Po poitl projoman:
16
eelo lato naprej 26 K — h
pol lota ietrt , mesec
13, .
6,50, 2 , 20 ,
V npravnlštvu projoman:
ItL
;elo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , žetrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinint in inserate »prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice ät. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefraukovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 187.
V Ljubljani, v soboto 17. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Zoper egoiste!
Boj zoper katoliško cerkev — to je program liberalnih strank naše dobe. Sovraštvo proti cerkvi, v tem jo vsa njih liberalnost. Vse jih loči — vera, narodnost, kultura; eni bo judje, drugi protestantje, tretji »kristjani« ; ti slovenski radikalci, oni pangermanje, zopet drugi latinci; ti predstavniki slovanske, oni germanske, drugi romanske kulture — nič ne de, sovraštvo jih druži. Edini so v tem, da vsi sovražijo katoliško cerkev in sicer sovražijo zato, ker cerkev nasprotuje njih egoizmu, njih samo ljubju, njih sebičnim aspiracijam; sovražijo zato, ker cerkev obsoja njih strasti, graja njih razvade, ne hvali njih slabih dejanj ; sovražijo zato, ker cerkev spoštuje in ljubi tudi preproste, tudi uboge, tudi zatirane, skratka: sovražijo zato, ker se cerkev ustavlja vsakemu lihe rti niz mu na eni in vsakemu despotizmu na drugi strani.
Boj zoper cerkev zatorej divja tudi malone po vseh deželah. Za zgled vzemimo le dve, kjer je ta boj najtežje umljiv, slovensko in laško. Da slovenski liberalci bojujejo divji boj zoper katoliško cerkev, to je tako gotovo, kakor je težko umljivo. Težko umljivo je, zakaj če je bila kakemu narodu katoliška cerkev dobrotnica, je bila in je še slovenskemu narodu. Slovenski narod bi bil že davno utonil v velenemškem morju, da mu ni cerkev ohranila narodnosti. z,a dobo reformacije to izpričuje sam velenemški zgodovinar Mommsen. A sovraštvo je slepo. Slovenski liberalci sovražijo cerkev, ker cerkev nasprotuje njih osebnim težnjam, za to se ne brigajo, kaj je cerkev n a -rodu.
Isti prizor zremo na Laškem, v Rimu samem. Kaj bi bil Rim brez katoliške cerkve, brez papeštva? V dobi preseljevanja bi bil izginil s površja in danes bi bilo ob Tiberi le še ubogo selišče kampanjskih pa stirjev. Cerkev je rešila to veličansko prestolnico sveta. In vendar! Tudi laški libe ralci sovražijo cerkev, ker cerkev nasprotuje tudi njih osebnemu pohlepu, kaj je cerkev Rimu, za to se ne brigajo !
Taki so liberalci povsod! Egoizem,
samoljubje je njih morala. To je dobro, epo, resnično, ker se zlaga z njihovo se-jičnostjo, a vse drugo je slabo, grdo, lažnivo. To je napredno, kar njim ugaja, vse drugo je nazadnjaško. To je moderno, kar njim prija, vse drugo je srednjeveško. To je prosvitljeno, kar njim laska, vse drugo je mračniaško. To je človečansko, kar še-gače njih instinkte, vse drugo je proti-naturno!
Liberalci dobro vedo, kaj je katoliška cerkev človeštvu. Liberalci dobro vedo, kaj so človeštvu katoliške institucije, katoliška vzgojevališča, katoliške dobrodelne naprave, katoliški redovi. Liberalci dobro vedo, kaj je človeštvu krščanska »charitas«, evangeljski sveti, krščanski heroizem . . . Vse to liberalci vedo. Liberalci vedo, da je katoliška cerkev rešila človeštvo barbarstva in dala mu novo civilizacijo, ki je neprimerno višja in plemenitejša od poganske kulture, da brez krščanstva in katoliške cerkve ne bi bila mogoča niti najbolj moderna pridobitev, ideja človeške solidarnosti.
A vsega tega liberalcev ni mar! Cerkev ne more skleniti kompromisa z njih perverznimi težnjami, cerkev ne more reči, da je to, kar je črno, belo, da je to, kar je slabo, dobro, cerkev mora, zvesta svojemu božjemu poslanstvu, oznanjevati svetu resnico in pravico, zato jo liberalci sovražijo, zato jo preklinjajo, zato jo obrekujejo, zato jo preganjajo. »Ecrasez 1' infame — proč z nesramnico!« ta podli klic proti katoliški cerkvi je mogel izbruhniti le iz podlega egoizma. Izbruhnil pa je iz ust velikega liberalca Voltairja, očeta Tavčarjev in Slancev. To je dokaz, da je duša liberalizma sovraštvo proti cerkvi, izvirajoče iz podlega egoizma!
Boj zoper katoliško cerkev — program liberalizma je program egoizma! Zato pa mora v boj proti liberalizmu, komur je mar naroda, domovine, skupne Bocialne blaginje ! V boj proti liberalizmu mora posebno vsak, komur še tli v srcu iskra ljubezni do katoliške cerkve! Sram bodi katoličana, ki se ne zgane, ko povsod liberalci teptajo in gazijo v blato, kar je človeštvu najdražjega in najsvetej-
šega! Sram ga bodi, če se skriva za pretveze oportunizma, če se ne upa nastopiti javno, če se ne upa javno izpovedati svojega prepričanja, če se ne upa s svojim gla som obsoditi liberalizma, če se ne upa biti — mož! Bodimo možje in liberalcev bo kmalu minilo! V boj zoper egoiste!
Resolucije katoliškega shoda.
Pred volitvami je doba programov. Liberalna stranka si je skrpala nekak slabo zmašen »quid pro quoa, ki nima ne nog ne glave. Breznačelen in protisloven, kakor je ves liberalizem, je tudi njegov program.
Katoliškonarodni stranki ni treba iskati programa. Ta stranka ga že ima, in sicer ga je izdelal ves slovenski narod. Resolucijo katoliškega shoda so ta program, ki se ne sme pozabiti, ampak mora ostati v živem spominu vsem, ki se pečajo z javnostjo.
V liberalnem programu se tendenciozno naglaša, da liberalna stranka obsoja vsak razpor med stanovi; kot da bi katoliško-narodna stranka delala na tak razpor. V resolucijah katoliškega shoda je najjasnejše zavrnjen vsak tak ugovor. Pri tem shodu bo prišli skup zastopniki vseh stanov, kmetje in trgovci, obrtniki in učitelji, de lavci in škofje in bo v medsebojnem sporazumu sestavili v popolnem soglasju svoje zahteve. S tem se je dejansko izpričalo, da katol. narodna stranka ne dela na razpor, ampak na združenje stanov v eno veliko produktivno narodno celoto.
Liberalci hočejo katol. narodno stranko naslikati tudi kot sovražnico posameznih stanov. V mestih vpijejo, da je katol. stranka kmečka stranka, ki hoče uničiti trgovce, na kmetih pa vpijejo, da je to kapitalistična stranka, ki hoče odreti kmeta. Vsak liberalen slepar in oderuh se dere, da je on poštenjak, katoliški možje pa da so nepošteni. Poglejte v soglasne sklepe katol. shoda ! Ali se ne vidi v njih, da se od naše strani vsak pošten stan upošteva in spoštuje kot samoBtojna, življenja zmožna in razvoju opravičena enota, kot organizem, ki naj raste in se krepi ? Ne vemo, da bi se
bilo sploh že kdaj na kakem shodu stanovsko načelo v tako lepem soglasju razvijalo in naglašalo ter prilagodilo vsem potrebam javnosti, kakor ravno na drugem slovenskem katoliškem shodu.
Čas je, da se zopet oziramo na te sklepe. Velika navdušenost, ki je vladala ob katoliškem shodu, se je polagoma polegla,
v bojih in viharjih, ki so nastopili takoj za njim, se je ta ali oni utrudil. A zdaj je zopet čas, da se krepko primemo dela. S sklepi katol. shoda v rokah moramo stopiti med vse stanove; lahko jih pokažemo kot plod dolgotrajnega premišljevanja in čistega rodol|ubnega, demokratičnega mišljenja.
Ker so ravnokar zopet izšli ti sklepi, opozarjamo nujno nanje, da ne bodo imeli samo pomen akedemične študije, ampak da postanejo res kri in meso. Mnogo je še storiti. Opozarjamo le na sklepe o organizaciji. Koliko se je sklenilo, a ne šo izvršilo ! Res, da jo bila bojni čas vsa enoletna doba od katol. Bhoda sem, a to nas vendar ne izgovarja. Ko minejo politični viharji, šli bomo zopet na podrobno organizacijsko delo.
A zdaj pa med ljudstvo ! Začetek k delovanju je spoznanje. Kolikor je še časa do deželnozborskih volitev, naj so pridno in vestno uporabi. Sklepi katol. shoda naj služijo za podlago; iz njih se naj jemlje moč in se naj ljudstvu razlaga.
Ne vemo, ali je vlada vedela, na kako pomenljiv dan je nastavila volitve v kmečkih občinah. 12. septembra je ravno obletnica onega dne, ko je k slovesnemu zborovanju katol. shoda prišlo tri tisoč kmečkih mož. Prejšnji vočer je bila liberalna stranka pokazala, kaj zna: Liberalni kolovodje, zeleni od jeze in od sovraštva, zavistni zaradi lepili uspehov »klerikalne,« organizacijo, so nahujskali poulično druhal, napojili dvomljive elemente, oborožili fakinažo s piščalkami in nedoletno barabstvo pritisnili na svoje rodoljubne prsi. S studom so gledali pošteni katoliški možje ta prizor in so zgražali nad propalostjo te stranke, ki nima več čuta za poštenost in dostojnost v sebi.
Zdaj pa liberalci ravno tistemu poštenemu ljudstvu, ki bo ga izžvižgali pred enim letom, vsiljujejo svoje kandidature.
LISTEK.
Klerikalna surovost.
Liberalni gospodi volivni oklic kato-liško-narodne stranke ni všeč. To zgodovinsko zelo važno dejstvo oznanil je »Slov. Narod« v ponedeljek slovesno urbi et orbi.
Učenjaki razmišljajo, v katero vrsto živali bi uvrstili onega, kateri je kedaj pričakoval, da bodo oklici katoliško-narodne stranke ali vsaj kateri izmed njih všeč našim liberalcem. Živali, katerim bi se dal tak politik uspešno primerjati, je sila veliko na suhem in na mokrem, po puščavah in drugod jedo osat, ali pa jim vodovje Nila, ki rodoviti vso egiptovsko deželo, zaman skuša omehčati trdo kožo. Zatorej je trud učenjakov zelo velik.
Zakaj je torej čutilo glasilo naših liberalcev v ponedeljek potrebo, naznanjati svetu to dejstvo, ki je po stvari sami že vsakemu znano in jasno ? Liberalno glasilo je imelo za to jako zanimiv uzrok. Hotelo jo namreč sedaj pred volitvami svetu dokazati, da so »klerikalci« neolikana družba, dočim diči li beralce cvet največe olike. Cujte, kako do-k»,7,uje liberalno glasilo svojo trditev!
1. »Klerikalci predstavljajo deželnozbor-ske volitve kot boj med slovenskim narodom in njegovimi sovražniki«. Kajneda, to je vrhunec neolikanosti ? Take prijatelje slo venskega naroda, ki so zvezani z nemškimi liberalci in nacijonalci, temi obče priznanimi prijatelji slovenskega ljudstva, take ljudi imenovati sovražnike našega naroda, to je neotesanost, katere je sposoben samo »klerikalec«. Ali ne govore liberalni govorniki po svojih gostilniških govorancah vedno in povsod med burnim odobravanjem opravičeno o »milem našem, toda zatiranem narodu« ? Saj vedo, da je zatiran in vedo tudi, kdo ga pomaga zatirati, Kaj hočejo torej te klerikalne surovine ?! Midva, dragi čitatelj, poznava sedaj »klerikalce« in njih surovost, kajneda? Toda le še naprej čitajva glasilo inteligence, katero nama ravnokar odkriva klerikalno surovost
št. 2. »Volivni oklic povdarja, da je klerikalna stranka kmetska stranka in da hoče ostati kmetska stranka«. Ostudna surovost! Kako more vendar kedo, ki hoče uživati naklonjenost liberalne inteligence, o sebi reči, da jo kmetsk, in še kazati strašno surovo trdovratnost z nadaljno trditvijo, da hoče OBtati kmetsk. To je gotovo vrhunec suro-
vosti. Pa tudi z druzega stališča smatrana je omenjena trditev klerikalnega volivnega oklica velikanska surovost. Pred volitvami tudi liberalci, — seveda samo kmetom, — pripovedujejo, da so kmetska stranka. Toda, komaj so volitve končane, ni o liberalni ljubezni do kmeta ni duha ni sluha, liberalci torej nočejo ostati kmetska stranka. Ako torej »klerikalci« v svojem oklicu zatrjujejo, da hočejo tudi ostati kmetska stranka, je to sicer skrito, toda ravno radi tega tembolj surovo očitanje liberalcem, češ, da niso dosledni. Taka surovost je v olikani družbi naših dnij naravnost nečuvena. Toda naprej 1
3.	»Klerikalni oklic se izreka za splošno in direktno volivno pravico«. O, grozna surovost 1 Vsak delavec naj bi imel volivno pravico, kakor jo imajo gospodje. O tem pa ne govorimo dalje ; komur ni surovost to klerikalne zahteve jasna, njemu sploh ni pomagati.
4.	((Klerikalni oklic apelira na vse stanove, naj volijo klerikalce«. Dragi moj, ke-dar to bereš, uči Be uljudnosti ; ne apeliraj nikoli na vse stanove, ker sedaj so ti liberalci povedali, da jo to skrajno surovo. Med največje surovosti spada apel na vse sta-
nove. To je Burovost, katere bo zmožni samo »klerikalci«.
Tako smo torej pregledali vse te klerikalne surovosti. Ljudje, kateri so sposobni takih surovosti, naj ne pričakujejo, da so z njimi postopa uljudno. Liberalci so zelo, zelo olikani in uljudni, zato zmerja njih glasilo »klerikalce« radi tega surovega oklica prav olikano : »Klerikalna stranka jo družba nespodobnih ljudij«, „anallabeti in šnopBarji", »klerikalni sleparji" itd. Kako bi šele zmerjali in psovali ti liberalci, ako bi slučajno ne bili tako zelo olikani. Tako jim pa olika brani, zagaziti v surovost, to, dragi čitatelj, si brez dvoma izprevidel?
Toda, ako misliš, da bodejo liberalci kedaj drugače pisali, morda celo manj olikano, potem s« pa motiš, dragi čitatelj, motiš tako, kakor so se motili oni, kateri so pričakovali otvoritve novega mostu, električne železnice in drugih novih ustanov v Ljubljani že 18. avgusta leto«.
Prav ima toruj „Slov. Narod", ako trdi: „Povsod po svetu se stranke v svojih ofioi-jalnih izjavah držo moja dostojnosti. Kranjska klerikalna stranka je tudi to načelo narodne oliko pogazila".
Pač so tolažijo nekateri, da bo neugodni čas mnogo ljudstva odvrnil od volitev. A ljudstvo, ki je prišlo v Ljubljano na katol. shod, mora imeti toliko zavednosti, da gre tudi na volišče.
Le poživimo spomin na lepe dni katol. shoda!
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Glas o „nemškem ministru".
Znano je, da se nemška ljudska stranka v zadnjem času izredno poteguje za lastnega zastopnika v Korberjevem minister stvu. „Grazer Volksblatt" piše o tej misli mej drugim sledeče: Oglejmo si najprej današnje razmere v nemških strankah. Splošnega jednotnega programa ni; vsenemci so rešili nalogo tako, da ni mej avstrijskimi Nemci nobene prave edinosti, česa naj se potem drži nemški minister ? V zelo čuden položaj bi prišel pri reševanju narodnostnih vprašanj. Vsenemci, ki so pravzaprav iznašli zahtevo po nemškem ministru, ne marajo imeti po najnovejši izjavi nikakega ministra. V nemški ljudski stranki bi bil z njim vedno le eden del in bi se torej nemški minister tudi na njo no mogel opirati. Istotako je z nemško liberalno stranko. Preostajajo torej samo še krščanski socijalci in liberalni vele posestniki. Morda menijo vodje nemške ljudske stranke, da bodo krščanski socijalci šli v ogenj za ministra, ki ga ne zahtevajo in tudi ničesar ne pričakujejo od njega Niti v sanjah jim to ne pride na um. Novi nemški minister bi torej k večjemu mogel računiti na podporo liberalnih veleposestnikov. — Ta odkrita sodba velegermanom kajpada prav nič ne dopada.
Nemški liberalci na Češkem ne morejo iti s posebno velikimi nadami v prihodnji volivni boj. Izvršilni odbor češke nemško-liber. stranke se je sošel predvčeraj v Pragi, da se posvetuje o pripravah za volitve, posebno pa o kandidaturah. Glasom poročila »N. Fr. Presse« morejo računati k večjemu na dvanajst deželnozborskih mandatov. Razne nemške stranke, pred vsem pa Wolfi]anci in nemška ljudska stra ka, jim napovedujejo na vseh koncih in krajih brezobziren boj. O čem so se torej voditelji stare, ob ves ugled in veljavo prišle stranke posvetovali, pač ni jasno. O mogočih kompromisih se niso mogli razgovarjati, ker se razun nemških socijalnih demokratov noče nihče vezati z židovsko stranko. Nje praško glasilo pravi, da je temu tako neugodnemu stanju največ vzrok pomanjkanje organizacije ter vspešne agitacije. Morda, toda glavno je le načelo in delo. — O sestanku samem, ki se je vršil od 10. ure dopoldne do dveh popoldne, je izdal izvršilni odbor nemško liberalnih deželnih poslancev sledeči komunikej: Izvršilni odbor je razmotrival notranje državni položaj in razmere Nemcev
Obrisi in poteze.
Spisal I. S.
Po ulicah gredo arestantje ...
Po ulicah gredo arestantje. Dolga vrsta belo oblečenih mož, po štirje v vrsti, mladi in stari, večji in manjši. Tu so obrazi poraščeni z brazgotinami in grbami, celo sivolasi in sivobradi so vmes; tam vzreš golo-bradega mladiča, fanta komaj pri sedemnajstih letih, ali tudi drugega v najlepši mlade-niški dobi ; ta je lep, ta grd — na izbiro. Spredaj in zadaj stopa stražnik z nabito puško in ob - straneh po dva nadzornika. Stopajo v vojaškem koraku, molče, tiho in hitro . . . Temu in onemu gledajo oči po mimoidočih prostih ljudeh, kot da jih bia gruje zaradi njih sreče. Kdo ve, kake misli se mu bude: morda želja po prostosti, morda misli na preteklost, morda na sedanjost ali prihodnjost. Ta ali oni se ne ozre nikamor, stopa mirno udano svojo pot dalje, kot da se ne meni več za svet. Izraz njegovega obraza predstavlja ti obraz popotnika, ki se po dolgi dnevni hoji ves truden bliža domu. Drugi med njimi se smejejo — zdi se ti čudno, da se smejejo —drugi so zamišljeni, resni, drugi jezni.
Cel dan delajo pri zgradbi novega državnega poslopja zunaj mesta in zvečer se vračajo domov — počivat v ječo. In to dan
na Češkem ter sklenil soglasno, da se tudi sedaj stranka z vso silo udeleži voliv-nega gibanja, čeravno ji je pričakovati, da izgubi nekaj mandatov. Stranka je tem bolj dolžna storiti to, ker je v najnovejšem času vsenemška stranka opustila zahtevo po ad ministrativni delitvi češke in sklenila potom germanizad je češke večino (!) pripraviti tla za združenje z Nemčijo. Ta načrt ni samo neizvedljiv, marveč postavlja tudi v veliko nevarnost stališče nemštva v deželi. Treba je, da se nemško - liberalna stranka z vso močjo zavzame za narodno osamosvojenje nemškega naroda na Češkem. Na to se je razpravljalo o volivn¡h pripravah v posam-nih nemških volivnih okrajih. Iz posamnih referatov se je razvidelo, da položaj ni tako neugoden, kakor se je slikal sem ter tje. Za 25 od sedanjih 41 deželnozborskih mandatov, ki so že bili v posesti nemško liberalne stranke, se je že sedaj deiinitivno določilo kandidature. Glede nadaljnih volivnih okrajev se še vrše pogajanja. — Izvršilni odbor je moral torej sam pripoznati, da je izredno padel ugled nemško-liberalne stranke.
Splošne volitve na Ogerskem se vrše morda šele tekom meseca decembra, vsekako ne prej nego koncem novembra. To se zgodi baje radi tega, da bo imel sedanji državni zbor več prilike za rešitev nujnih zadev. S tem hočejo menda ustreči zahtevi opozicijonalnih strank, ki odločno protestujejo, da bi budgetni provizorij, flnan-cijalno nagodbo mej Ogersko in Hrvaško ter vojni zakon reševal novi državni zbor, ki bo potratil obilo časa s samimi formal-nostimi. Po tem računu bi bile torej nove volitve razpisane še le tedaj, ko bo rešeno vse našteto delo.
Na otoku Malta se prebivalstvo nikakor ne more sprijazniti s Chamberlainovo politiko. Prvo razburjenost je povzročila mej domačini naredba angleške vlade, da se mora na Malti uvesti angleščina kot uradni jezik, akoravno je ondi le neznaten odstotek ljudij, ki umejo angleški jezik. Konečno je pa še povišal splošno nezadovoljnost kraljev ukaz glede pobiranja državnih davkov. Svoji nejevolji je dalo prebivalstvo duška na javnem shodu, katerega se je udeležilo 12—15.000 oseb. Razni govorniki so navduševali navzoče na odločen odpor. Pozneje so zborovalci demonstrirali pred poslopjem angleškega kluba in sneli angleško zastavo. Tudi pred uredništvom lista „Malta Chronicle" so se vršile burne demonstracije.
Konec kitajske vojske.
Zastopniki evropskih velesil so post tot discrimina rerum vendarle podpisali mirovno pogodbo s Kino. Zapisnik je dné 13. t. m. podpisal tudi angleški poslanik, ker se je pri poslaniški konferenci istega dne izpustila- iz njega dojočba glede imenovanja mejnarodne carinske komisije, kateri je ugovarjal imenovani poslanik, dostavila se je mesto nje
za dnem, enakomerno z istim delom, z istimi težavami. A z vsakim dnem Be bliža srečni dan ... Ali ni to, kar daje tisto mirnost in veselost njihovim obrazom? Kaj ima človek brez vsega na svetu slajšega od nade ?
In ljudje se vstavljajo na ulici in jih gledajo z različnimi obrazi, različni z različnimi čustvi. Ta premeri s prezirljivim očesom dolgo vrsto človeških obrazov, brez sočutja, brez usmiljenja, oni s pomilovalnim obrazom obstoji, dokler ne odidejo vsi mimo njega; čut človekoljubja mu vzbuja usmiljenje do njih ; marsikateri hiti mimo z mrmranjem in godrnjanjem, češ da razširjajo neprijeten duh, a drugi jih gledajo zopet z drugimi mislimi.
Arestantje pa stopajo po ulicah. Vsak nosi kos lesa na rami, na glavi imajo slamnike in njihova hoja je težka ... In gredo iz ulice v ulico — proti domu. In med njimi Tilen Kras.
Tilen Kras stopa kot drugi. V prvi vrsti je, ima belo znano obleko, bel slamnik, in desko na rami ; ozira se okoli sebe in se ne zmeni za stražnika, ki stopa pred njim, ravno pred njim.
Tilen Kras se je naenkrat ozrl. Mimo je šinila po trotoarju med živo množico ženska. Tilen jo je spoznal . . .
Ulice so žive. Vse hiti ven iz mesta na izprehod. Po zemlji vlada maj. In vse hiti
samo klavzula, da se vrednostna carina premeni čimpreje v stalno carino. Tako sestavljen in od poslanikov podpisan zapisnik so še isti dan dostavili kitajskemu pooblaščencu in z vso gotovostjo se je pričakovalo, da ga kitajska vlada odobri v najkrajšem času. Poročila o tej odobritvi dosedaj še ni, vendar se že splošno govori o koncu kitajske vojske. Vrhovni poveljnik mejnarodnih čet, grof Waldersee, je že dospel na domača tla in v Berolinu so mu priredili enako slovesen vsprejem, kakor v Hamburgu. No, posebnih lavorik si ni stekel na kitajskem bojišču niti on niti kdo drugi in dandanes nihče več ne misli, da se bodo Kitajci po preteku nekaj stoletij še kdaj tresli pred Evropejci. Nemški ter vojaki ostalih velesil so veseli, da so je vse tako gladko izteklo. Najmanj interesirana pri tej akciji je bila naša država. Par vojakov je pač samo radi tega poslala na skrajni vzhod, da se tudi Avstrija pokaže kot velesila, ter da se pokaže, da mora biti poleg, ko se govori o velevlastih. Žrtvovala v tej vojski je pač največ Nemčija, toda najlepši delež je le dobila Rusija. Morda v Petrogradu niti sanjali niso, da pridejo tako naglo v posest Mandžurije.
Angleški glasovi o Kitchenerjevi proklamaciji.
7j znano Kitchenerjevo proklamacijo, ki pa je pravzaprav Chamberlainovo in Mil-nerjevo delo in s katero se je hotelo burskim voditeljem nastaviti nož za vrat, se peča sedaj zelo obširno angleško časopisje. Značilno je, da se s proklamacijo ne strinjata dva ugledna angleška lista, namreč »Westminster Gazette« in »Daily News«. Prvi list pravi, da proklamacija ne more imeti več nobenega pomena, ker Buri nimajo premoženja, ki bi se dalo zapleniti, in se torej te grožnje niti od daleč ne boje. Tudi zagroženo pregnanstvo ne bo vplivalo na burske voditelje, ker so davno izjavili, da hočejo ostaviti Južno Afriko, ko bi imeli priti pod angleško oblast. »Daily News« pravijo, da se je s proklamacijo prekršilo splošno veljavno vojno pravo. Glasom pogodbe, sklenjene v Haagu, se mora vsakemu narodu priznati pravica, da se brani do skrajnosti, Chamberlain pač ne ve, kako bi se znosil nad Buri, ko mu je spodletel poskus pri velesilah, da bi odrekle Burom pravico do nadaljnega samostojnega vodstva protian-gleške vojske. Morda pa velja določeni rok 15. septembra samo večjemu delu angleške armade, da odide tedaj v Anglijo in se na ta način vsaj nekoliko zmanjšajo vojni stroški. — Tako ostre pisave, kakoršno je najti v nemških listih, ki poživljajo evropske velesile na odpor proti Kitchanerjevi proklama-maciji, v angleškem časopisju seveda ni zaslediti, ker se boje prevelike zamere
Knjige iu časopisi.
„Slovenski učitelj" prinaša v svoji 16. številki naslednjo zanimivo vsebino : Volitve
ven na prosto, v lepo prirodo, v mili večer, vse se veseli življenja, vse vživa darove lepe prirode, vse, vse — on ne . . . Ozrl se je in zazrl okrog sebe temne, žalostne, blede obraze svojih tovarišev. Njegove oči so se bliščale v strastni jezi, stresnil se je in — zagledal stražnika pred seboj, ravno pred seboj . . .
„Prokleta ..."
On je siknil in se še enkrat ozrl, a v tem trenutku je moral za stražnikom zaviti v stransko ulico, ki pelje do — doma, do ječe . . . Nič več se ni ozrl. Ta ulica je prazna. Ob golih visokih stenah odmevajo težki udarci umerjenih korakov utrujenih arestan-tov. Gredo molče, tiho, mirno in se bližajo. A Tilen Kras ni šel miren. On se je spominjal. V trenutku je stalo vse pred njim, kar je doživel v treh letih, kar bi mogel
pripovedovati celo noč svojim prijateljem ..
*
* »
Tam na koncu njegove domače vasi je živela ista, kateri je danes rekel: „Prokleta" nekdaj pa : „moja ljuba". In ona je bila edina, ki mu je rekla : „Moj Tilen", edina ona, a on njej ne edini. In hodil je takrat srečen, ponosen po vasi, ni se bal nikogar. Štel se je za srečnega . . .
In nekoč je zvedel, da je njegova sreča navidezna ... Da ni on edini, ki je navidez srečen ... V njem je vzkipela jeza. Živo se
in učiteljstvo. — Kratko poglavje o sreči. — Srce. (Pedagogiška študija.) VI- Radost in srce. — Razdelitev učne tvarine iz verouka na ljudskih šolah. (Konec.) — Dopisi. — Šolstvo. — Šolske vesti. — Drobtine.
Dopisi.
Z Jesenic. Veselo so vihrale v nedeljo zastave s »pošte« na Jesenicah in naznanjale občinstvu, da se tu vrši dijaška veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Nebo se je ta dan sicer nekaj kremžilo in jeseniškim heilovcem je že srce veselja poskakovalo ob misli, da bo slovensko navdušenost ohladila ploha. No tega veselja jim »Jupiter pluvius« ni privoščil. Ob pol 7. uri se je napolnilo slavnostno razsvitljeno dvorišče g. Schreya z mnogobrojnim občinstvom, med katerim je bilo mnogo gostov iz raznih krajev, ki se v svoji požrtvovalnosti niso strašili dolgega pota, dočim se je marsikak Jeseničan, čegar sveta dolžnost bi bila udeležiti se veselice, raje odtegnil.
Godbene točke je svirala radoljiška godba na lok jako izborno, in na tem mestu še enkrat opozarjamo društva, naj jo podpirajo. Dijaški zbor je žel za svoje izborno petje burno pohvalo. Nad vse pričakovanje pa je očarala in navdušila občinstvo žaloigra „Zrinjski." Ljudje, zlasti preprosti, ki ne vedo, kaj je gledišče, so kar strmeli, ko so zagledali hrvaške junake v krasnih kostumih, katere je posodilo dram. društvo. Kaj takega ' še niso videle Jesenice.
Šaljivo pošto in loterijo so oskrbovale rodoljubne jeseniške gospice; kogar so te dobile v roke, moral je globoko poseči v žep, ako se jim ni hotel zameriti. Dijaštvo je lahko zadovoljno z moralnim in materijelnim vspehom veselice; čistega dohodka bilo je 120 K. G. kapelan Škerjanec je bil zadržan in je poslal odboru odkupnino, g. Žlogar iz Kranjske gore pa brzojavko: Zadržan, pozdravlja navzoče želeč Jeseničanom narodne odločnosti. Žlogar. — Dal Bog, da bi se uresničila njegova želja!
Iz Kostanjevice, 13. avg. (Občinske volitve v Kostanjevici.) »Slovenski Narod. št. 164 hvali občinske volitve, ki so prinesle »narodno - napredni« stranki I skoraj same odbornike »narodno naprednega mišljenja«, kakor meni dopisnik. Kako nepotrebno je to bahanje in pretirano, naj sodi vsak razsoden človek iz sledečih vrstic in naj spozna, kako laže ta list in po nedolžnem napada ljudi, ki ne trobijo kar slepo v njegov rog.
Županom je bil izvoljen g. Globočnik, ki ima okrog sebe bore malo odbornikov narodno-naprednega mišljenja. Kje pa je dobil gospod Globočnik te može ? Po svojem žalostnem porazu za državnega poslanca je kupil svojim volivcem golaža in vina in med temi si je izbiral svoje drage, ki bi bili po njegovem mnenju pripravni za ta posel in bi se mu slepo pokorili. Te kmečke može
spominja tistega dne ... In dnevu, nemirnemu dnevu, je sledila črna noč ... In on se spominja še, kako mu je bilo srce, ko se je bližal njeni koči. Njegova težka duša je nekaj slutila. Ljubil je tisto črno noč maščevanja. In bližal se je . . . Spominja se, kako je obstal, kako je nanj planila črna postava, kako je odbil udarec — in udaril. Slišal je — takrat ga je preletela groza in veselje ob enem — bolesten klic, vzdih: „Moj Bog" ... In potem je izginil v noč in vrgel smrtno orodje daleč proč.
Objel ga je kes, duša mu je postala težka, vest ga je pekla in taval je celo noč okoli, a nazaj na nekdaj tako ljubljeno mesto ni šel več.
Tilen Kras se je spomnil tiste črne noči in tistih groznih podob. Objokani obrazi, ljudje s krvavimi glavami so stopali predenj. Povsod je čul rožljanje verig in glas: v imenu postave ... In on je bežal sam pred seboj, a ni si ušel. Vsa vas je spala mirno, nobene luči nikjer. Srečni oni, ki so nedolžni; kako mirno spe. Zanj ni bilo počitka, bal se je postelje.
Po dolgi mučni noči je zasijal dan. Kaj je bil ta dan v njegovem življenju? Ali so mu ga rojenice zapisale med njegove usodne dneve in ga podčrtale rudeče? To jo bil obrat v njegovem življenju.
imenuje »Narod« »narodno - napredne«, od katerih pa menda ne ve nihče, kaj pomeni ta beseda v liberalnih ustih, kakor dopisnik sam tudi ne.
Za izvolitev takih mož se je pa delalo prav neliberalno. Neljubo jim je, da bi jim kdo gledal na prste in zato so hoteli tudi prejšnjega gospoda župana odstraniti iz odbora. Sklicali bo shod in mislila Bta gospod Globočnik in notar, da se jima bodo pokorili tudi volivci prvega volivnega razreda. Govorila sta o disciplini, ki je potrebna v vojski in torej tudi v volivni borbi. A tokrat sta jo pošteno skupila, ker ni šlo tako gladko, kakor pri kmečkih odbornikih s pijačo. Volivci prvega razreda so se namreč izrekli, da prejšnji gospod župan, ki je bil 18 let priljubljen kot župan, mora ostati v odboru, ker se je županstvu odpovedal. Tako je prišel gospod Sever kljub vsej agitaciji v odbor. Lahko bi bil izvoljen tudi sedmič županom, kar priča to, da so ga ljudje prosili, naj prevzame zopet čast, katero mu je poverilo ljudstvo že šestkrat. A on ni hotel sprejeti in zato se ni udeležila nasprotna stranka občinskih volitev. Odtod tudi »Narodovega« dopisnika mnenje, da je vse liberalno.
Izvolili so odborniki izmed svoje srede gospoda Globočnika za župana, ki pa ne kaže prav nič onih lastnostij, katere mu pripisuje »Narodov« dopisnik. Da se mu je napravila po izvolitvi ovacija, ne sodi naj nihče, da za njegove zasluge za občino! Vsak ima lahko tako ovacijo, tudi »Narodov« dopisnik, samo najeti je treba kako godbo!
O volitvi občinskih odbornikov ni vredno izpregovoriti kaj več besed, tt tem je osvetljena vsa volitev. Naj pa svet izve, kako se zna liberalec okoristiti s svobodo svojega bližnjega iz sledečih dejanj 1 Dali so volivcem listke v roke, na katerih so bila imena kandidatov za občinski odbor in pri volitvi so prebrali ta imena, kateri so znali brati. Kdor pa ni znal brati, prebral mu jo kdo drugi listek in volivec je samo pritrdil, da je zadovoljen s temi možmi. Ali je bila to prosta volitev »narodno - naprednih« odbornikov.
Še bolj imenitno se je pa vršila volitev občinskih svetovalcev. Zakaj »Narodov« dopisnik ni rajši poročal o nji, kakor pa da se zaganja v prejšnjega župana, ki je vedno pokazal, da je bil kos županskemu poslu ? O tako umetni volitvi še menda ni nihče slišal, kot se je pri nas izvršila. Volili so občinske svetovalce vse naenkrat in vzklicno. Nehote nam je prišla na misel prigodba o svatih, ki so hoteli biti vsi najprvi; akoprav je šel prvi oni godec, ki je leseni drog gri-zel, za njim oni z mehom, tretji starejšina
Na koncu vaBi so našli drugo jutro mladega, osemnajstletnega fanta mrtvega. Glavo je imel ubito. In v koči — tako so pravili,
—	je bil prepir in jok. Stari se je kregal, in hči je jokala.
Ljudje so hiteli iz vasi in zvonovi so zapeli. On — Tilen — pa je bežal pred temi mrtvaškimi glasovi.
In vsi so vedeli, kaj in kako. Niso po-praševali: kdo, zakaj itd.; molče so se spogledali in le tu in tam je kaka ženica \ zdih-nila:
»Nesrečni Tilen, kaj si storil . ..»
On pa ni hotel niti gledati niti poslušati, in je bežal kot hudodelec, kot preganjana zver. Brez miru in pokoja.
In zopet 30 peli zvonovi. Pokopavali so. Ob jami je klečala nesrečna mati in sestra je vsula prst na prezgodnji grob svojega nesrečnega brata. In tudi ona — pripovedovali so — je stala ob grobu in jokala. In Tilna je klela? Bog ve! In ljudje so molčali in molili za oba . .. Vsedli so se k pogrebščini, obrisali si solze in govorili o vremenu. Možje postave pa so gnali takrat njega — Tilna
—	črez vas. In ženicam so se iznova vlile solze.
Kdo ve, zakaj ? ... Ali so ga obsojali ? Kdo je bil kriv ? In iz okna in izza durij so gledali za njim.
In potem so ga obsodili. Trpel je udano, trpel z zavestjo, da ni sam kriv, da je pred Bogom bolj nedolžen, kot pred ljudmi.
s teto itd., in vendar so hoteli vsi biti najprvi. Taka je bila pri nas volitev narodno-naprednih občinskih Bvetovaloev v 20. stoletju. Dva moža sta steknila glave skupaj, se posvetovala in potem napisala imena občinskih svetovalcev in jih prebrala ter vprašala, ali je zadovoljen »nar. - napredni« občinski odbor, da bodo omenjeni možje občinski svetovalci. Kdo bi se upal ugovarjati temu zapovedovalnemu vprašanju ? Nihče ! Vse je bilo tiho. Razšli so se menda vsi v nadi, da bo vsi prvi občinski svetovalci. A to upanje je mnogim splavalo kmalu po vodi, ko so se začeli prepirati, kdo je prvi občinski svetovalec. Nazadnje so pa oče župan s svojo modro glavo sami odločili in vzeli za svojega moža. ki pri nas niti domovinske pravice nima, ki je pa toliko učen, da pomaga županu razširjati liberalne liste. Usiljuje se nam misel, ali sta župan in njegov prvi svetovalec za to, da delata razpor med ljudmi v občini s tem, da razširjata lažnjivo berilo ? Vsakemu človeku se mora smiliti v srce ubogi kmet, v sedanjih razmerah nima več besede, kaj še le, da bi dobil kako pomoč. Sadovi se že kažejo, kake blage duše so se našle. Oni pa, ki ste, zapeljani z obljubami, volili take može za načelnike naši občini, poglejte, kam ste pahnili sebe in svoje sobrate! Kje so obljube? Obljubiti in storiti je preveč! Kdo se zdaj zmeni za obljubljene ceste? Mesto podpor in pomoči se dele palice. To je liberalno, a ni prijetno za tiste, ki morajo občutiti palico.
Metlika, 12. avgusta. (Blagoslov temeljnega kamena grško-katol. cerkve sv. Uirila in Metoda v Metliki.) Dne 11. t. m. ob 5. uri popo-ludne se je objavila v slovenskem mestu Metliki lepa svečanost. L. 1898 so pričeli grško-katoliški Žumberčani, stanujoči v Met liki, truditi se s tem, kako bi si zgradili ondi cerkev svojega obreda. Dosedaj v ta namen nabrani milodari so dospeli do tolike svote, da bo mogoče tekoče leto spraviti cerkev pod krov.
Rečenega dne objavljen je bil v prisotnosti mnogobrojnega slovenskega in hrvatskega naroda blagoslov temeljnega kamena. To svečanost je počastila 8 svojo prisotnostjo mej drugimi tudi mnogobrojna mestna inteligenca, dični sin Žumberški presv. gosp. dvorni svetnik Nikola pl. Bado-vinac, prošt župnik metliški, preč. g. Franjo Dovgan s svojima kapelanoma, načelnik metliški g. Fr. Jutraš s tajnikom g. Ganglom, c. kr. notar g. Janko Globočnik, skupni odbor občine metliške, zastopnik občine So-šice g. Nikola Makar itd.
Blagoslov je izvršil upravitelj župe Kašt, pod katero bo spadala nova cerkev
Sladka zavest! Dan je prešel za dnem in vedel je, da pride dan, ko bo končana ječa, dolgoletna mučna . . .
In danes jo je srečal na ulicah. Umirjeni valovi srca so mu vzkipeli, kot valovi gorkega jezera v prvi viharni burji. In vse mu je stopilo živo pred oči.
»Ko bi ne bilo, kot je . . .« mislil si je Tilen Kras, in stopil z nekakim ravnodušjem na prvo stopnico. Še enkrat se je ozrl po ulicah, katere so izvečina polnili njegovi tovariši, in prestopil je vrata ... In še je nekoliko postal. Njegove misli so bile zmedene, vse ob enem je vstajalo pred njim. kot mrliči iz polnočnih grobov. To so bili njegovi dnevi. In med njimi je izgubil svojo misel.
»Kaj bi bilo, ko bi ne bilo tiste noči?« vprašal se je še enkrat Tilen Kras.
In pred njim je zopet stal njen obraz, vsa njena lepa podoba in spomnil se je tistih lepih mladih dnij. In kot noč, večna noč, kot črna smrt, je padla nanje tista usodna noč in jih končala. Pri tem pa ga je nekaj v prsih zabolelo in v očeh je začutil solze. Srce mu je postalo težko in iskal je človeka okoli sebe.
Spomnil se je, da jo je videl na ulici in jo proklel. In drugi so kleli morda njega. Morda . . . Bog vedi.
Arestantje so se razhajali v svoje ječe in med njimi Tilen Kras. V zidovju sta zavladala mir in noč.
kod podružnica, gosp. Ilija Hranilovie, s primernim nagovorom. Govornik je v svojem govoru razložil lepo svrho gradnje te cerkve. Naglašal je, kako bode bratski slov. narod imel v njej priliko spoznati krasni slovanski obred ; kako bode ta cerkev na meji bratskih zemelj viden spomenik uzajemne sloge i ljubavi bratske; kako če ta cerkev biti posvečena v spomin sv. naših slovenskih apostolov Cirila in Metoda, ter imeti poglavitno zadačo, da mej slovenskim in hrvatskim narodom vzbuduje čimvečje spoštovanje in čimvečjo zahvalnost sv. blagovestnikoma. Objavil je govornik nadalje pomen blagoslova temeljnega kamena, dokazavši jasno, kako je temeljni kamen vsake katoliške cerkve živa slika in prilika božanskega utemeljitelja njezinega Iausa Krista, ter kako moramo biti s življenjem svojim živo kamenje v oni duhovni zgradbi, v kateri je Isus Krist temeljni kamen, t. j. v cerkvi katoliški. Spomnil je nadalje svetli dvojice cerkvenih poglavarjev: I. I. Stros8mayerja, vladike djakovaškega, in kneza-biskupa ljubljanskega dr. Antona Jegliča, ki sta prva priskočila odboru na pomoč vsaki z znatnim darom 400 K, poBlavši mu vjedno prekrasni vlastoročni pismi, v kojima izraziše svojo veliko radost - nad tem, ker se na bratskih slovenskih tleh podiže prva cerkva iztočnega slavenskega obreda, in ker če ona biti posvečena baš uspomeni sv. slovanskih bratov. Izrazil je konečno čvrstu željo i nado, da če se vsaki dober Slovenec in Hrvat ugle-dati v oni lepi vzgled krščanske darežljivosti svojih dičnih cerkvenih dostojanstvenikov ter po mogočnosti doprinesti svoj darek za cerkev.
Po govoru sledil je blagoslov, koji je izvršen v krasni staroslovenščini, na vse prisotnike napravil najugodneji utisek. Podpisali so spomenico vsi prisotni odličnjaki.
Lica vseh prisotnih, inteligence kakor tudi priprostega pobožnega slovenskega in hrvatskega žumberškega naroda so izražala osobito radost, kojo je ona skromna in lepa svečanost v srcih njihovih vzbudila. Dal dobri Bog, da bi dobrotniki s svojimi darovi odboru za gradnjo cerkve obilno pripomogli in da bi že ob letu na dan slovenskih naših apostolov sv. bratov Cirila in Metoda, mogli doživeti še lepšo slavnost, to je posvečenje cerkve. Cuj Bože!
Neka bude i ovom zgodom liepa ova namisao toplo preporučena svakom bratu Slovencu i Hrvatu, koji je Bpreman i djelom proslaviti uspomenu svete brače.
—6.
Volivno gibanje.
Pozor, somiiljeniki v novomeško-krikem kmetskem voli vnem okraju!
V	tem okraju se pojavljajo različne kandidature.
Posebno silijo na dan takozvani „neodvisni" ali .nepristranski" kandidati.
V	tem pogledu se posebno odlikujeta neki gospod iz Krškega in jeden iz novomeške neposredne okolice.
Poživljamo naše gg. somišljenike, n a j se nikari na nobeno stran ne vežejo.
V	kratkem se skliče shod zaupnikov katol.narodne stranke iz volivnega okraja, skoraj gotovo v Novo mesto. Ta shod potem odloči. Toliko pa mora vsakemu z a-vednemu in razsodnemu pristašu katol.-narodne Btranke biti jasno : da k a -toliško-nar. stranka ne sprejme nobenega druzega kandidata, nego odločnega kat.- narodnega moža. Ce hoče kedo zastopati katol. načela, naj to dela v okviru katol. narodne stranke, ne pa zunaj iste, ali celo proti njej!
Torej pozor!
Božič na lovu.
Na Erzelj pri Vipavi pošiljajo liberalci 13 „Rodoljubov" zastonj ; mislijo, da je gori toliko liberalcev, pa jih ni . . . Pretečeno nedeljo 11. t. m. prišel je bil Božič iz Podrago pogledat gori na Erzelj, kako so kaj iztisi „Rodoljuba« uplivali. Zdelo so mu je bržkono že vnaprej, da so bili ti vmazanci slabo vsprejeti. Ker se je
Božič bal, da bi ne bil gori na Erzelju sam, česar bi ga bilo gotovo zelo sram, povabil je bil ali dal je povabiti najzanesljivejše liberalce iz Goč, Slapa, Planine in menda še od kod drugod in le ti bo prepevali liberalnemu Božiču liberalno „glorijo". Kdor si je upal ali predrznil kritikovati njegove besede ali mu ugovarjati, moral je dobro ase-kurirati svojo kožo, ker liberalci ravnajo prav liberalno.
Ko je na pr. nek prav miroljuben, razsoden kmet ugovarjal izreku, ki ga je iz-čeljustil Božič: „da duhovniki na lečah lažejo", je revež kmet prav trdo dobil pod rebra od nekega liberalnega tujo a. Tudi kamenje so lučali liberalci. Pa naj kdo reče, da oni ne prepričujejo ljudi ! ? Svoboda! Svoboda ! — Ampak samo liberalcem !
Nekateri naši možje so bili šli poslušat Božiča le iz radovednosti; p r i d o b i 1 p a ni za-se prav nobenega volivca, šebolj so utrjeni vveri,dares nikakor ne kaže voliti Božiča deželnim poslancem kranjskim.
Gotovo bode i ona mala peščica, ki je do sedaj pritrjevala liberalcem, volila 12. septembra »poslanca katoliško-na-rodne stranke", tako, da bode Erzelj vnaprej kakor čvrsta trdnjavica v boju proti vsiljivim liberalcem, ki imajo za ubozega kmeta trpina samo — le obljube.
Uspeha za liberalce torej nobenega! Vi Erzeljci pa le neustrašeno naprej za sv. katol.-narodna načela v boj proti liberalcem!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. avgusta.
V proslavo cesarjevega rojstnega
dne bo jutri ob 10. uri v stolnici slovesna bv. maša z zahvalno pesmijo, katere se poleg drugih vernikov udeleže zastopniki raznih državnih in avtonomnih oblastev ter šol in vojaštva. Vojaška posadka, kolikor je je sedaj v Ljubljani, se udeleži tem povodom sv. maše v šempeterski cerkvi.
Dr. Hudnik in »Narodova« nepri-stranost. Karkoli »Slov. Narod« izvoha, skuša takoj zvaliti na ramena »klerikalne stranke« in trobi svoji zavedni inteligenci, naj pazi na umazane roke klerikalcev. Ke-dar pa se pokažejo liberalni prvaki v svoji pravi nagoti, takrat molči in ne najde niti najmanjše besedice za grajo. Z naravno nestrpnostjo pričakovali smo, da nam »Narod« vendar enkrat poroča o izidu dr. Hud-nikove zadeve, katera nam je še vedno v živem spominu. A preteklo je že 7 dnij, kar je bil dr Hudnik sojen, in vedno še ni prišlo o sodbi ničesar v javnost, dasi bi bilo vendar v interesu »Narodove stranke«, ki z nekakim ponosom vedno govori o svoji nedotakljivi čistosti, da se zadeva pojasni, kajti dr. Hudnik je danes še vedno občinski svetnik in reprezentant glavne slovenske posojilnice, in njegovi kolegi v občinskem svetu, kakor tudi občinstvo v obče, ima interes zvedeti resnico. Mi smo le toliko izvedeli, da je dr. Hudnika dne 9. in 10. t. m. sodil disciplinarni svet odvetniške zbornice in da ga je ta disciplinarni svet, kateri obstoji po veliki večini iz liberalnih odvetnikov, radi njegovega odvetniškega poslovanja obsodil na najvišjo denarno globo, t. j. na 600 kron. Ako disciplinarni svet, ki obstoji po veliki večini iz liberalnih odvetnikov, obsodi liberalnega odvetnika dr. Hudnika na tako visoko in občutno kazen, potem mora dobiti vsakdo prepričanje, da je to, kar je dr. Hudnik kot odvetnik zakrivil, že kaj posebnega, ker je vendar izključeno, da bi disciplinarni svet, ki obstoji samo iz poštenih mož, storil dr. Hudniku kako krivico. Sicer se more proti tej razsodbi dr. Hudnik še pritožiti, a znano nam je, da ima proti tej razsodbi tudi nadpravnik graškega sodišča pravico pritožbe. Za občni blagor in za občno moralo tolikanj vneti »Slov. Narod« nima za to zadevo nikacega prostora, dasi piše cele romano o Marijinih družbah, vinogradniškem društvu, o žlindri itd. No, pa morda bo ta naš namigljaj zadostoval, da bo »Slov. Narod« v prihodnjih dneh vendar le celo zadevo pojasnil, ali pa
morda čaka, kaj poreče nadpravdnik gra-škega nadsodišča. Radovedni smo tudi, kaj poreče liberalni občinski svet?!
Naročnikom „ Socijalizma". Želji mnogih naročnikov, da bi „Socijalizem" hitreje izhajal, smo vstregli s tem, da smo začeli izdajati po dvojne snopiče. Tako je zadnjič izšel peti in šesti snopič skupaj, danes sedmi in osmi. Upamo, da se bodo tudi naročniki v prihodnje bolj podvizali s pošiljanjem naročnine. — Kolikor moremo sedaj do ločiti, bodo obsegalo celo delo 16 do 18 snopičev. Naročnina naj se pošilja pod naslovom : Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Osebne vesti. V pokoj je stopil stotnik 87. polka g. Jo8. H u b e r v ^elju. — Vodstvo »Laibacher Schulzeitung« je prevzel namestu g. prof. Ilintnerja, ki je prestavljen iz Ljubljane, g. dr. J. M. K 1 i m e s c h. — G. Robert S e e 1 i g , revident c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Lincu, je prestavljen k ekspozituri za trasiranje na Jesenice.
Zaupni shod Spodnještajarcev vrši se dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne v »Narodnem Domu« v Mariboru. Shod so sklicali deželni poslanci.
Brez komentarja. Znanec nam piše s potovanja: Dočim imate na Kranjskem v vsaki v a s i naprodaj vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, jih v narodnem Tolminu na Goriškem ne dobite ne v prodajalnah, ne v javnih lokalih. (Hotel radikalno-slov. poslanca O. G a b r š č e k a !} To daje veliko misliti!
Odlikovanje, i^esar je podelil, kakor se nam brzojavlja, g. Ulriki Laseh an pl. Moorland in gospej Mariji C z e r n y , obe v Ljubljani, Elizabetino svetinjo v priznanje nju vspešnega humanitarnega delovanja.
Uslužbenci c. kr. pošte in cesarjev rojstni dan. Kakor smo že včeraj omenili, bodo letos uslužbenci c. kr. pošte v Ljubljani jutri cesarjev rojstveni dan praznovali na posebno veličasten način. Zbirali se bodo na dvorišču glavne poste točno ob četrt na 12. uro, od koder bo odhod k sveti masi v cerkev sv. Jakoba. Korakali bodo po Prešernovi ulici, po Glavnem trgu, Starem trgu v cerkev sv. Jakoba. Po sveti maši bodo korakali v društveno sobo na Breg št. 11. Popoludne ob 5. uri bode veselica na vrtu pri Štruklju v Kolodvorskih ulicah. Pel bode poštni klub. Povabljeni so k veselici tudi gospodje poštni uradniki in njihove rodbine, kakor tudi druge rodbine.
za Slovence so na Koroškem »skrbnejši«. Dne 4. avgusta so imele požarne brambe spodnjega Roža svoj »Bezirks-feuervvehrtag« v Medborovnici. čudno, da c. k. okr. glavarstvo shoda ni prepovedalo, ker je v Medborovnici škrlatica med otroci in otroci niti v šolo ne smejo hoditi. Pa če bi Slovenci napravili shod, tedaj je pa že bolezen na parkljih dovolj, da se shod prepove! Kakor se iz tega razvidi, je gosp. Mac Nevin skoro skrbnejši za Slovence, nego za Nemce.
Zaročili so se gg.: I. Prašniker podpolkovnik, z gdč. Marijo Flore; Janez Pogačnik, dež. rač. oficijal, z gdč. Vido V e r b i č ; Frančišek Borštnik, z gdč. Ludoviko G e s t r i n ; g. dr. Iv. Ev. Ve r-t a č n i k z gdč. Marijo P o 1 a k.
Novi deželni dvorec Dve uri bodeta nameščeni na novem dež. dvorcu in sicer bo jedna obrnjena na glavno pročelje, jedna pa v Vegove ulice. Pred dvorcem bo mal park. Dela v novi dvorani se prično prihodnje leto in bodo trajale šest mesecev. V vseh prostorih bode elektriška razsvetljava.
Čehi na Gorenjskem. Iz Kranjske gore se nam piše: Takega večera, kakor 13. t. m., naša Kranjska gora še ni imela. Ta večer se nas počastili s posetom bratje Čehi. Že par dni poprej šli so naši vrli dijaki po najstrmejših pečinah iskat krasnih planik in drugih planinskih cvetic, da z njimi odičimo naše brate. Takoj, ko nam je brzojav naznanil, da so se dragi gostje odpeljali s Trbiža, jeli smo se zbirati pri slavoloku. Ob pol 7. uri se gostje pripeljejo in takoj pri prvi hiši, raz katero je plapolala naša tro-bojnica, bili so burno pozdravljeni; pri slavoloku pa jih je v imenu občine pozdravil g. župan Lavtižar. Okoli osme ure se je jel prostorni vrtni salon Urbanijeve gostilne polniti z našimi dragimi gosti in domačimi rodo-
ljubi, da je bil kmalu do zadnjega kotička napolnjen. Naša še sicer mlada godba pozdravi goste s slovanskimi koračnicami, nato pa nastopi mešani zbor pod vodstvom vrlega organista g. Lukmana. Vzradoščeni so poslušali bratje čehi precizno izvajano zbore: »Bivali Čehove«, »Nazaj v planinski raj« itd. Na to pa se oglasi g. župnik Žlogar in v vznesonem, oduševljenem govoru pozdravi brate Čehe, spominjajoč se njihove slavne zgodovine. Burni „živili" je zadonel po dvorani in zunaj nje, ko je g. govornik končal; v splošnem oduševljenju pa se dvignejo Cehi in Slovenci in združenimi glasovi zadoni »Hej Slovani.« Bil je to lep trenotek in prav je imel oni gospod, ki je v svojem govoru omenil, da se mu zdi, kakor bi se v takih trenotkih majali stebri nemškega mostu med Cehi in Slovenci. Krepko je odzdravil Čeh dr. Kulhavv, rekši, da bodo Čehi, mesto da bi pohajali nemške planine, zahajali k bratom Slovencem in da se bode število čeških le-tovičarjev in turistov med nami vedno množilo. Dekleta v narodni noši odičile so v spomin na naše planine goste s planikami in drugimi planinskimi cveticami, na kar so tudi Čehi nam delili lično napravljene spominke. Moj petjem in govori nam je le prehitro potekel čas in ker so bili Čehi namenjeni drugi dan zgodaj odriniti, razšli smo se o polunoči v prijetnej zavesti, da smo preživeli krasen slovanski večer. Drugo jutro smo si še jedenkrat prijateljski stisnili roke, potem pa so bratje Čehi mej glasnimi »na zdar« in »na svidenje« klici odhiteli proti Dovjemu.
Čehi na Jesenicah. Poročajo nam : V sredo so se vozili skozi Jesenice češki kolesarji, katerim se je priredil dostojen vsprejem. Jeseniški kolesarji so jim šli na okrašenih kolesih nasproti do Ilrušice, kjer jih je pozdravil g. abiturijent Pretnar ; zahvalil se je za pozdrav g. Klimeš. Med „živio" in „nazdar" klici so se peljali Čehi skozi Jesenice. Pred pošto jih je v imenu občine pozdravil g. bchrey in gospica Zinka Schreyeva jim je želela v vezani besedi dobro došli na slovenski zemlji. Jeseniške Slovenke so pripele češkim gostom lepe šopke in gospe so z oken usipale nanje cvetje. Dijaški zbor je zapel „Kje dom je moj" in „Hej Slovani". Čez pol ure so se mudili Čehi v gostilni na posti, kjer jih je pogostil g. Schrey. Jeseniški kolesarji so spremili Čehe na Bled in odtod v Vintgar.
Češki kolesarji v Ljubljani. Danes so došli češki kolesarji v Ljubljano, kjer so bili prisrčno sprejeti od slovenskih kolesarjev in planincev. Dragim gostom kličemo srčno: Dobro došli ! Želimo, da do dobra spoznajo krasoto slovenske zemlje in plemenitost našega naroda in to spoznanje širijo mej svojimi rojaki, da jih tako odvrnejo od poseta nemških planin. Popoludne se vrši na čast češkim gostom banket, zvečer pa koncert v Narodnem domu. Iz Kranja se nam poroča, da so bili ondi češki kolesarji presrčno sprejeti. Položili so na grob Prešernov venec. — V Medvodah jih je v navdušenih besedah pozdravil č. g. župnik sorški Hiersche, dame pa so jih okrasile s cvetkami in jim postregle s prigrizkom in pijačo. — V Št. Vidu so jih pozdravljali šolski otroci z zastavami, ljudstvo pa jim je klicalo v pozdrav iskren: Na zdar!
Desetletnica. Prijateljski večer slovenskih gimn. abiturijentov iz leta 1891 je za 14 dni preložen in bo šele 3. sept.
Romanje na Trsat. čas, do katerega naj se zglase udeleženci romarskega vlaka, ki odhaja dne 3. sept. iz Kranja, ni 28. avgust, ampak do 25. avgusta naj si vsak preskrbi vožnji listek.	Jožef Kristane.
Za romarski vlak na Trsat, ki odide iz Ljubljane dne 3. septembra okrog devete ure zjutraj, se prodajajo karte tudi v trafiki g. M. Brusa (pri Šteletu) pred škofijo št. 13. Udeleženci naj se prijavijo in vplačajo 5 K 80 v. vsaj do 25. t. meseca.
Ustanove gospejnega pomožnega društva Rudečega križa za Kranjsko v znesku po 79 kron 80 vin. bodo jutri razdeljene tem-le invalidom: Jos. Sedmak iz Zagorja, Blaž Šabec iz Sevc, Lovro Palovec iz Ljubljane, Ant. Pucel iz Ribnice, Jan. Je-retič iz Cerovca, Martin Stok iz Brega, Jan. Stare iz Luž, Ant. Novak iz Cirja, Jan. Zaje iz Dola, Jan. Šimenc iz Dovskega, Jos. Korelc s Primskovega in Jan. Ladiha iz
Trebnjega. Poleg tega je dobilo 27 invalidov, oziroma vdov in sirot manjše denarne podpore.
Ljubljanske novloe. Umrl je v Ljubljani bivši cestni nadzornik g. Vinko Prem k. — Mirozov priredi danes zvečer ob '/,8. uri ljubljanska meščanska godba. Pred vladnim poslopjem bo svirala tri komade. — Domobranski polk št v. 4 se je danes po noči podal k vojaškim vajam v Ribnico. — Virantova gostilna so opusti. V ondotne prostore se z zalogo ribniškega blaga preseli gosp. J. Sterle. — Tlak na Tržaški cesti. Hišni posestniki na Tržaški cesti so dobili nalog, da morajo ob svojih posestvih napraviti tlak iz porfirnih kock. Kakor čujemo, so ondotni hišni posestniki uložili proti odloku rekurz, trdijo pa, da se ne bodo upirali, ako jim občina na Tržaški cesti zgradi kanal. — P r e s e 1 i 1 o se je s 1. avg. v Ljubljano 95 družin in 140 posameznih oseb. — Zgradba nove tovarne Edvarda Schimnitza na Krakovskem nabrežju je do strehe dozidana. — Napačni Anžič. Po Ljubljani se govori, da pravega Anžiča nikakor še nimajo v rokah. Mej ljudmi se širijo vesti, da so pač pripeljali nekega Anžiča iz Solnograda, a dotični je bil le — Anžičev brat. Prav bi bilo, da policija natančno pojasni zadevo, posebno pa način, kako je mogel Anžič uiti. — Da je moralo biti nekaj posebnega, nam priča vest, da je ječar K o t a r baje že odstavljen.
Štajarske novice. Um rije g Rudolf Koderman, odlični dijak celjske gimnazije, bivajoč na počitnicah na Frankolovem. — Pošto v Dobrni je dobila c. kr. poštna odpraviteljica na Ponikvi gdč. Marija Stra-šek. — Zgorela je v olov. Bistrici hiša Jos. Lorberja. — Mariborski mestni občini so se dovolili živinski sejmi vsako drugo in četrto sredo v mesecu, tedaj skupno 24 sejmov v letu. Zato pa se opustijo dosedanji mesečni in letni živinski sejmi. — Deželno orožniško poveljstvo v Gradcu se obrača na vsa županstva s prošnjo, naj se vojaškim odpustnikom razložijo ugodnosti, ki jih daje orožniška služba krepkim mladeničem. Štajarske orožništvo se namreč pomnoži, a sposobnega naraščaja primanjkuje. — Suša je v savinjski dolini uničila mnogo poljskih sadežev. — Izlet naMenino je preložen na 24. t. m. — Z obiranjem hmelja so pričeli tekoči teden. Cena mu je okolu 2 kroni.
Izlet v Postojno priredi pevsko društvo „Slava" od sv. Marije Magdalene spodnje v tržaški okolici, jutri v nedeljo 18. avgusta.
Zopet »hajlanje« v Celju. Iz Celja se poroča, da bode letošnjo jesen celjski »fajerber« praznoval 301etnico svojega obstanka. To bode pa zopet »hajlanja« in — pijače!
Mestne godbe na bobnu. V Celovcu so ustanovili nedavno mestno godbo. Sedaj se poroča, da ima godba že 13 000 gld. deficita. V Gradcu se baje mestna godba prihodnje leto opusti. Želimo, da bi bila ljubljanska »Meščanska godba« srečnejša, kar bo pa le mogoče, ako bode občinstvo napram njej požrtvovalnejše.
Električna železnica v Ljubljani. Poskušnje z elektriško železnico se torej vrše in novi sprevodniki električne železnice imajo trdo „šolo". Železnica bode po leti pričela voziti ob 5. uri 35 min. zjutraj ter vozila do 10. ure zvečer. Po zimi bode železnica vozila od 6. ure 30 min. zjutraj do 9. ure zvečer. Sprevodniki bodo dobili plače na teden 16 kron, vozniki po 18 kron. Sprevodniki imajo od vodstva električne železnice manjšo plačo, ker računajo, da jim bode občinstvo dobrohotno naklonilo kaj — napitnin. V vsakem vozu je prostora za 24 oseb.
Hitra smrt. V sredo 14. t. mes. je v Škednju 221etni Josip Česnik iz Št. Petra skočil z nekega nizkega zidu tako nesrečno, da mu je v telesu počila žila. V par trenotkih je bil mrtev.
Huda vremenska nesreča je 13. t. m. zadela občino Ročinj. Nevihta s točo in viharjem je uničila ves poljski pridelek; sadje je vse potolčeno, grozdje po tleh, ajda kakor požeta. Škoda je velikanska; ljudstvo, ki je letos pričakovalo lep pridelek, je vse obupano. Nujna pomoč je potrebna.
Mlekarija pri Stari Fužini ima
nekaj napak. Jedna bi bila nezadostno znanje sirarjev. Skrbeli so, da se zboljša v tem oziru, in poslali veščega sirarja za učitelja. Grajanja vreden je pa tudi dosedanji način razpečavanja sira. Vsakokratni odbor bi moral opravljati ta posel. Dogajalo pa se je dosedaj, da so dobivali tudi bivlt predniki sirarskega društva naročila za sir, kupili ga od domačega, ali če jim to ni hotelo ali moglo vstreči, od kakega drugega sirarskega društva in oddajali naročnikom. Po takem prekupovanju ni imelo društvo le jeden-kratne gmotne škode, trpelo je zlasti dobro ime fužinskega sira. Tudi zalijanje mleka z vodo je precej pogosto. O kaznovanju krivcev se ne sliši; mogoče, da so v to opravičeni možje v katerem slučaju boja zamere pri g. G. Pircu. Odbor s prednikom na čelu naj se drži pravil in stori svojo dolžnost v korist vseh društvenikov vedno in povsod.
Iz Štange. Pred kratkim časom dobilo je veliko tukajšnih kmetov po pošti „Rodoljuba". Takoj ko so ga vzeli v roke, spoznali so, kaj imajo pred seboj, in hajd z njim v peč. Nato so se med seboj pogovorili ter si v obilnem številu naročili „Domoljuba". Tak odgovor naj bi dali vsi oni, katerim se vsiljuje tako berilo, kot je „Rodoljub". — Češenj je bilo letos malo, a še teh niso mogli obrati, ker je vedno deževalo. Druzega sadja ni. — Prihodnji mesec se bode postavil in odkril pri župni cerkvi v Štangi spomenik r. prof. J. Marna, katerega izdeljuje ljubljanski kamnosek g. F. Toman. Kateri dan bode odkritje spomenika, sporočam.
—čič.
Toča na Vipavskem. V ponedeljek, dne 12. avgusta, je pobila toča po nekaterih krajih na Vipavskem. Nekateri posestniki na Erzelju so precej prizadeti.
Zdravje v Ljubljani od 4 do 10. avgusta: Število novorojencev 17, mrtvorojen-cev 1, umrlih 27; mej njimi za jetiko 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 23. Med njimi je 10 tujcev in 13 iz zavodov. Za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : za ošpicami 1, za tifuzom 3.
Samomor. V Hotederšici se je obesil na hrastovi veji kočarjev sin Franc Merlak. Dobili so ga obešenega ležečega deloma na tleh.
Nesreča v tržaški luki. V tržaški luki je novi parnik neke rusko-azijske paro-brodne družbe „Mongolija" trčnil skupaj s trgovskim parnikom „Sebeniko". „Sebeniko" se je potopil, osobje so pa rešili. Škode je 300000 kron.
Detomor v Celju. Zaprli so bivšo deklo pri g. Janiču iz Babnega pri Celju, ki je pred tremi tedni porodila dete, a je takoj po rojstvu umorila in zakopala za Ra-kuševo »parno« poleg Celja.
Samomor v bolnici. V graški bolnici se je obesila bolnica Vilburga Mild. * * «
Zakon kolegija jeronimskega za hrvatski narod v Rimu. Cten IX. tega zakona, ki je tudi za nas važen, se glasi: »Pravico, da pošiljajo gojence v kolegij, imajo: nadškof zagrebški, škofje sremski, senjski in križevski zjedinjenih grških obredov. Istotako nadškof zaderski; škofje dubrovniški, splitski, šibeniški, hvarski in kotorski. Istotako škofje krški, tržaški in poreški. Istotako nadškof vrhbosanski; školje mostarski, tre-binjski, banjaluški. Konečno nadškof barski.« To je važen, sila važen dokument. Kajti tu sta Trst in Istra izrečno pritegnena v narodno skupino Jugoslovanov.
Avtomatični telefoni. Na Dunaju so napravili za poskušnjo dve javni avtomatični telefonski postaji. Kdor hoče govoriti, uloži jeden novec dvajsetih stotink v pripravljeno luknjico in pokliče centralo ter postopa dalje kakor običajno. Ako se pogovor iz kateregakoli vzroka ni mogel vršiti, povrne avtomat denar. Ako se aparat izkaže praktičnim, uvedejo ga na več mestih.
Španska kraljica odstopi od vladanja ter je izroči svojemu sinu Alfonzu XIII. Vladala je 16 let. Na leto bode imela 250.000 peset apanaže.
Žaba v želodcu. V Dornbirnu so operirali te dni neko osebo, ki je dolgo bolehala na želodčni bolezni. V želodcu so dobili — žabo.
Svečanosti zlata. Prebivalci Avstralije se pripravljajo, da proslavljajo petdesetletnico odkritja zlata v Avstraliji. Svečanosti bodo velikanske, vsaj bode glavno ulogo igralo — zlato.
Iznajdba proti morski bolezni
Nadporočnik pešpolka št. 12 Albert Eirich je iznašel stol, ki kljubuje zibanju ladije in na katerem potovalec lahko popolnoma mirno sedi.
Sejmi po Slovenskem od 19. do 24. avgusta Na Kranjskem:. 20. v Metliki in Zatičini; 24. v Postojni, St. Jerneju, Kočeviu, Škofji Loki in Kamniku. — Na slov. Štajerskem: 19. na Pilštanju, v Šetalih, pri Materi Božii v Puščavi in v Št. Jakobu pri Kalobju; 24. v Arnužu, Bi strici, Rogatcu, Središču in Velenju. — Na Koroškem: 20. v Frežah. — Na Primorskem: 24. v G rioi (14 dni).
Društva.
(Kamniški salonski orkester) priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. slavnostni koncert v nedeljo dne 18. avgusta t. 1. na vrtu hotela Fischer. — Vspored : 1. Jos. Haydn: »Cesarska pesem«. 2. Rih. Wagner: »Prihod gostov na Wartburg« iz opere »Tannhäuser«. 3. Viktor Parma: »Triglavske rože«, valček. 4. Narodna hrvatska : »Juriak iz Like«, koračnica. 5 Alb. Jungmann: »Moj ljubi dom«. 6. Fr. Smetana: »Prodana nevesta«, potpourri. 7. Lud. André : »Kraso-tice«, valček. 8. Rih. Eilenberg: »V kovač-nici«, značilna slika. — Začetek ob 4 uri popoldne. — Vstopnina 50 h za osebo.
Tetleuciki koledar.
Nedelja, 18. avgusta: 12. pobink. Hijacint; evang. : O usmiljenem Samarijanu.' Luk. 10. — Ponedeljek, 19. avgusta: Ludovik Toi. škof — Torek, 20. avgusta: Bernard op. — Sre.da, 21. avgusta: Ivana Frančiška Frem. — Četrtek, 22. avgusta: Timotej in bimforijan mm. — Petek,
23.	avgusta: Filip Benicij. — Sobota,
24.	avgusta: Jernej apost. — Sol nce izide 20. avgusta ob 5. uri 11 minut, zaide pa ob 6. uri 55 minut. — Lunin spremi n : Prvi krajec 22. avgusta ob 8. uri 50 minut dopoldne. — Musicasacrav nedeljo 18. avgusta: V stolni cerkvi ponti-fikalna maša ob 10. uri: Mašo »Exultet« zl. dr. Fr. Witt, graduale Ant. Foerster. ofer-torij U. Kornmüller, Te Deum dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9 uri: Mašo v D-dur zl. R. Kempter, graduale »Dispersit« Ant. Foerster, oiertorij »Gloria et honore« M. Brosig, Te Deum L. Belar.
Darovi.
Za pogorelce v Podlipi: G.M. Kastelic 2 K.
Bog plačaj!
Telefonska in fcrsojavna poročila.
Dunaj, 17. avgusta. Cesar bode do 26. t. m. ostal v Išlu.
Dunaj, 17. avgusta. 0 avdijenci Körberjevi pri cesarju se čuje, da je Körber izrekel nado, da bo drž. zbor tudi v prihodnjem zasedanju deloval. Narodna vprašanja se bodo umaknila nagodbeneinu vprašanju. Körber upa spraviti nagodbo pod streho, kajti skupna nevarnost nemškega carinskega tarifa bode zbližala stranke in vplivala tudi na nasprotni si državni polovici.
G-orioa, 17. avg. Trgovska in obrtna zbornica je dobila od kmetovalcev poziv, naj se pridruži akciji proti novemu nemškemu carinskemu tarifa.
Knin, 17. avg. Stranka dalmatinskih Srbov bode koncem septembra imela tu zborovanje, da se posvetuje o reorganizaciji stranke.
Praga, 17. avgusta. V Niršanu je Fressl imel shod, na katerega so ga prišli motit nasprotniki. Fressl je vzel v roke revolver in nasprotnikom grozil z revolverjem. Fresslu je bil revolver izvit.
Praga, 17. avg. Kanonika Frint in Kragl sta imenovana namestnima škofoma.
Budjejevice, 17. avgusta. Vsled povodnji je letina popolnoma uničena.
Bochum, 17. avgusta. Neka zunanja velevlast je naročila pri tukajšnjih tovarnah, naj ji takoj izvrše 18.000 granat.
Lvov, 17. avg. (C. B.) Član gosposke zbornice grof Siemienski-Le-wicki je danes umrl.
Wiesbaden, 17. avg. Bankir Mayer iz Lipskega je ustrelil sebe in svojo ženo, svojega 161etnega otroka pa ni zadel do smrti.
Petrograd, 17. avgusta. Soproga velikega kneza Aleksandra Mihajloviča je povila sina, ki je dobil ime Dimitri.
Bukarešt, 17. avgusta. Nekatere vesti zatrjujejo, da se v kratkem sestane cesar Franc Jožef s kraljem ru-munskim.
Rim, 17. avgusta. Črnogorska in srbska vlada sta se proti papeževi odredbi glede „Zavoda sv. Jeronima za Hrvate" pritožili.
Rim, 17. avgusta. Stavka tramvajskih uslužbencev v liimu, Neaplju in Milanu se nadaljuje.
Palermo, 17. avgusta. Obč. svet je obveščen, da. je njegovo zahvalo na sožaltio izjavo tržaških Lahov povodom smrti Crispijeve avstrijska pošta konfiscirala.
London, 17. avg. Nemški prestolonaslednik se mudi incognito na Angleškem. To bivanje je baje v zvezi z njegovo zaroko z riadvojvodinjo Con-naught.
Berolin, 17. avg. Vsi listi se živahno pečajo z dejstvom, da je grof Waldersee nosil pri pogrebu kraljice Friderikove kraljevo krono. Listom se dozdeva, da Waldersee utegne postati državni kanoelar, vsaj cesarju je ljub, ker veliko govori.
Berolin, 17. avgusta. Večina občinskih svetnikov namerava zopet voliti Kauffmanna županom.
Berolin, 17. avgusta. Terlinden je bil v Milvaukue aretovan.
Carigrad, 17. avgusta. Veliko število raznih državnih uradnikov se je obrnilo na sultana s prošnjo, naj se jim izplača več mesecev zaostala plača, sicer morajo s svojimi rodbinami lakote umreti. Proti prošnjikom je uvedena disciplinarna preiskava. Vse državne blagajne so popolnoma prazne.
Novi Orleans, 17. avg. Velik vihar je porušil na obrežni postaji Eat neko hišo. Utonilo je 15 oseb, mej njimi 9 otrok.
Pekin, 17. avg. Poslaniki računajo, da bodo prihodnji torek skupno s kitajskimi pooblaščenci podpisali mirovni zapisnik. Dosedanji podpis je bil le provizoričen (I), da se s tem prisili vlade, da zapisnika več ne premene.
London, 17. avg. (C. B.) „Times" javlja iz Pekina: Mirovni zapis-nikje bil včeraj podpisan.
London, 17. avgusta. Na odpustu se nahajajoči angleški častnik ftlonant je aretovan, ker je iz listin, katere so Angieži ugrabili predsedniku Stejnu, razvidno, da je bil v zvezi z Buri.
London, 17. avgusta. Iz Bruslja se poroča, da je Kitchenerjeva prokla-macija povod pismenih obravnav mej angleškim poveljnikom in Botho.
London, 17. avgusta. Botha je na Kitchenerjevo proklamacijo odgovoril z izjavo, da bo postrelil vse ujete Angleže , ako Kitehener izpolni svoje grožnje.
London, 17. avg. Reuterjev urad poroča iz Aliddelburga 12. t. m.: Stot-nija Frenchove armade je 10. t. m. na svojem potu blizu Neu-Betheseda zašla v bursko past. Podrobnosti niso znane, vendar se sodi, da ima velike izgube. — Isti uracl poroča iz Middel-burga 14. t. m., da je bil v zadnjem boju ujet burski poveljnik Erasmus.
London, 17. avg. (C. B.) Iz Pre-torije poročajo: Angleški oddelek pod Frenchevim poveljstvom so Buri z a-j e 1 i pri Bethsedi. Jeden Anglež je ubit, devet ranjenih, mej njimi kapitan Bet-telheim. Ujetnike so Buri oprostili.
London, 17. avgusta. (C. B.) Kitehener sporoča iz Pretorije: Polkovnik Gorringe je napadel Kruitzingerjev oddelek severno od Steynsburga in ga pognal nazaj do Ventersdorpa. Ujel je dva burska poveljnika.
Umrli ho:
15. avgusta. Julijana Combor, delavka, 45 let, Škofje ulice 4, mrtvoud.
V hiralnici:
14. avgusta. Marija Korbar, prodajalka, 68 let, vslcd raka.
V bolnišnici:
13.	Fran Bezek, kajžarjev sin, 4 leta, davica.
14.	avgusta. Meta Bokal, dninarica, 49 let, naduha. — Lovro Dobrave, rudar, 58 let, Infil. tratio. pulm. tuberc.
Žitne cene
dne 16. avgusta 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen . .... „ „ pomlad 1902 . . .
Rž za jesen.......
„ „ pomlad 1902 ....
Koruza za avgust .....
„ „ september oktober . „ , maj-junij 1902 . .
Oves za jesen......
, » pomlad 1902 . .
Na budimpeštanski borzi
Pšenica za oktober.....
„ „ pomlad 1902 . . .
Rž za oktober ......
Oves za oktober.....
Koruza za avgust.....
„ „ september .... „ maj 1902 ....
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7 00
južne žel.........810
P.Ž n ,......,	"'Ib
Ječmen „ .......„	7 10
„ ob Tisi.........6-80
Koruza ogerska.......„	5-65
Cinkvant „ .......„	6-75
Oves srednji..........7-G0
Fižol............7-75
K	8-23	do	824
ft	8-64	n	8-65
	7-07	ft	7-08
ft	7-36	ft	7-38
W	555	rt	5 56
	5-60	ft	7-62
ft	547	n	5-48
ft	6-64	«	6 65
D	700	rt	7 01
borzi:			
K	8-07	do	8-08
n	8-47	n	8-48
ft	6-72	n	6-73
>	631	ft	6-32
n	5-27	ft	5-28
n	5-31	n	5-32
n	5 20	rt	5-22
do
8-40
8-40
7-35
9-30
8-50 5-75 7-10 7-75
1000
Meteorologično porodilo. Tiäina nad morjem 30ß'2ro, srednji zračni tlak 736-0mm			
1 Stanj« m I Cm opa- 1 baro-ZdTania : metra 1 t mm.	Temperatura P° fcizijn	Votrori i Nebo j	a R • <* :< -a 4 er« p »
16, 9 zver. 1 734 1	14 3	sl. ju£. 1 lasno	37 8 8-9'
17l 7. zjutr. I 73r,-7 1'|2. popol.j 736 7 Srednja včerajšnja	13 6 1 sr. jug j dol oblač. 23 0 j „ 1 sk. oblač. emperatnra 14 6 , normale:		
799 1-1
Potrti od najglobje žalosti javljamo podpisani vsem sorodnikom in sočutnim prijateljem prežalestno vest o smrti našega iskreDO ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, strijca, tasta in starega očeta, gospoda
J
VINKO PREMKA
hišnega posestnika, mestnega stavbnega pregledala v p. in lastnika kolajne za 401etno zvesto službovanje.
katerega je vsegamogočni Bog danes zjutraj ob 8. uri po dolgi in mučni bolezni, previde-nega s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje dobe, poklical k sebi t boljše življenje.
Pogreb drazega ranjcega pojde v nedeljo dne 18. avgusta t. 1. ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Gruberjeve ulice št. 11, na pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnega ranjccga priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 17. avgusta 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Njegova prevzvišenost gospod c. kr. deželni predsednik Viktor baron Hein doposlal mi je povodom Najvišjega rojstnega ilne Njegovega Veličanstva cesarja svoto dveh SfO Kron, da jo razdelim ubogim v Ljubljani. Ukrenivši, da se ta svota razdeli v smislu intencij blagosrčnega darovalca, čutim prijetno dolžnost zahvaliti se v imenu obdarovancev kar najuda-neje na znatnem darilu.	861 1—1
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1901.
Župan: Ivan Hribar.
Izjava.
Povodom XVI. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru, dnč 8. avgusta t. 1. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali na drug način do tako sijajnega uspeha. Imenoma pa so zahvaljuje čč. ženski in moški podružnici v Mariboru na vsem njenem obilnem trudu; preč. gosp. prvomestniku dr. Antonu Medved, č. go-spici Angeliki Marino vi in problagorod-nemu g. dr. Fr. Firbas za njuns navdušeno vsprejemne nagovore; preč. frančiškanskemu predstojništvu in velikonedoljskemu župniku preč. gosp. Jakobu Menhard za vzvišeno božjo službo v prekrasni in veličastni cerkvi; č. mladeničem in dekletom od sv. Tomaža pri Ormožu za pobožnost vnemajoče cerkveno petje; onim mnogobrojnim narodnim gospicam, ki so skupščinarjem delile šopkov in je ž njimi obsipale z oken »Narodnega doma« ; gospej prvomestnici Mariji dr. G laser-je vi, gdč. uč.teljici Antoniji Stupi-cevi in vsem govornikom zi navdušene napitnice; veteranski godbi za neumorno in izborno izvajanje narodnih skladob pri obedu in zvečer pri koncertu; č. damam pevkam in gtr. pevcem zi krasno petje ob koncertu; si. „Čitalnici", si. „Bralnemu in pevskemu društvu" ter mariborskemu „Športnemu društvu" za prijazno sodelovanje; ljubljanski prvomestnici gospej Ivanki Zupančičevi in gospici Antoniji Kadivčevi za skupila ob druibinih znakih; gospicam: Pepici Ma-horičevi, Juliki Rozmanovi, Tilčiki Vidovicevi, Diti Zdolšckovi, Miciki Posel-ovi, Miciki Sternovi, Gabrijeli in Miciki Plibersekovi ter Miciki Ce-sarečevi za skupila ob razglednicah v materijelni prid družbe; VBcm dopošiljateljem laskavih nam brzojavk; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč. delegatom naših posameznih podružnic; sploh vsem udelež-nikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijotnim našim bivanju med domorodnimi mariborskimi meščani.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Malo posestvo
t. j. hiša in stransko poslopje z vrtom, travniki in gozdom, je na prodaj Posestvo je ob Savi, prav blizo nekemu trgu ob južni železnici, pripravno med drugim za strojarijo ali podoben obrt.	796 2- 1
Kjč, pove upravništvo »Slovenca«.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 778 4-2
Podpisani izjavlja, da za svojo ženo Marijo Krsnik roj. Kocjan ni v o č plačnik. 788 3-3 A nt. Krsnik,
posestnik in mlinar v Lešah št. 3.
mmimmmmmfmm
Spodaj podpisani se uljudno priporočam prečaslitim cerkvenim predstojnikom, kakor iudi slavnemu občinstvu v Izdelovanje
cerkvenega in posvetnega značaja. Kipi se izdelujejo iz različne Ivarine, kot: marmorja, peščenca, lesa in gipsa. L)elo zagotavljam točno in dovršeno. Cena delu primerna.
Odličnim spoštovanjem 78!) 10-2
Ivan Zalar, kipar,
Ljubljana, Kolodvorske ulice 34.
Iz čiste svile izdelan in s čistim zlatom bogato opremljen
OPll^t
obstoječ iz kazule, dveh dalmatik in pluvijala imam v zalogi in prodam za izredno nizko ceno. Prečastiti duhovščini, katera nam< rava kaj res krasnega omisliti, prav priporočam.
Velespoštovanjom
Ana Ilofbaner
ANI PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniike obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na h&veloko v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ? 62
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sredstvo (uma-zanje) za krepčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
Kwizdov fluid.
Znamka: Kača (tekočina za turiste).
Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje in poživljanje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K, pol steklenice I K 20 h.
Pristno e dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-19
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Kornouburgu pri Dunaja.
skoraj novo, se prav ceno proda
v Ljubljani, Gradišče štev. 8,
I. nadstropje na dvorišču. 191 2-1
NA ZNANILO.
Zahvaljujem se vsem dosedanjim p. n. gostom za obisk moje gostilne na Tržaški cesti št. 12 a in obenem naznanjam , da sem se preselila in otvorila
novo gostilno
na Jakoba trgu v hl5i pallusovlh dedičev
kjer bodem postregla čast. gostom z dobro pijačo in jedjo.
Za obilni obisk se priporoča
771 3-3 Nežika Kralj.
M najem se odda takoj na deželi
v lepem kraju poleg železnice blizo mesta Ljubljane.
Gostilna obstoji iz dveh sob, posebne sobe, veliki senčni vrt, pokrito zimsko kegljišče, 4 sobe za ptujce, veliki živinski hlev, ledenica in kleti.
Odda se po zelo nizki najemščini, tudi na več let.	797 1—1
Več pove zaloga puntigamskega piva v Ljubljani, Kolodvorske ulice hiš. št. 22.
naravni, iz alkohola po vrenju na pravljen, brez primesi nevarne in neprijetno dišeče ocetne kisline, se dobiva pri 714 10—7
J. J. Kantz-u
v Ljubljani, lilniska cesta 16.
Trgovski vajenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika ter nekoliko izšolan, se sprejme v trgovino z ielezom pri	791 4-2
Karol Kavšek a nasl.
Schne-der & Verovšek, Ljubljana.
Tovarna peči] in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon st. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko aalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., karnajbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Gene nizke. 598 29-9
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Oddati je	744 3-3
služba organista
in cerkvenika
na Gojzdu pri Kamniku.
Plača primerna. Nastopi se takoj.
J. Ložar |
fi	krojač
Turjaški tri šf. 1
,Hj naznanjam slavnemu občinstvu, kakor tudi prečastiti duhovščini, da sem z današnjim dnem otvoril svoj dobro L^ urejeni	738 3-3
® krojaški obrf.
Ä Fini ii Natanč
geometriški kroj. Natančno delo zagotavljam.

Štev. 261/1901 bala je v Avstr.
Razglas.
800 3-1
Od sindikata nemško viteškega reda, kot zapuščinske oblasti, s? oni, kateri imajo kot upniki kako terjatev do zapuščine po dne 5. avgusta 1901 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Mihaelu Klemenčič-u, n. v. r. duhovniku v Avstriji in župnemu upravitelju ravno tam, pozivljejo, da isto ali pri podpisanem sindikatu (Wien, I. öingerstrasse Nr. 7) ali pa pri od tega delegiranem oskrbništvu n. v. r. komende v Metliki na Kranjskem do dnč 14 septembra 1901 ob 10. uri pismeno ali ustno naznanijo in z dokazi podpro, kajti na kasneje došle prijave do zapuščine, če popla-čitvi terjatev poteče, se ne bode oziralo, izvan, če je zadobljena zastavna pravica.
Sindikat nemško viteškega reda na Dunaju,
dne 10. avgusta 1901.
L. S.	Gustav ISamlian s. r.,
svetnik vis. nemškega mojstra in balaje vis. n. v. reda.
Št. 213/ pr.
Razpis.
766 2-2
Na mestni slovenski 8razredni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani
se razpisuje
služba šolskega sluge in kurjača
z letno plačo K 900-—, z dvema petletnicama, s prostim stanovanjem in kurjavo.
Prošnje z dokazili vsposobljenosti je pri podpisanem mestnem magistratu vlagati do dnč 20. avgusta t. 1. Oženjeni prosilci imajo prednost. Na nedostatno opremljene in prekasno vložene prošnje se ne bo jemalo ozira.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane,
dnč 5. avgusta 1901.
drhž/ž cSartorif
koncesijonirani telegrafski instalater LJubljana, Rožne ulice št. 39 priporoča se za
sestavo hotelskih, hišnih in sobnih telegrafov in telefonov
po najnižjih oenah. 676 13-6
j Avgust Repič, sodar,
j Ljubljana, Kolegijske ulice štev. 16
1	(v T r 11 o v e m)
J izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
t Hrsode-*
I	po najnižjih oenah. 679 26-6 )
| Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. )
Važne I za Vatno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foto grafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega cala, ruipa in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod
in solij za kopel. 304 22
Oblastv. konces. oddaja strupov.
= iiTlaeteSte —
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Proženja flntnn Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
Št. 110,/pr.
Razpis.
746 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe:
1.	službo revizorja pri deželnem tajništvu s plačo 2600 K in aktivitetno do-klado 500 K ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K. Prosilci za službo revizorja, kateri bo imel v prvi vrsti nadzorovati poslovanje občin na Kranjskem,, morajo dokazati, da so dovršili juridično-politične študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodniško poslovanje. Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, kateri dokažejo, da so za upravno poslovanje dobro izvežbani;
2.	službo konceptnega praktikanta pri dež. tajništvu, z adjutom letnih 1200 K. Pogoj je dovršitev juridično-političnih študij;
3.	službo pristava pri dež. stavbnem uradu s plačo 2000 K in aktivitetno do-klado 400 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K. Pogoj je dovršitev tehničnih študij za inženirsko stroko;
4.	službo stražnega nadzornika v deželni prisilni delavnici s plačo 1600 K na leto in prostim stanovanjem ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj 4 razrede kake srednje šole in da so usposobljeni za službovanje v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah.
Prosilci za službe, navedene pod štev. 1—4 predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika, dalje s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje
do 1. septembra 1901
podpisanemu deželnemu odboru.
Oni prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potoni svoje predpostavljene oblasti.
Od deželnega odbora Kranjskega
v Ljubljani, dne 31. julija 1901.
Št. 131/pr.
Razpis.
736 3—3
V deželni bolnici v Ljubljani izpraznjena je
z adjutom 1200 kron na leto. Služba se odda za dobo dveh let, ta doba se pa lahko podaljša, ako je službovanje dotičnika zadovoljno.
Prosilci z-\ to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z. dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do dne 23. avgusta 1901 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov.
Deželni odbor kranjski.
V L j u b 1 j a n i, dne 31. julija 1901.
Domača umetalna steklarija
Jlv&Mnola v L j u b lj a n i,
se priporoča prečast. duhovžčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
«n^ s steklom z umetno slikarijo ^m»
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega.
oŠ
! d a» h O«
0) 4)
■s t 12
o. S .9 m
M ^
£ s» « >
S S
12 a p«
d
'i?
■H
>
M O
št. so/z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLfl V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, isvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
i
Zupiii urad v Šmartnem pri Litiji
dnd 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svr , o izborno zalogo vsakovrstnega Steklarskega blaga.	737 62-3
«I
o
(D
B
a
u. p
pr o
N K*
(0
*	Priporočilo. *
w Priporočam sn uliudno prečastiti (H duhovščini, slav. uradom in spošto-gS vanemu občinstvu '¿a izdelovanje
TS vsakovrstnega
*
X *
Sj^ po najnižji ceni.	741 3-3
Nj^	Z odličnim spoštovanjem
S M. Bergant, knjigovez, $
^ Poljanski nasip št 26. g
marljivega, krepkega sprejmem takoj v svojo čevljarsko obrh
Natančneje osebno ali pismeno
Ivan Gačnik
čevlj. mojster v Ljubljani, Radeckega cesta št. 2.
780 3-3
fcS3 5'P'» Sc J!
& S*
CJ' S
smK ^g-* i O 3 M.U P,
.is-B|i -Sas-Ig
. <o < M. a — v O „. o
•S 3 ® N S
. i J8 «• £
a|-3 W
S.' ° O S
N< <J ¡2.
1" 11.| 5
• C«? (D £ co B
; p-1 g ® i <« (P
■ In"? o
Uradne in trgovske
s ilrmo priporoča
jijKAT. TISKARNA |
v Ljubljani.


r-
Naznanjam, da Imam v esIokI vedno friino in trpežno blago vsako vrHte za iastite gospode duhovnik«.
Tudi slav. p. n. občinstvu naznanjam, da imam v zalogi vsake ▼rste moderne itofa ter tudi nepra-moiljiv tirolski loden za haviloka.
Tudi Imam narejene haviloke vsake velikosti za gospodein doiko i o nizki ceni.
Dijakom znliaoe tenel
JAEOB SttZSOZald,
; kroj a ž ki m».|H<er. Slovo mesto, \ .lik i trjc 5t. O«

priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vHukovmtne obleko, posobno
talarje, površnike itd.
po najokusncjšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se proč. duhovščini, da mo blagovoli počastiti s cenjo-nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbol, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljšo delavsko moči; zatorej so jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da so vsaka v moji delavnici narejena obleka lopo prilega.

n
i. ' - -
6
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejst trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte 'td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovi jen j o stare obleke in vsit popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni biinderii in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejič postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 506 52-12
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posodo
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
S*
S*
zanesljiv z lepo pisavo dobi takoj stalno službo v tukajšni odvetniški pisarni.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „«temoj»ri»i'" 779 3~3
'rl
iS
o
m
o
lil

19 O
P
_ P®
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd.,
vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na	723 20 -4
ttr ta*occvne puške ^m
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najcencje. — Z velespoštovanjem
Pran S@V€iIl5 puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
**
St0
w
S^ 'S <o - 'S
<9Y~Q)
S tem najvljudneje naznanjam svojim naročnikom in slavn. občinstvu sploh, da sem se s svojim
molom za i
preselil iz Slomšekove ulice v svojo novo zidano vogalno hišo
na Resselnovi cesti štev. 7
Zahvaljujoč se svojim čč. naročnikom za dosedanje zaupanje jih prosim še daljne naklonjenosti
s spoštovanjem
ANTON REISSNER
775 6—4	izdelovalec vojaške in druge oprave.
Ob tej prillkise priporočim gospodom enoletnim prostovoljcem za napravo uniforme po najnovejših vojaških ukazih ter po zmernih cenah.
I
m m a m
m m
m t m
m m m m
754 3-3
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1V02 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realko, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti, in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20 septembra, da se potem vse došle prošnjo v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1001.
Ravnateljstvo trgovinske išole.
Artur fflahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Izdelovatelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, xvm., Mnoer m 53.
Največa in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnio in razpošilja zajamčeno dobre:	(573 20—10
Pralne stroje na par.
priznano najboljše
Centrifuge,
NajboljSI WrIng-strojl
Stroji za valjanje perila,
Stroji za likanje perila
od 85 goldinarjev više.
Natančni ceniki s podobami vseh strojev za pranje na željo brezplačno ln franko.
vrste, za na roko delujoče brez ropota, (za ožemanje perila) v najboljše se-ali na par, od za na roko ali na vseh velikostih, od slave,po24gl. 28 gl. do 2000 gld. par, od 140 gld. više.	14 gld. više.	in više
¡^f- ••	/oc ;-;■ - v.:.- / ^ :i»;^;®:;.fTO*'! ■

:

Podpisana si jemlje čast, naznaniti p. n. slavnemu občinstvu, da
slaščičarnica in kavarna
RUDOLF KIRBISCH -
še nadalje vsa v to stroko spadajoča naročila I2vršuje točno in kar najceneje.
S spoštovanjem
739 3—3
Pol. Kirbi^ch.




P

1.
vywwywwwvw vwwv
franja /I\eršol
v Ljubljani, Mestni trg ^t. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaSkih potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	621 9
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo
zlatarsko trgovino
sč Sv. Petra ceste štev. 4 v
preširnove ulice šf. 5 (Perlesova hiša)
ter ob jednem priporočam svojo znatno povečano zalogo vsakovrstne
zlatnine, srebmine in * China-sreb^a. # #
Dalje na novo upeljano prodajo
srebrnih in zlatih žepnih ur.
Vsa v mojo stroko spadajoča nova dela in popravila izvršujem natanko po naročilu z jamstvom v lastni delavnici.
Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem
S) raao t in cTicšaR zlatar.
756 3-3	C/
g Smt i', ui 1171
Rselavüua ¿^inpß^^svetovänä
[OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda.
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 351
35-21
X *
tt X X
S
s
x x x x
'V
IT'
'V
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje	in
pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur nike, golobnjake; mreže za presejanje trramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocirjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mlin, kape za ogrebanie čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. 564 12-12
Ceniki »a zahtevanje brezplačno. 18®
K
R *
K K K K
K *
K K K K K
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-26
odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
HET" i
m ... m
m
■ .
, -i ,■■< 'V'.•v
■ mi

ffjs
ANDRGpOGGfi
¿4
■V;
a
I
%
V V i
m-^
.'vSfe.'titiftilSL'--A-
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
jc najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasi las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, Ki zabrani izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da .se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani
pri gospodu	770 (3)
^raso Petričič-u.
V zalogi imata tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczy v LJubljani in j. Rant v Kranji.
Preprodajalci popust.
Hotel piseher
v Kamniku
znana, dobro obiskovana gostilna, so zaradi bolezni gospodarja z vsemi pri-tiklinami, hišno upravo, perilom itd.
% # # g proda * * * *
pod jako ugodnimi pogoji.
Več se poizve pri posestniku.
795 3-1

Tan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek
A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik led: O. Wölfling, P. Homan. rnomelj: A. Lakner, K. Müller. B. Schweiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Türk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar,
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubetf.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. Röthel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kran i: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Troj'ci.
V Ljubljani pri gospodih
A. Lilleg Ivana Perdana
nasledniki Rudolf Petrič
Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik Karl Lexander
Karol Planinšek
Krško : F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil,
pri škofu. Novo m-sto: Kilssel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Oradeo: J. Ana Leben, Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller.
394 7
J. C! Roger M. E. Supan A. Šarabon Ferd. Terdina Viktor Schiffer J. Tonich Anton Stacul Uradniško-kon-Fran Stupica ^sumno društvo Radovljloa:"L. FUrsager, Friderik Homan," Oton Homan. Sodražioa: Jean Levstik. Ško£ja Loka: E. Burdych, M. v Žigon.
Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley, Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Mttller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Dunajska borz a.
Dnč 16. avgusta.
fckupet državni delg v notal .
Hkopni delavni dolg v »rebru . . . .
Iivitnjska zlata renta 4°/0......
&T(trij«k& kronska renta 44/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .....
»vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
ireditne delnice, 160 gld.......
London vista ........
lltmSki drž. bankovci za 100 m. nem. dr» vel)
99 95 98 86 11865 95-76 11860 93 25 1670 — 639 75 23965 117-16
20 mark.......
20 frankov (napoleondor) . . Italijanski bankovci
C. kr. cekini . .	.......
Dne 16. avgusta.
3*2°/p državne srečke i. 1864. 260 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron
Tisme srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-46 19 04 91 20 11-32
188 50 17026 207- -95 40 144 26 267--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106- -
Zastavna pisma av. osr. jem.-kred. banke i°/0	•	94-26
P rijoritetne obveznice državne železnice .	.	429-—
» > južne železnice 3° 0	343-25
> > južne železnice 6°;o	121-—
t > dolenjskih železnic 4°/o	•	— ' —
Kreditne srečke, 100 gld..............390 —
i0/, srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	.	510 -
Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld.	.	48-—
Ogerskega > , » 6 »	.	25 —
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . ■	,	16 25
Rudolfov» srečke, 10 gld. . .	68--
Sa'move srečke, 40 gld..........216 —
St Gen6is srečke, tO gld..........234'—.
Waldsteinove sreiike, 20 gld..........391 —
lijubljansue srečke..... ...	60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 i(ld. . .	269 —
Akcije Ferdinandove sev. teles.. 1000 gl. «t »• .	5790 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	860 —
Akcije južne železnico, 200 ?1<I «r •	89-75
3ploSna avstriiska itavbinska družba .	144 —
Moritanska družba avstr »lan............423 —
Trboveljska premogarsk» iruf.ba, 70 g,d .	430 —
PiiDimih ruDljev 100 . ..............263 —
__Nakup ln prodaja "fett
rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igobe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Fromese za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev naročil na borzi.

Menjarnicna delniška druzoa L^ sais	|T
66
Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
i afl&tfiWMtHimiiw
AdT Pcjasuila "&JK. ▼ vseh gospodarskih in finanftnih «tvarok, ootom o kursnih vrednostih vseh ipekulaal|skih vrsdntitalk papirja* m vestni -<v*ti za dosego kolikor je mogočo »isocnj» obrestovanja pri popolni varnosti »JT naloženih «r i. a v n 1 o.