r
List za šolo in dom.
--
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 9.	\r Ljubljani, 1. maja 1886. 1.	XXVI. leto.
Prvo berilo in slovnica za slov. ljud. šole.
(Odgovor ocenjevalčev.)
(Dalje.)
Pri tej priliki bodi omenjeno, da nimajo le jezikoslovci besede o vzgojeznanski terminologiji, ampak tudi mi šolniki, katerim je pomen izrazov bolje znan, ter da ni mogoče kar tako odpraviti izrazov, ki so — pravilno ali nepravilno — prišli sčasoma v občno rabo. Tak izraz je naš „vodja" za „Director". Njemu se je stoprv v novejšem času pridružil izraz „ravnatelj", ne pa da bi ga bil izpodrinil. Po „politični šolski ustavi" (11. avgusta 1805. 1.) se je imenoval ravnajoči učitelj na „glavnih" šolah „Director". „Director" se je slovenil v pismenem jeziku z besedo „vodja" in pozneje tudi z besedo „ravnatelj", koje Janežič-ev slovar 1. 1851. še ne pozna. Z „državnim šolskim zakonom" (14. maja 1869. 1.) se je vpeljal naslov „Leiter" za ravnajočega učitelja na ljudskih šolah. Ta naslov so nekateri učitelji slovenili s prejšnjim naslovom „vodja", zopet drugi celo z besedo „ravnatelj", nekateri pa, nezadovoljni s tema zamenjujočima se in vsled večletne rabe z „Director" istoznačnima besedama, začeli so rabiti jezikoslovno popolnoma pravilno ime „voditelj". Če tudi ni jezikoslovno razločka glede pomena mej besedama „vodja" in „voditelj", vender mislim, da bi nam ti besedi iz navedenih ozirov v vzgojeznanski terminologiji ne smeli biti istega pomena. Da se obe izpeljujeti iz korena istega glagola, nas nima nič motiti, sžj se tudi laški „direttore" in „dirigente" izvajata iz deležnikov istega glagola „dirigere".
Gospoda tovariša pišeta dalje: „Očita nama, da ne poznava teh (primorskih) učnih načrtov, kateri bi morali biti merodajni pri sestavi knjige za slov. ljud. šole".
Na to jaz: Jaz nisem tega trdil le o primorskih učnih načrtih, ampak o načrtih vseh slovenskih pokrajin. Da so pa naši px-imorski učni načrti tudi merodajni, sledi, ker zakonito vežejo velik del slov. ljudskih šol, ter se odlikujejo tudi po nekaterih važnostih. Važni pa so: 1. ker predpisujejo tudi tvarino nazornega pouka, 2. ker so pisani tudi v slovenskem jeziku, in 3. ker imajo kot dodatek važne, tudi v slovenščini pisane pedagogične opazke, ki so z ozirom na naše še le vzbujajoče se pedagogično slovstvo zanimljive za vsacega slovenskega učitelja.
Dalje pravita: „Pri sestavi berila sva se ozirala tudi na primorske učne načrte, katere sva posnela iz J. Lapajnejeve praktične metodike, sestavljene na podlogi teh načrtov. Primerjevaje te z najinim berilom ne najdeva tu nobene pomankljivosti. Res nimava v knjigi nazorne tvarine v istem redu razvrstene (sic!), kakor je sploh v učnih načrtih, a vender knjiga obsega vso tvarino".

O razvrstitvi berilne tvarine sem se jaz izrazil v oceni pohvalno, a pomanjkljivo obravnavano najdem tvarino iz prirodnega kraljestva, ki tudi blažilno vpliva na otroško srce, t. j. iz rudninstva.
Naši primorski učni načrti zahtevajo za II. šolsko leto (oziroma za III. na eno- in dvorazrednih šolah) iz rudninstva: najnavadniše rudnine (gorljive, kovine, kamene)- in to ne le imenovati, ampak tudi razločevati po njih tvarini in rabi, poiskati njih poglavitne znake, preiskovati in navajati, kako se javljajo dotične moči.
Gospoda pravita: „V oddelku „Gozd" se omenjajo divje živali .... rudnine itd." — A jaz ne najdem v tem oddelku o rudninah ni duha ni sluha; kajti „puška," „sekira," „žaga," „nož" menda niso rudnine. Pač pa ustreza v tem obziru berilni sestavek „Voda" in pa v oddelku „Zemlja in zrak" troje stavkov, ki govore o rudninah, in ti so: Rudarji kopljejo iz zemlje rudo in premog. Iz rud tope kovine. Zidarji dobe iz zemlje kamenje in apno za zidanje, opekar in lončar pa ilovico. — Razen tega se glasi v u-ganki na str. 63. odgovor: To železo je, ki skoplje, rani vse — in pa vprašanje: Kaj je bolj od jekla močno in trdo?
— In to je vse! — Sedaj pa naj čest. čitalci „Tovariševi" sode, ali knjiga res obsega vso nazorno tvarino predpisano v naših primorskih učnih načrtih, ali pa sem imel jaz prav, ko sem trdil, da berilo ne ugaja v istej meri primorskim ljudskim šolani kot kranjskim?! —
Toliko tvarine iz rudninstva se nahaja tudi v kakem abecedniku.
Moje trditve pa, da naj „Berilo" namenjeno za II. šolsko leto poda učitelju vso snov nazornega nauka, kar je zahtevajo učni načrti, pač ne gre tako razlagati kot mislita gospoda tovariša. Kdor pozna svrho nazornega pouka, njegovo stališče nasproti poznejšim realijam, katerim ima pripravljati pot z razširjevanjem otrokovega nazornega kroga, tolmačiti si mora to mojo trditev le tako, da naj „Berilo", ki ne urejuje nazorne tvarine po formalnih kategorijah, ampak po stvarnih predmetnih skupinah, obsega vse, rečem: vse glavne skupine po učnem načrtu zahtevane nazorne tvarine, katere skupine naj bodo po svojej važnosti in namenu knjige primerno obravnavane — obsegaje glavne skupinske predmete, katerih število, dalje obseg in obliko njihove obravnave je prepuščati pač le volitvi knjiginega pisatelja.
Tem zahtevam pa more „Berilo" zadostiti, ne da bi moralo postati preobsežno in predrago.
Gospodoma tovarišema ne ugaja moj nasvet, da bi „Berilo" začetka imelo ob kratkem iz „Abecednika" ponovljene vaje v čitanji; gospoda pravita namreč, da je mnogo vspešneje in prikladneje skupno ponovilo v začetku šolskega leta nego ponavljanje po knjigi, — česar pa jaz tudi nisem zanikoval. Rekel sem namreč, da bi ponovitev v knjigi dobro služila v podporo učitelju in učencem pri skupnem ponavljanji. Iz tega pa sledi, da stavim glede važnosti v prvo vrsto skupno ponavljanje na tabli oziroma pisankah, na stenskih tablah in predelniku za tiskane črke in v drugo vrsto ponavljanje v „Berilu" — v šoli in doma. Ako je resničen latinski izrek: Variatio delectat, ter ima veljavo tudi za šolo, potem mu je popolnoma ustreženo z mojim nasvetom. Ponovitev na tabli, pisankah, stenski tabli in predelniku za tiskane črke postane s ponovitvijo v „Berilu" še mnogovrstnejša. Vrhi tega se s tem učencu omogočuje in olajšuje ponovitev na domu. Ako se pa učitelj boji, kakor gospoda Razinger in Žumer, da bi slabejši otroci ponavljaje v „Berilu" pri čitanji v koru lehko izgubili mesto, kder se bere, naj pa ukaže otrokom iz knjige brati posamezno, in ako se tudi pri posameznem čitanji boji, da bi slabejši učenec ne mogel slediti boljšemu, stoji mu v odpravo tega nedostatka na razpolaganje mnogo pripomočkov, koje imenovati bi tu ne bilo primerno. Sploh pa se mi ne
„A31
zdi ta bojazen na mestu. Če rabi učitelj pri ponavljanji na tabli blizu enake vaje kakor so v „Berilu", če je skupno ponavlja na predelniku in v pisankah, potem mislim, da ne more ponovitev v knjigi delati naj manjše težave tudi šibkemu učencu.
(Dalje prih.)
Knjiga Slovenska
XIX. veku.
Felician Gtlobočnik r. 19. okt. 1810 v Braslovčah, mašnik 1. 1833, tedaj mej prvimi učenci Slomšekovimi, naposled župnik v Grižah u. 22. nov. 1873. — Mej knjigami, ki jih je Slomšek spravil na svetlo, šteje se:
a)	Martin mladi pušavnik, pripoved za otroke. Nach dem Deutschen: Gott-fried der junge Einsiedler, von Christoph Schmid, bearbeitet von F. G. t. j. Fel. Glo-bočuik 1. 1836 (Mnemos. Slav. 164. I. Knj. Lend. 232).
b)	Dvoje fantov. Blagi Fridolin ino hudobni Bric. Nekaj za stariše ino otroke, iz pisem Krištofa Šmida. Poslov. Fel. Globočnik. V Celovci 1841. 8. I—VI. 176. Nat. J. Leon (Lend. I. 237).
c)	Čujte, čujte, kaj žganje dela! Prigodba žalostna ino vesela za Slovence. Poslovenil F. Globočnik. V Celovci 1847. 8. 123. (I. 239).
d)	Koroške ino Štajarske Pesme . . . Ahacel ... II. 1838. III. 1852. — Med njimi je Fel. Globočnikova (po III. nat.):
Veselica.
1.	Veselo na sveti živet'	6. Ni tukaj ostaje za nas,
Si mormo prav lepo zapet';	Tud hrast se podere svoj čas;
Le naj se nam serce ogreje,	če ravno slovo bomo vzeli,
Molčati nobeden ne smeje.	Ostanemo vender veseli . . .
2.	Ker pridejo žalostne dni,	8. Prijateli! kaj je za to,
Se hitro nam vse premeni,	Saj Oče nas združil spet bo;
Nam cvetje veselja odpade,	Pošteno le tako živimo,
Nas solze posilijo rade ...	Da zopet se tam veselimo.
e)	Djanje Svetnikov Božjih . . I. 1853. II. 1854. — Mej družniki, ki so s Slomšekom spisali je, imenuje se v predgovoru tudi Felician Globočnik.
f)	Navod pobožnega življenja in lepega zaderžanja. Gl. Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. U Beču 1854. 8. I.—IV. 742. (I. Lend. 246 — 7.) Poleg Galura Bernarda knezoškofa Briksenskega posnel Felician Globočnik. Obsega str. 207—314: Od dolžnosti Boga ljubiti in častiti, od človeka in človeškega rodu, potrebne pomoči k lepemu zaderžanju do ljudi, od zaderžanja ljudi, ki morajo skupej živeti, od zaderžanja zunej hiše ali doma, v mnogoterih okolišinah in do mnogoterih ljudi, do neumne živine itd.
g)	Po Drobtincah od 1. 1848 do 1859 nekteri spiski in spevi na pr. 1. 1848: Zlata svatba; 1. 1856: Moja tičica (Preljuba moja tičica! — Vsa ljubezniva pevčica! — Le pevaj, spevaj mi sladko, — Da mi serce ožvelo bo! itd.); 1. 1858: Deklica ob dekliških duhovnih vajah itd. — L. 1859: Janez Goličnik, nekdaj ni Grižki fajmošter, kjer piše Felician Globočnik na pr.:
„Slavne dela verlih mož so lepa svetla luč, ki prijazno sveti vsim, kteri jo ljubijo; ona se ne sme povezniti, temuč na svečnik postaviti, da jo pošteni ljudje vidijo, in Očeta luči hvalijo, od kterega vse dobro pride. — Taka luč je bilo spomina vredno živlenje
9*

čast. gosp. Janeza Goličnika ... Ko so Francozi leta 1805 v deželo planili, sta fajmošter Goličnik in kaplan Vogrin nekoliko zlatega in srebernega dnarja skrivaje v turn zazidala. Ob odhodi so Vogrin svoj mali zaklad vzdignili, Goličnik pa svoje v zidi pustili tudi o svojej smerti; žlahta je zasledila, da imajo dnarji biti; pa živa duša v Grižah ne ve, kje. Vbogo pošteno kuharco dolžijo in tako hudo napenjajo, da se v Celje h gospod Vogrinu prijoka. „Kaj velja, če niso še v zidi?" pravijo dober gospod, in mahoma z sirotoj v Griže potujejo kraj zaklada pokazat. Kakor so mislili, tako je bilo; najdli so česar so iskali, in dobri duši poštenje rešili. To naj premožne ljudi uči, kako nevarno je dnarje zakopati, alj pa vzidovati; pa tudi dobro in potrebno imeti dobrega prijatelja, kojemu lehko vse zaupamo. Pač je resnica: „Dober in zvest prijatelj je boljši ko dnar" (Drobt. str. 94—100. Prim.: Jezičn. XXII str. 75).
Matija Vodušek r. 13. jan. 1802 v Dramljah, mašnik 1825, naposled dekan in opat v Celju u. 11. dec. 1872. „Rajnki je bil ljubljenec škofa Slomšeka in ljubitelj naroda svojega slovenskega", pišejo Novice (1872 str. 408) o smrti njegovi. — Vrstnik Slomšekov se je oglasil v knjižici:
a)	Pesme po Koroškim ino Štajarskim . . Ahacel . . 1. 1833, kjer se str. 38. 39 po III. nat. z njegovim imenom nahaja pesem Štajerska:
Prijaznost	žlahtna roža.
1. Poznam eno rožico, prelepo cveti,	2. Vse želno jo jiše, tok star, kakor mlad,
Nar žlahtnej med druzimi ona diši;	Iz celiga serca bi vsaki jo rad;
Naj zalša človeka srebro in zlato,	Alj malokateri jo dobro pozna,
Še lepši ga ona ozalšala bo.	Veliko jih zbera, in se ogoljfa.
3. Na polju živlenja veliko jih je,	4. Te reva zadčva, ti roko poda,
Pa ena le stori nam srečno serce;	Alj delo zagreva, te hladno pihla;
To pravo boš samo po duhi spoznal,	Te žalost obhaja, sovražtvo pekli,
Goljfivi nikdar da bi roko podal 1	Te z ljubo prijaznostjo ona hladi.
5. Spotike zakriva, po poti pela,	6. Le cveti, o roža! med nami lepo,
Ljubezen oživlja, sovražtvo konča,	Tvoj duh naj nam daja živlenje sladko;
Dremavca, zaspanca k čednosti budi,	Si lepšala serce, boš lepšala še:
Lažnive, goljfive od sebe podi.	Prijaznost je, rožica, tebi ime.
b)	Dve lepe reči za pridne otroke: I. Velikonočna p i sanka alj pirh. Spisal M. V. t. j. Matija Vodušek. V Celovci 1. 1838 (I. Lend. 236).
c)	Mnemosynon Slavicum . . Slomšek 1840: Pokojna govorica, na pogreb-šini rajniga fajmoštra (str. 91—95). Mertvaška govorica, na pogrebi rajuiga šol-skiga vučenika Franca Rozarja (str. 96—101). Žalostna beseda na pogrebi žlah-niga gospoda Posek Karlna (str. 102—105). Priložna beseda k' polagi vogel-niga kamna. Keršanska beseda ob zgotovlenji cerkveniga turna v Spitaliču. Cerkev ino turn podoba moža ino žene. Govoril Matija Vodušek (str. 106—119). — V razgled bodi nekoliko iz mrtvaške govorice rajnemu šolskemu učeniku za nauk in v tolažilo sedanjim učiteljem:
„Tako smo pale eno procesjo odpravili! . . Ino komu ta žalostna procesja velja? Našimu ljubimu Rozarju Francu, vučeniku toljko pridnimu, ne le samo Loške fare, temuč tudi naših stranskih far. — On, ki nikolj nobene procesje opustil ni, sklene dones z' procesjo svoj pozemelski hod. — Njemu, ki nam je v procesjah toljkokrat lepo prepeval, dones v zadni procesji drugi odpevajo! . . Sreča za rajniga ino za vas, de se tukaj dones ponovi, kar se je nekdaj, kakor nam sv. evangelj pripoveduje, per pokopa-liši Lazara v Betanji godilo, ker se je vsmileni Jezus za svojim mertvim prijatlam po-solzil, in ljustvo djalo: „Poglejte, kako ga je ljubil!" Ravno tako tudi jez dones na po-
grebi rajniga Franca lehko rečem: Poglejte trumo ljudi krog njegoviga groba, — vidite kako procesjo naredijo hvaležni farmani svojmu rajnimu vučitelu! Glejte, kako se solzijo! Resnično so ga za ljubo imeli! . . Ako pričate, kakor vidim, vsi, de ste dobriga, pridniga učenika imeli, tako tudi skažite v svojim živlenji, de se je nauk lepih čednost vas tudi prijel, zakaj dober vučenik le v tem svojo hvalo ima, de ga lepo pošteno za-deržanje njegovih učencov česti . . Dobri ino pošteni učenci pa bote, ako lastnosti dobriga šolskiga vučenika posnemate.
Pervo znaminje dobriga učenika je poterpežli v os t. Poterplenje vsakiga človeka srečniga ino zadovolniga stori; ker slabosti drugih lehko prenese, lastne težave pa voljno poterpi. Alj ni bil tudi rajni naš Franc gola poterpežlivost? Povejte vi otroci, koljkokrat ste se zmotili in pregrešili, koljkokrat razžalili rajniga; ali so se pa oni kdaj nanevolili vas vučiti ino svariti? ali so vas kdaj gerdo kleli alj zmerjali? — Še hude besede ni poznalo nja pohlevno serce. Koljkokrat je rajnimu zdaj per šoli, zdaj per kori, pa per cerkvi alj doma na skriž hodilo, — ali ste ga kedaj togotniga videli? Pač kar! Poznali so vsi poterpežliviga moža, ino od njega se je reklo, de žolča nima. — Oj kdor tako srečno sam sebe premaga, njemu lep venec v nebesih cveti itd. —
Drugo znamenje dobriga vučenika je pridnost, ki težke dela lehke stori, ino terp-lenje v veselje premeni. Vučite se od svojga rajniga vučenika nevtrudne pridnosti. Nad tri sto otrok je vsaki teden preučil: ali kaj takiga ni velike pridnosti priča? . . Drugi delavci imajo saj o praznikih mir in svoj počinek, rajnimu se je pa delo ob ne-delah pomnožilo. Kako priden je rajni bil, njemu je cela fara priča; sad njegovega truda se očitno vidi, kar je svojih štir ino dvajset let v Loški fari dobriga storil. Malo jih je v fari najšil ob svojim nastopi, ki bi bili pisati ino brati znali; zdaj per njegovim odstopi jih malo najdeš, ki bi brati ne vedeli. Kar zdaj otroci že zastopijo, so svoje dni le vu-čeni znali; kar je zdaj za vsakdanji kruh vedeti potreba, to je bila nekdaj posebna čast; kar se zdaj brez vse zamude lehko zapstonj zvuči, je bila svoje dni draga šola. — Cela fara sedaj lepše ino boljše lice ima, ko ga je pred štir ino dvajsetini letmi imela. . . In kaj je dajalo njegovi pridnosti tak speh?
Njegova preblažena ljubeznivost, ktira je tretje znaminje dobriga vučenika ino katira je strila, de so otroci sami od sebe v šolo hiteli, ino le k njemu tišali. . . Nihčer ne spozna, tako hitro ljubezniviga serca, ko dete naj še tak mlado bo; ono per priči ve, kdo mu je dober. Otroci, če ravno otročji (polni norčave), nimajo tistiga naj raji, kteri bi z njimi norčoval, ampak tiga, ki ve z njimi pametno in po otroško naj bolj ravnati. . . Kakor hitro ob leti šolo je odperl ino se otrokam oglasil, rekoč: „Najte malim k meni priti!" so k njemu tekli od vsakiga kraja, ker so poznali mili glas dobriga pastirja itd. . .
Še ena zala čednost je lepšala rajniga našiga Franca, katiro za njim posnemati imate, namreč: ponižno pohlevnost, ki je šterta potrebna lastnost dobriga vučenika. Kakor je hotel, da so mu bili otroci pokorni ino ponižni, tako bil tudi on ves pohleven, pokoren ino ponižen svojim višim. Šest fajmoštrov in dvanajst kaplanov se je za njega dni premenilo, pa z vsemi se je lehko zastopil, ker je dobro vedel, de se naša pokoršina, pohlevnost ino poterpežlivost per nas spremeniti ne sme, naj že bolj ojstre alj bolj mehke oblastnike dobimo. Le samo ona je prava vučenost, ki se v pravim, ponižnim ino pokornim zaderžanju spozna itd. itd." —
d) Sodeloval je pri Hrani evangelskih naukov (I. Lend. 234) in po Drob-tincah od njih začetka. Tako je brati v Drobt. 1846 na pr.: Keršanski nauk od sedme zapovedi božje. Beseda na pogrebšini g. Zigmunda Juvančiča, dekana na Laškim. L. 1847: Keršanski nauk po domače za rokodelske učence, nedelske šolarje ino druge preproste
ljudi, ki brati ne znajo alj ne vtegnejo (str. 215—225). — L. 1851: Kari Kepel, učeuik, organist itd. L. 1852: Blagoslov nove monštrance; 1. 1853: Pridiga o procesii za dež; 1. 1855: Andre Sdoušek, fajmošter itd.; 1. 1856: Pridga pri zlati poroki starišev in pri novi maši svojega brata Štefana Vodušeka (str. 109—121); 1. 1861: Martinovo itd. — Posebej je on vredoval jih tri leta, in to so:
e) Drobtince za novo leto 184 8. III. L. Na svetlo dal Matija Vodušek, apat v Celi. Nat. Jeretinovi nasledniki 8. str. 287. — V predgovoru pravi: Slovenci! Na Vam nove Drobtince za novo leto 1848, ki se jih je pa le en zvezek nabralo, veselim bravcam za kratek čas ino podvuk. . . Potem, ko so namreč Visoko prečestiti Mil. G. G. Anton Slomšek iz Celske apatije na Sedež Lavantinske škofije preselili se, ino prijeli velike opravila in vikše skerbi, niso več vtegnili se pečati z naberanjam malih drobtinc. Meni se je sporočila skerb za naberanje slovenskih zostavkov za slavni letnik, de bo po svojim namenu naprej ostal zber lepih naukov ino pogerjena krušenca sloven-skiga slovstva. Mislil sim, de se temu delu ne smem odreči v Celi, katero mesto je sreda Slovencov, kamor se zostavki od vsakiga kraja lehko stekajo ino pošiljajo; kjer Drobtince tudi svojo tiskarijo ino zalogo imajo. Toljko rajši sim se tega dela lotil, ker so Njih Škofova Milost pregled naberanja si obderžali in za varha toliko všečiga letnika ostati blagomilo dovolili itd. —
Drobtince za novo leto 184 9. L. IV. Na svetlo dal M. Vodušek, opat v v Celi. Nat. v Celovci Leon XIV. 8. 219. — V predgovoru piše na pr.: Kakor smo svoje mlade dni po golicah jagode brali, jih na niti napelali ino jih cele patanoštre razdajali med svoje tovarše, de so si njih žlahniga duha z nami vred navžili: tako naberamo se-dajne dni žlahne jagode keršanskih resnic, lepih pripovest, poštenih pesm, ino drugih koristnih naukov in jih podamo že zdaj v šterti zvezek napelane Drobtince slovenskim bratam ino sestram za duhovno hrano, de se navdajo z lepim duliam ino jih berejo za svoj kratek čas v poštenimu veselju. . . Dan današen je toliko bol treba se praviga uka deržati, kolkor več je zmotnav in sleparije po svetu. Zlast je lansko leto 1848 veliko lažnivih prerokov ino capastih pism na svetlo spravlo; super take zmotnave so Drobtince prav koristno ino močno zdravilo. Berite jih radi, dragi Slovenci, pri njih bote lahko zdrave pameti ino zdrave vere ostali itd. —
Drobtince za novo leto 185 0. L. V. Na svetlo dal M. Vodušek, opat v Celi. Nat. v Celovci Leon XVI. 8. 256. — Iz predgovora bodi na primer: Slovenci! Drobtince so včakale svojiga petiga leta. . . Mnogodne zaderge so letašnimu tečaju nasprotvale, skoro nevolje lanskiga leta nam Drobtince pokopale; saj je vse skoro le v golo posvetne novine gledalo. Serce je ljudem vmiralo čitati alj brati — pa tudi pisati tečniga kaj. Nevolja je koljko toljko minula, vajena roka letniku zopet pod pazuho segla, prijateli berzno pomogli, ino letnik se je napolnil z prav zalimi rečmi, kakor zaupam itd.
Slomšek kot pedagog.
(Dalje.)
5. Slomšek kot šolski pisatelj.
Slomšekova slava bi nikakor ne bila tako velika, ako ne bi bil prijel za pero, ako ne bi bil s tiskano besedo razširjeval krasnih misli, ki so se rodile v .njegovi bistri glavi, in blagih čutov, ki so izvirali iz njegovega plemenitega srca. Pisariti je začel Slomšek že zgodaj. Že kot duhovni pomočnik je poskušal svojo pisateljsko srečo, ki je postala
velik blagoslov vsem Slovencem. Prvo njegovo delo, so bile neke molitvene bukvice, za katere pa še založnika dobiti ni mogel. Iz Lendovšekove biblijografije Slomšekovih del in spisov razvidimo, da se je prva Slomšekova knjižica natisnila 1. 1832., namreč: „Prijetne pripovedi za otroke". Kdor pregleduje le nekoliko Slomšekove knjige, knjižice in spise, mora reči: Slomšek je bil v prvi vrsti didaktično-pedagogijski pisatelj slovenski, čegar spisi so vsi na eni, in sicer na versko - nravno - narodni podlogi. Le pri nekaterih njegovih slovstvenih izdelkih je imel samo cerkveno stališče, še manjše je število popularno znanstvenih spisov, dočim je velik broj spisov za mladino in poučnih sestavkov za odraslo ljudstvo. Tu navajamo po Lendovšekovi biblijografiji knjižice njegove, katere je izdal slovenski mladini za pouk in kratek čas: 1.) „Prijetne pripovedi za otroke". Iz nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški du-hovšnici. V Celovci 1832. Natisnil Ferdinand pl. Kleinmayr. V mali osmerki, str. 80-Drugi natis je izšel 1. 1836. pri Janezu Leonu, str. 90. (Sto pripoved.) 2.) „Kratkočasne pravljice otrokom v podučenje". Iz nemškiga poslovenil mladi duhovni v Celovški duhovšnici. V Celovcu 1835. Natisnil Jan. Leon, 8°, str. 112. (Tudi teh pravljic je ravno sto.) 3.) „Sedem novih pripoved za otroke". Iz pisem Kr. Šmida, poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici. V Celovci 1836. Natisnil Janez Leon, 8°, str. 78. 4.) „Martin mladi pušavnik, pripoved za otroke". Po nemškem: Gott-fried, der junge Einsiedler — Chr. Schmied. 5.) „Dober dar za mlade ljudi". Iz pisem Kr. Šmida. 6.) „Troje ljubeznjivih otrok". Tri vesele pripovedi za otroke. I. Pavle Hrastovski. II. Zgubljeno dete. III. Kapelica. V Celovci 1838 Natisnil in na prodaj ima Janez Leon, 8°, str. 108. 7.) „Dve lepe reči za pridne otroke". I. Velikonočna pisanka ali pirh. II. Kresnica. V Celovci 1838. Natisnil Janez Leon, 8°, str. 76. 8.) „Dvoje fantov". Blagi Fridolin in Hudobni Bric. Nekaj za stariše in otroke, iz pisem Kr. Šmida. Poslovenil Felicijan Globočnik. V Celovci 1841.. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon, 8°, I. — VI. in 176 str.
Lepo je torej število Slomšekovih knjižic za mladino slovensko, a desetkrat večja je zasluga, katero si je Slomšek pridobil kot spisatelj slovenskih šolskih knjig, in če si je on zaslužil častno ime prvega slovenskega pedagoga — in kdo bi mu ga ne hotel pripoznati? — zaslužil si ga je največ s spisovanjem slovenskih šolskih knjig, j
Pred njegovo dobo, predno je bil namreč on šolski nadzornik, ni se moglo še govoriti o slovenskih šolah, kajti malo je bilo število šol pri nas pred 40 leti, pa še te so bile čisto nemške, kakor je to velevala politična šolska ustava. Naš blagi Slomšek bil je prvi, ki je hotel to veliko krivico polagoma odpraviti in v ljudske šole po Slovenskem uvesti mesto nemškega učnega jezika in mesto nemških učnih knjig slovenščino ustno, pisano in tiskano. Začetkoma mu je to delo le počasi napredovalo, kajti dokler je bil v Avstriji nemški absolutizem, ni se bilo nadjati, da bi se za vse šole mogel premeniti šolski zistem. Leto splošnega prerojenja, 1848., prineslo je tudi v šolstvu po Slovenskem novo življenje. Takratni voditelj učnega ministerstva, državni tajnik Feuchtersleben, izdal je ukaz o prenaredbi splošnega šolstva. Vtem pa stoji načelo, da mora biti v ljudski šoli materinski jezik učencev, za katere je šola, učni jezik. Z minister-jalno naredbo od I. 1850. se je sicer želja izrekla, naj se tudi ozira na drugi deželni jezik, vender se je pa tudi v istem letu ukazalo, da se veronauk nikakor ne sme v drugem, kakor v materinskem jeziku poučevati. Na podlogi teh ukazov je bilo tedaj Slom-šeku mogoče, da je za razvitek zanemarjenega šolstva po Slovenskem v resnici mogel kaj uspešnega storiti. Vlada je sama morala skrbeti, da si pridobi moža, kateri bode tudi Slovencem pisal potrebne slovenske šolske knjige. Takratni učni minister Thun je spoznal takega moža v osebi blagega knezoškofa Slomšeka. Kakor se razvidi iz Drob-
tinic (1. 1863.) in iz Kosarjevega životopisa, dopisovala sta si naučni minister in Slomšek štiri leta o slovenskih šolskih zadevah. Iz teh listov zvemo, piše vč. g. Košar 1. c. — da so škof osnovo vseh šolskih knjig napravili, sami več knjig spisali, druge pa najiz-vrstnejšim učiteljem spisati naročili, — da so zopet vse spise sami pregledali in popravili. — Tako so bile po vrsti vse šolske knjige pod njih vodstvom izdelane in od vlade potrjene. Izdelali so dvojno vrsto šolskih knjig: eno za cele slovenske šole, drugo pa za slovensko - nemške šole na takih krajih, kjer je znanje nemškega jezika otrokom zares koristno ali celo potrebno.	(Dalje prih.)
Avktoriteta in svojevolja v šoli.
Obravnavano v „Pedagogij skej jednoti za Prago in okolico".
(Dalje.)
Strogo se ima kaznovati za tri reči:
1.	Za neposlušnost, klevetanje in vse, kar je proti božjim rečem.
2.	Za upor, ako učenec učiteljev ukaz preziraje, ne stori, kar mu je bilo ukazano.
3.	Za ošabnost, lenost in nevošljivost, ako učenec noče svojega součenca poučiti (če ga je ta prosil).
Prvi teh prestopkov žali Boga, drugi podkopuje podlogo vseh čednostij (pokorščino), tretji pa preči hitremu uspehu v umenji. Kar je proti Bogu, je pregrešnost, ki se ima s strogo kaznijo iztrebiti; kar je proti ljudem in samemu sebi, je nespodobnost, ki se more s kaznijo in tekmovanjem popraviti; kar je proti Priscianu (za kar se mnogi nerazborno vnema), je mazilo, katerega umeje razumni učitelj z lehko potezo zmazati in vtreti.
Gospod Ladislav Benyšek: Časovno vprašanje „kako povzdigniti v šoli avktoriteto učiteljevo" nam uže samo dovolj dokazuje, da učiteljeva avktoriteta ni na pravej višini. Časovna vprašanja more izzivati le časovna potreba. Pokazuje li se mnogo znakov svedo-čujočih, da ni učitelj v šoli, kar bi moral biti, tedaj je treba pred vsem gledati na vzroke ter se jih kolikor možno varovati.
Ti vzroki so dvojni: zunanji in notranji.
K zunanjim vzrokom prištevam one, kateri imajo svoj zarod v širjem društvenem življenji, t. j. v očitnosti, kakor n. pr. neumestni, nemodri, da, često i strastni napadi na šolo in učitelja po nekaterih žurnalih, bujenje nenaklonjenosti k šoli od strani roditeljev, često čudoredna slabost društvenih zvrst v obče, materialni nedostatek učitelj-stva samega in mnogi drugi vzroki.
Notranje vzroke pa imenujem one, katerih zarod ima v šoli svoj začetek, tedaj v razmerji med učiteljem in učencem.
Govor o prvih prepuščam ostalim gospodom govornikom; hočem le o drugih nekoliko razpravljati in jih pojasniti.
Za ohrano življenja in društvenega soglasja je treba zakonov in reda, katerega mora vsakdo varovati ter se mu pokoravati.
V nekojih slučajih se vladamo s pozitivnimi, umetnimi, z ljudskim ostroumjem ustvarjenimi, v drugih in to v pogostejših slučajih pa s prirojenimi zakoni.
Čim bolje so stvari na temelji reda in prirojenih zakonov zgrajene, tem popolnejše so; čim bolje pa se pozitivni zakon od prirojenega oddaljuje, tem slabši je.
Tako je v bistvu prirojenega reda, da se prosti vojak podrejuje častniku, podložnik svojemu vrhovništvu, učenec mojstru, sluga gospodarju, sin očetu. V šoli tedaj tudi ne
more drugače biti. Ako hoče šola uspešno svojemu smotru zadovoljiti, mora se učenec podvreči učitelju brez izjeme, v vsakem slučaji.
Kako se pa zdaj stvari imajo, je drugo vprašanje.
Večina učencev se sicer vedenju modrega učitelja pokorava, prejemajoč iz njegovih ust pohvalo, a v obratnem slučaji opominj, grajo, ukor, kazen. In ko bi ne bilo to na večini, bi morali uže davno šole zapreti.
Ali žalibog, učiteljstvo mora obžalovati, da se vsi ne pokoravajo, ter da ni sredstev proti nepokornežem, katera bi zadostovala smislu pozitivnega zakona.
Učitelj je s svojimi disciplinarnimi sredstvi, ki jih zakon dovoljuje, brzo pri kraji; poreden učenec pa se ne naveliča nagajati — tako postane brezbrami! učitelj hitro igrača v rokah neporednežev.
Nisem rekel zaman „brezbranni učitelj". V šolskej praksi je učitelj proti razvajeni in razposajeni mladini vedno brez obrane. Razposajenec more učitelja s svojimi drznimi besedami žaliti, more ga s svojim nepristojnim početjem in zasmehovanjem pred vsem razredom ob veljavo spraviti, da, more i proti njemu svojo roko dvigniti, a vender učitelj nema prava, da bi odmeril učencu kazen, katera bi odgovarjala njegovim krivnjam in prestopkom.
In ako bi znabiti radi osobne varnosti ali v opravičenem srdu se vender dotaknil razposajenca, kako bi se pač opekel!
Toži li ga učenec po svojih roditeljih, se tožba takoj vsprejme in učitelj se disciplinarno preiskuje. Učitelj pa ne dobi zadoščenja od učenca, ako bi tudi zahteval za njega zasluženo kazen. Šolski uradi nemajo v tem slučaji tudi nobene oblasti in moči, a paragrafom kazenskega zakona šolarji niso podvrženi.
Iz tega sledi naravni sklep: učenec je v šoli nedotakljiv, učitelj do-takljiv; razposajen učenec despota, učitelj otrok.
Za takovih okoluosti ne govorimo o avktoriteti učiteljevej; kjer je v šoli le nekoliko upornikov — a kje jih ni? tam je avktoriteta nemočna.	(Dalje prih.)
Razni otroci.
(Spisal Jos. Ciperle.) (Dalj e.)
Slaba lastnost premnozih Ljubljančanov je ta, da zro radi z nekako prenapetostjo in vzvišenostjo na kmeta. Tolaži nas samo to, da tudi drugi meščani ne delajo drugače. Toda njih vzišenost nad kmetom ni ravno prevelika. Kmet ve manj, nego meščan, čuje se večkrat. Ali kje vender tiči ona viša modrost meščana? Položite roko na serce, meščani! Koliko vas je, ki znate v resnici ločiti jelko od smreke, ali pšenico od erži? Glejte, in to zna vender vsak kmet.
Zdaj mora vsaka „ljubljanska srajca", ko postane stara šest let, v šolo. Poprej - bili so nekateri izvoljeni pobirati drobtine modrosti in učenosti po šolskih sobah. In kako imeniten je bil nekdaj tudi tak otrok! Vse ga je čislalo, vse videlo v njem že prihodnjega gospoda, ki bode jedel bel kruh. Zdaj je to nekoliko drugače. Kdor je hotel nekdaj postati kak rokodelec, ni mu bilo treba beliti glave in obteževati svojih možgan s čerkami. Zdaj je tudi to drugače. Zdaj hočemo inteligentne rokodelce, inteligentne dervarje, celo inteligentne biriče.
Čast, komur čast! Mnogo ljubljanskih otrok postane v resnici kaj. Eden je uradnik, drugi duhoven, tretji profesor, četerti pošten rokodelec, in peti oženi se s kako bogato, če tudi že malo starikavo ženo, in vsled tega je tudi nekaj. Nekaj se jih seveda izpridi popolnem. Ti niso nič, kajti še toliko pameti nimajo, da bi vneli za-se kako zarjavelo serce.	_
Vender vzgoja raznih „ljubljanskih srajc" je tako različna, da nam ni mogoče popisati vsega. Kdor postane kaj, umerje na svoji lastni postelji in v svoji lastni sobi, morda celo v svoji lastni hiši. Kdor pa ni nič, dobi varno zavetje na stare dni doli v Kurji vasi v mestni siromašnici, ter umerje na mestni postelji. Polože ga tudi potem v mestno trugo, in mesto plača mu tudi grob pri sv. Krištofu. In zvonovi sv. Krištofa bingljajo mu ravno tako prijazno, kot vsakemu, že od daleč: „Le v jamo ž njim! Le v jamo ž njim!" In nosilci stopijo potem malo hitreje ž njim proti pokopališču. Kaj bi ga tudi nosili predolgo, saj bode tam gori pri sv. Krištofu naj bolje za-nj. In načelnik nosilcev vsklikne, ko je merlič že v jami po svoji stari navadi: „Bog lonaj, pogrebci!" — če tudi na dolgo in široko ni videti nobenega pogrebca. Ali načelnik nosilcev mora imeti pri tej ceremoniji zadnjo besedo.
„Ljubljanska srajca" počiva tedaj mirno v grobu. Pustimo jo počivati, in oglejmo si sploh vzgojo v Ljubljani. Znano je že tako, da stariši niso sami vzgojitelji otroka; ampak vse, kar obdaja gojenca, vse vpliva na-nj, ter ga vzgoja. Vzgojitelji njegovi so tedaj tudi vsakoršni predmetje, šege in navade, okolica in drugi ljudje.
Dobra stran ljubljanske vzgoje je še ta, da stariši sploh pazijo na vero svojih otrok. Matere in očetje uče jih še moliti, vodijo jih še v cerkev. Saj so pa tudi cerkve ljubljanske pravi biser mesta. Po Ljubljani vidiš še mnogo ljudi, ki se odkrivajo cerkvam. Sploh Ljubljana ohranila je še jako dobro svoj katoliški značaj.
Čuti in brati je dan danes dostikrat izraze: konfesijonelna in interkonfesijonelna vzgoja. Nekdaj poznali so ljudje le pervo. Po nji vzgojati imajo se otroci na podlogi vere. Ta ima biti temelj, na kateri opira se ves vpliv na otroka, ta ima tudi prešinjati in krepiti vse predmete, ki imajo namen, napraviti iz otroka dobrega in umnega človeka. — A druga nima tacega temelja, kajti meni se, da je tudi brezverec lehko dober človek.
Vender čudo čudovito! Ravno tisti ljudje, ki zastopajo interkonfesijonelno vzgojo, slave na ves glas nacijonalno vzgojo. Seveda vedeti je treba, da mislijo s tem vedno le nemško vzgojo. O slovenski ali češki vzgoji nisem čul še nikdar.
Ne bomo se spuščali v daljše razmišljevanje o tem predmetu, ampak omenimo naj še enkrat, da je vzgoja po Ljubljani v večini še verska.
Jedi in pijače. „Ljubljanska srajca" pride navadno na svet z zdravim želodcem. Mleko, ki se prodaja po Ljubljani, ni tako pokaženo, kot drugod po mestih. Vsa čast tedaj mlekaricam ljubljanskim. Bog jim daj mnogo krav, in tem mnogo mleka! Druzega jim ne morem želeti.
Kar bi želel Ljubljančanom, bilo bi to, da bi pekli peki boljši kruh. Oj, kruhek, kakov božji dar si ti ti! A ne bodi tak, da zabašeš le želodec, ampak bodi tečen in okusen, kar ni ljubljanski kruhek.
Po Ljubljani dalje je tudi premnogo prodajalnic, ki prodajajo razne slaščice za otroke, o kojih si kmet še ne sanja ničesa. Dobi se jih pa tudi za krajcar mnogo mnogo.
S čim se pa tudi prikupiš bolj otroku, nego ravno z njimi? Za slaščice ti stori otrok vse, ne maraje, je-li dobro, ali slabo, pravično, ali krivično. In to nagnenje otrokovo zlorabi se le prerado. Zraven tega pokvarijo si otroci radi s tem želodec.
Res je, da vidi in sliši mestni otrok mnogo več, nego kmetski. Mislili bi tedaj tudi, da se razvijo vsled tega tudi bolj njega dušne moči. Ali ni vse zlato, kar se sveti. Bolj nadarjeni mestni otroci dozore zato prezgodaj; in manj nadarjeni zblodijo se le še bolj. S pervimi je kakor s prezgodnjim sadjem. To segnjije tudi prerano, in prezgodnji mladiči se tudi pokvarijo prenaglo. — Dalje se govori tudi rado s temi mladiči o vsem potrebnim, a še več o nepotrebnim; saj se mora odlikovati na vsak način mestni otrok od kmetskega.
Le premalo se pazi na prirodno nadarjenost otrokovo, in tudi na to, kako razvite so že otrokove moči in zmožnosti. Ali bi ne bilo mogoče iz mnogo več otrok napraviti kaj dobrega in pravega, ako bi se vzgojalo umnejše in pametnejše?
Kakor sem omenil že zgoraj, govori se po Ljubljani nekaka zmes nemščine in slovenščine. Pravi Ljubljančan vender ne zna niti enega, niti druzega jezika popolnem. Ne pride mi na um trditi, da nemščina ni potrebna; kajti kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš. Ali vender bi bilo pametno, da bi se otroci najpervo privadili dobro svojega materinega jezika. Saj je povsod tako, samó pri nas Slovencih ni. In še le potem naj se vadi človčk tujega jezika. Verjemite mi, da se ga bode učil potem z mnogo večim uspehom, nego prej.	____
Med dušnimi zmožnostimi vender je domišljetina zeló važna. Ona tolaži človeka v nezgodi, ako ni pretirana; a zblodi ga tudi najlože, ako je goljufiva. A nič ni lože, nego zapeljati jo na kriva pota. Že otroka v zibeli strašijo: „Če ne boš molčal, prišel bode bav-bav!" Sim ter tje tudi zarenči potem kdo v kakem kotu. Otrok obmolkne, ker se boji bav-bava. — Pozneje začno se mu praviti povesti o strahovih, čarovnicah, o začaranih princezinjah, itd. Da bi pač premislili ljudje, koliko'škodujo s tem otroku!
Malopridnežev in postopačev nahaja se po Ljubljani več, nego po vaseh. Teh ljudi jezik je osoren, in verli strokovnjaki so v kletvi. Oni se ne pridušajo kar tako navadno, oni vtemeljevajo in olepšavajo svoje priduševanje še z mnozimi pridevki in pristavki, s kojimi hote še določniše pritrditi. To je seveda ostudno vsacemu razumnemu človeku; ali mladina posnemlje jih vender le rada v tem.
Nekdaj otroci niso smeli v gostilne; gorje jim tudi, ako so kadili. A zdaj imajo po-balini isto pravico popijati po gostilnah in pušiti tobak, kakor odraščenci. Nekdaj bil bi jih vergel oštir na sredo ulic, ako bi bili prišli zahtevat pijače k njemu; in vsakdo izbil bi bil fantalinu smodko iz ust. Zdaj to več ne gre. Še pred sodnijo znal bi se morda opravičevati zarad kalenja javnega miru.
Dovolj tedaj. Sklenimo poglavje to; morda bode še priložnost, izpregovoriti kedaj marsikatero o raznih pomanjkljivostih vzgoje.
Iz šole za šolo.
(pravopisne vaje.
(Sestavil Fr. Jamšek.)
(Dalje.)
XXXI.
(Učitelj napiše na šolsko tablo, učenci prepisujejo.) 1.
a)	Župnija, ž up a ali far a: Maribor, Celje, Ljutomer, Postojina, Kostanjevica, Belak, ali: mariborska, celjska, ljutomerska, postojinska, kostanjeviška, belaška župnija ali fara.
b)	Občina ali srenja: Gradec, Ljubljana, Celovec, Trst, ali: gradeška, ljubljanska, celovška, tržaška občina ali srenja,
c)	Okraj ali kanton: Brežice, Slovengradec, Krško, Litija, Velikovec, Poreč, ali: brežiški, slovengradeški, krški, litijski, velikovški, poreški okraj ali kanton.
c)	Dežele: Štajersko, Kranjsko, Koroško, Primorsko, Bosna, Hercegovina (Erce-govina), Dalmacija, češko, Galicija, ali: štajerska, kranjska, koroška, primorska, bosniška, hercegovinska (ercegovinska), dalmatinska, gališka (galicijska) dežela.
d)	Države: Avstrijsko - Ogrsko, Srbija, Črnagora, Italija, Švica, Nemčija, Rusija, ali: avstrijsko-ogrska, srbska, črnogorska, italijanska, švicarska, nemška, ruska država.
Pomnite 1
8. Imena župnij ali far, občin ali srenj, okrajev ali kantonov, dežel in držav so lastna imena, zato jih pišemo z veliko začetno črko. Le, ako se tako lastno ime izpremeni v pridevnik, potem se sme rabiti mali sprednik, ako se ni bati, da bi navstala zarad tega kaka dvoumnost, — da ne bi nas vsled male začetnice naopak razumel. (Str. 13. Končnikove „Slovnice.")
Naloga.
Napišite še nekaj enakih lastuih imen v istem redu I
2.
a) Župnija ali fara: Konjice, Ptuj, Rudolfovo, Kranj, Šent-Mohor, Kanal, ali: konjiška, ptujska, rudolfovska, kranjska, šent-mohorska, kanalska župnija ali fara.
h) Občina ali srenja: Žalec, Radeče, Prevale, Ajdovščina, ali: žalska, radečka, prevalska, ajdovščinska občina ali srenja.
c)	Okraj ali kanton: Slovenska Bistrica, Kamenik, Šent-Vid, Gorica, ali: slo-vensko-bistriški, kameniška, šent-vidski, goriški okraj ali kanton.
č) Dežele: Hrvatsko in Slavonsko, Bukovina, Gorenje- in Dolenje-Avstrijsko, Tirolsko, ali: hrvatsko-slavonska, bukovinska, gorenje- in dolenje-avstrijska, tirolska dežela.
d)	Države: Francija, Angleško, Španija, Švedija in Norvegija, Turčija, Kitajsko, Japonsko, Brazilija, ali: francoska, angleška, španjska, švedijsko-norveška. turška, kitajska, japonska, brazilijska država.
(Pravilo. — Naloga. —)
XXXII.
(Učitelj napiše na tablo sledeče vodilo, učenci ga prepisujejo).
1.
a) Okolica Lipnice, ali: lipniška okolica, ali: okolica lipniška; — okolica Betle-hema, ali: okolica betlehemska, ali: betlehemska okolica.
b)	Soseska (s posameznimi hišami) Dobrava, ali: dobravska soseska, ali: soseska dobravska; — soseska Podvrh, ali: soseska podvrška, ali: podvrška soseska.
c)	Gradovi: Stari grad (pa ne v obče!), Novi Dvori, Turjak, Laxenburg, ali: staro-graški lastnik, novo-dvorski, turjaški, laxenburški gaj. —
č) Vasi: Stara Vas, Pletrovče, Poljčane, Jeriha, ali: staro-vaški prebivalci, pletrov-ški božji pot, poljčanska postaja, jeriška pustinja.
d)	Trgi: Sevnica, Tržič, Cerknica, Trebež, Emavs, ali: sevniške voščenke, tržiški čevljarji, trebeški kolodvor, emavški čudež.
e)	Mesta: Radgona, Kočevje, Volšperg, Škofja Loka, Pulj, Nazaret, ali: radgonska vina, kočevski krošnjarji, volšpeiški grajščak, škofje-loški meščani, puljsko pristanišče, nazaretska (nazarečka) okolica.
Pomnite!
9. Imena okolic, sosesk, gradov, vasi, trgov in mest so tudi lastna imena, zato jih pišemo z velikim sprednikom. Ako je tako lastno ime pridevnik in samostalnik, pišemo obe besede z veliko začetnico. Kadar se tako ime v pridevnik izpremeni naj se pa navadno rabi mali sprednik. Le kadar se hočemo ogniti dvoumnosti, dobi tudi tak pridevnik veliko začetno črko." — Učitelj naj to šolcem ustno pojasni! (Na pr. travniški prebivalci (so: kobilice, murni, itd.), — Travniški prebivalci (so večinoma mahomedanci) — planinci so krepki ljudje, — (tržani) Planinci so krepki ljudje, — vojaki pojo vojniške pesmi, — slišal sem pri Novi Cerkvi peti Vojniško pesem t. j. pesem, ki jo pojo čestokrat v Vojniku.)
Naloga.
Napišite nekaj enakih lastnih imen v istem redu!
2.
а)	Okolica Dunaja, ali: dunajska okolica, ali: okolica dunajska; okolica Jeruzalema, ali: okolica jeruzalemska, ali: jeruzalemska okolica.
б)	Soseska Sv. Križa, ali: sveto-križka soseska, ali: soseska sveto-križka; — soseska Leskovec, ali: soseska leskovška, ali: leskovška soseska.
c)	Gradovi: Novo Celje, Vrbovec, Riegersburg, Habsburg (Ilabichtsburg), Schon-brunn, ali: novo-celjski sir, vrbovska (vrboveška) žaga, riegersburški vodnjak, habsburška podrtina, schonbrunnski zverinjak.
č) Vasi: Šent-Petr pod Svetimi Gorami, Šiška, Solčava, Dolenja Vas, Dobrlavas, Borovlje, ali: šen-petrski župan, solčavski srenjčani, dolenje-vaški prebivalci, dobrlevaška živina, boroveljske (borovljanske) puške.
d)	Trgi: Vozenica, Marijino Celje, Rogatec, Višnja Gora, Mokronog, ali: vozeniška postaja, marijino-celjske kapljice, rogačka slatina, višnje gorski prebivalci.
e)	Mesta: Zagreb, Sarajevo, Mostar, Belgrad, Solun, ali: zagrebški potres, sarajevske mošeje, mostarska železnica, belgradska trdnjava, solunska brata.
(Pravilo. — Naloga. —)__(Dalje prih.)
D © p I m im
Iz Gorice, konec aprila. V prvej polovici t. m. so se tudi pri tukajšnjej izpraševalnej komisiji vršile preizkušnje učiteljske sposobnosti. Oglasilo seje 9 učiteljic: 1 za meščanske šole, 5 za ljudske šole in 3 k izpitu iz francoščine. Ena ni prišla, ena je odstopila mej izpitom, druge so prestale preizkušnjo, in sicer: 5 s »prav dobrim«, in 2 z »dobrim« vspe-hom. Za slovenske (nemške in laške) ljudske šole je prestala izpit gospodična Emilija
Kren, bivša učiteljica slovenskega otroškega vrta goriškega in sedajšnja namest, učiteljica na c. kr. dekliškej vadnici, ter je dobila spričevalo I. vrste. Gospdč. Kren je bila v prvej mladosti vzgojena in izšolana le v laškem jeziku. Stopivšej na tukajšnjo učiteljišče je delala slovenščina neizrekljive težave, koje je pa z vzgledno marljivostjo in nadarjenostjo v kratkem premagala ter pri zrelostnem izpitu prekosila svoje slovenske sovrstnice. Ona je stoprv druga Slovenka, ki je prejela pri tukajšnji komisiji spričevalo I. vrste. Zato jej iz srca čestitamo z nado, da jej kaj kmalu slede še druge slovenske učiteljice po Goriškem. Naj bi se vrnili oni časi, ko so slovenski izpraševanci nadkriljevali laške! — Občno priznanje je vzbudilo v naših slovenskih krogih polupreteklo uradno odlikovanje (povišanje v VIII. činovni red dejanskih doklad) gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Fr. Vod op i v ca za goriški, tolminski in gradiški okraj. Velike so njegove zasluge in vspešne njegove požrtvovalnosti za naše slovensko ljudsko šolstvo na Goriškem. Slava mu!
Iz Sežanskega okraja. (Dalje in konec.)
Ze m Ijepisje za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto.
S prva se ponovi na kratko snov I. oddelka, potem se obravnava po III. Berilu ter večinoma na kratko po sledečih berilnih vajah:
89. Primorsko (ljudstvo, podnebje, pridelki, obrtnija, kupčija). 90. Čičarija (citati pri berilnih vajah). 85. Kranjsko. 88. Postojinska jama. 77. Koroško. 78. Raj pod lipo, 79. Lov na divje koze (oboje v berilnih vajah). 81. Štajersko. 72. Nadvojvodina nad Anižo*). 73. Nad-vojvoditia pod Anižo. 74. Salcburška vojvodina. 75. Poknežena grofija Tirolska z Vorarlberškem. 94. Češko. 95. Moravsko. 96. Šlesko. 98. Galicija. 99. Bukovina. 92. Dalmacija. 100. Ogersko kraljestvo. 102. Hrvatsko in Slavonsko. 103. Velika kneževina Erdeljska. 63. Avstro-ogrska monarhija (pojasni se avstrijski grb). 69. Prebivalci avstro - ogrske države. 186. Cesar in država. 71. Pridelki o avstro-ogrski državi. 59. Evropa. 61. Evropejci. 49. Podoba naše zemlje (globus). 50. Razne točke in črte na zemlji (le na globusu in planiglobijah). 50. Zemlja in njeni deli. 57. Morje. 60. Iz severa. 58. Prebivalci naše zemlje (kratko). 119. Lunini izpremeni (po II. Berilu). 52. Solnce**). 53. Luna. 55. Nebesna telesa. 54. Solnčni in lunini mrak.
Zgodovina za II. skupino, I. oddelek, 4. in 5. šolsko leto.
Zgodovinske slike iz II. Berila:
172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin. 165. Bratovska ljubezen. 170. Lep izgled. 171. Ljubezen do domovine. 157. Stari Slovani. 158. Hiše starih Slovanov. 161. Ciril in Metod. 159. Atila. 163. Leopold Babenberški. 167. Mladi Vukasovič. 169. Lavdon.
Opazka: Slike naj se razdele za kolobarenje, tako, da se v dveh letih vse obravnavajo.
Zgodovina za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto.
Zgodovinske slike iz III. Berila:
220. Cesar Franc Jožef I. 217. Cesar Franc Jožef II. 215. Cesarica Marija Terezija. 216. Smrt Marije Terezije. 213. Turki pred Dunajem. 208. Kolumb najde Ameriko. 203. Rudolf IV. Ustanovnik. 195. Štefan kralj ogerski, ali pa: 194. Madjari. 192. Družinske razmere starih Slovanov. 189. Leonida. 209. Knjigotiskarstvo. 207. Iznajdba smodnika.
P r i r o d o p is za II. skupino, I. oddelek, 4. in 5. šolsko leto.
Prirodopisni sestavki iz II. Berila sestavljeni za kolobarenje: a) eno leto — b) drugo leto:
a) 40. Hruška. 53. Strupene jagode. 89. Lepi hrast. 47. Korist goveje živine. 56. Miš. 66. Rujavi hrošč. 60. Vrabec. 102. Železo. 103. Kuhinjska sol. b) 69. Čerešnja. 88. Bezeg. 101. Smreka. 50. Ovca. 76. Krt. 67. Glagov belin. 77. Škrjanec. 106. Baker. 105. Petrolej.
Opazka: S petoletniki naj se ponovlja snov prejšnje leto vzeto.
(Prirodoslovje nij predpisano za I. oddelek, vender naj se obravnavajo v urah prirodopisju odločenih sledeči stavki iz II. Berila):
*) Od teh vaj se jemljo le najznamenitejše stvari.
**) Vse bolj kratko.
120. Zrak. 121. Veter. 90. Voda. 123. Hlapenje. 124. Megla, oblak, dež. 127. Sneg in toča. 128. Rosa in slana.
Prirodopis za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto.
Prirodopisni stavki iz III. Berila:
128. Jež. 135. Osel. 139. Kos. 146. Kače. 147. Krastača. 149. Ostriž. 158. Sad-jereja. 161. Gozdno drevje. 165. Rež. 175. Žcplo. 172. Apnenec. 179. Človeško telo. 180. Srce, plača in želodec. 181. Zdravje. 126. Trojno kraljestvo prirode.
Prirodoslovje za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto.
Prirodoslovni sestavki iz III. Berila po sledečem redu:
106. Toplota. 108. Razširjanje toplote. 109. Toplomer. 110. Zrak. 111. Zračni tlak. 112. Tlakomer. 113. Gasilna brizglja. 115. Kuhanje. 116. Hlapenje. 119. Svetloba. 120. Mavrica. 122. Magnetizem. 123. Elektrika. 125. Strelovod. 117. Zvok.
Glede okrajšanja realističnega pouka, pozvali so se na ukaz okrajnega šolskega sveta iz-vežbane učiteljske moči v enketo, da so sestavili podrobni načrt realističnega pouka iu okrajna učiteljska konferencija imela je zadačo to pretuhtati — odobriti. Taka enketa je bila sestavljena v sežanskem šolskem okraji, ki je določila navedeni načrt, ga predložila — in bil je v en bloc sprejet.	A. F.
Iz Žalca. Učiteljsko društvo celjsko imelo je 1. aprila t. 1. svoje glavno zborovanje, katerega se je udeležilo 12 udov. Gosp. prvosednik J. Lopan pozdravi navzoče ter se spominja rajnega gosp. Fr. Vučnika, nadučitelja v Št. Jurji na južni železnici, kateri je 16. febr. t. 1. izdihnil svojo blago dušo. Prerano umrli bil je jeden izmed ustanovnikov celjskega učiteljskega društva, nekaj let njega prvosednik, zadnja leta pa prvosednikov namestnik, vedno pa zvest in marljiv član omenjenega društva. Sploh je bil rajni blag značaj, vrli, ljubi in prijazen tovariš, zvest prijatelj in vneti sin svojega naroda. Društvo se je udeležilo njegovega pogreba in mu položilo na rakev venec z napisom »Učiteljsko društvo celjsko svojemu zvestemu udu«. Blag mu spomin! V znak globokega sočutja vstanejo navzoči. — Na to prečita prvosednik došla dopisa od »štajerske učiteljske zveze« in tolminskega učiteljskega društva, ter predloži poslani račun »Narodne Šole« v Ljubljani. Na predlog g. V. Jarca se izroči dopis tolmin. učit. društva gg. Vreči, Kranjcu in Ogorelcu, da ga skupno preučijo ter v prihodnjem zborovanji o tem poročajo in predlagajo primerne nasvete. — Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnjega zborovanja poroča tajnik gosp. V. J are o delovanji društva v minulem letu. Iz tega izvestja posnamemo , da je društvo vsled raznih overajočih zaprek le štirikrat zborovalo. Pri teh zborovanjih so govorili: (1) gosp. V. Jarc o »Končnik-ovi slov. slovnici« — (4) gosp. A. Brezo vn i k o »razvrstitvi realne učne tvarine za enorazrednice do petrazrednic« — (3) gosp. Pr. Vučnik o »risanji v ljudski šoli« — (2) gosp. A. Brezovnik o »človeški glavi«; učni poskus iz somatologije. — Potem poroča blagajnik gosp. B. Kregar o denarstvenih razmerah ter konštatira majhen primanjkljaj. Pregledovalcem računa izvolita se gg. Vreče in Kranjc. Pred zadnjo točko dnevnega reda — volitev — odstopi načelništvo in najstarejši navzočih gosp. J. Rupnik vodi volitev. Izvoljeni so: gosp. A. Brezovnik, Vojnik, prvosednikom; gosp. J. Lopan, Celje, prvosed. namestnikom; gosp. J. Ogorelec, Teharje, tajnikom; gosp. B. Kregar, Celje, blagajnikom; gosp. Fr. Pečovnik, Griže, pevovodje in gg. BI. Jurko in J. Klopčič pa odbornikom. — Novo izvoljeni prvosednik zahvali se za izkazano mu čast in zaupanje, ter prosi, naj ga vsi tovariši marljivo podpirajo s tem, da zahajajo redno k mesečnim sejam in skrbijo za temeljita in ukovita predavanje. Bog dal i sreča junačka! — Društvo si naroči te-le liste: »Popotnik«, »Učiteljski Tovariš« in »Vrtec«. Konečno se še volita poročevalca: g. BI. Jurko za »Popotnika«, g. Fr. Kocbek za »Učit. Tovariša«. Fr. Kocbek.
Iz Sežane. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo v 6. dan maja t. 1. ob 9. uri dopoludne v Nabrežini. — Dnevni red: 1. Verif,-zapisnik slednjega zborovanja. 2. Poročilo tajnikovo. 3. O petji v narodni šoli. 4. Poročilo blagajnikovo, pevovodje in knjižničarja. 5. Sarkastično-ironična razprava. 6. Volitev treh pregledovalcev računov. 7. Volitev odbora. 8. Razni nasveti. — K udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Iz Krškega. Pokojni g. Kočevarje volil za ustanove v podporo revnim učencem na Krški meščanski šoli 30.000 gold., za zidanje nove šole v Kostanjevici 12.000 gold., za zidanje nove šole v Mokronogu pa 8000 gold. Bog mu daj dobro!
Iz Krškega. Vabilo. Da se ustanovi nameravano »Pedagogiško društvo« za učitelje in šolske prijatelje, bode osnovalno zborovanje v 6. dan maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Krškem, h kateremu se uljudno vabijo učitelji in šolski prijatelji, da se ga v obilnem številu udeleže.	Osnovalni odbor.
Iz Litijskega okraja. Okrajna učiteljska konferencija preložila se je na dan 18. septembra tega leta.
Z I »a. j" V 17. dan preteč, m. je umrl tukaj po dolgej mučnej bolezni za sušico še le 28 let star učitelj gosp. Leopold Vozlaček pri obitelji svoje soproge. Umrli je služboval na Igu, v Škocijanu pri Turjaku, na Dobrovi, na Kopanji in zadnji čas kot drugi učitelj v Velikih Lašičah. Zapustil je mlado vdovo in dvoje otrok. Bil je marljiv učitelj, mirnega in tihega značaja. Pokopan je bil v 19. dan preteč, m. na Igu. Pri pogrebu so bili trije učitelji in dve učiteljici in mnogo drugih njegovih odličnih prijateljev, ter obilo občinstva. Bodi mu žemljica lehka!
Iz Ljubljane. Društvo »Narodna Šola« ima v zalogi še obilo zvezkov z gostimi in redkimi prečnicaini (Diagonalen - Lagelinien) za pisanje in mrežastih za številjenje. Ker se pisni zvezki te vrste smejo rabiti samo še do konca tekočega šolskega leta, bilo bi prav, da se v prid obrnejo, sicer bi se morali prihodnje leto na kilograme za malo krajcarjev prodati, kar bi bilo društvu in posredno ljudskim šolam v veliko škodo. Gotovo je, da v premnogih ljudskih šolah pomanjkuje učnih sredstev, posebno pa na pisnih pripravah; zato je »Narodna Šola« pri volji, društvenikom in onim, ki imajo za gmotno društveno stanje kaj zasluženja, postreči s šolskim blagom iz zdanje zaloge. Posebno ubogim šolam se bode blago za mali donesek, ali pa tudi zastonj delilo, kolikor to zaloga dopušča. — Prijatelje in dobrotnike »Narodne Šole« pa prosimo, da blagovole prijazno posredovati, da dobi društvo kaj podpore. Lansko leto in v začetku tekočega šolskega leta naklonili so šolski prijatelji precejšne darove »Narodni Šoli«. Ti doneski so se skoro porabili, kajti že 130 ljudskih šol je dobilo več ali manj šolskega blaga. Za prihodnje šolsko leto ne bode preostalo niti zaloge, niti novcev in vender so potrebščine v prvem četertletji prav velike. Od pričetka šol do novega leta n. pr. poslalo se je 85. ljudskim šolam raznovrstnega blaga. Glede na to, in da odbor za letos nima zdatnih podpor nikakoršnih pričakovati, naj bi gospodje učitelji potrudili se, kak majhen darček pri šolskih dobrotnikih in pri krajnih šolskih svetih izprositi. Odbor bode radodarno povrnil na zahtevanje vsak donesek.
F. Stegnar.
(Francovo nabrežje št. 11.)
—	Presvetli cesarje za zidanje nove šole v Dom žal i h tamkajšnji srenji podaril 300 gld.
—	Znanstveno-zabavna večera »Slov. učiteljskega društva« sta bila 14. in 28. preteč, m. prav zanimiva. Gosp. prof. Vrhovec je mej drugim bral svoje mične črtice o rokodelcih iz stare Ljubljane, za kar smo mu zelo hvaležni.
Razpisi učiteljskih sinžeb.
Na Kranjskem. Druga učiteljska služba na čveterorazrednici v Metliki (za trdno, ali začasno) s 500 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje vzprejema c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji do 15. maja t. 1. —: Učiteljski službi na enorazrednicah v Goricah in v Voklem po 450 gold. letne plače in s stanovanjem, in učiteljska služba na enorazrednici v K r i ž a h pri Tržiču s 400 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje za vse te tri službe se oddajajo pri c. kr, okrajnem šolskem svetu v Kranji do 25. maja t. 1.
Premene pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Gosp. Karol "VVeber, učitelj v Hotederšici, je šel na Vojsko in gosp. Mih. Kabaj, začasni učitelj na Vojskem, pa v Hotederšico. — Gosp. Stanislav Novak, začasni učitelj v Čatežu je za trdno postavljen. — Gosp. Janez Anžiček, drugi učitelj na čveterorazrednici v Metliki je 14., gosp. Leop. Vozlaček, drugi učitelj na tri-razrednici v Velikih Laščah pa 17. preteč, m. umrl. E. I. P.!
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. R. Milic.