Biocide Application; Ma- poteka eksperimenta je ORP pozitiven, drid, 25-26 Oct. 2000; (COST E-17) kar nakazuje na oksidacijske razmere. Nižanje potenciala v obeh bioreaktor- [13] FRASER J. A. L.: Peroxygens in environ- jih pa lahko išcemo v porabi kisika kot mental protection; Efluent and Water Treat­ ment J., 1986. koncnega akceptorja elektronov s strani PA, s tem pa nižanje koncentracije ki- [14] VIJAYALAKSHMI, V., SENTHILKUMAR, P., sika kot oksidanta v mediju. Najvecje MOPHIN-KANI, K., SIVAMANI, S., SIVARA­ JASEKAR, N., VASANTHARAj, S. Bio-degrada­tion of Bisphenol A by Pseudomonas aerugi­ razlike v ORP smo opazili med BS in BB v casovni tocki 48 h. Zanimivo je tudi to, nosaPAb1 isolated from effluent of thermal da je ORP v BB ostajal nižji od ORP v BS, paper industry: Kinetic modeling and process ceprav smo v BB dodajali oksidirajoco optimization. Journal of Radiation Research komponento, ki bi morala zviševati ORP and Applied Sciences, 2018, vol. 11, št. 1, str. 56–65 potencial. Vzroka za to nam ni uspelo ugotoviti. [15] HENDRY, G.S., JANHURST, S., HORSNELL, G. Some effects of pulp and paper waste- t.i. stacionarno fazo, v kateri se število ZAHVALA water on microbiological water quality of a organizmov bistveno ne spreminja vec * dodana založna raztopina biocida PS15 (koncentracija 2500 ppm) ACKNOWLEDGEMENTS river. Water Research, 1982, vol. 16, št. 7, str. [20]. Dodatek biocida do koncne kon- * added stock solution of the PS15 biocide (concentration of 2,500 ppm) 1291–1295 centracije 10 ppm povzroci zmanjšanje Raziskava je bila financirana s strani števila PA v primerjavi z BS za vec kot VAVCERJA POLY4EMI »Biodegradable [16] KRAMER, J.F. Peracetic Acid: A New Bio-cide For Industrial Water Applications, 1997, 1 logaritemsko skalo. To pomeni, da je microcapsules for disinfection of paper NACE International, Conference Paper Koncentracija kisika je v casu ekspe-Vrednosti merjenja pH kažejo na premik bilo organizmov v BB za vec kot 95 % machine wet end«. rimenta upadala v obeh bioreaktorjih nevtralne pH vrednosti gojišca na zacet­ [17] HOLT G., J., KRIEG R., N., SNEATH A. H., manj kot v BS. Naslednji dodatek PS15 The research was funded by the Poly- (Slika 3). Zacetna koncentracija kisika je ku eksperimenta (pH okoli 7) do bazic­P., STALEY T., J., WILLIAMS T., S., Bergey's še dodatno zmanjša populacijo PA, tako Manual of Determinative Bacteriology, 9th edi­ 4EmI voucher “Biodegradable micro-bila v obeh bioreaktorjih nekoliko nad ne pH vrednosti (konec eksperimenta). da je bil upad števila organizmov od tion, str. 94,151, 168, 428 capsules for disinfection of paper ma­6 mg O2/l, ob koncu eksperimenta pa V zacetnih casovnih intervalih ekspe­predhodne tocke v B za 90 %. V pri- Bchine wet end.” je v BS upadla na približno 2,5 mg O2/l, rimenta opazimo, da je pH vrednost v [18] BOH PODGORNIK, B., ŠUMIGA, B., GOL- merjavi z BS pa je populacija PA znašala JA, B., ŠUŠTARŠIC, M., ŠUMIGA, B., RAVNJAK, v BB pa na 3,5 mg O2/l. PA je fakulta-BB nižja od pH vrednosti v BB (Slika 4). manj kot 1 % populacije v BS. D. Synthesis, coating and evaluation of anti- tivna aerobna bakterija, ki v prisotnosti Vzrokov za to je verjetno vec. Eden je 5 REFERENCE microbial microcapsules on paper. V: URBAS, Najnižja številcnost PA je bila dolocena kisika oksidira organske snovi do CO2 in gotovo vpliv dodatka PS15, ki ima kisel R., PUŠNIK, N., Abstracts, 8th Conference on [1] ŠUŠTARŠIC, M. Papirni stroj – ekosistem v vode. Aerobni metabolizem je v primeru znacaj, prav tako pa na pH vrednost v BB po 192 h. Takrat je število PA v BS Information and Graphic Arts Technology, str. malem? Papir, 2011, št. 5, str. 26–29. ugodnih pogojev okolja pri mikroorga-vpliva upad koncentracije kisika. Zadnji pomenilo samo še 0,001 % številcnos­121-122, Ljubljana, 7.–8. junij 2018. nizmih, ki lahko izbirajo metabolizem, lahko povzroci spremembo metaboliz-ti PA v BS. Dodajanje PS15 v naslednjih [2] IVANUŠ, A. Mikrobiološka problematika v [19] VONGVICHIANKUL, C., DEEBAO, J., papirni industriji, 2- kongres slovenskih mikro­ favoriziran, saj jim omogoca sprošcanje ma PA in povzroci nastajanje nepopolno tockah je omejilo hitrost narašcanja KHONGNAKORN, W. Relationship between pH, biologov z mednarodno udeležbo, Bole-Hri­ vecjega deleža energije in posledicno oksidiranih snovi ter posledicno zakisa-številcnosti PA, ne pa tudi samega tren- Oxidation Reduction Potential (ORP) and Bio-bovšek, V., Ocepek, M., Klun, N., str. 359–362, gas Production in Mesophilic Screw Anaerobic hitrejše razmnoževanje. S Slike 3 lahko nje medija. Po 168 h inkubaciji opazimo da narašcanja populacije. Populacija se Številcnost PA med eksperimentom se Portorož, september 1998 Digester, PoglEnergy Procedia, 2017, vol 138, razberemo, da je kolicina raztopljene-spremembo trenda; pH v B upade bolj je povecala za skoraj dva logaritemska Sspreminja. V zacetnih fazah opazimo str. 877–882 [3] ŠUŠTARŠIC, M.. Mikrobiološke lastnos­ ga kisika v B upadala hitreje, kar lahko kot v B. Razlago za to lahko išcemo v faktorja v 48 h, vendar je bila hitrost SBizjemno skokovito razmnoževanje mi- ti toaletnih papirjev. Papir, 2015, št. 14, str. [20] MAIER, R., M. Poglavje 3: Bacterial pripišemo višji koncentraciji bakterij. znatnem povišanju števila organizmov narašcanja v primerjavi z zacetnimi toc­ kroorganizma, ki smo ga prenesli s stan­ 32–35. Growth. V Environmental Microbiology, M. Koncentracija bakterij v BS je bila od 48 h PA v BS, hitrejšem upadu kisika in spre-kami hitrosti narašcanja v BS bistveno dardnega gojišca (Slika 6). MAIER R. M., PEPPER CHARLES,L. I., GERBA, P., [4] IVANUŠ, A. Mikrobiološka kakovost papirja, Elsevier Inc., London, 2009, str. 37–53 dalje višja kakor v BB. Najvišjo razliko v membi metabolizma. Takšen trend osta-pocasnejša. Tam je bila hitrost skoraj kartona in lepenke. Papir, 1997, št. 3–4, str. številu smo opazili ravno v zadnji tocki ne opazen do konca eksperimenta. Tako v BS kot Bb vidimo, da je organi-2 logaritemska faktorja v 24 h. 42-44 na koncu eksperimenta zem do tocke 48 h (BB) oz. 72 h (BS) v fazi eksponentne rasti oz. v t. i. log fazi. [5] IVANUŠ, A. Reševanje mikrobioloških težav 4 ZAKLJUCEK na papirnih strojih. Papir, 2005, št. 2, str. Lag faze, to je faza, v kateri se organi- 1Inštitut za celulozo in papir, 29–31 zem prilagaja novim pogojem, pa nismo Rezultati so pokazali, da Persan S15 opazili [20]. Odsotnost lag faze lahko iš-ucinkovito deluje na zmanjšanje šte- [6] ODLOCBA KOMISIJE z dne 9. julija 2009 o 2Belinka Perkemija, d. o. o. dolocitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka cemo v gojitvenih pogojih, saj smo pre-vilcnosti bakterije P. aeruginosa. Odziv za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske nesli organizem iz gojišca z zelo podob-populacije na dodano biocidno kom­ namene uporabe. Dostopno na spletu: http:// no kemicno sestavo, zato organizem ne ponento je odvisen od pogojev, v ka- www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20 znaki/Ecolabel/2009_568_ES.pdf potrebuje posebnega prilagajanja oz. je terih se nahaja populacija organizma zadnje mocno skrajšano. Po dodatku bi-in lokalno lahko povzroci zmanjšanje [7] ROSSMORE, H.W. Handbook of biocide and ocida v nizki koncentraciji 2,5 ppm oz. številcnosti P. aeruginose že v koncen- preservative use. Peta izdaja. Houten: Springer -science Busines media, B.V., 1995, 83–85. str. 5 ppm smo opazili, da se je populaci-tracijah do 10 ppm. Dodatek biocidne­ ja sicer zmanjšala, vendar se je ekspo-ga sredstva nima bistvenega vpliva na [8] RONING, C. Europe-wide analysis of paper mill microbial problems. Master of science, nentna faza, v kateri se je organizem spremembo koncentracije kisika v siste­ 2001, str. 34 nahajal, nadaljevala. 72 h po inokulaciji mu, pH vrednosti ali bistvenejših spre­ smo opazili, da je število organizmov memb na ORP potencial ali pa so zadnje [9] ŠUŠTARŠIC, M., PETKOVŠEK, M.. Kavitaci- v bioreaktorju slepa doseglo plato oz. majhne in lokalno omejene. ja – tehnologija oblvadovanja[!] mikrobioloških | november 2018 | 20 | XLVI | november 2018 | 20 | XLVISlika 4: pH vrednost v odvisnosti od casa inkubacije in dodanega biocida Figure 4: pH value depending on incubation time and added biocidetime POTENCIAL PAPIRNIŠKEGA MULJA V PROCESU PROIZVODNJE ENCIMOV POTENTIAL OF PAPER MILL SLUDGE IN THE PROCESS OF ENZYME PRODUCTION Mija SEŽUN1, Matej SKOCAJ2, Andrej GREGORI3, Maja GRUNDNER2, Kristina SEPCIC2 IZVLECEK V naši študiji smo raziskovali rast glive Pleurotus ostreatus na papirniškem mulju. Natancneje smo raziskali primernost substrata DS (deinking proces) in PS mulja (kemicno mehansko cišcenje) v procesu proizvodnje encimov s pomocjo glive P. ostreatus. Encimi, ki se proizvedejo tekom kultivacije glive igrajo pomembno vlogo za industrijo celuloze in papirja. Po kultivaciji smo ekstrahirali ekstracelularne proteine in dolocili specificne aktivnosti štirih encimov: aktivnosti celulaze, ksilanaze, lipaze in peroksidaze. Poleg tega so bili doloceni ucinki pH vrednosti ekstrakcijskega pufra na encimske aktivnosti. Preverili smo tudi kakšen ucinek na rast glive in proizvodnjo encimov ima inkubacijski cas. Rezultati kažejo, da lahko P. ostreatus raste na trdnih odpadkih iz papirniške industrije, kar pripomore k zmanjšanju kolicine odpadkov in zmanjšanju ekološkega vpliva. Poleg tega so trdni odpadki papirniške industrije dober substrat za proizvodnjo komercialno zanimivih encimov. Kljucne besede: celulaza, encim, lipaza, papir, papirniški mulj, peroksidaza, Pleurotus ostreatus, ksilanaza. ABSTRACT We studied the growth of Pleurotus ostreatus on pulp and paper industr y wastes. Specifically, we investigated whether solid-state fermentation and growth substrates (de-inking paper mill sludge, primar y sludge) are appropriate for the production of enzymes by P. ostreatus relevant to the pulp and paper industr y. Following fermentation, the extracellular protein was extracted and the specific activities of four enzymes were determined: the cellulase, xylanase, lipase, and peroxidase activities. Furthermore, the effects of extraction buffer pH on these enzyme activities were determined, along with the effects of incubation time. These data show that P. ostreatus can grow on pulp and paper industr y solid wastes, which helps to minimize the waste volume and to decrease the ecological impact. Additionally, these pulp and paper industr y solid wastes are good substrates for the production of commercially interesting enzymes. Keywords: cellulase, enzyme, lipase, paper, paper mill sludge, peroxidase, Pleurotus ostreatus, xylanase. 1 UVOD Papirniški mulj je najvecji stranski pro-izvod v papirniški industriji in predsta­vlja velik problem kar zadeva odstra­njevanja [1,2].Poznamo številne nacine odstranjevanja papir niškega mulja, med najpogostejše prištevamo pokrivanje razlicnih površin in sežig [3]. Med alter-nativne metode pa vkljucujemo prede­lavo v hidravlicno bariero za prikrivanje odlagališc [4] v postopku odstranjeva­nja metalnih ionov [5], kot absorbent za cišcenje vodne površine [3], ter kot gradbeni materiali [6]. Kljub številnim alternativnim rešitvam papirniški mulj še vedno predstavlja velik izziv, zaradi nje­govih ugodnih karakteristik. Papirniški mulj je sestavljeni iz celuloznih vlaken in anorganskih polnil (kalcijev karbonat in kaolinit), ter iz številnih raztopljenih kemikalij v vodi [3]. Poleg tega papirniš­ki mulj vsebuje težke kovine, klorirane organske spojine (dioksini in poliklori­rani bifenili) ter številna druga onesna­žila [7, 8]. Za glive je znacilno, da lahko razgradijo številne lignocelulozne mate-riale, vkljucno z odpadki, ki nastajajo v kmetijski, gozdarski in živilski industriji [9, 10]. Glive imajo velik biotehnološki potencial, saj so zelo enostavne za upo­rabo, obenem pa imajo veliko ekonom­sko, ekološko in medicinsko vrednost [11–13]. Lignocelulozni odpadki pred- | november 2018 | 20 | XLVI stavljajo obetavne substrate za gojenje gliv in nadaljnjo proizvodnjo hidrolit­skih in oksidativnih encimskih meša­nic glivnega izvora. Med temi encimi, ki se navadno uporabljajo pri izdelavi papirja, so najpomembnejši: (i) hidroli­ticni encimi celulaza in ksilanaza, lipaze in mangan peroksidaze [9, 14]. V naši študiji smo se osredotocili na proizvo­dnjo hidrolitskih in oksidativnih encimov s pomocjo bukovega ostrigarja (Pleu­rotus ostreatus ), kjer smo uporabili kot substrat dva razlicna papirniška mulja. 2 MATERIAL IN METODE Papirniška mulja DS (deinking proces) in PS (kemicno mehansko cišcenje) sta bila pridobljena iz slovenske papirnice in sta bila uporabljena kot substrat za kultiva­cijo gliv. Sev bukovega ostrigarja (PLAB P. ostreatus) je bil pridobljen iz zbirke glivnih kulture MycoMedica d.o.o. v Podkornu (Slovenija). V procesu kultivacije gliv smo uporabili 300 g substrata. Kozarce z vsebino smo inokulirali z glivo bukov ostrigar in jih inkubirali pri 23°C ± 0,5°C . Vzorcenje je potekalo v razlicnih casovnih obdob­jih in sicer: 34., 40., 48., 53. in 61.dan. Za razlicna casovna obdobja smo se odlocili z namenom, da preverimo kako se obnaša gliva in kakšne so aktivno­sti posameznih encimov skozi casovna obdobja. Dolocanje suhe snovi substrata je bil v skladu s standardom SIST EN 14346: 2007 in celotni organski ogljik (TOC) v skladu s standardom SIST EN 13137: 2002. Vsebnost težkih kovin smo do-locili po naslednjih standardih: Cu, DIN 38406-E7-2: 1991; Zn, SIST ISO 8288: 1996; Ni, DIN 38406-E11-2: 1991; Cd, SIST EN ISO 5961: 1996; Hg, SIST ISO 5666: 2000; Cr, SIST ISO 9174: 1999; Pb, DIN 38406-E6-2: 1998. Vsebnost celuloze smo dolocili po Kürschner et al. [15], vsebnost hemiceluloz po Wise in Karl [16] in vsebnost lignina po Fuku­shima et al. [17]. Encime in druge topne ekstracelular­ne proteine smo ekstrahirali z dodat­kom 2 ml ustrezne puferske raztopine na 1 g substrata, 2 uri pri 4°C (stresa­nje). Ucinek pH ekstrakcijskega pufra na encimske aktivnosti smo testirali z devetimi razlicnimi pufri z narašcajo-cimi vrednostmi pH na osnovi 50 mM MES (pH 4,0–6,0) in 50 mM TRIS (pH 6,5–8,0). Po ekstrakciji smo vzorce centrifugirali pri 13.200 × g 10 minut pri 4°C. Ugo-tovljene supernatante smo analizirali za encimske aktivnosti in skupni ekstrace­lularni protein. Koncentracije beljako­vin smo dolocili z uporabo komponent BCA Protein Assay (Pierce, Rockford, IL, ZDA). Preglednica 1: Delež težkih kovin v substratu (mg/kg ) suhe snovi Table 1: Proportion of heavy metals in the substrate (mg/kg ) dry matter Tabela 2: Delež celuloze, lignina in hemiceluloze v substratu (%) Table 2: Proportion of cellulose, lignin and hemicellulose in the substrate (%) 3 REZULTATI Z RAZPRAVO Cilj te študije je bil oceniti DS in PS kot potencialne substrate za proizvodnjo encimov P. ostreatus v kultivacije buko­vega ostrigarja v razlicnih inkubacijskih obdobjih. Vsebnost TOC za DS in PS je bila 21,0 % oziroma 28,5 %. Vsebnost težkih kovin in vsebnost celuloze, ligni­na in hemiceluloze sta podani v Tabelah 1 in 2. Ker so vsebnosti celuloze, lignina in hemiceluloz v DS in PS primerljive; višja vsebnost TOC za PS bo spodbudila bolj­šo rast micelija v primerjavi s DS. Ne-katere težke kovine inhibirajo rast gliv, vendar inhibicije zaradi težkih kovin nismo zaznali. Aktivnosti celulaze in ksilanazo, so bile pri DS višje kot pri PS. Pri DS je bila celulazna aktivnost najvišja po 53 in 61 dneh inkubacije, medtem ko je aktiv­nost ksilanaze najvišjo aktivnost dosegla na 34. in 61. dan inkubacije. Aktivnosti teh encimov niso posebej vplivale na pH ekstrakcijskega pufra (slika 1), dokazali smo širok razpon odpornosti na pH, kot so porocali že Liguori et al. [18]. Aktivnosti lipaze, so bile primerljive za DS in PS in so bile najvišje pri pH 8, kar je skladno z literaturo [19]. Pri PS se je aktivnost lipaze zmanjšala s casom inkubacije. Ta trend ni bil viden pri DS, saj so aktivnosti, specificne za lipaze, mocno nihale (slika 3). Najvišje aktiv­nosti peroksidaze dolocimo na 34. in 40. dan inkubacije. Najvišje aktivnosti peroksidaze pri DS in PS smo beležili pri kislem pH (slika 3). Proizvodnja oksidacijskih encimov, ki omogocajo rast gliv bele trohnobe na razlicnih lignoceluloznih substratih je mocno odvisna od sestave rastnega me-dija, pH in temperature, pa tudi od faze rasti glive in njegove celice [20]. 4 SKLEPI Podatki naše študije kažejo, da so lignocelulozni odpadki (mulji) iz papir­ne industrije (DS in PS), dober substrat za rast glive (P. ostreatus). Produkcija posameznih encimov je tekom inkubaci­je razlicna in nelinearna. Takšni rezul­tati predstavljajo izziv pri optimizaciji maksimalnega izplena encimov tekom kultivacije gliv. Izboljšanje produkcije encimov bi lahko povecali tudi z vpe­ljavo co-substratov, ki imajo podob­ne karakteristike kot papirniški mulji. Takšen nacin reševanja problematike prekomernih kolicin odpadkov in prido­bivanja produktov z dodano vrednostjo (encimov) iz odpadnih materialov je iz vidika okoljske in stroškovne sprejemlji­vosti izjemno atraktiven tudi v procesu krožnega gospodarstva. | november 2018 | 20 | XLVI 5 LITERATURA [1] BATTAGLIA, A., N. CALACE, E. NARDI., B.M. Paper mill sludge-soil mixture: Kinetic and ther­modynamic tests of cadmium and pollutants in pulp and paper mill sludge suggest that lead sorption capability, Microchem. J., 2003, 75, str. 97-102. [2] GENG, X., DENG, J., ZHANG, S.Y. Effects of hot-pressing parameters and wax content on the properties of fibreboard made from paper mill sludge, Wood Fiber Sci., 2007, 38, str. 736–741. [3] LIKON M., CERNEC F., SVEGL F., SAARELA J., ZIMMIE T. F. Papermill industrial waste as a sustainable source for high efficiency absor­bent production, Waste Management, 2011, 31, 6, str. 1350-1356. [4] KORTNIK J., CERNEC F., HRAST K. Paper sludge layer as low permeability barrier on waste landfill, Soil & Sediment Contamination, 2008,17, 4, str. 381-392 [5] CALACE N., NARDI E., PETRONIO B., PI­ETROLETTI M., TOSTI G. Metal ion removal from water by sorption on paper mill sludge, Chemosphere, 2003, 51, 3, str. 797-803. [6] CERNEC F., ZULE J., MOZE A., IVANUŠ A. Chemical and microbiological stability of waste sludge from paper industr y intended for brick production. Waste Management & Research, 2005, 23, 2, str. 106-112. [7] Bauchamp C. J. Examination of environ­mental quality of raw and composting de-ink­ing paper sludge, Chemosphere, 2002, 46, str. 887-895. [8] MONTE M. C., FUENTE E., BLANCO A., NE­GRO C. Waste management from pulp and pa­per production in the European Union, Waste Management, 2009, 29, 1, str. 293-308. | november 2018 | 20 | XLVI [9] DA LUZ, J.M.R., NUNES, M.D., PAES, S.A., TORRES, D.P., SILVA, M. DE C.S. DA, KASUYA, M.C.M. Lignocellulolytic enzyme production of Pleurotus ostreatus growth in agroindus-trial wastes, Braz. J. Microbiol., 2012, 43, str. 1508-1515. [10] SANCHEZ, C. (2010) Cultivation of Pleu­rotus ostreatus and other edible mushrooms. Appl. Microbiol. Biotechnol., 2010, 81, str. 1321-1337. [11] DE AZVEDO, J.L.D., ESPOSITO, E. Fungos: uma introduçăo ŕ biologia, bioquímica e bio-tecnologia. EDUCS, 2005, Cincias Biol-gicas e Naturais edition. [12] SCHMIDT, P., WECHSLER, F.S., DO NASCI­MENTO, J.S., JUNIOR, V., DE, F.M. Pretreatment effects on fiber degradation of brachiaria hay by Pleurotus ostreatus fungus. Rev. Bras. Zoo-tec., 2003, 32, str. 1866-1871. [13] ZHANG, C.K., GONG, F., LI, D.S. A note on the utilisation of spent mushroom composts in animal feeds. Biores. Tech., 1995, 52, str. 89-91. [14] RODRIGUES-COUTO, S. Industrial and environmental applications of white-rot fungi, Mycrosphere, 2017, 8, str. 456-466. [15] KÜRSCHNER, K., HOFFER, A., JEN­KINS, S.H., VIEWEG, W., SCHWARZKOPF, O., SCHRAMEK, W., SCHUBERT, C., VELTEN, H., HESS, K., TROGUS, C., ET AL. Cellulose und Cellulosederivate. Z. Für Anal. Chem., 1933, 92, str. 145-154. [16] WISE E.L., KARL, H.L., Cellulose and Hemi-celluloses in Pulp and Paper Science and Tech­nology, 1. izdaja, New York, Pulp.Eds. Earl. C.L. McGraw Hill-Book Co, str. 55-73. [17] FUKUSHIMA, R.S., KERLEY, M.S., RAMOS, M.H., PORTER, J.H., KALLENBACH, R.L. Com­parison of acetyl bromide lignin with acid de­tergent lignin and Klason lignin and correlation with in-vitro forage degradability. Anim. Feed Sci. Technol., 2015, 201, str. 25-37. [18] LIGUORI, R., IONATA, E., MARCOLONGO, L., PORTO DE SOUZA VANDENBERGHE, L., LA CARA, F., FARACO, V. Optimization of Arundo donax saccharification by (hemi)cellulolytic en­zymes from Pleurotus ostreatus. BioMed Res. Int., 2015, str. 1. [19] DIAZ, R.,TÉLLEZ-TÉLLEZ, M., SANCHEZ, C., BIBBINS MARTINEZ, M.D., DIAZ-GODINEZ, G., SORIANO-SANTOS, J. (2013) Influence of initial pH of the growing medium on the activ­ity, production and genes expression profiles of laccase of Pleurotus ostreatus in submerged fermentation. Env. Biotech., 2013, 16, str. 1-13. [20] KNOP, D., YARDEN, O., HADAR, Y. The ligninolytic peroxidases in the genus Pleurotus: divergence in activities, expression, and poten­tial applications. Appl. Microbiol. Biotechnol., 2015, 99, str. 1025-1038. 1 Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva 8, 1000 Ljubljana, Slovenia 2 Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vecna pot 111, 1000 Lju­bljana, Slovenia 3 MycoMedica d.o.o., Podkoren 72, 4280 Kran­jska Gora, Slovenia POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE Infrardeca termografija v skladišcih papirja Infrared thermography in a waste paper storage yard Lantzsch, J.: Professional Papermaking 15 (2018) 1: 22 – 24 Papir je zelo enostaven material za recikli­ranje. V Evropi recikliramo že vec kot 70 % papirnih izdelkov. Porabljen papir zbi­ralci ustrezno sortirajo in stisnejo v bale, ki jih dostavijo predelovalcem. Ti bale obicajno skladišcijo na odprtih prosto­rih, kjer je požar no tveganje zelo visoko. Uporaba IR tehnologije omogoca zgodnje odkrivanje ognja. Temelji na dejstvu, da vsi predmeti emitirajo elektromagnetno valovanje, in sicer predvsem v IR obmo-cju. Natancen IR spekter je odvisen od temperature predmeta, zato omogoca vgradnja IR senzorjev detekcijo ognja v zacetni fazi, ko je temperatura še pod temperaturo vžiga. Janja Zule Radarske in radiometricne meritve Radar and radiometry measurement Lambrecht, J, Langensiepen, C.: Professional Papermaking 15 (2018) 1: 30 - 33 Nekontaktne metode merjenja z uporabo radiometricnih sen-zorjev so postale rutinske tudi v papirni industriji. Omogocajo dolocitve parametrov kakovosti na papirnem stroju ter merjenje nivojev in masnih tokov, hkrati pa ni vpliva zunanjih pogojev. Senzorji lahko zaznajo posamezne celulozne zvitke in pomagajo optimirati delovanje razpušcevalnika, s cimer se znatno pove-ca kapaciteta dela. Najnovejša generacija radarskih merilnikov za tekocine deluJe s pomocjo 80 GHz tehnologije. Tako visoke frekvence omogocajo precizno fokusiranje na merilno mesto, hkrati pa se iznicijo vse interference iz okolja. Možno je na­tancno merjenje nivojev v vlakninskih suspenzijah med procesom razpušcanja. Radiometricni senzorji predstavljajo velik potencial v nadaljnjem razvoju papirništva. Janja Zule Raziskave iz tujine Slika 1: Infrardeca panoramska slika kaže temperaturo v vsaki tocki merilnega obmocja Figure 1: The infrared panoramic image shows a temperature for every point in the monitoring area | november 2018 | 20 | XLVI