Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 1 Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 44, 4. november 2019. Izhaja vsak pe- tek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Občinski svet Mozirje: Sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za trgovski center Jager ................................ 8 Stara občina dobila novega lastnika: Remont bo zgradil manjša stanovanja v Mozirju .................................................... 9 VDC SAŠA: Enota Vrba prihodnje leto v Mozirju .................... 9 Šaleški jamarski klub Podlasica: V Žlabru odkrili nadaljevanje jame Mlinarjev rov ........................................................19 Svetovne vojaške igre Maja Mihalinec v teku na 200 metrov premagala vso konkurenco ....................................21 Alpska smučarka Tina Robnik Po izpuščeni sezoni do 11. mesta .........................21 Boste naslednji aparat kupili ali najeli? Dobra novica za potrošnike: sprejet je bil pa- ket ukrepov v okviru prizadevanj za bolj varčne in okolju prijazne naprave in aparate. Novi ukrepi pod oznako Ecodesign naj bi prinesli pomembne izboljšave pri svetilih, hladilnikih, televizorjih, po- mivalnih in pralnih strojih. Proizvajalci navedenih produktov bodo mora- li poleg večje energijske učinkovitosti zagotoviti tudi lažja popravila in večjo varnost izdelkov. No- vost je, da bo moral proizvajalec zagotoviti nado- mestne dele za aparate še najmanj sedem do de- set let po tem, ko bodo aparati na trgu. To naj bi zmanjšalo količino odpadkov, ki nastanejo zaradi pokvarjenih gospodinjskih aparatov. V Zvezi potrošnikov Slovenije so mnenja, da bi moral zakonodajalec na tem področju narediti še kaj več: »Še posebej zato, ker bodo nekateri na- domestni deli na voljo le profesionalnim servi- serjem, kar bo omejilo možnost popravila za po- trošnike, ki si takšnih stroškov ne morejo privo- ščiti. Opozarjamo tudi na dejstvo, da je najdalj- ši dovoljeni rok za dobavo nadomestnih delov tri tedne. Precej nerealno je pričakovati, da lah- ko družina z otroki »zdrži« tri tedne brez pralne- ga stroja.« Novi ukrepi Ecodesigna bodo objavljeni v ura- dnem listu Evropske unije, veljati pa bodo začeli leta 2021. Takrat bodo z energijskih nalepk izgini- le označbe energijskih razredov A+, A++, A+++, ki med potrošniki v praksi povzročajo precej zmede. EU je začela s petimi skupinami izdelkov, ki jih potrošniki največ uporabljamo, v bližnji pri- hodnosti pa bodo verjetno podobne ukrepe prip- ravili tudi za druge skupine izdelkov. Pričakovati je, da bodo nove zahteve za po- pravila podaljšale življenjsko dobo aparatov, ki se trenutno pokvarijo (pre)hitro. V evropski po- trošniški organizaciji BEUC so prepričani, da je ključnega pomena, da prekinemo sedanji po- slovni model »uporabi in zavrzi«, ki izčrpava na- ravne vire in denarnice potrošnikov, in preidemo na model, ki bo stimuliral čim daljšo uporabo is- tega produkta. Nekateri proizvajalci gospodinjskih aparatov že razmišljajo o tem, da svojih produktov ne bi več prodajali, ampak bi jih dajali v najem. Če so proizvajalci pri kupoprodajnem poslovnem mo- delu v principu zainteresirani, da se ta proces do- gaja oziroma ponavlja kar se da pogosto, bi bi- li pri poslovnem modelu najema zainteresirani, da bi bili aparati čim bolj vzdržljivi, saj bi to po- menilo, da jih ni potrebno popravljati, najemni- ki pa bi bili zadovoljni in bi »z veseljem« plače- vali najemnino. Boste torej naslednji aparat ku- pili ali najeli? Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 4 Branka Pečnik, Trnovec V preteklosti so bili stroji bolj vzdržljivi, vsaj ta- ko trdijo moji starši. Sedaj se res hitro pokvarijo. In navadno odpove tak del, ki bi bil dražji, kot če kupim cel aparat. Sama prisegam na tako znam- ko strojev v gospodinjstvu, ki imajo v bližini resen servis. Kar se mobilnikov tiče, ne dam veliko na njih. Meni je važno, da se lahko javim in govorim, zato uporabljam take, ki jih hčerki zavržeta, zame pa je dober. Sergeja Flere, Spodnja Rečica Moja starša imata še vedno kar nekaj aparatov, ki sta jih dobila za poročno darilo pred več kot tre- mi desetletji in še vedno brezhibno delajo. Sama sem jih morala kar nekaj zamenjati. Današnja po- trošniška družba je tako naravnana, da spodbuja k nakupu aparatov z različnimi marketinškimi pri- jemi. Sama se na znamko pri aparatih ne oziram, ker je navadno tako, da v času garancije delajo, ko pa ta preteče, se po- kvarijo. Telefone zaradi zastarelosti menjam na vsaka tri leta, saj tehno- logija zelo hitro napreduje. Toni Breznik, Luče Zame je znamka aparata še kako pomembna, saj ta jamči, da je stroj kvaliteten. Sicer lahko re- čem, da so bili v preteklosti gospodinjski aparati bolj enostavni in seveda bolj vzdržljivi, serviserji pa so prihajali na dom. Naš prvi pralni stroj je tako delal več kot dve desetletji in pol. Danes je v stro- jih veliko elektronike, ki je zelo občutljiva in dra- ga. Ko pride do okvare, se je ne splača niti popraviti. Mobilni aparat sem menjal na dve leti, dokler sem bil v službi, ker smo pač imeli tovrstno možnost. Sedaj, ko sem v pokoju, bo menjava aparata odvisna od tega, koliko se bo ta kvaril. Gal Letonja, Gornji Grad Sam sem še mlad in še nimam veliko izkušenj z uporabo gospodinjskih aparatov. Doma imamo tovrstne aparate srednjega cenovnega razreda in se do sedaj še niso kvarili. Kar se mobilnikov ti- če, jih menjam na vsake štiri leta, ker prihaja do okvar, nekaj po moji krivdi, nekaj zaradi iztroše- nosti. Marija Vodončnik, Nazarje Z aparati, ki jih imam v gospodinjstvu, sem ze- lo zadovoljna. Ko se pokvarijo, pač pokličem ser- vis. Z iskanjem rezervnih delov za stare apara- te nimam izkušenj, ker sem ga raje zamenjala, kot popravljala. Slabe izkušnje imam z mobilnimi aparati. Niti dve leti star telefon mi je zablokiral in mi ga niso mogli popraviti. Pogrešam prve gene- racije telefonov, ki so bili bistveno bolj vzdržljivi, kot so danes. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Tema tedna, Anketa Naša anketa Popravilo ali nakup novega aparata? Gospodinjstva si danes ne moremo predstavljati brez različnih aparatov, ki olajšajo delo in pripravo hrane. Medtem ko so v prete- klosti ti bili še enostavni in bolj vzdržljivi, je danes tehnologija že toliko napredovala, da so aparati računalniško vodeni, kar posle- dično pomeni, da se tudi hitreje pokvarijo oziroma zastarajo in jih je težko vzdrževati in popravljati. Kakšne so izkušnje naših sogo- vornikov s servisiranjem aparatov? EU SPREJELA NOVA PRAVILA ZA PROIZVAJALCE GOSPODINJSKIH APARATOV Manj kvarjenja in več možnosti za popravilo rabljene bele tehnike ter elektronike Na ravni Evropske unije je bil sprejet sveženj ukrepov, s kateri- mi naj bi prinesli izboljšave pri pe- tih skupinah izdelkov: svetila, hla- dilniki, televizorji, pomivalni in pral- ni stroji. Evropska komisija želi po- daljšati življenjsko dobo omenjenim izdelkom z okolju primerno zasnovo proizvodov in daljšo dobavljivostjo rezervnih delov zanje. Nova pra- vila za proizvajalce gospodinjskih aparatov naj bi bila uveljavljena le- ta 2021. Evropske potrošniške orga- oktobra sprejela Ecodesign direk- tivo, ki naj bi med drugim zagotovi- la več pravic do popravila, proizva- jalce pa omejila v praksah, ki silijo ljudi k nakupu novih stvari names- to popravilu starih. Smernice na- mreč prvič vključujejo zahteve za možnost popravila in recikliranja, kar naj bi podaljšalo življenjsko dobo aparatov, izboljšalo možnos- ti vzdrževanja, ponovne uporabe in nadgradnje, s tem bi se izboljšalo tudi ravnanje z odsluženimi gospo- dinjskimi aparati. Na področju popravljivosti bo zahtevana daljša doba dobavlji- vosti rezervnih delov. Po novem pa naj bi bili dobavljeni najkasne- je v 15-ih delovnih dneh. Rezervni nizacije so si enotne, da je direkti- va premalo odločna, kljub vsemu pa korak v pravo smer. NOVA PRAVILA ZA DALJŠO ŽIVLJENJSKO DOBO APARATOV Evropska komisija je v začetku Analogna televizija, izdelana v Velenju, po dveh desetletjih dela kot ob času nakupa. Koliko digitalnih ste v tem času odnesli na odpad? (Foto: IS) 46 milijonov ton manj ogljikovega dioksida naj bi spustili v zrak po uvedbi ukrepov evropske komisije. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 5 Tema tedna, Aktualno deli za hladilnike naj bi bili na vo- ljo še najmanj sedem let po proda- ji (10 let za tesnila na vratih) in naj- manj deset let za pralne, pralno- -sušilne stroje ter pomivalne stro- je oziroma sedem let za nekatere dele, ki so omejeni za popravilo s strani uradnih serviserjev. Smerni- ce predvidevajo tudi možnost na- mestitve rezervnih delov z upora- bo široko dostopnih orodij in brez trajne poškodbe naprave. ECODESIGN DIREKTIVA ZA MANJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA Za pralne in pomivalne stro- je so predvidena tudi nova pra- vila glede porabe vode, kar naj bi po oceni komisije skupaj z le- tos sprejetimi novimi energijskimi nalepkami prineslo ogromne pri- hranke pri porabi električne ener- gije in izpustih toplogrednih pli- nov. Ecodesign pri pralnih, pral- no-sušilnih in pomivalnih strojih uvaja maksimalno količino vode, ki jo lahko naprava porabi v enem ciklu pranja. Kot protiutež uva- ja minimalne zahteve za rezultat pranja in pomivanja, zmanjšanje količine vode naj ne bi vplivalo na kakovost čistoče. Izračuni evropske komisije ka- žejo, da bi bilo s temi ukrepi mogo- če do leta 2030 prihraniti za 167 mi- lijard kilovatnih ur električne ener- gije na leto, kar pomeni približno 46 milijonov ton manj ogljikove- Miro Prašnikar, podjetnik, vzdrževalec elektronskih aparatov in naprav na terenu: »V minulih desetletjih se je velika večina aparatov in naprav, ki jih upo- rabljamo v svojem domu, iz ekolo- škega vidika zelo izboljšala, z nadalj- njim razvojem verjetno lahko priča- kujemo še dodatna izboljšanja. Po- rabijo občutno manj elektrike, pral- ni in pomivalni stroji manj vode … Če torej na nova pravila, ki spodbujajo daljšo življenjsko dobo gospodinj- skih aparatov, gledam s tega vidika, ne vidim ekološke koristi v popra- vljanju zastarelih aparatov. Po mojih izkušnjah se proizvajalci v tem obdobju ne ozirajo na dolgoživost aparatov. Prav zaradi tega potrošniku ponujajo vedno nove izboljšave aparatom, žal so pogosto to le prodajni triki, vidnega učinka pa ni opaziti. Za področje elektronike, predvsem za mobilne telefone, tablice in ra- čunalnike, je težava tudi v tem, da izredno hiter razvoj povzroči zastare- lost aparata po le treh, štirih letih. Zato takšnih aparatov niti ni smiselno popravljati. Glede dobave rezervnih delov lahko rečem, da je trenutno sta- nje, vsaj na področju elektronike, slabo. Uvoznikov elektronskih aparatov je veliko, uvažajo tudi veliko aparatov slabe kakovosti iz vsega sveta, do- bavljivost rezervnih delov pa jih ne zanima najbolj.« (Foto: MŠ) ga dioksida. Potrošniki naj bi prih- ranili v povprečju 150 evrov na le- to. Z ekološkega vidika je po opo- zorilih slovenske zveze potrošni- kov smiselno tudi, da se potrošni- ki čim prej odrečemo konceptu ku- pi, uporabi in zavrzi, pravzaprav moderni potrošniški miselnosti. Ta namreč občutno izčrpava naravne vire in nenazadnje tudi denarnice potrošnikov. ZANKE PROIZVAJALCEV V ŽELJI PO DOBIČKU Vsi poznamo tisto nesrečno »na- ključje«, da se aparati pokvarijo tik po izteku garancije. Pa gre res le za naključje? Na Zvezi potrošni- kov Slovenije so javnost seznanili z zanimivo informacijo, da je v teku evropski projekt, ki naj bi odgovo- ril na vprašanje oziroma vzpostavil protokol testiranja za ugotavljan- je, ali je določen izdelek načrtova- no pokvarljiv. Raziskovalci ugotavljajo, ali ima- jo aparati vgrajene dele s »časov- no bombo«, torej da je v napravo vgrajen šibki člen. To je lahko ma- terial slabše kvalitete v določe- nih delih aparata. Lahko gre tu- di za napake programske opreme na daljavo, nepriznavanje serijskih napak ali za premišljeno prepriče- vanje o zastarelosti aparata. To je še najbolj aktualno in opa- zno pri elektroniki, saj je za ta trg značilna psihološka zastarelost. Oglaševalci znajo dobro prepri- čevati, da je naš mobitel zastarel, čeprav še dobro deluje. Raziskave namreč kažejo, da je večina zavr- žene zabavne elektronike še pov- sem dobro delujoča. Tatiana Golob 150 evrov na leto naj bi v povprečju prihranili potrošniki po uvedbi ukrepov evropske komisije. Namestnik direktorja Milan Meža, Gorenje Servis in podpora uporabnikom: »Gorenje je vseskozi znano po svoji skrbi za uporabnike skozi svojo raz- vejano servisno mrežo, in sicer v celotnem obdobju uporabe aparata. Že doslej smo dosegali in presegali omenjene bodoče standarde zagotavlja- nja rezervnih delov, v nekaterih primerih zagotavljamo rezervne dele tudi 20 let in več (v primeru, da obstaja povpraševanje in tehnologija omogo- ča izdelavo). Vse komponente v aparatih so trajnostno testirane, prav ta- ko celotni aparati. Nova pravila za daljšo življenjsko dobo gospodinjskih aparatov tako v Gorenju ne bodo podražila poslovanja, tudi aparati zato ne bodo dražji. Zvestoba uporabnikov blagovnim znamkam Gorenja zaradi zadovoljstva z aparatom je namreč eden od naših ciljev, izboljševanje kakovosti pa ena od strateških aktivnosti v Gorenju.« CEPLJENJE PROTI GRIPI Za ogrožene paciente brezplačno Letos se bo cepljenje proti gri- pi začelo v prvih dneh novembra, mesec dni kasneje kot lani zara- di zamude pri določitvi ustrezne- ga cepiva. Kdaj bo to v nazarskem zdravstvenem domu, je odvisno od tega, kdaj bodo dobili cepivo. ZLASTI PRIPOROČLJIVO ZA KRONIČNE BOLNIKE Cena za samoplačnike ostaja nespremenjena – 14 evrov. Ceplje- nje proti gripi je še zlasti priporo- čljivo za kronične bolnike, starejše osebe (nad 65 let), majhne otroke (od šestih mesecev do drugega leta starosti), nosečnice ter ekstremno debele. Cepljenje je priporočljivo tu- di za osebe, ki so pri svojem delu iz- postavljene možnosti okužbe. OGROŽENIM BREZPLAČNO CEPLJENJE Z letošnjim letom je uvede- na novost pri pacientih v skupi- ni ogroženih. Njihovo cepljenje bo po novem v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje in bo ta- ko brezplačno. Se bodo pa rav- no zaradi tega ti lahko cepili iz- ključno le pri izbranem osebnem zdravniku. PO DVEH TEDNIH VZPOSTAVLJENA ZAŠČITA Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dodajo, da se sezo- na gripe pri nas navadno začne v drugi polovici decembra, največ jih zboli proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Zaščita se po cepljenju vzpostavi v dveh tednih, zato je časa za cepljene še dovolj. Čeprav se v zadnjih letih spet cepi več ljudi, je precepljenost v Slove- niji še vedno nizka. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 6 Gospodarstvo V PODJETJU KLS LJUBNO POSLUJEJO STABILNO Mirko Strašek: »Tudi v poslu je zelo pomembno vzdrževati dobro kondicijo« V ljubenskem podjetju KLS, kjer izdelujejo obroče za zagon motorjev in pogon avtomobi- lov, so, tako kot vsa leta, razvojno naravnani, nji- hovo poslovanje pa je stabilno. Na letošnje po- slovanje je vplivalo že lansko leto, ko so se v drugi polovici leta začela zmanjševati naroči- la, je povedal generalni direktor Mirko Strašek. »Lani je bilo za KLS kar težko leto. V drugem pol- letju se je globalno začela zmanjševati prodaja osebnih avtomobilov. Temu je sledil padec pro- izvodnje in naročil, ki je bil še večji kot padec prodaje. Namesto da bi imeli precejšnjo načrto- vano rast, smo prodali dobre štiri odstotke manj kot leta 2017 .« VIŠJI STROŠKI, MANJŠA RAST »Poleg znižanih naročil smo imeli višje stro- ške zaradi zvišanja cen jekla. Za KLS je to pome- nilo več kot 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Lani smo intenzivno začeli delati na novem pro- gramu, na ta račun smo zaposlili nekaj ljudi, ve- liko smo vlagali v ta program, ki še kakšno leto ne bo prinašal dobička. Zaradi napredka na dru- gih področjih smo kljub vsemu temu lansko le- to dobro končali, imeli smo le nekaj manjšo do- dano vrednost kot v rekordnem letu 2017 ,« je de- jal Strašek. PRVO POLLETJE NIŽJA PRODAJA S februarjem so lahko na osnovi lanskih re- zultatov zaposlenim povečali plače za več kot pet odstotkov. Aktivnosti na področju razvoja novih proizvodov v podjetju tečejo, kot je načr- tovano. Z njimi pokrivajo izpade pri prodaji dru- gih proizvodov. V prvem polletju letos so se še poznali negativni vplivi svetovne prodaje, ki je imela velik padec na vseh pomembnejših trgih na svetu. Prodaja je bila zato nekoliko nižja. Obrestujejo pa se vsi napori in vlaganja pre- teklih let. Pridobili so več novih projektov in na- ročil, s katerimi nadomeščajo izpad drugih na- ročil. V zadnjem času so dobili večja naročila, ki so jih prej imeli konkurenti, zato se stanje že popravlja. Kot sedaj kaže, bo prodaja v drugem polletju za več kot deset odstotkov višja. DOBAVE V KANADO IN TURČIJO »Predvidevamo, da bomo letošnje leto zaklju- čili nekoliko bolje kot lansko,« je povedal Stra- šek. V drugi polovici leta beležijo rast, kar jim vliva velik optimizem. Letos so začeli dobavljati na severno ameriški trg, količine še niso velike, a že imajo redne mesečne odpreme, pričakuje- jo povečanje dobave v prihodnjem letu. Za tur- škega kupca delajo nov proizvod za program to- vornih vozil, ki je vplival na letošnjo rast prodaje. Z GRADNJO OBJEKTOV NEKOLIKO ZAOSTAJAJO Kar nekaj težav so imeli pri novih investicijah, saj je za gradnjo proizvodne hale najprej treba prestaviti in regulirati potok, ki teče ob južnem robu poslovne cone. Prvo fazo hale 6 v velikosti 2,500 m2 so že zaključili, podaljšek hale 4 v veli- kosti 1,600 m2 pa še ni zaključen. Direktor: »Najprej moramo zgraditi zbirališče odpadnih materialov, vse pa je vezano na pre- stavitev potoka. Gradnja bo zaradi vseh teh za- pletov zaključena šele naslednje leto, kar nega- tivno vpliva na nov program.« Postavili so več novih obdelovalnih linij. Ne- kaj so jih preuredili in toliko povečali zmogljivo- sti, da bodo lahko brez težav sledili povečanim naročilom. Letošnja vrednost investicijskih vla- ganj bo 12 milijonov evrov, kar je zaradi težav pri gradnji objektov dva milijona manj, kot so na- črtovali. Prihodnje leto bodo vložili 14 milijonov. »Podjetje je in ostaja v dobri kondiciji, preteklo delo in napredek sta se izkazala za dobro, med drugim prehitevamo konkurente, ki so bili nek- daj dosti boljši od nas.« NAČRTUJEJO NOVE ZAPOSLITVE Plani za prihodnje leto so določeni, zadali so si tudi cilje do leta 2022. Novi projekti za obsto- ječi in nov program proizvodov in novi kupci jih navdajajo z optimizmom. Načrtujejo večjo rast in posledično večje število zaposlenih. Trenutno jih je 254, v tem in prihodnjem letu se bo upoko- jilo deset zaposlenih, ki jih bo treba nadomestiti. Poleg tega načrtujejo še okrog dvajset novih za- poslitev, ki jih bodo izvajali postopoma, po pot- rebi oziroma ob povečanih naročilih. Potrebuje- jo predvsem tehnične kadre za delo na zahtev- nih proizvodnih linijah in v strokovnih službah. Iščejo jih intenzivno in veliko truda je potrebne- ga, da dobijo ustrezne kadre. ŠTIPENDISTE ČAKA ZAPOSLITEV Imajo 17 štipendistov, mladi pa se zelo pogos- to odločajo za nadaljevanje študija in zato se njihova zaposlitev odmika. Pri zagotavljanju ka- drov se obračajo že na osnovne šole. Vabijo jih, da obiščejo njihovo podjetje, razkažejo jim pro- izvodnjo in jim predstavijo poklice, ki jih potre- bujejo. Strašek je izrazil težnje podjetja: »Pričakuje- mo, da se bo več deklet odločilo za tehnični pok- lic. Pri nas jim ponujamo zaposlitev. Imamo eno strojno inženirko, dve inženirki logistike in eno strugarko, želeli pa bi jih še več s tehnično iz- obrazbo.« TESTIRAJO VEČ IZDELKOV Prihodnje leto bodo nadaljevali z investicij- skimi vlaganji. V nov program, ki je še v testira- nju, bodo vložili velika finančna sredstva. Stro- V KLS v prihodnje snujejo gradnjo novih objektov na obstoječi lokaciji. (Foto: IS) Direktor Mirko Strašek: »Preteklo delo in napredek sta se izkazala za dobro, med drugim prehitevamo konkurente, ki so bili nekdaj dosti boljši od nas.« (Foto: ŠS) Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 7 Gospodarstvo ški razvoja tehnoloških postopkov in proizvodov presegajo več sto tisoč evrov. Do začetka serij- ske proizvodnje, ki bo dala rezultate v povečani dodani vrednosti, bodo razvojna vlaganja pre- segla milijonske zneske. V prihodnje snujejo gradnjo še novih objek- tov na obstoječi lokaciji. Nekaj zemljišč so že kupili. Ker brez zapletov ne gre, bodo na enem od teh lahko naredili le parkirišče. Do leta 2022 bodo v stavbe in razvoj proizvodov in procesov vložili 50 milijonov evrov, da si zagotovijo nova naročila in rast ter varno prihodnost. KULTURNI DOM TUDI KLS KONGRESNI CENTER Podjetje je zelo vpeto v lokalno okolje s fi- nančno podporo več stebrom. Prvi je šport, naj- več finančne podpore so deležni ženski smučar- ski skoki, podpirajo Odbojkarski klub KLS Ljub- no in še druge športe. Drugi steber je kultura, kamor spada Godba Zgornje Savinjske doline in veliko lokalnih kulturnih društev. Ker je kultura pomemben del življenja, bodo finančno podpr- li ureditev kulturnega doma na Ljubnem, ki bo hkrati kongresni center KLS. POMOČ ZDRAVSTVU, GASILCEM IN LJUBENSKI ŠOLI Dobrodelnih pomoči, majhnih in velikih, s ka- terimi pomagajo različnim skupinam, je vsako leto veliko. Največja donacija je bila letos za re- ševalno vozilo. Pri nakupu gasilske cisterne so pomagali gasilcem iz Bočne, ob okrogli obletni- ci so veliko donacijo prejeli gasilci iz Okonine. »Naše podpore so deležne tudi šole, največ ljubenska. Lani smo jim kupili računalnike, le- tos pomagali pri izvedbi dodatnega pouka, za prihodnje leto smo jim že odobrili sredstva za dodatno dejavnost in pouk. Če našemu podje- tju gre dobro, se to pozna v širši skupnosti. Tako je prav. Ne moremo biti uspešni samo mi, z na- mi mora rasti kraj in ljudje. Ljubno je po vsem svetu poznano po KLS, ime kraja pa smo pones- li po vsem svetu tudi z uspešno prireditvijo te- kem za svetovni pokal v ženskih skokih,« je po- vedal Strašek. ŽUPANI MORAJO VEČ ČASA POSVETITI IZBOLJŠANJU ZDRAVSTVA »Neurejenost zdravstva v dolini je skrb vzbu- jajoč problem. Urejeno zdravstvo je namreč te- melj naše varnosti. Lokalne skupnosti oziroma župani morajo združiti kadrovske in finančne moči ter prevzeti odgovornost. Zdravstvo mora- jo podpreti in se tudi odločiti, kje se bo gradi- lo. Ljudem je treba omogočiti kakovostne zdra- vstvene storitve na območju Zgornje Savinjske doline. Za to morajo sprejeti odgovornost ljudje, ki vodijo zdravstvo in občine. V primerjavi s sedanjimi kadrovskimi teža- vami ni gradnja zdravstvenega doma velik pro- blem. Župani se morajo reševanja težav lotiti čim prej. Mi jim lahko pomagamo finančno, smo že in še bomo,« je o težavah v lokalnem zdra- vstvu, ki je pomembno za vse, spregovoril velik donator zdravstvu. PODPORA PRIZIDKU V NAZARJAH, REŠEVALNI POSTAJI NA LJUBNEM »Podpiram gradnjo zdravstvenega doma v Nazarjah in reševalno službo na Ljubnem, ker bi bila bližje vsem prebivalcem. Načrtova- nje gradnje v Nazarjah je v teku in naj se tam tudi nadaljuje. Gradnja naj ne bo megaloman- ska, naj bo primerna bodočim potrebam in fi- nančnim zmožnostim občin glede vzdrževa- nja in financiranja. Pri gradnji je treba biti re- alen in skromen. Menim, da je treba zdravstvu v teh težavah pomagati, ne pa metati polena pod noge ali uveljavljati ožje osebne interese,« je mnenje Straška. NE LE ZDRAVSTVO, TUDI KAKOVOSTNA PITNA VODA JE PROBLEM Za uresničenje projekta prizidka bodo pot- rebne osebe, ki se bodo znale pogovoriti in do- govoriti. Pomembno je tudi, da se ljudje, ki so za to poklicani, zavedajo odgovornosti. »Civilna iniciativa je v takšnih primerih pozi- tivna, mora biti, da pride do nekega pritiska in da se zadeve začnejo premikati. Problem pa bi bil, če bi se na ta račun reševale kakšne osebne zamere ali osebni interesi. Sedaj moramo sto- piti skupaj vsi in rešiti ta akutni problem. S pre- velikim kriticizmom menim, da se ne da dose- či pravega napredka,« je dejal Strašek in dodal, da je podoben problem kot zdravstvo tudi kva- litetna pitna voda in da se na tem problemu ne dela dovolj. Štefka Sem ENERGETIKA NAZARJE Za investicije v prihodnjem letu namenjenih 12 tisoč evrov Direktor Matej Purnat je v programu za prihodnje leto opozoril na starost delov omrežja in posledično možnost okvar. Podjetje Energetika Nazarje je za oktobr- sko sejo nazarskega občinskega sveta pripra- vilo poročilo o poslovanju v lanskem letu in le- tni program dela za leto 2020. Oba dokumenta je predhodno obravnaval odbor za gospodarje- nje, ki mu je gradivo predstavil direktor Energe- tike Matej Purnat. Na seji občinskega sveta čla- ni nanju niso imeli pripomb in so ju potrdili. POZITIVNO POSLOVNO LETO 2018 Poročilo in program sta na seji podrobneje predstavila župan Matej Pečovnik in predse- dnica odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Helena Šosterič. Občina je tretjinska lastnica podjetja Energeti- ka, ki na območju občine izvaja lokalno javno gospodarstvo službo oskrbe s toplotno energi- jo. Iz poročila o lanskoletnem poslovanju, ki ga je sredi avgusta obravnavala tudi skupščina, izhaja, da je družba poslovno leto 2018 zaklju- čila s pozitivnim rezultatom. Skupščina je spre- jela sklep, da se lastnikom Energetike izplača dividenda iz nerazporejenega dobička v višini 10 tisoč evrov, kar za občino pomeni prihodek 3.300 evrov. DELI OMREŽJA SO DOTRAJANI V prihodnjem letu Energetika načrtuje iz- gradnjo enega hišnega priključka, premosti- tev toplovoda pri prečkanju pešpoti in zame- njavo modula za daljinski nadzor toplotnih po- staj. Ocenjena vrednost omenjenih del znaša 12 tisoč evrov. V letu 2020 ni načrtovanega investi- cijskega vzdrževanja, razen v primeru izrednih in nujno potrebnih ukrepov oziroma v primeru višje sile. »Glede na doseženo starost omrežja je pričakovati povečano število okvar zaradi dotra- janih delov omrežja, ki jih je vnaprej nemogoče določiti,« je zapisal v programu direktor Purnat. Tekst in foto: Marija Lebar 12 milijonov evrov bo letošnja vrednost investicijskih vlaganj v podjetju KLS Ljubno. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 8 Organizacije, Iz občin PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA SUVERENOSTI 28 let od odhoda zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja Prireditev v počastitev dneva suverenosti, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, je potekala pri spominskem obeležju na upravnem centru v Mozirju. Z državno himno se je pri spominskem obe- ležju na Upravnem centru Mozirje pričela prosla- va v počastitev dneva suverenosti in 28-letnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Spo- minski dogodek so tudi letos pripravili Območ- no združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Policij- sko veteransko društvo (PVD) Sever za celjsko območje – odbor Mozirje in mozirska občina. ŽIV SPOMIN NA ENOTNOST NAŠEGA NARODA Zmaga v vojni za našo samostojnost, za ka- tero smo se kot narod skoraj soglasno odloči- li decembra 1990, še ni bila dovolj. Sledile so ak- tivnosti in oktobra 1991 je Slovenijo zapustil še zadnji vojak okupatorske armade. Župan obči- ne Mozirje Ivan Suhoveršnik je spomnil na ta- kratne dogodke, ko smo pogumno stopili v bran naši domovini. »Še kako živ je spomin na tisti čas in enotnost, ki nas je prevevala,« je dejal z željo, da bi še kdaj kot narod občutili takšno po- vezanost. USTANOVITEV DRŽAVE TERJALA NAPOR IN POGUM Svoje misli je z zbranimi delil tudi Jože Roj- šek, predsednik PVD Sever za celjsko območje – odbor Mozirje: »Ko danes s časovno distanco skoraj treh desetletij gledamo na prehojeno pot od ideje o neodvisni in samostojni državi Slove- niji do njene uresničitve, vidimo, da ta ni bila ni- ti preprosta niti kratka. Snovanje države v tistih prelomnih časih je terjalo veliko naporov in po- guma, saj se osamosvojitvena pot ni zaključila s slovesno razglasitvijo samostojne in neodvisne države, temveč z odhodom zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja.« SKRB ZA OBJEKTIVEN SPOMIN NA TAKRATNE DOGODKE V Zgornji Savinjski dolini so nekatere enote Teritorialne obrambe ostale angažirane še po koncu vojne. Predsednik OZ VVS Zgornjesavinj- sko-Zadrečke doline Maks Slatinšek je spom- nil, da je praznik namenjen spominu na uspeš- no osamosvojitev, naša naloga pa je skrbeti za objektiven spomin na takratne dogodke in spo- štovati zasluge tistih, ki so sodelovali v osamo- svojitvenih aktivnostih. Proslavo je s spremno besedo usmerjal Ro- man Čretnik st., za glasbeno ozadje prireditve pa so poskrbeli violinist Nik Kotnik in dekliška vokalna skupina Vodovnik. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET MOZIRJE Sprejeli OPPN za trgovski center Jager Podoba trgovskega centra Jagros Mozirje Natalija Babič in Jože Sinur sta predstavila OPPN za novi trgovski center Jagros. Mozirski svetniki so brez pripomb, le z ne- kaj vprašanji, potrdili občinski podrobni pro- storski načrt (OPPN). V načrtu je planiran tr- govski center Jager Mozirje. OPPN sta svetni- kom predstavila občinski urbanist Jože Sinur in Natalija Babič s podjetja Urbis, ki je bilo pripravljavec načrta. Celotno območje ureja- nja je veliko blizu devet tisoč kvadratnih me- trov, celotna površina pa je namenjena trgo- vskemu centru in parkiriščem. Načrt vsebuje gradnjo trgovskega centra s ponudbo živilskega, tehničnega in tekstilnega blaga z ureditvijo zunanjih površin, gradnjo pot- rebne prometne infrastrukture in gradnjo ener- getske, komunalne in komunikacijske infra- strukture. Vprašanja svetnikov so se predvsem navezo- vala na pritožbe mejašev, ki so bile podane na javni razgrnitvi OPPN. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da so se z mejaši sosednjih parcel pozitivno dogovorili glede vseh pripomb, inve- stitor pa se bo še enkrat pred začetkom gradnje pogovoril z njimi. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 9 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi VDC SAŠA Enota Vrba prihodnje leto v Mozirju Enota Vrba se bo s Prihove preselila v stavbo na Mozirskih tratah, ki sameva že več let. (Foto: IS) Stavba na Mozirskih tratah, ki jo je podjetje Interdesign group v lasti Jurija Maleševiča zgradilo za potrebe Varstveno delovnega cen- tra (VDC) Saša, je samevala kar ne- kaj let. Končno je prišla dobra no- vica, ki jo je povedala mozirska svetnica Lilijana Rakun, potrdil pa jo je župan Ivan Suhoveršnik. VDC SAŠA, Enota Vrba se bo s Pri- hove preselila v omenjeno stavbo. Kasneje bodo v zgornjem nadstro- pju bivalne enote. Pogodbo z la- stnikom stavbe je sklenilo ministr- stvo za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti. Več o tem v eni prihodnjih številk. ŠS STARA OBČINA V MOZIRJU DOBILA NOVEGA LASTNIKA Remont bo zgradil manjša stanovanja Na mestu stare občine bo zrasla stanovanjska stavba. (Foto: ŠS) Stara občina v Mozirju je dolga leta propadala in čakala na boljše čase. V oktobru je končno dobila novega lastnika, in sicer gradbeno podjetje Remont iz Celja. Lastniki nameravajo na tem mestu zgraditi stanovanjsko stavbo, v kateri bi bi- lo 18 manjših stanovanj, velikih ok- rog petdeset kvadratnih metrov, za kakršnimi je tudi največje povpra- ševanje. ŠS LIDL SLOVENIJA V Arji vasi odprli nov logistični center Trak so prerezali ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, generalni direktor družbe Lidl Slovenija Gregor Kosi (levo) in župan Žalca Janko Kos. (Fotodokumentacija Lidl) Lidl Slovenija je v industrij- ski coni Arnovski gozd slavnostno otvoril nov logistični center. Objekt stoji na več kot 13 hektarjih zem- ljišča. Z njim so bistveno poveča- li svoje skladiščne kapacitete in posodobili način dela. Zgrajen je z mislijo na okolje, po standardih, s katerimi se Lidl Slovenija pote- guje za enega najbolj prepoznav- nih mednarodnih okoljskih certifi- katov, LEED certifikat. Investicija v izgradnjo je znašala 70 milijonov evrov. Na otvoritvi sta trak slav- nostno prerezala tudi podpredse- dnica vlade, ministrica za infra- strukturo mag. Alenka Bratušek in župan občine Žalec Janko Kos. PRILOŽNOST ZA NADALJNJO RAST IN RAZVOJ »Vesel in ponosen sem, da da- nes odpiramo enega največjih so- dobnih logističnih centrov v Slove- niji in enega prvih modularnih Lid- lovih logističnih centrov na svetu, kar pomeni izjemno priložnost za nadaljnjo rast in razvoj naše druž- be v Sloveniji,« je ob otvoritvi logi- stičnega centra med drugim dejal generalni direktor družbe Lidl Slo- venija Gregor Kosi. KRAJŠE LOGISTIČNE POTI Logistični center meri več kot 57 tisoč kvadratnih metrov, zara- di modularne gradnje pa se bo- do v njem logistične poti bistve- no skrajšale in prilagodile trenu- tnim potrebam. Stavba je zgra- jena po standardih trajnostne gradnje in se poteguje za prido- bitev mednarodno priznanega LEED certifikata s področja traj- nostne gradnje in delovanja, ki ga podeljuje US Green Building Council. NN Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 10 Organizacije CERKVENI POGREBNI OBREDI Po cerkvenih predpisih za vernike raztros pepela pokojnika ni dovoljen Pogrebni obredi se skozi zgodovino spre- minjajo. Poleg klasičnega pokopa pokojnika v krsti, upepelitev in pokopov v žarah je v zad- njem času ponekod možnost raztrosa pepela na posebnem prostoru na pokopališču ali v nara- vi. Raztrosu pepela katoliška cerkev nasprotuje. ODLOČNO PROTI RAZTROSU PEPELA Kot so pojasnili na Slovenski škofovski konfe- renci, lahko cerkveni pogreb vodi škof, duhovnik ali diakon. Pogrebni obred ni zakrament, ampak je zakramental, kakor so blagoslovi in podobno. Katoliška Cerkev odločno nasprotuje raztro- su pepela pokojnika. »Če ni določenega kraja pokopa, groba, ne more biti molitve, niti spomi- na, s tem pa se hitreje izbriše sled o obstoju do- ločene osebe. Prav tako se naslednjim genera- cijam odvzame vsaka možnost zgodovinskega spomina. Po cerkvenih predpisih ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče, kakor tudi pretvorba pepela v spominke, saj v teh primerih ne moremo upoštevati higienskih, socialnih ali ekonomskih razlogov, ki bi uteme- ljevali odločitev za upepelitev. V primeru raztro- sa ni dovoljen cerkven pogreb,« so pojasnili s Slovenske škofovske konference. OBRED JE NAMENJEN TUDI TOLAŽBI ŽALUJOČIH »V jedru krščanstva je prepričanje, da so ljud- je zaradi neumrljivosti duše presežni in večni, kar bi morali izpostavljati tudi ob vprašanju upe- pelitve telesa. Katoliška Cerkev ne nasprotuje upepelitvi, razen če bi pokojnik zahteval upepe- litev zato, da bi poudaril lastno nevero v posmr- tno življenje. V tem primeru Zakonik cerkvenega prava določa, da je treba odreči cerkveni pogreb le tistim, ki so se dali upepeliti iz krščanski veri nasprotnih razlogov.« Sodobni človek dojema smrt kot enkratni dogo- dek, slovo od pokojnika pa kot nujno in neizbežno opravilo. S takim pristopom se izgublja pomem- ben vidik poslavljanja, ki ga je družba skozi sto- letja razvila in opremila s tolažilnimi in upanja pol- nimi simboli. Pogrebno bogoslužje ni samo izroči- tev telesa rajnega v kraj zadnjega počitka v priča- kovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter iz- raža krščansko upanje v večno življenje. Marija Lebar DELAVNICA O NASILJU V DRUŽINI Za zaprtimi vrati družin se dogajajo tudi grozljivke Prostovoljci so s pozornostjo prisluhnili Zdenki Jan in tudi sami spregovorili o pereči temi nasilja v družini. V okviru projekta Starejši za starejše je v or- ganizaciji Društva upokojencev Ljubno ob Savi- nji potekala delavnica za prostovoljce na temo nasilja v družini. Gostja dogodka je bila Zden- ka Jan, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. NE LE ZUNAJ, TUDI V DRUŽINI JE DOMA NASILJE Gostjo je predstavil koordinator projekta Mi- lan Maranšek. Povedal je, da je upokojena kri- minalistična inšpektorica z mnogimi izkušnja- mi pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj. Ja- nova je dejala, da otroke mnogokrat svarimo pred nevarnostmi, ki jih lahko doletijo med ljudmi, le redkokdaj pa pred nevarnimi nasil- nimi dejanji v družini. »Mnogokrat se to nasilje dogaja tudi v druži- Zdenka Jan je izpostavila nujnost nenehnega prizadevanja za medsebojno razumevanje in nenasilje. nah, ki jih okolica označuje kot urejene, z izobra- ženimi odraslimi člani. Stereotipi tukaj ne velja- jo. Seveda pa je velika verjetnost za nasilje zlas- ti v družinah, kjer vlada alkohol,« je povedala Ja- nova. Svoje izvajanje je podkrepila s presunljivi- mi primeri, s katerimi se je srečala v svoji dolgo- letni kriminalistični praksi. STAREJŠI DOSTIKRAT NE ŽELIJO PRIJAVITI NASILNEŽA Žrtve nasilja so ranljivejši člani skupnos- ti: otroci, ženske in starejši. Tudi nad starejšimi se često izvaja nasilje, ki ni nujno samo fizično. Lahko je tudi ekonomsko ali psihično nasilje. Pri tem je naštela nekaj znakov, na katere naj bodo prostovoljci pri svojih obiskih na domu pozorni. Le redko se zgodi, da starejši ljudje spregovori- jo o nasilju ali svojega partnerja oziroma otroke naznanijo policiji, saj imajo številne zadržke, kot je sram pred okolico in tudi strah pred nadalje- vanjem ali stopnjevanjem nasilja. NIČELNA TOLERANCA DO NASILJA Posebne oblike nasilja, ki dobivajo čedalje večje razsežnosti, potekajo preko računalni- ka in preko svetovnega spleta. Poleg mladih so tej obliki izpostavljene starejše računalniško pi- smene ženske, ki na ta način iščejo prijateljstvo ali ljubezen. Kar nekajkrat se je zgodilo, da so se zapletle in »prijatelju« podarile in nakazale velik del, če ne celo kar vsega svojega premoženja. Seveda je tak virtualni ženin, potem ko je dobil denar, pretrgal stike in izginil. Zdenka Jan je izpostavila nujnost nenehne- ga prizadevanja za medsebojno razumevanje in nenasilje, če pa tega vendarle zaznamo, ga je potrebno prijaviti pristojnim službam – lahko tudi anonimno. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 11 Organizacije ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zaživeli spomini na tiste, ki so dali življenja za slovenski narod Ob dnevu spomina na mrtve so se po naši dolini zvrstile števil- ne žalne slovesnosti. Z njimi so se poklonili padlim borcem, v Bočni in Solčavi pa so obeležili tudi 75-le- tnico požiga krajev med drugo svetovno vojno. Slavnostni govorci so bili predstavniki krajevnih orga- nizacij Združenja borcev za vred- note NOB Zgornje Savinjske doline. PRILOŽNOST ZA RAZMISLEK O NESMISELNOSTI VOJN V govorih so si bili enotni, da so tovrstni dogodki priložnost za raz- mislek o nesmiselnosti vojn in naši vlogi za ustvarjanje takšnih med- sebojnih odnosov, da bomo znali v težkih trenutkih stopiti skupaj in se, če bo to potrebno, enotno bo- riti za ohranitev svobodne drža- ve, v miru pa poskrbeli za medse- bojno spoštovanje, brez nasilja, in za ohranjanje zgodovinske resni- ce našim potomcem. To so namreč vrednote, ki so bile pridobljene v narodno osvobodilnem boju in bo- ju za samostojno Slovenijo. SREDI RAZVITEGA SVETA SE KAŽEJO PODOBE BREZDOMSTVA Družbena dogajanja nas po mnenju župana občine Gornji Grad T onija Špeha silijo tudi v razmislek o solidarnosti, strpnosti, požrtvo- valnosti, saj nam sredi razvitega sveta kažejo podobe brezdomstva, izgnanstva in žalosti. Posledično se v ospredje znova postavljajo vrednote, kot so svoboda, mir, pri- jateljstvo. OHRANJANJE ZGODOVINSKEGA SPOMINA »Divjanje okupatorjeve soldate- ske oktobra 1944 po Zgornji Savinj- ski dolini je za sabo pustilo grozo- vite posledice. Požgane vasi so plačale davek krutega maščevanja okupatorskih sil,« je med drugim v Bočni povedal Jani Tevž, prepri- čan, da je dolžnost borčevske or- ganizacije ohranjati zgodovinski spomin na ta kruti dogodek ter na celotno narodno osvobodilno bor- bo. VREDNOTE, IZBORJENE V VOJNI, PREMALO SPOŠTUJEMO »V pismih na smrt obsojenih ljudi so pogosto poudarjene želje po medsebojnem razumevanju in medsebojni pomoči, za katere so si prizadevali in borili. Nam so bile te vrednote dane,« je na Rečici ob Sa- vinji dejala Marija Remšak. Z njimi danes prevečkrat ravnamo, kot da so samoumevne in večne. Premalo se jih zavedamo, premalo jih spoš- tujemo, prevečkrat jih poteptamo. Zavemo se jih šele, ko so ogrože- ne. Glas dvignemo, ko izguba gro- zi nam. Ogroženost drugih preveč- krat zlahka toleriramo. Na Rečici ob Savinji so žalno slovesnost prvič pripravili ob prestavljenem spomeniku. (Foto: Marija Šukalo) Tega mnenja je bila v Nazar- jah tudi Majda Krajner, ki je kri- tično ocenila, da naši najvišji dr- žavni predstavniki na vseh priredi- tvah sicer poudarjajo, da je potreb- no negovati spomin na osvobodilni boj, a praksa na terenu velikokrat kaže, da so lokalne skupnosti pos- lušne politiki, ki želi še naprej deliti občane na prave in neprave. ŽALJIVKE NA RAČUN PARTIZANOV NISO REDKOST Žal tudi žaljivke na račun mrtvih prednikov – partizanov niso več nobena redkost, je v Solčavi iz- postavil Alojz Golob. »Poslušamo modrovanje in obtožbe, da je bil upor proti nacizmu in fašizmu nes- pameten, da so ga podpihovali sa- mo komunisti. Zgodovina je vzro- ke za drugo svetovno vojno razi- skala, in ti so drugačni, kot jih po- navljajo današnji hujskači. Ko da- nes nekateri skušajo naše parti- zanske prednike in celo nas bre- meniti z medvojnim dogajanjem, ki je pripeljalo tudi do nekaterih žrtev, ki jih ni zakrivil okupator, lahko re- čemo le to: vojna in mir imata raz- lična očala.« POMEMBNE PRIDOBITVE NOB ŽELIJO NEKATERI ZANIKATI Na Ljubnem ob Savinji je Paul Orešnik dejal, da zgodovina vselej ocenjuje obdobja in dejanja naro- dov po tistem, kar so zapustili pri- hodnjim rodovom – ali so jim omo- gočala napredek ter odprla nova obzorja, ali so jih, nasprotno, vodila v propad in brezperspektivnost. Če upoštevamo ta merila, lahko ugo- tovimo pomembne pridobitve NOB, ki jih danes uživamo vsi Slovenci, čeprav se mnogi tega ne zavedajo ali želijo to celo zanikati. POKLONIMO SE VSEM, KI SO ZAZNAMOVALI NAŠE ŽIVLJENJE V Šmartnem ob Dreti je Nataša Bele povedala, da prav ob dnevu spomina zaživijo tudi spomini na vse tiste, ki so dali svoja življenja za slovenski narod – da bi ta os- tal na svoji zemlji, ohranil sloven- sko besedo in kulturo. Tedaj za tre- nutek ustavimo svoj vsakodnevni korak, misel in besede ter se pok- lonimo vsem, ki so na kakršen ko- li način zaznamovali naše življenje. Ne samo iz pietete in spoštovanja, temveč tudi zato, da živijo naprej v našem spominu. Žalne slovesnosti so s partizan- skimi pesmimi in recitacijami obo- gatili recitatorji, pevci in pevke vrtcev, otroških in mladinskih pev- skih zborov osnovnih in podružnič- nih šol ter kulturnih društev naše doline. Ob spomenikih so bili polo- ženi venci, prižgane sveče. Marija Šukalo Lučki osnovnošolci so pripravili recital partizanskih pesmi. (Foto: Rajko Rudnik) Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 12 Ljudje in dogodki, Organizacije PREDAVANJE DR. PETRA WEISSA NA REČICI OB SAVINJI Iz opisov cerkva moč razbrati o težkem življenju ljudi Predstavitve zgodovine v času Ignaca Orožna dr. Petra Weissa (levo) se je udeležilo veliko število obiskovalcev. Kulturno-umetniško društvo Utrip je oktobra gostilo dr. Petra Weissa, višjega znanstvenega sodelavca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Ljubljana. Tokrat so obiskovalci v Med- gen borzi na Rečici ob Savinji prisluhnili njego- vemu predavanju pod naslovom Cerkve rečiške fare pri Ignacu Orožnu leta 1877 . V KNJIGI SEZNAM KMETOV IN NJIHOVIH DAJATEV Orožen je kot župnik več kot desetletje služ- boval v Mozirju. Med njegova znana dela o na- ši okolici sodi Dekanija Gornjegrajska. V njej po besedah dr. Weissa natančno opisuje benedik- tinski samostan v Gornjem Gradu v letih 1140 – 1473. V knjigi je tudi seznam kmetov in njihovih dajatev v omenjenem obdobju. Pri opisu cerkva je bil zelo natančen tako iz zgodovinskega kot umetnostnega vidika. Pri raziskovanju življenja Ignaca Orožna je dr. Weiss prevedel nekaj njegovih zapisov iz nem- škega jezika. Te je pred leti objavil tudi v našem časopisu. Iz opisov cerkva v gornjegrajski deka- niji je po mnenju pripovedovalca moč razbrati o težkem življenju ljudi in pomanjkanju ter števil- nih odrekanjih ob gradnji cerkva v naši dolini. Orožen je v času službovanja v Mozirju zgra- dil podružnično cerkev sv. Nikolaja v Ljubiji. Kot dragocen vir informacij o preteklosti kraja je žu- pnijska kronika Mozirja, ki jo je pisal. Tekst in foto: Marija Šukalo DEOS IN ZAVOD AKTIVNA STAROST Dan odprtih vrat namenjen tudi interesentom za bivanje Na dnevu odprtih vrat v gornjegrajskem centru starejših so se razgibali tako obiskovalci kot stanovalci. (Fotodokumentacija centra) V DEOS Centru starejših Gornji Grad Zavod Aktivna starost izvaja program aktiven dan, ki ga sofinancira tudi gornjegrajska občina. 9. ok- tobra so tretje leto zapored odprli vrata za obča- ne občin Zgornje Savinjske doline. Na dogodek je prišlo 18 obiskovalcev, med nji- mi pet morebitnih novih stanovalcev. Vaditeljica aktivnega dne Brina Kolenc je predstavila po- membno temo življenja vsakega posameznika, pomen motivacije v življenju. Ljudje naloge op- ravijo veliko hitreje, če do njih pristopajo z vese- ljem. Potrebno je najti način do motivacije, ne samo za vsakdanje naloge, ampak tudi za telo- vadbo. Ko so se primerno motivirali, so se s po- močjo žog tudi razgibali. Štefka Sem DO OSEBNE PREOBRAZBE Z BERNARDO MAROVT Donnakademy tudi v Sloveniji Bernarda Marovt z Ljubnega ob Savinji je prvi priznan slovenski model, ki je uspela v evropskem in svetovnem merilu. Zgornjesavinjčanka Bernarda Marovt, ena najuspešnejših slovenskih manekenk, je v Slo- venijo pripeljala akademijo za ženske DonnAka- demy. Delavnice z vrhunskimi strokovnjaki so bi- le zelo uspešne v Italiji, sredi novembra pa bodo pod vodstvom Marovtove potekale v Ljubljani. Predstavitev delavnic DonnAkademy je v ok- tobru potekala v Velenju, v hotelu Paka, kamor je Marovtova pripeljala vrhunske strokovnjake z različnih področij. Ti bodo udeleženkam tečaja pomagali k notranji in zunanji preobrazbi. Svo- je znanje z ženskami bodo v okviru delavnic de- lile strokovnjakinje fizioterapevtka, vizažistka, nutricionistka, stilistka čevljev, z njimi bosta tu- di fotografa. TG Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 13 Zgodovina in narodopisje, Ej STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (7) Kulturni dom Mozirje, Pevčeva in Kaker-Remšetova hiša KULTURNI DOM MOZIRJE Hram kulture je bil pozidan leta 1940 kot dom katoliškega prosvet- nega društva. Dokončan je bil po drugi svetovni vojni. V sedemdese- tih letih prejšnjega stoletja je dom dobil prizidek. Danes je namenjen delovanju kulturnih institucij in go- sti kulturne prireditve. Na sliki je dom po zadnji preno- vi, ko je fasada dobila leseno oblo- go, obnovljena pa je bila tudi stre- ha. V stavbi danes delujejo Osrednja knjižnica Mozirje z Galerijo Mozirje, mozirska območna izpostava Javne- ga sklada RS za kulturne dejavnosti, Godba Zgornje Savinjske doline. V dvorani kulturnega doma je obrato- vala kino dvorana, ki je danes name- njena najrazličnejšim prireditvam. PEVČEVA HIŠA Hiša Na trgu 14 je bila zgrajena v začetku 20. stoletja, in sicer v se- cesijskem slogu. Ta slog gradnje se je začel okoli leta 1890 na Dunaju, Münchnu in Berlinu. Osrednji pou- darek na hiši predstavlja vertikal- no zasnovan prisekan vogal, orien- tiran na trg. Vhod poudarja balkon s konzolami, ki je hruškaste obli- ke. Kovana ograja na balkonu ima značilen secesijski motiv s kro- gi. Vogal zaključuje strešno čelo v obliki parapeta s stebriči. Na streš- nem čelu so inicialke R. P. lastnika hiše Rudolfa Pevca in letnica 1911, ki označuje zaključek gradnje hiše. Pevec je bil veletrgovec iz Celja in ustanovitelj prve jugoslovanske razpošiljalnice namiznega sadja na veliko in malo. Poročen je bil z Amalijo Turnšek iz Nazarij. KAKER-REMŠETOVA HIŠA Nadstropna hiša, s triosno zatre- pno fasado iz leta 1853. V etaži so podokenske table z rombi. Ima ar- kade na zahodu, ki so zastekljene. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Bla- gojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo- zirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklo- sti Mozirja. Mozirje : Občinska kul- turna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje : Občina, 2008. Kaker-Remšetova hiša v Mozirju Kulturni dom Mozirje Pevčeva hiša v Mozirju (foto: Roman Mežnar) Alya je pred kratkim izdala romantično balado Spet zaljubljena in jo popestrila z videospotom, v katerim nastopa z manekenom Timom Gumilarjem. Skladba go- vori o brezpogojni ljubezni, takšni, ki jo praviloma do- živimo le enkrat v življenju. V spotu nastopajo številni znani obrazi, med njimi Tilen Lotrič, Nino Ošlak in Kla- ra Jazbec. Alya je mnenja, da brezpogojna ljubezen premaga vse ovire. »Zgodba se dogaja v stanovanju, kjer statisti (prijatelji iz stanovanja) zaljubljenemu paru nosijo pravzaprav vse, zato v stanovanju kmalu ne ostane nič. Spo- ročilo, ki smo ga želeli prenesti ljudem je preprosto – tudi če nimava nič in če izgubiva prav vse, imava naju in najino brezpogojno ljubezen,« je deja- la simpatična Mozirjanka. NN Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 14 TANJA POVHE, psihologinja Kultura, Nasveti S SKRBJO ZASE NAD STRES Na katerem mestu si? Prvem, drugem, desetem ... zadnjem? Izvor oziroma povod za mnoge težave, s katerimi se srečujemo, se pogosto skriva v nekem »manku« – primanjkljaju, ki ga imamo do nas samih. Pogosto se nimamo do- volj radi, se ne cenimo in spoštuje- mo dovolj. Kolikokrat raje pomaga- mo drugim, ko bi morali v prvi vrsti najprej pomagati sebi? Kolikokrat gremo preko sebe in drugim reče- mo velik »JA«, ko si želimo reči gla- sen »NE«? Kolikokrat opravičuje- mo slaba dejanja drugih, a globoko v sebi vemo, da delamo proti sebi? POIŠČI SPODBUDNO BESEDO TUDI ZASE Pogosto slepo zaupamo v dobrohotnost drugih, kaj pa, ko bi kdaj slepo zaupali sebi? Mnogo- krat pretežek zalogaj. Za prijatelje skoraj vedno najdemo kakšno »to- lažilno« in spodbudno besedo, ko so žalostni ali zaskrbljeni. Vpraša- nje je, kako pogosto smo jo zmožni najti zase, ko nam po mislih krožijo skrbi in če nam kaj ne uspe. POTLAČENA ČUSTVA NEKOČ PRIVREJO NA PLANO Če skrbimo le za dobro poču- tje drugih, na tak način potlaču- jemo svoja čustva in želje, dolgo- ročno pa sčasoma obupamo sami nad seboj. Ne v smislu, da popol- noma dvignemo roke, vendar ko- rak za korakom. Začnemo se za- nemarjati, tako telesno kot dušev- no. Zatekamo se v določene zu- nanje »rešitve« (na primer hra- no, odnose, materialne dobrine, nezdrave navade ...), ki so le za- časne in pogosto samouničujoče. Tako se zopet kaj kmalu srečamo s samim seboj. BOLJE JE BITI IGRALEC KOT NAVIJAČ Zdi se, kot da je imeti rad same- ga sebe precej zahtevna naloga, ki nima univerzalne rešitve, in mora vsak izmed nas k njej pristopiti na svojstven način. Naloga je komple- ksna, večstopenjska, v njej se skri- va mnogo skritih ugank, katerim se je potrebno posvetiti dnevno. Pot- rebno je poiskati vse tiste stvari v nas ali zunaj nas, zaradi katerih doživljamo pozitivna čustva. Če ne živimo aktivnega življenja, se ču- stveno ne polnimo in izgubimo ob- čutek nadzora nad lastnim življe- njem, vse postane monotono, dol- gočasna sivina. TVOJE TELO JE TVOJE SVETIŠČE Pred seboj (svojimi občutki in dejanji) ne moremo nikoli ubežati, saj smo vedno v družbi z resnico, ki jo nosimo v sebi, s tem, kar smo. Četudi pred drugimi morda nosimo masko, se skrivamo pred neštetimi izgovori, opravičili. Dokler ne bomo začeli skrbeti zase, ceniti in nego- vati lastno telo, ki nam predstavlja dom, v katerem bivamo vsak dan, ter začeli biti prijazni do sebe, bo- mo težko živeli umirjeno, uravnote- ženo in izpopolnjujoče življenje. Upaj si čutiti vse, kar ti življenje ponuja v dar, vedi, da ti svojega si uma in občutkov gospodar. IZA LESKOVŠEK IN JAKA ZLATINŠEK ZA NASTOP NA EMI 2020 S pomočjo glasov do nastopa na finalu Ema freš Mozirjana Iza Leskovšek in Jaka Zlatinšek tvorita zasedbo Younite z avtorsko skladbo The cure. Ema 2020 se bo s prvim de- lom tekmovanja na spletu začela 4. novembra. V petih tednih se bo 18, s strani komisije izbranih, še ne uveljavljenih izvajalcev v okviru projekta Ema freš potegovalo za možnost, da se uvrstijo na finalni izbor Ema 2020. Med temi izvajalci sta tudi Mozirjana Iza Leskovšek in Jaka Zlatinšek, ki tvorita za- sedbo Younite, z avtorsko sklad- bo The cure. MOŽEN VPOGLED V USTVARJALNI PROCES Strokovna komisija je izbrala 18 skladb in izvajalcev, ki so poslali vi- deoposnetek izvedbe svoje sklad- be in svojo video predstavitev. So- delujoče skladbe so še vedno v ob- liki delovnih različic, zato bodo sle- dilci Eme in Evrovizije dobili vpog- led v sam ustvarjalni proces njiho- vega nastajanja. Tekmovanje bo potekalo na spletni strani rtvslo.si od 4. novem- bra naprej. Vsak teden bosta tam od ponedeljka do srede predsta- vljena po dva izvajalca. Preko sple- tne ankete bodo glasovalci določi- li vsak dan enega, ki se bo uvrstil v petkov izbor za zmagovalca te- dna. Od treh dnevnih zmagovalcev se bo preko spletne ankete v pe- tek izbiral zmagovalec tedna. Ta bo prišel med finalno deseterico izbo- ra Ema freš. Tedenska zmagovalca bosta dva, saj bo drugega izbrala še strokovna komisija. IZA IN JAKA BOSTA GLASOVE ZBIRALA 20. NOVEMBRA Mozirska zasedba Younite bo na vrsti 20. novembra. V dvoboju se bosta Iza in Jaka pomerila s Til- nom Lotričem. V primeru zmage na spletnem glasovanju bosta glaso- ve zopet nabirala dva dni kasneje, 22. novembra. Na spletni strani in družbenih omrežjih bodo organizatorji prire- ditve dnevno objavljali skladbe in odprli spletno glasovanje za dnev- nega zmagovalca. Tekmovalci si bodo tako lahko že pred Emo, ki bo februarja 2020, zgradili bazo svojih podpornikov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 15 Organizacije TAKTIČNA VAJA V OBJEKTU PODJETJA MELAVC, V NAZARSKI INDUSTRIJSKI CONI Dobro pripravljeni za primer požara večjih razsežnosti V soboto, 19. oktobra, se je ob 9. uri v nazarski industrijski coni pri- čela taktična vaja štaba Civilne zaščite (CZ) Občine Nazarje in enot CZ podjetja BSH Hišni aparati Na- zarje. Na vaji »Gašenje požara na objektu Melavc« je sodelovalo 92 gasilcev šestih okoliških prosto- voljnih gasilskih društev ter članov enot CZ BSH Hišni aparati. Skupno je bilo udeleženih kar enajst gasil- skih vozil. POŽAR ZARADI UDARA STRELE, VEČ POŠKODOVANIH Scenarij vaje, ki je potekala v mesecu požarne varnosti, je pred- videl požar v skladiščnih prostorih BSH Hišni aparati Nazarje v objek- tu Melavc zaradi udara strele. Gre za skladišče plastičnih granulatov, na strehi objekta se nahaja sončna elektrarna in v neposredni bližini cisterna z gorivom. Slednjo so zaš- čitili, da ne bi prišlo do eksplozije. Glede na smer vetra in razmere v skladišču je obstajala možnost ši- ritve požara v notranjost skladišča in na sosednje objekte. OSKRBELI TRI POŠKODOVANE OSEBE Poleg PGD Nazarje so zaradi obsežnosti požara aktivirali tudi društva iz mozirske in rečiške ob- čine, zaradi potrebe po gasilski av- to lestvi za gašenje požarov na vi- šini pa tudi PGD Velenje. Župan ob- čine Nazarje Matej Pečovnik je že v prvi izjavi za medije kmalu po za- četku vaje občane pozval, da se zaradi gostega črnega dima, ki je nastal ob požaru, zadržujejo v za- prtih prostorih. V nezgodi so bile poškodovane tri osebe. Na mestu so jih oskrbe- le reševalne enote, v nadaljevanju so jih prepeljali v urgentni center celjske bolnišnice. Gasilci so požar uspešno omejili in pogasili. Izved- ba vaje in odzivnostjo sodelujočih je po mnenju pristojnih potekala zelo dobro. EKIPE DOBRO OPREMLJENE IN USPOSOBLJENE Po besedah vodje vaje Mi- ra Brezovnika je ta potekala ze- lo dobro. Uporabljena je bila za to- vrstne intervencije predpisana za- ščitna oprema, gasilska tehnika je zelo dobra, oprema gasilcev so- dobna in kakovostna. Vaja je v celoti uspela, tudi sode- lovanje z vsemi gasilskimi enotami je potekalo zelo dobro. Vzpostav- ljeno je bilo štabno vodenje, pre- gled nad enotami, vozili, tehniko in ostalo opremo. Vsi udeleženci so prikazali visoko stopnjo priprav- ljenosti in usposobljenost, podjetje BSH Hišni aparati Nazarje pa se je zahvalilo sodelujočim za udeležbo in sodelovanje. Barbara Rozoničnik JESENSKA RAZSTAVA GOBARSKEGA DRUŠTVA AJDOVEC Razstavili 182 vrst gob Obiskovalci so med razstavljenimi gobami lahko preverili, koliko jih poznajo, katere so užitne in katere strupene. Oktobra so člani Gobarskega društva Ajdo- vec iz Gornjega Grada v Galeriji Štekl pripravili jesensko razstavo gob. Na ogled so postavili 182 različnih vrst gob. Imeli so lepo število obiskoval- cev, v ponedeljek so vrata odprli še šolarjem in stanovalcem DEOS centra starejših. ZA GOBE JE BILO TREBA VELIKO PREHODITI Tajnik društva Franc Pustoslemšek je ocenil letošnjo gobarsko sezono za bolj slabo. Tudi iz- kušeni gobarji so morali prehoditi veliko, da so našli gobe. Zelo malo je bilo jurčkov, a veliko li- sičk in sirovk. Zadnja leta je bilo pri lisičkah rav- no obratno. Poznavalci ocenjujejo, da je poleti gob vsako leto manj, predvsem zaradi prevelikih temperaturnih razlik ponoči in podnevi, je pove- dal. Gobarji so si v nedeljo vzeli tudi čas za dru- ženje in uživanje v golažu iz gob. Tekst in foto: Štefka Sem Taktična vaja je bila v celoti odlično izvedena. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na vaji je sodelovalo 92 članov prostovoljnih gasilskih društev in enot CZ BSH Hišni aparati Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 16 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SLAP V pripravah na izdajo jubilejnega zbornika Del udeležencev literarnega večera v vlcerski bajti Člani Kulturnega društva Slap, ki združuje ljubiteljske literate, so se srečali v Lučah. Pripravili so li- terarni večer in se pogovorili o iz- daji vsakoletnega zbornika svojih del, ki bo letos jubilejni – izdali bo- do 20. številko. Literarna dela – večinoma pe- smi, ki so jih prebirali na omenje- nem dogodku, so bila večinoma nova – nekatere pesmi so nasta- le prav na dan tokratnega sreča- nja. Nekaj je bilo tudi del starej- šega datuma, ki so bila morda že kje objavljena. Kljub temu njihova ge niso izdali, enkrat pa so izdali skupno številko za dve leti. Odtlej s pomočjo razpisov nekaterih občin in različnih donatorjev ter z lastni- mi sredstvi avtorjev zbornik izdaja- jo redno vsako leto. Srečanje je potekalo v organi- zaciji članov iz Luč v vlcerski bajti. Število članstva raste, tudi na tem dogodku so medse sprejeli dva no- va člana. Po uradnem delu so se poveselili ob harmoniki, na katero je zaigral njihov član Kristjan Ger- melj. Tekst in foto: Marija Lebar GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Igrali na srečanju godb v Šmarju pri Jelšah Zgornjesavinjski godbeniki veselo skozi Šmarje pri Jelšah (fotodokumentacija godbe) V nedeljo, 6. oktobra, so se zgornjesavinj- ski godbeniki odzvali vabilu na srečanje godb v Šmarju pri Jelšah. Slovenskim so se pridruži- le godbe s Hrvaške, Nemčije in Avstrije. God- beni sestavi so se predstavili s po eno koračni- co. Sledil je koncertni del, na katerem je vsaka godba predstavila svoj program. Na koncu so se glasbeniki zbrali po sekcijah in skupaj odigra- li pesmi Slovenci ter Jaz pa ti pa židana mare- la. Na ogled okoli prireditvenega prostora so bi- le stojnice, na katerih so lokalna društva ponu- jala svoje izdelke. Katja Naraločnik SREČANJE PO DOBRIH ŠTIRIH DESETLETJIH V Radegundi se je sestalo 25 nekdanjih sošolcev Nekdanji učenci 8. b razreda, ki so šolanje na mozirski šoli končali leta 1978. V začetku oktobra so se zbrali nekdanji učen- ci in učenke 8. b razreda mozirske osnovne šo- le, ki so šolanje končali leta 1978. Razred, ki ga je obiskovalo 32 učencev, so po večini sestavlja- li šolarji iz Lepe Njive in Šmihela nad Mozirjem. V PETEM RAZREDU PRESTOPILI PRAG MOZIRSKE ŠOLE Ti so prva štiri leta šolanja obiskovali na po- družničnih šolah v domačih krajih. V petem ra- zredu so prestopili prag mozirske šole, kjer se jim je pridružilo nekaj sošolcev z Rečice ob Sa- vinji in Mozirja. Njihova razredničarka je bila Ivi- ca Kovačič. POKRAMLJALI, OBUDILI SPOMINE IN ZAPLESALI Na praznovanje obletnice v Radegundi se je zbralo 25 nekdanjih sošolcev. Ob večerji so pri- jetno pokramljali in obudili spomine na šolske dni. Njihovo druženje so popestrili člani ansam- bla Kratek stik, tako da so tudi zaplesali. Primož Vajdl sporočilna vsebina ni obledela, saj so pesmi kot življenje v svojem po- navljanju večno nove, kot je dejala predsednica Albina Rajter. V društvu vsako leto izdajo knji- go svojih novih del. Društvo deluje že 22 let, tokratni zbornik pa bo no- sil številko 20. Vmes eno leto knji- Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 17 Organizacije, Gospodarstvo DRUŠTVO KORONARNIH BOLNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Načrtujejo predavanja in tedenske vadbe Društvo koronarnih bolnikov Zgornje Savinj- ske doline je bilo ustanovljeno letos februarja. Predsednik društva, ki šteje 28 članov, je Slavko Bric. Po poletnem zatišju načrtujejo razne de- javnosti za jesenski in zimski čas. Prvo od teh bo predavanje o zdravi prehrani v Mozirju ko- nec oktobra. MEDSE VABIJO ZDRAVE LJUDI Vizija društva je, da se jim pridružijo tudi ljud- je, ki jim je pomemben zdrav način življenja in preventiva pred srčno-žilnimi boleznimi, ne le koronarni bolniki. »Tudi, če ne postanejo čla- ni, veseli bomo, če se bo predavanj in vadb, ki jih bomo organizirali, udeležilo čim več ljudi za- radi preventive,« je dejal Bric. Želijo si dobrega sodelovanja z društvom diabetikov, medobčin- skim društvom invalidov in ostalimi. OBČINE JIH PODPIRAJO Najmlajšemu društvu v Zgornji Savinjski do- lini so podporo izkazali tudi župani. Bric in pod- predsednik društva Jože Kumer sta obiskala večino njih. Letos do sredstev občin na razpisih še niso upravičeni, tudi ustanovljeni so bili v ča- su, ko občine že objavljajo razpise, so jim pa žu- pani obljubili pomoč v obliki brezplačnih prosto- rov za njihove aktivnosti, plačila stroškov preda- vateljev. Prav tako bo društvo lahko na spletnih straneh občin in v občinskih glasilih objavljalo svoje aktivnosti. PRILAGOJENA VADBA V jesenskem času načrtujejo vadbo, ki jo bos- ta vodili dve usposobljeni vaditeljici. Dobivali se bodo enkrat tedensko, pridruževali se bodo tudi aktivnostim nazarskega zdravstveno vzgojne- ga centra, ki deluje v okviru Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. V oktobru se bo- do pridružili testu hoje. Če bo zanimanja za vad- bo več tudi v drugih krajih po dolini, se bodo te- mu prilagodili. ŽELJA PO PRVIH POSREDOVALCIH Bric je izpostavil velik problem v dolini, in to so prvi posredovalci. V primeru zastoja srca štejejo minute in sekunde, kar je za prebivalce odročnejših krajev lahko velik problem. V koli- kor do prihoda reševalcev človeku nihče ne po- maga z oživljanjem, ni veliko možnosti za pre- živetje. V društvu zato podpirajo pobudo in iz- obraževanja s področja temeljnih postopkov oživljanja, saj se zavedajo, da lahko zastoj srca doleti vsakega. AKTIVNOSTI PO VSEJ DOLINI Koronarni bolniki bodo novembra začeli z vodenimi vadbami, dogovarjajo se za upora- bo prostorov Športnega društva T.E.A.M. v Mo- zirju. Člani in zainteresirani občani so dobrodo- šli v čim večjem številu. Pripravili bodo preda- vanje prim. Janeza Polesa, najverjetneje v Lu- čah. Članom bi namreč radi približali aktivnosti v različnih občinah, ne le v Mozirju, kjer je sedež društva. Prostore si delijo z društvom mozirskih upokojencev in društvom diabetikov. Tekst in foto: Štefka Sem PRED VRATI JE ČAS KOLIN Kam s klavnimi odpadki živalskega izvora? Prebivalcem Zgornje Savinjske doline je že nekaj časa na voljo brezplačna možnost pra- vilnega odlaganja klavnih odpadkov tako ime- novanih živalskih stranskih proizvodov. Tako bo tudi to zimo. Obe komunalni podjetji, ki na našem območju izvajata obvezno javno službo zbiranja in odvoza odpadkov, imata za ta na- men v svojih zbirnih centrih nameščene ustre- zne zabojnike. ZBIRNI CENTER PODHOM Iz podjetja PUP Saubermacher, ki je koncesi- onar v petih zgornjesavinjskih občinah, so spo- ročili, da bo potekal sprejem živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) v Zbirnem centru Podhom od novembra do konca februarja. Občani, povzro- čitelji odpadkov v občinah Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava, ki izvajajo zakol živali za lastno uporabo, lahko produkte, kot so kosti, rogove, kopita/parklje, surove živalske kože ve- likih in majhnih živali, drugih nepredelanih ŽSP, volno, dlako, prašičje ščetine, perje, brezplačno oddajo v poseben zabojnik v ZC Podhom. Ob- vestilo o tem bodo dobili tudi na položnicah v novembru. ZBIRNI CENTER LOKE PRI MOZIRJU Javno podjetje Komunala Mozirje za občane občin Rečica ob Savinji in Mozirje nudi možnost odlaganja klavnih odpadkov skozi vse leto. ŽSP lahko občani omenjenih dveh občin odložijo v zbirnem centru v Lokah pri Mozirju v delovnem času centra. Obe javni komunalni podjetji vodita ustrezne evidence, račune za odvoz zabojnikov in odstra- nitev odpadkov pa izstavi koncesionar, podjetje Koto. Račune poravnajo občine za svoje občane. Ker je storitev za občane brezplačna, si na obči- nah želijo, da bi jo ti tudi izkoristili in bi se klav- nih odpadkov ne odlagalo v okolje ali se jih za- kopavalo. Marija Lebar Predsednik društva Slavko Bric (levo): »Veseli bomo, če se bo predavanj in vadb udeležilo čim več ljudi.« Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 18 Organizacije DROBTINICA ZA SOCIALNO OGROŽENE ŠOLARJE Zgornjesavinjčani znova izkazali veliko srčnost V soboto in nedeljo, 19. in 20. oktobra, je v zgornjesavinskih občinah, z izjemo nazarske, potekala tradicionalna akcija Drobtinica 2019. Akcijo organizira Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Vanjo so vključe- ni prizadevni prostovoljci krajevnih odborov RK. Zbrana sredstva so v celoti namenjena šolskim skladom v okoljih, kjer je kampanja potekala. IZKUPIČKI GREDO V ŠOLSKE SKLADE Akcija je simbolno povezana s svetovnim dnevom hrane (16. oktober). V naši dolini gre celoten izkupiček v šolski sklad v občini, kjer se je denar zbiral. Šole ga nato porabijo za različne dejavnosti otrok, predvsem pa za socialno ogro- žene osnovnošolce. ZBRALI SKORAJ OSEM TISOČ EVROV V letošnji zgornjesavinjski Drobtinici so kra- jevni odbori RK Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljub- no ob Savinji, Gornji Grad, Luče in Solčava sku- paj zbrali skoraj osem tisoč evrov. Zgornjesavi- njčani so, tako kot vsako leto, znova izkazali ve- liko srčnost. DRUŽBENO ODGOVORNOST IZKAZUJEJO TUDI DRUGI Kruh, druge pekovske in prehrambne izdel- ke v veliki meri pripravljajo številni prostovolj- ci, ponekod pečejo tudi šolarji v organizaciji šo- le. Svojo družbeno odgovornost izkazujejo tudi posamezni podjetniki in velika trgovska podje- tja, ki donirajo kruh in druge pekovske izdelke. OBNAVLJANJE ZNANJA TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA Skupaj s humanitarno akcijo je OZ RK Zgor- nje Savinjske doline obeležilo tudi svetovni dan oživljanja. Mimoidoči v Gornjem Gradu in v Lu- čah so imeli ob stojnicah, kjer je Drobtinica po- tekala, priložnost obnoviti znanje temeljnih po- stopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja. Tatiana Golob, fotodokumentacija RK V Mozirju za stojnico Drobtinice vedno skrbijo mozirski šolarji. Stojnica na Rečici ob Savinji je privabila številne krajane. Solčavanom je stojnica ponujala domače dobrote. Na humanitarni akciji so obeležili svetovni dan oživljanja. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 19 Organizacije Znanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja so lahko preizkusili tudi v Lučah. Z domiselno stojnico in spremljajočo razstavo otroških umetnim so se izkazali prostovoljci in otroci z Ljubnega ob Savinji. V Gornjem Gradu so se ob stojnici zbrali tako mladi kot starejši krajani. ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB PODLASICA TOPOLŠICA V Žlabru odkrili nadaljevanje jame Mlinarjev rov Območje nazarske občine je zelo bogato z podzemnim svetom. Na sami Dobroveljski pla- noti je namreč kar 32 jam, v zadnjem času pa jih je bilo registriranih kar deset novih. Pred krat- kim so člani Šaleškega jamarskega kluba Podla- sica Topolšica odkrili nadaljevanje jame imeno- vane Mlinarjev rov, ki s sabo prinaša vse privlač- nosti podzemeljskega sveta. Mlinarjev rov je sicer dokaj stara jama, za ka- tero so domačini vedeli že od nekdaj. Za jamo se je prvi pričel zanimati Žiga Solar, ki je med prekrivanjem domače strehe opazil luknjo. Ra- dovednost mu ni dala miru, zato se je odpravil na raziskovalni pohod in odkril, kaj vse skriva. Kasneje je stekla velika akcija, ko je bil po- leg Žige zraven tudi predsednik kluba Maks Pe- trič. Vhod v jamo sta prekopala in prišla do toč- ke, kjer se lahko normalno stoji. Pogled jima je razkril lepo jamsko okrasje, sige, kapnike in še marsikaj. Vse našteto napeljuje, da lahko jama skriva večje prostore v njenem nadaljevanju. Mlinarjev rov je bila po vsej verjetnosti včasih jama z rednim izvirom, sedaj voda iz nje priteče le ob večjih nalivih. Takim jamam pravijo fosil- ne oziroma neaktivne jame. Njeno nasprotje je jama Sodnek v bližini Žlabra. Iz nje še vedno iz- vira voda, zato je jamarji letos niso uspeli veliko raziskovati. Prodrli so že deset metrov, kjer jih je ustavila ožina, za katero se vidi prostoren rov. Primož Vajdl, fotodokumentacija kluba Nadaljevanje Mlinarjevega rova sta raziskovala Maks Petrič (levo) in Žiga Solar. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 20 Oglasi V letu 2019 kar nekaj sprememb v vseh kategorijah! ČLANI • Timi Zajc (sm. skoki), 8. sv. pokal skupni - zmaga sv. pokal Oberstdorf, 1. DP, • Franček Gorazd Tiršek (strelstvo), 2. Kitajska - svet. pokal zračna puška, • Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija), 8. grand prix, 1. DP ČLANICE • Maja Mihalinec (atletika), 12. na SP (200 m), 6. na EP 60 m (dvorana) + 1. DP 60, 100, 200 m, • Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo), 2. EP, 5. sv. pokal Maribor, • Tina Robnik (alp. smučanje), 44. sv. pokal VSL Maribor MLAJŠI ČLANI • Nejc Naraločnik (alp. smučanje), 18. s vsl + 30. smuk SP (ml), 3. smuk DP člani, 1. DP (ml) svsl, smuk, komb), • Jernej Presečnik (sm. skoki), 8. posamično + 3. ekipno SP (ml), 1. DP (ml), • Tim Jevšnik (lokostrelstvo), 1. na EP - ekipno mladinci in kadeti, prvak SLO (FITI, 3D) MLAJŠE ČLANICE • Manca Suhoveršnik (nogomet), kapetanka, naj strelka rep. SLO (kadetinje), • Maja Marolt (odbojka), 1. DP U/18 +1. srednje evropski pokal (mivka), 1. v DOL vzhod (članice), • Ema Kranjc (odbojka), 6. mesto DP 2. liga (članice) EKIPE • NTK Luče (nam. tenis), 7 . v 1. SNTL, 2. pokal SLO, • SSK Ljubno BTC (sm. skoki), 1. ekipno (člani, U/20, U/18), • OK Mozirje (odbojka, ž), 1. v 2. ligi PRIREDITELJI TEKMOVANJ • OK Ljubno SP (sm. skoki, ž.), • OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.), • OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec) Tudi letos so naši športniki in športnice do- segali odmevne odlične dosežke. Tekmovali so pretežno za domače in nekatere druge slo- venske klube ter selekcije. Ponovno sta bleste- la smučarski skakalec Timi Zajc in atletinja Ma- ja Mihalinec. Predlagatelji nominacij niso poza- biti na ostale odlične nastope na svetovnih in evropskih prvenstvih, tekmah za svetovni pokal in na domače državne naslove naših športnic in športnikov, ki so tekmovali na mednarodni ravni in v svetovni konkurenci. KOMISIJA ZA PREDLOGE NOMINIRANIH OPRAVILA KONČNI IZBOR Komisija je z izkušnjami preteklih let, z več prejetimi predlogi iz svojih sredin in jasnejšimi kriteriji nominirala še bolj suvereno kot doslej, priznanja pa bodo prejeli le najboljši posa- mezniki, klubi ter prireditelji, na kar bo vpliva- lo glasovanje občanov ter končna odločitev žiri- je na tej osnovi. Referenčni dosežki in odločitve komisije o nominacijah so objavljeni tudi sple- tni strani www.sportnik-zgs.si, kjer tudi poteka glasovanje. Z objavo glasovnice se pričenja glasovanje med bralci Savinjskih novic in spremljeval- ci spletne strani www.spornik-zgs.si. Zadnjo odločitev bo spet imela komisija, ki bo brez glasovanja med občani predlagala in izbra- la še druge športnike in športnice za poseb- ne dosežke, športno osebnost za življenjsko delo ter kandidata za morebitne predloge za »fair play«. O zaključni prireditvi z razglasitvijo najboljših, ki bo 17 . decembra 2019 ob 18. uri v novi špor- tni dvorani v Lučah, in o pripravah na ta elitni dogodek bomo poročali v nadaljevanju. O naku- pu vstopnic kaj več že prihodnjič, nakup lahko opravite na mojekarte.si že zdaj. Glasovanje bo potekalo od 4. novembra do 10. decembra 2019. Bralci Savinjskih novic lah- ko glasujete z neomejenim številom glasovnic, spremljevalci spletne strani pa samo enkrat. V primerjavi z lanskim letom se ni ničesar bistve- no spremenilo, razen termin glasovanja in mož- nost nakupa vstopnic. Veljavne bodo le tiste glasovnice , ki bodo iz- polnjene v vseh kategorijah! Čim prej izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do 12. novembra poš- ljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Jože Miklavc Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 21 Glasujem za: Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mlada športnica 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Mladi športnik 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Ekipa 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ Organizator 1. ____________ 2. ____________ 3. ____________ SVETOVNE VOJAŠKE IGRE NA KITAJSKEM Maja Mihalinec domov z zlatim odličjem Mozirjanka je na svetovnih vojaških igrah v Wuhanu v teku na 200 metrov premagala vso konkurenco. (Foto: osebni arhiv) Mozirjanka Maja Mihalinec je na svetovnih vojaških igrah v Wuhanu na Kitajskem prema- gala vso konkurenco in v teku na 200 metrov s časom 23,15 sekunde osvojila najvišje odličje. V kvalifikacijah je progo pretekla s časom 23,63 sekunde in si priborila mesto v polfinalu. V njem si je z zmago v svoji skupini pritekla tudi najbolj- ši čas polfinala. OKRONALA ODLIČNO SEZONO »Na svetovnih vojaških igrah sem z zmago v teku na 200 metrov okronala odlično sezono. V čast mi je bilo, da sem lahko na Kitajskem za- stopala Slovenijo in Slovensko vojsko, ki je moj delodajalec in tako tudi glavni sponzor že tret- je leto. Sezona je bila res dolga, zato sem še poseb- no vesela, da sem uspela dobro formo zadržati vse do poznega oktobra in tudi na tem svetov- nem prvenstvu ob natrpanem urniku odteči res dobre rezultate,« nam je povedala Mihalinčeva. MOTIVIRANA ZA ŠE BOLJŠE REZULTATE Sedaj jo čaka nekaj dni počitka, za tem prične s treningi za olimpijsko sezono. »Normo za na- stop v Tokiu prihodnje leto sem na 200 metrov že izpolnila, zato bodo priprave potekale neko- liko bolj sproščeno, a s še več motivacije po še Oglasi, Šport ALPSKA SMUČARKA TINA ROBNIK RAZVESELILA ŽE NA PRVI TEKMI Po izpuščeni sezoni do 11. mesta Po odlični prvi tekmi sezone Tina Robnik cilja še višje. (Foto: osebni arhiv) 28-letna Tina Robnik iz Luč je lansko sezono izpustila zaradi poškodbe kolena, pred novo se- zono pa je dala vedeti, da je dobro pripravljena. In res, uvodno veleslalomsko tekmo svetovne- ga pokala v Söldnu je po 20. mestu v prvem te- ku končala na odličnem 11. mestu. Po tekmi je bi- la vesela odličnega rezultata, ki je dokaz, da so v reprezentanci v pripravljalnem obdobju dobro delali. Prav gotovo je nekaj svežega vetra v eki- po prinesel tudi nov trener Janez Slivnik. DOBRO PRIPRAVLJALNO OBDOBJE Tina je povedala, da je lahko opravila vse tre- ninge v pripravljalnem obdobju, kar je bila dob- ra osnova za odlično smučanje na prvi tekmi. Poškodbo kolena je uspešno sanirala. »Sicer se včasih po treningih pojavijo tudi bolečine,« je povedala, »a pri smučanju me ne ovirajo, s po- močjo terapij pa mi jih uspešno blažijo.« ODLIČNE RAZMERE V KIČASTEM VREMENU Letos so se smučarji pripravljali v Argentini in na evropskih ledenikih, kjer so imeli dobre raz- mere. »Tudi na prvi tekmi je bila dobra snežna podlaga, vreme pa že prav kičasto. Pred tekmo sem imela dober občutek, da lahko sežem v bli- žino deseterice in izšlo se je v skladu s pričako- vanji. Po dolgi odsotnosti priti na tekmo ni lahko in dober začetek po poškodbi je bila prava vrni- tev na tekme.« Dober rezultat je potrditev, da je dobro dela- la in se vrnila na visok nivo. Za zaupanje vase, motivacijo in samozavest je bil ta rezultat veli- kega pomena. ZAMENJAVA TRENERJA POZITIVNA ZA EKIPO Ameriški sneg, kamor se konec novembra odpravljajo na naslednje tekme, ji odgovarja, saj so tekme na vzhodu, kjer so razmere po- dobne kot na snegu v Argentini. Poleg v vele- slalomu bo tekmovala še v paralelnem slalo- mu. Zamenjavo v trenerski ekipi vidi kot do- brodošlo, saj se je pokazala kot pozitivna spre- memba. Kot je povedala, ima trener veliko iz- kušenj, pozitivno vpliva na vzdušje in ženska ekipa je pod njegovim vodstvom že pokazala napredek. Štefka Sem hitrejših rezultatih naslednje leto,« ob zaključku sezone, v kateri je navduševala skozi vse leto in rušila osebne rekorde, ni skrivala zadovoljstva atletinja. Marija Šukalo Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 22 Šport, Kronika, Oglasi BRON NANIJA TIRŠKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU Cilj doseči kvoto za paraolimpijske igre dosežen Tretje mesto je po letu dni tekmovalnega posta za Frančka Gorazda Tirška odličen rezultat. (Fotodokumentacija ZŠIS) V oktobru se je parastrelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornje- ga Grada udeležil svetovnega pr- venstva v avstralskem Sidneyju in domov prinesel bronasto kolaj- no, dosegel je tudi kvoto za priha- jajoče paralimpijske igre. Nani, kot ga kličejo prijatelji, je bronasto ko- lajno osvojil po letu dni odsotnos- ti. Dokazal je, da je še vedno v sa- mem svetovnem vrhu. BRON PO LE TREH MESECIH TRENINGOV »Tiršek je z medaljo nekako re- šil sam sebi prvenstvo in dose- gel kvoto, kar je bil glavni cilj. Sto- je je postavil odličen rezultat. Leže mu je malce zmanjkalo, a je treba poudariti, da so bili rezultati leže vrhunski, konkurenca v tej panogi pa je strašna, tudi zavoljo specia- listov. Z malokalibrsko puško pa se Nani v vetrovnih razmerah ni zna- šel. Ob tem je treba vedeti: celo le- to ni imel tekme, treniral je le zad- nje tri mesec, zato kapa dol za do- sežek!« je po tekmah povedala glavna trenerka parastrelcev Po- lona Sladič. NASTOPIL V TREH DISCIPLINAH Nani je v disciplini R4 zrač- na puška stoje z rezultatom 634.5 dosegel tretje mesto, v discipli- ni R5 zračna puška leže 10. mesto in z malokalibrsko puško 44. mes- to. Žal ga nismo ujeli, da bi sam predstavil vtise iz Avstralije, prav gotovo pa je zadovoljen, da je do- segel kvoto za paraolimpijske igre v Tokiu prihodnje leto. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • SMRT PLANINCA POD MRZLO GORO Logarska dolina: 24. oktobra okoli enih popoldan se je pod Mrzlo goro zgodila gorska nesreča, v kateri je izkušeni 55-letni planinec padel v globel in izgubil življenje. Kot so zapisali v Slovenskih novicah, sta izkušena in dobro opremljena 55- in 54-letni planinec na pot odšla z Okrešlja in se odločila za grebensko prečenje Mrzle gore. Z Okrešlja sta po brezpotju krenila čez Hudi prask proti Mrzli gori. Ko sta z nje ses- topila, sta krenila proti Savinjskemu sedlu. Malo pod Mrzlim vr- hom se je 55-letniku odkrušila skala v velikosti nahrbtnika, sku- paj z njo pa je v globel okoli 70 metrov zdrsnil tudi gornik. Sople- zalec ni videl mesta padca, sklepal pa je, da mu verjetno ni po- moči. Predel, kjer se je to zgodilo, ni pokrit s telekomunikacijskim si- gnalom, zato so pomoč poklicali planinci, ki so bili spodaj ob Sa- vinjski poti. Sprožena je bila reševalna akcija, v kateri je sodelo- valo deset reševalcev GRS Celje, skupaj z načelnikom Alešem Ko- vačem. Ker jim je bilo rečeno, da helikopterja ne bo, so se odločili za klasično reševalno akcijo, ki pa bi bila zaradi precejšnje odda- ljenosti mesta nesreče od utrjenih in markiranih planinskih poti zelo nevarna in dolgotrajna. Malo pred temo je bil nato aktiviran helikopter z dežurno posadko gorskih reševalcev in zdravnico z Brnika, ki je oba gornika nato prepeljal v dolino. • VOZNIK TOVORNEGA VOZILA POŠKODOVAL DEL ZGRADBE IN POBEGNIL Mozirje: 24. oktobra je neznani voznik tovornega vozila zaradi nepravilnega premika v Mozirju poškodoval del zgradbe. Policisti so z nadaljnjim zbiranjem obvestil izsledili pobeglega voznika, ki mu je bila izrečena globa. • VLOMILEC SKOZI OKNO Loke pri Mozirju: 25. oktobra so bili policisti Policijske posta- je Mozirje obveščeni o vlomu v vikend v Lokah pri Mozirju. Ne- znani storilec je z orodjem vlomil v vikend skozi okno. Iz notran- josti ni ničesar odnesel, povzročil pa je za okoli 150 evrov mate- rialne škode. • V PROMETNI NESREČI DVA POŠKODOVANA Nizka: 26. oktobra ob 7.40 sta v Nizki trčili osebni vozili. Poli- cisti so z ogledom kraja nesreče in z zbiranjem obvestil ugotovi- li, da je do prometne nesreče prišlo zaradi nepravilnega premika voznika osebnega avtomobila v času, ko je ta že bil prehitevan s strani drugega voznika. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili aku- mulatorja, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine ter nudili pomoč policiji in delavcem vlečne službe. V nesreči udele- ženi osebi so preventivno na kraju pregledali zgornjesavinjski re- ševalci nujne medicinske pomoči. • PADEC KOLESARJA Poljane: 26. oktobra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o padcu kolesarja v Poljanah. Kolesar je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel po vozišču in utrpel lahke telesne poškodbe. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 23 Zahvale Nenadoma tiho si odšel, kot lepa misel, ki mine in pusti nam le spomine … ZAHVALA v prelepem jesenskem jutru se je nenadoma za vedno poslovil naš mož in oče Matija NADVEŠNIK iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose- dom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, izre- čena sožalja, sveče, svete maše in darove za cerkev. Najlepše se zah- valjujemo g. Alojzu Ternarju za pogrebno mašo, pevcem za lepo od- pete pesmi, govorniku Rafku Žerovniku za ganljive besede slovesa, gasilcem PGD Nova Štifta in pogrebni službi Morana za vso organiza- cijo. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči iz Mozirja in Velenja ter zdravnici Ireni Blažič Lipnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohra- nili v lepem spominu. Žalujoči njegovi Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za sabo pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Iz daljave slišimo kitare tvoje pesem, s katero si nas osrečeval, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA 23. oktobra 2019 nas je nepričakovano zapustil naš dragi Matej ERNST z Rečice ob Savinji 144 Žalujoči se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zad- nji poti, za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in daro- ve za sv. maše. Iskrena hvala župniku, gospodu Zagorcu za pogrebno mašo, gospodu Grudniku za besede slovesa ter vsem, ki ste nudili po- moč pri pogrebu. Zahvala pogrebni službi Morana za organizacijo in izvedbo pogre- ba in hvala praporščakoma občine Rečica ob Savinji in SKEI iz Gore- nja, ki sta ga pospremila do poslednjega doma. Posebno se zahvaljujemo članom reševalne in zdravniške ekipe po- staj Mozirje in Nazarje za njihov trud. Vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mami, mama in tašča Ivanka SMOLNIKAR iz Domžal 12. 1. 1931 - 19. 10. 2019 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo osebju DEOS Centra starejših Gornji Grad za skrb in pozornost v času bivanja, pogrebni službi Vrbančič s pevci za lepo opravljen pogrebni obred in cvetličarni Omers za krasne cvet- ne aranžmaje. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči sin Tone, vnuk Grega in snaha Anica Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, boli … ZAHVALA Emilija ŽEHEL 1943 - 2019 Ob smrti naše ljubljene žene, mame, babice in prababice naj naše misli iskrene zahvale dosežejo vse, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Viktor, hči Tatjana z družino in hči Mateja z družino Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 24 Za razvedrilo DOBRO SKRIVA SVOJE MIŠICE Jože Korenjak, pacient v skeču na slove- snosti ob 40-letnici PD Rečica ob Savinji: »Ni- sem vedel, da mora človek, ki pripelje drva zdravniku, pokazati svoje mišice.« Alojz Korenjak, zdravnik, njegov brat tu- di izven skeča: »O, nisem vedel, da je sedaj barantanje z drvmi tvoja dejavnost. Kaj ne pleskaš več? Sicer pa boš s takimi mišicami, ki jih verjetno skrivaš nekje pod kožo, oča- ral marsikatero mladenko, a mene nisi prep- ričal.« NE MORE SI KAJ, DA NE BI NAREDIL UNIKAT Toni Strnišnik in Boštjan Čopar (z desne), udeleženca izleta Turističnega društva Rečica ob Savinji, je zanimalo, kaj bo nastalo. Upala sta, da bo kakšna kupica, ki jo bo mogoče napolniti z hmeljevim ali grozdnim sokom po fermentaciji. David Hudobreznik (levo): »Fanta, vama pokažem svojo ustvarjalno žilico. Ob gnetenju mi v ro- kah nekaj raste. Ali bo imelo luknjo, še ne vem, vsekakor pa bo unikat. Delam namreč po navodilih pravega lončarja. Verjamem, da bom pri tem delu tako dober, da bom, ko pridemo na Rečico, tudi sam odprl lončarsko delavnico, glino pa nabiral na bližnjih Ceguncah.« (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Sebastijan Pregelj: Zbirka Zgodbe s konca kamene dobe Izpod peresa Sebastijana Pre- glja je v zadnjih petih letih na knjižne police prišlo že pet knjig iz zbirke Zgodbe s konca kame- ne dobe. Ta je namenjena bralcem prve- ga in drugega bralnega obdob- ja, zanimive dogodivščine iz živ- ljenja koliščarjev pa so »krive«, da po knjigah radi posežejo tudi sta- rejši otroci. Dogodivščine dečka Brina, nje- gove družine in prijateljev so ustvarjene na podlagi preverjenih zgodovinskih dejstev, vse pa opi- sujejo življenje koliščarjev. Vsako zgodbo obogatijo dodatki, v kate- rih so razloženi posamezni pojmi iz tistega časa. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 26 Sobota, 2. november ob 14.00. Športni park Foršt na Ljubnem ob Savinji Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK Mons Claudius Rogatec (člani) Torek, 5. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Milanka Črešnik (klavir), Aleksandar Kuzmanovski (violončelo) Sreda, 6. november ob 15.15. Vzletišče Zgornje Pobrežje Spominska prireditev ob 75-letnici reševanja zavezniških letalcev ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 7 . november ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Veliki skakač ob 17 .00. Vlcerska bajta v Lučah Zeliščarska delavnica Okusna zelišča Petek, 8. november ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (st. dečki) ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komedija Slovenec in pol Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če- trtek od 10. do 18. ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta- nju pokličite 03/837-08-00 ali 112. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Napovednik, Mali oglasi, Oglasi, Informacije Napovednik dogodkov ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrab- ljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbe- ne mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upo- rabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vo- zila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam prašiče, najboljše mesna- te pasme, za dopitanje ali zakol. Fi- šar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiča, težkega okrog 200 kg, krmljenega z domačo kr- mo; tel. št. 58-35-273. Prodam dva bikca limuzin, stara 5 mescev, težka od 220 do 250 kg, pašna; gsm 041/226-251. Prodam bikca LIM, pašnega, stare- ga 4 mesece; gsm 041/466-720. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice, krave za zakol ali na- daljnjo rejo, in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko ali bikca, starega 7 dni, simentalca ali križanca; gsm 041/825-896. DRUGO – PRODAM Prodam odlično ohranjen gorilnik in zalogovnik za pelete za 500 eur; gsm 041/665-178. Prodam jeklena platišča 15'', z let- nimi gumami, za opel merivo; gsm 041/324-353. Prodam orbitrek za vadbo; gsm 041/324-353. Prodam tekaško stezo; gsm 041/793-063. Suhe hrastove deske prodam, debelina 32 mm; gsm 041/354- 657 . Gume winter response2, 195/50/15 2018, prevoženih 5.000 km; gsm 041/984-032. Prodam rabljeno peč na olje, sime 33,4 kW, z gorilcem lamborghini za 60 eur; gsm 031/642-353. VOZILA Kupim traktor od 40 do 80 KS, v dobrem ali slabem stanju; gsm 030/419-790. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 44, 4. november 2019 28 Oglasi