I. 51.
Poštnina pMns v sotovM
V Uubflaii!, dne 20. desemdra 1922.
četrte*.
Leto IV.

Glasilo ..Samostojne


kmetijske stranke 11 Slovenijo
IC
Naročnina:
celoletno ..................	Din 20'-
aotaletno ......................Din 10-—
četrtletno..................Din
Posamezna številka..............Din 1* -
Kmet pomagaj si sam, in svoje staliS^e v državi uravnaval si sam 8
Inserati:
i min Inserataega stolpiča stane sat
male oglase .................. Din v+Jb
uradne razglase................. Din 0-30
reklame po dogovora
Urednižtvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ,»Ekonoma".
BoiKne mislil
Devetnajst stoletij že praznuje ItrŠčanski svet dan miru — božične praznike. Vseeno pa ni daleč za nami doba, kp je v silni vojni vihri človeški rod poteptal ta nauk, ko je Vladalo le ubijajoče sovraštvo in ko Je bil srečo donašajoč mir pozab-
Deveinajst stoletij že doni ta dan po vseh cerkvah oznanilo, da mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, Vseeno pa vidimo vsepovsodi, da Umira dobra volja in da obvladujejo svet vedno bolj in bolj ljudje slabe volje, ljudje brez krščanske ljubezni.
Devetnajst stoletij že priznava človeški rod Kristusov nauk, toda v resnici se oddaljujemo od njega vedno bolj in bolj in zato praznujemo toda božične praznike vedno manj sveto in vedno manj praznično, in skoraj bomo zašli tako daleč, da bodo božični prazniki le lepa prilika ia gostitev.
In vedno slabši bodo božični prazniki in vedno bolj bo propadalo Človeštvo, če bomo tudi v naprej nosili božji nauk le na jeziku, mesto v srcu, če bomo o njem le govorili, mesto da bi po njem delali, zakaj v tem je glavni vzrok našega nravne-ga propadanja.
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Ne ponavljajmo samo ta nauk, temveč živimo enkrat tudi po njem, predvsem pa ne pozabimo, da je ta nauk nepopolen, če ne upoštevamo tudi njegovega dopolnila, ki se glasi: Toda boj ljudem na zemlji, ki so slabe volje!
Da, tovariši! Ne pridemo preje 8o miru na zemlji, dokler ne stremo One, ki so izvir vsega zla, Id s svojo slabo voljo ovirajo vsak napredek človeštva in ki ščitijo vsako krivico.
Najslabši od slabih ljudi so pa cat, ki lažejo. Kdor laže, ta je zastrupljen v svoje jedro, ta je večno nasprotnik resnice in ta je vedno zavajalee ljudstva.
Naša največja nesreča je, da obvladajo pri nas javno življenje laž-niki.
Ali bi bilo drugače mogoče, da se ponaša z zaupanjem ljudstva stranka, ki istočasno zahteva prost izvoz živine in njegovo prepoved?
Ali bi bilo drugače mogoče, da sklepa stranka, ki proglaša vse svoje nasprotnike za brezverce, dogovore za skupen boj s komunisti?
Ali bi bilo drugače mogoče, da se proslavlja za največjo zaščitnico delavcev stranka, ki je dala v delavce streljati?
Ali bi -bilo drugače mogoče, da propagira stranka, osnovana na temelju krščanske ljubezni, samo sovraštvo do bližnjega?
Ali bi bilo drugače mogoče, da verujejo ljudje stranki, ki govori sedaj za mir, čeprav vedo vsi o njej, da je bila največja propagatorica vojne?
In vprašamo: Ali more ostati naše zasebno življenje Čisto, če pa trpimo v javnem življenju take laži?
Ali vas morda ni vse poluo, ki ste prišli ob mir v družini, ker so zanesli v vašo hišo prepir ljudje slabe volje, ki so na vašem domačem ognjišču iskali dobiček za sebe?
Ne more biti zato dogovora z lažnikom. še manj pa z lažnivo stranko, in zakon v javnem življenju mora postati, da kdor je zasačen na laži, se mora umakniti. Varnostna zakiopnica človeštva pred slabimi ljudmi bo ta zakon in zato na delo za njegovo uveljavljenje.
Blagoslov človeštva je mir na zemlji, toda dosegljiv le, če zlomijo ljudje dobre volje moč onih s slabo voljo.
Boj za zmago Stare pravde, je boj za zmago ljudi z dobro voljo in zato s ponosom kličemo v svoje vrste močne, da z njih silo zaščitimo slabotne in premagamo slabe.
To so naše božične misli.
Inž. Klodič, eden naših prvih železniških strokovnjakov, je priobčil V »Jugoslaviji g članeK o železniški tvezi Slovenije z morjem. Članek je tako izčrpen in tako uničujoč za vse nasprotnike od nas dosežene zveze, da smatramo za dobro, da seznanimo f njim vsaj v glavnem tudi nase bralce.
Pristaši proge na Brod-MoraVice trde, da imajo tudi druge železnice 25 °/oo vzpon in celo večji Tako utemeljevanje ie tako smešno, da sploh odgovora ne zasluži. Potem pravijo: »Dovozno železnico se sme zgraditi bolj strmo, ker je glavna proga Za-greb-Sušak vedno zelo obremenjena.« Ravno nasprotno je res. Če je glavna proga polna, potem moram vlake spraviti na dovozno progo in čim preje odpove ta, tem preje je sploh promet ustavljen.
Potem pride oni znani bahaški argument, da ie v območju proge Ko-čevje-Moravice neznansko veliko šum. Resnica pa je. da vodi nameravana Kajfeževa proga mimo teh šum, vsaj ima Čabar še vedno 32 km daleč do najbližje postaje Brod na Kupi. Težišče sum pa leži še dalje proti zapadu. Čabrancem bi se najbolje ustreglo z gradnjo od 40 do 45 km dolgih cest, katere bi Cabranci tudi že dosegli, če ne bi prevarjeni vsled Kajfeževe proge zamudili ugodne prilike. Toda io se da še popraviti!
Govori se dalje celo. da je proga na Brod-Moravice tudi »za vojaške interese imenitna zveza«. Vsak rekrut ve, da je položnejša železnica boljša od strme in ona od meje bolj
oddaljena sigurnejša ko proga tik ob meji.
Hvalil se je tudi »priključek pri Brod-Moravicah«, toda tudi to je popolnoma neresnično. To ogibališče leži na prehudem strmcu in je ža obratovanje silno nevarno.
Da bi zavlekli gradnjo dosežene proge, so dejali, da se naj »odločijo še merodajni faktorji in strokovnjaki«. — Pokrajinska uprava, vojaška oblast, slovenski trgcvci, ogromna večina Slovenije (potem plebiscita), železniško ministrstvo, narodna skupščina In centralna vlada, vse to se je izreklo za našo progo, ki je danes uzakonjena, zakon sam pa sank-cijoniran od kralja! Za Boga, kdo naj torej še odloča o tej stvari!
Kljub vsemu temu pa se hoče še naprej delovati za uresničenje proge na Brod-Moravice. Popolnoma brezupno početje. Zakon je zakon in da se izpremeniti le z novim zakonom. Popolnoma izključeno je, da bi Srbi privolili v revizijo zakona, ker bi se upravičeno bali tudi revizije svojih prog (jadranske železnice). Poleg tega bi morali v revizijo privoliti tudi Amerikanci, kar revizijo zlasti otež-koča. Početje zagovornikov proge na Brod-Moravice ni torej drugo ko najnizkotnejša škodoželjnost in trmoglavost. Ceš, če moja ne obvelja, pa naj vse skupaj vrag vzame! Tužna jim rnajka!
Predlagal se je baje tudi kompromisni predlog, da se zgradita progi Kočevje - Brod - Moravice in Crno-melj-Vrbovsko. Brez ozira na to, da je to protivno zakonu, bi bili prebivalci okoli Starega trga grdo ogoljufani. SIcer pa je tak predlog le de-magoštvo. Zastgurana bi bila na ta način le proga Kočevje - Brod - Moravice, glede druge pa bi v Beogradu
upravičeno dejali, da je le luksuz, ker se more voziti iz Črnomlja preko Karlovca na Kvarner. Danes imamo uzakonjeno zvezo Kočevje-Stari trg-Vrbovsko, ki predstavlja najtežji del zveze Črnomelj -Vrbovsko. Ostali del pa kriči naravnost po uresničenju in bi bil tudi že dosežen, da ni bilo škodljive protiagitacije akcijskega odbora za zvezo na Brod-Moravice. Tako je in nič drugače! Skrajni čas je že, da bi uvidel akcijski odbor, da je njegovo delo le na kvar dežele. Zaradi tega dela so izgubili Čabranci ceste, interesentie okoli Črnomlja pa železnico!
Mnogo se govori o rentabiliteti zveze na Brod-Moravice in to vsled velikih gozdov. Pribiti je treba, da je rentabilnost brez tranzitnega prometa nemogoča. Le proga, ki je dovozna cesta vse Slovenije na morje, se more izplačati »in tu se vidi kako smotreno je deloval g. min. Pucelj, ko se je zavzel ravno za zvežo na Vrbovsko, nI pa delal le po slučaju, kakor se mit to očita od nasprotne strani.«
Na to našteva inž. Klodič vse smeri, ki pridejo v poštev kot zveze Slovenije z morjem in konštatira, da je proga Sevnica-Št. Janž največje važnosti, ker ima po tej progi Maribor do Reke samo 19 km dalje ko do Trsta, kar se pa da še skrajšati. Štajerci veliki pomen te zveze vse premalo še cenijo in vsi štajerski inte-resentje bi morali gledati, da se pretvori lokalna proga Št. Janž-Trebnje (21 km) v glavno progo in da ne bo treba v Sevnici obračati vlakov, kakor se to dogaja v Zidanem mostu.
S tem. da je na našo progo pritegnjena Štajerska, je njena rentabilnost zajamčena.
Po vsem tem ima na gradnji proge na Brod Moravice interes edinole trikot Kočevje-Čabar-Brod Moravice, na gradbi železnice na Vrbovsko pa vsa Slovenija. Površine slovenske zemlje glede na obe progi so v razmerja kakor 2 : 34, oziroma celo ! : 34, če Odhijezno čabarski okraj!«:
Gospod inž. Klodič končuje nato svoj članek sledeče: »S tem je za me debata o žele.zn. zvezi Slovenije z morjem končana. Zadeva je potom zakona v korist cele Slovenije rešena.«
Ponosni smo, da je rešena po zaslugi naših poslancev in to bo enkrat tudi zgodovina priznala, pa čeprav socialno demokratski renegat in bivši poverjenik Prepeluh od zavisti poči. Priporočamo mu, da si prebere članek inž. Klodiča, morda potem vendarle uvidi, kako neumnost počenja, ko se hoče Iz zaslužnega ljudskega dela norčevati. Naj nadaljuje svoj posel, ga bo vsaj preje doletela sodba zgodovine.
Naravnost velikansko agitacijo razvijajo v zadnjem času klerikalci za svoje liste, zlasti na Štajerskem. Ne pade nam niti v glavo, da bi jim odrekali pravice agitirati za svoje časopisje. Toda odločno moramo protestirati proti načinu, kakor se vrši ta agitacija. Najnesramnejše se zlorablja vera, najbrezobzirnejše se obrekuje nasprotnik in na najbolj židovski način se hvali podlost klerikalnega časopisja. V resnici! Reklama je vredna klerikalnega časopisja.
Da podamo le en sam primer.
Pred nami leži letak, ki ga je izdala tiskarna svetega Cirila V Mariboru. Naslov letaka se glasi: »Katoličani! Na agitacijo za krščansko časopisje!« in potem sledi reklama, kakršne so zmožni edinole klerikalci. Kolikor črk, toliko neresnic, kolikor stavkov, toliko obreko-
vanj. Bolj resnično pač ni moglo biti prikazano klerikalno časopisje.
V tem letaku je navedenih 11 točk, vsled katerih da mora vsak katolik biti naročnik ali »Slov. Gospodarja« ali pa »Straže«, teh dveh dioskurov hujskaške žurnalistike.
Poglejmo si te točke po vrsti, ker bomo na podlagi njih najlažje označili vrednost klerikalnega časopisja.
Zakaj mora torej vsak katolik podpirati klerikalne liste?
Letak odgovarja na to vprašanje sledeče:
1.	»Ti listi odločno branijo katoliško vero in sv. Cerkev proti verskim sovražnikom, samostojneži, liberalci in socijalni demokrati (komuniste so seveda izpustili) pa jo napadajo in smešijo.«
Resnica pa je ta: klerikalni listi branijo vero tako odločno, da so proslavljali zvezo z komunisti. Nihče pa ni še nam mogel očitati take brezverske zveze in nihče še ni dokazal, da bi mi kedaj zagrešili kako protiversko dejanje!
2.	»Ti listi se potegujejo za krščansko šolo in vzgojo otrok proti nakanam Pribičeviča in samostoj-nežev, ki hočejo brezversko šolo.«
Resnica: Ti listi pišejo tako, da postane vsak otrok obrekljivec in lažnik, samo če jih vzame v roko. Nikdar se še nismo borili za brez-verko šolo, temveč vedno smo na-glašali, da smo na verskem stališču.
3.	->Ti listi pišejo za samostojnost ali avtonomijo Slovencev in zahtevajo, da morajo v svojih zadevah odločevati Slovenci sami, ne pa srbske stranke, samo-sti jneži pa so glasovali za centralizem ter so s tem izročili Slovence pod nadvlado srbskih strank.«
Resnica pa pravi: Da so klerikalci največji hujskači in sovražniki Srbov, je res. Stari avstrijakanti ne morejo biti drugačni. Toda ta njih protisrbska gonja je veleizda-j a 1 s t v o in sramota za tistega, ki se s tem najpodleišim zavajanjem ljudstva še ponaša. Če smo Slovenci sami, potem je konec naše svobode, potem se vrnejo predpreobratni časi! To stoji! Slovence pa je izročil, če že tako govorimo, pod nadvlado Srbov nihče drug, ko dr. Korošec, ki Je vstopil v Protičev kabinet in rešil s tem velesrbskl režim. Tako govori zgodovina!
4.	»Ti listi ostro nastopajo proti zvišanju drvkov, samostojneži pa so glasovali za vse nove davke.«
Resnica: Vsi davki, kar jih imamo danes, so Iz dobe, ko je bil Korošec v vladi. Niti za en nov davek pa nismo glasovali mi!
5.	»Ti listi zahtevajo pomoč ljudstvu, ki ie trpelo vsled suše, povod-nji in toče!«
Resnica: Oni le zahtevajo, mi pa smo dosegli. Dosegli smo koruzo za kraje, ki so trpeli vsled suše, dosegli podporo za kraje, prizadete od toče (ptujski okraj) in priborili prebivalstvu v Selški dolini, ki je bilo prizadeto od povodnii znatno denarno podnoro .in materijelno pomoč.
Klerikalci pa so jim dali — veliko ničlo.
6.	»Ti listi se potegujejo za vse trpeče stanove: za kmete in delavce, za uradnike, železničarje, cestarje, žandarje in voiake, so torej njihovi pravi prijatelji.«
Resnica: Mi se poleg vseh teh potegujemo še za duhovnike, katere pa je letak previdno in iz lahko razumljivega vzroka izpustil. Kako pa se potegujejo dejansko za trpeče, pa se vidi iz tega, da je Klekl proti agrarni reformi, da .je Gosar proti izvozu živine , da je vrgel Korošec n a c e -s t o nebroj železničarjev, da je dal Brejc streljati
delavce na Zaloški cesti i. t. d.
Pa naj vstane tisti, kateremu smo mi storili krivico in z zahvalnimi pismi klerikalcev in liberalcev mu bomo dokazali njegovo laž!
7.	»Ti listi so proti vsaki vojski ter zahtevajo mir. Zato so tudi proti vsem izdatkom za novo orožje.« •
Resnica: Ni bilo lista, ki bi tako hujskal na vojno, kakor so to delali klerikalci. Silno kratke pameti fe, kdor je to pozabil. Njihov poslanec Pogačnik je bil predsednik bramb-nega odseka, ki je vsako leto zahteval nove kanone in za katere so glasovali klerikalci vedno z navda* šenjem.
8.	»Ti listi zahtevajo, da naj fantje odslužijo vojake doma na Slovenskem, da se naj število vojaštva zmanjša za polovico in da se siuž« bena doba zmanjša za polovico.« "
Resnica: Dr. Brejc je odklonil slovenske vojake kot nezanesljivi in katoliško tiskarno v Ljubljani so morali L 1920 stražitl srbski vojaki Dr. Korošec je bil tisti, ki je pristal na to, da je bil srbski vojni zakon raztegnjen tudi na slovenske pokrajine. In samo to je vzrok, da služijo naši fantje izven Slovenije.
9.	»Ti listi so hudo bičali slabo ravnanje z našimi vojaki, ter so za-, htevali za nje pošteno hrano in obleko, samostojneži pa so izjavili, da se našim fantom v Srbiji dobro; godi in da jim ničesar ne manjka.«
Resnica: Dokler so bili klerikalk ci v vladi, in tedaj se je našim fantom najslabše godilo, niso našli nobene dobre besede za naše fante. Šele ko so bili v opoziciji, so mislili s hujskarijo naloviti kalinov. Hujska-li pa so tako, da so našim fantom samo škodovali in ne koristili. Še danes se potikajo tisoči in tisoči naših fantov v tujini, ker so se dali za* peljati od klerikalnih hujskarij. Za dobro hrano vojakov pa se poteguj jejo klerikalci na ta način, da glasujejo vedno proti, če zahteva vojn! minister denar za zboljšanje vojaške hrane. Brez denarja pa ni dobr$ hrane. Kar pa pravi letak o nas, pat Je prosta laž.
10.	»Ti listi so se odločno pote* gnili za naše rekrute, katere so lani v najhujši zimi peljali v Srbijo^ df jih je okrog 600 umrlo.«
Resnica: Potegnili so se takrat, ko je bilo prepozno. Preiskava pa Je dokazala, da so bili tej nesreči naj-: več krivi razni uradniki na Hrvati skem, ki našo vojsko tako sovražijo ko klerikalci.
11.	»Ti listi so pisali neustrašeno (pravilneje falotsko. Op. ured.) zoper vojnega ministra Zečeviča, ki Je bil kriv smrti nedolžnih rekrutov tet; so ga spravili na zatožno klop. Samostojneži pa so glasovali zopet kaznovanje vojnega ministra.«
Resnica: Preiskava je dokazala, da ni bil general Žečevlč kriv ln je bil vojni minister Vasič odstavljen* ker ga ni zadosti branil. Da so na zatožno klop spravili klerikalci Zečeviča. je prazna bajka. Zečevid sploh ni bil na zatožni klopi. Ml nismo glasovali proti njegovemu kaznovanju, temveč zahtevali, da se stvar najprej preišče in šele potem krivci kaznujejo. Klerikalci pa so zahtevali kaznovanje brez preiskan ve. Tako namreč razumejo pravico.
In samohvale klerikalnih listov, je konec. Ker pa je ta nepopolna, moramo dostaviti par točk.
12.	»Ti listi lažejo, da se kar ka* dl. Enako so v obrekovanju nepre-kosljivi. Kdor bi se rad naobrazil t hujskariji, naj samo vzame v roke »Slov, Gospodarja« in imel bo zadosti.«
13.	»Ti Usti pravijo, da so za sv. vero in zato so Izpremeniii nauk »ljubi svojega bližnjega« v nov

ubu
RazSlrfafie rffiiti fo povsod Ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka«!
nauk: »Udari po bližnjem, Če ni klerikalec.«
14. »TI listi poznajo samo eno, kako zaslgurati klerikalni gospodi nadvlado nad ljudstvom. Zato napadajo vse, ki se bore za osamosvojitev ljudstva 1«
Taka je resnica o klerikalnem tlaku, taka Je njegova sramota.
Za nas tovariši pa izhaja iz te resnice dolžnost, da delamo za svoj tisk.
800.000 kron dajo klerikalne banke vsak mesec za klerikalne liste, vsaj desetino tega moramo zbrati za naš tisk mi. Le tako bomo kos svoji nalogi, le tako bomo štrli glavo oni klevetniški kači, ki se imenuje — klerikalno časopisje.
Dajte nam kmelisko naobraženesa učiteljstva!
Z neumorno in vzgledno požrtvovalnostjo je delovalo in še deluje naše starejše učiteljstvo med kmetskim ljudstvom za njegov napredek. Ne ostaja le v zaprašenih sobah, med štirimi stenami, temveč zaveda se, da je kmetijstvo steber države, od katerega Je odvisen vsak posameznik in vsa država in zato dela sanj. Ce je blagostanje pri kmetu, potem ni pomanjkanja pri nikomur.
Glavni viri dohodkov našega kmeta pa Izvirajo iz obdelovanja polj, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in čebelarstva. S tem se je naš kmet že od nekdaj pečal In najbolj se mu prikupiš, ako kramljaš ž nJim o njegovem delu in mu daješ navodila kako si s pametnim gospodarstvom pomnoži in izboljša svoje dohodke. To Je prav dobro razumelo naše starejše učiteljstvo in za to si je tudi znalo pridobiti med našim ljudstvom ugled, spoštovanje ln hvaležnost. Le vprašajte našega kmeta, kdo ga Je naučil oplemeniti sadje, vrtnice, to in drugo, in odgovoril vam bo kratko ln odločno: šola, gosp. učitelj. Da, takrat, ko je bil pri nas še prejšnji gosp. učitelj, takrat smo se res učili v šoli nekaj, kar Je kmetu koristilo. Le škoda, da iti danes več tako. še danes se rad spominjam, s kakim veseljem smo hodili na šolski vrt, kjer smo pod skrbnim vodstvom našega učitelja opravljali vsa čebelarska ln sadjarska dela. Znal nas je ne le navaditi, temveč tudi navdušiti, da Je postal vsak res dober sadjar in čebelar. Vedno nam je povdarjal, da nauči ena ura praktičnega dela gojenca več kakor več dni trajajoče samo nstno razlaganje. S tem Je pridobil učitelj srca nas vseh in šola nam je bila naš drug dom, učitelj pa naš drug oče. še po dokončanih šolskih letih smo prav radi zahajali k njemu ali ga pa vabili v naš sadovnjak ali vinograd ter mu z veseljem razkazovali sad njegovega truda in nauka, kar mu je bilo v veliko zadovoljstvo ln plačilo. Skratka: Bil je naš ln mi njegovi in Bog obvaruj, da bi kdo slabo govoril o nJem ali
0	šoli. To so bili res idealni delavci med našim narodom, ki jim ohrani večno svojo hvaležnost, ker ve ceniti njih delo.
Tako je bilo v bivši neagrami Avstriji. Danes temu ni več tako, dasi ravno smo pričakovali v agrarni državi podvojeno delo in navdušenje. Starejše učiteljstvo je deloma pomrlo ali stopilo v pokoj, deloma pa odšlo radi študiranja svojih otrok v mesta. Mlajša generacija pa žal daleč zaostaja za starejšo in dostikrat nima pojma, zmožnosti niti veselja do kmetijskega pouka. Vsi bi bili najrajši v mestu in tako je nastal med narodom ln učiteljstvom prepad, ki grozi, da postane lahko nepremostljiv.
Pogubne posledice so že tu. — Včasih so klicali kmetje: »Dajte nam šol, dajte nam učiteljev!« Danes pa slišimo: »Preveč je šol, proč
1	njimi!« In kdo je temu kriv? Učitelji? Dvomim. Poznam jih dosti in vem, da so požrtvovalni in bi tudi radi delali, toda manjka jim strokovne naobrazbe, ker je bil pouk na učiteljišču neploden verbalizem, njih praktična izvežbanost pa pod vsako kritiko. Vsaj prihajajo še danes iz učiteljišča učitelji, ki ne znajo razločevati niti navadnega žita, kaj še, da bi bili izvežbani v razmnoževanju in požlahtnjevanju dreves, če-beloreji, umnem kmetijstvu, naprednem vinogradništvu itd. Vse to pa je neobhodno potrebno za vsakega podeželskega učitelja. Med tem, ko se jih muči z raznimi vrstami cvetlic ln trav, ne znajo svetovati kmetu, kako pridela več krme, kako po zobeh spozna starost živine, kako se obvaruje škode po divjačini, kako Je treba obrezati vrtnice, trte ali drevesa in zatirati razne poljske in
gozdne škodljivce. Na učiteljiščih se podaja vse polno nebistvenega, a veliko premalo bistvenega. Učite-ljiščnikom manjka strokovnjaka, vodnika, ki bi jih znal navdušiti za kmetijski pouk in to je glavni vzrok, da imajo mlajši učitelji žal tako malo veselja za sadjarski in kmetijski pouk. Tako žalostne so v tem oziru razmere, da se v minulih počitnicah ni priglasilo niti toliko učiteljev, da bi se mogel prirediti za nje kmetijsko nadaljevalni tečaj na Grmu. — Žalostno toda resnično!
Kam jadramo! Ali sme iti tako naprej? Ne in ne! V kratkem bodo naši vrtovi propadli. Kaj torej storiti? Kaj nam koristijo razni sadjarski in vrtnarski nadzorniki, če ne bodo Imeli kaj in koga nadzirati? Kličemo njim in merodajnim oblastem: S kmetijskimi strokovnjaki najprej na učiteljišča, kjer naj vzgajajo kmetijsko naobraženo učiteljstvo. Šele potem se naj jih pošilja po deželi ustanavljat in nadzirat šolske vrtove. Le strokovno naobra-žen specialist more strokovno na-obraziti druge. Če se priznava, da je za pouk zdravstva potreben zdravnik, potem se mora tudi priznati, da je za kmetijski pouk na mestu edino izprašan agronom-stro-kovnjak. — Nihče ne more vse znati, vsako polovičarstvo na vzgojnem zavodu je pa skrajno škodljivo.
Naš klic in naša zahteva je in bo: Dodelite takoj početkom II. semestra učiteljiščem kmetijske in vrtnarske strokovnjake, ki bodo znali vcepiti učiteljiščnikom veselje do kmetijskega pouka. Samo tako dobimo kmalu kmetijsko naobraže-ne učitelje, ki bodo res prava in pa trdna opora našemu kmetu.
Poroiilo ljubljanskega trinega nadzornika.
Pikre besede nam silijo v pero, ko čitamo poročilo ljubljanskega tržnega nadzornika. In da niso vse razmere že itak zadosti žalostne, se pač ne bi premagovali, temveč povedali svoje mnenje brez zatajevanja. Tako pa bomo kratki in mirni, ker upamo, da se bodo merodajni krogi vendar enkrat spomnili, kako katastrofalno gospodarsko politiko da vodijo.
V poročilu ljubljanskega tržnega nadzorništva beremo uvodne sledeče stavke: »Protidraginjska akcija Je Izgubila s padar' m dinarja glavno podlago. Dvig cen nekaterim zadržuje trenutno visoka izvozna carina. Stanje cen življenskim potrebščinam v bodoče bo v veliki meri zaviselo od vrednosti našega denarja. Pričakujemo, da bo centralna vlada s pametno Izvozno carino zadrževala nastanek anarhije cen na domačem trgu.«
Skoraj vsak stavek je za sebe vzet, resničen. V celoti pa so vsa izvajanja popolnoma napačna, škodljiva in krivična.
Protidraginjska akcija vlade Je obstojala na prepovedi izvoza pridelkov in dovolitvi njihovega uvoza. Vsled padca valute je ta akcija izgubila vso svojo veljavo, kajti če bi obstojala še v naprej, potem bi vsled pomanjkanja deviz v naši deželi (in devize se dobi le z izvozom) padel dinar še bolj. Edin logičen zaključek je torej, da izvažamo, česar imamo v preobilici in da uvažamo le to, česar nimamo in kar neobhodno rabimo. To je neovrgljivo dejstvo!
Jasno je, da bi pri svobodnem izvozu kmetskih pridelkov cene istim narasle in sicer samo zato, ker so danes pod svetovno pariteto, ker so pri nas cenejši, ko povsod drugod. Zato je resnica, da preprečuje dvig cen le visoka izvozna carina. Toda drugo vprašanje je, če je to pametno!
Gotovo je, da niso naši pridelki po svoji kakovosti niti za las slabši od drugih. Nasprotno so večinoma vedno boljši. Kdo pa more potem zagovarjati to, da dobi naš kmet za svoje delo manj, ko italijanski ali francoski kmet! To je prvo!
Drugič pa more le naivnež misliti, da se more cena trajno držati pod svetovno pariteto. Enkrat mora priti do izenačenja in čim večja bo razlika med našimi in tujimi cenami, tem bolj katastrofalno bo izenačenje.
In končno bomo s prepovedjo izvoza dosegli edinole padec valute in prišli bomo na ono usodno poševno pot, ki vodi tja navzdol v prepad, v katerem leži sedaj Avstrija.
Kljub vsemu temu pa zahteva ljubljanski tržni nadzornik, da nadaljuje vlada s svojo katastrofalno gospodarsko politiko in da s policijskimi odredbami, s prepovedjo izvoza krade kmetu denar in škoduje na-
ši valuti. Tako zagrizli so se vsi meščanski krogi v ta nazor, da izgleda skoraj že brezupen vsak poizkus jih prepričati o resnici.
Zaradi važnosti stvari bomo vseeno poizkusili to.
Če kateri posestnik samo kupuje ln nič ne proda, mora zapraviti svoj poslednji krajcar. To delamo mi. Vse mogoče stvari kupujemo v tujini, potrebne in nepotrebne, ne prodamo pa ničesar. Bankrot mora priti nad nas ln padanje naše valute dokazuje to.
Ne bodite vendar smešni do skrajnosti, če smo postavili par dimnikov v Sloveniji, nismo s tem še postali industrijska dežela, zlasti ko je velik del naše industrije tak, da sploh ne vzdrži nobene krize. Mi smo poljedelska država in naši glavni izvozni predmeti so les, ruda, živina in poljski pridelki. Če ne izvažamo teh, smo falitni in basta! Zato bi morali z vso silo delovati za čim večji izvoz naših pridelkov, zato bi morali vsi gledali, da izpopolnimo naše železniško omrežje, da izboljšamo promet, da imamo svoje luke, da s pametno carino in tudi z izvoznimi nagradami omogočimo čim večji izvoz.
Kar je bilo v naši moč!, smo v tem oziru srci ili in znižali izvozno carino, pridobili Sloveniji zvezo z morjem, sklenili za naš izvoz ugodne trgovske pogodbe, dosegli znižanje železniških tarifnih stroškov, skratka, kar je bilo sploh mogoče, smo storili, pa čeprav smo imeli le 8 poslancev in čeprav je bila vsa slovenska Javnost proti nam.
Če bi naša industrija storila le polovico tega, da ne bi samo gradila dostikrat samo slabe tovarne, temveč se udeleževala tudi pri izboljšanju naših prometnih razmer, potem bi bil naš Izvoz še enkrat silnej-šl in naša valuta dvakrat boljša.
Taka je resnica, ki je meščanski krogi nočejo in nočejo videti in to niti sedaj, ko smo na pragu novega in hudega draginjskega vala.
Poročilo ljubljanskega tržnega nadzornika je zelo tipičen primer in vsled tega smo mu tudi posvetili svojo pozornost.
V dvanajsti uri kličemo še enkrat vsem merodajnim krogom: Prenehajte s svojo katastrofalno politiko, zaprite magari Drav ves uvoz, toda na široko odprite vrata izvozu. Samo v tem je rešitev, ker samo ta rešitev je naravna. Vsa umetna sredstva pa, ki se uporabljajo za dvig dinarja, so v zemljo zabit denar in vrhu tega še brezuspešni.
Kmetovalci vse države pa si zapomnite. da zavzema isto stališče ko ljubljanski tržni nadzornik tudi ljubljanski »Slovenec«, ki je vodilno glasilo SLS.
Kdor hoče svoj pogin, bo zato v bodoče volil SLS!_
Streznite se!
Zločine nad politično moralo zagrešijo vsak dan klerikalni listi in častno nagrado bo v tem oziru sigurno odnesel »Slov. Gospodar«. V »Gospodarjevih« predalih se stalno razširjajo najnesramnejši pam-fleti in najočltnejše neresnice. Poglejmo si n. pr. samo njegove laži o mojem shodu v Št. Jurju, ki ga tako strašno v oči bode, da se bavi ž njim že.tretjič. Ta poštenjakovič smatra za predrznost, da se upam v Št. Jurju, kjer je dobila SKS preko 200 glasov, sklicati Javen shod. Sklical sem shod ln še ga bom, ker se ne bojim povedati resnice možem, ki znajo misliti. Če pa naše klerikalce resnica tako v oči bode, da so pri moji ugotovitvi klerikalne proti-kmetske ln njihove dvolične politike začeli kar besneti, pa ne morem pomagati. Seveda je klerikalno družbo bolelo, da sem na podlagi »Slovenca« dokazal, da so klerikalni poslanci za prepoved izvoza živine in da na drugi strani zahtevajo poslanci istega kluba, da se mora carina odpraviti. Razumem dalje, da jih jezi, da vedno in neprestano kriče, da je vera v nevarnosti in ko jih jaz opomnim, da so sami sklenili divji zakon z največjimi sovražniki krščanstva, z brezverniml komunisti, kar so storili pri občinskih volitvah v Ljubljani. Tedaj so Šli škof in vsa duhovščina na volišče in glasovali brez sramu za grobokope katoliške cerkve — za komuniste! Ker sem podkrepil to z najjasnejiml dokazi, s pisanjem klerikalnih listov samih jih je to posebno zadelo v živo! V strahu, da s takimi ugotovitvami zgubijo še zadnjo ovčko, je izdal eden njih petelinčkovo parolo »pojdimo«. Toda temu pozivu se je odzvalo prav malo število in odšli so samo razgrajači. Zborovanje se je pa tem lepše nadaljevalo in se po mojem poročilu razvila lepa debata.
Po njenem zaključku je bila eno-dušno sprejeta zaupnica poslancem in ministru SKS in obsodila se je klerikalna sleparija. Tako se je končal krasno uspeli shod v Št. Jurju.
Pri tej priliki povdarjam, da je pač skrajni čas, da krene ton klerikalnega tiska na dostojna in krščanska pota in da se bori tudi proti političnemu nasprotniku le s poštenimi sredstvi. Politično delo je idealno delo in narodna nesreča je, ako to ni. Častikraja je po mojem mnenju vse poprej kot krščanska in z nepoštenimi sredstvi se tudi v politiki ne doseže trajnih uspehov.
Odločno sem za to, da morajo biti nosilci političnih idej in odgovorni ljudje čistih rok in poštenega značaja; ako to niso, potem je dolžnost ne samo političnega nasprotnika, temveč tudi lastne stranke, da jih razkrinka in onemogoči. Toda predpogoj je. da temeljijo taki očitki na dokazih resnice in da se ne skrivajo na perfiden način za poslansko imuniteto! Zato pozivam nesramnega dopisnika v »Slov. Gospodarju« da svoj nesramen pamflet tudi podpiše, da mu dam priliko spoznati, da ima laž kratke noge in da je ttidi pri nas častikraja zločin.
Apeliram še enkrat na vso slovensko pošteno javnost, da pomaga, da pride naše časnikarstvo iz mlake, v katero je zagazilo. Če tega ne dosežemo, potem mora propasti še zadnja morala, ki se še najde v našem dobrem ljudstvu. Postanimo narod moralnih ljudi in poštenjakov, ne pa narod obrekljivcev in moralnih banditov.
Josio Drofenlk,
narodni poslanec.
(VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE)
želi vsem svojim prijateljem »Kmetijski list«.
(Uredništvu »Kmetijskega lista«) In tajništvu SKS, kakor tudi vsem tovarišem, ki so pristaši SKS želi iz New Yorka vesele božične praznike in srečno novo leto, naš vrli tovariš Jožef Šmalce»j. Na} bi bili tudi njemu v daljni tujini prazniki veseli.
(Predlog gospoda Novačana.) V »Republikancu« predlaga gospod No-vačan, da naj pišemo mesto veroval verovao, mesto gorel goreo, mesto kričal kričao, mesto cvetel cveteo ali cvetu, skratka: piše se naj tako, kakor se govori in frakarski I se naj čisto odpravi. Predlog gospoda Novačana nam je na vsak način simpatičen. Prvič je res, da le sedanji I močno frakarski, drugič pa bi se po uresničenju predloga gospoda Novačana močno približali svojim južnim bratom in naš jezik bi postal znatno blagoglasnejši. Vzemite samo besedo: rekel in spoznali boste takoj, da jo vsled 1-a skoraj ni mogoče lepo izgovoriti. Temu nasproti pa je rekao na vsak način blagoglasen. Želeli bi, da se o predlogu gospoda Novačana izjavijo tudi drugi. Pri tej priliki pripominjamo le eno. Škoda za gospoda Novačana, da je zamenjal literaturo s politiko!
(Glasilo klerikalne inteligence.) — »Slovenec« prinaša v svoji zadnji številki z dne 19. dec. sledečo neumnost: »Preveč ministrskih kandidatov SKS. Beograd, 18. dec. (Izv.) Na včerafšnji seji samostojnega kmetijskega kluba je bilo sklenjeno, da kmetijski klub ne vstopi v vlado. To se je zgodilo radi tega, ker je bilo v klubu več kandidatov za kmetijsko ministrstvo. Ker je Pucelj delal na to, da ostane to mesto njemu, se niso mogli sporazumeti glede ministra in so končno sklenili, da sploh ne vstopijo v vlado.« Tako budalost si pusti servirati klerikalna inteligenca! K njenem okovanem želodcu ji iskreno čestitamo.
(Še ena iz glasila klerikalne inteligence.) V uvodniku »Radikalna vlada« piše »Slovenec« z dne 19. decembra med drugim sledeče: »To (da so namreč v Pašičevem volilnem kabinetu skoraj le velesrbi) je streznilo tudi slovenske »kmetijace«, da je stavil njihov klub Pašiču kot glavni pogoj, da gredo v Pašičev kabinet le, ako vstopijo tudi muslimani.« — Na isti strani pa priobčuje »Slovenec« najprej brzojavko, da je naš klub odklonil vstop v Pašičevo vlado, takoj v prihodnji brzojavki pa poroča, da so mo-hamedanci še neodločeni, če vstopijo v vlado ali ne. — Čudna so pota lo-/ gike pri glasilu klerikalne inteligence.
(Da bo »Slovenec« pomirjen), mu sporočamo, da je o taktiki našega poslanskega kluba odločila že seja na-čelstva z dne 11. dec., ki je točno določila smernice za vse tri možnosti, ki so mogle nastopiti. S ponosom pa dostavljamo, da je to samo pri nas mogoče. Ker le v naši stranki poročajo poslanci o vsem in le po sklepih od ljudstva voljenih zaupnikov se ravna njih delo.
(Preljuba doslednost, oj kje si doma.) Slavna »Murska Straža« nam po-
sveča v svoji zadnji ItevUki svojo pozornost in nas na koncu notice prosi, da pomagamo 'braniti in čuvati mejo in da ne razdiramo, kar drugi s težavo grade. Da bi apel bolj »držal«, pa si dovoljuje »Murska Straža« tri lažnive dopise proti tov. Puclju in našim shodom v Prekmur-u in PrlekijL Taka doslednost pač ne zasluži drugo, ko da rečemo z »Mursko Stražo«: Kaj nas briga, če osel riga!«
(Značilno.) V klerikalni »Murski Straži« se jezi neki dopisnik iz št. Jurija ob Ščavnici silno čez lažnivost »Slovenskega Gospodarja«, ki čisto po krivičnem obrekuje ljudi in celo take, ki so njegovi naročniki. Nas prav veseli. Resnica prodira tudi že med klerikalci in ne bo dolgo, ko bodo tudi ti uvideli, da ni »Slovenski Gospodar« niti za na gnoj!
(Velikanski uspehi atka.) Ni ga pod solncem parlamentarca, ki bi imel tako velike zasluge za svoje volilce, ko Stanovnikov atek. Samo poslušajte! Najprej se je z največjim uspehom bo. ril proti gasilnemu društvu. Njegov boj je bil tako slaven, da še danes zraste atku nos za dva metra, samo če se spomni na ta boj. Potem se je lotil cestnega vprašanja in sicer na prav originalen način. V skupščini je zavihtel svoj uma svitli meč ter udaril po proračunu, da se je kar razčesnil. Vendar je bil proračun po zaslugi naših poslancev še toliko pri moči, da so mogli naši poslanci unesti vanj še postavko za nove ceste. To je atka tako ujezilo, da je potem proti proračunu in v specijelni debati tudi proti cestam — glasoval. Vseeno pa je dosegel ceste atek in ne naši poslanci! — Letnik 1898. je bil že dne 1. novembra doma. Da bi pa bilo to bolj gvišno, je šel dne 10. novembra atek k vojnemu ministru in zahteval takojšen odpust letnika. Tako energično so zahtevali to atek, da je padel vojni minister v nezavest, letnik 1898. pa je bil Že deset dni pred prvim novembrom doma. —■ Po tolikih zaslugah počivajo sedaj atek na svojih lavorikah in delo j« prevzel fantek. Kot dober kristjan se je zvezal s komunisti in bil kot pravi meščan Izvoljen v ljubljanski občinski svet. Sedaj špekulira fantek, kako bi postal župan Ljubljane, atek pa pripravlja upit na Lenina, če se to ne bi zgodilo.
(Gospod Prepeluh), bivši poverjenik, kakor se sam rad imenuje, je naš silen, prijatelj in zato je prav, da mu tudi mi posvetimo malo svoje pozornosti. Urednik »Napreja«, gospod Ber-not je napisal o gospodu Prepeluhu par besedi, ki so bile po njegovem mnenju žalitve in je zato vložil tožbo. Toda gospod Bernot je bil oproščen ia zato pojasnjuje gospod Prepeluh na dolgo in na široko, da je z razsodbo on vseeno opran. Nočemo kratiti gospodu Prepeluhu tega veselja, temveč stavili mu bomo samo par vprašani, ki bodo morda pojasnila, če je gospod Prepeluh v resnici tako nedolžen človek. Gospod Prepeluh, kaj pravite na to, da zahtevajo Amerikanci nazaj one dolarje, s katerimi je bila kupljena Blasnikova tiskarna? Kako pa je bilo s podpisovanjem znane izjave kulturnih delavcev? Ali se ni nek »kulturnik« spozabil tako daleč, da je hotel z denarjem izsiliti podpis? Gospod Prepeluh zdi se nam, da bi mogli vi o tej stvari kaj več povedati! In končno! Ali je kaj v zvezi z denarjem SLS, da je postal »Avtonomist« čisto klerikalen? Gospod Prepeluh, morda pa dobimo vendarle majhen odgovor. Za naše prijateljske odnošaie bi bilo to gotovo zelo dobro!
(Pokojninski zavod za nameščene«.) Volitev delegatov je razpisana na dan 5. februarja 1923. Imeniki volilcev so razpoloženi od dne 19. decembra 1922 do dne 2. januarja 1923; reklamacijski rok je določen do vštetega 2. Januarja 1923. Kandidatne liste, ki so pri volilni komisiji na razpolago, je treba vložiti do dne 2. januarja 1923, do 10. ure dopoldne. Razglas je objavljen v »Uradnem listu za Slovenijo« ia v »Dalmatinskem Glasniku«. Sicer pa se opozarja »Pokojninsko zavarovanje nameščencev«, založila tiskovna zadruga v Ljubljani, ki prinaša statut, pokojninski zakon in umesten komentar.
(V Notranje Goricah) je po kratki
bolezni preminula v 70. letu svoje starosti gospa Marija Košar, mati našega tovariša poslanca Kušarja. Pokojnica je bila vrla mati in dobra gospodinja, ki je bila splošno spoštovana, kar je dokazal tudi njen lep pogreb. Bodi ji ohranjen blag spomin. Težko prizadetim pa naše globoko sožalje.
(Selce nad Škofjo Loka) Na občinski seji z dne 6. decembra je bila na predlog občinskega odbornika Antona Klemenčiča soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Občinski odbor v Selcih nad Škofjo Loko se najiskreneje zahvaljuje vladi, zlasti pa g. ministru Pnclju za trud in podporo, ki jo je te-posloval naši občini ob priliki zadnja vremenske katastrofe. Ravno tako se
Obrtniki, naga moS fn dofcroTrtl sta mogoča samo v res trda! organizacij! vsega oT>rtni§fcega stan«.
,Whvaliiijemo okrajnemu glavarstvu, M ie podvzelo dosti korakov za olajšanje Baše nesreče,
(Iz Brusnic.) V nedeljo po maši le Imela kmečka zveza tukaj svoj shod. fia njem ie kvakal tajnik SLS iz Norega mesta, Mundi. Shoda se je udele-(Bo skupno z otroci vred 15, reci pet-lajst oseb. Govornik je kar ostrmel, ko t zagledal pred seboj tako »velikanko« množica Njegovega govora je lilo kmalu konec, ko je videl, da se še i velikanska množica ne zanima za ijegovo blebetanje. Upamo, da je bil v Irusnleah njegov zadnji govor. Pri las pač ne bo nič dosegel, ker v naši ibČIrti so edinole pristaši naše prave, t& kmeta res požrtvovalne »Samo-Itojne kmetijske stranke«. Le še tako »prej tovariši Brusničanjel Naše geto Je: »V boj za staro pravdo!«
(Iz Kočevja.) Kakor znano, so priredili Nemci z gosti iz Banata v septembru povodom ustanovitve švabsko-Hemške kulturne zveze veliko slavlje h delali demonstrativne izlete po ko-Jevskem okraju, pri katerih so se no-tile protidržavne barve in se je govorilo v vsenemškem zmislu. Pokrajinska uprava je 2ato švabsko-nemško kulturno zvezo razpustila. Tudi je bilo jreč udeležnikov kaznovanih z zaporom in drugi na denarno globo, med drugimi tudi znani nemški odvetnik iz Kočevja na globo 4000 K. — Pred kratkim se je ustanovilo za sodni okraj Kočevje društvo za zgradbo okrajne Bbožnice in hiralnice. To društvo naj (Časoma odpomore zlasti onim obS. revežem, ki morajo hoditi po nalogu, lažnih občin od hiše do hiše. Da jih Bihče rad ne sprejema, marveč da ve-fina občanov le godrnja, je znana Itm. Ti ubožci se res dostikrat nahajajo v zanemarjenem stanju, kar se tiče »nage in gotovih živalic, toda to je ftvno posledica njihov« zapuščenostl h pohajanja od hiše do hiše za žive-lent V zimskem času in v visoki sta-losti so oni še posebej vredni pomilo-ttnja in je čas, da se napravi konec IttociJalnemu postopanju z njimi
(V Leskovcts pri Krškem) je umrla f aedeljo, dne 10. decembra v najlepši Bobi v 46. letu Marija Strgar, soproga ialega vrlega somišljenika Franc Str-farja, posestnika v Leskovcu. PokoJ-nica je bila zelo priljubljena v vsej okolici In to zaradi svojega radodarnega Irca. Bila je vrla gospodinja ter jako taklonjena naprednim društvom in pa VMte agitatorica kmetske misli. Bila je h vrlo napredne Volonšekove rodbine k Šmarja pri Sevnici. Pokojnlci bodi ohranjen časten spomin. Žalujočim pa naše Iskreno sožalje!
(V Mozirju) Je umrl v visoki starosti 81 let Anton Goričar, poštar v pokoju. Pokojnik je bil odličen rodoljub ta kre. ttenit značaj. Bil je 28 let župan v Mo-rirju, član okrajnega zastopa in ustanovitelj in načelnik gornje savinjske po-lojilnice. Poleg tega se ie z vnemo udeleževal pri raznih narodnih društvih. Vsled svojega odločnega narodnega mišljenja je bil med vojno pod strogim policijskim nadzorstvom. Značajnemu narodnemu delavcu bodi ohranjen blag «§min!
(Naš shod v Merski Soboti) Uspeh Uiega shoda ne da »Slovencu« miru ta zato le po svoji stari navadi prine-•el poročilo o shodu, da z neresnicami fcbriše uspeh shoda. Pa se mu je pone-arečiio, kajti vsak udeleženec shoda ftii iz »Slovenčevega« poročila le ve. 6ko lažnjivost »Slovenca«. Tako poroča »Slovenec« o govoru poslanca Mrmolje o njegovi jezi in siičnem, tovariša Mrmolje pa v Murski Soboti »Ploh oi bilo. To dejstvo je pač najlepši dokaz, koliko je vredno vse »Slovenčevo« poročilo. — Prav tako b »Slovenec«: je poročal tudi »Slov. Gospodar«, samo da je dodal par su-lovosti. Naj mu teknejo!
(Šolsko vodstvo v Sv. Boifenku pri Središča) se zahvaljuje vsem, ki so z farovi omogočili Miklavževo obdaritev otrok. Darovali so: Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani 1200 K, Oblastna laščita dece v Ljubljani 73 m barhenta ter 800 K, Robič 100 K, Fr. Hočevar 80 K, Dr. Tavčar 40 K. Slavinec 20 K, Mitckij 80 K, Rup. Borko 20 K, Pajek «) K, Horvat 10 K, Šulek 40 K, Jurja-levič 2 koži usnja, N. Fridrih 40 K, Vel-din T. 10 parov nogavic, Lovro Kosič 43 K, vsi iz Središča; Anton Golenko 40 K, E. Simonič 40 K, An. Tramšek 80 K, Vrbnjak 10 K, Jož. Tomažič 40 K, Mat. Tomažič 14 K, Šoštarič 40 K, J. Pavličič 40 K, vsi od Sv. Miklavža pri pri Ormožu; Bolf.- Gregorinčič 100 K, Amalija Breznik 20 K, Jož. Breznik 150 K, Ant. Borko 40 K, Kmetska hranilnica Sv. Bolfenk 80 K, Ant. Rajh 20 K, Ant. Podgorelec 40 K, Verona Kolarič 40 K, Schomveter Mart. 30 K, Mirko Kolarič 40 K, Ant. Kerenčič 40 K, Jakob Zabavnik 40 K, Kolarič Fr. 40 K, Nečitljiv 40 K, Jož. Kolarič 80 K, Rob. 2zanec 40 K, Planine Fr. 120 K, Fr. Vrabl 40 K, Fr. Šoštarič 40 K, Mihael Sever 4 K, Neimenovan Vodrančan 30 & Urša Balaškovič 40 K, Ter. Zabav-
nik 80 K, Ig. VrbančiS 40 K, Jož. Kerenčič 20 K, Rob Košar 200 K, Jož. Munda 40 K, Mlinarič Ff. 4 K, Cajko Fr, 400 K, Rauk iVz m barhenta, Do-linščak 40 K, Pokrivaj Filip 12 K, Ant Cernčlč 32 K, M. Gorlčan 60 K, Ter. Galič 8 K, Ig. Zadravec 40 K, Vinko Haložan 40 K, Mat. Zadravec 10 K, Andr. Novak 80 K, vsi pri Sv. Bolien-kn, Paul Planine iz Rajhsnburga, LJ. Kuharič iz Ormoža eno obleko, Ig. Božič 80 K, Iv. Šafarič 80 K, oba iz Maribora, Fr. Bezjak iz Ptuja 40 K. Darovalcem iskrena hvala!
(Mala Nedelja.) Tamburaško pevsko društvo »Slavila« priredi v nedeljo, dne 31. decembra ob 3. uri popoldne v Društvenem domu veselico s petjem, godbo in plesom. Igrala se bo velezanimiva burka »Moč uniforme«. Vabimo vse k obilni udeležbi! Pridite!
(Stanetincl.) Na sijajno obiskanem shodu SKS pri sv. Juriju ob Ščavnici so se nekateri navzoči klerikalni možje grozno razburjali čez velike davke. Ti zapeljane!. pa so pozabili, da ima ravno naša občina, ki ima klerikalno večino, najvišje doklade in zato nalaga tudi najvišje davke. Seveda doklade se morajo zvišati, če si je sedanji župan siromašne občine dal zvišati plačo na 4000 K letno, medtem ko je prejšnji župan s par sto kronami letno v občo zadovoljnost občanov vestno vrSil svojo službo.
(Listnica uredništva.) Dopisniku iz Kompolj. O vsiljivih nevestah pa res ne moremo pisati in mislimo, da tudi ni potrebno, kajti prepričani smo, da se jih vsak fant lahko sam ubrani. Predolge jezike pa veliko boljše strižejo na sodiščih, ko pa v uredništvih.
(Matična knjigarna.) Na Kongresnem trgu, kjer je bilo preje tajništvo SKS, je otvorila Jugoslovenska Matica skupno z Glasbeno Matico svojo lastno knjigarno in trgovino s pisalnimi potrebščinami — »Matično knjigarno«. Knjigarna je dobro urejena ter slovi po svojih zmernih cenah ko tudi solidnem blagu. Matično knjigarno priporočamo vsem naitopleje, ter upamo, da bodo tovariši in tovarišice krili svoje potrebščine pri njej. Saj ne store s tem samo sebi dobro, temveč podpirajo tudi dve naši prvi in zares narodni organizaciji.
Politične vesSi.
(Velikodušen kraljev dar.) Na dan
svoje krstne slave je podaril naš kralj za siromašno prebivalstvo 30 vagonov koruze. V ta namen je izročil ministru za socijalno politiko 3,600.000 kron, s katerimi se nai kupi omenjena količina koruze. Naj bi posnemali našega kralja tudi drugi bogatini, saj Je med njimi dosti bolj premožnih od našega kralja in revščina bi bila kaj hitro ubita. Toda redki so bogatini, ki imajo srce za reveža. Ponosni smo, da je naš kralj izjema in da ima srce za reveža. Zato pa mu je tudi ljubezen naroda zagotovljena. In to je najvišje kar more doseči vladar, da ga namreč narod ljubi
(Konec vladne krize.) Sestavljena je nova vlada, toda notranjepolitični položaj s tem ni razčiščen, temveč nasprotno le še bolj zapleten. To se vidi v tehničnem, ko tudi v formeinem oziru. Ker ni demokratov v vladi, ima v finančnem odboru opozicija veliko veČino. Finančni odbor pa ostane tudi po razpustu skupščine, ker se brez pristanka finančnega odbora ne sme izdati nobenega denarja. Da je tako stanje za vlado nevzdržno, je jasno. Težko stališče pa ima tudi vlada v formeinem oziru. Radikali so najbolj izraziti pristaši velesrbske misli in javnost bo vedno tako sodila o njih, pa čeprav so v sedanji vladi Protičevi pristaši. Ker so v vladi radikali čisto osamljeni, zato ima nova vlada tudi čisto strankarski značaj in to je njena največja hiba.
(Naš Izstop iz vlade.) Vstopili smo v vlado, da podpremo državno misel in da pospešimo zmago kmetske misli. Zato smo mogli sodelovati le v koalicijski vladi, ki je delovala za konsolidacijo države. Sedanja volilna vlada pa je prestrankarska in tudi preveč naperjena proti zemljoradnikom. Dasi se nas je toplo vabilo, vendar se nismo mogli vabilu odzvati, ker prvo je kmetska misel. Jasno pa je seveda, da ne bomo s tem, ker smo šli v opozicijo, nič manjši delavci za zmago državne misli, ker se vedno zavedamo, da ni država isto ko politična stranka.
(Nova samoradikalna vlada.) Pašič je s svojo namero, da sestavi samo iz radikalcev obstoječo vlado, uspel popolnoma. S tem je prizadejal demokratom težak udarec in deloma tudi zaslužen udarec. Bojimo se pa, da samoradikalna vlada tudi ne bo v korist države, ker se bo že itak prerazvito strankarstvo razvilo do nemogočnosti. Kot slabost Pašičevega kabineta pa je označiti dejstvo, da ni mogel pritegniti dasi je poskušal, niti ene manjše stranke, Da vsaj malo varuje objektivnost, sta pritegnjena v Pašičev kabinet Slovenec dr. Niko Zupanič in Hrvat dr. Gjuro Supilo. Oba sta ministra brez resora in bo prvi nekak minister za
Slovenijo, drugi pa minister za Hrvatsko.
(Dr. Niko Zupanič) je bil rojen leta 1876 v Gribljah v Belokrajinl Že leta 1901 je pričel izdajati kot visokošolec revjjo »Jug«, v kateri je propagiral mL sel jugoslovanskega ujedinjenja. Kasneje je sodeloval pri raznih listih, tako pri »Ljubljanskem Zvonu«. Po dokončanih študijah je bil asistent na dunajskem arheološkem muzeju. Po izbruhu svetovne vojne je odšel v tujino in bil Član londonskega odbora. Kot tak je odločno branil Pašičevo stališče. Po svojem povratku v domovino je postai ravnatelj narodopisnega oddelka v ljubljanskem muzeju.
(Nove volitve v skupščino) bodo dne 18, marca. Tovariši, pripravljajte se!
(Klerikalna dvoličnost.) NI večjih nasprotnikov revizije ustave kakor so radikalel Kljub temu pa »Slovenec« silno hvali radikalno vlado. To je najlepši dokaz, koliko je dati na klerikalno vpitje o avtonomiji Slovenije. Pokopana je bila v kabinetu Protič-Korošec in pokopana bo, kadar bo v vladi klerikalna stranka.
(Glavna kontrola.) Poleg državnega sveta je najvažnejša državna korpora-cija — glavna kontrola. Dočim skrbi namreč državni svet za čisto, pravično in pošteno izvedbo zakonov, je glavna kontrola vrhovna nadzorstvena oblast nad upravnimi oblastmi in šele z vpostavljenjem državnega sveta in glavne kontrole smo postali v resnici pravna država. Državni svet ko tudi glavna kontrola morata biti popolnoma neodvisna od vlade, kajti le tako bodo njujine razsodbe v resnici nepristranske. Državni svet je že sestavljen in je pričel tudi že z delom. Glavna kontrola pa Še vedno spi, oziroma še ne deluje, kakor bi morala. Vzrok je vtem, ker še ni bila izpopolnjena. To bi se moralo zgoditi že dne 10. junija t L, toda do danes se še ni izvršilo. Demokrati in radikali so namreč tudi v glavni kontroli hoteli uveljaviti strankarski princip in vlada je šla celo tako daleč, da je hotela državnemu svetu, ki predlaga člane glavne kontrole skupščini, ki jih potrdi, ukazati, katere naj imenuje. Tej neupravičeni zahtevi se je državni svet uprl In zato še ni glavna kontrola imenovana. Pozdravljamo odločnost državnega sveta in zahtevamo, da se glavna kontrola čim preje izpopolni. Toda varovani morajo biti pri tem interesi pre-čanskih krajev in člani glavne kontrole se naj imenujejo le po zmožnosti posameznikov ter tako, da bodo v glavni kontroli zastopane vse pokrajine. Le na ta način bo ljudstvo videlo, da smo v resnici enakopravni in da je kraljevina SHS tudi v resnici domovina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Predsednik poljske republike umorjen.) Novi predsednik poljske republike dr. Narutowitz, ki je bil šele dva dni predsednik republike je bil umorjen dne 16. t. m. Po posetu kardinala Kakaw-skega se Je udeležil slavnostne otvoritve slikarske razstave slikarja Zahete. Ko je vstopil v prvo dvorano, je aka-demični slikar Eligij Niewiadomski oddal nanj od zadaj tri strele. Predsednik je bil na mestu mrtev. Morilec je poizkušal ubežati, kar se rau pa ni posrečilo. Morilec je živčno bolan in je vzbudil svoje dni precejšnjo pozornost, ko je pretepel nekega urednika, ker je njegove slike slabo ocenil — Umor je po vsej Varšavi naredil globok vtis in se umor splošno obsoja. — Kot naslednika dr. Narutowicza imenujejo listi bivšega predsednika republike, maršala Pilsud-skega.
(Za naše republikance.) Na Poljskem so skoraj pred državljansko vojno, ker se stranke ne morejo zjediniti za novega predsednika republike. Kaj bi šele bilo pri nas, če bi morali izvoliti predsednika republike, ko pa je pri nas vse bolj vroče in ko je nož vse hitreje pri roki Naj nam odgovore na to gospodje republikanci
(V Italiji) so ponovno izbruhnili nemiri med fašisti in komunisti Vse polno komunistov je namreč vstopilo med fašiste, samo da so dobili orožje in sedaj se poboji nadaljujejo.
Zadružna lola.
Veliko se deluje danes 2a gospodarsko In kulturno povzdigo najštevilnejšega sloja naše domovine' in lepe uspehe so že dosegli na tem polju. Vendar pa so ti uspehi sorazmerno z žrtvami, ki se v ta namen doprinašajo, precej majhni.
Vzrok tem premajhnim uspehom je predvsem v preveč enostranskem pospeševanju kmetijstva. Narodno - gospodarski nauki, pa tudi vsakdanje izkušnje nas uče, da so uspehi le tedaj popolni, če je stvar, za katero gre, vsestransko dovršena, če je vsestransko na višku Časa. Ne zadostujejo mi samo lepe, položne ceste, ampak Imeti moram
tudi dober voz In dobre konje, Ce hočem dobro voziti. In to velja v polni meri tudi za naše kmetijstvo.
Pri nas se deluje v veliki meri za izboljšanje kmetijske proizvodnje, in v zadnjem času, odkar imam svoje zastopstvo v vladi, tudi za zaščito kmetijskih interesov pri sklepanju trgovskih pogodb z inozemstvom in za kmetijsko carinsko politiko. Vse preveč pa se zanemarja kmetijski trg in kmetijsko industrijo v ožjem pomenu besede. In to je vzrok premajhnih uspehov. Kaj pomaga kmetu, če še tako veliko dobrega pridela, če pa nima na trg, na cene nobenega upliva. Spreten trgovec obvlada trg, to se pravi, določa blagu cene tako, da ima pač dobiček on sam, ne pa tudi kmet-producent. Zato je naš kmet vzlie zelo izboljšani in povečani proizvodnji še vedno revež kakor je bil, veletrgovci pa se bogate, da kmalu ne bodo vedeli kam z denarjem, dasi niso v resnici za izboljšanje in pomnoženje blaga ničesar storili. Nasprotno, še poslabšajo ga s tem, da ga puste zaradi špekulacije ležati po skladiščih.
Ker je toraj vzrok neuspehov kmetijske politike v Izkoriščanju kmeta po brezvestnih veletrgovcih, je treba, da vzame kmet trgovino v svoje roke in določa cene svojim pridelkom in potrebščinam sam. Kakor vsaka stvar, tako zahteva tudi trgovina gotove predpogoje, ki jih je treba izpolniti, če se hoče z njo uspevati. Dočim je treba za poljedelstvo zemlje, orodja, semena ter za to potrebnega znanja, je treba za trgovino predvsem znanja in kapitala. Pa še nekaj je treba za trgovino, česar za poljedelstvo ni treba: velike spretnosti. Trgovina je izpostavljena veliki konkurenci in špekulaciji, zato uspe samo tisti, ki razpolaga z zadostno trgovsko Izobrazbo, z zadostnim kapitalom, z zadostno spretnostjo in če treba tudi z organizacijo. Pri konkurenci odločata dve strani: cena, režija (stroški uorave) in trgovska spretnost. Režijo pocenimo, če kupčuiemo na debelo in iz prve roke. Za tako kupčijo pa je treba kapitala ali če tega ni, organizacije, ki kapital preskrbi, spretnost pa si pridobimo s šolanjem in prakso.
Ako hoče torej kmet trgovati In določati cene svojim pridelkom in potrebščinam, mora biti konkurenčen, t. j. mora razpolagati z vsemi zgoraj omenjenimi sredstvi: s kapitalom ali organizacijo in s trgovsko izobrazbo ter s spretnostjo.
Ker kmet kapitala, vsaj mobilnega kapitala (denarja) nima, poleg tega pa more kupčevatl le na drobno (za kaj mu bo n. pr. 10 vagonov sladkorja ali kako more prodati 100 volov, če ima pa samo dva), se mora organizirati. Večje število kmetovalcev mora zložiti svoj denar in zanj nakupovati potrebščine na debelo za vse in skupaj prodajati svoje pridelke. »Česar ne zmore eden, je mogoče večini,« je bilo geslo odličnega češkega zadrugarja Kampe-Iika. In taki organizaciji, kjer zloži več gospodarsko Šibkih posameznikov vkup svoj denar, da zanj skupaj kupujejo in prodajajo, se pravi zadruga. V zadrugah združenim kmetom so torej dani pogoji, da morejo kupcevati na debelo in neposredno (brez posredovanja verižnikov — vrinjenih prekupcev) in tako uplivati na trg, t. j. določati blagu cene. Toda kakor smo zgoraj ugotovili, pa to za uspešno trgovino še vedno ne zadostuje. Treba je tudi trgovskega znanja in spretnosti. To dvoje se pa pridobi edino v šoli in v praksi. Zato se je treba najprej šolati, potem pa tako pridobljeno znanje preizkusiti v življenju. Vendar je važnejše prvo, ker je predpogoj drugega. Da si bo toraj pridobil kmet potrebno trgovsko znanje, mu je treba šole. Trgovskih šol imamo sicer vse polno, vendar te za kmeta niso, ker ne odgovarjajo njegovim potrebam. Za kmeta je treba šole, ki malo časa traja in v kateri se nauči vsega, kar je zanj najpotrebnejše.
V trgovskih šolah se poučuje vse mogoče stvari: tuji jeziki, stenografija itd. — Kar vse ni potrebno kmetu. Ne poučuje se pa zadružništva, ki je za kmeta neobhodno potrebno. Poleg tega pa trgovske šole dolgo trajajo in mnogo stanejo. Kmet pa za dolgo šolanje nima časa, niti denarja.
Da bo mogel vzeti kmet trgovino sam v roke, mu je toraj treba zadrug in trgovske izobrazbe. Za vodstvo zadrug in trgovsko izobrazbo pa mu je treba šole. In Šola. ki bi mu vse to nudila, bi bila zadružna šola.
Zadružna šola, v kateri bi se mogel kmet v kratkem času in z malimi stroški naučiti vsaj najpotrebnejšega, da bi mogel
voditi zadružno trgovino, bi morala
biti oribližno sledeča:
Šola bi trajala eno zimo in bi morala nuditi dostop vsakomur, kl je dovršil ljudsko šolo. Za one pa, kl bi ne mogli celo zimo z doma, bi se morali prirejati krajši 14 dnevni tečaji.	- ■■■""
Poučevati bi se moralo splošno zadružništvo, zadružno pravo, najvažnejše stvari o menicah, o čeku, o ustavi, o zemljiški knjigi Itd., dalje, zadružno poslovodstvo, nauki o' de-, narju in kreditu, zadružno knjigovodstvo, računstvo, slovenščino, korespondenco, trgovstvo, blagoznan? stvo In najvažnejše o kmetijskem narodnem gospodarstvu.
Šola ne bi smela biti niti državna niti privatna. Državna Šola bi bila slaba za to, ker država nima niti zmisla, niti sredstev, pa tudi ne potrebnega, v zadružništvu izšolanega učiteljstva. Privatno šolo pa bi izrabljala posamezna politična stranka za vzgojo svojih agitatorjev ali vsaj samo svojih zadrugarjev. Tudi nima nobena korporacija zadostnfll sredstev, da bi vzdrževala tako šolo. Vsled tega bi bila najboljša mešana šola, kakoršnih je v naprednejšem inozemstvu vse polno In ki so splošno priznane. Bistvo take mešane šole je v tem, da jo vodijo in da krijejo vzdrževalne stroške država in privatni interesenti sporazumno In po gotovem proporcu.
Ker je zadružništvo za obstoj naših šibkejših pridobitnih slojev (kmeta, obrtnika) v današnji dobi gospodarskega boja z velekapltalizmom, ki preti uničiti ali vsaj zasužnjiti vse, kar dela v potu svojega obraza, neobhodno potrebno, je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da zadružništvo podpirajo. In ker so za uspešno delovanje zadružništva potrebni stvari vešči zadrugarji, apeliramo na vlast in vse prizadete činitelje, da delujejo vsak po svoji moči na to, da se otvori v najkrajšem Času za* družna šola.	■
Preizkusi z umet« raimi gnolill sponi« Sadi leta 1923.
Kmetijska družba Je sklenila spomladi i. 1923 nadaljevati preizkuse z
umetnimi gnojili, ki jih je že v tekočem letu započela, na podlagi katerih bi se zbrali podatki, ki naj pokažejo potrebo naše zemlje v različnih delih Slovenije po hranilnih snoveh. Letošnji gnojilni preizkusi so vzlic suši ugodno uspeli pričakovati je torej, da bo učinek tudi v prihodnjem letu zadovoljiv.
Na temelju letošnjih preizkusov, smo prišli do izkustev, da jih bo prt prihodnjem tostvarnem delovanju treba upoštevati. Preizkusi z umetnimi gnojili v letu 1923, se bodo torej izvedli na sledeči način:
1.	Pri izpovedbi teh preizkusov se bodo najprej upoštevale delovne podružnice, absolventi kmetijskih šol In potem vsi umni kmetovalci, ki se za to zanimajo.
2.	Vseh preizkusov bo približno 200, od katerih bo 50 izvedenih v demonstrativne svrhe, da se ž njimi sploh pokaže učinek umetnih gnojiL Ti bodo izvedeni na površini od 2000 kvadratnih metrov, razdeljeni na štiri zemljišča po 500 kvadratnih metrov. Ostalih 150 preizkusov bo pa imelo namen pokazati ne samo splošen učinek umetnih gnojil, ampak tudi ugotoviti, katera vrsta umetnih gnojil je v enem in drugem kraju učinkovitejša; izvedeni bodo na površini od 600 kvadratnih metrov s 6 preizkusnimi zemljišči
3.	Od vseh 200 preizkusov se bo Izvedlo 80 na travnikih, 40 na raznem žitu, 40 na koruzj, 40 na krompirju ta pesi
4.	Prijave za te preizkuse sprejema Kmetijska družba do dne 30. decembra t. L Na podlagi došlih prijav bo družba določila, koliko in katere vrste preizkusov se v posameznih krajih izvedejo. Vsak priglasilec mora natančno navesti ime in naslov posestnika, ki bo izvedel preizkus, vrsto kulture, za katero se je odločil in površino prostora, ki ga v ta namen da na razpolaganje,
5.	Vsi preizkusi naj se po možnosti izvedejo ob cestah in potih, da lahko vsak mimoidoči opazuje učinek umetnih gnojil.
6.	V posameznih krajih, kjer se oglasi po več posestnikov za izvedbo preizkus sov, se bo iste izvedlo na eni kulturi (n. pr. vsi preizkusi na travnikih, aii vsi na žitu itd.), da se lažje da kontrolirati uspeh na podlagi enakih vremenskih vplivov.
7.	Vsi ti preizkusi se izvedejo pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov, ki jih določi Kmetijska družba.
8.	Vsi preizkuševatelji se bodo morali zavezati, da se bodo točno držali navodil, ki jih bodo pri tem delu dobili, posebno pa, da bodo pridelek natančno
fi
Ah
tfragfnfo fe posledica medvojnega Zapravljanja. — Povojno varčevanje odpravi draginjo?
fctehtaH, določili učinek posameznih umetnih gnojil In o tem svoječasno poročali Kmetijski družbi
9. Prijave za preizkuse z umetnimi gnojili je doposlati družbi najkasneje do 30. decembra t. L Do konca januarja i 1923 se bodo določili preizkuševalci Ia način preizkusov ter se bodo brezplačno doposlala za to določena umetna gnojila. Začetek dela pri preizkusih bo pa koncem februarja, oziroma ob začetku spomladanskega obdelovanja.
Poživljajo se podružnice, absolventi Kmetijskih šol in sploh vsi umni gospodarji, da se čim prej priglasijo za te preizkuse pri Kmetijski družbi za Slo-vntfo v Ljubljani_
Pr. Malasek — Grm:
Bodimo ©presni pri zimskem krmljenju I
Dansko leto In tudi letos je bila fariika suša, vsled česar imamo malo »ena Otave pa nismo mogli spraviti fcaradi velikega deževja, katero je letos 2 meseca trajalo.
Živalsko telo rabi za tvorbo kosti poleg redilnih tudi dovolj rudninskih anovi, ki so temelj vsakemu telesu. Ako pa ima hrana dovolj redilnih, manjka jI pa rudninskih, potem ,ni mogoče pričakovati pravilnega razvoja In zdravja živine. To ml jasno
SnrJuje več slučajev na Dolenjskem, er se živini lomijo kosti na nogah, na da bi žival pri hoji padla ali pa skočila. Poleg tega kmetje močno tožijo, da krave nočejo postati breje in sa ližejo, žrejo les itd.
Po razlskavanju strokovnjakov (O. Kellner) se Je dognalo, da ima v Suhih letih krma sledečo sestavino: En kg vsebuje v gramih:
v norm. letu v suhem letu
S » kis,ine
travniško seno 9.s	4.3	3.0	2.41
«nha dom. detelja 20.7	6.9	11.0	2.5
odm.ržena slama 8.1	2.8	1.4	1.2
»enična „ 2.7	2.0	1.8	1.0
£menova„ 3.3	1.8	1.7	0.9
ovsena „ 4.3	1.5	1.9	1.6
Torej nimamo letos samo malo Krme, ampak tudi krmo abnormalne sestavine, ker vsebuje komaj polovi-po apna In fosforove kisline. To je povzročila suša. vsled katere rastlinske korenine niso mogle sprejeti in asimilirati toliko rudninskih snovi, kakor v normalnih letih.
Ako Je na drugi strani ob času spravljanja pridelkov deževno vreme, Izpere vsak najmanjši dež iz po-košene krme najpreje pepelnike, izmed katerih se najrajše raztaplja natrijev klorid ali kuhinjska sol, nadalje kalijev klorid in fosforova kislina.
Tako Izluževanje še bolj napreduje, kadar se prične krma fermen-tlratl, to je ogrevati, vsled česar postajajo redilne snovi lažje raztopljive.
Cim mlajša je pokošena krma, tem večja je Izguba, toraj je letošnja otava slabejša kakor seno. Preizkušnje take krme kažejo, da ima spravljeno seno	7.3 % pepela
zmočeno seno	5.2 % »
vsled dolgotrajnega deževja	4.9 % » Lucerna dobro spravljena Ima 8.2 % » malo zmočena 7.2 % » močno zmočena 7.1 % »
Po A. Emmerlingu sušeno seno je Izgubilo pri sušenju v 10 dneh in pri 47 mm padavine 12.8 % pepelnin. Tak slučaj je tudi letos. Nekatera otava je bila še poplavljena in je na redilnosti še več izgubila.
Posledice s pokladanjem krme abnormalnih let so:
1.	Mlada živina slabo raste, ker Ji manjka ne samo beljakovin, tolšč m oglikovih hidratov, ampak tudi rudninskih snovi.
2.	Breje krave rade zvržejo, potomstvo je slabo razvito in je šibkih kosti.
3.	Krave se pogostoma gonijo in se ne ubrejijo,
4.	Brejim živalim se majejo zobje, tudi jim izpadajo in živali postanejo za Izkoriščanje in prebavljanje hrane manj sposobne.
Poleg tega poznamo bolezen li-zavost, nemško »Lecksucht« zvano.
Tej bolezni obračamo premalo pozornosti. Lizavost povzroča, da živali kažejo lakoto po mineralnih snoveh in če iih v krmi ni, grizejo jasli, zid. ližejo in skubejo dlako.
Posebno škodljivo je lizanje zi-dovja. katero v hlevih vsebuje kalijev soliter, ki razieda čreva in živalim močno škoduje.
Zato se priporoča, da se med re-zanico poklada krmilno klajno apno In Živinsko sol. poleg tega pa je za prašiče tudi ribja moka jako prikladna krma.
Našim kmetovalcem se zdijo ta sredstva zelo draga, pa vendar ne
pride pokladanje istih tako drago, ker se Jih poklada enemu odraslemu živinčetu le 1 do 2 žlici na dan.
Noben napreden živinorejec, ki si hoče ohraniti živino zdravo In krep-ko, ne sme biti brez navedenih krmil
Prwa raistava matične živine ¥ Št. Jurlu ob J. i.
Ob priliki obiska srbskih kmetov je priredil živinorejski odsek Kmetijske podružnice v Št. Jurju dne 11. septembra prvo razstavo matične živine.
Prignanih je bilo 5 bikov, 42 krav, 9 telic in 10 bikcev.
Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo je z darovano svoto 5000 Din omogočila premovanje te živine.
Višji živinorejski nadzornik inž. Zldanšek je navzoče s strokovnim predavanjem poučil o namenu te prireditve, cilju živinorejskega odseka in primerno ocenil vrednost ln pomen domače sivopšenične živine.
Srbskim kmetom se je razdelilo /lekaj seznamov razstavljene živine z natančnejšim rodovniškim izpisom.
Ogled živine, posamezne demonstracije na živalih, sploh vsa prireditev je zadovoljila obiskovalce in razstavljalce ter bo gotovo blagodejno vplivala na nadaljni razvoj uspešnega društvenega delovanja.
Vsa prireditev se je vršila mirno in dostojno. Živali so bile večinoma vprežne. Telesne oblike so z nekoliko izjemami že dobro izenačene; mlečnost krav pa le srednjevrstna in to vsled dosedanje površne plemenske odbire glede mlečnosti, uporabe krav za vsako delo in pa vsled slabejšega krmljenja zaradi suše.
Povzdigo mlečnosti hoče živinorejski odsek doseč! z nameravano upeljavo mlečne kontrole, s poukom za pravilno plemensko odbiro naraščaja ter s pridelovanjem obilnejše in tečnejše krme.
Kmetijska podružnica Št. Jurij je ustanovila odsek za živinorejo z namenom, da člani te podružnice s skupnim smotrenim delom in brez kakih obveznih prispevkov dosežejo Izboljšanje živine. Takoj po ustanovitvi se je živina članov komisijo-nelno pregledala, klasificirala, žigosala in vpisala v rodovnik. Nadaljevanje potrebnega podrobnega dela zadržuje pomanjkanje sredstev za nabavo raznih potrebščin, kakor tiskovin, orodja za mlečno kontrolo, klešč za tetoviranje mlade živine i. dr. Upamo, da se bo ta zadržek spričo važnosti tega dela dal kmalu odstraniti.
Živinorejci zasledujejo to delo z zanimanjem in so ponosni na priznanja, pridobljena na razstavi.
Z uvedbo strokovnega pouka, mlečne kontrole, ureditve gnojišč, izkoriščanja gnojnice, izboljšanja travnikov, plemenskih sejmov za prodajo plemenske živine bi bili dani uspešni predpogoji za razvoj do-mače-grudne živine v tem okolišu, ki bo sčasoma lahko služila za vzor vsem drugim, v živinoreji zaostalim krajem.
Zaslugo za dober Izid razstave so si pridobili s svojim nesebičnim delovanjem svetnik B e 11 e, nad-veterinar U r š I č in inž. K r o p i v -š e k. Organizacijo podrobnega dela v odseku vodi živinorejski inštruktor Martin Zupane v Celju.
(Občni zbor Glavnega zadružnega
Sav- i) je bil v Splitu od dne 8. do dne iO. decembra. Sprejete so bile važne resolucije, ki jih vsled pomanjkanja prostora priobčimo prihodnjič.
(Posledice.) Naš dinar pada in pada in v Curihu je padel že na 5.80. Vsa protidraginjV.ca akcija vlade je s tem pokopana in deželi grozi nov draginj-ski val, hujši od prejšnjih. In ko se sprašujemo, kje tiči vzrok padanja dinarja, moramo reči, da v vladini proti-draginjski akciji sami. Da se ščiti revne sloje, tako se je govorilo, se je prepovedal izvoz kmetskih pridelkov tn pa svinj. V resnici pa se s tem ni ščitilo revnih slojev, temveč vsled pomanjkanja izvoza samo poslabšalo našo valuto. Iz tega vzroka se je dovolil uvoz slabe amerikanske masti in s povečanjem uvoza doseglo zopet le padec našega denarja. In danes čutimo posledice te obupno zavožene gospodarske politike. Zaman so bili naši protesti in niti odločen nastop tov. Puclja ni mogel pripraviti dobri stvari do zmage. Upamo, da bo vsaj kruta resnica poučila merodajne kroge, da je napačna ona gospodarska politika, ki v kmetski dr-
žavi prepoveduje izvoz kmetskih pri. delkov, njihov uvoz pa dovoljuje.
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podlaga se je zmanjšala za skoraj 20 milijonov dinarjev in znaša sedaj 351,519.645 dinarjev. Dolg države je padel za 21,857.000 in znaša sedaj okroglo 4 ln po milijarde dinarjev. Število bankovcev se je zmanjšalo za 43,245.765 dinarjev ln znaša sedaj 4.955,110.360 dinarjev. Kljub temu pa je naša valuta zopet znamo padla.
(Vrednost denarja.) Vsled samoradi-kalne vlade je odstopil pomočnik finančnega ministra Plavšič. S tem je padla tudi njegova reforma denarne kupčije. Novi finančni minister Stoja-dinovič Že napoveduje nove smernice. Denarna kupčija bo postala zopet prosta. Posledica tega bo, da bodo tuje valute splošno narastle, ker so v Zagrebu cenejše, ko v Curihu. Tako bi morala veljati lira po curiškem kurzu nad 18 kron, dočim se dobi v banki nekaj pod 15 kron. — Ameriški dolar velja do 302 kroni laška lira okoli 14.50, nemška marka 6 vinarjev, češka krona nad 9 kron in avstrijska krona nad 5 desetin vinarja.
(Ljubljanski trg.) Pretečen teden so bile na ljubljanskem trgu sledeče cene: Goveje meso L vrste od 46 do 52, II. vrste od 40 do 44 in III. vrste od 30 do 36 kron;/ te letina je. bila po 56 do 60 in svinjsko meso od 76 do 80 kron; slanina (trebušna) po 90, mešana po 110 kron; amerikanska mast po 112 do 118, kar Je z ozirom na njeno slabo kvaliteto v primeru z domačo mastjo, ki velja 130 kron, neupravičeno drago; šunka po 120, prekajeno meso pa od 110 do 100 K. Divji zajec je bil po 200, kg srne pa od 60 do 90 kron. Krapi so bili po 80, ščuke pa od 80 do 100 kron. Sirovo maslo 200, čajno 260 in mleko po 14 kron. Bel kruh po 28, črni pa po 24 K. Sadje: Jabolka I. vrste od 14 do 16, II. vrste od 4 do 8 kron; hruške prve vrste od 20 do 28, orehi pa po 28 kron. Špecerijsko blago: kava od 128 do 180, kristalni sladkor po 72, v kockah 78, namizno olje 96, jedilno 72, riž 1. vrste od 36 do 40, II. vrste po 30, debela sol 12, drobna 6, vinski kis 16 in navadni po 7 kron. Testenine od 46 do 60, moka št. 0 28, bela krušna 25, kaša 24, ješprenj 24, otrobi od 8 do 10, koruzna moka 17, koruzni zdrob 20, pšenični zdrob 28, ajdova moka od 32 do 28, oves 14, nova sušena koruza 15, fižol od 16 do' 17, stot premoga 140, kubični meter trdih drv 600, mehkih do 180 do 240 kron, stot sladkega sena 1000 in stot slame 700 kron.
(Živinski sejmi v Ljubljani) odpadejo vsled opasnega širjenja slinovke
in parkljevke do nadaljnega.
(Mariborski svinjski sejem) z dne 15. decembra. Prignanih je bilo 115 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Prašiči stari od 5 do 6 tednov od 400 do 600 K, od 7 do 9 tednov stari od 800 do 900, od 3 do 4 mesece stari od 1600 do 1800, od 4 do 6 mesecev stari od 2500 do 2800, od 8 do 10 mesecev stari od 3000 do 3800 in eno leto stari od 5000 do 6000 kron za grlo. Koza je bila po 600 kron.
(Potovalna razstava in pokušnja dalmatinskega olja,) ki bi imela biti v ponedeljek, dne 18. decembra v prostorih Kmetijske družbe, se vsled obolelosti strokovnjaka za olje preloži na poznejši čas.
(Cene soli v monopolni prodaji.) — 100 kg drobne kuhinjske soli iz Kreke velja 250 dinarjev in vreča 11 dinarjev; morske soli iz Senja velja pa 240 dinarjev (z vrečo 250 dinarjev).
(Olja) se pridela pri nas 1200 vagonov. — Pridelek je vreden 12 milijonov dinarjev.
Naše čitatelje opozarjamo na inse-rate ljubljanske »Kolarske Zadruge«, ki
edina prevzame vsakovrstna naročila na bakrene kotle, kakor kotle za žga-njekuho, za pralnice, za štedilnike itd. Zadruga prevzame tudi v popravilo slabe ali pa majhne bakrene kape za žgalne kotle v svrho povečanja in otežitve. Vsa popravila se izvršujejo v najkrajšem času; popravila kap in kotlov v enem dnevu, tako da ni treba dvakrat trpeti stroškov železnic. Vsi izdelki so pristno domače ročno delo ter se za vse Izdelke jamči. Podpirajte domačo Zadružno Obrtništvo.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drg-nenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pa-ko\anjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 205 dinarjev s 5% doplatka razpošilje: lekarnar EUGEN V. FELLER. STUB1-CA PONJ A, Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
Za fcratak čas.
Hitro se le spomnila. »Vi pa ste mi
dali včeraj nagnita jabolka.«
»Oh, to pa že ni res.«
»Ja, pa 10 kron ste mi tudi dali preveč nazaj!«
»Oh, saj res. Sedaj se Vas že prav dobro spominjam.«
Trda glava. Verižnik, ki je sicer precej trde glave, je prišel z brezobzirnostjo do velikega bogastva. Ker je slišal, da morajo bogati ljudje biti tudi naobraženl je kupil knjigo in jo pričel Citati. Dolgo, dolgo se je mučil, končno pa vrže knjigo v kot, rekoč: »Raje kupim 6 klafter knjig, ko pa da poizkusim še enkrat samo eno prebrati.«
Resnično. Nek zdravnik je dejal: Čim manje nosiš, tem dalje boš živeli če je temu tako, potem poznamo gospodično, ki bo sigurno doživela Me-tuzalemova leta.
Zakonska zgodba. Mož je pustil ženo v letovišču brez denarja. Račun pri hotelirju je rasel in žena, vsa v zadregi, brzojavi možu: »Čisto na koncu. Pošlji denar. Hotelir sili.« — Mož od-brzojavi: »Pošljem ček. Tisoč poljubov.« — Nato dobi odgovor: »Denarja ni treba poslati, dala hotelirju poljube.«
Za Miklavža smo dobili celo vrsto dobrih in priporočljivih knjig. Zlasti pa je razveseljivo to, da je med njimi dosti mladinskih knjig, na katerih smo trpeli zlasti pomanjkanje. Obžalovati je samo to, da je novih originalnih knjig tako malo.
Založba »Jug«, vredna naslednica prvovrstne založbe »Omladina«, je Izdala Župančičeva »Mlada pota« in sicer v veliki izdaji. V tej knjigi so zbrane najboljše pesmi Župančiča iz zbirk »Čaša opojnosti«, »Čez plan« in »Sa-mogovori«. Visoka vrednost Zupančičevih pesmi priporoča zbirko »Mlada pota« kar najbolje. Pa še eno je treba pripomniti. »Mlada pota« so morebiti najlepše opremljena slovenska pesniška zbirka. Tak fin okus odlikuje knjigo, da je vredno to posebej pripomniti. Knjigo krase risbe akad. slikarja Gvi-dona Birolle ter so po svoji dovršenosti in umetniški višini dostojno izpopolnile divne lepote Župančičevih verzov. — Trdo vezana veljajo »Mlada pota« 16 dinarjev in se dobivajo v Matični knjigarni (kjer je bilo preje tajništvo SKS). »Mlada pota«, ko tudi Matično knjigarno priporočamo najtopleje.
Oton Župančič: Ciciban. Založba »Jug« je nadalje ponatisnila priljubljeno Zupančičevo zbirko »Ciciban«, ki je mahoma in takoj osvojila vse, staro in mlado. Tako v sijajnih verzih je pisan Ciciban! — Knjiga se priporoča zato sama in prepričani smo, da bo ta izdaja tako hitro razprodana kot prva.
(Zbašnlk Franc: Drobne pesmi.) Z risbami okrasil Rajko Šubic. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cene vezani knjigi 7 dinarjev. 15 drobnih pesmic prerano umrlega Franceta Zbašnika je obseženih v tej zbirki, katerim je dodal dr. Zbašnik, stric pesnika toplo pisan in mladini posvečen pesnikov životopis. Pokojni Zbašnik je padel kot 21 letni dijak na laški fronti. »Gnal ga je v smrt Nemec — ubil ga je Italijan,« kakor pravi primerno njegov življenjepisec. »Drobne pesmi« dokazujejo, da je bil Zbašnik resničen pesniški talent, kakor smo jih Imeli le malo. — Oprema knjige, ki jo krasi deset posrečenih risb -Šubign, je lepa in knjigo priporočamo.
(Češke pravljice.) Poslovenil Ivan Lah, ilustriral pa Rajko Šubic. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 12 dinarjev. Zbirka obsega 9 pravljic češke pisateljice Božene Nčmcove ter po eno K. J. Erbena in dr. Tilleja. Božena Nčmcova je ena prvih čeških pisateljic in zlasti njene pravljice ter »Babica« slove po vsem slovanskem svetu. Posebno pa so znani njeni mladinski spisi. Dosedaj imamo v slovenskem prevodu njeno »Babico« ter dva zvezka pravljic v prevodu dr. Pivka, ki so gotovo najbolj priljubljeno čtivo naše mladine. Zato je »Učiteljska tiskarna gotovo vstregla vsem, da je izdala »Češke pravljice«. Knjiga je lepo opremljena in vredna vsega priporočila.
(K. Ewa!d: Mati narava pripoveduje.) Slovenski mladini povedal P. H. Založila Učiteljska tiskarna. Cena knjigi 24 dinarjev. — K. Ewald je eno izmed najbolj znanih imen novejše nemške literature zato je bila gotovo srečna misel Učiteljske tiskarne, da je poklonila naši slovenski mladini eno njegovih najlepših knjig v slovenskem jeziku. Zbirka vsebuje 14 prekrasnih pravljic ln bajk iz življenja večno lepe narave. Nekatere povesti so pisane sicer malo prerealistično, toda vse to omili globoka ljubezen pisatelja do pri-rode. In v tem je največja vrednost knjige, vsled katere bo morebiti odraslim še bolj priljubljena ko mladini. Oprema knjige je dostojna. Knjigo priporočamo.
(Breskev in marelica.) Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil
Martin domek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena 12 dinarjev. Malokateri naših sadjarjev ravna pravilno z breskvijo in marelico. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje velike važnosti. Obravnava v prvi vrsti negovanje in pridelovanje breskve. V drugi vrsti pa vzgajanje marelice. Knjiga ima 22 slik in dv« barvasti prilogi
(Sadje v gospodinjstvu.) Kratek na-vod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konzerviranju sadja in zelenjadl Za gospodinje in dekle priredil Martin H u m e k, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani Knjiga ima 13 barvastih prilog in 42 slik. IL pomnožena in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 dinarjev. '
(Pokojninsko zavarovanje nameščencev.) Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 15 dinarjev. V lični ročni obliki je izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Statut Pokojninskega zavoda za nameščence s strokovnjaškimi pojasnili in dodatki, Iz katerih vsak zavarovanec lahko do-zna svoje dolžnosti in svoje pravice do Pokojninskega zavoda. Za vsakega privatnega nameščenca je zato knjiži, ca velike važnosti.
mgmmrnmmt
Treba da Fellerjev Elzafloitf Povsod kupiti morete!
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje nemorete dobiti, prosimo sporočit«, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja.
TO 3E NAJBOLJŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠALI
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenjei Za ude! Za vrati Za glavo I Za zobe I Za negovanje kože! Kot kosmetikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago< delujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolje delujoč kakor fran cosko žganje ln nafboljie' sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠALI
Skupaj 8 pakovanjem in poStnino stan*: 3 dvojnati ali 1 Špecijalna steklenica 24 Dis 12 dvojnatih „ 4 špecijalne steklenice 84 „ 24 . . 8 špecijalnih steklenic 148 . 30 „ „ 12	» 208 .
Na te cene se računa seda] Se 5 '/* do* platka. Adresirati natančno:
L v. FELLES. I&kaioar. STUB3U D0B1I
Elzatrg it 344, Hrvatsko.
!!iimuiiiiti!:!:ai!!;;uiiminuuiniim«Hnmu!HnnHi
luiiiOHHiiiiiunmtimiRHHttuimii
Po delanjih
sodite!
Kot največje prijatelje obrtnikov bi hoteli sebe proglasiti klerikalci Toda samo v besedah, ker v dejanju so čisto drugačni.
Mirno lahko rečemo, da ni v Sloveniji stranke, ki bi tako pogosto In tako nesramno žalila obrtniškega stanu, kakor je to zagrešila SLS po svojih listih. Kako je bil že opsovan tov. Pucelj, ker je po poklicu mesar, ko da bi bil mesarski obrt nekaj nepoštenega, kakor da ne bi bil mesar nujno potreben. Kako so bili že opsovan! po »Slov. Gospodarju« gostilničarji, kakor da bi izgubil čast, kdor je gostilničar! In krojači, čevljarji ter drugi obrtniki, vsi so bili že zasramovanl od klerikalnega časopisja, če niso trobili v klerikalni rog. O tem bi zlasti mnogo mogli povedati naši tovariši obrtniki v Novem mestu, kjer je menda klerikalna »Sedanjost« izhajala sploh samq zato, da blati obrtnike.
Vse to kaže, da klerikalna stranka nima niti najmanjšega zmisla za obrtnika in da je temu tudi v resnici tako, se je potrudila, da dokaže to z dejanji.
30 let je neomejeno vladala v deželi klerikalna stranka, toda obrtniki niso užili od nje prav nobene dobrote. Le sem pa tam je bila vržena kaka kost in edinole priganjaš
Ako še nisi član „Jugoslovenske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu1!
Herfkahie stranke so si z raznimi dobavami opomogli. Vsi drugi pa so bili pozabljeni in le ob volitvah so Imeli voditelji za nje lepe besede — toda samo besede.
Najtežji boj je bil in ga še bije pbrtnik z veleindustrijo, ki hoče obrtnika čisto zasužnjiti in mu od-jesti eksistenco. Pa ste že čuli, da bi SLS posegla v ta boj in pomagala Obrtniku? Tako daleč smo zašli, da bodo čevljarski mojstri le še popravljale! čevljev, toda tržiški fabrikanti Se še vedno solnčijo ob milosti klerikalne stranke. In kaj je storila SLS, da bi prišel obrtnik ceno do sirovin? Samo poglejte, kako se razširja Pollakova tovarna v Ljubljani, pa boste imeli dovolj tozadevne klerikalne skrbi za obrtnika.
In kaj ste slišali o kreditu, ki ga |8obe obrtniki v klerikalnih denarnih Zavodih? — Cenen kredit je za obrtnika življenske važnosti, toda za to Stvar ni imela klerikalna stranka nikoli nobenega zmisla.
Kamor pogledamo, povsodi vidi-10 isto pesem. Obrtnik je bil kleri-Icem dobrodošel le ob volitvah,
potem pa je bil pozabljen in brezpravna para. 30 let dolgo so tako delali klerikalci in še naprej bodo tako delali, če se obrtnik ne osamosvoji, če si ne stvori lastne obrtniške organizacije.
Da je temu tako, smo se mogli te dni zopet prepričati.
Bivši minister za socijalno politiko dr. 2erjav je končno vendarle popravil napako svojega prednika in spremenil določbe glede osemurne-ga delovnika. Ostal je sicer osem-urni delavnik še naprej v veljavi za vse delavce, ki vrše težko delo, toda za obrtnika ne velja več, če hočejo pomočniki prostovoljno delati več. Največja krivica za obrtnika je bil 8 umi delavnik in zlasti na deželi ni bil drugo ko neumestna ši-kana. Vsak obrtnik se je zato naravnost oddahnil, ko je izšla nova na-redba glede delovnega časa v obrtniških delavnicah.
Oglasili pa so se klerikalci in v »Slovencu« glasno zaprotestirali proti tej umestni naredbi. Kaj briga klerikalce obrtniški interes! Grešno zidajo na nezavednost obrtnikov, ki
bodo preslišali ta njih protiobrtniški glas in ozirajo se le na delavce, ki so žalibože bolj zavedni od obrtnikov.
In vsi klerikalni kolovodje, ki love obrtnike, so molčali na ta nezaslišan protest »Slovenca« ter tako dokazali, da vse klerikalne obrtniške organizacije niso drugo ko poslušno orodje SLS za nabiranje obrtniških glasov.
Tako se je vršilo nekako deset dni po »Slovenčevem« protestu v Radovljici zborovanje Obrtne zveze, na katerem je imel glavno besedo znani Rebolj. O vsem mogočem se je govorilo na tem zborovanju, toda o 8 urnem delavniku ne besede. Samo centralizem je strašil na zborovanju, obrtniški interesi pa so bili pozabljeni.
Vprašamo sedaj Vas obrtnike, ki ste pretrpeli vse šikane zaradi neumestnega 8 urnega delavnika, ali boste mirno prenesli tudi to proti-obrtniško stališče SLS in ostali še naprej njeno poslušno orodje? Ali so za Vas važnejši oziri do blagostanja obrtnikov ali pa Vam je bolj
pri srcu dobrobit klerikalnih voditeljev!
Preglejte njih dejanje in po dejanjih jih sodite in Vaša sodba — mora biti prava!
Vsem tovarišem obrtnikom in prijateljem obrtniškega pokreta želi vesele božične praznike in srečno novo leto Obrtna organizacija za Slovenijo.
(Čudna razsodba.) V Mariboru je bil obsojen neki brivec, ker je računal za striženje las v soboto dvojno tarifo. Pri razpravi je strokovnjak potrdil, da je tako dvojno računanje od brivske zveze sklenjeno in tudi utemeljeno, ker izgubi brivec vsled zamudnega striženja las, dosti na zaslužku. Kljub tej izjavi pa je smatral sodnik zaračunavanje dvojne tarife za sobotno striženje kot odiranje in brivec je bil obsojen na 400 kron globe in 24 ur zapora. Ker je taka sodba za brivce naravnost uničujočega pomena, zato je vložen proti razsodbi rekurz in upamo, da bo rešen ugodno.
(Velike spuščajo, male pa obešajo.)
Ta izrek nam pade v glavo, ko, gledamo, kako oblastva preganjajo draginjo. Ce nima kaka branjevka dosti vidno označenih cen, 2e je ob sto dinarjev. Ce računa kak obrtnik te krono veS. kakor pa jo računal njegov odjemalec, že je obrtnik kaznovan. Medtem pa dnevno doživljamo, kako veliki trgovci in fabrikanti dnevno in sicer kar na lepem zvišujejo cene, pa nikomur se nič ne zgodi Kakor da bi bil zakon le za majhne in kakor da bi reveži delali draginjo! Prestanite zato gospodje s šikananri majhnih ter udarite tja, kjer je izvir draginje! In še eno ne pozabite! Naredite red v državni upravi in na železnicah in prepričani bodite, da ste draginjo najbolj udarili
(Kaj Je z volitvami v Trgovsko In obrtniško zbornico? 2e zadnjič smo povdarjaB, da je treba razpisati volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico, pa nihče se ne gane. Poživljamo vse obrtnike, da te zahteve ne opuste in da na zborih in shodih to zahtevo vedno ponavljajo, dokler ne bo uresničena. Naj se izkaže ljudska volja! To pa Je mogoče le potom novih volitev.
Vesele božične pravnike in srečno novo leto
Ulita
ERJAVEC & TURK,
trgovina z zeleznino v Ljubljani.

1 Veselo božične pražite in srečno novo leto |
|	teli vsem svojim zadružnikom
»Ekonom",
i osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani,
reglstrovana zadruga > omejeno zavezo.
OBBBHBBBBBBBBE1BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBB
"k
Vesele božične prasnile in srečno novo leto
zeli vsem svojim j. n. odjemalcem
DRAGO SCfflVAB
trgovina t manufakturo in oblekami v Lfublfatd.
Objava.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja,
da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od L. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
5
01

O
tndi vloge v tefcočem računu,
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmrnmmm
Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu
mesto Ljubljana z vsem svojim premoŽenjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog 320 milijonov
kron.
I Svinjske
Tovarna usnja Jndus", i sL
# !
kupuje po najvišjih cenah
Ia, to so na čisto izdelane svinjske
kože brez lukenj In zareskov . kg po 35 K * Ha, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože . . . . kg po 18 K Od hrvaških in ogrskih prašičev kg po 12 K
Kože se prevzemajo v znanem skladišču
Kari PolIak9 Ljubljana
Dunajska cesta štev. 23.
Žaga
vesten, vešč vseh poslov na žagi se išče. Oferte poslati na uprav-ništvo lista pod „Žagar 303".



i£iHiiimmmiiuniMiitiHiiimim!umimuiimiMiiitii!tm: !mmmimnmimmimiiiiwuHwuHiuuiiim
m
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice v Ljubljani
naznanja svojim odjemalcem, da bo obrestovala s L januarjem 1923
IP^** vloge po

za leto 1923 je izšEa!
S	Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuj« za čitatelje bogato	s
S	poučno snov. Pridejanih je 12 beležnih listov, na koje kmetovalci	S
|	lahko vpisujejo vse kmetijstva se . ^v n^ ■	1
i	tiiože važne beležke, ki ne bodo v „^81189 STOHO g^ngA	H
g	korist samo sedanjim gospodarjem, g |JJJ[jy PCdSli B^ill	I
g	ampakbodovažnetudizanaslednike. '*	~š
5	Kmetovaloi! Ne pozabite, da je Blasnikova „Velika Pratika"	S
S	Vaše najstarejše kmetsko glasilo. / „Pratika" se dobiva skoro v vseh	S
H	trgovinah; kjer bi je pa ne bilo, naj se naroii naravnost v tiskarni	g
J J«BIasnika nasi. v Ljubliani, Breg 12.	J
^^III]IIIH?^3iilHttI113Itll(I13l1S!?t3lll51IllSlltlEttl31ttIllltll1tlltIi21lfIll(lll1IlSltf ttllltltlll llICStlltllltllililitlllllllilHlIl! TŠŠ

TRGOVINA
sena, slame, drv, krompirja, sadja In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c. it. 57; telefon it. 88.
se
ob deželni cesti Krško-Kostanjevica (Pristava) dve njivi in sicer: prva meri 2 orala a 7 Din 1 m2 in druga 1 oral d 6 Din ma. Uporabi se jih lahko kot stavbišča. Več se poizve pri J. KER1N, Kostanjevica (Dol.)
različnih vrst na podlagi Rip. Portalis in tudi vkoreninjene
bele šmarnice prodaja Franc Zelenko, pos. in trtnlčar, Rucmance — Sv. Tomaž pri Ormožu, Slovenija. Cena po dogovoru! — Za odgovor naj se priložijo znamke.
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri

in
so
EPBVA,
ki jih proizvaja
iunzi
d. d.
Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb. — Tel.št. 14-15. BienKka cesta St. 21.
najučinkovitejši strup za miši.
Imata v zalogi v L3UBL3ANI:
lekarna IMl tinprija JMA".

DEiTransatlanligue Francoska linija
najkrajša ta nalndobnella vožnja v merita.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
S4T VOZNE LISTKE In tozadevna pojasnila dat*:
ban Kraker,
zastopnik v Ljubliani, Kolodvorska ul. 41.

Najboljši dalmatinski portland cement
iz splitske to- pyAnAm osrednja gospo-varne oddala E1UJOUiii, darska zadruga
X v L3UBUANI KOLODVORSKA ULICA št. 7 :-:
i
15 % Kainit 42% kalijevo sol 18 °lo Tomaževa žlindra
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
Anton Tonelc in drug, Maribor
minska ulica 23.
Rodi ugodnega nakupa tuje valute najnižje cene.
L
23485329535323232348001623010102010102020102232323484848005353235348012302535348232323022323
Nobena MeJa in nobena misel ni zmagala brez žrtve, Zato bodite, Rfnetfc, folrTrefalnlT
Jamstvo za vsebino!	vrste v zalogi I
18°|0 Shomasovo žlindro, 40-42°|0 kalijevo sol, !8-20°[0 kostni superfosfat, 15% rudninski superfosfat, IS -17 % apneni dušik.
Močne, trpeine bakrene kotle vseh vrst s širokimi kapami, te^efuie edino
i
ZADRUGA , KLEPARJEV INSTALATERJEV . KOTLARJEV

kotlarska
v Ljubljani, ICoSocivorska ullca štev. 28.
M domažl izdelki! izte m b! Stalim zalepi se ssti i? to sfrof?D spadafoM popravila.
I
SSLUSS
na tonHei^ koncu in ed 3 m delžine naprej Kapi u^al^o množino franke
uagoij kranjskih postaji Šentjanški premogovnik, šfrmeli-Dolenjsko.

ii
a:
s
HLODE,
gozde, trame, deske in drva
ponudite lesni dmibi
»ILIRIJI" v Ljubljani,
Kralja Petra trg St 8 (pred sodnijo). Plačujejo se najviSje dnevne cene.

©•e©©©®©®©©«®®®®©®
5TAM.FI IJ F
km.čm1^*
V UUBtJANA
Slovenska gradbene In Industrijska d. d.
lian
>®#®(j
•••

V UUBUANI - Wolfova ulica štev. 1
Poštni predal 74. :: :: :: :: ::
Telefon 359.
it«"t«»« "»-»»u»»mm	. mr *
..... .............. .............
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun! Točna postrežba!
©
©©© saeseesss®®®©«

S
m
Telefon interurhan 180. TehnKna pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska 151.
Izvršuje:
stanovanjske hiše, trgovska poslopja,
moderne industrijske gradbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih
izkušenj. ,.
litefti

m
l
m
m
tml m	nepravo |
in vodovode«
i:
9
lastopa:
Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželez« nimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno).
Izdeluje:
vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. — Parna žaga.
I!
m
#
m


mm

i i

lovenu«, Tm trn 1 Oa Sh*
Oglejte si njene salo

1 M	«
!J3Vllf
Prodajalne na drobno so v Stritarjevi ulici štev. 5 in v hiši »Gospodarske zveze" na Dunajski cesti.
Glavno skladišče je v L3USL3ANI u »K&ESdi", Lingarieva ultca štev. 1 y I. nadstropju.
Podružnica v SOMBORU (Ba^ka), Aleksandrova ulica štev« 11.
©9®®9©<
m
m %
Urednik: Jakob Kušar.
Natisnila »2veaag	jL
k