po Starina plačena u gotovom ; ■■lil 3anuar 1932 ARHIT TURA mesečna revija za gradevinsku, likovnu i primen3enu umetnost mesečna revua za stavbno, likovno in uporabno umetnost ARHITEKTURA Mesečna revija za stavbno, likovno In uporabno umetnost. • Naročnina letno Din 120'—, za Inozemstvo Din 150'—, posamezna itevllka Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Odgovorni in tehnični urednik arch. Joie Mesar. - Redakcijski odbor Beograd: dr. Ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, Ing. arch. B. Kojtč, Ing. arch. B. Makslmovlč. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vldakovlč, arch. J. Pt:man, Ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogrln. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč). Mesečna revija za gradevlnsku, llkovnu I primenjenu umetnost. - Pretplata godlšnje Din 120*—, za inozemstvo Din ISO*—, pojedini broj Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (Ing. arh. Dragutin Fatur). - Odgovorni I tehnlčkl urednik arch. Jože Mesar. - Redakdonl odbor Beograd: dr. ing. arch. I. Dubovy, Ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. KoJIč Ing. arch. B. Makslmovlč. Redakdonl odbor Zagreb: arch. M. Vidakovlč, arch. J. Plčman, ing. arch. Zemljak. • Redakdonl odbor Ljubljana: Ing. arch. H. Hus, ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogiin. - Gratlčki radovl Jugoslovanske tiskarne u LJubljani (K. čeč). Mcfsičnl revue pro stavebnf, vytvarnč a uiitkovč umenl. - Predplatnč celoročne Din 120*— do ckiny Din 150'—, Jednotllv6 člslo Din 15*—. - Admlnlstrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyddvd Konsordum »Arhitektury« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Odpovedny redaktor arch. los. Mesar. - Graflckou prdd prov&di Jugoslovanski tiskšrna, Ljubljana (K. Čeč). Revue mensuelle de 1'archltecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120*— pour l'6tranger Din 150*—, le numčro Din 15*—. - Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiee par 1'assodatlon »Arhitektura« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Rčdacteur responsable: arch. Joie Mesar. Travail graphlque: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). Monatllche Zeitschrift fUr Baukunst, blldende und angewandte Kunst. - Bezugsprels jMhrlich Din 120*—, fUr das Ausland 150*—, Einzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. • Heraus-gegeben vom Konsortlum »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Verantwortlicher Redakteur: arch. Joie Mesar. - Graphlsche Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, LJubljana (K. čeč). VSEBINA: Loko: Dom saveza nabavljačkih zadruga driavnih sluibenika u Beogradu 97/99 Fatur, Kot, Platner: Osnovna iola v Ruiah 99/102 Kojič: Privatna zgrada u Beogradu i Sokolski dom u Beogradu 103 Weissmann: Oačka menza u Zagrebu 104/107 Strajnič: Savremena arhitektura Jugoslovana 1*18/113 Do-brovič: Banska palata u Skoplju 108, Opitinska kafana u Dubrovniku 109/111, Hotel na Lapadu 112, Staniča »Beograd-Dunav« 113/114 Dobrovič: Uredenje »Terase« na Terazijama u Beogradu 114'118 Rohrman: Tera-zijske Terase u Beogradu 118/120 Kregar: Regulacija Breiic 120/122 Dubovy: Radlonica P. Jankovlča 123 Korner: Dvorana u stanbenoj kuči gen. dir. Bergiusa, Heidelberg 124 Mesar: Oprema delovne sobe 125 Fatur, Kos, Platner: Soba poklicne iene 125 128, Soba gospoda 127, Oprema delavnice 128 IV. BRUNCIC STAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR PRVOVRSTNA IN TOČNA IZVRŠITEV PRI SOLIDNIH CENAH LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 12 TE LE F. 3476 Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ Ljubljana, Rimska cesta 14 Prvo in edino podjetje v Sloveniji za napravo Jeklenih valjčnih zastorov priporoča naprave novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah. Vse pripadajoče blago stalno na skladišču Izdeluje in se priporoča za naročila solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave; škar-jasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike Iz železa in bakra itd. USTANOVLJENO LETA 1879 STALNA ZALOGA ŠTEDILNIKOV V PRIZNANO VESTNI IN SOLIDNI IZVRŠITVI! TELEFON ST. 25-53 Izvršuje moderna in arhitektonska poslopja, vrtne lope, paviljone, čebelnjake, ledenice, portale, ostrešja za hiše, vile, palače, cerkve in zvonike, stopnice, razne strope in tla, ogrodja, mostove, jezove, žage, mline, lesene ograje itd. — Parna žaga. Tovarna domačega furnirja, zaloga eksotičnega furnirja, trdega prekuhanega lesa za mizarje in vezanih plošč. Stebrovje in ostale cementne naprave je izvršila tovarna cementnih izdelkov Dominik Battelino nasi, sin, Ljubljana, Slomškova 19 Telefon štev. 25-50 V Nova cerkev v Šiški Ostrešje in stropovje izdelal mestni tesarski mojster Ivan Zakotnik, Ljubljana Kobaridska ulica št. 45, telefon št. 23-79 Gradbeno podjetje G. Tonnies d.*,,.,. Ustanovlj. 1846 Ljubljana, Dunajska 25 Telefon št 2563 Izvršuje vsakovrstne visoke in talne zgradbe, projekte, proračune Stavbarstvo, tesarstvo, opekarna, gramoznica Stalna zaloga vsega gradbenega materijala na skladišču Šmartinska cesta št. 21 Brzojavke: Tonnies Ljubljana JOSIP KARMELJ LJUBLJANA GOSPOSKA ULICA ST. 16 STAVBNO, GALANTERIJSKO IN UMETNO KLEPARSTVO Izdelava vsakovrstnih bakrenih kotlov. Pocinkanje in pocinjenje železnih izdelkov in kritje streh z lesnim cementom. TERRAZZO FRANC tERBEC 6LINCE IX* ♦ iT* 21 ♦ VK-LJUBLJANA SOBNO SLIKARSTVO ALBERT ŠPELETIČ —........... »P NA VPOGL t m KONKURENČNE : L 3 A N A EMOWSKA ramam stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana Komenskega ulica 22. Telefon 31/7-Predno oddajaš pleskarsko in ličarska dela, obrni se na nas! Cene konkurenčne! Delo jamčeno! TVORNICA POHIŠTVA »JAVOR« LOGATEC ldubuana Masarykova cesta (Vzajemna zavarovalnica) KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA tovarna peči tovarna štedilnikov tovarna kamenine tovarna samotnih izdelkov v v J. KLEMENCIC TS2BZA NOVO MESTO Kleparstvo, inštalacija vodovoda, sanitarne naprave ECKER L. M. SINOVA LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 4 Tel. interurb. 2933 Ljubljanski nebotičnik, opremljen s pomičnimi okni (Schiebefenster) patent ŠENICA Paris 1912 < 3 s/ LU C/l uj ol a < v CO LU < Z z Z LU —' 5 * LU 3>o 2 < * N s ° _ Q Q. < — c* U ij C* Lu CL _J _ IVAN GENUSSI PLESKARSTVO LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10 Stuermanova premična okna, državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, vile, šole, sanatorije 1.1, d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les In barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 OTEL MIKLIČ LJUBLJANA, viS-ž- vis gl. kolodvora Nova zgradba, moderno urejeno, 100 sob, v vsaki sobi tekoča voda, centralna kurjava, kopalnice, lift, garaže. Prijetno bivanje in nizke cene I Vis-4-vis pošta in telegraf, tramvajska in avto-postaja. Dva salona za klube, seje in prireditve brezplačno na razpolago. Potovalna pisarna „PUTNIK", prodaja voznih listkov in menjalnica v hiši. • • • Fr. Strupi * Celje Stavbno in umetno steklarstvo Zaloga navadnih, solinskih, specijalnih, zrcalnih, motnih, opalnih, barvanih, orna-mentnih, robatih in žičnih šip, steklenih plošč za tlakovanje, steklenih strešnikov ter zidakov. Bogata izbira najfinejšega češkega porcelana in stekla, brušenih zrcal in modernih okvirov. Stavba Pokojninskega zavoda v Celju, na kateri izvršuje tvrdka vsa steklarska dels. KARL KOŠTAMAJ CELJE Tovarniška ul. 10 (Gaberje) Kleparska in krovska dela, strelo-vodne instalacije in strelovodne preizkušnje. Lesni cement, Press-kiesdach, izolacije Lesene rolete in žaluzije, platnene zavese, damastroloje (medokenske zavese) vseh vrst in barv izdeluje v vsaki količini I. BERNIK LJUBLJANA Linhartova ulica 16 Tvornice opeke in peči F. P.VIDIC & Komp. ANTON KOVAČIČ LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Se priporočajo za dobavo raznega stavbnega materijala, in sicer: prvovrstni zarezan strešnik, zidake, samotno opeko, kameni-naste cevi, Portland-ceuient itd. Prvovrstne glinaste peči raznih modernih oblik in barv. Štedilnike, obložene z domačimi peč-nicami in češkimi ernajl. ploščicami. Obložite v sten v kopalnicah, kuhinjah, mesnicah itd. JN a j b o 1 j š a in točna postrežba BJANČAR UUBUANA, BREG 6 PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Prvovrstna in točna izvršitev po solidnih cenah • 2ična železnica in apnenik Zagrad pri Celju tvornice za dušik, Ruše izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, verande, stopnice, ledenice in ograje. Gradnja mostov, mlinov in jezov VINKO KUKOVEC obl. konces. mestni tesarski mojster CELJE-LAVA REPŠE IGNAC TVORNICA IN ZALOGA POHIŠTVA LJUBLJANA DVORNI TRG 1 TELEFON 3228 Ing. arch. Dimitrije M. Leko, Beograd DOM SAVEZA NABAVAUAČKIH ZADRUGA DRŽAVNIH SLUŽBENIKA U BEOGRADU, POENKAREOVA 21 Na poligonalni parceli različnih kotov je zamišljen tločrt, ki kaže jasno aksijonalno koncepcijo baročnega stila s svojim paralelizmom obcestnega trakta in ceste ter dvoriščnega trakta s podolžno stranico parcele. Vse nepravilnosti parcelne oblike so koncentrirane v masivnih zidnih enotah okoli stopnišč ter v stranskih prostorih, kjer ni potrebno posvečati tolike pažnje talnemu oblikovanju. Pritličje je skoraj povsem zazidano ter je namenjeno poslovnim lokalom. Ob cesti so razvrščeni trgovski prostori z vsemi pritiklinami. V glavni središčni osi fasade se nahaja vhod v samo poslopje in centralno halo, ki je razsvetljena od zgoraj ter tvori nekakšen Osnova prizemlja Osnova II. III. i IV. sprata Ing. arch. D. M. Leko, Beograd Dom saveza Nabavljačkih Zadruga državnih službenika, Beograd Presek Celokupni izgled sa ulice osrednji komunikacijski prostor ali pokrito dvorišče za vse poslopje. Od tu prideš v veliko sejno dvorano, obdano z obhodnimi hodniki, balkoni in galerijo, razen tega pa imaš iz hale dostop k četverim stopniščem, ki vodijo v višje etaže, namenjene za pisarne in stanovanja. Tločrt stanovanjskih etaž je razdeljen v dve polovici: v obcestni in v obdvoriščni stanovanjski del. V prvem so nameščena večsobna stanovanja, v drugem pa enosobna ter stanovanja z dvema sobama in kabinetom. Iz tločrtov posameznih stanovanj je razvidna jasna skladnost med glavnimi in stranskimi prostori. Prostori sami so deljeni v dve skupini in sicer v prostore za bivanje (sobe) in v prostore, ki služijo gospodinjstvu. Do obeh skupin vodijo posebni dohodi s stopnišča, ki omogočajo lahek in nemoten promet obeh skupin. Zvezo med obema skupinama prostorov tvori predsoba. Tako imamo v cestnem delu stavbe večja dvo- ali trosobna stanovanja. Iz predsobe, ki je direktno razsvetljena, prideš v kuhinjo, kloset, kopalnico ter sobe. Direktno iz kuhinje je dostopen predprostor, ki je nekak hodnik, ob katerem so nanizani stranski prostori za gospodinjstvo in služinčad (shramba, kloset in spalnica za služinčad). Iz predsobe vodi dohod na čistilni balkon. Stanovanja v dvoriščnih traktih imajo slično komunikacijsko organizacijo kakor obcestna stanovanja s to razliko, da dvoriščna nimajo specijalnega vhoda za gospodinjske prostore. To bi ne bilo tudi na mestu, ker obstoje stanovanja le iz ene ali dveh sob. Značilni vezni prostor med kuhinjo, toaletnimi prostori in dnevno sobo omogoča, da ni treba nositi jedil skozi predsobo, ki tako lahko služi kot poloficijelna sprejemnica. Iz tločrtne koncepcije je razvidno, da se je polagala velika pažnja na to, da so vsa stanovanja, ne oziraje se na število sob, opremljena z vsem sodobnim komfortom in vsemi stranskimi prostori. Docela rigorozno je tu izvedeno situiranje sob ali na cesto ali na široko, odprto osrednje dvorišče, ki je dovolj prostorno in obsežno, tako da imajo okoli njega nanizani stanovanjski prostori dovolj zraka in luči. Ta stanovanja imajo prednost pred obcestni mi tudi v tem, da so obvarovana pred cestnim prahom in ropotom. V vsej tločrtni koncepciji je jasna arhitektova tendenca po resnični udobnosti v okviru tradicijonalnega življenja naših meščanskih družin. Ta primer nam kaže, kako lahko arhitekt nudi v najrazličnejših življenjskih načinih povsem pravilen in obenem soliden moderen tločrtni koncept. Kar se tiče zunanjega lica, je arhitekt zamislil stavbi soliden in monumentalen, v modernem duhu zasnovan izgled. Zunanje gladke ploskve poživlja umno razmeščena plastika. Celotna zgradba palače je lep primer, kako je mogoče združiti poslovni in obenem reprezentacijski moment naših uradniških organizacij. Ing. arch, Jože Platner Ing. arch. Fatur, Kos, Platner. Ljubljana OSNOVNA ŠOLA V RUŠAH. Nekdanja osnovna šola je imela zelo ozko nalogo, razviti učencu nekoliko njegov intelekt ter tako vzbuditi njegove sposobnosti samo v enem pravcu. V svoji primitivnosti je bila verna slika in odraz svoje dobe. Z vsesplošnim napredkom, z vedno hitrejšim prodiranjem človeka v »kraljestvo duha« pa se je morala tudi šola odreči svojemu ozkemu okviru. Najprej je nastopila potreba, reformirati notranjo organizacijo šolstva, učni načrt, didaktiko, metodo vzgoje. Ta reforma je šla za tem, da šola ne bodi samo suhoparna, od življenja ločena učilnica, marveč tudi — in to v prvi vrsti — vzgojevalnica v najtesnejši zvezi z življenjem. Šola bodi vzorni dom, ki vse pojave v družbi registrira, jih pred mladino demonstrira in tako vzgaja celotno osebnost učenca. Da šola to nalogo lahko izvršuje nemoteno in v polni meri, je potrebna reforma v njeni zunanji organizaciji, med drugim tudi v načinu in kraju zi- CtL«.VN/>. OKttM** dave šolskih poslopij. V starih zatohlih, mračnih, nehigijenskih in pomanjkljivih poslopjih se šolsko življenje ni moglo in se ne more razvijati po principih sodobnega socijalnega življenja ter se ne more ozirati na izsledke moderne znanosti in umetnosti. Pri nas se je v tem oziru še malo storilo. Bilo bi želeti, da bi naša šolska poslopja kmalu sledila zgledom pri drugih narodih, ki so tudi v tem pogledu daleč napredovali. S predloženim načrtom je avtor skušal podati tudi pri nas vzorno šolo v arhitektonskem smislu, ki naj ne bo samo šola inteletka, nego v enaki meri vzgojevalnica, ki naj izkleše jeklen značaj, razvije lepo čuvstvo in s pravilno sistematiko utrdi telo pri našem naraščaju. Projektirana stavba je postavljena 15 m od glavne okrajne ceste, kakor je to zahteval Talni načrt priremlja program, obenem pa je primerno oddaljena od občinske ceste, ki je zaenkrat samo še v načrtu. Projektanta je pri situiranju poslopja vodila težnja, da se stroški za gradbena dela znižajo na minimum. Zato je na danem valovitem stav-bišču zamislil načrt tako, da se teren izravna z gradivom stavbnega izkopa. S to rešitvijo odpade vsak dovoz in odvoz nasipnega materijala. Z okolico je stavba z otroškim vrtcem, gospodinjsko šolo, telovadnico in stanovanjskimi prostori tako zvezana, da se ob primernih letnih časih in lepem vremenu lahko vrši pouk v prosti naravi. Ing. arch. Fatur, Kos, Platner Talni načrt nadstropja Ing. arch. Fatur, Kos, Platner Osnovna šola v Rušah Do poslopja te popelje več dohodov; glavni dohod je predviden z glavne okrajne ceste, do otroškega vrtca in stanovanjskega dela poslopja vodita pa dva separirana dohoda z novo projektirane občinske ceste. Stavba sama obsega oddelek za šolske prostore, prizidek istih in oddelek za stanovanja. Šolski del stavbe obsega sledeče prostore: 12 učnih prostorov, vsak za 50 otrok, 2 učna prostora za rokotvorni pouk, vsak za 30 otrok, učilnico in večjo igralnico za 40 otrok otroškega vrtca, konferenčno sobo, pisarno ter dva učna kabineta. Stranišča so ločena za dečke in deklice; otroški vrtec ima svoja posebna stranišča. V suterenu se nahaja jedilnica in kuhinja, uporabna za šolsko kuhinjo in gospodinjsko šolo. K strogo šolskim prostorom spadajo še garderobe, ločene po razredih, poliklinika in telovadnica z malim odrom, uporabljiva za šolske slavnosti ter kopalnica. Otroški vrtec je višinsko situiran enako z ostalimi šolskimi prostori, predvsem s telovadnico, katera lahko služi kot posebna igralnica otroškemu vrtcu. Po rampi je le-ta neposredno zvezan s prostim solnčnim igriščem. Telovadnica s svojim prostim telova-diščem je postavljena tako, da lahko služi, ne oziraje se na same šolske potrebe, vsem lokalnim prosvetnim zahtevam in obči telesni vzgoji. Učni sobi za rokotvorni pouk se nahajata v pritličju; gospodinjska šola odnosno šolska kuhinja, ki leži, kot rečeno, v suterenu, je v direktni zvezi z vrtom za sočivje ter cvetličnim vrtom. Ta zveza se obenem lahko porablja kot poseben vhod v gospodinjsko šolo. Naj omenim še, da imata jedilnica in kuhinja križno razsvetljavo in da je zamišljena notranja ureditev teh prostorov, ki popolnoma odgovarja modernim predpisom in zahtevam. Kopalnica je opremljena s 15 prhami, ob njej pa se nahaja trodelna garderoba. Princip trodelnosti omogoča čim bolj ekonomično izrabo časa, odnosno hitrejšo razvrstitev učencev in učenk pri kopanju. Ing. arch. Fatur, Kos, Platner Osnovna šola v Rušah — Prerez Stanovanjski del poslopja je popolnoma ločen od šolskega. To je seveda prednost, ki omogoča, da se gradnja celotnega poslopja lahko razdeli v dve etapi, pa se prvo gradi nujnejši šolski del, pozneje pa še stanovanjski. Istočasno pa tvori stanovanjski trakt harmonično enoto v okviru celotne zasnove. Separatni moment tega trakta je naglašen tudi z dejstvom, da je projektirano lastno dvorišče in park odnosno vrt na severni strani, t. j. proti okrajni cesti, ki pelje na kolodvor. Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Skica Ing. arch. Branislav Kojič, Beograd GLAVNI IZGLED JEDNE PRIVATNE ZGRADE U BEOGRADU Ing. arch. B. Kojič, Beograd Sokolski dom — tlocrt i izgled Ing. arch. Branislav Kojič, Beograd SOKOLSKI DOM — BEOGRAD III. U prizemlju je glavni ulaz za publiku sa vesti-bilom, garderobom i toaletama. Iskoriščujuči pad terena, a u interesu štednje, ulaz za vežbače, svlačio-nice i tuševi nalaze se u suterenu. Iz ovih prostorija dolazi se zasebnim stepeništem u salu. Glavna sala je s jedne strane produžena u veliku pozornicu sa dvema sporednim pozornicama. Ova če sala poslužiti i za kulturne svrhe celog jednog kraja Beograda, gde za sada nema veče sale, pogodne za skupove, predavanja i za zabavu. Zgrada ima prizemlje i sprat. Tu su uredena dva stana svaki od četiri sobe i ostalih prinadležnosti. U spratu nalazi se stan sopstvenika, a prizemni je stan za izdavanje. Glavni ulaz u zgradu nahodi se levo i postavljen je u visinu suterena, što je omogučeno iskoriščenjem velikog pada terena. Na taj način prizemlje je identično spratu. Sa desne strane zgrade nalazi se garaža. DACKA MENZA U ZAGREBU Arch. Ernest Weissmann, Zagreb Zgrada dačke menze ima se podiči u dvorištu zgrade školske poliklinike u Zagrebu. Gradilište svojom dužom osi leži od istoka prema zapadu. Mala širina gradilišta ne dopušta izravni smještaj zgrade prema jugu. To nas je navelo, da izgradimo zgradu u prizemlju tek djelo-mično i da tako sačuvamo spoj pred-njeg i stražnjeg dijela dvorišta, u kojem ovaj natkriti dio vrlo dobro služi. U drugim je spratovima uz pomoč odabrane konstrukcije uspjelo smjestiti sve prostorije onako, kako je to za njihovu valjanost — što se rasvjetljenja, zračenja i isolacije tiče — najpovoljnije. Odabrani način konstrukcije, t. j. okosnica od armirano betonskih stupova, koji nose plat-formu u višini katova, daje moguč-nost najbolje i najkorisnije podjele prostorija, jer nema krutih nosivih stijena. Lagane stijene (staklo, hera-klit, stanični beton, solomit, šuplja cigla i t. d.) mogu se izvoditi prema potrebi i funkciji prostorija. Uz vestibil u prizemlju je vratarska loža sa dobrim pregledom nad cijelim prometom unutra i izvan zgrade. Direktna veza ima sa vestibilom, garderobama, prostorom za dobave (lift za kuhinju) i ložionom. Garderoba je podijeljena na muški i na ženski odio, a pretinci su izvedeni iz žičnog pletiva (higijena, zračenje, čiščenje i dezinfekcija pretinaca). Preko garderobe ulazi se stubištem na više spratove. Arch. DMZj E. Weissmann kdch »•». \W Dačka menza Prizemlje J iwc r X -{ : i fiT ./s ? r i U DM Z- Arch. E. Weissmann 4 Zy-t.jm rn. DMZ* «r Ei K>O to. Wut'au^iVnU (i tUtiOcj ? i+tu Jui uL* tlM**< tn^l^-tiMt. v». Arch. E. Weissmann Dačka menza — 2 sprat U posebnoj zgradi u dnu gradiiišta nalazi se perionica rublja. Školska poliklinika nema svoje vlastite perionice, pa če se i rublje iz ordinacija tamo prati. Zato je predvidena dezinfekcija rublja, koja ima da posluži prije samog pranja. Sa vestibila i stubišta direktno su pristupačne učione (jedna velika skupna za 64 osobe i dvije manje za po 26 osoba). U prvom katu nalazi se još uredska prostorija za administraciju. Sve ove prostorije otvaraju se prema centralnoj terasi, smještenoj na jug. Ta je terasa pomočnim vanjskim stubištem spojena s natkritim dvorištem na nivou terena. Dačka menza — 1 sprat 1)M/ >T* II. 1: :>(! I u Ud uU 4 :> , ......A « ^-u--, - 'i ..... lil—Jti-T- Arch. E. Weissmann Oačka menza — 3 sprat DiVIZ 1 ii (w j Z 4 Ha'«' tu»w< 7 fc-M*-, i• j--fJ* Arch. E. Weissmann Dačka menza — 4 sprat Sa stubišta ulazi se kroz prostoriju za pranje u blagovaonu. Ona ima zajedno sa pripremom i perionicom suda 73 m'-'. Naš raspored smještava 69 osoba u blagovaonicu (Ijeti sa terasom i više). Vrijeme je ručka od 12 do 14 sati, t. j. 2 sata, pa se prema tome svaka od 300 osoba, koje če se u menzi hraniti, smije da bavi u blagovaonici oko 28 minuta. To je prekratko vrijeme a da bi svatko bio poslužen kao u familiji. Po uzoru sličnih institucija u Francuskoj i Americi predlažemo, da se svatko sam posluži. Uz ulaz u blagovaonicu smješten je prostor, gdje svatko uzme pladanj, pribor i kruh, a onda prolazeči uz office dobije svoj obrok juhe, mesa, variva i t. d.. (Sve je to dobavljeno iz kuhinje iiftom i smješteno na zagrijevanom stolu.) Pri kraju ovog office-a nalazi se mjesto za čaše i vodu. Na izlazu iz blagovaonice mora svatko predati svoje upotrijebljeno posude u istom prostoru, gde ga je i primio. Tu se sude opere i stavlja nanovo u promet. Ulaz i izlaz iz dvorane su prema tome naravno i podijeljeni. Taj razmještaj dopušta kontinuirani rad kuhinje i blagovaonice bez uzaludnog čekanja i gubljenja vrijemena. U sve ostalo vrijeme može blagovaonica da posluži i kao učionica. Ispred blagovaonice nalaze se otvorene i natkrite terase. One su najuže povezane sa blagovaonicom. Kuhinja je smještena u katu iznad blagovaonice a ne ispod nje zato, da se izbjegne svako zaudaranje i širenje kuhinjskog zadaha po zgradi. Za kuhinju i spremišta (zamišljeno kao silosi) stoje na raspoloženje 73 m2. Iz hladionika i spremišta dolazi prijesna hrana preko priprema u kuhinju, a odatle se gotova hrana preko office-a Iiftom dobavlja u niži sprat u blagovaonicu. Spremišta za gotovu hranu (t. j. onu koja dolazi izravno na stol) kao i spremište za rublje u direktnoj su vezi sa office-om. U trečem katu nalazi se još soba za dvije služavke, u spoju sa terasom. IV. kat zaprema spavaonica za deset osoba; ona ima svoju kupaonicu i vezana je direktno sa terasom za sunčanje. Na terasi se nalaze dva tuša, a upotrebljavaju se za vrijeme sunčanja djece. Krov kuče izveden je kao terasa i može i on da posluži za sunčanje. Odabrani način konstrukcije dopustio nam je, da sve prostorije osvijetlimo i zračimo najdirektnije i da dobijemo još i 335 m- otvorenih i natkritih terasa. U interesu higijene i ekonomije zgrada ne zadrži nikakovih podrumskih prostorija. Arch. E. Weissmann Arch. E. Weissmann, Zagreb Dačka menza, terasa u II. spratu Ing. arch. Nikola Dobrovič Konkurzni projekat za bansku palatu u Skoplju I. nagrada Aksonomelrija Donosimo u prevodu ovaj značajan članak umetničkog kritičara Koste Strajniča koji je izašao na češkom jeziku u uglednom praškom časopisu »Architekt« br. 10, 1930) SAVREMENA ARHITEKTURA JUGOSLOVENA Uredništvo. Nikola Dobrovič i njegovo značenje. U oblasti arhitekture Jugosloveni su u novije doba pokazali značajnije rezultate. Sve do početka ovog veka, jugoslovenski arhitekti radili su, največim delom, šablonski i ropski, kopirajuči bečke, madžarske i francuske eklektike koji su se inspirisali histo-rijskim stilovima. Istom zaslugom Otta Wagnera i njegove delatnosti na bečkoj Akademiji, Jugosloveni su dobili nekoliko arhitekata koji su sa znanjem i ukusom primenji-vali principe čuvenog bečkog profesora. Medju njima najviše se istakao Slovenac Josip Plečnik. On je niz godina živeo v Beču i Pragu i stekao reputaciju velikog umetnika. Koliko su kulturni Česi cenili njegove sposobnosti, najbolji je dokaz što su mu poverili arhitektonsku obnovu Hradčana, rezidencije pretsednika Masaryka. Delujuči dugo vremena kao profesor na Umetničko obrtničkoj školi u Pragu, on je vaspitao znatan broj arhitekata. Posle rata, Plečnik je preuzeo katedru arhitekture na Tehnici u Ljubljani, lako odsad stalno živi u slovenačkom glavnom mestu, on nije na-pustio radove restauriranja Hradčana. Ove radove, koji su grandiozni po koncepciji, a savršeni po tehničkoj izradi, slovenački majstor izvodi več preko deset godina. Pošto poseduje sve osobine bogodanog umetnika, nikakvo čudo što Plečnik kao nastavnik vrši ogroman uticaj na svoje dake u Ljubljani. Blagodareči njegovim sjajnim pedagoškim sposobnostima, Slovenci imaju nekoliko mladih arhitekata koji rade u duhu svog ve-likog učitelja. Dok Ljubljana ima u Plečniku genijalnog vodja i učitelja, Zagreb je danas bez arhitekta koji bi igrao vodeču ulogu. Početkom ovoga veka, u Zagrebu je počelo delovati nekoliko arhitekata koji su študirali u Nemačkoj i u Beču, u školi profesora Wag-nera. Viktor Kovačič, Edo Šen i Hugo Ehrlich podigli su priličan broj vila, privatnih kuča i reprezentativnih gradjevina koje govore o solidnom tehničkom znanju i modernoj koncepciji. Posle smrti Viktora Kovačiča, najdarovitijeg zagrebačkog arhitekta, hrvatski glavni grad neko vreme je u arhitekturi nazadovao i bio bez veze sa savremenim evropskim nastojanjima. Mladi arhitekti ili su radili u eklektičkom duhu nemačkih i bečkih profesora, ili su, sa više ili manje uspeha, kopirali forme Kovačičeve arhitekture. U najnovije doba Zagrebu je uspelo angažirati velikog nemačkog arhitekta Petra Behrensa, koji je glomaznu secesijsku zgradu, poznatu pod imenom »Elsa Fluid Dom«, prekonstruisao i dao joj izgled moderne purističke arhitekture. Nedavni konkursi za ure-denje 3elačičevog Trga i za podizanje nekoliko velikih javnih gradevina upoznali su nas sa lepim brojem najmladih talenata, kod kojih se jasno primečuju uticaji vodečih imena savremene Evrope. Značajno je da se najmladi zagrebački arhitekti sa razumevanjem i oduševljenjem koriste principima največih francuskih, holandskih, nemačkih i čeških arhitekata. Beograd je na žalost u arhitekturi veoma zaostao. On nije imao sreču da u nje-govoj sredini deluju sposobni i moderno vaspitani arhitekti, lako u jugoslovenskoj pre-stonici postoji več nekoliko decenija Tehnički fakultet, beogradska arhitektura nije se Ing. arch. N. Dobrovič Adaptacija opštinske kafane u Dubrovniku — Pogled iz Ijetne kafane. I. nagrada Ing. arch. N. Dobrovič Adaptacija opštinske kafane u Dubrovniku — Pogled sa pristanišča. I. nagrada dosad mogla osloboditi provincijskog obeležja. Daleko od savremenog umetničkog shva-tanja, ona ističe ili eklektički stil konservativnih profesora ili nevešto, i često ne-ukusno, podražavanje arhitektonskih oblika srpskih srednjevekovnih crkvenih spomenika. Istom posle rata u Beogradu je podignuto nekoliko zgrada koje govore o iz-vesnom napretku, ali je karakteristično da su njihovi autori redovno stranci. Kada se uzme u obzir da se poslednjih deset godina u Beogradu veoma mnogo gradilo, treba žaliti što se arhitekturi nije posvečivala veča pažnja. Arhitektonsku izgradnju Beograda tre-balo je bezuslovno poveriti najsposobnijim jugoslovenskim arhitektima. U slučaju da se kod kuče ne bi našao dovoljan broj savremeno orijentisanih arhitekata, trebalo se obratiti na strance. Da su u tom cilju zvanični faktori vodili brigu, Beograd bi danas imao mnogo umetničkiju arhitektonsku fizionomiju. Pošto se njegova izgradnja prepustila domačim di-letantima i strancima najprosečnijih kvaliteta, nikakvo čudo što je arhitektura Beograda vrlo zaostala. Da se je, kojom srečom, apelovalo na priznate domače i strane stručnjake i da su im se stavile na raspoloženje miljarde koje su dosad progutale privatne i javne zgrade, uvereni smo da bi se ovim nerazumno utrošenim miljardama mogao podiči znatno veči broj zgrada. Pošto bi se vodilo računa o ekonomiji u konstrukciji i upotrebi materijala, organizaciji rada i primeni novih tehničkih produkata, uštedelo bi se ne samo na novcu nego i u vremenu. Sta može učiniti udruženi rad nekoliko sposobnih arhitekata i inženjera, najbolje pokazuje izgradnja Angore, metropole Kemal-pašine Turške. Na inicijativu svoga geni-jalnog šefa, turška vlada pozvala je najpriznatije francuske, nemačke i austrijske inže-njere i umetnike da grade ministarstva, škole, bolnice, fabrike i kasarne. Da bi pak turška metropola dobila što bolji generalni regulacioni plan, zvanični faktori raspisali su medu-narodni konkurs na kojem su učestvovali najpoznatiji evropski kapaciteti. Nedavno smo imali priliku videli u jednom engleskom ilustrovanom časopisu čilave nove četvrti Kemal-pašine Angore. Kada se uporedi arhitektura ovih četvrti s arhitekturom naše prestolnice, dolazi se do žalosne konstatacije da je Angora u arhitektonskom i urbanističkom pogledu daleko savremenija, umetničkija i naprednija ... Uvidajuči potrebu graditi u modemom duhu, nekoliko mladih beogradskih arhitekata pokrenulo je energičnu akciju protiv šablonskog, konservativnog i provincijskog shvatanja arhitekture, lako treba iskreno pozdraviti ovu akciju, ipak smo mišljenja da če njezin uspeh zavisiti u prvom redu od stručne spreme i stvaralačke sposobnosti samih arhitekata. Jer bez njih se ne mogu zamisliti ni uspešna borba ni povoljni rezultati. Kad bismo hteli ukratko definisati savremenu jugoslovensku arhitekturu, morali bi-smo reči da se u njoj, u glavnom, primečuju tri smera. Prvi smer je eklektički, u manjoj ili večoj vezi s arhitekturom koju propovedaju konservativni profesori na nemačkim, beč-kim ili pariškim školama; drugi stoji pod jakim uticajem Josipa Plečnika; treči pokazuje nastojanja najsavremenije arhitekture u Evropi i Americi. Medu pretstavnicima arhitekture poslednjega smera, jedno od najvidnijih mesta zauzima Nikola Dobrovič. Studirajuči u Pragu i Parisu, on je posle svršenih nauka ostao u Pragu, i kao inženjer arhitekt ušao u jednu od največih preduzimačkih firmi češkoslovačke metropole. Stekavši ogromnu praksu i retko iskustvo, on je pre dve godine napustio svoje mesto i počeo samostalno raditi. Pored lepe prakse u Pragu, gde je podigao nekoliko vila i proveo unutrašnju adap-taciju velikog engleskog Instituta i Internata, Dobrovič je u poslednje vreme sa van-rednim uspehom učestvovao u nekolikim konkursima u Jugoslaviji. Njegovi projekti za Pozorište u Novom Sadu, za regulaciju kupališta Bačvica u Splitu, za uredenje Terazijske Terase u Beogradu, za banske palate u Splitu i Skoplju, i za bolnicu u Splitu pobudili su Ing. arch. N. Dobrovič Adaptacija opštinske kafane u Dubrovniku — Unutrašnjost. I. nagrada Ing. arch. N. Dobrovič Hotel na Lapadu, Dalmacija pozornost i priznanje najkompetentnijih faktora. Povodom izložbe medunarodnih kon-kursnih načrta za arhitektonsko uredenje terase na beogradskim Terazijama, priznati beogradski kritičar Branko Popovič karakterisao je projekt Nikole Dobroviča ovim re-čima: »Dobrovičeva zamisao terase, od vrha pilona do nivoa ulice Kraljice Natalije, shvačena je kao jedna organska celina kako po unutrašnjem rasporedu tako i po mo-numentalnoj i konstruktivnoj plastici. Projektant je u ovome radu močno sproveo svoju ideju terase i svoj sistem komponovanja dosledno i do poslednjeg deliča u jednoj arhitekturi otsudno modernoj i monumentalnoj. Dobrovič je ovim projektom uspeo da nam pruži sugestije koje ne oskudevaju originalnošču i da nam svojom krepkom inven-tivnošču zabavi duh i oko. Pored toga, on nam se ovim radom prikazuje kao ozbiljan Ing. arch. N. Dobrovič Staniča „Beograd-Dunav" Pogled iz ptičjeg leta tehnički stručnjak, obdaren sposobnošču za krajnje špekulacije u domenu arhitktonskog stvaranja.« Njegov velik talenat sjajno se pokazao i u projektu za regulaciju kupališnog rejona i za izgradnju velike kupališne zgrade u Splitu. Treba istači da je projektant imao da reši koliko zanimljiv toliko i težak problem u urbanističkom pogledu. Zahtevalo se da se jedna cela četvrt uredi sa gledišta komunikacije i da se ona poveže sa več postoječim delovima grada. Zatim, da se sve površine izmedu ovih glavnih arterija podele na parcele za vile, za javne parkove, za hotele i za sportsko zdravstvene zgrade. Tražilo se da se posveti pažnja uredenju triju morskih uvala. Za uvalu pak Bačvica, koja je najvažniji i dominirajuči deo cele četvrti, bio je odredjen gradevni, program koji odgovara dimensijama i komforu največega stila. Kako je poznato, ovaj konkurs je bio medunarodan. Na njemu je učestvovalo dva-deset tri arhitekta, od kojih je bilo osam Jugoslovena, a ostali Nemci. 2iri, kojemu je pret-sedao Dosip Plečnik, jednodušno je zaključio da je Dobrovičev projekt najbolje odgovorio uslovima raspisanog konkursa. U svojoj oceni, profesor Plečnik je istakao kako je Dobrovičev projekt snažno delo i po svojoj koncepciji, i po tehničkoj izradi. Nikola Dobrovič shva-tio je ceo problem na najmoderniji način, koristio se iskustvom današnje tehnike i mehani-čke produkcije, i vodio računa o ekonomiji u konstrukciji, upotrebi novih materijala i organizaciji što jasnijeg rešenja plana. On je učinio projekt koji je ne samo evropski u najlepšem smislu reči nego koji svojim uravnoteženim masama, lepim proporcijama i duhovitim konturama, pristaje u ambijenat i čini sa obalom, morem i pejsažem harmonično jedinstvo. „ „ , Kosta Strajnič. ^pm.^ Ing. arch. Nikola Dobrovič Staniča „Beograd-Dunav" Unutrašnjost velike dvorane Ing. arch. Nikola Dobrovič Staniča „Beograd-Dunav" Pogled sa staničnog trga Ing. arch. Nikola Dobrovič UREDEN1E »TERASE« NA TERAZIJAMA U BEOGRADU Kao što je poznato, predvideno je prema zvaničnoj statistici Beogradske opštine udvostručenje stanovništva prosečno za jednu deceniju. Na osnovu ove činjenice ruko-vodilo se u izradivanju ovog idejnog projekta ne samo sa estetskim špekulacijama, nego u glavnom i sa sledečim funkcionalnim momentima. Na prvom mestu valja uvesti: 1. Regulaciju prometa u centru grada, 2. koncentrisanje obrtno-trgovinske i duhovne radinosti opštine, 3. rekreacione mogučnosti gradanstva, 4. novoestetske momente, 5. ekonomske momente, 6. odstranjivanje najamnih kuča sa stanovima iz centra grada, takozvanog »City«-ja. ad 1. Pešački saobračaj deli se na kompleksu propisane parcele na lokalan (t. j. samo izmedu pojedinih gradevnih jedinica) i na prolazan (t. j. izmedu gradskih ulica, u ovom slučaju izmedu Terazija i Nataline ulice). Osim toga deli se saobračaj i u pravcu vertikalnom, kosom i vodoravnom. Lokalni pešački saobračaj tumači se pri opisivanju užeg unutrašnjeg rasporeda pojedinih gradevnih jedinica. Uzdržavanje pešačkog saobračaja predvideno je izmedu Terazija i Nataline ul. naj-kračom linijom sa dva uzdužna pokrivena prolaza, široka po 10 metara. Ukupno dakle pretstavljaju bulvar od 20 metara. Pri torn ima se prevaliti visinska razlika u kotama sa 99.60 m na 115.80 m. Stoga prolazi su, radi izbega-vanja umornog i dosadnog hodanja po dugačkim ste-peništima i rampama, snabdeveni kračim stepeništima i rampama, koja se iza sebe menjaju. Na ovaj je način osigurano prelaženje pešačkog sveta na takvu visinu na jedan skoro neosetijiv način, naročito, kada se vodi račun, da ova šetnja vodi izmedu staklenih zidova raskošno opremljenih trgovačkih kuča. Osim ovih uzdužnih prolaza snabdeven je prostor ispod Terase sa četiri poprečna prolaza u takvim otstojanjima, da mogu zatvarati medusobno trgo-vačke kuče. Sve ove poprečne prolaze povezuju na krajevima stepeništa tako, da je obezbedeno prola-ženje pešačkog sveta sa kojegod tačke ispod Terase na makoju tačku na Terasi. Ovi poprečni prolazi kao i oni uzdužni široki su deset metara i osvetlja-vaju se obilato u konstrukciju Terase umetnutim žel,-betonsko-staklenim površinama. (Vidi perspektivne slike br. 4, 5.) Stvaranjem jedne goleme, kompaktne terase, u Uredenje „Terase" na Terazijama 1. Pogled od Terazija Ing. arch. N. Dobrovič MAVAAnu, VlS1IŠIK,ltU*tA, KLUB KAVA^nu. H£STAUAAC1, VCSTiauL.VCST. Kipaes. aonu Terasa prizemlje vezi sa ravninom Terazija, dobiven je dragocen prostor usred grada, što je od nemalog značaja za buduči Beograd u pogledu olakšanja i sortiranja, ili grupisanja sveta prilikom svečanih dogadaja. Automobilski saobračaj predviden je samo na Terasi u retkim slučajevima i to k ulazu u pojedine representativne zgrade. ad 2. Radi što zbijenijeg koncentrisanja obrtno-trgovačke i kulturne radinosti beogradskog stanov-ništva predviden je za teranje prvog sav prostor ispod Terase, gde su smešteni izmedu gore navedenih prolaza dučani i cele trgovačke kuče sa staklenim zidovima. Kafane i restauracije zauzimaju prostor uz Te-rasu, a duhovni život koncentriše se u višim spra-tovima, koje sa obe dve strane uokviruju Terasu. ad 3. Za rekreaciju duševno i telesno iznurenog 2. Pogled sa terase prema Terazijama prestoničkog stanovništva služe po ovom projektu razne pogodnosti. U prvom redu valja navesti Tera-sinu površinu, koja zapravo nije ništa drugo nego jedno veliko šetalište, uokvireno monumentalnim zgradama, snabdeveno sa po dva kioska sa poslastičarnicama i nad kioskom sa nižim razglednicama, koje za vreme koncerata služe ujedno za smeštaj muzičara, tako da mogu naizmenice uvek dva orkestra svirati. Cirkulacija vazduha vrši se otvorenom frontom uzdužnih prolaza i kroz stepeništa, koja vezuju poprečne prolaze. Osim toga služe još bazeni sa vodom i vodoskocima za čiščenje vazduha i za optičku zabavu posmatrača. Pogled sa ivice Terase na niže smeštenu »viseču baštu« (Jardins suspendus), kao i na okolinu moralo bi neminovno delovati blagodetno na svakoga koji bi tamo tražio razonodu. Istoj svrsi služi viseča bašta sa dobro negovanom vegetacijom. Svi ti arhitektonski motivi služe osim dobro ispunjenog estetskog zadatka ujedno i za rekreaciju šetalaca. Zimi, ili za svako nevreme služe prolazi ispod Terase gradanima za šetalište, bolje rečeno, korso iz- M«>Uv*Mtani medu dobro osvetljenih s,akle" nih palata. ad 4. Osim ovih motiva, koji u rekreaciji gradanstva igraju istu ulogu kao i u estetskom za-JE^mm/m bavljanju istog, rukovodilo se ^^^^^^ ^■■■■»■■■l ipak pri stvaranju ovog idejnog VL-. tonske nesredenosti, bez ika- B-M frtil 1 III ^JUAJ I 111111 II I I I kove ravnoteže, stvorena je za Terasu geometriska osovina simetrije, radi toga, da bi se uveo ! ................u centar grada bar donekle ne- 3. Pogled od Terazija Ing. arch. N. Dobrovič kakav red, disciplina i tehnički sistem. Naročito što se spoljašnjeg izgleda ovog kompleksa tiče, to je jedan od glavnih razloga, zašto su na glavnom pročelju na Terazijama sme-štene dve visoke kule sa devet spratova. Ova dominanta reguliše estetski ne samo sav prostor oko Terazija, nego i onaj drugi prema savskoj obali i udara svoj biljeg na fizionomiju celog grada. Pošto je udaljenost izmedu ove dve kule od 40 metara (t. j. udaljenost izmedu zgrade Moskve i Balkana), zajamčena je time najkrasnija panorama sa Terazija prema sremskoj ravnici. Ista udaljenost raširuje se odmah iza ovih kula od 40 na 50 metara tako, da se obezbedi po mogučnosti najširi izgled na savsku stranu. Zgrade, koje uokviruju Terasu prema drugom kraju, otstupajo stepenasto ne samo po širini, nego i po višini, tako da pogled, čim više se približuje gledalac k ivici Terase, tim širi postaje. Pri samom kraju parcele, 15 metara od Nataline ul. nema više nikakvih arhitektonskih masa, krovovi kuča uz Natalinu ulicu spajaju se u jednu ravninu, tako da se na ovim mestima otvara vidik pod uglom 180" na savsku dolinu i okolni pejsaž. Visinsko tlo Terase suvisi organski sa tlom Terazija sa metrovim usponom prema drugom kraju, čime se postizava višina trokatnice za Natalinu ulicu. Razlika izmedu kota 117.60 i 99.60 iznosi 18 m, računajuči od hodnika Nataline ulice. Prednost ove velike i jedinstvene Terase ispoljava se u tom, što se u prvom redu ista površina parcele iskoriščuje dvaputa, a drugo, što su na ovaj način eliminirane vertikalne površine kuča, koje bi neminovno stvarale neprijatnu u estetskom i u praktičnom smislu nedozvoljenu barijeru. Iz estetsko - tehničkog stanovišta nemože se do-zvoliti, da oko posmatrača nailazi usput na ma-kakve arhitektonske prepreke, a kamoli na vertikalne barijere. ad 5. Uzimajuči u obzir momente čisto ekonomske naravi, teži se za tim, da se ovim projektom pruži Beogradskoj opštini mogučnost, da bi ona mogla na ovoj parceli realizovati maksimalni gradevni program. Zato se iskoriščuje površina Terase dvostruko i zato je odreden sav prostor ispod Terase za trgovačke kuče, jer to u prvobitnoj kalkulaciji i u izračunavanju rentabilnosti igra največu ulogu. Zajedno sa trgovačkom komorom i uz državnu pripomoč moguče je spro- 5. Poprečni prolaz Ing. arch. N. Dobrovič 4. Uzdužni prolaz l.ng. arch. N. Dobrovič vesti realizaciju ove gradevine sa uloženjem srazmerno manjeg kapitala, ako se uzima u obzir, da bi za stalne izložbene prostorije imale interesa sve inostrane firme, t. j. amerikanske, en-gleske, nemačke, čehoslovačke, talijanske i francuske, koje bi u dinarima basnoslovne svote plačale za kiriju (poznata je medusobna utak-mica industrisko razvijenih zemalja i pritisak evropskog kapitalizma preko Balkana na Istok); na ovaj bi način bilo omogučeno postaviti ulo-ženi kapital i rentabilnost budučih zgrada na jedan veoma zdrav temelj (za primer može da služi praška velesajmska palata, iako interes inostranih firmi u ovom slučaju nije ni bio tako velik). Da bi se moglo sa najmanjim mogučim kapitalom započeti bar jedan deo ovog gradev- Uredene Terase na Terazijama no9 komPleksa< P«>Jekt j® predviden od takvog Pogled sa savske sfrane materijala i konstruktivnog sistema, da je omo- gučeno s time provesti gradnju u tri etape. Prva etapa sadrži izvodenje donjeg dela gradevnog kompleksa sa trgovačkim kučama do višine Terase. Druga etapa sadrži izvedbu jedne do dve zgrade iznad Terase, koje je uokviruju. Treča etapa sadrži izvedbu drugih zgrada iznad Terase. ad 6. Razvitkom gradskog jezgra i stvaranjem takozvanog »City«-ja verovatno je, da če cene jednog m:1 poskočiti u neverovatnu visinu, tako da se može več i danas predvideti, da je apsolutno isključeno projektovati za ovaj deo grada najamne kuče sa stanovima. Finansiske ustanove, zastupnici velikih industriskih poduzeča i trgovačkog sveta imače odlučujuču reč u ovom delu grada. To je glavni uzrok, zašto je ovaj projekat brisao iz svog programa projektovanje najamnih kuča sa stanovima. Ing. arch. Stanislav Rohrman GENERALNI PROJEKT ZA UREDITEV TERAZDSKIH TERAS V BEOGRADU Centralna točka mesta Beograda naj bi dobila svojo dominanto s širokopotezno zasnovo medsebojno vezanih teras, ki bi spajale Terazije s 16 m nižje ležečo cesto Kraljice Natalije. Obenem naj bi bile te terase na obeh straneh zaključene z monumentalnimi poslopji na ta način, da bi ostal pogled s Terazij ter z vseh teras odprt proti reki Savi ter nudil panoramo veličastne savske ravnine proti zapadu. Ing. arch. S. Rohrman, Ljubljana Situacija Terazijskih teras BViiimOS Ing. arch. S. Rohrman Projekt moje zasnove predvideva izko-riščenje celote parcele (to je sedanji breg pod Moskvo in Balkanom), ki je bila v ta namen stavljena na razpolago beograjske mestne občine. Ta naloga vsebuje dva velika problema: 1. arhitektonsko oblikovanje gradbenih mas z ozirom na situacijo strmega terena v zvezi s centralno in reprezentativno lego tega dela inesta Beograda, ki je viden že na progi Zemun—Beograd, 2. utilitarno izkoriščenje vseh zgradb ter terena pod posameznimi terasami. V zgradbah in pod terasami naj bi bili namreč organizirani prostori za mestno občino, uradi, trgovine, restavracije, kavarne, kinematografi, bari, vinske kleti itd. Medtem ko bi se terase same uporabile za letališča pešcev, ki naj bi z vseh strani uživali prekrasen razgled na savsko ravnino. Projekt vsebuje tri terase, ki so zamišljene v čistih polkrogih, ter so medsebojno vezane s širokimi stopnišči. Najvišje ležeča terasa je projektirana v obliki velikega koničnega trga, katerega zaključek proti Terazijam tvori visok obelisk. Proti Savi je terasa odprta v polkrogu. Pod to najvišjo teraso je srednje ležeča terasa, katera se spusti še na tretjo in zadnjo teraso, ki je vezana s cesto Kraljice Natalije. Monu-mentalne zgradbe spremljajo te terase po njih obliki v polkrogu ter v koničnem zaključku najvišje terase. Vsled zasnove polkrogov je tudi vsaka točka na vseh terasah razgledna Pogled od savske strani Ing. arch. S. Rohrman Talni načrt prve terase Ing. arch. S. Rohrman Talni načrt druge terase □»n- - ■■■mM Ing. arch. S. Rohrman Talni načrt tretje terase točka. Prostori pod terasami so vsi pripravljeni za izkoriščanje raznim namenom, deloma direktno osvetljeni, deloma pa s pomočjo v stropu visečih basenov, kateri prepuščajo skozi vodo in steklena tla basenov svetlobo ter nudijo možnost montaže maskiranih ventilacij v vodometih. Ing. arh. S. Rohrman Fasade in terase i: Ing. arch. S. Rohrman Ing. arch. Kregar Rado REGULACIJA BREŽIC Obseg regulačnega načrta. Regulacija mesta Brežic je v ozki zvezi z regulacijo okoliških vasi, od katerih se vsaka zase razvija, ki pa bodo v doglednem času inkorporirane mestu. Že danes vezane po cestah se bodo širile, spajale in tvorile končno eno samo celoto, katero je treba kot tako tudi v regulačnem načrtu obdelati. Vas Brezina leži severno in južnovzhodne od kolodvora, Sv. Lenart zahodno, vas Črnec pa nekako sredi poti med mestom in kolodvorom in tvori vezni del med mestom in okoliškimi vasmi. Prometne žile. Na južnem bregu Save, tik pred mostom se združujeta cesti, od katerih vzhodna iiEftiLo /|:2880' C p vodi iz Čateža, zahodna pa iz Novega mesta do one, ki gre skozi celo mesto kot glavna ulica. Pri graščini pa se ž njo združi še cesta, ki pelje iz Zagreba. Glavna cesta, ki gre skozi mesto, veže vas Črnec in se križa ob železniški progi s cesto, ki pelje iz Vidma mimo kolodvora Brežice proti Pi-šecam in preko tira dalje proti Sromljam. S to glavno cesto so v direktni zvezi ali pa potom prečnih ulic vse ostale ceste in ulice v novem regulačnem načrtu. Deloma so ž njo paralelne ali pa se združujejo ž njo v točkah, kjer se potem glavna žila razširi v trge kot na primer pri graščini, pri pošti, v vasi Črnec in pri kolodvoru. 2e obstoječe kakor tudi na novo projektirane ceste so regulirane tako, da nikjer ne nastajajo ostri ovinki in koti, kar samo po sebi omogoča nemoten razvoj prometa in reducira število prometnih težkoč in nesreč na minimum. Izrazito južnoseverna smer navedene glavne prometne ceste, poudarjena po naravi s strmo padajočim terenom proti zahodni strani, določa bodoči razvoj mesta in okolice ter ga usmerja proti vzhodu. Zahodni in južni del mestne okolice je vsled svoje nizke lege često preplavljen in ne pride v poštev kot stavbni svet za razširjajoče se mesto. Svet zahodno od glavne ceste in severno od one proti Zagrebu je le malo napet in valovit, deloma tudi popolnoma raven ter leži visoko nad nivojem Save; zato je zelo ugoden za razvoj mesta. Trgi. Regulacija in razmestitev trgov se mora izvršiti v skladu z regulacijo cest. Prometni trgi nastanejo z razširjenjem križišč in razširjenjem cest pred javnimi zgradbami, ki jih ® TD&. ■Ti PAD K :Q SOKOLSKO TELOV ® STADIOW. (i FPANGlSKAWSW SAM. 2 sv LOV DEMO. ta- BOLNICA. ® POSTA. cy sola. © &KAŠOIMA. 7. SV POK. '8 SREZUO PO&LAV (9) VODWI STOLP, tp POKOPAUSOE. Sil SAVA. © MOST. t ,'CV-V PfiOFILI OESTMV.SO.. Y"n " r .. ■ A Lo iv.4 en •VJBAUS SIKE' I STUKJJC M1I.0VU ODH-PT. i An H / Ing. arch. R. Kregar Regulacijski načrt Brežic poudarjajo, omogočajo zbiranje večjih množic ljudi; dalje so to trgi, kjer se prodaja sadje, zelenjava itd. Iz navedenih razlogov so predvideni manjši trgi pri vseh treh cerkvah v mestu, pred pošto in graščinskim poslopjem; večji trgi pred bolnišnico, sokolskim domom, stadionom in pokopališčem pa so združeni s parki. Kot prometni center je važen trg pred kolodvorom, a središče mesta tvori glavni trg, ležeč ob vodnem stolpu. Vodni stolp je kot najvišja zgradba arhitektonska dominanta, ki vsled centralne lege fiksira sredino starega dela mesta Brežic. Tu okrog naj bi se grupirale vse večje in važnejše javne in trgovske stavbe in stanovanjske hiše. Parki, drevoredi, igrišča, športni prostori. Za sprehode so predvideni dolgi drevoredi, zasajeni na obeh straneh glavne ceste in sicer od mostu do graščine, mimo pokopališča in ceste, ki vodi mimo bolnišnice. Ko pa se enkrat z regulacijo Save preprečijo poplave sveta za graščino (Vrbje), bo nastalo tu eno najbolj priljubljenih šetališč. Za odpočitek so šetalcem namenjeni parki pred bolnišnico, kolodvorom in stadionom, ki so v zvezi z otroškimi igrišči. Za sokolsko telovadbo in sokolske prireditve je projektirano telovadišče, za večje športne prireditve pa stadion. Razvrstitev okrajev. Pri mostu ob Savi kot naravni prometni žili in ob kolodvoru (železnici) kot umetni prometni žili se že sedaj in se bo v bodoče še bolj koncentrirala industrija. Ob Savi se razvija v prvi vrsti lesna industrija in trgovina, ob železnici pa druge panoge. Mesto Brežice samo ostane kot trgovski center z vsemi javnimi zgradbami in stanovanjskimi poslopji. Regulacija tega dela mesta, posebno glavne ceste, se je omejila na minimum, ker bi realizacija vsake bistvenejše spremembe, zahtevala prevelike denarne žrtve, katerih pa občina sedaj in v doglednem času ne bi zmogla. Zazidalni načrt. Regulačni načrt predvideva strnjen, polodprt in odprt stavbni sistem. Strnjen stavbni sistem naj bi bil predpisan le za bloke glavnega dela mesta, ob glavni cesti in sicer od graščine pa do samostana. Polodprt sistem, v zvezi z vrtovi bi veljal za bloke, ki so paralelni z glavno cesto in leže v sedanjem mestu. Za ostale bloke bi veljal odprt stavbni sistem v smislu vrtnega mesta (Gartenstadt). Keramika Dana Pajnič, Ljubljana Dr. ing. arch. Dubovy Dan, Beograd RADIONICA P. JANKOVIC A, BRAVARA. — BEOGRAD, ALBANSKA ULICA 17. Zgrada je projektirana kao bravarska radionica za izradu sviju vrsta natpisnih tablica itd., i kao stan sopstvenika radionice. U suterenu nalaze se radionica sa teškim strojevima i ložionica za grejanje sušnice, radionice i stana sopstvenika. U prizemlju smešten je administrativni deo radionice i jedna velika radionica sa sušnicom, a prvi sprat zauzimaju atelje za izradu svoju natpisa, cpecijalne radionice i specijalne sušnice. Najzad, drugi je sprat odreden za stan sopstvenika. Ulaz s ulice je jedan, a za radenike ima zasebni ulaz u radionice preko dvorišta. Projektom je dato rešenje, koje odgovora prak-tičnoj potrebi samog rada u radionici, a u isti mah i svima zahtevima unutarnje komunikacije, higijene i organizacija rada. Arhitektonski izgled radionice je savre-meni, sa prostim linijama. Dr. ing. arch. Dubovy Jan Osnova radionice P. Jankoviča, bravara J Dr. ing. arch. Dubovy Jan Izgled radionice P. Jankoviča, bravara u Beogradu Dvorana u stanbenoj kuči generalnog direktora Bergiusa, Heidelberg Arhitekt: Profesor Ed. Korner, Essen. PLOČNI LINOLEUM IZ DEUTSCHE LINOLEUM-WERKE A.-G., BLETIGHEIM, B. STUTTGART Jasnost, razgovetnost i doslednost karakterišu ovu kompoziciju prostorija, koja deluje pomoču majstorske štednje i logike u primeni umetničkih sredstava. Zidovi i tavan sa svojim glatkim, svetlim dekorativnim pločama slažu se prirodnim putem sa patosom. Da bi se ova skladnost mogla postiči, služio se projektant ovim sredstvima: patos istaknuo je doduše pomoču obloga od boja, koje jedva primetljivo i postepeno padaju, ali se ova istaknutost ne nameče; ovu činjenicu potpomažu celi-shodna formalna obrada in kakvoča materijala. Pošto je arhitekt razdelio pastos s obzirom na osovine od prozora, postigao je time organičnu celinu i jaku povezanost cele prostorije sa patosom. Patos je od 6 mm jakog pločnog linoleuma u dve boje, što je dalo mogučnosti da je umetnik imao potpuno odrešene ruke u biranju potrebne boje i forme. Na spomenuti postupak navela je umetnika sem mutnog sjaja takoder i materijalna suglasnost ovog gradiva s pločama na zidovima, jer linoleum pokazuje več po svojoj prirodi od svega materijala za obloge najviše skladnosti sa dekorativnim sredstvima i betonom. Kutič za odmor izraden je veštom rukom i diskretno istaknut kao dominanta, a s ostalom prostorijom povezuje ga kamin sa svojom jedva naznačenom ornamentikom — u ostalom ovaj je kamin jedina vertikala u inače potpuno vodoravnoj dvorani. Na ovim jednostavnim principima osniva se izjednačeni mir i zaokruženost ovog jakog i samostalnog rešenja, koje u jedan mah pokazuje, kako važnu ulogu igra patos da svakolika prostorija ostavi duboki utisak u gledaocu; pretpostavimo sada da patos nije od linoleuma — cela če prostorija biti bez ikakve vrednosti i lišena svakog značaja i draži. Arch. Jože Mesar, Ljubljana Oprema delovne sobe Miroslava Zupana, stavbenika v Ljubljani: Pisalna miza Mizarsko delo: Jože Žagar, Dravlje Arch. Jože Mesar, Ljubljana Oprema delovne sobe Miroslava Zupana, stavbenika v Ljubljani: Knjižna omara Mizarsko delo: Jože Žagar, Dravlje Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba poklicne žene: Kot za razgovor Mizarsko delo: Franc Tomšič, Gornji Kašelj Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba poklicne žene Mizarsko delo: Franc Tomšič, Gornji Kašelj Soba poklicne žene: Toaleta Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba poklicne žene: Spalni divan Mizarsko delo: Franc Tomšič, Gornji Kašelj Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mizarsko delo: Erman & Arhar Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Oprema delavnice: Archiv Mizarsko delo: Erman & Arhar Oprema delavnice Risalne mize Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Oprema delavnice: Knjižnica Mizarsko delo: Erman & Arhar KONKURZI Izrada idejnih skica za Turistički dom na Iriškom Vencu u Fruškoj Gori. Turističko društvo Fruška Gora u Novom Sadu raspisalo je ovih dana arhitektonski kon-kurs za izradu idejne skice za svoj Turistički dom na Iriškom Vencu u Fruškoj Gori. — Dom če biti podignut na višini od 450 m, na jednom od najlepših mesta Venca Fruške Gore, pored glavnog državnog puta Novi Sad-Ruma, ne-daleko Državnog oporavilišta, i zadovoljiče davnašnju potrebu ne samo Novog Sada i okolnih mesta, nego i svih onih koji ma iz koga razloga turistički i naučno obilaze našu lepu Frušku Goru. Utakmica je opšta i pravo učešča imajo svi jugoslovenski inžinjeri i arhitekti. Članovi Ocenjivačkog suda biče: gg. dr. Ignjat Pavlas, društveni pretsednik; Veli-mir Sp. Vujič, načelnik Banske uprave; dr. Mi-lorad Popov, javni beležnik i član društvene uprave; ing. Milan Cvejič, višji gradj. savetnik Banske uprave; arh. Djordje Tabakovič, sekretar Inžinjerske komore; ing. Slavko Vukaj-lovič, društveni gradj. savetnik i Gaja I. Gra-čanin, društveni glavni srekretar. Rok za podnošenje skica jeste 15. mart 1932 godine, 18 časova. — Skice se podnose na adresu Društva Fruška Gora Novi Sad, Kralja Aleksandra ulica br. 21. Nagrade su predvidjene: Prva u iznosu .... Din 5000'— druga u iznosu .... „ 3000-— i treča u iznosu ... „ 1500'— Društvo, sem toga, zadržava pravo otkupa ne-nagradjenih skica uz cenu od 1000 Din po elaboratu. — Nagradjene ili otkupljene skice biče isplačene u roku od osam dana od dana objave rezultata ocene. Posle objave rezultata, Društvo če u Novom Sadu prirediti izložbu svih prispelih ra-dova. Situacija gradilišta kao i ostale detajlne uslove za sastav, podnešenje i otkup idejnih skica, mogu utakmičari dobiti od Društva Fruška Gora u Novom Sadu uz uplatu od 50 Din. STRUPENI UČINKI SVINCA PRI VODOVODNIH NAPRAVAH (Dr. F. Todt, Deutsche Arzte-Zeitung, V. let., št. 227) Polaganje svinčenih cevi pri vodovodih, zlasti še pri končnih hišnih vodovodnih napravah, je zelo enostavno in ugodno, ker je svinec lahko upogniti in zvariti in se po po- 75. poslije Krista upotrebljavala se je ova rimska kupaonska peč. Pet robova bilo je satima zaposleno oko pripreme tople vode. Danas je dovoljno po-krenuti jednu slavinu na VAILLANTOVU AUTO-GEYSERU i več se smjesta mo-žete poslužiti toplom vodom ne samo u kupaoni, nego i u kuhinji, spavačoj sobi i t. d. Potanje upute i prodaja putem pli-nara i stručnih radnja Higijenske instalacije k I epa rs t vo, krov-stvo, strelovodi 3AKOB FLIGL dediči, LJUBLJANA Rimska 2 - Gregorčičeva 5 Telefon štev. 35-53 FRANC TOMSIC Stavbno in pohištveno mizarstvo GOR. KAŠELJ, d. m. v Polju trebi lahko uporablja v celotnih do 30 m dolgih kosih. Te prednosti pa, ki so ugodne za malega obrtnika pri instalacijskih napravah, so često zakrivile nedostatke, ki so v zvezi z uporabo svinčenih cevi. Nedostatki so različni in so odvisni od mehanične in kemično-metalurgične odpornosti. Svinčena cev je izredno mehka in zato pri visokem pritisku ni dovolj odporna. Razumljivo je, da radi tega vsled vodnega pritiska in mraza pokajo vodovodne cevi. Prav tako razgrizejo cevi miši in podgane ter celo oklopniki (chiton, Kafer-schnecke). Na splošno bi se morda prednosti in nedostatki svinčenih cevi v vodovodni uporabi izenačili, ako ne bi bil svinec kemično tako malo odporen in ne bi radi tega v vodi raztopljene svinčene soli kot strupi tako odločilno vplivale na ljudsko zdravje. Radi kemične sestave vode moramo dobro premisliti, preden uporabljamo svinčene cevi za dovajanje pitne vode. Dolgoletne izkušnje uče, da tudi priznano trde vode, t. j. vode s karbonatno trdoto (ca 10 nem. stopinj in še več) niso absolutno trdne proti svinčenim učinkom. Poizkusi so pokazali, da se taka voda skozi noč pri mirnem stanju navzame pomisleka vrednih količin svinca. Opazovanja v naravi pa pričajo, da mehke vode z malo karbonata še bolj pospešujejo topljenje svinca. Zatorej lahko rečemo, da vsaka voda ali potom korozije (elektro-kemični učinki) ali potom erozije (mehanični razkroj) sprejema svinec v večji ali manjši količini. Mislili bi morda, da so neznatne količine svinca pod 1,0 mg/1 neškodljive, saj uživamo na splošno vode, — če se na zelo občutljive ljudi ne oziramo — ki imajo v sebi 1,0 mg/1 železa in še več. Toda pri tem treba pomisliti, da svinec zavzema med vsemi težkimi kovinami izjemno mesto; človeško telo namreč sprejema tudi svinec, kakor ostale težke kovine, železo, cink, kositer, baker itd., toda ga praktično razen neznatnega dela ne izločuje skozi črevo in ledvice, kar ima za posledico nabiranje strupenih snovi, ki povzročajo trajna in najtežja telesna obolenja. V vsaki vodi se topi svinec, v nekaterih pa celo tako močno, da se pokažejo kmalu po uživanju take vode zdravstvene motnje: poslabšanje zdravja na splošno, svinčena nekroza, ledvične in črevesne bolezni. Te vode se dado spoznati po tem, ker imajo neznatno količino apnenčevih soli (mehke vode), pač pa v precejšnji meri kisik in kovine raz-jedajočo ogljikovo kislino. Celo po temeljiti preparaciji vode (odstranitev železa, filtriranje itd.) je možno, da tudi ugodno sestav- Ijene vode tope svinec. Nezadosten vodni pritisk, njegova lzprememba, vsrkavanje zraka in sllčne obratovalne motnje pospešujejo topljenje. 2e sama uporaba svinčenih cevi povzroča torej tudi pri najtrših vodah topljenje svinca. V znatni množini se topi svinec tudi pri železnih in cinkastih kljukah, okovih in pipah na mestih, kjer so zvarjene. Radi tega svetujejo pristojne oblasti, da puščamo pred prvo uporabo vodo odteči. Osnovni tozadevni ukrepi so v Nemčiji že od I. 1906 v veljavi. Mnogo uglednih strokovnjakov na polju higi-jene, kemije in ljudskega zdravja se je že pečalo z vprašanjem svinčene zastrupitve, kar je imelo za posledico, da so zlasti nemška pristojna ministrstva ukrenila vse potrebno, da se to zlo prepreči. Tako je n. pr. v nekaterih nemških zveznih državah uporaba svinca pri vodovodnih napravah sploh prepovedana; slično tudi na Holandskem in v Ameriki. Poleg tega imamo v Nemčiji celo vrsto večjih mest, kjer je uporaba svinčenih vodovodnih cevi dovoljena le po predhodni priredbi vodbe, tako v Frankfurtu ob Mainu, Dessau-u, Leipzigu, Emdenu, Wilhelmshavenu i. dr. Izčrpno se je pečal z vprašanjem uporabljanja svinčenih vodovodnih cevi G. Kuh-nemann v »Vierteljahresschrift fur gerichtl. Medizin u. offentl. Sanitatswesen«, Berlin 1904, IVAN KREGAR LJUBLJANA Zrinjskega c. 3 Tel. 32-41 Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode, modernih stanovanjskih svetlobnih teles in okovja. Medeninaste - ponikljane - steklene opreme za izložbe Popravljalnica, pozla-titev, posrebritev, po-nikljanje, oksidiranje SOBOSLII 1 HLEBS ■ -..CTdaiBSBMI'" družba z omejeno zavezo UUBUANA SV. PETRA C. 33 (D 'p c h <0 O D) c N TJ ~ 0) _Q > — > S o C N t- > d) T> >co o 'o .§, £ £ TJ e ® .E, o Z N o i a ,5 c (O 0) s! o 8 « £ 12 15 N IN PLESKARSTVO in Hartwig Klut, znanstveni član Pruskega deželnega zavoda za vodno, talno in zračno higijeno, v »Medizinische Klinik«, 1914, zv. 13., (Berlin-Dahlen). Ce se še ponovno dotaknemo vprašanja svinca, so temu vzrok svinčena zastrupljenja, ki so se v zadnjem času pojavila v Leipzigu. Tu so namreč pri neki naselbini (Mariental) uporabili za hišne vodovodne cevi izključno svinec, ker so železne cevi radi topilnega vpliva tamkajšnje vode prehitro zarjavele. Vodni konzum v Leipzigu je radi vključitve okoliških občin silno narastel. Največje mestne vodovodne naprave leže deloma daleč izven mestnega pomerija, pri Naunhofu in Canitzu; stari vodi — deloma odprti kanali, deloma železne cevi — niso več zadoščali. Nastala je potreba po novih cevnih napravah, ki bi vodo hitreje dovajale v Leipzig. Vse to je očividno povzročilo bistveno kemično iz-premembo vode: vsekakor je množina proste ogljikove kisline v posameznih napravah narasla. Odstranitev ali nevtralizacija kisline se ni povsod izvršila in tudi pri vseh napravah ni bila nujna. Manjka pa pri vodovodnih napravah v Canitzu in Schonefeldu. Tako sta dospela iz naravne vode po sprostitvi železa ogljikova kislina in zračni kisik v svinčene cevi hišnih vodov, kjer sta v velikih množinah topila zdravju škodljivi svinec. Prebivalcem hiš, zgrajenih po I. 1928. preti nevarnost trajnih težjih obolenj. Kakor je sklepati po časopisnih vesteh, se vrše priprave, da bi se tudi pri vodovodu v Canitzu izvršile velikopotezne naprave za nevtralizacijo kisline, v katerih bi voda postala trša. Pač so pri vseh prej omenjenih težko prizadetih mestih podvzeli potrebne mere za izboljšanje, vendar pa navadno zla niso zagrabili pri korenu, to se pravi — prepovedali uporabo svinčenih cevi; poskušali so namreč z večjimi ali manjšimi stroški napraviti vodo neškodljivo. V ta namen služijo predvsem priprave za nevtralizacijo kisline, v katerih se naravni vodi dodaja določena količina apnenca, natrijevega luga ali sode, da se tako odstrani nevarna ogljikova kislina. Praksa pa je pokazala, da je samo najboljša naprava ravno še dovolj dobra in da tudi take dobre naprave ne delujejo vedno povsem zanesljivo. Zastoj v dovajanju kemikalij, malenkostna zamašitev zaporne naprave in si. često zadošča, da se odstranitev kisline v vodi ne izvrši. V primerih, kjer je motnje možno takoj zaznati in odstraniti, z drugimi besedami, kjer so naprave opremljene z zanesljivim osebjem, se ni bati nobene nevarnosti. Če pa motnja traja dalje časa, se tako umetna varnostna STEKLO -PORCELAN KERAMIKE IVAM KOVACIC MARIBOR UOVCMSKA 10. KOROMA 10 R. WILLMANN STROJNO PODJETJE * TEL. 20-55 LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL. 3 Izvršuje dvigala in dvigalne naprave za stavbni materijal v najnovejši in solidni izvršitvi plast na notranji strani svinčene cevi zredči in tako omogoči, da se voda navzame svinca. Ako pa se zgodi, da je doziranje netočno in pogrešno, — in to se je že često pripetilo — se dovaja preveč kemikalij. Tako postane voda bolj alkalična in seveda za svinec ponovno agresivna. Tako ni nič nenavadnega, da baš sredstva, s katerimi smo hoteli dobiti za svinec neagresivno vodo, povečajo njeno topljivo moč, čeprav s pomočjo drugih reakcij. Zato odločno odsvetujemo, da se smatrajo priprave za odstranitev kisline kot zanesljivo sredstvo proti svinčenim zastrupitvam pitne vode. Razen tega je potrebno za take dobro delujoče naprave ogromnih stroškov, ki jih pri današnjem gospodarskem položaju zmore le malokatera javna ali zasebna ustanova. Zato je umestno, da se tem izdatkom izognemo s tem, da pri vodovodih za pitno vodo sploh ne uporabljamo svinčenih cevi in da mero-dajna oblastva njih uporabo kratkomalo zakonito prepovejo, nasprotno pa so za raz-peljavo vode po hišah zelo priporočljive bakrene cevi, ki so se v praksi izkazale kot popolnoma zanesljive. Pri tem odpade tudi pomislek, da bi bile bakrene cevi dražje, ker bi se spričo splošne uporabe bakrenih cevi za hišno razpeljavo vodovoda v moderni tehniki kmalu izkazalo, da so ravno svinčene cevi zvezane z večjimi stroški. DVIGALA Stavbna dvigala najmodernejše konstrukcije, tovorna dvigala ter dvigala za jedila na ročni, kakor tudi električni pogon izdeluje tvrdka R. Willmann, strojno podjetje, Slomškova 3 v najboljši izvršitvi po zmernih cenah. BAKER KOT GRADBENI MATERIJAL Med vojno in po vojni so gospodarske prilike onemogočile, da bi se baker uporabljal kot gradbeni materijal pri stavbah. Čim pa so se razmere tudi tu konsolidirale in je ponujal trg zopet dovolj bakra, so podjetniki opustili razna nadomestila ter znova segli po bakru, po tistem stavbnem materijalu, ki še do danes kljub velikemu konzumu vedno ni dovolj cenjen. Naši predniki so vse bolj poznali vrline in izredne prednosti te kovine ter jo splošneje uporabljali pri zidavi in opremi stavb. Zlasti so cenili njeno izredno in odlično trpežnost, za kar naj omenim samo stare cer- PROTOS-ELEKTRO-APARAT ZA TRAJNO GRIJANJE VODE kao kuhinjski aparat za 30—50 litara kao viseči aparat za 50—150 litara kao stoječi aparat za 2C0—600litara JUGOSLOVENSKO SIEMENS Lin O LE 3 V VELIKI IZBIRI -P.&E.SKABERI1E D. D. BEOGRAD-LJUBLJANA-SARAJEVO-SPLIT-ZAGREB Košenina Franc Kleparstvo, vodovodne instalacije In sanitarne naprave Telefon 2740 Ljubljana-Glince Tržaška cesta 49 Pečarsko in lončarsko podjetje PAVEL HERIČKO MARIBOR, TATENBACHOVA ULICA 6 Glinaste peči, štedilniki, keramične plošče za tlak, plošče za oblaganje sten, šamotna ognjetrdna opeka, šamotna moka & JhIbbI-, m kve in monumentalne zgradbe po Franciji in severnih deželah. Tu Imamo živo pričo, kako strehe, pokrite z bakreno pločevino, že čez 500 let kljubujejo času in vremenu. Baker pa nima samo te prednosti, da je izredno trpežen in odporen proti elementarnim poškodbam, temveč ga vreme in zrak patinirata in na ta način na trpežnosti celo pridobi. Zadnje čase se v vedno večji meri opaža hvalevredno povpraševanje po bakru. Zlasti se mnogo uporablja bakrena pločevina za krovska dela, kar je lep dokaz, da naši hišni posestniki, podjetniki in arhitekti znajo pravilno ceniti dobre lastnosti bakra kot gradbenega materijala. Bakrena pločevina namreč ni samo prvovrstno gradivo za pokrivanje ravnih ploskev na strehah, marveč se lahko uporablja tudi za obrobke, žlebove itd. Danes je tudi cena bakru sorazmerno precej nižja, kot je bila pred vojno, ter je na ta način razlika v ceni med pocinjeno pločevino in bakreno znatno manjša, če pa pomislimo še na trpežnost bakra, moramo priznati, da je bakrena pločevina znatno cenejša od poci-njene. Seveda so stroški za pokrivanje strehe z bakreno pločevino trenutno večji, kakor bi bili, če bi za to porabljali pocinjeno železno pločevino ali pa kakšen drug materijal, vendar je ta razlika v ceni poplačana že pred 30 leti s prihranki, ki bi jih sicer morali potrošiti za popravila in obnavljanje, če bi porabljali kak drug materijal. Detajl bakrene strehe na Grafiki v Ljubljani Kleparsko delo Peter Žitnik, Ljubljana Bakrena pločevina za pokrivanje streh in razna druga gradbena dela bi ravno v sedanjih časih morala biti prav upoštevana in priti do prave veljave, ko je gospodarski položaj resen in sam opominja, da štedimo. Zato se ne bi smela dopuščati poraba kakršnihkoli hipno sicer cenenih nadomestil, ki pa so v resnici mnogo dražja, ker jih radi njihove netrpežnosti in nesolidnosti treba vedno popravljati in obnavljati. V tem oziru moramo biti toliko gospodarsko dalekovidni, da ne bomo gradiva z najnižjimi cenami smatrali za najcenejše. Detajl bakrene strehe[na Grafiki v Ljubljani Kleparsko delo Peter Žitnik, Ljubljana Končno naj še omenim, da je baker ma-terijal, ki zahteva od kleparja največ sposobnosti in napora. Tu se izkaže kleparjeva sposobnost in izvežbanost, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da dostikrat še tako sposobnemu kleparju ni mogoče dela izvršiti tako, kot je potrebno, kajti pri projektiranju zgradbe mora arhiktekt upoštevati tudi tehniko dela in naravo gradbenega materijala. Zato je potrebno, da že pri projektiranju zgradbe soodloča tudi klepar. Tako šele se lahko klepar izkaže pravega mojstra in prepriča, da je baker zares najcenejše in najsolidnejše gradivo. PETER ŽITNIK • LJUBLJANA Splošno kleparstvo - Inštalacija strelovodov AMBROŽEV TRG ŠT. 9 • TELEFON ŠT. 3146 Kompletirajte Vašu DOMAČU STRUČNU BIBLIOTEKU knjigom GRADEVINARSTVO od inž. teh. pu-kovnika Duš. N. Njegovana, Zemun. Ovo delo je preporučeno od Ministarstva Vojske i Mornarice i više drugih nadleštvi, a naročito od Saveza Gradova, kao dobar pri-ručnik Opštinama, gradevinskim vlastima u smislu novog Gradevinskog Zakona. Prva knjiga v Jugoslaviji o modernem zidanju in opremi stanovanj AR H. J. MESAR — AR H. J. S P I N C I C STANOVANJE je izšla in se naroča v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Luksuzna, v polno platno vez. izdaja Din 100 p/j^o vM/sh a hoJonf*. v p/sfu\ , M ~ v »V * \ Z1**-* x_ IZVRŠUJE VSAKOVRSTNA STAVBNA DELA SOLIDNO, HITRO IN POCENI JURI] FERENC koncesionirani zidarski mojster LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA 26 CERNE AVGUST 6 t/ •j /> O ZGORN3A SISKA 122 Mizafstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano. Prevzemava v solidno izvršitev in po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisarn, prodajaln, hotelov, lokalov itd. po lastnih ali pa po predloženih načrtih. Najmoderneje urejen obrat! * Na tisoče priznanj! Lastne ilustrirane albume na razpolago po lastni ceni. »ISIS« — D r. G r a f > o —I o I-