TEDNIK ^SMO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUBSTVA PTUJ, 11. septembra 1969 LETO XXII., št. 56 CENA 0,50 OIN i seje SO Ptuj ^oMBzam proizvodnje, l[redelave in trgovine Osrednja točka dnevnega sto nekdo drug diktira. Me treba malenkost dvig- cono mleku ali mesu, so •'febne dolgotrajne »cere- ^:Je« (spomnimo se kaj * je bilo treba za dvig ce- ■ '-tru mleka za pet par), drugi strani pa cena Jdbenega materiala, tck. podobno nenehno ra- ,; sedanjo odkupno c^no ■['^ več noČG rediti. Ce ho- J. ceneje jesti je treba J^f^istvo dotirati kot dru- plansko usmerjati, ( olajšave pri nakupu j.J^abi traktorjev, ki so I ff^ brc7. davkov ... Ose- ,.aohodk: kmetijskih de- ( A^. so stagnirali. drugod II S^^^""- kmctijske- efinika ic manjša od pla- I .sovske^a vajenca! Vpra- -fa^a rešimo '•no /f stojišč za knji," T' j P w^v. da po- i fn? n^'^, rešujemo z uvo- c:' Je. da samo kmo- ^ niorejo pomagati k boljšemu položaju potrošni- ka. Anton Žagar, podpredsed- nik SO, je dejal, da je osred- nje vprašanje pri reševanju kmetijstva, kako povezati proizvodnjo, predelavo in tr- govino. Proizvajalec dobi neupravičeno najmanjši kos kruha. Danilo Masten je med dru- gim predlagal, da se ustanovi svet za terciarno dejavnost. »Sušmarstvu« je treba na- praviti konec. Preprečiti je treba, da gredo zaslužki mi- mo davkarije Ln družbene blagajne. Ne moremo se spri- jazniti z dejstvom, da so ce- ste na našem območju črta- ne iz programa. Ce ne bomo imeli cest, zaman govorimo o razvoju kmetijstva, go- spodarstva nasploh, turizma, gostinstva... Za tem, ko so izvolili J. Stropnika in S. Žitnika v izdajateljski svet časopisne- ga zavoda Tednik, je o delu zavoda spreg.oyoril.. Vlado Ožbolt, dosedanji član izda- jateljskega sveta, predsednik OK SZDL Ormož in zvezni poslanec. Med drugim je de- jal, da v Ormožu ni vpraša- nja o obstoju Tednika, ker je koristen in potreben. Na seji so sprejeli tudi več odlokov: o dopolnitvah sta- tuta občine Ptuj, o plaketi občine Ptuj, ki naj postane stalno častno priznanje ob- čine Ptuj za delo in posebne zasluge na gospodarskem ali družbenem področju v obči- ni ali v širši družbenopoli- tični skupnosti. Kljub pripombam, da je lov draga rekreacija, so sprejeli odlok, po katerem bo tarifa za orožne liste 100 dinarjev. Potrdili so investicijski in finančni program novograd- nje osnovne šole v Podleh- niku. Milico Lugarič so ponovno imenovali za ravnateljico otroškega vrtca v Ptuju. ZR Jugoslovansko - sovjetski odnosi Postala je že tradicija, da rešujejo probleme v odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v stikih in razgovorih, ki so bili vedno koristni in ki so širili stopnjo medse- bojnega razumevanja in upoštevanja. Gledan s tega vidika, iahko sprejmemo obisk Andreja Gromika v Jugoslaviji kot nadaljevanje teh navad, da bi vložili na- daljnje napore za razširitev sodelovanja na vseh področ- jih jugoslovansko-sovjetskih odnosov. Gost iz Moskve je podčr- tal, da ni nobena tajnost, da se odnosi med obema deže- lama ne razvijajo enako- merno in ne vedno tako, ka- kor bi želeli. Gotovo so gle- dišča podobna na razne pro- bleme, kakor je podčrtal Gromiko, nedvomno so po- dobnosti v stališčih, na tudi popolna neskladja. Toda go- tovo je, da imata državi mnogo več skupnega, to pa je temelj, na katerem lahko počiva sodelovanje v bodoč- nosti. To je možno edino na enakopraven način ob pol- nem upoštevanju neodvisno- sti in suverenosti. Jugoslavi- ja je bila vedno zvesta nače- lom, ki jih je sprejela v mednarodnih dokumentih z vsemi partnerji v svetu. Razlik ni bilo: prva stvar v njeni politični akciji v med- narodnem življenju bodo ve- dno načela medsebojnega spoštovanja in enakopravno- sti. S tem v zvezi so Jugo- slovani podčrtali vrednost beograjske in moskovske de- klaracije kot dveh pomemb- nih dokumentov za učvrsti- tev in razširitev sodelovanja med obema socialističnima deželama. Ob upoštevanju dejstva, da je Jugoslavija evropska dežela kakor tudi dejstva, da se razteza teritorij SZ na dveh kontinentih, je razum- ljivo, da se je razprava do- taknila posebno razmer v Evropi, posebno varnosti v tem delu sveta. Razmere v Evropi so po- membne za razmere v svetu. Vprašanje miru in medna- rodnega sodelovanja je ozko povezano in vsaka motnja v tem pogledu izziva strah, da bo svet izgubil mir ali da se bo poslabšalo mednarodna sodelovanje. S tem v zvezi sta ministra Gromiko in,Te- j pavac pokazala določeno i stopnjo interesa za izmenja- ' vo stališč tudi o drugih vprašanjih mednarodnega življenja. MG Zasebno kmetijstvo -enakovredna dejavnost Katerim proble- mom prednost pri reševanju? Razvoj blagovne proizvodnje na vseh področjih našega gos- podarstva vodi tudi v kmetij- stvu k podružbljanju in to prek različnih oblik združeva- nja in povezovanja z družbe- nim gospodarstvom. Siroma- štvo asociacij v našem kmetij- stvu .je v glavnem rezultat ša- blonskega in dogmatskega tol- mačenja združevanja in za- drug. Vključevanje zasebnih pro- izvajalcev v naš samoupravni sistem sc danes postavlja veli- ko širše, kot pred nekaj leti. Zasebni proizvajalec je v v.scVi naših programskih dokumen- tih enak drugim delovnim lju- dem z vsemi pravicami in ob- veznostmi. Postavljene so o- mejilve, i;i ne dovoljujejo iz- koriščanja in razvijanja kapi- talističnih odnosov na vasi. Mlada generacija — mladi ko- operanti se niti po težnjah ni- ti po svoii osebnosti in zavesti nc razlikujejo od delavcev v drugih panosah gospodarstva. Izhajajoč iz toga. bi morale kmetijske in druge delovne or- ganizacije bolj odločno spre- minjati vsebino in oblike pro- izvodnega sodelovanja na dol- goročnih osnovah in na podla- gi obojestranskih ekonomskih interesov. Proizvodni odnosi morajo biti jasni pri ustvarja- nju in delitvi dohodka. Le ta- ke konkretne oblike lahko pri- spevajo k modernizaciji kme- tijstva, predelave in trgovine. Te dejavnosti so danes še vse premalo povezane in gledajo le na svoj zaslužek. Treba bo bolj dosledno spoštovati družbono- -ckonomski in samoupravni odnos, v katerem se naj dru- žbena in osebna sredstva upo- rabljajo tako. da bodo najbolj donosna za vso družbo in za poslovne ?odelavce. Proizvodni sodelavci morajo sprejemali pri pi-oizvodnji skupno odgo- vornost in tvesanje in si mo- rajo tudi skupno deliti doho- de]^ na vloženo delo, sredstva in zemljo. Ustvariti je ti-eba take po.*ojc. da bo lahko tudi zasebni proizvajalec spremljal ustvarjanje in gibanje dohod- ka. Bistvene važna pri vsem tem je tudi sprememba tržne ne- načrtnosti, ki mnogokrat po- vzroča neenakopravnost in iz- koriščanje. Politična rehabilitacija za- družništva in odnosov v njem je predpogoj za dosego želje- nih ciljev in napredka na tem področju. Upreti se je treba pojavom špekulacije in ne- upravičenega ustvarjanja do- hodka. Krepiti je treba dru- žbeno .solidarnost in se boriti za doseganje družbenega stan- darda: izenačitev možnosti za šolanje, zdravstveno in social- no zaščito, kulturne in druge potrebe ljudi na vasi Davčna in carinska politika naj usmer- jata zasebne proizvajalce k in- tenzivnemu gospodarjenju, o- premljanju gospodarstev s so- dobnimi stroji za delo in v uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo. Prcmnogokrat ugotavljamo, da tega še nismo dosegli in da je prav to cok- Ija za nad.aljnji razvoj. Ob vsem tem pa ne bi smoli pozabiti tudi na strokovni ka- der, ki naj dela v neposred- nem stiku T ljudmi na podeže- lju. Ozka strokovnost io v tem poslcdu premalo Potrebne so tudi ,5ii-.š* družbeno-politično kvalifikacij«', ki jih ie treba vnašati med ljudi. Ostaja š^ cel kompleks dru- Rih momentov V.sch hkrati ni mosoče reševati Vendar pa ie treba pristopiti najprej k tis- tim katerih rešitev bo povzro- čila tudi lažje reševanje pre- ostalih problemov. J. S. VREME za čas do nedelje, 21. sep- tembra 1909. Mlaj bo danes, v četrtek, 11. septembra ob 20.58. Na- poved: nad Evropo se zadr- žuje še precej lepo vreme. Nevihtna fronta, ki potuje nad južno Francijo bo za- jela Slovenijo in severni de" Hrvatske verjetno do petka, 12, septembra. Na večje poslabšanje vre- mena je računati okrcH? 15. septembra Dnevne tempera- ture bodo mod 15. in 20 sto- pinj Celzija. STRAN 2 TEDNIK - ČETRTEK, 11. SEPTEMBR^ SZEIL danes (Nadaljevanje) V volilnem sistemu dobiva Socialistična zveza čisto nov položaj. Ljudje, združeni V Socialistični zvezi, postaja- jo poglavitni nosilci politič- nih priprav na volitve in tu- di temeljni nosilci kandida- cijskega postopka. V Sociali- stični zvezi na temelju nje- nega dolgoročnega programa oblikujejo programska izho- dišča za kandidiranje odbor- nikov in poslancev. Ta izho- dišča morajo biti čim bolj določna da bi pritegnila lju- di k izpopolnjevanju skup- nih nalog in da bi obenem jasno povedala, kaj Sociali- stična zveza kot skupnost občanov in delovnih ljudi in nosilka celotne politične ak- cije pričakuje od odbornikov in poslancev v prihodnjem obdobju. Ob tem, ko postaja kadrov- ska politika demokratična samoupravna družbena de- javnost, ko se Socialistična zveza zavzema za tiste ljudi, ki se v družbi uveljavljajo s kvaliteto svojega dela, z znanjem, s poštenjem, s sve- žino svojih misli, s prodorno ustvarjalnostjo in sposobno- stjo pri opravljanju druž- benopolitičnega dela ter so pripravljeni prevzeti odgo- vornost v predstavniških te- lesih in tudi delovati v So- cialistični zvezi, bo jasno po- stavljen in začrtan program vsekakor prispeval k odgo- vornosti poslancev in odbor- nikov volilnemu telesu in So- cialistiČTii zvezi. Socialistična zveza mora zagotoviti vsem kandidatom, izbranim na kandidacijskih konferencah ali na zborih volivcev, enake možnosti, da se javno uveljavijo in pove- do svoja stališča. S tem, ko je postala Soci- alistična zveza predlagatelj kandidatne liste, je prevze- la odgovorno nalogo glede sestave predstavniških teles. Zato je nujno, da so poslan- ci in odborniki odgovorni ne le občanom nasploh, tem- več predvsem delovnim lju- dem, ki se združujejo v So- cialistični zvezi. Njihova de- javnost bo najbolj učinkovi- ta, če bodo klubi poslancev ali odborniki delovali kot stalna oblika delovanja So- cialistične zveze. Tako se bo- do poslanci in odborniki bolj kot doslej vključevali v po- litično delo Socialistične 2:veze in v delo svojega vo- lilnega telesa. Socialistična zveza mora zagotoviti, da bo- do imeli poslanci in odborniki stalne stike s svojimi voliv- ci in da bodo imeli na raz- polago potrebno dokumenta- cijo, da bodo dobro obvešče- ni o vsem, kar potrebujejo za uspešno opravljanje svo- je dolžnosti. Odborniki in poslanci se v kandidacijskem postopku politično zavežejo, da bodo uresničevali temeljna pro- gramska izhodišča, ki so jih ob kandidiranju postavili volivci, združeni v Sociali- stični zvezi. Ce odborniki in poslanci ne izpolnjujejo teh obveznosti, jih lahko socia- listična zveza pokliče na od- govor; ta poteka v dialogu med poslancem odbornikom in volivcem, v kritiki njune- ga dela, v skrajnem prime- ru, če poslanec ne uresniču- je temeljnih nalog, ga pa tu- di odpokličejo, kar je stvar pobude Socialistične zveze in odločitve volilnega tele- sa. (Dalje prihodnjič) Zakaj devizni primanjkljaj Ob koncu srednjeročnega programa bi morala imeti fe- deracija okoli pol milijarde dolarjev deviznih rezerv, vsaj tak je bil plan. Toda stati- stični podatki za minulih o- sem mesecev nam povedo, da znaša tekoči zunanjetrgovin- ski primanjkljaj prav toliko, kot planirana rezerva fede- racije. Sicer pa so vsa giba- nja na zunanjetrgovinskem področju v letošnjem letu vodila k takemu rezultatu. Sele v avgustu se je velik naskok uvoza nad izvozom ustavil. Tako smo v tem me- secu zabeležili 16-od.5totni po- rast izvoza, uvoz pa je ostal na lanskoletni ravni. Za pr- vih sedem mesecev pa nam podatki povedo, da se je v na- ši državi izvoz povečal za 15,,5 odst., uvoz pa za 25,9 odst. V republiki Sloveniji je stanje nekoliko drugačno: uvozili smo za 29,5 odst., iz- vozili pa za dva odstotka manj. Kam vsa reč vodi, nam je popolnoma jasno. Vprašanje je, kdaj bo federacija začela ukrepati, ali takoj in v tisti smeri, kjer bodo pokazali ukrepi rezultate, ker poznej- ši (prepozni) ukrepi bodo vsekakor bolj boleči, lahko pa tudi škodljivi. Jasno je, da moramo ob tem vprašati, v kateri smeri bi morala federacija ukre- pati in kako obvladati polo- žaj? Preden pa lahko o tem rečemo, bi morali pou celoti poznati. In, ali gj, ne. Kljub vsej dcmob družbenega in ekonom;' odločanja vsakdo, ki i prisrčnih zvez z na-r ščenejšim krogom uslui cev Narodne banke, se zn v tem pogledu na ledu, nimivo je, spomniti sej; ko minulo razpravo v s' ni j i, s katere se lahko jV da so ti podatki zaviti v glo tudi mnogim emineni strokovnjakom s tega i ročja. Od kod teh 500 miHi: dolarjev ali točneje, odk-^ obseg uvoza, ko pa in tako hudo zapleten in drobno izdelan kodeksu nega režima? Kateri prj si in kdo je potem povj tak uvoz? Ali vprašanje ko in od kod bo krit take lik devizni primanjkljaj! to pa bi morali tisti, k; bi sugerirali neko rešitei di vedeti. Res čudno je, da osui ti podatki na tej ravni kratizacije in cospodarsj in družbenega življenja! nas zaprl za širši kroj znani samo ozkemu ki Gospodarstvenike pa b« še bolj zaradi tega, ke podatki, ki so tudi da tega ozkega kroga, n«; in večkrat dezinformaciji informacija. Zato še enkrat vprašj od kod, iz katerih postavi nanjetrgovinskega sistea deviz.nega režima izviral in naraščajoč primanjl naše devizne bilance s! no? Ker smo že enkrat 4 da ne moremo priti do nejših podatkov, ostaiie no sklepanje, po virih p so na razpolago, tudi uf nje. V pomoč nam je li informacija, ki je kolitoj liko točna in, ki govori je izdala državna stracija 27.000 (ali k* pač že), v glavnem blii številke) posebnih odi« uvozu, kar pomeni, da i »reševali« posebej skoraj podjetja, ki uvažajo. To sicer po svoje go'' »kvaliteti« veljavnega nega režima vendar za raščanje deficita ne moi kriviti zgolj tega rezini' takega. Kot rečeno, za nas bolj to, koliko blai za koliko dolarjev blagj preme itd ) je bilo uvoi ga. n,? po veljavnem ^ nem režimu, ampak z njenimi dodatnimi ukref podatek pa bi namreč povedal, kje so pravzi locirana žarišča defici* Ravno to pa je tisto je zavito v tenčico skf sti. Ostane pa dejstvo,' ko kot problem naras nelikvidnosti tudi J^f nja deficita v menjavi s no ne bomo razvozlal' dokler ne bomo mogli P' umno pokazati na nji^" rišča. G V prv£;n polletju v ptujski občini: Ugodna gospodarska ras Za letos je značilna gospo- darska konjuktura, ki se ka- že v ugodni gospodarski ra- sti, večji proizvodnji, večjem izvozu, povečani zaposleno- sti in višji produktivnosti. To je razvidno iz analize, ki jo je izdelal oddelek za analize in finance pri SO Ptuj. Celotni dohodek znaša 609.454,458 dinarjev in je v vseh dejavnostih znatno viš- ji, kot pred letom. Od po- prečja najbolj odstopa grad- beništvo. Prenos neplačane realizacije iz prejšnjega leta, večji obseg gradbenih stori- tev z razširitvijo na nekate- ra obrtniška dela (parketar- stvo, teracerstvo) in višje ce- ne so dvignile celotni doho- dek za 42 "/o nad raven lan- skega polletja. V tej dejav- nosti so se najbolj povečali tudi materialni stroški in si- cer za 52 "/o. Poprečno so ma- terialni stroški za skupno go- spodarstvo narasli za 18 "/o, bolj kot celotni dohodek. Za- radi take dinamike je porast družbenega proizvoda in do- hodka znatno nižji od pora- sta celotnega dohodka. Zaposlenost je porasla v gradbeni dejavnosti, v trgo- vini, obrti in industriji, skup- no za 290 oseb. V drugih pa- nogah se je število zaposle- nih zmanjšalo za 66 oseb. Ekonomičnost poslovanja je zadržalo na lanskoletni ravni naraščanja materialnih stroškov. Poleg višjih cen materiala in storitev so na povečanje stroškov vplivale tudi spremembe v proizvod- nih programih. Zaradi uspeš- nejšega nastopanja na tržišču so nekatera podjetja osvojila nove proizvode, kar je v za- četku povezano z dodatnimi stroški in negativno vpliva na dosežen dohodek in pro- dukti\Tiost. Zaradi zastarele opreme so višji tudi stroški za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev. Neredno plačevanje raču- nov je močno oviralo nor- malno poslovanje. Ugodno je stanje v TGA. Zaloge m.ateriala so v po- rastu, zaloge proizvodov pa na splošno manjše kot lani, posebno so padle v industri- ji (predvsem v TGA). Kre- diti za obratna sredstva so bili lažje dosegljivi, tako, da se težave v zvezi z likvid- nostjo pri nas niso tako ostro odrazile. Obseg industrijske proiz- vodnje v poprečju sicer pre- sega lanske proizvodne koli- čine za 3®/o, vendar so med podjetji velike razlike. V pro- izvodnem smislu odstopajo od poprečja najbolj »Les«, »Perutnina«, Mlekarna in TAP, ki so proizvedle znatno več kot lani. Proizvodnja o- stalih podjetij je blizu lan- skega obsega, le proizvodnja alkoholnih pijač je zaradi slabe prodaje znatno padla. V TGA so bile skoro vse pe- či za kalcinacijo v remontu ves mesec, kar se odraža na proizvodnji glinice, ki je manjša kot lani. Poletni obračun poslovnega uspeha je v industriji slab- ši od lanskega. Vrednost pro- danega blaga je sicer za 10 "/o večja, vendar je večja tudi udeležba stroškov v celotnem dohodku. Na višino le teh poleg zvišanja cen, materia- la in storitev vplivale nered- ne dobave reprodukcijskega materiala, ki je bil v več pri- merih tudi slabše kvalitete. Stroški so večji tudi zarad' osvajanja novih artiklov (ta- hometri v TAP, volnica v TVI Majšperk). Uvajalne te- žave so se odražale v večji potrošnji materiala in pogo- sti defektnosti izdelkov. Obrtna podjetja so poslo- vala v podobnih okoliščinah kot industrije, le da je bila akumulativnost relativno boljša kot v industriji. Izka- zala so več dohodka kot leto prej. Tudi v obrti so mate- rialni stroški nesorazmerno visoki (delo na terenu . . .). Izvoz znaša v prvem pollet- ju 6,319..355 USA dolarjev in je za četrtino večji kot lani. Največ (93 ^/o) je ustvarila TGA, ki dosega na konverti- bilnem zunanjem trgu ugod- nejše cene kot doma. Za dru- ge izvoznike je trgovanje s tujino manj stimulativno. U- ravnavajo ga glede na po- trebe po devizah. ZR KLJUeiROVCI PRI OHMOŽU v Ključarovcih pri Ormo- žu je bil na intervencijo o- kraja Ptuj določen priklju- ček na glavno cesto v dolži- ni 300 m čez neko močvirje, za kar bi bilo potrebno zem- ljišče razlastiti. Takratni predsednik KLO Velika Ne- delja Mirko Irgolič pa je na- pravil s prizadetimi zemljiš- kimi lastniki pogodbo, po ka- teri so ti zemljišče prosto- voljno odstopili za to cesto, ker jo sami tudi najbolj u- porabljajo. Tozadevni zapis- nik so vsi podpisali. Po tej cesti so nemoteno vozili 19 let in 6 mesecev, dokler ni eden izmed njih — tovariš Munda — podrl most čez Lešnico in hojo ter vož- njo po tej cesti prepovedal in onemogočil. Material, iz katerega je bil napravljen most, je odpeljal. Prizadeti so se pritožili na krajevni skup- nosti, pa tudi na občini, ven- dar se nikdo ne zgane. Kako dolgo bomo še torej čakali, da bo ta cesta zopet odprta? Franc Hebar, Ključarovci ^j^lC - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1969 STRAN S ;ene in tržišče jjg glede na to, da je na tr- aL v glavnem sedaj mirno, K)3niki s skrbjo pričaku- •gčas, ki prihaja, ker ima- '^pred očmi nove, planirane llražitve, zaradi katerih bo.. 1°prisiljeni zopet iskati re- v svojih družinskih cracunih. predvsem je beseda o po- ^itvi stanovanjskih na- pjjijn, ki bodo 1. januarja rfl poskočile za 25 odst. in Item dosegle ekonomski ni- , določen pred štirimi leti. jggi stanovalci bodo s te- i^o vzdržali to povečanje I bodo poiskali rešitev v jnenjavi stanovanja ,če se KJo odločili v bodoče žive- na manj kvadratnih me- ih, kot doslej. Vsekakor je janje ,da bodo stanovanj- ;e najemnine ostale dalj S3 na novem nivoju in da ) tako mogoče v bodoče anirati družinske izdatke. LEKTRIKA Naslednji udarec na žepe Dtrošnikov lahko pričaku- !jo s strani tistih, ki nas ikrbujejo z elektriko. Pro- Mjalci in razpečevalci so- isao zahtevajo zvišanje ce- ! in če bo njihov predlog rejet, bo stal kilovat mesto isedanjih 20,26 kar 40 par. Resnici na ljubo je treba ivedati, da se proizvajalci :i razpečevalci še niso spo- aumeli, za koliko bi bilo rta podražiti elektriko, fezni izvršni svet pa vztra- I pri zahtevi, da je treba ilitevo po podražitvi ustrez- »dokumentirati. Tako je le fi^aj upanja, da bo zadeva »zorno obravnavana. ladkor •Jesen končno prinaša, kot navadno v zadnjih letih, po- dražitve vsakdanjih predme- tov. Vse manjša založenost trga ima za posledico višje cene. Situacija okrog mesa, posebno svinjskega in teleč- jega, ni bila posebno dobra niti v poletnih mesecih. Sladkorne tovarne enoglasno zahtevajo nove, višje cene ter v kilometrskih analizah dokazujejo, da jih lahko reši le nova, razume sc, višja ce- na sladkorja. Potrošniki, ki nameravajo osvežiti stanovanje z novim pohištvom, naj opravijo to čimprej, ker tovarne že ob- ljubljajo nove podražitve (za 10 odsi), čeprav so letos že povečale cene (za 20 do 25 odst). Pravijo, da so tega deloma krivi potrošniki. Tr- govci zatrjujejo, da gredo v zadnjem času najbolj v de- nar najdražje garniture. Pri tem pa ničesar ne go- vorijo o tem, da je potroš- nike zelo lahko ujeti v mre- žo ugodnih kreditnih pogo- jev, ki omogočajo opremlja- nje hiše skoraj brez dinarja gotovine, v takšnih razme- rah pa le redko kdo prigo- varja ceni. SEZNAM Seznam predmetov, kate- rih cena bi naj poskočila, pa z gornjim nikakor ni izčr- pan. Vendar vse to ne omo- goča zanikanja trditve, »da so cene stabilne«. Vse te po- dražitve sodijo v skupino »planiranih« in jih avtoma- tično ne upoštevamo. MS pujska trgovska pocl|etja povecalci pmet hmočneje izstepa »IZBIRA« "ffg ■ ske gospodarske or- "lizacije so za 26,5 '/o pre- ^■^ doseženi celotni doho- * lanskega polletja. V po- *»pem razmerju so v po- .^ju porasli vloženi stro- '■ako da je tudi doseže- za 25,3 "/o večji ^ pred letom. Večini tr- J^.^-h gospodarskih organi- ^•j povzročajo velike teža- ;'dolžniki. Terjatve do kup- ^ so povečane za 59,8 "/o Povzroča visok padec li- ^.^^f^sti do dobaviteljev ^^išo vrednost dosežene- : jelotnega dohodka kot" , letom je v trgovini do- ■^^ 'e prodajalna in skla- [r". ^snja »Konus«. Tu se ,^,^a močno zmanjšana '^ia na veliko, kar je po- t'u^. preusmeritve indu- ^■^"^'h prvdjetij na matično ^"?tje v Slovenskih Konji. p/^rodniaina in skladišč^ fiJ-^^u išče možnosti raz- tj.^ Prodaje na drobno nastanejo težave gle- de poslovnega prostora, saj v sedanjih utesnjenih prostorih ne mnre razširiti drobne pro- daje na konfekcijo, usnjeno galanterijo in krzno. Pri trgovskem podjetju »Les« je promet za 26,9 "/o višji kot pred letom, stroški poslovanja pa za 59,1 "/o viš- ji. Na visok porast stroškov poslovanja vplivajo zagonski stroški žage v Rogoznici, ki je začela obratovati šele v drugem trimesečju ter stro- ški investicijskega vzdrževa- nja rekonstruiranega obrata, ki trenutno v celoti bremeni stroške poslovanja. Trgovske organizacije »Pa- nonlja«, »Izbira«, »Merkur«, izkazujejo nad 30 "/o pove- čanje prometa Najmočneje izstopa TP »Izbira«, ki je raz- širila svojo dejavnost z gradbenim materialom, gu- mo. n'astičnimi oblogami in trgovino na veliko v elektro- tehni. TP »Panonija« je raz- širila svojo trgovino na ve- liko na območje Celja. Kakšen razvoj kmetijstva in vasi? ^ Pri pripravljanju načrta sred- njeročnega in dolgoročnega raz- voja gospodarstva in družbene- ga razvoja dežele, ki naj bi iz- hajal iz samoupravnega dogo- vora delovnih ljudi, delovnih organizacij in družbenopolitič- nih skupnosti, je treba izdelati program razvoja kmetijstva In družbenoekonomskih odnosov na vasi. Pri tem je treba Izlia- jati Iz enotnega In povezanega razvoja kmetijske proizvodnje moderne živilske In predeloval- ne industrije, prometa, turizma, transporta In ostalih Infrastruk- tur, Iz vključevanja kmetijstva In Industrije za predelavo kme- tijskih proizvodov v razvite ob- like delitve dela, razvoja pro- duktivnosti In proizvodnje na zasebnih gospodarstvih, kot enega od pomembnih dejavni- kov gospodarskega razvoja de- žele. Za stabilno gospodarjenje je nujno potrebno, da se dosledno uresničuje princip reforme r razvoju kmetijstva. 7. ekonom- sko politiko je potrebno ustva- riti takšne pogoje gospodarjenja in odnose med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi področji In skupnostmi, ki bodo stimuli- rali bolj produktivno proizvod- njo in ne bodo dovolili preliva- nje dohodka Iz kmetijstva. V nadaljnjem razvoju je nujno, da cene kmetijskih in industrijskih proizvodov odražajo odnose, postavljene z reformo. Zvezna konferenca SZDL vztraja, da predstavniški in iz- vršni organi v določenem ob- dobju storijo tudi druge eko- nomske ukrene, da bi se na ta način postavili odnosi reforme na trgu in stabilizirali pogoji gospodarjenja v kmetijstvu S premijami in regresi, z davčno in kreditno politiko, z izpopol- njevanjem carinske politike in sistema zaščite domače proiz- vodnje s stimul.iciio Izvoza, z izpopolnjevanjem deviznega re- žima in drugimi ukrepi, je mož- no izbolištri sedanji neugodni položaj v kmetijstvu in ustva- riti pogoje za njegov optimalni razvoj. Realizacija sklepov Zvezne skupščine daje pozitiv- ne rezultate v tej smeri. Zvez- na koferenca je tudi mnenja, da je potrebno te zaključke čim hitreje in dosledneje uresniče- vati in iskati dolgoročnejše re- šitve v razvoju kmetijstva. S povečanim zajemanjem do- hodka kmetliskih organizacij in zasebnih proizvajalcev z davki, z zakonskimi in drugimi pri- spevki in obvezami, je občutno zmanjšana njihova akumulativ- nost in možnost, da bi vlagali v izpopolnjevanje proizvodnje ter družbenega In zasebnega standarda. Zaradi tega se zvez- na konferenca zavzema za take reešitve, da pristojni organi pre- gledajo vse te obveze in da jih uskladijo z resničnimi potreba- mi In ekonomskimi možnostmi kmetijskih proizvajalcev. To za- hteva tudi revizijo zakonskih predpisov, ki urejajo to mate- rijo. Prav tako je nujno, da se z obvezami in prispevki zago- tovijo enaki pogoji pridobiva- nja dohodka za vse kmetijske proizvajalce. Zvezna konferen- ca podpira tudi tiste zahteve, ki govore, da se s samoorgani- zlranjem kmetijskih proizvajal- cev y proizvajalskih ref^ijah ustvarjajo tržnice kmetijskih or- ganizacij, organiziranih zasebnih proizvajalcev, Industrije in tr- govine. Samoorgariizirano kme- tijstvo bi prek tržne organiza- cije garantiralo kmetijskim pro- izvajalcem minimalne cene in plasma proizvodov, kupcem pa rokovno izročitev proizvodnje. (Prihodnjič dalje) Nova prioritetna lista ali: federacijo Izredna skupščina jugo- slovanske Investicijske ban- ke bo po vsej verjetnosti po- slala predsedniku ZIS svoje- ga predstavnika ali pismo, da ga obvesti o primanjklja- ju sredstev federacije za in- vesticijske obveze. Vlada bi se tako našla na klopi za ob- tožene kot dolžnik. Po računu, ki ga ima JIB, bo v letošnjem letu manjka- lo zvezi 621 milijonov dinar- jev, da bi se zagotovila vsaj minimalna dinamika na zveznih objektih. Za pokri- vanje primanjkljaja je JIB posodila federaciji že 150 mi- lijonov. Ker pa še manjkajo zvezi sredstva v višini 63 mi- lijonov za izplačilo kredita za progi Beograd—Bar, Go- stivar—Kičevo, za regulacijo Donave in za dovršitev del na jadranski magistrali v Črni gori, Srbiji, Makedoni- ji in še za nekatere ceste, ho v letošnjem letu primanjko- valo še 534 milijonov novih dinarjev. Neizvrševanje teh obvez pa je eden od glavnih vzro- kov nelikvidnosti, vsaj tako so rekli člani Izvršnega od- bora .JIB Takšno stanje pa pušča za seboj tudi druge posledice, ker so gradnje ob- jektov iz leta v leto dražje. Investitorji tožijo /vezo Predstavnik zeniške žele- zarne je postavil vprašanje: kakšne so možnosti, da zve- za izpolni svoje obveze, na osnovi katerih so investitor- ji planirali dela? Po njego- vem mišljenju ne more dati odgovora na to vprašanje nihče ZIS je na minuli se- ji pokazal na posledice ne- likvidnosti, toda ni povedal izhoda Zato mož iz Zenice misli, da smo država, ki se na področju investiranja enostavno ne more rešiti in zato skače iz skrajnosti v skrajnost. Ali smo zaradi te- ga prišli v takšno stanje — se vpraša —, ko b'>do mora- li investitorji tožiti zvezo za- radi neizvr.ševanja obvezno- sti, da si tako zagotovijo svo- je pravice? Odkod primanjkljaj? Predstavnik JIB je dejal, da se je primanjkljaj poja- vil po odloku Zvezne skup- ščine, da se sredstva zveze zmanjšajo za 31,5 odst. ali za 355 milijonov dinarjev. Ka- sneje so odločbo spremenili toliko da se ta sredstva da- jo za nerazvita področja, za velike investicije se naj da toliko sredstev, kolikor bo denarja. Kaj lahko naredi vlada? Predlog investitorjev je tak, da se primanjkljaj po- krije iz državne blagajne, kar bi pravzaprav pomenilo prenos virov sredstev za in- vestiranje na druga področ- ja Videz je, da je umestnej- še spreminjanje virov fi- nanciranja kot pa spremem- ba oziroma premikanje v vrstnem redu svojih planov. Posamezniki pa celo predla- gajo, da se za dokončanje določenih objektov najdejo sredstva, kjer koli, brez ozi- ra na ceno. Toda. od teh se nobeden ne vpraša, kdo bo ta sredstva vrnil? Ce bi bili gotovi v renta- bilnost vseh novih objektov, brez dodatnih podražitev, bi bilo mogoče njihovo mnenje še sprejemljivo Toda, če se spomnimo samo na doseda- nje podobne investicije in celo če omenimo, da se ob tem dogovarja o podražitvi električne energije, je vsak še tako majhen optimizem popolnoma odveč. Zato je administracija JIB predložila in že podvzela do- ločene ukrepe za strožjo od- pl-čilo zveznih kreditov. V.sekakor je to naj idealnejša in najenostavnejša rešitev. Seveda pa je že sedaj goto- vo, da se vseh sredstev ni- vo, da vseh sredstev ni- kakor ne bo mogoče zbrati. Zato se postavlja vpraša- nje, ali se ne postavlja s strani banke neke vrste »po- litični pritisk« na vodenje, pa čeprav kratkoročne eko- nomske politike, podrejene potrebam dokončanja prej- šnje investicijske invazije. Ce je tako, je težko reči, to- da, če je, je zelo nevarna. STRAN 4 V prverr poKelju so dosegle kmetijske organizacije boljše uspehe Iz analizo, ki jo je pripra- vil oddelek za analize in fi- nance SO Ptuj je razvidno, da so kmetijske organizacije družbenega sektorja v letoš- njem polletju dosegle po za- časnem obračunu in razde- litvi dohodka boljše rezulta- te, kot v lanskem polletju. Dosegle so za 12,1 "o večjo vrednost celotnega dohodka. V letošnjem polletju so se povečali stroški zakonskih in pogodbenih obveznosti (obre- sti od kreditov, prispevki in članarine, prometni davek in druge zakonske obvezno.sti) zato je delovnim organizaci- jam ostalo manj sredstev za osebne dohodke (indeks 98,5) in ostanke za sklade (indeks 80,1), Velike težave povzro- čajo letos kmetijskim orga- nizacijam terjatve do kup- cev. Povečale so se v pri- merjavi z lanskim polletjem za 22,6«/». »Kmetijstvo« in »Tehnoser- vis«, obrata kmetijskega kom- binata, z doseženim dohod- kom nista pokrila svojih o- sebnih dohodkov ter zakon- skih in pogodbenih obvezno- sti. Pri obeh obratih je za- radi sezonskega značaja dela pričakovati boljše rezultate v drugem polletju. Pri mesokombinatu >:Pe- rmtnina« se je v primerjavi z lanskim polletjem za' nad 40'/o povečala proizvodnja piščancev. To je posledica razmaha kooperacijske vzre- je brojlerjev pri km.etih. O- brat za kooperacijo hitro raz- vija svojo dejavnost. Začel je vlagati sredstva tudi v pre- usmeritev kmetij. S pomočjo strokovnjakov kmetijskega inštituta Maribor in Živino- rejsko veterinarskega zavo- da Ptuj ureja 5 kmetijskih posestev v vzorna posestva. V kooperacijski vzreji broj- lerjev želi nekaj kmečkih dvorišč preurediti in dogra- d'ti za kontinuirano proiz- V'3dnjo skozi celo leto. Na našem območju je težje naj- ti interesente za take odločit- ve kot med kmeti sosednjih občin. Razpravam o slabem polo- žaju v kmetijstvu lanske spo- mladi na vseh ravneh, sledi- jo ukrepi. Po sprejetem za- k )nu bo SR Slovenija 4 leta odvajala iz proračunskih sredstev republike po 10 mi- lijonov novih dinarjev kot prispevek kmetijskim orga- nizacijam za odplačevanje a- nuitct. Prispevek je name- njen h kreditom, za katere so bile sklenjene pogodbe do konca leta 1968 in so služili za usposobitev kmetijskih zemljišč, za izgraditev objek- tov za proizvodnjo govejega In svinjskega mesa, za nakup osnovne črede ter za osnova- nje, dolgoletnih nasadov. Za te namene ima KK 1. 1. 19G9 odobrenih 45,6.31.000 N dinar- jev kreditov z letno anuiteto 3,845.000N din ali 52''/oskup- nih kreditov. Za koriščenje republiškega prispevka je no- trebno izdelati poseben elabo- rat, ki bo vseboval potrebne ukrepe in napotila za opti- malno proizvodnjo ter ren- tabilno poslovanje v bodoče. Sklad za pospeševanje kme- tijstva občine Ptuj je s svo- jim finančnim načrtom pred- videl sredstva za pospeševal- no službo pri zasebnikih. Strokovne službe obrata za kooperacijo »Jože Lacko«, Hajdina in Živinorejsko ve- terinarsM zavod so izdelale predloge prvih pospeševalnih akcij. O najprimernejši va- rianti bo razpravljal upravni odbor sklada na svoji pri- hodnji seji. V razpravah o problemih kmetijstva so osvetlili neka- tera nerešena vprašanja pri gospodarjenju z gozdovi. Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora 1. aprila 1969 razpravljala o problemih in sklenila pripra- viti gradivo za nadaljnji raz- voj gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji za javno raz- pravo. V naslednjih dveh me- secih bo morala dati svoj pri- spevek k tej razpravi tudi ptujska skupščina. ZR Ni več takih teiav kot v lanskem letu Slovenjebisti'iška oljarna je bila v lanskem letu v prvih mesecih v velikih težavah. Vzrok njihovim problemom je bila premajhna količina suro- vin, kar pa je bila posledica neurejenih razmer na doma- čem tržišču in pri uvozu olj- nih semen. Letos teh težav ni več, je dejal direktor oljarne Alojz Mesaric. Že v lanskem letu smo navezali stike in skle- nili pogodbe z neposrednimi proizvajalci oljnih semen. — Kako vam je uspelo na- vezati stike z neposrednimi proizvajalci in kako se je to obneslo v praksi v primerjavi s prejšnjim nafinom poslova- nja? Situacija, ki je nastala v pr- vih mesecih lanskega leta. ko nismo mogli dobiti dovolj .su- rovin in so bili naši ljudje .skoraj brez dela nas je prisi- lila, da smo se povezali z ne- posrednim.! proizvajalci oljnih semen. Seveda to ni bilo všeč našim prejšnjim dobaviteljem, toda ta korak se je pokazal kot koristen in od ic^^a ne bomo več odstopili Z nami pa so zadovoljni tudi neposredni proizvajalci, ki so za letošnje leto zahtevali, da se some proda v Slovenijo. Smo namreč redni plačniki, ta- ko da proizvajalci nimajo pro- blemov z nami, mi pa z njimi. Sončnično seme kupujemo v Vojvodini, bučnice pa v Bos- ni. — Ker boste vso seme za predelavo v prihodnjem letu kupili letos, bi bilo zanimivo zvpfleti. kiikšni so plačilni po- goji? V letošnjem letu bomo kupi- li skoraj 400 vai^onov sončni- čnega semena. Plačati ga mo- ramo takoj. Ker pa nimamo tako velikih obratnih sredstev (vsa oljarska industrija!) mo- ramo najeti za plačilo semena pi-emostitveni kredit. Tako bo- mo rabili v naslcdniih dveh mesecih okroj* šest milijonov kredita ob dveh mili ionih last- nih sredstev. Seveda pa so premostitveni krediti lani pod zoJo trdimi pogoji in ob že tako majhni akumulaciji eden od osnovnih vzrokov ob pla- foniranih cenah olja za večji dohodek v oljarni. Samo v le- tošnjem letu bomo morali za kupljeno seme izplačati 500 000 dinarjev obresti, kar pa so za nas seveda ogromna sredstva, brez tega pa je zopet naš ob- stoj v nevarnosti in prepuščen stanju kot v prejšnjih letih. — Ali so imeli boljši pogoji dela tudi za posledico dvig o- sebniii dohodkov, saj je zna- no, da so v oljarski industriji zelo majlmi? Letos nam je proti koncu pr- ve polovice leta uspelo oseb- ne dohodke nekoliko zvišati, seveda na račun boljše in več- je proizvodnje. Tako je bilo največje mesečno poprečje v juliju in je znašala poprečna mesečna plača 840 dinarjev. Poprečje prvih sedmih mese- cev v letošnjem letu pa je 762 dinarjev, kar pa je še kljub vsemu precej pod občin- skim poprečjem, da o republi- škem sploh ne govorimo. V slovenjebisrtiški oljarni se zavedajo, da morajo iti v ko- rak s časom in razvojem v gospodarstvu Tako sedaj na- daljujejo z ureditvijo dela in upajo, da bodo v prihodnje dosegli še boli,še rez-ultate. Ti pa bi bili lahko še mnogo u- godnejši, če jim ne bi bilo po- trebno najemati premostitve- nih kreditov in če kupci nji- hovih proizvodov ne bi večkrat kasnili s plačili. B. H. vaš list ORMOŠKI HOTEL PRED OTVORITVli Dela pri gradnji novega hotela v Ormožu so v za- ključni fazi in vsak dan bli- že trenutku, ko bodo hote) svečano predali svojemu go- stinsko-turističnemu namenu. Sodoben hotel z restavrac;jp, lovsko in bankctno sobo ter Na sliki: Nov hotel, ki ga bodo imenovali »Jeruzalem« pred otvoritvijo. Napovedani datum otvoritve, 13. septem- drugimi prostori bo itn^i di petnajst sob s trldesM žišči. Hotel gradi gr^^^ podjetje »Ograd<' iz Orm investitor pa je podjetjei venija-vino Ljubljana.vi nost investicije z,naSa - tri milijone dinarjev. ber se bo nekoliko zavlei Vendar ne za dolgo — saj tokrat res za res. J,: Grenko kapljo v siodki pijači Bliža se jesen, čas spravila >novih« kmetijskih pridelkov, ki pa jih žal spremljajo stare težave. Čeprav še ne moremo v celoti ocenjevati letošnje kmetijske letine, nam vendar že nekateri dosedanji pokazo- valci in bodoči obeti kažejo na ugodno in razmeroma bo- gato kmetij.sko letino. Ze v eni izmed naših zadnjih šte- vilk smo poudarili, da sprem- ljajo odkup in prodajo nove- ga krompirja stare težave. Trenutno se pred kmeto- valci Slovenskih goric in Ha- loz odpirata dva specifična skoraj vsakoletna problema: prodi.ja sadja in miosta. Slove- njogoriški in haloški vinogra- di so že v znamenju bližajoče se trgatve Ranozoroče <»ro/.d- je je že dobilo tisli sladki o- kus, ki ga je vinska trti trdnem celoletnem delu i gradnikov izčrpala iz s lapornate ali peščene zej Vinogradniki pripravljajo de in ugotavljajo, kolikšei letošnji pridelek. Misd prodajo mošta tudi let« preveč razveseljiva. V I zvani krizi prodaje vina j marsikateri kleti in »klii še vinska zaloga iz prejšnj leta. Kakšna bo cena noj mošta, kakšno bo vreme zal Posnetek iz našcira arhiva: Trgatev Ilalo/ah, zoritev grozdja in kafc'- v času trgatve? To sta l^'* vprašanji, ki ju lahko i'^ jemo tudi »grenka kap' sladki pijači«. Obeti na kmetij.skeni niso preveč razveseljiv'- se bo zopet ponovil r*^' pravi: »Slabo plačilo delo?« STRAN 5 r flinpion, dve zlati in dve srebrni ^ llaiitno vinsko kapljico Oi-tnoška vinska klet, k; ,a^v zaledju daleč naokrog ane jeruzalemske vino- ]X. je dosegla na letoš- vinsicem sejmu v Ljub- lijj; več kot pričakovan u- Za poslane vipske vzor- ih prejela za beli burgun- ^.'od lanskoga let. najvišje ■rnanje »šampion«, zlati medalji za vzorec vina sorte sauvignon iz leta 1968 in 1965 ter dve srebrni odličji za be- li burgundec in laški rizling. V razgovoru z vodjem vin- ske kleti inž. Matijem Koci- prom in z enologinjo inž. Li- dijo Irgl smo zvedeli, da so ta priznanja plod trdega dela vinogradnikov, kletarjev in 'klenice z zaSčitnim znakom, ki je veren dokaz Uva- ter trdega dela vinogradnikov in kletarjev. strokovnjakov, ki delajo v kleti in uspeh celotnega vi- nogradništva na tem področ- ju. Beli burgundec, ki je pre- jel najvišje odličje, je bil pri- delan v vinogradih v okolici Svetinj. ZA.-sCrrNA ZNAMKA ZA BELI BURGl NDEC, SAUVIGNON IN LASKI RIZLING Vinska klet v Ormožu je prod nedavnim dosegla tudi nov uspeh, ko ji je komisija za podeljevanje zaščitnih znamk za slovenska vina pri združenju Stvrija v Celju po- delila zaščitne znamko za be- li burgundec, sauvignon in laški rizling. Inž. Matija Ko- ciper je v zvezi s tem pou- daril, da so prejeta odličja za njihova vina in podeljene zaščitne znamke nadaljnja spodbuda za nove uspehe, ki jih nameravajo doseči v vin- ski proizvodnji. Naziv »šam- pion« je vsekakor priznanje, s katerim se lahko ponašajo v svetu zelo redki vinski proizvajalci. Ob kramljanju v laborato- riju vinske kleti sta mi so- govornika ponudila 10 let sta- ro vino sorte renski rizling. Kot bi temu rekli ljubitelji žlahtne vinske kapljice, sem napravil »kravji požirek« in kaj hitro ugotovil resničnost pregovora, ki pravi: »V vi- nu je resnica«. J. S. Manj rib v Draii Za soma ni več pogojev Ko sem te dni obiskal Adalberta Slekovca, direk- torja ptujske posebne šole, sva se poleg problematike šolstva pogovarjala tudi o ribičiji. Adalbert Slekovecje predsednik ptujske ribiške družine. Pogovor o ribičiji sta začela pravzaprav dva Mariborčana, ki sta se prišla vpisat v ptujsko družino. Menil sem, da imajo Mari- borčani tudi Dravo, zato me je presenetila njihova želja loviti na ptujskem območju. A. Slekovec mi je pojasnil, da je meja med ptujskim in mariborskem ribiškem ob- močju Martinski brod na Dravi. Glede na to je velik del ptujskega območja še v mariborski občini. Zaradi regulacije Drave in gradnje hidroelektrarn, so maribor- ski ribiči še bolj oškodova- ni. Najraje lovijo pod Vur- bergom, pri Zomrovl jami. To je na območju ptujske ribiške družine. Tam je več- ja globina, pretok vode je zadovoljiv, v njej pa so ribe vseh dravskih vrst: zeleni- ce, podusti, krapi, ki jih vla- gajo, ščuke, somi ... Ob Zomrovl jami se zbere po- sebno ob sobotah in nedeljah večja družba ribičev, tam imajo ribiško kočico in pri- redijo si pravi ribiški pik- nik. Plujčani zaradi odda- ljenosti težje pridejo tja. Ker je v bližini vurberška fazanerija, pridejo tja lovci, tudi inozemci, ki želijo lovi- ti tudi ribe. Po plačilu »dnevnice« jim dovolijo lo- viti. Mariborski ribiči lahko lovijo v ptujskih vodah, če se vpišejo v ptujsko ribiško družino. A. Slekovec mi je povedal še o dobrih odnosih, ki jih goji ptujsko ribiško druš- tvo s sosednjimi v Maribo- ru, še posebej pa v sosednji Hrvatski. Prirejajo medse- bojna tekmovanja in po- dobna srečanja. Odkar Ptuj- čani ne vlagajo v Dravo sulca, prispevajo nekaj sred- stev hi-vatskim društvom. Po internem sporazumu lahko naši ribiči lovijo do vara- ždinskega mosta, hrvatski pa do borlskega. A. Slekovec nam je pove- dal o manjšem številu rib zaradi sprememb v Dravi. Sulca v Dravo več ne vla- gajo, ker zanj ni več ži- vljenjskih pogojev. Hidro- centrala povzroča preveliko nihanje vode. Ikre ostanejo večkrat na suhem, kjer jih sonce izsuši in uniči. Glede na to so ptujski ribiči do- bili odškodnino 14 milijonov starih dinarjev od dravskih elektrarn. Denar so naložili v banko, ker so ga namenili za ureditev ribnikov in po- večanje možnosti ribolova v njih. V ptujski občini sta dva ribnika, ki bi jih ribiči radi uredili: na Turnišču in v Podlehniku pri Gorci. Ri- biči jih nočejo urejevati do- kler ne bodo postali njihovi lastniki. KK Ptuj, lastnik ribnikov, bi jim jih dal v najem. Na to ribiči nc pri- stanejo. Ena možnih vari- ant, kako končno urediti ribnik na Turnišču, je tudi v okviru rekreacijskega cen- tra, ki bi naj nastal ob to- plicah, če bodo privrtali do predvidene tople vode. Za tem, ko bo zgrajena nova cesta skozi Podlehnik (Mari- bor—Zagreb), bo poleg Gor- ce postal tudi tamkajšnji ribnik privlačna točka za potnike. Oba ribnika bi bilo seveda treba primerno ure- diti za športni ribolov, .čol- narjenje, kopanje , . . Tret- ji večji ribnik bo mogoče urediti v Tržcu, kjer bo po izkopu gramoza za cesto v gramoznici primeren prostor in dovolj vode. Ptujsko ribiško društvo, ki ima nad 400 članov, v ro- gozniškem ribniku še vedno goji krape za vlaganje v od- prte vode: Dravo, Pesnico. Vsako leto prirejajo ribi.ška tekmovanja z drugimi ribi- či. Ptujčani dosežejo zavi- dljive rezultate. Se YGlilio sva se pogovar- jala o ribištvu. Seveda ni šlo brez omembe črnih ribi- čev, ki jih je največ v Haj- došah, Markovcih in drugod. ZR Smola pa taka! Nočni izlet z ukradenimi kolesi in mopedi 27. avgusta med 20. in 21. uro sta začela dva občana iz Runča pri Ormožu svoje noč- no poDotovanje, ki se je začelo najprej s peš hojo, nadalje- valo z vozni o z ukradenimi kolesi in mopedi, — končalo pa se bo pred sodnikom za .prekrške, ki jima bo prav gotovo odmeril zasluženo ka- zen. Po podatkih, ki smo jih dobili na postaji milice Or- mož, je bila njuna »maršru- ta« nočnega potcpaja slede- ča: Po verjetno utrudljivi peš- hoji od Runča do Lešnice, sta si v tej vasi »izposodila« dve kolesi, ki sta bili prislonjeni ob zid neke hiše. Od tu sta odkolesarila proti Ormožu. Toda držala se ju je smola. Med vožnjo sta imela na e- nem kolesu okvaro. Pustila sta ga ob cesti in nadaljevala pot proti Ormožu oba na e- ncm kolesu. V Ormožu sta sc želela najbrž malo moto- rizirati in sta v hodniku zgradbe na Mestnem trgu u- kradla dvoscdcžni moped. Sočasno sta si priskrbela tu- di za glasbeno spremljavo in sta iz nezaklenjenega avto- mobila ukradla še tranzistor. Smola pa taka! Ob prehodu ČC7. dravski most sta ugoto- vila, da je bil moped po- kvarjen pa tudi tranzistor ni dal od sebe nobenega glasu. Moped sta pustila na vrtu ob cesti, tranzistor pa sta vrgla v Dravo. Zopet sta se vrnila nazaj v Ormož in si »priskr- bela« vsak svoj moped. Ene- ga sta ukradla na Mestnem trgu, drugega pa v Zigrovi ulici. In sedaj veselo na pot. — sta si verjetno mislila ob uspeli kraji. Zopet smola. Po kratkotrajni vožnji je v e- nem izmed mopedov zmanj- kalo goriva. Pustila sta ga ob cesti v Loperšicah in nada- ljevala pot proti Cakovcu, kjer sta prespala v nekem seniku. Od tu sta naslednje- ga dne krenila proti Varaž- dinu in končala svoj nočni izlet še s krajo četrtega mo- peda. Res zanimiv potopis noč- nega potepa z dolgimi prsti, ki pa ga je spremljala tudi izredna smola. Največja jc bila seveda ta, da so organi milice ta nočna junaka kaj hitro iz.sledili. Sodnik za pre- kr.ške pa bo jima verjetno za nekaj časa potešil skomi- ne po tovrstnih nočnih avan- turah. J. S. ilJVEČJI OSEBNI DOHODKf lELEKTROENERGIJI iN KOMUNALI t-idustrijska proizvodnja se ■V prvi polovici letošnjega * v slovenjebistriški obči- povečala za nekaj petnajst ^otkov. Enako povišanje 50 doživeli osebni dohod- seveda prav tako v pri- '■javl z lanskoletnim ob- 5jem prvih šest mesecev, ^^alno povečanje osebnih J^odl^ov seveda ne dosega 'taistih odstotkov, ker so I tem času dvignili tudi '^^fijski stroški in sicer za °"stotka, V primerjavi go- •^arstva z negospodar- pa sc lahko ugotovi praksa (vsaj za slove- ^;Striško občino), da so o- ^' dohodki v nogospodar- . poprečno znatno nad ./'j^i gospodarstva. Tako je poprečni osebni doho- j]x \ "^^'^ v negospodar- n^,^ dinarjev, v gospo- /'^'^ pa samo 962 dinar- j^. P3 gledamo gibanje o- (2-;, dohodkov po posa- ig področjih gopodar- ^jn negospodarstva pa vl- • ' da so se najvišje dvig- ■"s«!bni dohodki v elektro- energiji in sicer za 42,4 od- stotka in je znašal osebni do- hodek 1491 dinarjev. Seveda pa moramo razumeti, da je kvalifikacijska struktura tu- kaj mnogo boljša kot pri o- stalih. Sledi komunala s 1182 dinarji, barvna metalurgija s 1123 dinarji, cestni promet s 1051 dinarji, negospodarstvo (skupaj) s 1048 dinarji itd. Najnižji osebni dohodki so bili v prvi polovici letošnje- ga leta zabeleženi v gradbo- niStvu. kjer jc znašal po- prečni mesečni osebni doho- dek 599 dinarjev, v kmetij- stvu 623, prehrambni indu- striji 649, železniškem prome- tu 685, gostinstvu 717, lesni industriji 733 dinarjev itd. Pregled kaže, da so se o- scbni dohodki dvignili v vseh panogah gospodarstva, povišanje pa je glede na od- stotek zelo različno. Tako so so osebni dohodki v gozdar- stvu dvignili samo za 2.2 od- stotka, prav nasprotno pa je v obrti, kjer so se Dov.cčali za 19.4 odstotka. B H. STRAN 6 TEDNIK - ČETRTEK, 11. SEPTI:MBrJ Slovenjebistriški ocvirki Gostinstvo v Slov. Bistrici se ravno ne more pohvaliti z ve- likim obiskom kljub temu pa bi lahko izgled mesta bil ne- koliko lepši, predvsem bolj urejen. Ker gostje, čeprav se v mestu ne ustavljajo, se peljejo skozi in ne bi nam smelo biti vseeno, kakšen vtis odnesejo pri bežnem pogledu na mesto iz avtomobila. Toda niso ti gostje naših naravnih lepot najvaž- nejši. Najvažnejši smo mi — d o m ač i n i, ki se vsak dan sprehajamo, gledamo in ugo- tavljamo. Naj jih nekaj našte- jemo! Njim jc vseeno ...! 2e pred nekaj tedni smo za- pisali o vratih na Ljubljanski cesti. Ediaa razlika od takrat je, da v bližini ni več tako ve- likega kupa gnoja. Zato pa je nekoliko teže'z vrati, kot kaže Slika, ki kazi videz mesta naš posnetek. Nismo se zani- mali, kdo je lastnik. Toda, ko gleda človek, kako nekaj me- trov naprej delavci Granita hi- tijo, da bi končali nov trgov- ski dom Planike in pogleda na- zaj na vrata, mu nikakor ne more biti vseeno. Posebej, ker ta viseča vrata nikakor ne spa- dajo v to novo, urejeno (!) oko- lje. Ker smo že na Ljubljanski cesti, lahko hitro stopimo do občinskega poslopja. Poslopje je že v redu. Toda uslužbenci se jezijo na hribe in doline, na luknje z vodo in brez nje. Vse- kakor bi bilo dobro, če bi oko- lico občine le čimprej uredili. V starem delu mesta bi lahko še marsikaj našli, ponekod tudi kokoši, pa s tem bi že prešli na delovno področje sanitarne- ga inšpektorja. Mogoče se ga bo usmilil go- spod »bog« Ko se pripelješ v Slov. Bi- strico iz mariborske strani, je takoj na desni roki pokopališ- če. Pot k njemu, če greš peš, te vodi mimo »hrama« bistri- ške kulture in cerkve, mimo hruškovega nasada kmetijske- ga kombinata in že si na poko- pališču, pardon, pred vhodom in veh"kim kupom smeti. Tako vstopiš na pokopališče z neko- liko mešanimi občutki, ker ne veš, kaj te čaka. Najbolje bi bilo, če bi pogle- dal pri vhodu na levo in da ti potem pogled okameni in ne vidi ničesar drugega. Na levi je namreč že nekaj metrov vstran že tako visoka trava, skoraj že prava podrast. Človeka prese- neti, da so grobovi še kar lepo urejeni. Bolj malo je tistih, ki nimajo svežega cvetja, so pa. Toda to, kar te najbolj prese- neti, je lega grobov. Obisko- valec hočeš nočeš dobi obču- tek, da so se imeli preminuli Bistričani izredno radi in da so bili kot eden (za žive ne bi mo- gel tega trditi!). Vprašali boste, za kaj. Odgovor je preprost, grobovi so tako drug zraven driigega, da med vrstami ni po- ti, skratka grob pri grobu, da človeška noga nima kam stopi- ti. To je pa eden glavnih vzro- kov nelepega videza pokopali- šča. Seveda bi še lahko kaj pripomnili, toda tajnik krajev- ne skupnosti Aleksander Kelih nam je dejal, da bodo v bližnji prihodnosti to uredili in da bi naj bili bolj obzirni tudi lju- dje, ki pri čiščenju grobov na- redijo več nesnage, kot je po- trebno. Staro cvetje mečejo povsod, samo tam ne, kjer bi ga morali. Mislim, da je bilo o pokopa- lišču dovolj povedanega in da se lahko vrnemo v stari del mesta. Zg. Bistrica še pride na vrsto! Na »njivi zadnjega počitka« raste tudi visoka trava. Kdaj bo urejeni tržni prostor? Res čudno je, ta občutek sem dobil že pri prvem obisku v Slov. Bistrici, da nisem videl tržnice. Sele kasneje sem ugo- tovil, da Bistričanke po večini Z malo dobre volje bi bila okolica stanovanj privlačnejša. kupujejo v zelenjavnih trgovi- nah. Toda ta problem se ne po- stavlja samo zaradi kupcev. Ze z marsikatero ženico sem se po- govarjal in dejala je, da bi mo- ral biti tržni prostor bolj ure- jen. Je ob cesti, po kateri ne- prestano brzijo avtomobili in dvigujejo oblake prahu, ki po- lega po zelenjavi in sadju, ki ga tu prodajajo. Razen tega je prostor premajhen za urejeno tržnico. Varamo sami sebe ... Ko se iz Slov. Bistrice pe- lješ v Zg. Bistrico proti Impo- lu, te preseneti lepo urejena okolica. Toda, ko zaviješ na vzporedno cesto med bloke, se pogled ustavi na delu okolice, ki se iz glavne ceste ne vidi. Vidi se, da so Bistričani dobri strategi in da niso pozabili zgo- dovini iz osnovne šole o Potcm- kinovih vaseh, o katerih so ta- krat na veliko razpravljali. Mogoče bo kdo (tudi od odgo- vornih) rekel, da sem o tem delu neurejenega naselja pre- hitro pisal in da bi še naj po- čakal nekaj let, vsaj tja do le- ta 1980, ko bomo že verjetno imeli dolgoročni načrt razvoja nekoliko bolj realno splaniran. Toda, to sem napisal zaradi stanovalcev samih. Kje so hišni sveti, ali jim je vseeno, kakšna je okolica, v kateri vsak dan živijo? Z dobro voljo in zdru- ženi bi marsikaj lahko uredili. Samo pomislite na prebivalce podeželja, ki morajo kreplco pljuniti v roke, da posta- vijo javno razsvetljavo, za- krpajo cestam luknje dijo vodovod, plačujej, ko leto po dva ali jevne samoprispevke lahko naštevali, meščaru bi mignili niti s prstom, drži za vse, ampak zg večino prav gotovo, tej smemo pozabiti. Se več takih ocvirkov, stvenih za Bistričane, bi našteli. Mogoče je eden tudi dejstvo, da imajo g. no podjetje, komunalni) krajevno skupnost pa še beni servis. Seveda je to; va stvar. Njihova stvar j liko zaslužijo, koliko neki od zgoraj naštetih tudii jejo za storitve. Posebno osnovna šolo - Večje potrebe ki možnosti Te dni, ko je pričela z de- lom tudi posebna osnovna šola, smo zaprosili za raz- govor Adalberta Slekovca, direktorja .šole. Med drugim nam je pove- dal, da so se na letošnjo šol- sko leto posebej pripravili. Med počitnicami so preure- dili skoraj vse šolske prosto- re v minoritskem samosta- nu, ki so jih vzeli v najem. Poleg razredov so uredili tudi delavnico, šivalnico in kuhinjo- kjer se učenci praktično učijo. V šivalnici imajo šest šivalnih stro.iev, od tega dva električna. De- kleta uči šivati šivilja. V de- lavnici je vse vrste orodja in manjši primoži. V kuhinji je vse nared za pripravo kulinaričnih specialitet. Pre- urediti še nameravajo ne- katere stvari. Letos obiskuje posebno o- snovno šolo 178 učencev z območja ptujske občine. 30 Jih bo stanovalo v dijaškem domu, drugi oddaljeni se bodo vozili z avtobusi: iz V. Nedelje, Vidma. Kidričeve- ga. Grajene, Markove . . . Drugi pridejo iz okolice. Na šoli uči 10 učiteljev. Posebna osnovna šola je namenjena otrokom, ki ne morejo uspešno slediti pouku v osnovnih šolah. Metoda dela je v posebni šoli dru- gačna, individualna. V raz- redu je manj otrok, največ 15. Učitelj lahko uči vsakega učenca posebej. Ni navad- nega »frontalnega« pouka. Pri individualnem pouku iz- gubi otrok občutek manj- vrednosti, dobi zaupanje in začne aktivno sodelovati. Namen posebne osnovne šole je usposobitev učenca za ži- vljenje, dati jim osnovo za priučitev poklica, ki je nji- hovi fizični in umski sposob- nosti primeren. Posebna šo- la je enakovredna os šoli le s to razliko, i končani šoli učenci nei jo nadaljevati šolanj srednji šoli. Učence za posebno c no šolo določi komisi kategorizacijo in sicer za katere smatra, da n< mogli slediti pouku v šoli. V posebni šoli d jo zadovoljive rezulta osmi razred pride leti 10 do 15 učencev. V po cah jih pošljejo na p v podjetja. Po končane lanju jih spremljajo tu delovnem mestu. Pt podjetja so pokazala ' razumevanja do učene jih vzela na delo za p tev poklica. Sola ima zaenkrat p lo prostora, premalo j di sredstev, da bi jo obiskovali vsi učenci čine, ki v rednih oso šolah končujejo šolanj ali 5 razredu, ker p« dve ali tri leta v f drugem ali katerem d razredu. Ostanejo poli ni, ne morejo se učiti stanejo družbi v ' Nujno bi bilo, da bi šo bila lastno poslopje in nat z vsaj 60 posti Družba bi se morala ^ vedati, da lahko iroi najbolj sposobna in gentna družina otroka, bo uspeval v redni šo' otrok ni »neumen«, ' težje in počasneje ^ Potrebuje srčno kultiU manost, treba mu je gati in mu posvetiti ' zornosti. Glede na to izgovori staršev, ki ^ svojim otrokom obi' posebne šole škoda " otrokom. Il^g - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1%9 STRAN 7 I lit gasilstvfs m Slovenskem jET GASILSKEGA DRUŠTVA jUČAROVCI Ijvečani proslavi 40-let- gasilskega društvaKlju- h v ormoški občini smo I nedavnim v našem listu gjočali. Tokrat bomo v jem prikazali kroniko .ya od ustanovitve do u prebivalci iz tega ob- ^ predniki sedanjega C Ici dela in živi v teh p,_so pred desetletji po- Br Rajh, sedanji pred- pk GD Ključarovci pri I ;n podnevi mnogokrat irašeni prisluhnili v srce očemu klicu: »NA PO- ~ OGENJ!« Hiteli so kjer se je oglasil ta klic jer je bila potrebna po- pa zaradi neorganizi- ga dela ni mogla biti e- na- Ko so se začele usta- iati v Sloveniji prva pro- Dljna gasilska društva, vaščani iz Ključarovec hoteli zaostajati. Začeli ™išljati, kako bi se naj- srganizirali v borbi pro- Sasiicev, ki so ga s pro stovoljnimi prispevki zgra- 1933. sUp^^^i^u vsesplošnega ,^^ga imetja - OGNJU. ^ Haušl, Ivan Rajh, Hg.^osi, učitelj na Run- ° Biienc in takratni daleč naokrog znani zdrav- nik Gregor Cajnjco, ^o začeli s pripravami za ustanovitev gasilskega društva. Njihovi zamisli so se pridružili tudi mlajši vaščani. 24. novembra 1929. leta je bil v prostorih takratnega občinskega urada Sardinje ustanovni občni zbor gasilskega društva Klju- čarovci. V društvo je bilo vpisanih 24 članov. Društvo je začelo z organiziranim de- lom. S prispevki vaščanov so nabavili potrebno gasilsko o- rodje, v kratkem času po u- stanovitvi pa so nabavili tu- di motorno brizgalko »Rosen- bauer« in nekaj cevi. Komaj štiri leta po ustanovitvi dru- štva so si agilni gasilci po- stavili tudi svoj gasilski dom. Zanj je dal zazidalno parcelo takratni načelnik društva in kasneje dolgoletni predsednik Franc Raušl, pri gradnji do- ma pa so poleg gasilcev veli- kodušno pomagali skoraj vsi va.ščani. Delo društva je bilo plodno in uspešno vse do leta 1941, ko je po vsej na.ši domovini razplamtel požar, ki ga ni- smo bili v stanju 2;adušiti. Tudi ljudje v teh krajih so s strahom čakali, kdaj se bo tudi na njihovi strehi poka- zal bes okupatorja v zname- nju RDEČEGA PETELINA. Usoda jim je prizanesla. O- stali so njihovi domovi in o- stal je tudi njihov gasilski dom. Danes se s ponosom ozira- jo nazaj na te atrahotne dni, s ponosom zato, ker so tudi iz vrst ga.silcev izšli ljudje rodoljubi, ki niso klonili pred okupatorjem. Vedeli so, kje je njihovo mesto in da je to mesto med tistimi, ki so se borili za svobodo. Eden iz- med njihovih najaktivnejših članov društva, Matjažek Horvat je bil ujet kot parti- zan, zverinsko mučen v Sta- rem piskru pri Celju in na- zadnje skoraj na pragu svo- bode obešen v Frankolovem. Takoj po vojni so začeli gasilci zopet z aktivnim de- lom. Kupili so potrebno ga- silsko opremo. Stara oprema je bila med vojno uničena ali izgubjena Dobili so gasilski avto Ker zanj niso dobili na- domestnih delov, so ga mo- rali kaj hitro odpeljati na odpad Trenutno so naveza- ni samo na prevoze s konjsko vprego Garaža za gasilski avtomobil je prazna. Vpra- .šujejo se, kako dolgo še? Ga- silci si želijo vsaj gasilski av- tomobil, vendar za nakup ni- majo potrebnih sredstev . . . Kljub temu in drugim pro- blemom pa so vedno priprav- ljeni nemudoma odhiteti tja. od koder se oglasi klic NA POMOČ! J. S. V Morkovcih gradijo telovadnico Šport, predvsem pa telo- vadbi in atletika, ima v Markovcih globoke korenine. Ze pred drugo vojno so mar- kovski športniki dosegali vi- dne rezultate. V zadnjih le- tih pa je njihova aktivnost stalno večja. Za svoje požrt- vovalno delo so dobili pla- keto Stanka Bloudka kot naj- uspešnejše vaško športno društvo. Ze dolgo časa so si želeli telovadnico, do sedaj primer- ne niso imeli. Končno se jim bo uresničila tudi ta njihova velika želja, pravzaprav p& si jo uresničujejo sami. Ko sva se pogovarjala o tem z Gvidom Cepinom, ravnate- ljem osnovne šole in pred- sednikom TVD Partizana, mi je dejal, da vsa fizična dela opravljajo sami in sicer pro- Poglcd na gradnjo telovadnice v Markovcih majhna, da bi lahko delo pla- čali. Zato vsak dinar porabi- jo za nakup materiala, med- tem ko vse ostalo naredijo sami, seveda razen strokov- nih del. In kako ste prišli na ide.io. da si zgradite lastno telovad- nico? Šport je v Markovcih moč- no razvit. Pozimi so člani na- šega društva telovadili v pro- svetni dvorani, ki nikakor ni stovoljno. Sredstva so pre- bila primerna za telovadbo, ali pa v stari telovadnici, spomladi, poleti in jeseni pa kar na prostem. Nekako je šlo, toda ne tako, kot smo si vsi želeli. Zato je naša želja po telovadnici že precej sta- ra. Tako smo se v maju od- ločili, da začnemo. Izvolili smo gradbeni odbor in začeli v juliju s prvimi deli. Sedaj je stara stavba že dvignjena in okrepljena z novimi zido- vi. Zgrajen pa je tudi prizi- dek, v katerem bodo garde- robe, kopalnice s tuši in pi- sarna društva. Vedno so pri takih grad- njah največji problemi sred- stva; kako ste vi prišli do njih? Ze od vsega začetka smo se zavedali, da bo najtežje z de- narjem. Toda začeli smo. Naj- prej nam je priskočila na pomoč Občinska zveza za te- lesno kulturo, ki nam je da- la 21.000 dinarjev. Ko pa je temeljna izobraževalna skup- nost videla našo voljo do de- la in prve rezultate akcije, nam je tudi ta dala nekaj sredstev. Tako bo TIS sode- lovala z 9000 dinarji kot in- vestitor, 6000 dinarjev pa smo dobili za najeminino, ki jo bo morala šola plačati Par- tizanu za telovadnico, ki jo bo koristila za pouk o telesni kulturi. Seveda so to le potrebna minimalna sredstva. Nov ob- jekt ima investicijsko vred- nost 200.000 dinarjev, seveda pa bo več kot polovica tega denarja naše delo. Pomagajo nam vsi, mlajši in starejši, Ln njim gre največja zahvala, da bomo že v letošnjem letu končali in dokončno opremili telovadnico, medtem ko nas v naslednjem letu čaka do- končna ureditev prizidka. S pomočjo krajevne skup- nosti smo začeli tudi z akci- jo prostovoljnega zbiranja sredstev. Lahko rečem, da se bodo vaščani odrezali tudi tukaj in nam pomagali, ko- likor bodo mogli. Tako v Markovcih pri Ptuju ju gradijo vaščani svojo te- lovadnico za svoje otroke. V njej bo našlo razvedrilo 350 članov društva Partizan in 600 otrok, ki obiskujejo os- novno šolo. Prepričani smo, da ne bodo izostali ob bolj- ših pogojih še boljši športni rezultati, saj so že z doseda- njim delom pokazali, da zmo- rejo več kot drugod, kjer imajo za to boljše pogoje. B. H. TO r^i N!K0My^ ¥ ČAST Ze precej časa je tega, kar sem v častitljivo starem po- slopju minoritskega samo- stana, ki ga ravno te dni pri- dno urejuje ptujska občina, opazil oziroma videl in vo- njal stvari, ki ravno niso v ponos Ptujčanom Da ne o- kolišim. povem, da uporab- ljajo nekatere osebe minorit- sko dvorišče in stopnišče za javno stranišče. Ne vem, ka- ko reagirajo na to turisti, ki si pridejo ogledat samostan- ali Studijsko knjižnico in ljudje, ki hodijo po svojih o- pravkih in pa tamkajšnji stanovalci, verjetno ne uži- vajo ravno ob tem Večkrat je pod dvoriščnimi arkadam' potrebno preskakovati mla- kuže, pa ne Vi'0, temveč — scalnice Kakor je potrebno pisati o kupih, toliko je še huje, če človek iz dneva v dan vidi nove primere te ne- kulturnosti, .saj lahko na ne- osvetljenem stopnišču n.i ta- ko zadevo celo stopi Da ie tako stanje, je pravzaprav najbolj krivo avtobusno nod- jetje, ki ni napravilo blizu postaje vsaj provizoričnega stranišča (Upajmo, da so pri graditvi nove avtobusne po- staje to upoštevali!) Vprašu- lem tudi, kje je bila higien- ska inšpekcija, da ni teh stvari, ki se dogajajo že dlje časa, videla. Dobro bi bilo ^edaj, ko ravno urejamo Ptuj. ko se borimo za nje- govo čim lepšo podobo, ko skušamo privabiti čimveč tu- ristov, počistiti tudi malo na- še pojme o higieni, saj ni no- bena skrivnost, da smatrajo nekateri slovenski turisti Ptuj za najbolj umazano me- sto v Sloveniji. Lepo prven- stvo, ob katerem se moram,) zamisliti in vprašati, ali res ni mogoče drugače. -ej- PLANINSKO RAJANJE NA BOČU Ob 40-letnici PD Poljčane in dneva slovenskih planitj- cev bo 14. 9. 1969 pri planin- skem domu na Boču veliko planinsko rajanje Ob razno- vrstnih jedilih in pijačah se bodo obiskovalci lahko se- znanili s prijetno okolico, med katerimi so posebno za- nimivi cerkev Sv. Miklavža in Sv Lenarta ter slabih 30 minut oddaljeni razgledni stolp na vrhu Boča, kjer je z višine 1000 m prelep raz- gled na široke štajerske pre- dele, v izrednih primerih pa se obiskovalcu nudi pogled tudi na sosednjo Madžarsko z Blatnim jezerom Viktor Horvai STRAN 8 THDMK C KIHIKK, (1. SKPllvMlJH^ Kmetijsko izobraževanje v občini Lenart Agrokombinat KZ Lenart je v izobraževalni sezoni 1968/69 organiziral s pomočjo delavske univerze kmetijska predavanja o poljedelstvu ži- vinoreji in sadjarstvu. Pre- davanja so bila v vseh kra- jevnih centrih. V 72 izobra- ževalnih urah so okrog 462 kmetovalcem posredovali ne- katera najaktualnejša po- glavja iz navedenih smeri kmetijske proizvodnjo. Na- vedena predavanja pomeni- jo začetni korak tovrstnega izobraževanja, saj ima DU Lenart za prihodnjo jesensko in zimsko sezono nove, po- globljene načrte. Med njimi je treba vsekakor omeniti poskus izobraževanja kmeč- ke mladine. To akcijo naj bi v dogovoru s TIS izvedli na eni izmed šol v občini, kjer je v zadnjem razredu osem- letke največ mladine, ki na-' merava ostati po končanem šolanju doma na kmetij:. Za- misel in namen tega iz.jhv^- ževanja temelji na izrazito kmetijskem karakterju obči- ne in na želji, da bi zbudili ori mladini interes do dela v kmetijstvu ob sočasnem spo- --.navanju sodobne meha:^-iz:i- eije in tehnologije, ki lahko >bčutno olajša delo na kme- tih ter rodi večje proizvodne .ispehe. Pospeševanje kmetijstva v individualnem sektorju kme- Eijske proizvodnje je bil'>dG- ilcj domena izključno kme- t-jskih organizacij. Praksa je pokazala, da to ni bila naj- bolj uspešna rešitev. Nalo- ga izobraževanja je bila oo- verjena uslužbencem, ki so po svoji službeni dolžnosti opravljali vse druge posle, kot so prolr/odnja, trg.^vina. cdkup... Skrb za izobaže- vanje kmetov je bila v bi- stvu postranska skrb, od ka- tere so km.etje, žal, zelo ma- lo pridobili. Pospeševalna ?iužb^ v km.etijstvu je prav gotove Z2- lo dolgotrajen pr:>re3, ki ne daje takojšnjih količin.iko izraženih rezultatov, ve-idor ca lahko le vsestr?n.^k'j l7o- tražen kmetovalec sledi so- dobni kmetijski proi/.vodnjl in z njo porajajoči se vedno večji konkurenci na kmetij- skem trgu, kjer igrata bistve- no vlogo kvaliteta in cena proizvedenih prid^;!kov. Nuj- no je, da so kadri ki delaij.'S na področju kmetijskega izobraževanja vse^^jt^ansko predvsem pa strokovno uspo- sobljeni za to delo. Zanj pa morajo imeti poleg določe- nega smisla tudi veselje. Kmetje bi morali imeti kmetijsko pospeševalno služ- bo vedno na razpolago. Ilu- zorno bi bilo pričakovati ta- kojšnje rezultate in uspehe kmetijskega izobraževanja. Dobro vemo, da je proces preobrazbe miselnosti ljudi dolgotrajen in težak. Kmetijsko izobraževanje zahteva ustrezna finančna sredstva in temu ustrezne ka- dre, ki bodo opravljali po- speševalno službo, k' t svojo osnovno dejavnost. Skrb za poživitev kmetij- ske pospeševalne službe je torej že prisotna. Treba bo izdelati vsebinski program in skrbeti za njegovo dosledno uresničitev. Kmetje na ob- močju lenarške občine priča- kujejo, da bodo družbeno skrb za njihovo strokovno izobraževanje zares prispe- vek družbe v cilju, da bodo lažje gosi)odarili in vnašali v svojo proizvodnjo poleg tr- dega dela tudi strokovno zna- nje. Zmotna je misel, da je za kmeta sj^osoben vsak, ki ni za drugo delo. Dobro ve- mo, da bi moral biti kmet ne le strokovnjak svojega dela temveč tudi ekonomist, stroj- nik, veterinar..., skratka človek s širokim znanjem in družbeno razgledan proizva- jalec. J. S. Gasilsko društvo Hardek pri Ormožu Na pomoč - z gasilskim avtomobi- lom v nedeljo so člani gasilske- ga društva Hardek pri Or- možu pod pokroviteljstvom »krstnega botra« Franca No- vaka, predsednika skupščine občine Ormož, svečano krsti- li in izročili svojemu name- nu nov gasilski avtomobil. Po stari tradiciji je bil av- tomobil krščen s kozarcem vina. Na prireditvi so spregovo- rili o pomenu in uspehih ga- silstva na tem območju pred- sednik društva Ivan Pavli- nič, Franc Novak, predsed- nik SO Ormož ter Franc Pucko, predsednik občinske gasilske zveze, ki je uvrstil hardeške gasilce med najak- tivnejše v ormoški občini. Slovesne predaje gasilske- ga avtomobila in seveda tudi poznejše gasilske veselice so se poleg domačinov udele- žili tudi člani sosednjih ga- silskih društev, celo iz Ca- kovca. Po predaji avtomobi- la so domaČ! gasilci izvedli takozvano »mokro vajo«, ga- silska društva Ormož, Har- dek in Ivanjkovci pa so iz- vedli sektorske vaje. Hardeški gasilci so tako minulo nedeljo pripisali k svojim Uspehom in k osnov- nim sredstvom tudi nov ga- silski avtomobil, ki so ga ku- pili z lastnimi sredstvi in z prostovoljnimi prispevki ob- čanov. V bodoče bo njihova intervencija na požarišču prav gotovo mnogo hitrejša in v gasilstvu je prav čas ti- sti, ki določa koliko milijon- sko škodo bo napravil »rdeč petelin«, ki se je razbesnel na družbeni ali zasebni Imo- vini. Posnetek z nedeljske pri- reditve in izsek iz društvene kronike bomo objavili v eni izmed naših prihodnjih šte- vilk. J. S Slovenska Bistrica NAJVEČ ŠTir^ENDISTOV NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI Razen delovnih organizacij štipendira študente temeljna izobraževalna skupnost. Tre- nutno je vseh štipendistov TIS 37. 0"d tega jih je naj- več na pedagoški akademiji in sicer petnajst. Sledi sred- nja vzgojiteljska šola, ki ima osem štipenditov iz slovenje- bistriške občine. Pedagoška »Gimnazija jih ima sedem, gimnazijo obiskujeta dva, u- pravno-administrativno šolo, ESS, gradbeno šolo in sred- njo kmetijsko šolo pa po en štipendist iz slovenjebistriške občine. Višine štipendije so razvr- ščene po študiju: tako imajo slušatelji na srednjih šolah štipendijo v višini 150 dinar- jev, na pedagoški akademiji 240 dinarjev in na visoki šoli 300 dinarjev. Razen nave- denega stalnega dela pa ima- jo štipendisti Se gibljiv del, ki pa je odvisen od njihove- ga učnega uspeha. Tako do- bijo za odličen uspeh nagra- do v višini 100 odstotkov od osnove štipendij?, za prav- dober uspeh 70 in za dober uspeh 30 odstotkov. B. H. Gasilsko društvo Bresnica pri Podgorcih V vetru je zaplapolo! nov gasilski prapor Bresnica pri Podgorcih je bila minulo nedeljo v zname- nju praznika domačih gasil- cev, ki so razvili svoj gasil- ski prapor. V navzočnosti ve- likega števila domačinov in gostov — gasilcev iz sosed- njih krajev, je opravil to svečanost domačin Albin Kaučič, ki je v svojem uvod- nem delu govora prikazal razvojno pot društva od u- stanovitve do danes. Dru- štvo šteje 35 prostovoljnih gasilcev, ki so vedno in pov- sod nesebično priskočili na pomoč ob požarih ali drugih elementarnih nezgodah. .So- časno z razvitjem gasilskega prapora so proslavili tudi 16- letnico delovanja in obstoja društva. Pohvalijo se lahko z lepim gasilskim domom, ki sa ga zgradili pred nekaj leti. Na novem gasilskem pra- poru je bilo obešenih 35 tra- kov z imeni darovalcev, ki so prispevali po 1000 S din in 78 žebljičkov v vrednosti po 1000 in 500 S din. Prispevek k temu gasilskemu jubileju so dale tudi vse krajevne družbenopolitične organizaci- je. Prireditev in dosežene u- spehe gasilskega društva Bresnica sta v imenu občin- ske gasilske zveze Ormož po- zdravila Franc Pucko, pred- sednik in Adolf Rižnar, po- veljnik občin.skc gasilske zveze Ormož. Dopoldne so k temu gasil- skemu -slavju prispevali svoj delež tudi lovci, ki so se po- merili v .streljanju na glina- ste golobe. Po razvitju gasil- .skcga prapora je bila gasilska veselica s srcčolovom. Več o delu, uspehih in pro- blemih ter posnetek z ne- deljsega slavja, bomo obja- vili v eni izmed naših na- slednjih številk. J. S. SLIKARSKA KOLONIJA »POETOVIO PTUJ« Upravni odbor za proslavo 1900 letnice Ptuja, je dal po- budo, da se ustanovi v občini slikarska kolonija pod ime- nom »Poelovio - Ptuj« z name- nom, da se s praznovanjem liulturno zgodovinske prete- klosti mosta Ptuja poživi kul- turna ustvarjalnost in s tem zagotovi tradicija na tem po- dročju. Da bi pri.šlo do sli- karskega .srečanja že letos, je pi-edsednik občinske skupščine Franjo Rebcrnak imenoval pripravljalni odbor in mu po- veril organizacijo prvega sre- čanja likovnih umetnikov na gradu Bori. Letošnje slikar- sko srečanje na Boriu bo tra- jalo enajst dni in sicer od 10. do 20. septembra. Pripravljal- ni odbor pod predsedstvom dr. Vladimirja Bračiča, člana Izvršnega sveta SRS, je že razpo.slal vabila in prvi umet- niki so že poslali svoje pred- loge. V začasnem pravilniku, ki ga je sprejel iniciat ivnj je med drugim do, razen tega važno, ka- ko se bodo občani odloka dr- žali, pristojni organi pa krši- telje no tem odloku tudi ka- znovali. V točkah odloka od dva do sedem govore zajete postav- ke o varstvu reda in mira. Tako bodo morale vse pri- reditve na področju Slov. Bistrice, Smartnega, Oplotni- ce, Poljčan, Pragerskega, Ma- kol, Zg. in Sp. Polskave, ki trajajo dalj kot do 24 ure bi- ti v zaprtih prostorih. Za pri- reditve po tej uri pa bo po- trebno posebno dovoljenje. Sedmi i,n osmi člen odloka govorita o varstvu ljudi in premoženja. V devetem in zadnjem členu pa govori od- lok o varstvu Ln redu na ži- vilskih trgih. V drugem delu odloka so predvidene kazni za kršitelje po tem odloku. Tako je naj- višja denarna kazen .3000 di- narjev. Z njo se lahko kaznu- je delovna ali kak.šna druga organizacija zaradi povzro- čanja prevelikega hrupa, ki zelo močno moti okolico, če za takšno napravo kršitelj nima dovoljenja. Najmanjša kazen je petdeset dinarjev, ki jo imajo miličniki pravico izterjati na licu mesta, s tem da izdajo potrebno potrdilo B. H. Prednostni vrstni red udeležencev NOV z območja občine Ptuj za dodelitev posojila za gradnjo, adaptacijo ali nakup lastniških stanovanj Komisija za zadeve borcev In invalidov NOB je na svoji 4. redni sej! dne 1. septembra 1969 sprejela naslednji SKLEP L V zvezi s 4. členom odloka o merilih za uporabo sredstev, dodeljenih občini Ptuj za gra- ditev stanovanj udeležencev NOB (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, številka 8/69), se objavi lista o prednostnem vrstnem redu za dodelitev po- sojil za gradnjo, adaptacijo aH nakup lastniških stanovanj: 1. Fiirst Franc, LočkI vrh 1; 2. Kos Matevž, Leskovec 11; 3. Petrovič Mihael, Placar 2; 4. Majcenovič Rozallja, Dolane 26; 5. Jus Franc, Lancova vas 61; 6. Vuzem Matija, SItež 16; 7. Majcenovič Jožef, Hrastovec 18; 8. Medved Janez, Pobrejje 24; 9. Čuš Franc, Juršinci 56; 10. Majcen Janez, Senčak 18; 11. Hojnik Antonija, Hlaponci 15; 12. Kozel Ivanka, Tržeč 44; 13. Kamenšek Feliks, Sestrže 53; 14. Planine Janez, SItež 14; 15.- Fišer Janez, Sitež 10; 16. Brec Ivan, Paradiž 9; 17. Zavec Mar- tin, Dolane 12; 18. Pungračič Franc, Turški vrh 12; 19. Mas- ten Ana, Goričak 26; 20. Krajnc Franc, Hlaponci 52; 21. Šori Vinko, Rotman 13; 22. Skledar Stanko, Kočice 69; 23. Vuzem Alojz, Belski vrh 57; 24. Šari Anton, Zagorel 11; 25. Žižek Franc, Gradišča 10; 26. Topolo- vec Ivan, Zabjak 12; 27. Galun Marija, Čermožišče 1; 28. Jur- gec Jožefa, Gruškovec 4; 29. Kokot Neža, Drenovec 1; 30. Čeh Štefan, Gorenjski vrh 36; 31. Korpar Stanko, Mezgove! 52; 32. Golob Marija, Dornava 1; 33. Repič Stanko, Zagorci 85; 34. Zelenko Alojz, Rotman 33; 35. Zupec Janez, ZagojIčI 3; 36. Tomanič Janez, StojncI 99, 37. Repina Antonija, Zagorci 22; 38. Galun Jurij, Čermožišče 6; 39. Hajšck Anton, CIrkovce 44; 40. Bezjak Martin, Spuhlja 60; 41. Belšak Jakob, Pohorje 40; 42. -Topolovec Jožef, Gradi- šče 66; 43. Štumberger Anton, Gradišče 90; 44. Ljubeč Janez, ZabovcI 61; 45. Kuhar Simon, Zabovci 35; 46. Janžekovič Alojz, StojncI 100; 47. Marinič Ivan, Pobrcžje 51; 48. Slodnjii Vinko, Polcnšak 23; 49. VižJ Julijana, Rotman 18; 50. Ki'^^ ša Franc, Hlaponci 14; 51. P1q)j Janko, GrlIncI 15; 52. LjuL Jože, Nova vas 54; 53. KeleJ Terezija, Muretinci 57; 54. rez Ana, Kočice 13; 55. Sloj, njak Anton, Sakušak 45; ^ Kokot Jožef, MoškajncI 51; 57 Vuzem "jera, Zetale 106; 58. An! gel Franc, Bolečka vas 3; 55 Kramberger Neža, Nova v« 20; 60. Grosek Franc, Trnov, skl vrh, 61. Bromše Franc, Ga. jevci 8; 62. Gomllšek Mirko, Gorišnica 3; 63. Čuš Franc, Bratislave! 30; 64. Čeh Jožef, PodvIncI 50; 65. Smolcj Ivan, Naraplje 33; 66. Adam Terezi. ja, Stoperce 13; 67. Peršuli Franc, Pleterje 70; 68. Golol Franc, VItomarc! 13; 69. Če!; Olga, Janezove! 7; 70. Mllošji Antonija, Slatina 67; 71. Šllak Franc, Pohorje 1; 72. Zebec Franc, Belski vrh 108; 73. No- tersberg Terezija, Muretinci 70; 74. Ožinger Ivan, Placarovci 9; 75. Valenko Ignac, ZabovcI 103; 76. Bec Martin, Hlaponci 3J; 77. Berlak Mirko, Juršinc! 13; 78. Zgeč Simon, Dornava 39; 79. Gašperln Mirko, Ptuj, 80. Arnejčič Anton, Clrkulane 43; 81. Rodošek Franc, Vintarovci 7; 82. Belšak Terezija, Slatina 55; 83. Meznarič Karel, Mejt 22; 84. Hercog Franc, Paradil 89; 85. SImonIč Jurij, Zabovci 33; 86. Iskra Vinko, Bezjakovi 2; 87. Jurančič Marija, Drbetin- c! 50; 88. Sever Vinko, Blšečki vrh 49; 89. Kelc Anton, Pohor- je 42. KINO GORIŠNICA 14. septembra — ameriški film DRUGI ČLOVEK. KIDRIČEVO 11. septembra — ameriški film LEGENDA O VOLKU; 13. In 14. septembra — ameri- ški film MY FAIR LADY;^ 17. septembra — amerlško- grškl film FEDRA. LJUTOMER 11. septembra — češki film UKRADENI ZRAKOPLOV; 13. septembra (ob 20. url) in 14. septembra (ob 15.30, 17.45 in 20. url) — švedski film EL- VIRA MADIGAN; 17. In 18. septembra (ob 20. url) — Italijanski film ŽELEZ- NI KAPETAN. PTUJ 11. septembra — ameriški film 48 UR DO SMRTI; 12. in 13. septembra — jugo- slovanski film ZGODNJA DE- LA; 13. septembra (ob 18. url) in 14. septembra — ameriški fllra BITKA ZA SAN SEBASTIJAN; 15. In 16. septembra — ame- riški film KO SE ZMRAČI; 17. septembra — francoski film ŠAMPANJSKI MORILCI, SLOVENSKA BISTRICA 11. septembra — nemško-Ita* lljansko-španski film POSLED- NJI MOHIKANEC; 13. In 14. septeembra — ame- riški film REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO; 16. In 17. keptembra — nem- ški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAML TOMAŽ PZRI ORMOŽU 14. septembra — francosk' film NORO MORJE. ZA VRČ 14. septembra — ameriški film DIVJA REKA. ^ RAZLIČNE CENE BENCINA v zadnjih dneh se je po- javila možnost, da bi b\]e na bencinskih črpalkah sirom Jugoslavije različne cene bencina Tak predlog so da- le rafinerije nafte in njihovi potrošniki. V bodoče bi se namreč na ceno bencina ne računali več stro.ški prevoza, ampak samo stroški rafinerij. Do sedaj so v ceno benci- na zaračunali tudi strošek prevoza do »praga potrošni- ka«, kar pomeni, da se ce- ne niso formirale na izhodu iz rafinerije, kakor je nava- da za vse ostale naftine deri- vate. Zaradi čistejših raču- nov se sedaj predlaga, da bi tak način veljal tudi za ben- cin in za gorivo za diesei motorje. Ce bo predlog sprejet, se bodo veliki potrošniki opre- delili za tiste rafinerije, ki so jim bliže, ker bo za njih transport cenejši. Tudi v no- vi situaciji bi bile rafinerije še bolj zainteresirane, da pro- dajo svoj artikel tudi v naj- oddaljenejše kraje in ne sa- mo v najbližje. POBRALI SO OPRANO PERILO V noči od petka na soboto v minulem tednu je obiskala Ormož in bližnjo okolico sku- pina (morda tudi posamez- nik) dolgoprstnežev, ki so na- mesto gospodinj pobrali 0- prano perilo, ki je bilo obe- šeno na balkonih in neza- klenjenih hodnik;l Do sedaj še neznani »uzmoviči« so od- nesli z balkona pri Ivanu Kukcu v Ormožu perilo v vrednosti okrog 40.000 S dui. Verjetno se jim je zdel iZ' kupiček pri Kukčevih pre- skromen in so zato pobrali še tedensko »žehto« pri Ku- haričevih in pri dveh hišah v Mihalovcih pri Ormožu. Na postaji milice v Ormo- žu so nam povedali, da sto- rilci niso pustili za seboj no- benih vidnejših sledov in j'h do sedaj še niso iz.sledili. ^ razgovoru z nekaterimi 0^' moža ni pa smo zvedeli tudi to, da oprano perilo od teS^ več-era dalje več ne »preno- čuje« na balkonih in v n^' zaklenjenih hodnikih. i. Srn - ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 1969 STRAN 11 HU JE RES PREMALO ČASA jA VZGOJO...? 2 Vinkom se poznava že dolgO' Skupaj sva hodila v 0ovno šolo. Od takrat so ^jnila leta. Oba si služiva Luh, vsak na svoj način. Sicer' pa> da vam ga najpr^- t predstavim: Vinko Turk ' star 28 let in je zaposlen vSigmi. Njegovhobi je glas- in delo v Društvu prija- teljev mladine, je tudi član občinskega odbora DPMPtuj, zato je tudi razumljivo, da je jtekla beseda o njegovem de- lu v tem društvu. Mi, naša družba potrebuje „esamo izobraženega, ampak tudi vzgojenega človeka, je razglabljal svoje misli Vin- Vinko Turk to. Zato pa je samo šola pre- malo, tudi starši niso vse. Vsi mi bi morali dati mladim, pa tudi starejšim več možno- sti za vzgojo, svojo in svo- jih otrok. Ena ura tedenske- ga pouka v šoli je res pre- malo. Sole 90 preobremenjene z učnimi načrti, ni časa, da bi vsak učitelj spoznal učenca in dopolnjeval delo staršev ali ga popravljal. AM, kje inia mati čas za vzgojo svoje- ga otroka, ki dela v službi, gospodinji, opravi še cel kup drugih del? Mislim, da vse premalo cenimo materino de- lo; čeprav se ga zavedamo, ga nekako izpodrivamo. Zato mi je najtežje, ko po- mislim na podeželsko mladi- no, ki je mnogo bolj prepu- ščena sama sebi, delu na kmetiji... Mestna in tudi kmečka mladina bi potrebovala več vzgoje. Tudi ta bi morala iti v korak s časom, ki zahteva od človeka iz dneva v dan več znanja, širši pogled v svet. Vzgojne ustanove so prenatrpane, ni sredstev in časa. Samo te, DPM in šola pa ne zmorejo vsega. Zato bi bilo prav, če bi gospodarske organizacije posvetile tem problemom več pozornosti, predvsem pa sredstev, da na- ši otroci ne bi bili prepuščeni samim sebi in cesti, ki tako rada zapelje mladega člove- ka. Poglej, mi je dejal, zakaj imamo v mariborski regiji toliko ločitev? Osemdeset od- stotkov vseh pa je takšnih, katerim je vzrok ločeno živ- ljenje, ko eden od staršev dela v tujini. Naša občinska zveza DPM Ptuj se ves čas trudi, da bi število vseh problemov zmanjšala na minimum. To- da to doseči, je zaenkrat še samo vizija bodočnosti. Že- leli smo imeti šole za starše, toda ni bilo prave zaintere- siranosti. Se sva kramljala o proble- mih našega časa, o mladih, o njihovih željah, ki postajajo iz dneva v dan večje. Toda te želje in potrebe bi bilo po- trebno usmerjati v duhu na- še socialistične ureditve, le tako bi se število mladinske- ga kriminala, raznih pre- stopkov in moralnih delik- tov zmanjšalo... Slovenska Bistrica Delavska univerza opravičila obstoj Pred desetimi leti, točneje četrtega avgusta so v Slov. Bistrici ustanovili Delavsko univerzo na podlagi odločbe takratnega občinskega ljud- skega odbora. Prvotni sedež je imela v zgradbi družbeno-političnih organizacij, od koder se je pozneje preselila, po adapta- ciji zgradbe pa ponovno vr- nila. V prvem obdobju, ko so bili na Delavski univerzi ho- norarci, ta ni dajala takšnih rezultatov dela, kot po tem, ko so se na njej zaposlili stalni delavci z upraviteljem Viktorjem Sušo. Kljuij temu je bila razvoj- na pot prvih let sila sunko- vita, dokler se v zadnjih le- tih ni njeno delovanje usta- lilo na določenih konceptih, ki jih uspešmo izvaja iz leta v leto. Prav gotovo je desetletno delovanje Delavske univerze v Slovenski Bistrici pustilo za občane slovenjebistriške občine določene, seveda pozi- tivne posledice. Predvsem je pripomogla k boljši kvalifi- kacijski strukturi in izobra- ženosti zaposlenih. Ze samo dejstvo, da je v treh jpddel- kih ESS v daljšem časovnem obdobju končalo, oziroma di- nlomiralo 68 slušateljev, da je končalo dve-letno admini- strativno šolo 24 slušateljev, višji administrativni tečaj 21 slušateljev, da je bilo v teh letih organiziranih 12 oddel- kov osemletke za odrasle, ki jih je obiskovalo 240 sluša- teljev, da je v dvoletni šo- li za poslovodje dobilo naziv trgovskega poslovodje 29 za- poslenih, da si je pridobilo naziv kvalificiranega delav- ca nad 1.30 zaposlenih, nam govori, da je Delavska uni- verza vsekakor opravičila svoj obstoj. Razen že omenjenih oblik izobraževanja, kjer so sluša- telji dobili verificirana spri- čevala, je bilo v desetletnem obstoju prirejenih na pod- ročju družbenega izobraževa- nja 203 raznih seminarjev in tečajev, kjer je bilo oprav- ljenih 4779 predavateljskih ur, udeleženih pa 7452 slu- šateljev. Na področju stro- kovnega izobraževanja je bilo organiziranih v tem ob- dobju 45 raznih oblik dela, opravljenih pa 3,386 ur s 1293 slušatelji. Razen tega je bilo orgamiziranih 49 raznih te- čajev za učenje tujih jezi- kov in je tečaje obiskovalo nekaj manj kot tisoč sluša- teljev. Seveda pa to ni vse delo Delavske univerze. Prek 470 raznih oblik pre- davanj z več kot 33.000 slu- šatelji zgovorno priča o ak- tivnem delu si oven j ebistri- ške delavske univerze. Posebno priljubljena obli- ka začetnega dela so bile šo- 1«» za starše in šole za življe- nje, ki so bile v različnih krajih občine. Organiziranih je bilo 52 takih šol z 2553 o- biskovalci. Ena od zelo zani- mivih oblik dela pa je bila, če to lahko tako imenujemo, njena kino-sekcija. V občini skoraj ni kraja, kjer ne bi vrteli filma, predvsem v ti- stih krajih, kjer nimajo po- sebej kinodvorano, zato lah- ko rečemo, da je prišla delav- ska univerza s kinom tudi v tiste kraje, kjer so tako pr- vič videli filmsko predstavo. V nekaj letih pa si je njiho- ve predstave ogledalo 45.642 obiskovalcev. Seveda .ren"iO, ^''&žemo kocen, ga drobno ^el^ljamo, pomešamo s se- i^lianim česnom in peter- l^jf^ni, dodamo žličko drob- ali še bolje, nekaj mrvic ^ha, košček masla, solimo, '>Pi"amo, zmešamo in s to '^■0 napolnimo gobje klo- "■'•e. Zložimo jih v pekač '' ^" kožico, pokapljamo z o- '^''■i in v vroči pečici spečc- Ko so pečc-ne, jim lahko [."'jcrao še žlico smetane in ''co vina. ^^E V SOLATI J;;^. snio nabrali več gob, i''h kihko pojemo, jih na '.'"'^ konzerviramo oziroma IjPi-avimo v solati. V ta n.a- 1. gobe očistimo, manjše eele, večje pa prc- ^■^0. V kožici zavremo vo- 3^ solimo, dodamo lovo- j ''"^t, nato pa gobe pre- eJ-?«- Ko so kuhane, jih cd- ' 'h nato zgotovimo z oljem in kisom, po potrebi še dosolimo, popramo, če vam ugaja, pa lahko dodate tudi strok strtega česna. Solato lahko uživamo takoj, ko se je ohladila, v hladilniku pa sme brez škode stati nekaj dni. DORASLE KUMARE V KISU Za to lahko porabimo tudi tiste kumai'e, Id smo jih ime- li za .seme. Potrebujemo pa kumare, kis, papriko, poper in šalotko. Dorasle in že rumene ku- mare olupimo, odstranimo sredico in jih razrežemo na štiri dele. Lahko pa tudi na prst dolge in debele koščke. Kumare na.50limo in pustimo en dan. Večkrat jih premeša- mo, da se dobro nasolijo. Drugi dan jim iztisnemo vo- do in obrišemo s čisto krpo. V dobro pološčeno kožico da. mo vinskega kisa (če je pre- močan, ga n-salo razredčimo z vodo), ga primerno osoli- mo, dodamo nekaj zm popra, malo paprike in nekaj šolotk. V vrel kis damo toliko ku- mar, da so vse v kisu. Vro naj pet minut. Kumai-e na.) se ohlade v kisu. Ohlajene zložimo v široke kozarce in zavežemo. Z njimi oblagamo meso, delamo dobre kumarč- ne omake al; jih zmešamo s kiompirjem za sojato. BT CE V OKI^IANIM SL\T>KOR.lU Za 1 kg mladih jedilnih buč potrebujemo po pol kilo- grama kisa in po pol kilo- grama sladkorja ter limoni- no in pomarančno lupinico. Buče tanko olupimo, od- stranimo sredino in jih zre- žcnio na male enakomerne kockice. Damo jih v dobro emajlirano skledo, polijemo s kisom in pustimo na miru en dan. Po enem dnevu kis odlijemo in buče posujemo s sladkorjem. Ko tako pustimo spet en dan stati, jih potem postavimo na vroč štedilnik in v sladkorju do mehkega skuhamo. Med kuhanjem o- dišavimo z lupinicami. Kuha- ne buče naložimo v ogrete kozarce, sladkor pa še malo pokuhamo, da bo gesto tekoč. Z njim zalijemo buče in ko- zarce zavežemo. P \RADIŽMKOV DZEM Za 1 kg zelenih paradižni- kov potrebujemo 1 kg slad- korja, 2 dl vode in 3 limo- ne. Zdrave plodove zelenih pa- radižnikov zrežemo na drob- ne rezine. Prav tako zreže- mo limone. Sladkor polije- mo z vodo in zavremo, V vrelo sladkorno raztopino damo pripravljen paradiž- nik 7 limono. Kuhamo 25 minut .Se vroče naložimo v ogrete kozarce in še tople zavežemo s celofanom ali « nolovinilom. ki ga na spod- nji strani ovlažimo z žga- njem ali rum.om. Mladinska brigada D. Kvedra - Ptuj 1900 opravičila obstoj o ptujskih brigadirjih smo pisali že v času, ko so vihte. li krampe na ptujskih uli- cah in druge ter preživlja- li prosti čas v taboru v Ljudskem vrtu. Tokrat še nekaj podatkov iz analize; dela brigade, s katerimi nas] je seznanil Alojz Gojčič, ko-J mandant brigade. ^ MDB »Dušana Kvedra« — Ptuj 1900 — je štela 73 mla- dincev in mladink. V briga- do je prišlo tudi 19 dijakov ptujske gimnazije »Dušana Kvedra«. V brigadi so opra- vili obvezno polmesečno pra- kso. V začetku je brigado sestavljalo 52 mladincev in mladink iz Ptuja, 16 iz Va- raždina, 4 iz Koprivnice in 1 iz Ormoža. K sodelovanju so povabili vodstvo mladine iz Slovenske Bistrice, Lenar- ta, Cakovca in Ljutomera, ki se žal vabilu niso odzvala. Glede na poklicno usmer- jenost je bilo v brigadi dve tretjini srednješolcev, drugi so bili delavci in učenci v gospodarstvu. V brigadi je biio tudi 5 mladincev brez poklica in zaposlitve. Sta- rostna meja je bila v večjem razponu od 14 do 27 let. V poprečju so bili brigadirji stari 17 let. Tabor brigade je postavil in opremil oddelek za na- rodno obrambo SO Ptuj. De- lovno orodje (lopate, kram- pe, motike, sekire, kose, sa- mokolnice), improvizirano jedilnico, ra.zsvetljavo, vodo- vod, razglasno postajo so si sposodili pri ptujskih delov- nih kolektivih. Glede na to, ker niso ime- li večjih denarnih stroškov za opremo, je brigada opra- vičila svoj obstoj tudi z eko- nomskega vidika. Brigada je v juliju opra- vila naslednja dela: uredila je okolje rokometnega igri- šča na Bregu, sodelovala pri modernizaciji Miklošičeve, Bezjakove ceste in Titovega ter Srbskega trga. Brigadir- ji so odstranjevali tlak in granitne kocke, či.stili so in delno regulirali Grajeno. Pet dni je brigada urejevala Vi. čavsko pot. Zal ni bilo mate- riala, da bi omenjeno pot uredili. Brigadirji so poma- gali pri pripravah cestišča proti Rogoznici in na Mejni cesti za asfaltiranje. En dan le brigada delala v Ormnžu. kjer so pomagali ormo.škim mladincem urejevati okolje novega letnega kopališča. Uredili so pot od glavne ce- ste do tretjega mitreja na llajdini. Sodelovali so tudi pri čiščenju mesta.. Brigadirji so poleg tega, da so opravičili ekonomski obstoj brigade, veliko prido- bili. Brigada je bila del vzgoje. Razvijali so čut od- govornosti do kolektiva, do tovarišev in odnos do dela. Brigadirjem so zavrteli tu-« di osem celovečernih filmov, v taboru so imeli radio, te- levizijo, organizirali so po- govore s predvojnimi komu- nisti in borci NOB. V bri- gadirskem življenju ni manj- kalo mladinske razposajeno- sti, cesto je bilo čuti briga- dirske pesmi. Ob zaključku akcije so šli brigadirji na tridnevni izlet v Koper, An- karan, Izolo, Piran in Por- torož. ZR IŠČEM STANOVANJE, PRODAM, KUPIM... ' I\Iali oglasi so skoraj v vsakem časniku najbolj bra- na rubrika, še posebej za ti- ste, ki upajo, da bodo na,šl; v nekaj vrstah obsegaj očem tekstu skrito željo in rešitev — recimo stanovanjskega pro- blema. Povsem enako je tudi pri našem listu. Ce je med malimi oglasi ... nudim sta- novanje ... se začne prava telefonska invazija in poiz- vedovanje za naslovom sreč- neža, ki ima prevelik živ- ljenjski prostor. To nam kaže na problem stanovanjske stiske, ki se si- cer ob zelo redkih družbenih novogradnjah zelo pačasi re- šuje. Kljub razmeroma in- tenzivni gradnji zasebnih hi- šic, je še vedno dovolj po- sameznikov in družiR z ne- kaj otroki, ki čakajo ..., da se jim bo" nasmehnila stano- vanjska sreča. V minulem tednu v četr- tek zjutraj je že pred sedmo uro zazvonil v našem ured- ništvu telefon: »Hitro mi prosim povejte naslov stran- ke, ki oddaja sobo in ku- hinjo!« Iz tega sklepamo, da je stranka vzela na pošti ali v kiosku še »topel« Tednik, prebrala male oglase in nss takoj prosila za naslov. Ta- kih je bilo še več. Toda le enemu izmed njih se je na- smehnila sreča, da je lahko spravil svojo družino v dolgo pričakovano družln- :^ko gnezdeče. J. S. STRAV 14 TEDNIK - ČETRTEK, 11. SEPTEMRR^^ Osnovno opazovanje bolnega otroka (Nadaljevanje) UTRIP ŽILE. ŽILA Na utripu žile ali na žili se razodeva srčna dejavnost in stanje ožilja. Pri vsakem srčnem utripu požene levi srčni prekat po žilah odvod- nicah določeno količino icrvi in jo potisne vse do najtanj- ših žilic. Žilni utrip je torej izraz srčne dejavnosti in m.o- či z ene strani ter napetosti žilnega ostenja z druge stra- ni. Zaradi tega lahko po u- tripu žile presojamo tiste bo- lezni, ki okvarijo srce in pri- zadenejo tudi ožilje ali ol>oje, skratka bolezni, ki kvarijo obtočila in prekrvitev telesa. Da si predočimo delovanje obtočil pri otroku, je dobro, ča opazujemo najprej osrčje v višini sredine prsnice. Po- gledamo in otipamo, kako bi- je srce: močno ali slabo, red- no ali neredno, udarjajoče, slabotno, komaj zaznavno, itd. Nato šele pričnemo opa- zovati in presojati žilni utrip. Po navadi primemo desno otrokovo roko z levico, tako da nalahko položimo jago- dice štirih prstov, od kazal- ca do mezinca pri večjem otroku, pil malem pa samo dvoje prstov na palčevo stran notranje, dlanske ploskve podlakta. nekako nad zapest- jem. Prste držimo pri tem nalahno. Z enim ali dvema prstom.a. ki sta bliže srcu, ži- lo narahlo pritisnemo ob podlogo, z drugim ali z dru- gimi prsti pa skušamo za- zna.ti in občutiti utrip žile. Ce hočemo prj otroku za- res pravilno presoditi žilni utrip, ga moramo presojati, kadar otrok popolnoma mi- ruje, v postelji ali celo med spanjem. Vsak napor, zlasti v bolezni, pa tudi vsako vzburjenje, strah ali veselje, vse to vpliva na število in jakost srčnih utripov, pri živčno neuravnovešenih otro- cih pa lahko tudi na stanje ožilja in tako na spremembo žilnega utripa. Ko smo otroka pravilno prijeli za roko in razločno začutili utrip žile, pričnemo opvazx)vati njegove lastnosti. Pazimo na pogostnost, enako- memost in kakovost. Pogostnost utripov je v ne- katerih starostnih obdobjihi otroka različna že po naravi, i Pri novorojenčku utripa srce i in s tem tudi žila približno 120 do 140 krat v minuti, pri dojenčkih in otrocih do prve- ga leta 100 do 120 krat, pri malih otrocih 90 do 100 krat, pri večjih 80 do 90 krat, pri odraslih pa cca. GO do 80 krat v minuti. Po navadi šte.iemo utripe z uro na roki v.so mi- nuto. Kdor pa je vajen, lah- ko šteje samo pol minute in dobljeno število pomnoži z dve. Vedeti moramo, da sreču- jemo pogostejši utrip zlasti pri vročinskih boleznih. Vsa- ko naslednjo stopinjo vroči- ne se pri otroku poveča na minuto za 10 do 15 utripov od števila, navadnega za dolo- čeno starost. Pogostejši utrip opažamo tudi, če so obtočila iz katerihkoli vzrokov toliko prizadeta, da z navadnim šte- vilom srčnih udarcev ne zmo- rejo več svojega dela in m^o- ra srce udariti večkrat, če hoče zadovoljiti potrebe tele- sa po krvi in kisiku. Zlasti pri otroku pospešijo število srčnih utripov tudi strah, ve- selje ali duševna napetost. Manj pogost utrip, kot bi ga po navadi pričakovali v do- ločeni starosti, najdemo pri raznih vrstah zlatenice, zlasti pa pri boleznih, pri katerih je povečan pritisk v lobanji. kot na primer pri raznih vnetjih možganskih mren, možganskih krvavitev, mož- ganskih poškodbah itd. Pri zdravem človeku si po- samezni utripi sledijo v ena- komernih presledkih. Lahko pa srce utripa tako, da sta si dva utripa bližja, tretji pa sledi daljšemu presledku, ka- kor da bi se nekje zataknil. To občutimo tudi na žili. Ne- pravilen in neenakomeren U- trip nam torej pove o bolj ali manj hudem obolenju srca. Manj neenakomeren utrip pa najdemo pri nelcaterih otro- cih tudi pri dihanju. Zlasti med globljim vdihom je utrip srca, in s tem tudi žile, ne- enakomeren. Drugič dalje! ZAKONSKA ZVESTOBA IN NOŽJE - KUHARJI Ali je kuhinja zares brez izjeme samo področje ženine aktivnosti? Ta misel je že davno zastarela. V kuhanju je dosežena popolna enako- pravnost Nek znani london- ski psiholog je ugotovil, da so tisti možje, ki znajo ku- hati in tudi radi kuhajo — najbolj zvesti možje in jim je mnogo do tega, da živijo v prijetni domači atmosferi To seveda ne pomeni, da je žena v takem primeru izgna- na iz kuhinje. Nasprotno! Možje radi kuhajo skupaj s svojimi soprogami. Ženi je dovoljeno, da čisti zelenjavo in opravlja druga dela, kot so pospravljanje kuhinje in morebit. i strokovni nasveti. Pri vsem drugem ostaja mož v kuhinji suveren gospodar. Prav gotovo ni žene, ki ji tak način ne bi prijal. Se po- sebej takrat, če ve tudi to, da so možje — kuharji naj- bolj zvesti možje na svetu. Ce mislite, da vam skače vaš mož »čez plot«, ga preobrni- te na ta način, da vam bo pomagal v kuhinji. Za uspeh te metode ne jamčimo! IIKRBERT FRANK Neinana dedinja »Pohištvo, obleke in vso svojo garderobo zapuščam brivskemu pomočniku Oskar- ju Vetterju. Vsi umetniški predmeti, slike in knjige pa pripadajo Germaini Laforge. V kolikor dediči po moji smrti ne bi bili več med ži- vimi, prehaja lastnina v ro- ke njihovih otrok.« Osicar Vetter je odprl vra- ta in že zunaj prižgal luč ter pustil odvetnika v sobo, kjer je Rudolf Fingal živel zadnjih dvajset let. Kauč pri zidu nasproti vrat je že ka- zal rebra, zelena prevleka je zbledela pri vzglavju in ro- bovih. Rjave plišaste blazi- ne, ki so pokrivale naslanja- če, so bile podobne velikim zmečkanim figam. Najbolj klavrno sliko pa je nudila preproga, ki je pokrivala tla. Odvetnikov pogled se je zapičil v steno nad kavčem. Z drobnimi koraki se je pri- bližal veliki pokrajinski sli- ki v zlatem okviru. »Ruysdael!S{i ^'^"P-ini vse, popolnoma L'! kako lepo ga je sedaj JJ' po toHkih letih! razpravljajo v '^udobju že dokaj zrelo o lastnem notranjem svetu, sča- soma, če jim je okolje naklonje- no, prenašajo tudi samokritiko. Le poslušajte jih, kako se pogo- varjajo med seboj. Kritični niso le do samega sebe, temveč tudi do drugih. Otrok je v tem ob- dobju silno občutljiv! Pozitivno sprejema nasvete oseb, katere spoštuje, in želi si vzorov. Saj mnogokrat najdemo v dnevni- kih pubertetnikov zapisano: »2elim si, da bi bila prav taka kot moja profesorica.« Tretje- šolec je v nalogi »Moje tri naj- večje želje« napisal tole: »Moja največja želja je postati oficir. Zelo rad prebiram spom.ine na- ših partizanov, moj vzor je he- roj Stane Rozman!« PTUJSKI GOSTIMCI SO VEČ IZTOČIU V prvem poilelju 41 odst več tujih gostov Gostinska podjetja družbe- nega sektorja in zasebni go- stinci so v letošnjem prvem polletju prodali več alkohol- nih pijač, sadnih sokov ter slatine in sodavice kot lani v tem času. Ugodni so bili pokazatelji turistične dejav- nosti. Po statističnih podatkih je naša podjetja letos obiska- lo več gostov kot pred letom Domačih gostov je bilo le ne- kaj več kot pred letom z 2,5 odst. več prenočitvami. Tujih gostov je bilo za 41,0 odst. več s 37,6 odst. več prenočit- vami. Posledica povečanega fizičnega obsega gostinskih in turističnih uslug so tudi boljši finančni rezultati go- stinskih podjetij kot pred le- tom. ZR Rezervircino za Lyfzeka DOBER DEN DROGI PKI.EKI NO FS.V ŽLOHTA Z IVIOJl <;,\ KEZESVIKANEG.A KOTA! Ce glih man po za en vejki kup družinskih problcmof — bobje no faCokove jeze, se van gnes nemo s totirai težovarai iz- poveda. Rajši poglejmo, kaj nan je napisa dopisnik iz Ormoža! Toti ma ali prekleto ojšter jezik no ga dobro poslušajte! DROGI NO LEPO POZDROVLENI LUJZEK! Pri nas v Ormoži te ali joko porajtamo no bi nan bija zlo dugi c.ajt, če bi ti kdo na je- zik stopa. Zodnjie sen preštja v vaših cajtngah, ke mo meii 13. septembra otvoritev novega ho- tela. Na toti rom-pom-pom se pri nas zlo intenzivno pripro- vlamo. Na predvečer totega zgo- dovinskega dneva mo z grajske, ga tiirna spiistil ognjemet pa tii- di s tistimi srednjeveškimi topi mo strelali. Sestavil smo tudi že odbor, ki de pokosa tisti hek- tar kopriv polrg hotela. ZodjiC si jih je vaš novinar prekleto lepo .no humoristično privoša no ž ji mi opeka tiste, ki bi jih mo- gli že negi negda pokositi. Za- voio totih kopriv mamo zaj en driigi problem. Ja.^ri se proti- vijo, ke bi tiste koprive poželi no majo že načrt, ke bi v tisti goši rezervat za fazone no zofce naredli. Veš I.ujzek, to bi bila vejka prednost za razvoj lovske- ga turizma, saj bi lahko itali- janski jagri skoz okna hotela pokali po toti divjačini. Tiidi našo priljiJbljeno gostilno Grozd smo mogli zaj te do kraja po- dreti. Vidiš, tak skrbimo v Or- moži za razvoj gostinstva no tu- rizma. Zodjič je v eni ormoški gostilni viin s pod poda tak vej- ki krt prileza, ke bi mo lehko še samo belo blnzo, beli šurc no kravati gor privez.r.li, pa bi leh- ko začeja takoj kelnarti. Ce bi veda vsaj še po prlešken gučati, bi ga lehko vzeli tiidi za kelnara v noven hoteli. Veš, drgačik je v Ormoži fse po storen. Tu pa tan vidiš ko- kega lovskega turista, opasanega s koko grlico, siničko ali pa s škorcon. Veš, to je za zaj strel- ska predpriprova na glovno lov- sko sezono. Naši domoči jagri si že pridno išejo leskove palce, ke do lehko šli za trajbare. Veš, devize so le devize, pa Ce glih si ,iih riovik z leskovo palco za- sHiži. Ce srna glih že pri toten jagrofsken turizmi, ti moren na- pisati Se to, ke je Ioni doživeja en naš Iovovod.ia. Na jago so prišli jagri z jiižne Italije. Ce glih so bli že precik v letah, smo jin moggli najpret fazone no zofce na slikah pokozati, ke ne bi slučajno ker koke krave fstrela. V pogovori so se pre razniili malo po nemšekn guCi. Pje, zaj pa me dobro poslušaj, to ba ti en vejki hec: Z ene ko- ruze so zleteli fazoni, saj jih ve- na poznaš. Mojo duge repe no lepo perje. Lovovodja se je za- drja »fazan« . . . šicen . . . Naen- krat so se fsi Italjani v kariizo poskrili . . . Veš. Lujs, neso raz- mili, za kaj se je šlo, pa so be- sedo fazan zamcjali »partizan«. Kumer so jih spravli viin s ka- ruze no ugotovil, ke so bli te ve- na gilh tisti, ki so pri nas že med drugo svetovno vojsko »tu- rizen« no »jago« gojili . . . No zaj te moren hejati. Bodi lepo pozdrovleni. Tebe no fso vašo novinarsko klapo vobin na otvoritef hotela. Za žretje no pitje reskiran jas. Pa veš kak sen priša do penez? Na banki sen zdigna taužnt novih dinarof posojila no sen jih drugi den takoj na poštno hranilno knji- žico vlož.a. Z obrestmi sen za- sliiža glih tejko. kemo se lehko malo liiStno meli. I.epo te pozdrovla dopisnik iz Ormoža. Pozdrovi tudi svojo no- vinarsko žlohto no vašega ured- nika. POZDROVLENI ORMOZONEC! Pje, gnes si ga po pihna no fstrela naravnoč v črno piko. Zadeva s tistin krton je resen joko teresantna. Skoda, ke ga resen neste uniformirali no mo ponudli delovnega mesta. Na- fsezodjo Se bi lehko v Ormo- ži koka vejka živina grota. Za rovaje bi že bija sposoben, to pa tak more znati, če Ce na ko- ki višišji stolpec zlesti. Tiidi predlog, da bi v tistih koprivah bija rezervat za divja- čino je dosti vreden. Nafsezodjo pa ne ven, Ce že neje notri kok- šni medved ali pa vuk, ke se ti- stih kopriv fsi tak bojijo. Neke sen Cuja. ke je že bija sklican sestanek no bojni posvet na naj- viSjen nivoji za spravilo toitega koprivovega pridelka. Veš tudi jas sen že razmišla, ke mo si en- krat prnesa koso no tiste ru- žice doj pokosa. Ja, vaši jagri pa so si resen bo- gi, čp do mogli letos namesto gverof nn jago leskove palce no- siti. Teiko ali gledajte, ke še de koka »:i,iička ,7li pa škorc za plemen osta. Za zofce se neje treba boti, saj tisti majo boj viirne pote no do te že v proven cnjti zbrisali v koko Sumo. Lepo te pozdrovla Lujzek s prošjo, da še nan ke napišeš • živleji v Ormoži. Drogi brolci te pa po srečno do drugega tjedana no mi piSte na natres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Vaš zvesti Lujzek LfONl^ _ ČETRTEK, 11. SEPiEMBRA 1%9 > ;;am 16 TKUMK - CETHii:K. H. Si:I'I KMp.n y 1 RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 11. septembra 4."JO Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Po- ročila 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 In- formativna oddaja 7.30 Za kme- tijske proizvajalce 7,50 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila 8.O.") Radijska igra za otroke 8.43 Skladbe za mladina 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 11 10.00 foiočila 10.05 Se pomnite, tova- riši . . . 10.30 Pesmi borbe in de- la 10.45 EP 10.50 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Zabavna glasba 13.30 Domače vi- že 13.40 Reportaža 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melodije 15.00 Poročila 15.05 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 Humoreska 16.00 EP 1G.05 :i>Po domače« 17.00 Po- ročila 17.05 Športno ponoldne 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Poročila 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Zaple- šite z nami 23.00 Poročila 23.03 Literarni nokturno 23,15 Godala 24.00 Poročila. VS.\K DAN RAZEN NEDELJE: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved .'i.45 Informativna oddaja 6.00 Poročila 6.S0 Informativna od- daja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila. Ra- dijski in TV spored. PONEDELJEK, 13. septembra 14.00 Poročila 14.03 Lepe melo- di.ie 11.30 EP 14,35 Poslušalci če- Biilajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje zbor iz Bllčovsa na Koroškem 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gluck: »Orfej in Evridika'^ 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Lah- ka glasba 13.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl i^ranlje treh dolina 19.25 EP 19.S0 Poročila 20.00 Skupni program JUT 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zaba\Tia glasba 24.00 Poro- čila. TOREK, IG. septembra 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.20 Lahka gglasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15,40 Igra violinist Miha Pogačnik 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Koncert Simfonične- ga orkestra 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko no5, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Rudija Bardorferja 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Ra- dijska igra 20.56 Popevke 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska gla- sba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesni orkestri ln ansambli 24.00 Poročila. SREDA, 17. septembra 14.00 Poročila____ Ni rokopisa za sredo'!: ČETRTEK, 13. septembar 14.00 Poročila 14.03 »Mladina poješ 14.20 Operetne melodije 14.55 Kreditne banke Slovenije 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Mozart: sklepni prizor 1. dejanja opere >:Don Juann 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfoničn koncert 18.00 Po- ročila 18.15 Turizem in glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.lU Ob- vestila 19.15 Pevka Elda Viler 19.25 EP 19,30 Poročila 20.00 Do- mače pesmi 21.00 Od Ibesna do lonesca 21.40 G!a.?bcni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Klavirske skladbe Franca Liszta 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23,15 Zabavna filasba 24,00 Poro- čila. PETEK, 19. septembra 14.00 Poročila 14.05 Lahka gL"S- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- RlUa.io 14..55 Kreditna banka LUUiiiana 15.00 Poročila 15.20 Na- potki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.40 Georges Ger- shin: »Amerilcancc v Parizu CEUE-KLADIVAR - ALUMINIJ 2:1 v sjbolo so nogometaši Aluminija odšli na svoje drugo gostovanje v Celje, kjer so morali odigrati pr- venstveno nogometno tekmo s Celjem. Začetek tekme je pokazal, da so bivši drugoli- gaši mnogo boljši nasprotnik od mladega moštva Celjanov. Tako so gostje iz Kidričeve- ga povedli že v dvanajsti mi- nuti, ko jc dosegel gol Fili- povič. Toda do konca prve- ga polčasa je ostal rezultat neizpremenjen. Tako Alumi- nijci že tolikokrat zapored niso znali izdatneje izkoristi- ti svoje občutne premoči po igri na terenu kot po prilož- nostih za dosego gola. Slika na terenu se je v drugem polčasu močno spre- menila. Domačini so v sed- mi minuti izenačili. Gostje tega niso mogli prenesti in so začeli z grobo igro. Kljub temu jo je najtežje odnesel Vrbanec, igralec Aluminija, ki je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. V predzad- nji minuti pa so domačini dosegli vodilni zadetek in ta- ko osvojil dve dragoceni toč- ki. Po dveh gostovanjih bodo nogometaši Aluminija igrali v nedeljo prvo tekmo doma proti Kovinarju iz Maribo- ra. B. H. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA UODll.i: SO: Erika Svenšek, Zg. Hajdina 82 a — deklico; Marija Leskovar, Lešnički vrh 6 — Igorja; Geno- vefa Muhič, Drbetinoi 27 — Ma- rijo; Tončka Strnad, Hajdoše 40 — deklico; Marija Merguč, Lju- tomerska 22 — Martino; Ivanka Jaušovee, Hardek 34 — Sama; Terezija Zajšek, Kočica 37 — de- klico, Terezija Domine, Pobrež- je 69 — deklico; Marija Bedrač, Slurmovei 22 — Ljubico; Angela Korez. Nadole 59 — Zdenko; Ma- rija Repec. Hajdoše 61 — Re- nato; Erna Furek, Skorba 18 — deklico; Marija Tušek, Pušencl 6 a — dt.čka; Zdenka Hmelina, Ormoška c. 1 — Bogota; Julijana Svenšelt. Jurovci 14 — deklico; Marija Cucek, Straže 16, Lenart — Sandija; Gerčka Topolovec, Gradišča 13 - Mclito; Marija Do- večar. Savci Gl — Klavdijo; Mar- ,iana Ogrizek, Zlatoličje 11 č — Borisa; Te reza Kolonič, Cankar- ,ieva 4 — Sabino; Mira Banovič, Pavlovski vrh 11 — dečka. UMRLI SO: Malcs Krajnc, Ob Studenčnici 7, roj. 1922. umrl 3. 9. 1969; Zlat- ko Steiner, Kungota 16, roj. 1961 umrl 4. 6. 19S9; Jožef Kaiserber- ger, Cankarjeva 9, roj. 1895, umrl 7. 9. 1969; Jožef Dragar, Mlinska c. 2, roj. 1900, umrl 6. 9. 1969. MALI OGLASI s 1. OKTOBROM istem starejšo žensko U 8 mesecev staremu o- troku /a 8 ur dnevno. Naslov v upravi, BRIVSKO-FRIZERSKI salon Ma- kovec v Miklošičevi ulici sprej- me v uk vajenko in vajenca, ki imata veselje do tega poklica. PODPISAN.\ preUlicujem. kar sem žaljivega govorila o Mariji Satler iz Pobrežja MS a. Ivana Bedrač, Pobrežje 116. iSCEiM mlajšo upokojenko za varstvo otroka. Naslov v upravi. OPREMLJENO sobo oddam. Na- slov v upravi. OSTREŠJE 9.<10 ln dvosedežni moped prodam. Naslov v upravi. T.\KOJ vscljivo enostanovanjsko hišo z nekaj zemlje v Sobetin- cih 46 prodam. Naslov v upravi. IZUCENO natakarico sprejmem takoj. Maribor, Dupleška 132. Do.govor edino osebno. TES.\NO ostrešje — sui, 9 ;iO prodam. Vprašajte J jeni štev. 9 J'KOl).\.M malo rabljen nioi \ ftro!)) anom. I*oniidl)e poi.; po telefonu 77-588, Ptuj. PUOD.VM hišo ln 1 ha j, (vinograd, breskov nasaj dovnjalv) v PoljCanah, pjj ' zi ureditev bifeja — lep Naslov v upravi. ' PRODAM jabolka na flrj, ob glavni cesti. ^ piašaju Ilovšek, Videm. t GODNO PROD A.M dobro, njen štedilnik na drva »go^ Franc Zizck, P.monska 2, i II. nadstropje. OPOZARJ.VM vsakogar, m širil neresnične in žaljive \ v zvezi z menoj in mojimi, mi sorodniki, češ da jih jej del od Danice Turnšek — st joče v Spuhlji 68. da se boj varjal pred sodiščem. M,J Uerger, Placar 18. |H Nogomet KOVINIIH : mm A 2:0(1:0] Drava jc v nedeljo gosto- vala v Mariboru, kjer je prav nesrečno izgubila sre- čanje predvsem po zaslugi stranskih sodnikov. KOVINAR: Djurič. Horvat, Jurančič, Krojs, Božina, Kol- šek (Bajič), Kopše. Karano- vlč (Grahovec), Kočovan, Rob. Nikoiič. DRAVA: Veličkovič (Ko- lar). Korenjak. Kranjc, Ko- stanjevec, Ljubeč. Artenjak, Lenartič (M. Planjšek), I. Planjšek. Pergcr, Emeršič, V. Planjšek. Drava je v prvem delu imela premoč, ki pa je ne- spretni napadalci niso izko- ristili. Dosegla je gol, ki pa ga je sodnik po posredova- nju stranskega razveljavil. Zadetek je bil regularen in bi se dogodki na igrišču lah- ko nadaljevali v prid gostov, ki so morali kloniti nasprot- niku po dveh usodnih napa- kah vratarja Drave. Pohvale vredna je bila igra Kranjea in Kostanjcvca pri Kovinarju pa Božina. Sodnik Bojnec iz Murske Sobote je svoje delo opravil d.sbro. le pri zadetku Drave je napravil napako. Gledalcev jc bilo 400 igri- šče pa izredno slabo in ne- ravno za igro. anc Gledališče Ptuj razpisuje ABONMA REPERTOAR ZA SEZONO 1S69-1970 C. Golar: VDOVA ROSLIN- KA P. Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ A. Huiilcv: STRUP (Giocon- din smehljaj) T. VViHiams: STEKLENA MENAŽERIJA P. Voranc: SAMORASTNIKI A. Novačan: PRIČARAM ŽENIN Vodstvo gledališča si pri- držuje pravico do spremem- be repertoarja. REDI: PREMI ERS KI REPRIZNI OKOLLSKI Olarkovci, Go- rišnica, IVIajšperk) MLADINSKI (za šole) ABONMAJI ZA DELOVNE KOLEKTU E CENE ABONMAJEV: Premierski: 30, 24. 18 Reprizni: 21, 18, 12 Okoliški: 24 Mladinski: 18, 12, 6 Za del. kolektive: 24, 18, 12 PLAČLJIVO V DVEH OB- ROKIH. PRVI OBROK SE PLACA PRI VPISU. VPISOVANJE: od 1. do 20. septembra 1969 pri gledališki blagajni vsak delavnik od 10. do 11. in od 17. do 18. ure. Rezervacije po telefonu št. 77 494. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj RAZPrSUJE prosto delovno mesto RAVNATELJA Osnovne šole Maksa Uračiču, Cirkula.| ne POGOJI: 1. Visoka ali višja strokovna izobrazba pcdajoškt smeri in 5 let vzgojno izobraževalne prakse; 2. Srednja strokovna izobrazba pedagoške smej in 10 Icl vzgojno izobraževalne prakse. Kandidati naj vložijo pismene prijave, kolkovanc i 1 din državne takse icr z dokazili o zahteva ni izobraz. bi in dosedanjem delu v roku 13 dni po objavi razpi- sa komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Ptuj — Srbski Ir^ št. 1. Šolski center m kovinsko stroko ¥ Ptuju RAZPISUJE mesto čistilkena šoli Pogoj: končana osemletka. Prijave sprejema ravnaleljjdvo šole, Šolski ccnicr za kovinsko stroko Ptuj. Te dni bodo v Slov. Bistrici odprli novo trgovsko ^ TP Planika. To je vsekakor lepa pridobilcv za ra/.voj govine na bistriškem območju. ^' Tednik Izdat« ^asoplmi ,avod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor ^nton Bauman (glav.-.! in odgovorni uredniki 1 llmelina. Jože Slodnjak in ini Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tel