TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 23. MAREC / SUŠEC 2006, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 3 (96) Občan - 23. marec 2006 Iz dela občinskega sveta in občinske uprave 26. redna seja občinskega sveta Potrdili rebalans proračuna Svetniki Občine Destrnik so se v petek, 10. marca, sestali na 26. redni seji. Stotnik Vladimir Vindiš in višji vodnik Rudolf Pulko, pripadnika slovenske vojske, sta svetnikom predstavila prostovoljno služenje vojaškega roka in možnost zaposlitve v Slovenski vojski. Potrdili in obravnavali so odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik. Sprejeti odlok je osnova za razpis, na katerem bodo občine na Ptujskem za obdobje 10 let izbrale koncesionarja, s katerim bodo podpisale koncesijsko pogodbo. Potrdili so nove cene za odvoz komunalnih odpadkov, novost so pavšali za počitniške hiše. Jožico Zelenko so imenovali za predstavnico v svet zavoda Lekarne Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Ptuj. Potrdili so rebalans proračuna, ki so ga narekovale zakonske spremembe, spremembe izračuna primerne porabe in sredstva za različno dokumentacijo za investicije v ceste, turistični center, športne in kulturne objekte, vrtec, vežico ... V letu 2007 načrtujejo na državni ravni različne razpise in za uspešno prijavo nanje morajo imeti kakovostno izdelano dokumentacijo. Razpravljali so o možnostih za pridobitev zobozdravstvene ambulante v okviru mreže ZD Ptuj. Svetniki so se seznanili s trendi varnostnih pojavov v občini. Sprejeli so sklep, da smejo vsi uporabniki športne dvorane Destrnik za igranje nogometa uporabljati samo žoge za dvoranski nogomet, da bi s tem zmanjšali poškodbe v dvorani. Odobrili so vlogi župnijskega urada Sv. Urban – Destrnik za pomoč pri obnovah v župnišču, gospodarskem poslopju in cerkvi ter veteranov vojne za Slovenijo, ki prosijo za pokroviteljstvo in delno kritje stroškov za izdajo zbornika o pomniku dogodkov 90–91, ki ga pripravljajo ob praznovanju 15. obletnice osamosvojitve Slovenije na Ptujskem. Tekst in foto: Nataša Žižek Govori se, opazili smo ... V uredništvu smo se odločili, da v rubriki: Govori se, opazili smo … zastavimo vprašanja, ki jih med občani pogosto slišimo. Veseli bomo, če boste z nami sodelovali tudi vi in na naš naslov naslovili vprašanja, mi pa se bomo potrudili pridobiti odgovore nanje. Tokrat nam je odgovore posredoval Miran Čeh, direktor občinske uprave. Občan: Velikokrat nas pot popelje mimo kulturne dvorane in zdi se nam, da dela na objektu mirujejo. Kako daleč je izvajalec z deli na objektu, ali bodo dela končana v predvidenem roku? Miran Čeh: Dela na objektu trenutno mirujejo zaradi trenutnih razmer. Temperature so namreč še vedno prenizke, da bi bilo dela mogoče nadaljevati. V objektu so v glavnem končane vse strojne in električne instalacije ter notranji ometi. Na zunanjosti objekta manjkata še vhodni vetrolov in kamnita obloga fasade, urediti pa bo treba še okolico. V lanskem letu je nismo mogli urediti, ker še ni bil izdelan projekt opornega zidu ob cesti. Ta dokumentacija je sedaj pripravljena. Tudi izvajalec del je izbran, tako da čakamo samo še na primerno vreme. Dela na kulturni dvorani bodo v začrtanem roku končana do jeseni. Občan: Med občani se porajajo tudi vprašanja, komu in čemu vse bo služila kulturna dvorana. Kot vemo, si v njej obetajo svoje prostore tudi nekatera društva Miran Čeh: Že sam naslov objekta pove, da bo dvorana služila kulturnim prireditvam in tudi v izobraževalne namene. Prostori v prvem nadstropju so namensko grajeni tako, da bodo v njih prostore dobila društva. Kletni prostori pa so namenjeni kot shrambe za rekvizite in drugo opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo društva. Če ste hoteli poimensko izvedeti, katera društva bodo prostore dobila, vam tega še ne morem povedati, vendar bomo tudi to neznanko uredili. Upam pa, da bo z dokončanjem objekta problem društvenih prostorov za društva, ki delujejo v občini, razrešen. Občan: Opazili smo, da pacienti, predvsem starejši ljudje, na Destrniku pogrešamo terminal za potrditev zdravstvenih kartic. Ali bi bilo mogoče pridobiti v ambulanti na Destrniku omenjeni terminal? Miran Čeh: Na občino sem prejel že več pobud za postavitev terminala za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. Zato sem že v februarju naslovil pismo na Zavod za zdravstveno varstvo v Maribor in zaprosil za navedeni terminal. Odgovora še nisem prejel, vendar upam, da se bo tudi ta stvar končala v dobrobit občanov. Pripravila: Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek Občan - 23. marec 2006 Društvena dejavnost OZ TD Destrnik Osnovnošolci in »muzik terapija« Člani TD Destrnik so se 10. februarja zbrali na 25. občnem zboru, na katerem so pregledali delo preteklega leta in zastavili smernice za to leto, ki ga bodo obeležili, kot se za 25 let delovanja spodobi. V kulturnem programu so nastopili Ljudske pevke Urbančanke in učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so predstavili projekt Term Janežovci, s katerim bodo nastopili na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 23. marca v Makolah. V lanskem letu so člani TD organizirali kmečki praznik, blagoslov konj, rekreativno kolesarjenje, hojo po starih peš poteh, martinovanje, božični koncert in ekskurzijo. Zasadili so vinsko trto ob brajdah pred domom, pekli gibanice, pripravili številne pogostitve, urejali in čistili dom ter okolico in kletne prostore. V septembru so organizirali zasluženo ekskurzijo 9. OZ Društva kmetic Destrnik V petek, 17. februarja, je Društvo kmetic Destrnik organiziralo svoj 9. občni zbor. Društvo deluje kot prostovoljno združenje, katerega namen je povezovanje gospodinj, izobraževanje članic, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti, sodelovanje na krajevnih prireditvah in dvig kakovosti življenja na vasi. Društvo je bilo v preteklem letu izredno aktivno, saj je izpeljalo vse zadane naloge. Katere so bile, nam je na kratko opisala predsednica Alenka Gregorec. Organizirale so delavnico dekoriranja steklenic, predavanje z naslovom »Z roko v roki zmoremo več«, izdelovale so pisanke in se udeležile nadaljevanja delavnic za razstavo Velika noč, ki ste si jo lahko ogledali v župnišču. Članice so s peko kruha pomagale pri majskih igrah, sodelovale so pri razstavi v župnišču ob občinskem prazniku, Urbanskem žegnanju. Odpravile so se na zasluženo ekskurzijo v Ljubljano in Logatec ter sodelovale na dnevu odprtih Občan - 23. marec 2006 Jubilejno leto v Belo krajino. Uspešni so bili tudi člani sekcij. Urbančanke s frajtonarjem so se udeležile 27 prireditev v občini in izven nje, uspešno so predstavile prvo kaseto in zgoščenko v Destrniku, Trnovski vasi ter na različnih radijskih postajah, pripravljajo se že na snemanje druge kasete in zgoščenke, saj želijo, da bi se pesmi naših babic in prababic ohranile. Bogatejše so za novo članico. V ansamblu Dinamika so pripravljali nove skladbe za festivale v Škofji Loki, Števerjanu in na Ptuju, bili so gostje Radia Maribor ob praznovanju obletnice, sodelovali so na Radijski delavnici znancev in na Orfejčkovi paradi kot mesečni zmagovalci in povsod, kamor so jih povabili. Kurenti so v tem času preganjali zimo in uspešno nadaljevali tradicijo naših dedov. Gostovali so na karnevalih, obiskali so domače vasi in številna slovenska mesta. Nadaljevati nameravajo s stalnimi aktiv- Zbrane je nagovoril Albin Pišek, predsednik TD Ptuj in predstavnik TZS nostmi, ob tem bi želeli izobraziti tudi dva lokalna vodiča, nabavili bodo nove izkaznice in uredili evidence članov društva. Podelili so priznanja za 10, 20 in 25 let članstva v društvu. Za 25 let dela so podelili priznanja Alojziji Hauptman, Antonu Žampu in Antonu Kovačecu. Srečka Košarja so imenovali za viničarja, ki bo skrbel za posajeno trto. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek je člane pozval k sodelovanju ob praznovanju 120 letnice njihovega društva. Župan Franc Pukšič je predstavil aktivnosti občine in pozval člane, da predlagajo spremembe zakona o društvih ter povedal, da se v občini trudijo dvigovati višino sredstev za delovanje društev (letos 5 mio.). Tekst in foto: Nataša Žižek Od leve: Janez Fridl, dobitnika priznanja za 25 let članstva Janez Žampa in Alojzija Hauptman, Ivan Hauptman in Sabina Šel Pestro leto vrat v semenarni na Ptuju in v povorki na Kmečkem prazniku. Preko Kmetijsko svetovalne službe Ptuj so organizirale predavanje Zaščitni posebni kmetijski pridelki in živila – kako do njihove zaščite. S Turističnim društvom Destrnik so sodelovale pri organizaciji martinovanja in pripravile številne pogostitve. V decembru so si ogledale sirarno, se dodatno izobraževale na računalniškem tečaju, soorganizirale so tudi koncert 26. decembra v cerkvi Sv. Urbana ter pripravile zaključek. Kot vidite, je bilo njihovo delo izredno bogato in pestro, nadaljevale ga bodo tudi v letu 2006. Takšno delo zahteva žrtvovanje lastnega časa, vendar takšen prispevek koristi tudi osebnemu življenju vsake posameznice. Članice se zavedajo pomembnosti spoznavanja novih ljudi, pridobivanja novih izkušenj in novega znanja … Da bi se včlanili v Društvo kmetic, ni nujno, da ste kmetica ali da imate status kmeta, kot si morda marsikdo mis- li, dovolj je, da se želite naučiti peke novih vrst peciva ali kruha, da želite spoznati nove ljudi ali se morda družiti ob izdelovanju ročnih izdelkov. Društvo bo veselo novih članov, tako moškega kot ženskega spola, dovolj je, da jih »pocukate« za rokav in izrazite svojo željo. Tekst in foto: Sabina Žampa Predsednica Alenka Gregorec z novo članico Ireno Zorko 3 Društvena dejavnost OZ Športno-rekreacijskega društva Urban Ne zmanjka jim idej Gasilski posnetek z dobitniki pokalov v veleslalomu in skokih Člani Športno-rekreacijskega društva Urban so se v soboto, 11. februarja, v prostorih Bara Grozl sestali na občnem zboru. Zadovoljni so z opravljenimi nalogami. Pohvaliti gre delovanje smučarske sekcije, v katero so uspeli pridobiti podmladek – pretežno osnovnošolce z nižje stopnje, ki delujejo pod mentorstvom starejših članov. Na improviziranem smučišču z doma prirejeno vlečnico so dva meseca vsak vikend 37. OZ PGD Destrnik gaške tekme društva tudi na druge ribnike v naši okolici. Ne smemo pozabiti omeniti, da so veliko prostega časa posvetili ureditvi ribnika Pečjak, ki dobiva vedno lepšo podobo. Načrti društva so podobni lanskim, le da jih bodo, zatrjujejo v vodstvu, krojili po volji članov. Člani si zaslužijo vse čestitke za toliko raznolikih aktivnosti, uspelo jim je vzbuditi tudi zanimanje šolske mladine. Tekst: Nataša Žižek Foto: Zdenko Simonič, Nataša Žižek Sprostitev v naravi ob ribniku Pečjak Skrbijo za stalno pripravljenost Gasilke in gasilci se trudijo po svojih najboljših močeh Gasilke in gasilci PGD Destrnik so se v soboto, 18. februarja, zbrali na 37. občnem zboru društva v prostorih gasilskega doma na Destrniku. Društvo šteje 85 članov – 33 jih je v operativi. Predsednik Marjan Zelenik je povedal, da so v društvu skrbeli za stalno pripravljenost članov. Nabavili so 5 ognjevarnih oblek, vzpostavili telefonsko povezavo, kar je bilo nujno za delovanje programa Vulkan. Uredili so orodjarno, začeli so urejati kleti, pred kurilno sezono so izolirali strop nad dvorano, organizirali ekskurzijo, postavili veliki presmec, sodelovali pri praznovanju občinskega praznika in na razstavi gasilske tehnike. Za trud pri različnih aktivnostih so članom priredili zaključek Na operativnem področju so kljub nenehnim opozorilom občanom na previdnost pri ravnanju z ognjem, žal, po- 4 organizirali smučanje. Za vrhunec so na smučišču priredili tekmovanje v veleslalomu in smučarskih skokih. Z izkupičkom od prodanih smučarskih kart in od prijavnine na tekmi bodo obiskali vodno mesto Atlantis v Ljubljani, razliko bo pokrilo društvo. V okviru praznovanj ob občinskem prazniku so v sodelovanju s Paint bal klubom iz Odrancev izvedli paint bal tekmo v gozdu ob ribniku Pečjak. Kolesarji so v lanskem letu organizirali tri kolesarske ture in zaključili sezono s piknikom. Sekcija za čolnarjenje se je udeležila rafting spustov na Savi Dolinki in sodelovala na Ekoraftu 2005 na Savi. V letošnjem letu bodo ponovno izvedli 96-kilometrski spust po reki Tari v Črni gori. Pohodniška sekcija je organizirala vzpon na Brano na Kamniškem sedlu. Člani ribiške sekcije so organizirali ligo v športnem ribolovu, ki je bila sestavljena iz štirih ločenih tekem. V tem letu si želijo razširiti li- sredovali kar šestkrat, sem sodi tudi posredovanje ob elementarnih nesrečah zaradi preobilnih padavin. Večji del časa so posvetili vajam in tekmovalnim desetinam ter bili zadovoljni z doseženimi rezultati. Gasilci so sodelovali še v redarski službi na kolesarski dirki in v občini. Največ časa so posvetili ogledu hidrantne mreže in hidrantov v občini ter skrbeli za vzdrževanje vozil in ostale opreme. Pregled v društvu je opravil tudi inšpektor za požarno varnost in podal pozitivno oceno za društvo III. kategorije. V tem letu bodo stalnicam v programu dela dodali še nabavo zaščitne opreme in potopne črpalke, želijo pa dokončati tudi dela v kletnih prostorih. Janez Irgl, predsednik GZ Destrnik, je poudaril, da je danes gasilstvo odgovorno delo, ker so gasilci prisotni vse- povsod, pa naj gre za požare, elementarne nesreče, ptičjo gripo ... Navaja, da se boji, da so za vse primere gasilci premalo usposobljeni in izobraženi. Razmisliti bo treba, kaj od gasilcev pričakujemo, za to nameniti več sredstev, nabaviti pa tudi ustrezno opremo. Župan in poslanec Franc Pukšič je v ta namen pozval vse predstavnike gasilskih društev in zvez, da skupaj razmislijo in podajo predloge in zahteve na kongresu GZ Slovenije, ki bo prihodnje leto, saj je le pravočasno podane spremembe mogoče uvrstiti tudi v državni proračun. Hkrati je pohvalil člane vseh društev v občini, da so v tolikšnem številu pripravljeni opravljati prostovoljno in ljubiteljsko delo. Vodstvo društva z novim članom Francem Kokolom Dobitniki priznanj z vodstvom društva in GZ Destrnik Tekst in foto: Nataša Žižek Občan - 23. marec 2006 Društvena in župnijska dejavnost Destrniški oktet »Pozimi pa rožice ne cveto …« Destrniški oktet V nedeljo, 19. februarja, je v večnamenski dvorani Destrnik potekal koncert ob 10-letnici delovanja Destrniškega okteta. 21. januarja, pred desetimi leti, se je zbrala skupina fantov s skupno željo po ustvarjanju, prepevanju in predvsem druženju. Podoba skupine se je z leti spreminjala, pa vendar so ostali najvztrajnejši, ki ohranjajo ljudske pesmi, saj so le-te del naše kulturne dediščine. Oktet pod skrbno taktirko vodi Marija Stöger, gojijo pa slovenske izvirne pesmi in priredbe, obračajo pa se tudi k tuji glasbeni literaturi. Tomislav Drevenšek, Anton Žampa, Janez Fridl, Franc Kumer, Marjan Cajnko, Ivan Hauptman, Ivan Požegar in Marjan Zelenik so nam zapeli pesmi: Dolenjska, Sancta Maria, Teče vodica, Glej jo, kak mimo gre (izvirna ljudska), Eno drevce mi je zrastlo (izvirna ljudska pesem), Ako si pošla spat (dalmatinska), Ta pav`r pa grahovco seje (koroška narodna) in Gori, gori, dekliči (narodna iz Cerovca). Na prireditvi so nastopili tudi številni gostje: Mladinska folklorna skupina KD Destrnik je pod vodstvom Marka Pukšiča zaplesala splet štajerskih plesov (štajeriš, trojka, špic polka in klobuk polka), Ljudske pevke Urbančanke in ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj, ki jo prav tako vodi Marija Stöger. Mateja Lešnik, predstavnica sklada in Misijon v župniji Sv. Urbana Sveta vera bodi vam luč Od 4. do 12. marca je v župniji sv. Urbana potekal misijon. Dogajanja v tem misijonskem tednu sta nam predstavila misijonarja patra Ernest Benko in Marjan Maučec. »Misijoni so stalnica v katoliški cerkvi, spadajo k redni pastorali in bi naj po župnijah potekali vsakih deset let. To je teden, ko na bolj poglobljen način premišljujemo o verskih resnicah, zbirajo se ljudje vseh starosti, od otrok do ostarelih – nagovoriti skušamo vsakega. Letos pri Sv. Urbanu obhajajo 500letnico cerkve. Zgrajena je bila leta 1506 kot podružnica velike pražupnije sv. Jurija na Ptuju. Župnija je bila ustanovljena l. 1670 in je od graditve pa vse do danes dejavna. V njej se obhajajo bogoslužja, tukaj se zbirajo verniki, ki prihajajo sem častit boga in poslušat božjo besedo, obhajat sveto mašo, se srečujejo. Cerkve niso samo kulturni spomeniki, so kraj, kjer se zbira božje ljudstvo, in takšen jubilej kot je 500-let- Občan - 23. marec 2006 Od leve: Pater Marjan Maučec in pater Ernest Benko nica je treba obhajati na primeren način. Na misijonu si patri porazdelimo delo, vsak ima svoje področje, pater Marjan Maučec je zadolžen za delo z mladimi, jaz pa z odraslimi,« je povedal pater Ernest Benko. Pri vseh svetih mašah je potekal splošni misijonski govor na temo dneva. Po maši so se srečevale različne ciljne skupine vernikov. Z otroki so se srečevali vsak dan, ko so imeli verouk. » Mladostniki so polni elana in moči, zato je treba te njihove moči z različnimi vzpodbudami usmeriti v pravo smer. Tako skušamo usmeriti drug drugega, ne samo starejši mlajše, ampak tudi same med sabo, da so na nek način vzor drug drugemu,« nam je srečanje z mladimi opisal pater Marjan Maučec. V času misijona so obiskali bolnike na domu, se z njimi pogovorili, podelili zakramente in jim tako malo olajšali starost in stanje, v kakršnem so. Tekst in foto: Nataša Žižek strokovna svetovalka za resno glasbo, je jubilantoma Francu Kumru in Ivanu Požegarju podelila Gallusovi znački Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Ptuj, za več kot 5 let sodelovanja in prepevanja v oktetu. Tekst in foto: Jasmina Bauman Ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj Mami Mami, ti pomeniš mi vse, kjerkoli sem, mislim nate le. Še enkrat rada bi ti rekla, da rada te imam. Ti delček mene si, jaz sem del tebe, ti sonce si, ki noč in dan žari. Tvoje oči se v temi iskrijo, tvoj nasmeh mi igra simfonijo. Ti si moj navdih, iz srca presrečni krik. Moja svetla zvezda si, pogrešam te, ko te ob meni ni. Petra Kramberger, 7. b, Špela Tašner, 7. a Ob materinskem dnevu, 25. marcu, želimo vsem materam obilo lepih trenutkov in zadovoljstva v družinskem krogu. Župan in poslanec v DZRS Franc Pukšič, občinski svet, občinska uprava in uredništvo Občana 5 Novice - šport, knjižnica Tenis klub Destrnik Tenis klub Destrnik začenja sezono tenisa letos zelo zgodaj, že po 20. marcu (odvisno od lepega vremena). Vabimo vse ljubitelje teniške igre, da se nam pridružite in spoznate lepote tega športa. V sezoni 2006 bomo organizirali začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za šolsko mladino in odrasle. V tečaju boste spoznali vse elemente teniške igre – naučili se boste igrati tenis. Za šolsko mladino (od 7 let naprej) bomo organizirali celoletno šolo tenisa. V TK si želimo, da bi se čim več mladih, seveda pa tudi starejših, vključilo v ta lepi šport, saj vemo, da se s tem športom lahko ukvarjaš še v poznih letih. Vabljeni ste poslovneži, družine, vsi, ki si želite sprostitve po napornem vsakdanjem delu. V klubu bomo izvedli občinsko prvenstvo za Kegljanje in balinanje mladino in odrasle (ženske in moške). Tekmovali bomo v medobčinski teniški ligi Ptuj. Organizirati želimo različne teniške turnirje in srečanja. V TK uvajamo novo športno panogo kegljanje (na vrvici – rusko). V nekaterih drugih občinah je ta tekmovalni in družabni šport zelo priljubljen, primeren je za vse generacije (moške in ženske). Vključuje se dosti starejših, predvsem je priljubljen pri upokojencih, saj jim nudi obilo zabave, druženja, tekmovalnega duha, sprostitve in krepitev telesa. V letu 2006 načrtujemo uvedbo še ene nove športne panoge – balinanja. Imamo vse pogoje za ureditev steze za balinanje na teniškem igrišču. Vse interesente za balinanje vabimo, da se nam pridružite. Skupaj z vami bomo Knjižni kotiček Novice iz potujoče knjižnice Nejka Omahen se je rodila 6. februarja 1983 v Šmartnem pri Litiji. Proza: Zvezda z odra (1998), Silvija (1999), Življenje kot v filmu (2000), Dež (2001), Veliko srce (2002), Prigode Poprove Pipi (2004). Vsa navedena dela in še veliko več dobite v vaši potujoči knjižnici. Nejka Omahen: »Pred leti sem se odpravila na štajerski konec, kamor so me na obisk povabili učenci ene izmed osnovnih šol. Kot vedno sem z nekakšnim strahospoštovanjem stopila skozi šolska vrata, saj sem takrat še sama drgnila (sicer srednješolske) klopi. V notranjosti sem se v zadregi ozrla okoli sebe. Toliko vrat, le katera so prava? Negotovo sem naredila nekaj 6 korakov, medtem ko so mimo mene tekli šolarji takšnih in drugačnih velikosti. Ni se mi sanjalo, v katero smer se naj odpravim, zato sem povprašala po zbornici. Pred belimi vrati so me preplavili nenavadni občutki, kajti to je bil zame nek nadzemeljski prostor. Boječe sem potrkala. Čez nekaj trenutkov so se vrata odprla in skoznje je pogledala učiteljica. Ob pogledu name se je močno namrščila. Preden sem lahko odprla usta, pa me je že nahrulila: »Kaj pa ti je, saj veš, da učenci ne smete trkati na vrata zbornice?« Seveda sem bila močno v zadregi, ampak verjetno še pol ne toliko kot kasneje uboga učiteljica, ko so naju predstavili.« Vir: Zgode in nezgode slovenskih mladinskih pisateljev iz knjige Vesne Radovanovič »Kdaj ste umrli«. Urnik potujoče knjižnice: ČETRTEK, 6. aprila, pri OŠ Destrnik: 12.30–13.30 pri gasilskem domu na Destrniku: 14.00–14.30 TOREK, 11. aprila, v Zg. Velovleku – pri kapeli: 10.00–10.30 v Levanjcih – na avtobusnem postajališču: 10.40–11.10 v Janežovcih – pri Markežu: 11.30–12.00 v našem kraju začeli razvijati tudi ta šport. Informacije dobite na telefonski številki: 02 753 04 31, mobilni telefon: 031 826 994. Ljubitelji športa in rekreacije, pridružite se nam! Predsednik TK Destrnik: Milan Šteger Turnir v malem nogometu za U 10 »Rad igram nogomet« Z učenci četrtega in petega razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas smo se v soboto, 18. februarja, udeležili polfinalnega turnirja »Rad igram nogomet«, ki je potekal v Šmarjah pri Jelšah. Na turnir so se uvrstile tri klubske in dve šolski ekipi s Štajerske, iz Prekmurja in z Dolenjske. Ekipe so med seboj igrale po sistemu vsak z vsakim. Po zelo izenačenih tekmah smo osvojili končno tretje mesto, za kar so učenci prejeli zelo lep stekleni pokal in medalje. Organizator je nagradil tudi najboljšega igralca turnirja. To je po odlični in borbeni igri na vseh odigranih tekmah postal Thomas Pihler. Za prikazano všečno in borbeno igro bi učencem rad čestital, doseženi rezultati pa naj bodo plačilo za vloženi trud ter spodbuda za nadaljnje delo na nogometnih treningih. Ekipo OŠ Destrnik-Trnovska vas so sestavljali: Aljaž Kranjc, Matjaž Pukšič, Sašo Arnuga, Jernej Polanec, Matej Gorjup, Marjan Horvat, Davor Fleten, Žan Kranjc, Sašo Kopčič, Thomas Pihler, Primož Čuš, Rok Korent in Filip Kranjc. Tekst in foto: OŠ Destrnik Vabljeni! Vaša knjižničarja Srečko in Tjaša Občan - 23. marec 2006 Šolske aktivnosti Vpis v prvi razred nekoliko drugače »Rdeča in modra rokavička« Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, s tovariškim odnosom in z ljubeznijo do otroka. (Jan Amos Komensky) Tudi letos smo za otroke, ki bodo prvič prestopili prag šole v šolskem letu 2006/07, pripravili zanimiv in, upamo, nepozaben vpis. Ob uradnem vpisu, ki ga je izvedla Tina Vrhovšek, smo delavke šole: Alenka, Daniela, Andreja, Marjeta, Majhna roka pravi veliki roki: Ti, velika roka, potrebujem te, ker se ob tebi počutim varno. Čutim te, ko se zbudim, ko sem lačna in me ti nahraniš, ko poizkušam prve korake in me ti držiš, ko smem priti k tebi, če me stiska strah. Prosim te, ostani v bližini in me drži. In velika roka pravi mali roki: Ti, mala roka, potrebujem te. To čutim, ko smem zate skrbeti, ko se s teboj igram in smejem, ker s teboj odkrivam čudovite stvari, ker čutim tvojo lepoto in te imam rada, ker si del mene. Prosim te, ostani v moji bližini in me drži. Stanka in Lilijana pripravile igrico z naslovom »Rdeča in modra rokavička«. Skozi igrico so otroci spoznali pomen prijateljstva in drugačnosti ter ugotovili, da za vse težave obstajajo rešitve. Po igrici so otroci skupaj s straši ustvarjali v štirih delavnicah. Izdelova- Zimska šola v naravi Ni še dolgo tega, ko smo nestrpno čakali na zimsko šolo v naravi. Z avtobusom smo se odpeljali, ko je ura bila točno petnajst čez osem. Svojim staršem smo pomahali in začeli jesti sladkarije, poslušati glasbo in spletati obeske iz vrvic. Čez približno tri ure smo prispeli v Lukov dom. Iz avtobusa smo vzeli prtljago in počakali, da so nam učitelji povedali, v katero sobo moramo iti. Imeli smo petinštirideset minut časa za pospravljanje prtljage v omarice. Ko smo to naredili, smo šli na kosilo. Potem smo imeli eno uro počitka, nato smo odšli prvič smučat. Kar nekaj časa smo hodili do smučišča, a se je splačalo. Tam smo si nataknili smučke in čakali učitelje, da testirajo, kako znamo smučati. Skupine so vodili učitelji iz OŠ Destrnik in Trnovska vas. Četrto skupino je vodila edina učiteljica, ki je bila z nami, Vida Gajser, tretjo učitelj Boštjan Zemljarič, drugo učitelj Gorazd Voglar in prvo, najboljšo, učitelj ter hkrati naš razrednik Drago Prelog. Ko smo se vrnili, smo imeli malico. Zvečer smo bili že nestrpni, saj smo odšli na pohod z baklami do Črnega vrha, najvišjega vrha Pohorja. Tam smo si na list papirja dali štampiljko, ki jo bomo vložili v planinsko knjižico. Občan - 23. marec 2006 li so klovne iz papirja, barvali rokavičke, izdelovali obrazno masko miške in barvali Piko Nogavičko. Otroci in starši so bili kreativni in ustvarjalni. Vsakemu otroku je uspelo izdelati vsaj en izdelek, ki ga je nato odnesel domov. minjali rokavički, ki so ju prejeli ob zaključku igrice od nastopajočih. Misel na rokavički pa naj spremlja otroke in starše skozi življenje. Lilijana Pisar in Andreja Mlakar Na prijetno popoldne jih bosta spo- Kope – Lukov dom Ko smo se vrnili, smo se hitro umili in odšli spat. To noč smo zlahka spali, saj smo bili utrujeni. Nekateri dečki so že zjutraj igrali na igralne avtomate. Urnik našega delovnega dne je bil vsak dan enak, razen pri naših dejavnostih, ki so bile vsak dan drugačne. V torek zvečer smo bili dve uri na Valentinovem plesu. V sredo smo imeli nočno smučanje. Na srečo se ni nikomur nič pripetilo. V četrtek smo izžrebali miss in mistra, na izbor se niso prijavili vsi. No, pri dečkih je zmagal Lovro Bočkaj, prvi spremljevalec je postal Vid Murko in drugi spremljevalec Aljaž Košar. Vsi trije so se preoblekli v punce. Pri puncah je bila prva Martina Kolednik, ki se je oblekla v punkerja. Prva spremljevalka je bila Tamara Kovačec, ki je bila preoblečena v klošarko. Dru- ga spremljevalka sem bila jaz, preoblečena sem bila v ciganko. Učitelji pa so nas po izboru krstili za smučarke in smučarje. Učitelj Gorazd nas je snemal s kamero, učitelj Drago nam je podelil priznanje, učiteljica Vida nas je poškropila z vodo, učitelj Boštjan pa nas je s smučko udaril po riti. Vsak večer smo v učilnici imeli Luka TV – poročila, ki jih je pripravilo več učencev. O aktualnih dogodkih so poročali na smešen način.V petek smo imeli naš zadnji zajtrk in zadnje smučanje, na katerem smo tekmovali v veleslalomu. Pri dečkih je zmagal Vid Murko, pri deklicah pa Martina Muršec. Po tekmovanju smo odšli na kosilo, kjer smo razkrili tudi svojega skritega prijatelja, kar smo se igrali ves teden. Nekateri smo ga prepoznali, drugi pa ga niso. Po kosilu smo vzeli prtljago, kar v kombinezonih odšli na avtobus in se neradi poslovili od Lukovega doma in Kop. Ker smo bili utrujeni, smo med potjo zaspali. Preden smo prispeli domov, so nas učitelji zbudili in še zadnjič smo zapeli smučarsko himno. Manuela Kovačec, 5. t 7 Politika Iz poslančeve zapisnice Te dni čaka na drugo obravnavo v DZ Zakon o društvih. Glavni namen zakona je, da se poenostavi možnost ustanavljanja društva, njegova registracija in delovanje. S tem bo ureditev postala tudi primerljiva z EU, prav tako pa je v zakonu upoštevana že druga spremenjena sistemska zakonodaja. Dodano je inšpekcijsko nadzorstvo, ki bo v okviru MNZ (3 inšpektorji). Društvom se omejuje opravljanje pridobitne dejavnosti (že v temeljnem aktu mora biti pridobitna dejavnost opredeljena, ne sme pa biti pretežna dejavnost; dejavnost je pridobitna, če društvo v obdobju 2 let več kot 50 % premoženja uporablja za ta namen). Vodenje poslovnih knjig bo primerljivo s podjetji (računovodski standard za društva), za večja društva je predvideno red- Konferenca SDS Predsednik IO Venčeslav Kramberger V soboto, 4. marca, je v gasilski dvorani na Destrniku potekala konferenca OO SDS Destrnik. Zbrane je pozdravil predsednik IO Venčeslav Kramberger in jih seznanil z delom v preteklem letu. Že v začetku leta so oblikovali seznam dobitnikov priznanj, ki jih podeljuje SDS. Srebrni znak je dobila Kristina Pukšič, plaketo pa Ljudske pevke Urbančanke. Izpeljali so tradicionalne majske igre. V zahvalo za vloženi trud in delo na majskih igrah so za vse sodelujoče organi- 8 Zakon o društvih no revidiranje, za manjša društva pa enostavno knjigovodstvo. Jasneje je opredeljen status društva v javnem interesu. Uvedena je možnost redne likvidacije in stečaja društva, skladno z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. 6. člen zakona navaja, da društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, prav tako je v določenih primerih možna solidarna odgovornost za odgovorne osebe društva. Za mnenje o predlaganem zakonu smo povprašali poslanca Franca Pukšiča. »Po mojem prepričanju je sicer dobro, da se zakon o društvih temeljito loteva celotnega kompleksa na tem področju. Res pa je, da je to tako različna materija, da je pravzaprav težko spraviti vse v en okvir. Zato se mi zdi nujno potrebno opozoriti, da bi bilo treba nekatere zadeve urediti v spremembi zakona o gostinstvu ali pa tudi v nekaterih področnih zakonih, kakršen je zakon o gasilcih. Ljudje so društva ustanavljali iz potrebe. Z njihovim delovanjem so se ohranjali slovenski jezik in kultura, naša identiteta ter so in še predstavljajo del življenja v neurbanih naseljih. Ne znamo si predstavljati, da vsa ta infrastruktura ne bi funkcionirala. Želim si oziroma še raje bi videl, da bi bil ta zakon v paketu ostalih določenih sprememb, ki bi bile nujno potrebe. Po drugi strani zakon vzpodbuja povezovanje v zveze – tudi izven občinskih meja. Bojim se, da to ne bodo več društva, v katerih ljudje delujejo s srcem, z veseljem in zato, ker to želijo, da delujejo prostovoljno. Prostovoljnost je velika vrednota, ki smo jo v Evropo prinesli in s katero na tem področju živimo že stoletja. V zakonskih okvirih je treba to spodbujati. Sistem financiranja je vedno bolj zapleten, majhna sredstva, kot jih imamo v občinah, moramo deliti preko razpisov. O tem bi bilo treba razmisliti v zakonu o proračunu RS, druga možnost pa bi bila poimenska razdelitev sredstev po društvih. Tudi na finančnem področju bi bilo treba kaj spremeniti, da bi omogočili lažje delo in ohranili to množičnost in tradicionalnost, ki se mi zdi izredno pomembna.« je stališče poslanca Franca Pukšiča, ki ga je zavzel tudi v razpravah v DZ. Pripravila: Nataša Žižek Foto: Nataša Žižek Priprave na volilno leto zirali izlet na Koroško in ponovno dokazali, da se lahko prijetno družijo vse starostne generacije. V jesenskem času so pričeli s prvimi pripravami na lokalne volitve 2006. IO je zmeraj dobro organiziral volilno kampanjo tako na lokalnih kot na državnozborskih volitvah, kar dokazujejo rezultati. Potencialnih kandidatov nam še niso zaupali! V stranko so sprejeli tri nove člane, v izvršilnem odboru pa so razrešili dva člana in na njuno mesto izvolili Ireno Bauman in Ivana Zorca. Župan in poslanec Franc Pukšič je predstavil delovanje občine v obdobju 2003–2006. Gost večera poslanec Jožef Jerovšek je spregovoril o delovanju državnega zbora in reformah, ki so jih že sprejeli, in o tistih, ki jih bo še treba sprejeti. Tekst: Nataša Žižek Foto: Branko Veselič Poslanec DZRS Jožef Jerovšek Občan - 23. marec 2006 Uradni vestnik 3/2006 Leto XI, številka 3 23. marec 2006 1. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti za leto 2006 2. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2006 3. Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2006 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2006 1. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik št. 2/2003) in Meril za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik št. 2/2003) Občina Destrnik objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti za leto 2006 1. Na razpisu lahko sodelujejo organizacije, društva, združenja in zveze, ki so registrirane za izvajanje humanitarnih in drugih dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Destrnik, - le društvo, ki deluje na področju humanitarnih dejavnosti, ima lahko svoj sedež tudi izven območja občine Destrnik, če so njegovi člani tudi občani naše občine, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - da vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 2. Programi, ki se sofinancirajo, in upravičenci: - neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem na področju humanitarnih dejavnosti za izvajanje njihovih rednih letnih programov in - vsem ostalim neprofitnim izvajalcem (razen društev, ki delujejo na športnem in kulturnem področju) za sofinanciranje letnih programov. 3. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik št. 2/2003) in z Merili za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik št. 2/2003). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 4. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 900.000,00 SIT Občan - 23. marec 2006 5. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik 6. Sklep o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik družbi Čisto mesto Ptuj d. o. o. 7. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. (3.755,63 €). 5. Ponudniki programov podajo svoje ponudbe na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo v tajništvu občine. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 761 92 50 pri Metki Kajzer ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. 6. Ponudbe oddajte osebno ali pošljite po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis za sofinanciranje ostalih programov«. Upoštevane bodo le popolne ponudbe na predpisanih obrazcih, ki bodo prispele na sedež občine najkasneje do srede, 19. 4. 2006, do 17.00. 7. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 8. Nepravočasne vloge ne bodo upoštevane. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. 2. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS št. 22/ 98), Nacionalnega programa športa v RS (Ur. list RS št. 24/ 2000), Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik št. 6/2004) in Letnega programa športa Občine Destrnik za leto 2006 (Uradni vestnik št. 2/2006) Občina Destrnik objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2006 1. Na razpisu lahko sodelujejo: - športna društva in organizacije, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne ter neprofitne, - vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije in visokošolski zavodi. 2. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo izvajalci iz prejšnjega člena tega pravilnika pod naslednjimi pogoji: 9 Uradni vestnik 3/2006 - da imajo sedež v občini Destrnik, - da so registrirani najmanj eno leto, - da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo, - da imajo zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti), prostorske (lastni objekti ali sklenjene najemniške pogodbe), kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za športna društva in zveze) in evidenco o vadbi. 3. Izbrani programi bodo financirani iz proračunskih sredstev Občine Destrnik za leto 2006. Financirane bodo naslednje vsebine programov: 1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati ) 210.000,00 SIT (876,31 €) 2. Interesna športna vzgoja mladine 400.000,00 SIT (1.669,17 €) 3. Športna rekreacija odraslih 600.000,00 SIT (2.503,76 €) 4. Športne prireditve 300.000,00 SIT (1.251,88 €) 5. Delovanje društev 200.000,00 SIT (834,59 €) 4. Predlogi za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti podani na predpisanem obrazcu, ki ga zainteresirani dobijo na sedežu občine. Informacije v zvezi z razpisom dobite na tel. številki: 761 92 50 pri Metki Kajzer ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. 5. Prijavo na razpisnih obrazcih oddajte osebno ali pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis šport«. Upoštevane bodo le popolne ponudbe na predpisanih obrazcih, ki bodo prispele na sedež občine najkasneje do srede, 19. 4. 2006, do 17.00. 6. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik št. 6/2004) in z Letnim programom športa Občine Destrnik za leto 2006 (Uradni vestnik št. 2/2006). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 8. Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo upoštevali. v prostor ter opremo za kulturno dejavnost in spomeniškovarstvene akcije. 3. Programi bodo ovrednoteni v skladu s Pravilnikom o postopku za izbiro in vrednotenje kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Destrnik (Uradni vestnik št. 2/03), z Merili za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje kulturnih programov (Uradni vestnik št. 2/03). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 4. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 1,100.000.- SIT (4.590,22 €). 5. Ponudniki programov podajo svoje ponudbe na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo v tajništvu občine. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 761 92 50 pri Metki Kajzer ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. 6. Ponudbe oddajte osebno ali pošljite po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik s pripisom »Ne odpiraj – razpis za sofinanciranje kulturnih programov«. Upoštevane bodo le popolne ponudbe na predpisanih obrazcih, ki bodo prispele na sedež občine najkasneje do srede, 19. 4. 2006, do 17.00. 7. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 8. Nepravočasne vloge ne bodo upoštevane. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2006 (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 11/2005) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 3. Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS št. 75/94), Pravilnika o postopku za izbiro in vrednotenje kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Destrnik (Uradni vestnik št. 2/03), Meril za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje kulturnih programov (Uradni vestnik št. 2/03) Občina Destrnik objavlja Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2006 1. Pravico za pridobitev sredstev za letne programe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti imajo upravičeni nosilci in izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Destrnik, - da je njihova dejavnost področje kulture, - da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo urejeno evidenco o članstvu. 2. Praviloma se sofinancirajo naslednji programi: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij ter kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov – vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe, - kulturne prireditve. Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije 10 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 4. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/2000 in 79/01) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 1/99) je Občinski svet Občine Destrnik na 26. redni seji 10. 3. 2006 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2006 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PREJEMKI REBALANS 2006 I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74+78) 423.630.582 TEKOČI ODHODKI (70 + 71) 150.828.582 70 DAVČNI PRIHODKI 121.126.214 700 Davki na dohodek in dobiček 98.478.000 703 Davki na premoženje 10.541.000 704 Domači davki na blago in storitve 12.107.214 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 29.702.368 710 Udeležba na dobičku in dohodkih od premoženja 8.588.665 711 Takse in pristojbine 1.865.973 712 Denarne kazni 216.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 19.031.730 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.000.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.500.000 721 Prihodki od prodaje blaga 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 500.000 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 266.802.000 740 Transferni prihodki iz drugih Občan - 23. marec 2006 Uradni vestnik 3/2006 javnofinančnih institucij 266.802.000 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 2.000.000 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU 2.000.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43) 561.803.406 40 TEKOČI ODHODKI 155.339.137 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 45.002.377 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.532.181 402 Izdatki za blago in storitve 98.901.599 403 Plačila domačih obresti 1.070.000 409 Sredstva, izločena v rezerve 3.832.980 41 TEKOČI TRANSFERI 140.034.969 410 Subvencije 3.960.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 80.266.565 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 10.822.214 413 Drugi tekoči domači transferi 44.986.190 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 265.429.300 420 Nakup in gradnje osnovnih sredstev 265.429.300 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.000.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 1.000.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ: (I.–II) - 138.172.824 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB III. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije IV. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije V. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VI. ZADOLŽEVANJE 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 86.262.730 500 Domače zadolževanje 86.262.730 VII. ODPLAČILO DOLGA 55 ODPLAČILO DOLGA 3.604.255 550 Odplačilo domačega dolga 3.604.255 VIII. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV. + VII.–II.–V.–VIII.) -55.514.349 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.–IX.) 82.658.475 X. NETO FINANCIRANJE (VI. + X.) 138.172.824 Stanje sredstev na računu na dan 31. 12. 2005 55.514.349 Splošni del občinskega rebalansa proračuna Občine Destrnik – odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov, ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Destrnik. Štev.: 032-13/2006-26R-6/7 Datum: 10. 3. 2006 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, s.r. Občan - 23. marec 2006 5. Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/1993, 30/1998), 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/2005), 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Destrnik (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/99), 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 9/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 26. redni seji 10. 3. 2006 sprejel Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik (v nadaljevanju: javna služba). (2) Odlok določa: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike in razmerja do uporabnikov, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • pooblastila koncesionarju, • splošne pogoje za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • vire financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Koncesionirana gospodarska javna služba je gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. 2. Koncesijski akt je akt, s katerim se določijo predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe za posamezno javno službo. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti. 3. Koncedent je lokalna skupnost. 4. Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. 5. Koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe. II. Predmet javne službe 11 Uradni vestnik 3/2006 3. člen (dejavnosti, ki so predmet javne službe) (1) Dejavnosti, ki so predmet javne službe iz prvega člena tega odloka, obsegajo naslednje storitve: 1. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu: • ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij, • obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo, • zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo, • zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov, • obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, • zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov, • zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov, • zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob, • zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov, • obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, 2. obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo, 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave, 4. saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki in razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) (1) Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju občine Destrnik. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki storitev javne službe so vse fizične in pravne osebe na območju občine Destrnik, pri katerih nastajajo komunalni ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. (2) Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev javne službe obvezna. (3) Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške opravljanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in na način, ki se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Destrnik v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so: 1. da je registriran za dejavnost, ki je predmet javne službe, ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje, 2. da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za predelavo ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, 12 3. da ima ustrezno potrdilo pristojnega ministrstva o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, 4. da ima ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva za odlaganje odpadkov, 5. da razpolaga s sredstvi in z opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter zagotavlja odvoz za celotno območje delovanja javne službe, 6. da razpolaga s sredstvi in z opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in z baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, 7. da razpolaga s sredstvi in z opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, 8. da razpolaga s sredstvi in z opremo ter objekti in napravami, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov, 9. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami za opravljanje storitev javne službe, 10. da izpolnjuje druge pogoje, določene s predpisi. V. Pooblastila koncesionarju 7. člen (pooblastilo) (1) Koncedent pooblašča koncesionarja za opravljanje javne službe. (2) Koncesionar opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, ter s podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi in v skladu s predpisi Občine Destrnik. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) (1) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. (2) Koncesijska pogodba se ob soglasju pogodbenih strank lahko po preteku časa, za katerega je sklenjena, podaljša, če koncesionar opravlja javno službo kakovostno in strokovno ter koncedent ni vlagal upravičenih ugovorov v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna Občine Destrnik, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov. Občan - 23. marec 2006 Uradni vestnik 3/2006 X. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določita v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. XI. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije, v skladu z določili koncesijske pogodbe, izvajajo pristojne službe občinske uprave Občine Destrnik in Občinski svet Občine Destrnik. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) (1) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice ter obveznosti ob odpovedi in razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z opravljanjem javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, •če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in z navodili koncedenta, Občan - 23. marec 2006 • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če za izvajanje javne službe obračunava cene v nasprotju z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, • če koncesionar preneha obstajati kot fizična ali pravna oseba. (2) Koncedent mora dati koncesionarju pred odvzemom primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alineo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XIII. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, in ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja področje javnih naročil. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem odlokom. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi ali pa se koncesija podeli neposredno s pogodbo. (4) Strokovno komisijo za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan Občine Destrnik. (5) Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni interes pri izvedbi postopka razpisa in dodelitvi koncesije, imenuje skupno strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka in izvede skupni javni razpis. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Javni razpis mora vsebovati pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v drugem odstavku 6. člena tega odloka, obveznost predložitve programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in merila za izbor. XIV. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja na podlagi predloga strokovne komisije za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb izbere z upravno odločbo pristojni organ občinske uprave Občine Destrnik. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. XV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine Destrnik. (2) O sklenitvi koncesijske pogodbe župan Občine Destrnik 13 Uradni vestnik 3/2006 obvesti Občinski svet Občine Destrnik. XVII. Končna določba XVI. Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe 31. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik in začne veljati petnajsti dan po objavi. 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese opravljanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje javne službe samo v primerih, določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) (1) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) (1) V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanje javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) (1) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam, in za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 14 Številka: 032-13/2006-26R-3/4 Datum: 10. 3. 2006 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, s.r. 6. Na podlagi 7. člena Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik ter vloge Čistega mesta Ptuj d. o. o., Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj, sprejema Občinski svet Občine Destrnik na 26. redni seji 10. 3. 2006 naslednji Sklep o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik družbi Čisto mesto Ptuj d. o. o. 1. Občinski svet Občine Destrnik sprejme naslednji sklep o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik, in sicer: 1.1 Cene na gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz preostalih odpadkov in za odvoz iz večstanovanjskih enot Cene za člane v gospodinjstvih do 10 km gospodinjstva 1. član 2. člana 3. člani 4. člani 5. članov 6. članov 7 in več članov fiksni del cene 1.267,04 sit 1.267,04 sit 1.267,04 sit 1.267,04 sit 1.267,04 sit 1.267,04 sit variabilni del cene 408,72 sit 817,45 sit 1,226,17 sit 1.634,89 sit 2.043,62 sit 2.452,34 sit skupaj cena 1.675,77 sit 2.084,49 sit 2.493,21 sit 2.901,94 sit 3.310,66 sit 3.719,38 sit Cene v EUR 6,99 8,70 10,40 12,11 13,82 15,52 1.267,04 sit 2.861,06 sit 4.128,11 sit 17,23 1.2 Cene na gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz odpadkov iz skupnih prevzemnih mest št. fiksni del Cene v EUR gospodinjstev cene 1 gospodinjstvo 1.267,04 sit 5,28 2 gospodinjstvi 633,52 sit 2,64 3 gospodinjstva 422,35 sit 1,76 4 gospodinjstva 316,76 sit 1,32 5 gospodinjstev 253,41 sit 1,06 6 gospodinjstev 211,17 sit 0,88 7 gospodinjstev 181,01 sit 0,76 št. članov v variabilni del Cene v gospodinjstvu cene na člana EUR gospodinjstva 1. član 408,72 sit 1,71 2. člana 817,45 sit 3,41 3. člani 1,226,17 sit 5,12 4. člani 1.634,89 sit 6,82 5. članov 2.043,62 sit 8,53 6. članov 2.452,34 sit 10,23 7 in več članov 2.861,06 sit 11,94 1.3 Cena za počitniške hiše Cene brez dajatev Počitniška hiša vikend 837,88 Cena v EUR 3,496 Občan - 23. marec 2006 Uradni vestnik 3/2006 2. Spremenjene cene pod točko 1 se začnejo uporabljati v mesecu aprilu. 3. Z dnem izdaje tega sklepa preneha veljati soglasje k cenam soglasja o ravnanju s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto Ptuj d. o. o, sprejeto na 20 redni seji sveta občine Destrnik 6. 5. 2005. 4. Cene so brez davka na dodano vrednost in okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Številka: 032-13/2006-26R-3a/5 Datum: 10. 3. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 7. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik, št. 528/99 z dne 1. 10. 1999 in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: - nabavna cena plina fco Destrnik 121,11 SIT/kg - kalo 5 % 6,06 SIT/kg - marža 27,76 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2005 SKUPAJ : ali Skupaj – plinasta faza 154,93 SIT/kg 381,12 SIT/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 381,12 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT /m3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes.. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 3. 2006. Štev.: 354-6/2006-3 Datum: 10. 3. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: Informiranje za vključitev v SV V torek, 28. marca, bo od 11.00 do 16.00 v prostorih občine potekalo informiranje o možnostih vključitve v Slovensko vojsko (SV): - poklicni vojak SV, - prostovoljno služenje vojaškega roka, - pogodbeni pripadnik rezervne sestave SV. Vabljeni! Obvestilo Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pričela v sredo, 5. 4. 2006. Uvodno predavanje za starše, na katerem vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v petek, 31. 3. 2006, ob 17.00. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (ponedeljek: 20.00– 21.00 in sreda: 10.00–11.00)! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenckov.com) Hopla – društvo za družinsko rekreacijo bo izvedlo PLAVANJE PLUS – začetni in nadaljevalni tečaj plavanja za odrasle. Uvodni sestanek bo 4. aprila ob 18.00. Informacije in prijave na telefonski številki: 041 590 981 (Marjeta). Vabljeni! Foto: arhiv družine Širec Upravičimo postavitev bankomata Obvestilo krvodajalcem Naslednja krvodajalska akcija bo v petek, 10. aprila, na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvaljujemo se vsem darovalcem, tudi tistim, ki se boste prvič odločili podariti kri. Kar nekaj časa je že preteklo od postavitve bankomata na Destrniku. Opažamo, da bankomat po večini sameva. Vsi skupaj se potrudimo, da bomo čim več poslovali s pomočjo bankomata, saj bomo s tem upravičili njegovo postavitev v naši občini. Uredništvo OORK Destrnik Občan - 23. marec 2006 15 Občan USTVARJALNA STRAN ROŽA Kako srečni smo lahko, da imamo štiri letne čase! Vsakega imamo nekaj: sneg, sonce, dež, toplo, mrzlo, zeleno travo z metulji in ivje pozimi. Vse se lepo izmenjuje – ob ravno pravem času. Si predstavljate, da bi morali živeti nekje, kjer je vedno sneg in mraz ali pa žgoče sonce in vročina? Pri nas pa je tako, da komaj si začnemo želeti spremembe v naravi, že se to zgodi! Zdaj čakamo na pomlad … Pridi toplo sonce, nesi me v pomlad! Sonce, sonce, sonce, sončece bi rad! Dokler ne zrastejo prave rože, si pomagajmo sami, da bo zacvetelo pri nas. Potrebujemo: papirnati tulec, manjši lonček od pudinga ali škatlo za jajca, bučna semena z lupino, zobotrebce, krep papir, zeleni šeleshamer, zamašek iz plute, flomastre, lepilo, škarje 1. Manjši lonček od pudinga odrežemo v višini treh centimetrov. Lahko uporabimo tudi »konico«, izrezano iz škatle za jajca. 2. Iz krep papirja izrežemo nekaj sr- čkov (višina približno 5 cm). To bodo cvetni listi. 3. Bučno seme nataknemo na zobotrebec. Zobotrebec in spodnjo polovico semena pobarvamo črno ali temno rjavo. Tri tako izdelane prašnike zabode- Pet let že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. V SPOMIN mo v odrezani kolobar plutovinastega zamaška. Če nimamo semen, lahko izdelamo kroglice iz krep papirja in jih prilepimo na zobotrebec, ali pa v sredo rože prilepimo lešnik. 4. Cvetne liste (srčke) lepimo na notranji rob lončka (približno tri plasti). V sredo rože zalepimo zamašek s prašniki ali lešnik. 5. Iz zelenega šeleshamerja izrežemo tri liste in jih s spodnje strani nalepimo na dno posodice. 6. Tako izdelano rožo lahko nalepimo na: - zeleno pobarvan ali z zelenim papirjem prelepljen papirnati tulec. Vanj lahko vtaknemo zvitek papirja, na katerega napišemo voščilo ali pa narišemo risbico. Lahko jih izdelamo več in vanje damo papirnate prtičke, ko pripravljamo slavnostni pogrinjek; - leseno paličico od sladoleda (»lučke«). Pol paličice namažemo z lepilom in jo s spodnje stran prilepimo na dno rože. Nato jo lahko zataknemo za trak na darilu ali pa na rob risbice. Veliko veselja pri delu in naj vam rože čimprej in lepo zacvetijo! Pripravila: Majda Kunčnik Destrniški kurenti Obiskali vasi Destrniški kurenti, ki delujejo kot sekcija TD Destrnik, uspešno predstavljajo svoj kraj po Sloveniji in tudi izven naših meja. Letos so se že udeležili Reškega karnevala, med prioritetne naloge pa uvrščajo obisk po naših vaseh. Obiskali so vaščane Gomile, Jiršovcev, Strmca, Drstelje, Janežovcev, Levanjcev, Janežovskega Vrha in Destrnika ter nekaterih vasi izven občine. Obiskali so Ljubljano, dom ostarelih v Jakobskem dolu, sodelovali so na otvoritveni povorki v Ptuju, v povorki v Gotovljah, na mastno soboto so se predstavili na povorki v Lenartu, na pustni torek pa v povorki, ki jo je organizirala OŠ Destrnik-Trnovska vas na Destrniku. Tekst in foto: Nataša Žižek Velika bolečina spremlja spomin, ko smo te pred petimi leti, 1. februarja 2001, za vedno izgubili ljubi mož, ata, dedek in pradedek Janez Vrečar iz Vintarovcev 15 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še teže je izgubiti ga za vedno, najtežje pa se je naučiti živeti brez njega. Zelo te pogrešamo. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji 16 Na povorki na Destrniku Občan - 23. marec 2006 Pust Vrtec pri nas Pust v vrtcu Iskreno povedano – snega smo že siti! V vrtcu vemo, da zimo in sneg uspešno prežene pust, zato smo v tistih norčavih dneh tudi mi oblekli pisana oblačila, izdelali maske in klobučke iz papirja in se pogovarjali, v kaj se bomo našemili na pustni torek. Tako je potekal pogovor med triletnimi »sončki« iz mlajše skupine: »Jaz bom, jaz bom KURENT!« pravi prvi. Drugi navdušeno doda: »Jaz pa bom … jaz bom pa ZAJČEK!« »Jaz pa bom … jaz pa bom … jaz pa bom KAŠLJALA, pa me ne bo v vrtec!« se odreže »sončica«, ki se maškar malo boji. Končno smo dočakali pustni torek, ko v vrtec niso prišli otroci, ampak zajčki, muce, Supermani, Pike Nogavičke, klovni, dobre vile in drugi, namesto vzgojiteljic pa so otroke čuvale pisane ptice. Maškare smo se zbrale v pustno okrašeni igralnici. Glasba nas je ogrela in kmalu so maske postajale odveč ali pa so posamezni deli kostumov za nekaj trenutkov zamenjali lastnika. Metali smo konfete, plesali s pisanimi trakovi in se igrali z baloni. Ko noge ŠRD Urban Gasilski posnetek s podžupanom Brankom Zelenkom in predsednico Marto Kavčič pred odhodom na karneval Člani ŠRD Urban so se letos že tretjič zapored organizirano pripravili na praznovanje pusta. Podana je bila ideja in pričeli so z Občan - 23. marec 2006 niso več hotele ali mogle plesati, smo v igralnici uredili dvorano ogledal. Če boste kdaj slabe volje, se pridite pogledat v katero izmed teh posebnih ogledal. Zakaj? Zato, ker so naša ogledala tako čarobna, da se najprej v različne oblike raztegne naša podoba v njih, takoj nato pa se zaradi čudne podobe razleze še nasmeh čez obraz. Pust je mimo. Naša mala kurenta iz starejše skupine pa kar ne moreta pozabiti nanj in že delata načrte za naslednje leto. »Samo veš ke, drügo leto pa bomo šli z dvema prikolicama v kurente! V Brankejovi mo meli maske, pa zvunce, v haloškojovi pa kožühe, pa hudičeke, pa vragece!« pravi prvi. Drugi štiriletnik doda: »Ti lehko neke poven? TRI prikolice mo meli! Ke pa jüžna?! V tretji mo si pelali jüžno! Jaz si bon še eno vrečko sebe zeja, či bi slučajno lačen grata. Pa pijačo veš, zato ki de nan vroče, pa mo žejni!« »Dobro,« se strinja prvi, »te pa te se za nami pelali, ke steza je skliska, pa nas lehko v jarek vrže. Te pa te nas mogli vün potegnati al pa porinati!« »Ja!« se strinja drugi, »ti lehko neke poven? Mi se bomo s trak- tori pelali. Se nede šlo pomalen, ke mo mi fejst po gasi rivali, te pa se bomo tak v grabo na ovinek pelali, zadi pa do kurenti pa hudičeki rivali!« še doda in zamahne z roko, da nam je vsem takoj jasno, kako hitro se bodo peljali. Žal niste slišali pogovora in ste zamudili zanimive podrobnosti ter navdušene izraze na obrazih sogovornikov, ki so debelo uro razvijali načrt za drugo leto. Jaz sem imela srečo slišati to razpravo in živo si predstavljam veselo druščino, kako bo preganjala naslednjo zimo. Veselim se že njihovega obiska in zagotovo bodo prišli tudi k vam, saj so na moje vprašanje, kje vse bodo hodili, odgovorili: »Po celen sveti – pa še po Trnovski!« Če boste torej drugo leto ob pustu videli kolono treh vozil s prikolicami, ki bodo tu in tam zavozila v jarek, iz katerega jih bodo nato vlekli hudički in potiskali kurenti, boste vedeli, da so to »naši« iz vrtca, ki preganjajo zimo po celem svetu in še po Trnovski. Foto in tekst: Majda Kunčnik Pustni karnevali delom. Kar nekaj vikendov je bilo treba žrtvovati, da je nastal končni izdelek. Postavili so konstrukcijo, jo obdali z improviziranimi kamni in nastala je graščina. Graščina je bila osnova, na kateri so izdelali še giljotino in kaj hitro ste lahko ostali brez glave. Na pustnih karnevalih so si kaj radi privoščili župane, organizatorje in gledalce. Sodelovali so na karnevalih v Markovcih, Ptuju, Dornavi in Bukovcih. Pred odhodom na markovski karneval je njihovo »gesto« pozdravil podžupan Branko Zelenko, ki jim je podaril nekaj, kar jih je grelo v teh snežnih dneh. Predsednica društva Marta Kavčič je podala zanimivo idejo, da bi se v prihodnjem letu v vsakem društvu lahko organizirali pustno skupino in tudi na Destrniku bi lahko imeli lepo povorko. Tekst in foto: Nataša Žižek Graščina, s katero so obiskali štiri karnevale na Ptujskem 17 Pust Tehniški dan Pust Februar je mesec norčij, ko si ljudje za nekaj dni nadenemo maske, se zabavamo in veselimo. Po hišah diši po krofih, s katerimi se sladkamo mladi in stari. Prvošolčkom je uspelo splesti pustne trakove Učenci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole Destrnik smo 15. februarja, izvedli tehniški dan na temo pust. Učenci so v skupinah ustvarjali maske za pustno »Fašenk« se trudili narediti kar najlepši izdelek. Uspelo jim je! Ob koncu tehniškega dne so učenci sestavili čudovit pomladni travnik, s katerim so se predstavili na sobotni 1. otroški povorki na Ptuju. Cvet nam lepo pristaja, menijo tretješolci povorko. Idejo in osnutek je pripravila učiteljica Alenka. Izhajala je iz dolgo trajajoče zime in velike želje po soncu in pomladnem cvetju. Učenci so izdelovali pisane cvetove in stebla za rožice, očala za mravlje ter pustne klobučke. Pri svojem delu so bili zelo kreativni in ustvarjalni. Spretno so vrteli škarje in Ustvarjanje drugošolcev s pomočjo učiteljice Andreja Mlakar in Lilijana Pisar Foto: Alenka Ferk Pustna maska … »ženska, ki išče partnerja« Alojz – v podobi ženske Kurentovanje in pomen pustnega in karnevalskega rajanja se posebej pri nas, na našem koncu, še najbolj odražata v februarju, To je tisti mesec v letu, ko lahko z izvirnimi idejami in s smislom za humor postanemo pravi pustni lik. Kako na zelo izviren in enostaven način postati ena izmed pustnih šem – to pa ve tudi 78-letni Alojz Lenart iz Destrnika. Že od otroških let se namreč vsako leto maskira. Pravi, da se je najbolje zamaskirati nepričakovano in nenadoma, ko lahko iz domače omare potegnemo stare kose oblačil, nase damo »larfo«, se namažemo, dodamo malce nakita in že postanemo ženska, ki »po naključju« išče tudi partnerja. Alojz vsako leto zamaskiran obišče prijatelje in znance, rad pa pride tudi v svoje rojstne Jiršovce. In pri 78 letih to še vedno z veseljem počne ter tako ohranja radoživost in veselje pustnega časa. To je spodbuda tudi mnogim mladim, naj gredo po njegovih stopinjah in si ob pustu dajo duška ter uporabijo domišljijo, kot to počne Alojz Lenart. In kaj bo Alojz drugo leto za »fašenk«? Pustimo se presenetiti. Jasmina Bauman Foto: Mira Žagar Pustne pikapolonice travnikom. Na pustni torek so se učencem v povorki po Destrniku pridružili še Destrniški kurenti. Tekst in foto: OŠ Destrnik-Trnovska vas Pikapolonice so poletele kljub snegu S slovenjegoriških gričev so s pomočjo otroških trgovin Pikapolonica na pustno soboto in nedeljo na ptujske ulice poletele pikapolonice, kar 80 jih 18 ... tudi marjetice se niso ustrašile snega je bilo iz naše šole. V sobotni otroški povorki so jim družbo delali marjetice, književni junaki, rusa in kurenti. Zdaj se bo zima zares morala posloviti in prepustiti prostor soncu in cvetočim Povorka po Destrniku Občan - 23. marec 2006 Kurentovi zvonci Izdelava zvonca Največji so bili 13-litrski Razrez pločevine Kovanje ročaja Zvonec na vsaki strani zakovičimo Z Ivanom Slukanom sva se srečala na enem izmed občnih zborov društev in ker se je približeval pust, je pogovor slučajno nanesel na kurente. Takrat sem prvič izvedela, da je prav on izdelal zvonce večini destrniških kurentov pa tudi drugim. Čeprav sta od časa, odkar je izdelal zadnji zvonec, minili dve leti, sva se dogovorila, da bo naredil enega s posebnim na- od ponudbe, sta izdelala stroj za kovanje, ki jima je precej olajšal delo. Ivan s ponosom pove, da je to njun lastni izdelek. Ročno sta zvonec kovala 45 minut, s strojem pa 10–15 minut, odvisno od velikosti. ješ trša postaja. Kovati je treba z mehkimi, ne preveč trdimi udarci, da ima zvonec na koncu lepši zvok. »Boj je bit, lepše peje« – ali večkrat ga udariš, lepši zvok ima. Zvonec je nastal v Spuhlji pri Janku Bolcarju. Kurent ima opasanih pet zvoncev treh velikosti – največjega ima na hrbtu (ta basira, kot pravita Ivan in Janko), nato dva manjša in še dva najmanjša. Na sezono sta izdelala 300 zvoncev, v 20-ih letih torej med pet- in šest tisoč. In če nosi kurent 5 zvoncev, sta opremila več kot tisoč kurentov. Njune zvonce razen destrniških kurentov nosijo tudi cerkniški škoromati, koranti iz Lancove vasi in mnogi posamezniki. Svoje zvonce sta po pošti pošiljala tudi na Hrvaško Reškim zvončarom. Za snemanje oddaje RTV Slovenija o korantu v Šturmovcih sta izdelala 3 zvonce po 13 litrov, to je bil ogromen zvonec – največji, kar sta ga kdaj izdelala. Takšen zvonec sta kovala ves dan. Ivan se je odločil, da bo spet izdelal komplet zvoncev zase in ob prihodnjem pustu si bo spet nadel kurentovo masko. Pločevino, ko jo vzamemo iz žerjavice, hitro upognemo Kovanje cambla menom. Kakšen je ta namen, vam bomo izdali, ko bo predan. Ivan Slukan je prve zvonce naredil zase leta 1986. Takrat sta si z Brankom Klincem izdelala kurentijo in ker zvoncev ni bilo mogoče dobiti na trgu, si je prve skoval kar sam doma. Nato so prijatelji hoteli, da jih izdela tudi zanje. Vzpodbudil je tudi prijatelja – kovača Janka Bolcarja. Sprva sta delala vse ročno, ker pa je bilo povpraševanje večje Na pločevino določene dimenzije sta najprej zarisala šablono, jo nato zrezala na škarje, jo skovala, nakar je šla v termično obdelavo. Naredila sta »cambl«, zgornji (ročaj) in notranji (na katerega sta obesila cambl) del. Z oblikovanjem se je zvonec uglasil. Pri zvoncu so pomembni: vrsta in kakovost materiala ter oblika. Pločevina dobiva končno zvončasto obliko Kovanje pločevine Občan - 23. marec 2006 Material mora biti koven, da se pri kovanju utrdi – najboljša je pločevina z dodatkom 0,2–0,3 % bakra, saj ima to lastnost, da bolj jo ku- Zvonec na koncu preizkusimo, kako poje Tekst in foto: Nataša Žižek 19 Obisk ministrov Obisk ministra za promet Od leve: župan Občine Duplek Janez Ribič, predsednik odbora za infrastrukturo v DZ in poslanec Franc Kangler, minister za promet in zveze mag. Janez Božič, župan in poslanec Franc Pukšič, direktor DRSC Viljem Žavrlan V sredo, 15. februarja, so se na Destrniku sestali minister za promet in zveze mag. Janez Božič, državni sekretar za državne ceste Gregor Ficko, direktor DRSC Viljem Žavrlan, predsednik uprave DARS-a Rajko Siročič, predsednik odbora za infrastrukturo v DZ in poslanec Franc Kangler, destrniški župan in poslanec Franc Pukšič, župan Občine Duplek Janez Ribič, sodelavci na ministrstvu za promet in predstavniki občin. Ministra so seznanili s stanjem cest- Prekategorizacija cest ne infrastrukture v slovenjegoriških občinah in razpravljali o možnostih prekategorizacije občinskih cest v državne. V občini Destrnik je predvidena prekategorizacija dveh cest: odsek od križišča pri gasilskem domu do Gomilcev in cesta Janežovci–Jiršovci–Dolge Njive –Korena–Hrastovec, ki povezuje tri občine. Ocena pogovorov je pozitivna, kar dokazuje stališče, ki ga je zavzel minister: »Glede kategorizacije cest, ki so danes lokalnega značaja in smo si jih tudi ogledali, bomo proučili in pregledali merila, ki jim na nek način postavljajo kriterij medregionalne povezave. Ali je še pravičen in korekten, kot je sedaj v teh merilih oziroma uredbi? Mislim, da ni in da je treba resno pregledati in postaviti merila, ki bodo za vso Slovenijo enoznačna in enaka. Zavedati se je treba, da je v Sloveniji rast prometa med 5 in 6 %, kar pomeni, da so se situacija in razmere bistveno spremenile. Na ministrstvu bomo uredbo pregledali in predlagali določene spremembe, ki jih bom kot minister zagovarjal tudi na vladi. To pomeni izhodiščno točko, da se začnejo postopki za kategorizacijo. In cesta skozi te občine, ki smo si jo Argumenti za prekategorizacijo cest so bili dobri in upravičeni danes ogledali, je po moji oceni potrebna resne rekonstrukcije, kar pomeni, da se cesta naredi v elementih, ki zagotavljajo normalen pretok prometa (lahko bi rekel, da je v bistvu sedaj enosmerna ulica). To je nevzdržno glede na to, kar sem danes videl. Po tej cesti poteka veliko transporta s težkimi kamioni, z avtobusi in s podobnimi velikimi vozili in srečanje je praktično nemogoče, ne da bi se na nasprotni strani vozilo ustavilo. To pomeni, da je resnično treba v nekaj letih to cesto urediti v regionalno – najmanj tretjega reda.« Tekst in foto: Nataša Žižek Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Levanjcih Pomanjkanje kmetijskih zemljišč Predstavniki vlade so v sredo, 22. februarja, serijo obiskov po različnih slovenskih regijah nadaljevali v Podravju, kjer so obiskali območje Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič je obiskala Tovarno sladkorja Ormož, podjetje Perutnina Ptuj in kmetije v Levanjcih. V Levanjcih se je s svojim spremstvom najprej ustavila na kmetiji Mohorič, Levanjci 1 a, kjer si je ogledala perutninsko farmo in hlev za rejo svinj, na kmetiji Janeza Zelenika, Levanjci 6, si je ogledala novi hlev za svinjerejo, obisk pa nadaljevala na kmetiji Matjašičevih, Levanjci 4, kjer so ji predstavili njihovo kmetijo. Kmetje so jo seznanili s problemi, s katerimi se srečujejo v Pesniški dolini. Ministrica je povedala: »Mislim, da so kmetije, ki sem jih obiskala, 20 Pri Mohoričevih vzorne kmetije, lepe so. Seznanili so me s problematiko pomanjkanja kmetijskih zemljišč. Pripravljamo zemljiško zakonodajo, da bomo morda v tej smeri tudi kaj naredili. Obstajajo možnosti, da se v zvezi s to problematiko pogovorimo s Perutnino Ptuj in tudi tam vidimo, kakšne so možnosti, da se tem kmetijam, ki imajo dolgoročno perspektivo, usmerjeno v določeno proizvodnjo skoraj že na evropski ravni, pomaga in da se jim zagotovi toliko kmetijskih zemljišč, kolikor jih potrebujejo za svojo ekonomsko potrebo.« Svoj obisk je zaključila s kosilom na kmetiji Mohorič. Zavedati se moramo, da je obisk ministrice v Levanjcih pomemben korak za lažji nadaljnji razvoj Občine Destrnik, predvsem na področju kmetijstva, seveda pa tudi na ostalih področjih. Tekst in foto: Sabina Žampa ... pri Matjašičevih Občan - 23. marec 2006