66 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Maribor Drive-in Maribor Infrastrukturni objekti Maribora Tomaž Krištof V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Jaroslav Černigoj, mariborski arhitekt, o svojem mestu zapisal: »Maribor je torej grdo mesto. Pustimo ob strani enkratno lego ob robu pogozdenih gričev z vinogradi na sončnih pobočjih, legendarno zeleno Pohorje, pa Dravo, ki tiho drsi skozi mesto. Maribor je grdo mesto, ker mu je vroča merkantilistična podjetnost v dobi od železnic do druge svetovne vojne vzela skoraj vsako sled lepe naravne vegetativnosti, ki je oblikovala prvotno naselje, mesto je izgubilo svoj značaj, ki mu ga je svoj čas vtisnila izrazita in mnogo obetajoča topografska lega, in je na ta način postalo povsem neobli- kovano. Le na nekaj mestih je občutka za prostor ... raztrgani pogledi na cele sisteme požarnih zidov, neurejenih gradbišč in gradbenih škrbin ali pa na zlagane renesančne in baročne fasade izza konca prej- šnjega in početka našega stoletja, ki so se jim kasneje pridružile secesionistične in take z daljnimi provin- cialnimi odmevi tehničnih modernitet.«1 1 Černigoj, J. (1954). K mariborski gradbeni situaciji. Arhitekt št. 15. 2 Partljič, T. (2013). Most na Dravi (stari): Vodoravni Eifflov stolp. Delo, Sobotna priloga, 5. 10. 2013. Tudi če se danes morda z uvodno avtorjevo ugo- tovitvijo ne strinjamo povsem, bi težko trdili, da je bila druga polovica dvajsetega stoletja do mesta kaj prizanesljivejša od obdobja, ki ga za izgubo značaja krivi Černigoj. A kljub temu v 20. stoletju mesto ni zgolj izgubljalo. Poleg posameznih kako- vostnih del modernizma (Kocmut, Pečenko, Pipan itd.) in celo postmodernizma (centralna avtobu- sna postaja), se je mesto okitilo tudi z zavidanja vredno prometno infrastrukturo, ki ni zgolj racio- nalno tehnokratsko zasnovana in izvedena, tem- več se zdi, da se je v njej sprostila vsa kreativna energija, ki je morda umanjkala ob snovanju kla- sičnih mestnih arhitekturnih programov – trgov, ulic in stavb. Danes za najlepši in najbolj ikoničen objekt mari- borske arhitekture velja Stari most, zgrajen na začetku 20. stoletja. Verjetno je tudi najpogostejši motiv mestnih razglednic, s Pohorjem ali Lentom v ozadju. Tone Partljič ga zaradi njegove konstruk- cije imenuje kar vodoravni Eifflov stolp2. Morda ni naključje, da so mariborski arhitekti in gradbeni inženirji v zadnjih letih podpisani tudi pod nekate- re največje premostitvene objekte v regiji, kot je na primer sloviti most v Beogradu, nova ikona tega mesta, ki sta ga zasnovala arhitekt Peter Ga- brijelčič, dekan ljubljanske fakultete za arhitektu- ro (rojen Mariborčan) in konstruktor Viktor Mar- kelj iz mariborskega podjetja Ponting. V eni bolj znanih scen filma Društvo mrtvih pesni- kov režiserja Petra Weirja karizmatični učitelj John Keating svoje učence povabi, da drug za drugim stopijo na njegovo mizo in se od tam razgledajo po učilnici. Pogled od zgoraj daje učencem dru- gačno perspektivo sveta, drug pogled na stvari, kar je, tako John Keating, predpogoj za kritičen ali pa vsaj objektivnejši pogled na svet. Sam si mesta najraje ogledujem srebajoč kavico v kakšni kavar- ni ob robu glavnih prostorov ali poti, v Mariboru bi to bil eden izmed mestnih trgov (Glavni trg, Grajski trg, Trg svobode in Trg Leona Štuklja), Go- sposka ulica ali Lent. A za polno sodbo o katerem- koli mestu ga je potrebno pogledati tudi iz kakšne nepričakovane perspektive, takšne, kot je per- spektiva z mize profesorja Keatinga. V mestu, kot je Maribor, je to pogled iz avtomobila. Že na prvi pogled je očitno, da je mesto zaljublje- no v prometno infrastrukturo. Kot da bi bila priso- tna stalna zavest, da dolguje svoj bliskovit razvoj v drugi polovici 19. stoletja predvsem železnici, ki jo je tukaj postavila avstrijska monarhija. Mesto kaže svojo urbanost s cestami in mostovi; ponaša se s pravim dvoetažnim mostom čez Dravo, pa Ti- tovim mostom, ki širino Drave premaga z enim samim betonskim lokom, skozi mesto teče hitra cesta s predorom pod stanovanjskim blokom, ob njenem izteku na severu mesta pa prava avtomo- bilska 'bob steza'. Glavna mestna vpadnica je Tržaška cesta, ki vodi preko Titovega mostu. Tik pred mostom se vozni- ku odpre pogled, ki lepo govori o razmerju med arhitekturo in infrastrukturo v mestu. Most je ši- rok, gladek, karizmatičen. Na breg se ne nasloni takoj, ko je to možno, temveč si vzame svoj pro- stor – kljub veliki širini reke je več kot pol dolžine mostu nad obema bregoma. Na severnem bregu so tik ob most postavljene stavbe, ki pa se v svoji prostorski situaciji ne znajdejo najbolje, prej daje- jo občutek nekakšne zbeganosti, kot da bi si želele skriti se v kakšno bolj anonimno okolje. Na koncu osi mostu je hrib Piramida, nomen est omen. Na vrhu hriba bi pričakovali grad ali kakšno podobno poslopje večjega merila in pomena, a razočara nas uborna kapelica. Infrastruktura in narava na tem mestu torej ustvarjata čudovit dialog enako- pravnih in spoštljivih sogovornikov, v katerem pa skoraj povsem umanjka arhitektura. Njeno čast šele v drugem planu, nekoliko dalje ob reki, rešuje kompleks kinodvoran Kolosej, eden redkih novej- ših objektov ob reki, ki daje vedeti, da se zaveda njene širine. V primerjavi z arhitekturami izpred desetih ali dvajsetih let se zdi, da so infrastrukturni objekti Sl. 1: Vstop v mesto po hitri cesti. Kanonada stebrov spominja na ljubljansko Plečnikovo tržnico: tukaj je uporabljena za podporo vpadne Tržaške ceste. Sl. 2: Trinivojsko križanje štirih smeri ob železniškem postajališču MB–Tezno (spodaj hitra cesta, vmes prehodi med peroni, zgoraj železnica in Zagrebška ulica), verjetno edino te vrste v Sloveniji. Sl. 3: Predor pod blokovskim naseljem. 1 2 3 67arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Tomaž Krištof tega obdobja, ob svojem nastanku neobreme- njeni z modnimi trendi, obdani z nekakšno avro brezčasnosti. Še danes jih lahko občudujemo, še danes nosijo nekakšno svojstveno estetiko, kljub patini grafitov in izpušnih plinov, ki so se usedli na beton. Oglejmo si nekatere izmed njih. Železniška postaja MB-Tezno Prej omenjeni dvoetažni most čez reko Dravo ni edini takšen v mestu. Še eden, zgrajen konec prej- šnjega stoletja, rešuje kar trinivojsko križanje šti- rih poti ob železniški postaji Maribor-Tezno: na zgornjem nivoju Zagrebška cesta in železniška proga MB–LJ, na sredinskem nivoju prehod za pe- šce z enega na drugi peron postajališča in najniž- je, namesto reke, poglobljena hitra cesta. Posebno veljavo daje objektu seveda srednji nivo, s katerim je izkoriščena poglobitev hitre ceste za skoraj 11 metrov v tem delu. Za same potrebe prehoda med peroni bi bil dovolj zgolj preprost mostovž, kljub temu pa je vmesni nivo podaljšan čez celotno širino vkopa, po dolžini pa toliko, da zaobjame tudi premostitev Zagrebške ceste nad njim. V nastalo ploščad se tako stekajo stopnišča in rampe iz obeh peronov železniške postaje, iz vseh štirih stikov z robovi Zagrebške ceste in iz sta- novanjskega kareja vzhodno od postaje. Površina ploščadi je za tak objekt skrajno subtilno oblikova- na, z menjavo nivojev preko blagih nagibov in niz- kih teras, zaradi podaljšanja preko prečkanja Za- grebške ceste odpira nenavadne poglede vzdolž hitre ceste in danes je že zdavnaj postala zbirali- šče raznih urbanih subkultur. Garaža Europark Veliki renesančni arhitekt Andrea Palladio je v ve- liko svojih delih, najbolje pa pri vili Rotonda v Ve- roni, razvil redko presežen način stika arhitekture z naravo. Vile so osno simetrične, postavljene tako, da se os notranjosti hiše nadaljuje v pokraji- no za njo. Tako so takratni pomembneži kazali svojo oblast nad okolico, svoj nadzor nad polji, ki so jih imeli v lasti. Na zadnji strani hiše je v iztek njene osi vedno postavljen pokrit stebrni prostor, loža, iz katere opazujemo okolico. Streha in stran- ske stene lože uokvirjajo naravo in jo s tem nare- dijo racionalno, kontrolirano, torej (po renesanč- no) človeško. Pot, ki se prične pri loži in nadaljuje skoraj v neskončnost, ter vse poti, ki se odcepljajo od nje, govorijo namesto gospodarja: vse to je moje! Stebri, ki se gledalcu zarišejo preko ozadja iz pokrajine, pa dajejo naravi neverjetno žlah- tnost. Ta izgine takoj, ko se pomaknemo izza ste- brov naprej in uzremo pred seboj zgolj še običaj- no, neuokvirjeno pokrajino. Podoben uvid spreleti obiskovalca nakupovalnega središča Europark, če mu uspe parkirati v prvi kleti nekje dovolj blizu pogledu na Dravo. Nizek strop uokvirja naš pogled na reko in poudari njeno line- arnost. Barvni stebri se zarišejo preko prizora pred nami, kot bi bili del konstrukcije zunanjega sveta in ne trgovine nad nami. Kontrast med zunanjo dnev- no svetlobo in temnimi notranjimi površinami doda ščepec dramatičnosti. Hiše na nasprotnem bregu reke postanejo oddaljena meglena podoba mesta iz sanj. Lepota, ki jo žal le redki obiskovalci opazijo – nadstropje višje se pač skrivajo veliko bolj vabeči zakladi potrošniškega templja. Garaža Europarka nam zelo nazorno razkriva še en preobrat, ki se je zgodil s pojavom novih naku- povalnih središč. Če smo dolgo bili vajeni, da av- tomobile skrijemo nekje globoko pod zemljo, v neugledne prostore kletnih garaž, je sedaj ta logi- ka obrnjena na glavo. Pogledi na mesto in reko so nam na voljo samo še med parkiranjem. Medtem ko nakupujemo v umetni atmosferi in svetlobi neonskih luči, brez kakršnegakoli pogleda nav- zven, naši jekleni konjički uživajo v svežem zraku in elitnem razgledu v mestu. Mercator in Baumax Da smelo oblikovanje parkirnih prostorov Euro- parka ni naključje, temveč gre kar za nekakšno stalnico v mestu, dokazujejo tudi nekateri drugi trgovski centri. Prvi tak je nekdanji Mercatorjev Hipermarket. Pred precej neugledno stavbo trgo- vine so lastniki prizidali dodatno etažo parkirišč in s skupno streho pokrili ves prostor pred trgovino. Kar je zanimivo že samo po sebi: lastniki so se pro- čelje trgovine odločili zakriti z dvoetažno parkirno hišo – ali bi kaj takšnega bilo možno pred dvajse- timi leti? Pravi biser pa se skriva v prostoru med parkirišči in trgovskim centrom. Ustvarjen je in- tenziven piranesijevski volumen, po katerem se preko sistema ramp, stopnišč in dvigal pomikamo praktično poljubno v katerokoli smer, tudi nav- zgor, tridimenzionalen trg pa se zaradi klančine navzdol nadaljuje tudi pod nami. Škoda, da se je lastnik odločil trgovino preseliti – ta čudovit pro- stor sedaj sameva in čaka na novo vsebino. Samo nekaj metrov dalje stoji nekdanji Baumax, ena bolj občudovanih mariborskih stavb s prej- šnjega desetletja in skoraj edina med njimi arhi- tekturno še danes aktualna. Že sama zasnova iz- haja iz razmisleka o razmerju med stavbo in parki- rišči. Običajno so trgovski centri postavljeni kot samostojni (paviljonski) objekti na sredini parce- le, večino preostalega prostora pa zasedajo parki- rišča, ki do stavbe nimajo nikakršne prostorske korelacije. Trgovski center Baumaxa pa se z več kraki razleze do robov parcele, tako da proti sredi- ni pušča proste površine za večje parkirne žepe. Stavbna masa je torej oblikovana hkrati z volu- mnom parkirišč, kot njegov negativ. Fasada okrog parkirišč je steklena; kjer se fasada dotika parcel- ne meje, pa je polna in prekrita z rdečimi in belimi Sl. 4: Dvoetažni most čez Dravo, spodnji nivo. Sl. 5: Slavna 'bob steza' ob izteku hitre ceste; v ozadju industrijska poslopja Melja. Sl. 6: Glavni trg, 'olepšan' s krožiščem v izteku Starega mostu. Sl. 7: Infrastruktura z začetka 20. stoletja: Stari most, osrednja ikona mesta. Tone Partljič ga je poimenoval Vodoravni Eifflov stolp. Sl. 8: Infrastrukturni objekti srednjega veka in zgodnje renesanse: Vodni stolp in ostanek mestnega obzidja z Židovskim stolpom. 4 5 6 7 8 68 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 reflektivnimi elementi, ki smo jih navajeni na av- tocestnih ograjah. Na straneh te revije so reflek- tivni elementi že bili primerjani s fasado Plečniko- ve cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi. Ker do nakupovalnih središč ne dostopamo več peš, temveč z avtomobilom, njihovi pravi vhodni portali niso več tam, kjer kot obiskovalci vstopimo v trgovino, ampak tam, kjer kot vozniki zapeljemo na parkirišče ali v kletno garažo. Tako je tudi tukaj – vhod v stavbo ni posebej označen, uvoz na klan- čino v kletno parkirišče pa s svojo osvetlitvijo daje (oziroma je dajal, saj trgovina trenutno ne obratu- je) skoraj futurističen občutek vstopa v kakšno vesoljsko ladjo. Čakali so samo še na nas; ko bomo parkirali, se bodo vrata zaprla in ladja bo odletela novim ozvezdjem naproti. Rutar Maribor Notranjost trgovin ne sodi med infrastrukturne objekte, vendar pa se ob opisovanju le-teh ne morem izogniti omembi Rutarjevega centra v Ma- riboru. Stoji v industrijski coni ob južni vpadnici v mesto. Izpred predimenzioniranega portala vsto- pi obiskovalec v vhodno avlo, visoko za vseh pet etaž, ki so odprte vanjo. Ogromen volumen, sredi katerega kraljuje – krožna klančina! Prava klanči- na, takšna, kot jo imajo garažne hiše, le da tukaj ni namenjena avtomobilom, ampak obiskovalcem trgovine. Hoja po njej je nenavadno doživetje. Preseneti nas že to, s kakšno lahkoto je moč premagovati višino. Potem pa še bolj, kako smo pravzaprav ne- vajeni hoditi v krogu. Radi bi šli po sredini, pa nas vleče rahlo navzven, želimo se popraviti in že se približamo ograji ob notranjem krogu, pa se spet odpravimo navzven, nekoliko preveč. In ob tem se lahko le nasmehnemo ob misli, kako enostavno to gre z avtomobilom, ki smo ga parkirali zunaj. Ne vem, ali gre pri postavitvi krožne klančine v to trgovsko središče za naključje, ali pa za zelo sen- zibilno branje lokalnega okolja pri načrtovanju te stavbe. Ljubljanski Rutar, ki je skoraj v vsem dru- gem enak mariborskemu, te krožne klančine nima. Namesto nje so tam zgolj običajne dolgo- časne tekoče stopnice. Sl. 9: Sodobni infrastrukturni objekti ob boku srednjeveškim: Sodni stolp, ob njem uvoz v garažo pod mestno tržnico (avtorji Rok Benda, Primož Hočevar, Mitja Zorc). Sl. 10: Titov most: arhitektura v osi mostu (kapelica na hribu Piramida) in na obeh straneh ceste ob vstopu v mestno središče ne izkorišča priložnosti, ki jo ponuja infrastruktura. Sl. 11: Titov most, betonska konstrukcija. Sl. 12: Arhitekturni hommage avtomobilizmu: nekdanji Baumax, sedaj Obi (avtorji Nirić+Njirić arhitekti). Sl. 13: Nakupovalno središče Europark ob Dravi: avtomobilom pritličje! Sl. 14: Nekdanje nakupovalno središče Mercatorja: garažna hiša kot glavna fasada objekta. (Vse slike - vir: Google Street View). Maribor 3 Sapač Igor, 2013: Mariborski srednjeveški obrambni sistem. Mestna občina Maribor (internetni vir: http://www.maribor. si/dokument.aspx?id=20281, dostop 5. 6. 2016). Zaključek Vsa prometna infrastruktura v mestu seveda ni tako občudovanja vredna. Le komu je na primer prišlo na misel sredi Glavnega trga postaviti kroži- šče? Meščani za čuda to krožišče celo hvalijo, saj se je povečala pretočnost glede na prejšnje klasič- no križišče. Da sedaj najpomembnejši trg v mestu kazi cestnoprometni zmazek, ki s siceršnjo geo- metrijo prostora nima prav ničesar skupnega, je tukaj očitno drugotnega pomena. Večina podob- nih srednjeevropskih mest je v zadnjem času nav- dušence nad avtomobilskim prometom uspela ustaviti še pred mejo starega mestnega jedra, Maribor pač ne. Podobno velja tudi za parkirna mesta ob cesti na Lentu ob Dravi, ki so prav na mestu z največ lokali urejena celo na obeh stra- neh ceste. Namesto reke morajo sedaj gostje lo- kalov ob njej občudovati najnovejši vozni park someščanov. Iz njihovega očišča Maribor pravza- prav ni mesto ob Dravi, ampak mesto ob parkiri- šču ob Dravi. Teh nekaj primerov pa vendarle ne more skaziti prevladujočega vtisa: infrastruktura mesta Mari- bor ima že nastavke resnega urbanega središča. Ne le v dimenzijah, temveč tudi v smelosti obliko- vanja in inženirskih rešitev. In da ne pozabimo – Maribor je tudi edino večje mesto v Sloveniji, ki je v tolikšni meri ohranilo svoje srednjeveško obzid- je skupaj z obrambnimi stolpi, prizidanimi v po- znejših stoletjih. V 13. stoletju, ko se je obzidje začelo graditi, ni šlo zgolj za obrambne, temveč predvsem za statusne razloge. Z obzidjem se je mesto vzpostavilo kot mesto in se tudi ločilo od fevdalno urejenega podeželja3. Identiteta mesta že od vsega začetka njegovega nastanka, v vsaj enaki meri kot na njegovem urbanem tkivu in ar- hitekturnih poudarkih, temelji tudi na njegovi in- frastrukturi in danes predvsem s slednjo tudi upravičuje svoj laskavi naziv, štajerska metropola. 9 10 11 12 13 14