■	o
: SO
■	O
: NjO>
io i>i :o !o
il^
Ptuj, petek, 5. septembra 2008
letnik LXI • št. 70 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
/o^, iVf ] pip/ IVA ^ /T\ Hp (A) V^ tac iSi iJ0 IV ) d.O.O. Iva OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA. MONTAŽA •vodovod | • centralna kurjava J • plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90
	
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA (•{DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
V TOREK, 9. SEPTEMBRA, JESENSKA PRILOGA
Kakovost bivanja
Aktualno Sp. Podravje • Ptuj-čanom nižja pomoč kot Destrničanom?! O Stran 3
V
Po mestni občini Ptuj • Ker ni prave ponudbe, tudi najemnika ni
Z> Stran 4
Po naših občinah Destrnik • 13-letni-ci nakopali dolgove umrle matere
O Stran 6
Štajerski
Lovrenc na Dr. polju • Protest pred deponijo gum
Krajani zahtevajo ukrepe ministrstva
Krajanom Lovrenca in okoliških vasi je prekipelo, saj se mesec in pol po katastrofalnem požaru na odlagališču odpadnih gum okoljsko ministrstvo z ministrom - Janezom Podobnikom na čelu - ni držalo danih obljub.
Prekipelo jim je, ker podjetniku Albinu Brenclu do
včeraj ni nihče prepovedal opravljanja dejavnosti trganja odpadnih gum in sanacije gramoznice, nihče mu ni odvzel dovoljenja za nadaljnje opravljanje te dejavnosti, čeprav so na zahtevo krajanov in civilne iniciative to trdno obljubili tako na sestanku v Ljubljani kot v Lovrencu in v medijih. Zaradi tega je podjetnik Brencl na občini celo napovedal, da bo s svojo dejavnostjo nadaljeval.
Ogorčeni krajani, združeni v civilni iniciativi, so po ponedeljkovem sestanku napisali protestno pismo še predsedniku vlade Janezu Janši in se v sredo zbrali na protestnem shodu ob deponiji.
„Hvala za takšno pravno državo! Dovolj nam je obljub, zahtevamo takojšnje ukrepanje! Albin, ne igraj se z zdravjem ljudi in okolja!" je bilo zapisano na njihovih transparentih. A mednje so prišli le novinarji iz lokalnih in osrednjih medijev, nihče drug, čeprav bi bilo prav, da bi jim tisti, ki krojijo njihovo usodo, vendarle prisluhnili.
O Stran 7
■ *	■ . L
Podravje • Neurje udarilo tudi po Perutnini Ptuj
Škodo bodo pokrili iz zavarovalnin
Posledice uničevalnega avgustovskega neurja ocenjujejo tudi v družbi Perutnina Ptuj - tako na objektih kot na kmetijskih kulturah in v vinogradih. "Ocene škode po toči in neurju sredi avgusta zaradi izjemne razsežnosti škodnega dogodka še potekajo," je najprej povedal predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser.
Foto: SM	Foto: SM
PP pomaga zaposlenim
Perutnina Ptuj se je s sklepom uprave odzvala na škodo, ki so jo njeni zaposleni utrpeli med izjemno hudim avgustovskim neurjem. Katastrofa izjemnih razsežnosti je z debelo točo in orkanskim viharjem poškodovala pretežni del območja mestne občine Ptuj in sosednjih občin, iz katerih prihaja glavnina sodelavcev Perutnine Ptuj. Ker so močno prizadeta predvsem bivališča zaposlenih v Perutnini Ptuj, je uprava družbe, ki jo vodi dr. Roman Glaser, sprejela odločitev o neposredni in nepovratni pomoči, ki jo bodo razdelili svojim v neurju najbolj prizadetim sodelavcem. Podjetje Perutnina Ptuj je ustanovilo poseben sklad, iz katerega bodo finančno pomagali pri sanaciji bivališč svojih zaposlenih. Poleg sklada, katerega višino sredstev bodo določile predvsem vloge s popisom škode na stanovanjskih objektih sodelavcev Perutnine Ptuj, bodo vsi zaposleni v skupini Perutnina Ptuj, ki delajo v Sloveniji, za sanacijo škode namenili še zaslužek enega delovnega dne. Ob tem je uprava Perutnine Ptuj odobrila vsem v neurju in zaradi toče prizadetim sodelavcem še 2 dni izrednega plačanega dopusta. „V nesrečah, še posebno pa v taki katastrofi, se vedno potrdi stara resnica: Kdor hitro da, dvakrat da. Zavedamo se namreč, da je prizadeto domovanje ena najhujših katastrof, ki lahko prizadenejo človeka. Zato preprosto ne moremo biti indiferentni," je povedal Roman Glaser.
So pa po besedah prvega moža PP že natančno evidentirali obsege škode: "Na objektih Perutnine Ptuj je poškodovanih več kot 40 tisoč kvadratnih metrov kritine! Več je tudi drugih škod na objektih, ki bodo potrebne sanacije."
Prav tako so jo skupile tudi poljščine na območjih, kjer je klestila toča, vendar uničeni pridelek naj ne bi bistveno vplival na prihodek družbe, bodo pa v Pp imeli izpad pri lastni proizvodnji krmnih mešanic.
Kot še pravi Glaser, pa so imeli vse imetje dobro zavarovano: „V Perutnini Ptuj imamo zavarovane vse objekte in vse kmetijske površine po optimiranih vrednostih. Tako računamo, da bomo dobili toliko zavarovalnin, kolikor bo obseg popravil na objektih in kolikšna je vrednost izpada pridelka na kmetijskih površinah. Zavarovanje je osnovna sestavina naše poslovne strategije, saj si zaradi obsegov proizvodnje in odgovornosti do rezultatov ne moremo privoščiti finančnih izpadov zaradi nekaterih naravnih pojavov. Ker ima Perutnina Ptuj svoje nepremičnine zavarovane nadstandardno,
bomo nastalo škodo na nepremičninah, vključno s stroški popravil, zagotovo pokrivali iz zavarovalnin."
Na pomoč države v PP ne računajo posebej, oz. kot pravi Glaser, na odločitev vlade za dodelitev pomoči ne morejo vplivati. Računajo pa, da bodo deležni enakih olajšav ali drugih ugodnosti kot ostalo gospodarstvo na prizadetih območjih.
Grozdja ne bodo kupovali od drugod
V Ptujski kleti, hčerinski firmi PP, se bodo letos srečali s precejšnjim izpadom grozdja, saj je neurje praktično popolnoma oklestilo veliko vinogradov kooperantov na območju Slovenskih goric. Za kolikšen izpad gre in kakšna bo nadaljnja politike Ptujske kleti, je pojasnil direktor Andrej Sajko: "Obseg izpada pridelka grozdja zaradi katastrofalne toče bo tokrat z območja Slovenskih goric manjši za toliko, kolikor bi pobrali grozdja na več kot 80 hektarih vinogradov. Gre za skoraj četrtino pričakovanega pridelka, če pa k temu prište-
Predsednik uprave Roman Glaser: „Ker ima Perutnina Ptuj svoje nepremičnine zavarovane nadstandardno, bomo nastalo škodo na nepremičninah, vključno s stroški popravil, zagotovo pokrivali iz zavarovalnin."
jemo še izpad zaradi toče na drugih območjih to poletje, pa bo še nekoliko višji. Sortna razporeditev je sicer dokaj enakomerna po vinogradih, vendar so tokrat najbolj prizadeti vinogradi rizvanca, laškega in renskega rizlinga, belega pino-ta, šardoneja, traminca, modre frankinje in modrega pinota."
Kot pravi Sajko, izpada grozdne letine ne bodo nadomeščali z nakupom le-tega na drugih trgih: "Nadomestiti izpada letine ne bomo mogli, saj je naša
vlada," se je zgražal starec, ko je odprl svoje okno v deževen dan ...
Seveda so vlade in vladajoči predvsem tudi za to, da jih ljudje ocenjujejo in - kritizirajo. Tako kot je oblast povezana s številnimi bonitetami in različnimi radostmi, je prav, da je nenehno tudi pred kritičnim očesom javnosti. Zagotovo pa mora imeti vse svojo mero in okus. Pravzaprav je najslabše tam, kjer ni prave pripravljenosti, da bi vsakokratni oblasti priznali vse tisto, kar ji pripada kot pravica, in hkrati jasno določili, kaj je njena dolžnost. Vsaka vladajoča garnitura, sleherna vlada, ki dobi demokratično zaupanje volivcev za štiriletno upravljanje države, bi morala pravzaprav predvsem sama poskrbeti, da bi bilo njeno delo vsak trenutek pregledano, njena vloga pa v polni funkciji. To pa pomeni tudi omogočanje normalnega, kvalitetnega delovanja vsakokratne opozicije, vseh drugih državnih institucij.
V	takšnih razmerah ne bi bilo kakšne posebne potrebe za posebna "dokazovanja" in posebne "prepire" ob koncu vsakokratnih štiriletnih mandatov.
V	parlamentu bi morala potekati tako rekoč permanentna kontrola izvajanja
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: "Nadomestiti izpada letine ne bomo mogli, saj je naša strategija že nekaj let taka, da negujemo vina samo iz grozdja kontroliranega porekla. S preostalimi količinami bomo upravljali na optimalen način."
strategija že nekaj let taka, da negujemo vina samo iz grozdja kontroliranega porekla. S preostalimi količinami bomo upravljali na optimalen način, v duhu upravljanja s strategijo blagovne znamke Pullus, kakor smo ob haložanu poimenovali vsa vina iz Ptujske kleti."
Ptujska klet je sicer po avgustovski naravni katastrofi kooperantom za začetek pomagala z zamrznitvijo plačila stroškov, drugih oblik pomoči pa v tem obdobju ne načrtuje. Direktor
posameznih nalog, tako pozicija kot opozicija bi morali imeti neomejene možnosti za razjasnjevanje posameznih nalog, vprašanj, dilem in nesporazumov. Zdaj pa slovenski parlament s svojo proceduralno"natančnostjo" in pikolovsko zapletenostjo prevečkrat spominja na telo, v katerem se nekaterih stvari preprosto ne da povedati, predstaviti in razjasniti v vseh razsežnostih. Prevečkrat se zdi, kot da bi bil skupen interes vseh, da ostajajo nekatera vprašanja nedorečena. Še zlasti "vprašanja poslancev" ob vsakokratnih zasedanjih državnega zbora bi lahko predstavljala izjemno obliko dialoga med opozicijo in vladajočimi, odgovorno javno tribuno, ki bi lahko ob skupni volji in zainteresiranosti vseh preprečila (ali pa vsaj pravilno dimenzionirala) različne skonstruirane afere in polresnice, ki čedalje bolj obvladujejo slovenski politični prostor.
V Sloveniji je poleg vsega drugega čedalje večji problem pomanjkanje občutka odgovornosti za javno besedo, še zlasti za javne obtožbe in različne javne trditve, ki imajo zaznaven vpliv na politično razpoloženje in predvsem tudi posamezne politične odločitve. Tako rekoč vsi postajajo preveč indiferentni (in odpustljivi) do tistih, ki v javnosti nastopajo s površnimi (ali celo netočnimi) podatki, s polresnicami in izmišljenimi "obtožnicami". Vsekakor ni normalno, da se
Sajko namreč pravi: "Računamo, da si bodo vinogradniki pretežni del izpada dohodka pokrili prvenstveno iz zavarovalnine." Za tiste kooperante, ki jim je ujma popolnoma uničila vinograde in bodo brez pridelka ostali nekaj let oz. bodo zasadili novo trto, Ptujska klet zaenkrat še nima izdelane strategije pomoči oz. podpore: "Tovrstne aktivnosti so bolj kot
voditelj vladajoče pozicije (Janez Janša) in vodja najmočnejše opozicijske stranke (Borut Pahor) v televizijskem soočanju ne moreta uskladiti niti glede čisto dokazljivih (statističnih) podatkov, koliko tako imenovanih podjetniških prevzemov je bilo v enem ali drugem (vladajočem) mandatu, in da novinarji naknadno ugotavljajo, kdo od njiju glede tega ni govoril resnice. Prav tako je nenavadno, da nam posamezni liderji političnih strank na veliko dopovedujejo in prikazujejo kot poseb no vrlino, da v njihovih stra nkah niso imeli in da nimajo nečednih poslov. Ali to pomeni, da jih drugod imajo? Zakaj drugi ob vsem tem molčijo?
Eno izmed pomembnih političnih (in ekonomskih) vprašanj, ki te dni burijo in zadnji čas posebej vznemirjajo slovensko javnost, so lastninska razmerja v slovenskem gospodarstvu. Kdo je upravičeno in kdo neupravičeno obogatel? Nenadoma vsi govorijo o "tajkunih", ne da bi prav vedeli, kaj te beseda sploh pomeni. Za slovenske razmere so tajkuni v glavnem nekakšni gospodarski hudodelci. Predsednik SDS in premier Janez Janša, ki je pred nekaj meseci tako rekoč prvi prinesel v slovenski politični prostor tajkune, je, ne da bi prej natančneje opredelil bistvo in nevarnosti "tajkunstva" (in ga tudi ustrezno dimenzioniral), obljubil, da bo "vlada okrepila boj proti tajkun-sko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo".
Janez Janša seveda nima samo pravic, ampak tudi dolžnost, da se kot predsednik vlade, ki je odgovor-
v pristojnosti posamezne kleti odvisne od državne politike do vinogradništva, urejanja krajine, upravljanja s kmetijskimi zemljišči v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, vplivanja na demografsko politiko in od drugih dejavnikov. Počakali bomo do končnih odločitev in se kasneje odločali o konkretni vlogi kleti na tem področju."
SM
na za splošne razmere v državi, bojuje proti vsakršnim nepravilnostim, tudi proti tajkunom. S tega vidika so po svoje smešni tisti, ki mu v zvezi s tem pošiljajo zamere in postavljajo vprašanja, ki naj bi kar tako "proble-matizirala" utemeljenost njegovega ravnanja. Tudi spraševanja, zakaj to počenja šele zdaj, pred volitvami in ne že prej, se mi ne zdijo povsem na mestu. Bolje je zdaj kot pa nikoli. Bistveno pa je nekaj drugega. Ali s takšnimi "akcijami" in "pozivi na boj" tudi zares ustvarjamo dejanske in dolgoročne pogoje za preprečevanje in popravljanje vsakršnih zlorab (v gospodarstvu ali kje drugje), je to domišljena in enotna akcija vseh za to poklicanih (in pristojnih), konec koncev tudi tistih v opoziciji, ki se prav tako kar naprej sklicujejo na "pravičnost" in "poštenost". Glede tega, vsaj doslej, nismo dobili dovolj prepričljivih dokazil, da gre zares in da pri tem ne bo nikakršnega ločevanja na "rdeči" kapital, na "naše" in "njihove", da ne bo nepremišljenih napadov in vnaprejšnjih obsodb vseh, ki bi bili lahko "problematični". Hočem reči, da je treba natančno - z vsemi legalnimi pravnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima država na voljo - ugotoviti, kdo je "kriminalec, kdo opravlja kriminalna dejanja in kdo se brezsramno bogati", in šele potem z (dokazi) govoriti. Vsi. Tudi predsednik vlade. Sicer bomo kar naprej ustvarjali psihozo, da so vsi poslovneži (ali po potrebi kdo drug) kriminalci, državne inštitucije nasploh nesposobne in da nas pravzaprav lahko rešujejo samo posamezni zares pošteni "rešitelji".
Jak Koprive
Uvodnik
Velik konstrukt ali velika svinjarija?
Afera v zvezi z nabavo finskih oklepnikov Patria je zagotovo največja in najbolj razvpita v zgodovini samostojne Slovenije. Dosedanji očitki o domnevni netransparentnosti poslov v zvezi z njihovo nabavo pa so le kaplja v morje proti razkritju novih dejstev, ki jih je nedavno obelodanila finska televizija; predvsem zaradi direktnega očitka, da naj bi bil v jemanje podkupnin vpleten tudi predsednik slovenske vlade. Ta novica ni vzela sape le domači, slovenski, ampak tudi vsej evropski javnosti, pa naj bo vse skupaj velik predvolilni politični konstrukt, kot trdijo eni, ali velika korupcijska svinjarija, kot trdijo drugi.
Dejstvo je, da v omenjeni oddaji finske televizije javnosti niso bili posredovani dokazi z objavo dokumenta ali izjav neposredne priče, kar bi potrdilo verodostojnost razkritja raziskovalnega novinarja. Dejstvo pa je tudi, da je pri nas v Sloveniji vsaj po do sedaj dosegljivih podatkih prva reagirala politična in ne tista veja oblasti, ki je za to poklicana. Izredna seja slovenskega parlamenta, ki je že sklicana, zagotovo obsežni problematiki ne bo mogla priti do konca in torej zadeve v očeh slovenske javnosti ne bo mogla oprati, v tej ali oni smeri. Rezultat bo prepričljiv šele, ko bodo po vseh pravnih normah in zakonih to storili organi pregona.
Razplet celotne afere bo docela znan šele po temeljiti pravni in nikakor ne politični preiskavi, a je težko verjeti, da bi lahko bila ta opravljena še pred volitvami. Pri vsej zadevi pa nam ne gleda pod prste le ogorčena domača, ampak tudi resnice željna evropska javnost. Na preizkušnji torej ni le domača demokracija in svoboda medijev, ampak in predvsem domači organi pregona in vsi drugi instrumenti pravne države.
Če v zvezi s slovenskim nakupom Patrijinih oklepnikov potekajo obsežne preiskave v dveh tujih državah, v Finski in sosednji Avstriji, če temu sledijo odstopi in aretacije, tuji pristojni organi in tuji mediji pa poročajo o domnevni vpletenosti vodilnih slovenskih politikov, je težko verjeti, da je vse popolnoma čisto in transparentno in da gre le za predvolilni politični konstrukt, kot trdijo nekateri najodgovornejši politiki. Ampak eno in drugo je treba dokazati.
Zato je potrebno, da v imenu ugleda države in naroda v njej tisti, ki so za to poklicani, čimprej ugotovijo in dokažejo, ali je v zvezi z nakupom finskih oklepnikov kdorkoli v državi prejemal podkupnino, predvsem pa ali je res, da so v nečedne posle vpletene tudi državne institucije in politiki. Kajti ljudje imajo pravico izvedeti resnico, pa če je še tako slaba. Pri tem pa naj ne bo odveč spomniti na dejstvo, da za slabo novico ni kriv tisti, ki jo posreduje javnosti, ampak tisti, ki jo je povzročil.
Martin Ozmee
Sedem (ne)pomembnih dni
Prekleta vlada
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj, Destrnik • Kako se bo delila državna pomoč med občane
Prizadetim Ptujčanom veliko nižja
pomoč kot Destmicanom?!
Potem ko je vlada s prvim in nekaj dni kasneje z drugim sklepom odobrila interventna sredstva oz. pomoč za občine po avgustovskem neurju, se je kmalu pokazalo, da denarna sredstva po občinah ne bodo mogla biti razdeljena po nekem skupnem, enakem ključu za vse občane oziroma državljane. Kdo in kje je naredil napako, bo težko ali nemogoče dokazovati, dejstvo pa je, da nezadovoljstvo med ljudmi dobiva krila.
Trenutno in do nadaljnjega, predvidoma najmanj do sredine septembra, bo državna pomoč obstala na proračunih občin; skupni kriterij delitve namreč še ni dorečen, poleg tega pa je program Ajda, ki je namenjen vnosu podatkov s preračunavo škode, po mnenju vseh županov hudo pomanjkljiv. Kdaj in ali sploh se lahko nadejajo občani kakšne denarne pomoči, smo povprašali v dveh najbolj prizadetih občinah, ki sta prejeli tudi največ državnega denarja, na Ptuju in Destrniku.
Čelan: Na Destrniku bo veliko več denarja za pomoč prizadetim!
„Že minuli teden, ko je odpadel kolegij, ker nismo dobili odgovorov na številna nerešena vprašanja, smo pristojne opozorili,da je program Ajda hudo nepopoln, ob vsem tem pa upošteva pri cenitvah škode cene iz leta 2003! Zahtevali smo, da se te anomalije v programu odpravijo, da vlada da natančna navodila, kako ga uporabljati, in odlog za podajo natančnih ocenitev škode do 12. septembra. Ko bo vse to rešeno, bom sklical izredno sejo občinskega sveta , kajti kot župan ne bom izpolnil sklepa vlade, v katerem je zapisano, da za nakazano pomoč skupno 1.450.000 evrov sam določam kriterij razdelitve tega denarja med občane. O kriterijih bo odločil občinski svet," je najprej povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je župane sicer poskušal poenotiti v stališču, da naj bi prejeto pomoč najprej namenili za pokritje stroškov CZ in PGD, plačilo porabljene folije, poravnavo poškodb na javni infrastrukturi in javnih objektih, razliko pa naj bi (če bo sploh kaj ostalo) namenili po nekih določenih kriterijih najbolj pri-
zadetim občanov.
Prav na tej točki razdelitve denarja občanom pa se znajo iskre najhuje kresati, saj je že danes jasno, da bo ta pomoč različna po posameznih občinah in ljudje z enako višino škode bodo v različnih dobili različno višino pomoči. „Dejstvo je, da je zaenkrat ocenjena škoda v ptujski občini že presegla cifro 113,5 milijona evrov. Res, da smo dodatno dobili za sanacijo vrtcev 735.000 evrov in za sanacijo škode v OŠ Ljudski vrt 125.000 evrov škode, vendar je vprašanje, koliko od finančne pomoči bo dejansko ostalo za posameznike, saj je škoda ogromna, nekajkrat večja kot v sosednji občini Destrnik, kjer pa so dobili skoraj enako pomoči kot ptujska občina. Na Destrniku bo tako ostalo veliko več denarja za stiske občanov, medtem ko bo večina ostalih županov, vključno z menoj, imela hude težave, ker denarja za naše občane ne bo oz. bo delež gotovo bistveno manjši kot v omenjeni sosednji občini. Kako so lahko v vladi prišli na takšno rešitev in takšen razdelilnik, mi res ni jasno, s tem delajo razliko med državljani in to bo morala vlada še pojasniti," je prepričan župan Štefan Čelan, ki se zaveda, da bo delitev denarja, če ga bo sploh kaj ostalo, na terenu, med ljudmi, povzročala veliko negodovanja in hude krvi.
Napaka države ali občinskega vodstva?!
Čelan je še pojasnil, da je prve podatke o poškodovanih objektih po neurju v skladu z zahtevo vlade ptujska občina posredovala Upravi RS za zaščito v ponedeljek do večera, ker pa vseh podatkov o vseh poškodovanih objektih do ponedeljka zvečer še niso uspeli zbrati, so jih naknadno dopolnili do sre-
Ptujski župan Štefan Celan: „Kako so lahko v vladi prišli na takšno rešitev in takšen razdelilnik, mi res ni jasno, s tem delajo razliko med državljani in to bo morala vlada še pojasniti!"
de zvečer, pred četrtkovo sejo vlade, kjer je bil sprejet sklep o višini pomoči posamezni občini: „Očitno pa je nekje prišlo do kratkega stika, saj dopolnjeni podatki niso bili upoštevani, vsaj tako nam je bilo tolmačeno s strani okoljskega ministrstva; da pač vlada še ni upoštevala višine škode niti velikosti objektov, ampak je delila le na podlagi števila poškodovanih objektov. Kot mi je znano, pa je župan občine Destrnik prijavil pod poškodovane objekte čisto vse, kar je sploh možno, od utic naprej. Bojda naj bi bilo z De-strnika prijavljenih preko 4300 poškodovanih objektov. Kje pa jih je sploh toliko v tej občini?! In tako je seveda občina De-strnik bila upravičena do tako visokega deleža sredstev prve pomoči. Prav tako nam ni bilo niti pojasnjeno, da je vlada za kriterij vzela 400 evrov na poškodovan stanovanjski objekt ter 200 evrov na poškodovan gospodarski objekt."
Župan Čelan je ob tem še povedal, da je v ptujski občini do konca minulega tedna bilo evidentiranih že 5070 poškodovanih objektov, škoda pa, kot rečeno, že presega 113 milijonov evrov. Poleg tega še ni rešeno, kako naj bi se delila sredstva pomoči iz naslova RK, Karitasa
Destrniški župan Franc Pukšič: „Za vse občine so bila dana enaka navodila, razlike pa so bile v tem, koliko se je kateri od županov oz. članov občinske uprave dejansko zavzel za popis škode. Osebno sem natančno preštudiral vsa zakonska navodila, kjer je tudi natančno zapisano, kaj vse se šteje za objekt."
in CSD: „Zna se namreč zgoditi, da bo nekdo dobil pomoč tako od RK kot od Karitas in še od CSD, od zavarovalnice in nato še od države. Nobena od teh pomoči se namreč po črki zakona ne izključuje, vendar pa zna takšna delitev povzročiti še večje razlike med prizadetimi. Karitas, recimo, noče dajati osebnih podatkov, vendar če gre za javni denar, za državno pomoč, ne morejo obveljati ista pravila. Upam, da bomo v kratkem razrešili vsa ta neodgovor-jena vprašanja in težave, kajti šele potem se bomo lahko začeli pogovarjati o načinu delitve pomoči občanom. Kako pa bo to izgledalo, glede na nesorazmerno pomoč države občinam glede na dejansko škodo, si pa zdaj niti ne upam predstavljati; gotovo bodo v najtežjem položaju velike občine, ki jim bo ostalo najmanj denarja za občane, pa še najkasneje ga bodo lahko začele deliti," napoveduje Čelan, ki ob tem ne zanika možnosti, da se lahko zgodi, da za prizadete občane ne bo ostalo nič ali zelo, zelo malo denarja. „Če bi hoteli deliti po enakih kriterijih, kot bodo lahko delili na Destrniku, potem bi ptujska občina morala dobiti najmanj 10 milijonov evrov pomoči ali več," je kot primerjavo še navedel Čelan.
Pukšič: Vsi smo dobili enaka navodila, angažirali pa smo se različno!
Destrniški župan Franc Pu-kšič zadnje primerjave ne komentira, pravi pa takole: „Za vse občine so bila dana enaka navodila, razlike pa so bile v tem, koliko se je kdo poglobil vanje in koliko se je kateri od županov oz. občinske uprave dejansko zavzel za popis škode. Jaz osebno sem bil s svojimi sodelavci na terenu od petka ponoči do ponedeljka zjutraj, brez spanca.
Popisali smo vse poškodovane objekte in ostrešja, sami smo se angažirali, pripravili in dopolnili obrazce za popis škode, komisije so obiskale vse ljudi, nismo čakali nanje. Delalo se je neprestano, da so bili do ponedeljka zvečer zbrani res vsi podatki. Podatke smo posredovali v ponedeljek zvečer ob 20. uri.
Osebno sem v soboto ponoči natančno preštudiral vsa zakonska navodila, kjer je natančno zapisano, kaj vse se šteje za objekt. In med drugim je objekt tudi garaža, pa še marsikaj, česar verjetno ljudje in še kdo ni vedel. Pri nas je veliko občanov, ki imajo ob hiši gospodarsko poslopje, eno ali dve, pa hlev, pa prizidano garažo s svojim ostrešjem itd. Čeprav gre za eno družino, je objektov več in vse to smo skladno z navodili popisali in prijavili. Rekord je postavil občan, ki ima celo dvanajst gospodarskih objektov skupaj s stanovanjsko hišo. Toliko, da bodo bolj jasne cifre tistim, ki jih ne razumejo. Govoriti o velikosti občine po številu prebivalcev ipd., je velika neumnost, druga velika neumnost je enačiti število objektov s številom prebivalcev. Vlada za prvo pomoč ni zahtevala podatkov o velikosti škode, pač pa podatke o številu poškodovanih objektov, ne glede na velikost poškodbe. Ta se ugotavlja zdaj. Če kdo tega ni razumel, ne more kriviti naše občine in našega vodstva, se vam ne zdi?!"
Pukšič nadalje še pojasnjuje, da so popisali in prijavili tudi vse vikende, kjer uradno ne živi nihče, saj so lastniki prijavljeni pač drugje, dodaja pa tudi, da podatki o številu objektov, ki so jih občine oz. Uprava RS za zaščito in reševanje posredovale vladi kot merodajne, niso nobena skrivnost in so javno znani. Iz teh podatkov je razvidno, da je občina Destrnik prijavila 950 poškodovanih stanovanjskih objektov, 3500 poškodovanih gospodarskih objektov, en poškodovan vrtec in šest poškodovanih ostalih javnih objektov. Občina Ptuj pa je, denimo, do roka v ponedeljek zvečer prijavila 2000 poškodovanih stanovanjskih objektov, 1200 poškodovanih stanovanjskih objektov, 24 poškodovanih šol in vrtcev(?!) ter 34 ostalih javni zgradb. Cifre po nekaterih ostalih občinah so naslednje: Hajdina je prijavila 609 stanovanjskih in 460 gospodarskih objektov, eno šolo oz. vrtec in 22 javnih objektov, Juršinci 512 stanovanjskih in 375 gospodarskih objektov, eno šolo (vrtec) in tri ostale javne objekte in Kidričevo 700 stanovanjskih in 500 gospodarskih objektov, pet šol (vrtcev) in 30 javnih zgradb. Vlada je denar delila po kriteriju: za vsako stanovanjsko hišo 400 evrov, za vsako gospodarsko poslopje 200 evrov, za
šole in vrtec nič, ker je sredstva odobrilo MŠŠ posebej, za vsak preostali javni objekt pa 2000 evrov. Tako so pač občine dobile, kolikor so dobile.
Seveda ti prvi podatki niso govorili o velikosti škode, pač pa le o številu objektov; Tako je bilo za prvo pomoč vseeno, ali je bilo določeno ostrešje (ali objekt) uničeno popolnoma ali pa je bil poškodovan le manjši del kritine ...
Pukšič aktivno (in uspešno) išče donatorje
Kako bodo denarno pomoč delili na Destrniku, tudi župan Pukšič še ne ve natančno, zagotavlja pa, da jo bodo občani gotovo dobili; zna se gibati okoli 500 evrov, morda nekaj več ali manj.
„Trenutno ocenjujemo, da bo skupna velikost škode znašala okoli 20 milijonov evrov. Gotovo bomo najprej poravnali stroške intervencij in folije, stroške popravila infrastrukture, potem pa razdelili preostanek pomoči. Za občane naj bi ostalo okoli 700.000 evrov, vendar je to le približna cifra. Sicer pa veliko delamo in iščemo dona-torje, tako v materialu kot pri storitvah. Uspeli smo razdeliti preko 35 m3 lesa za ostrešja, ki sta nam ga ob pomoči Društva Belokranjcev iz Ljubljane doni-rali podjetji Trgobomijal in KIT-CC, Vegrad je pomagal s štirimi delavci in letvami, ki so pet dni letvali ostrešja, tri dni so doni-rali storitve štirje delavci tesarstva Bojana Rogla iz Griž in tudi Bernarda Podlipnik nam je poslala sedem delavcev za en dan. Dogovoril sem se tudi že s podjetjem Bramac za okrog 1000 kosov strešne opeke po 4 evre za m2, z Merkurjem za 200 m2 kovinske strehe zastonj, s podjetjem Tondach pa za 600 m2 strehe zastonj. Odprli smo tudi poseben račune na občini za pomoč žrtvam neurja, OO SDS iz Borovnice nam je pravkar do-niral 1000 evrov," svoje trenutne aktivnosti opisuje Pukšič, ki pravi, da samo državna pomoč nikakor ne bo zadostovala.
Da bi pomagal staršem šoloobveznih otrok, je razposlal preko 40 prošenj za brezplačno malico vseh osnovnošolcev, pravi pa, da to ni zadnje dejanje. Glede delitve denarja občanom pa Pukšič še pravi, da zelo dobro pozna situacijo vsake prizadete družine; nekaterim bodo pomagali z deli in doniranjem ostrešja, drugim finančno, vsekakor pa bodo pred sklepom o kriterijih razdelitve državne pomoči občanov, ki jih bo prav tako sprejel občinski svet na izredni seji, upoštevali vse že morebiti prejete oblike pomoči iz drugih naslovov.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Arihom
Ker ni prave ponudbe, tudi najemnika ni
Na grajskem hribu se še vedno nič ne dogaja, čeprav je po lanskoletnem razpisu za izbiro najemnika za grajsko restavracijo že kazalo, da bo dolgoletna zmešnjava - bolje rečeno blamaža - tako države kot občine vendarle rešena v zadovoljstvo vseh vpletenih.
Po prvotnem roku naj bi restavracijo usposobili do maja 2008, zatem so rok podaljšali do avgusta. Kmalu se je pokazalo, da so pogoji tudi za edinega resnega zainteresiranega za najem, Terme Ptuj, pretrdi in jih bo potrebno omiliti, če bodo želeli objekt, ki sameva že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja, oživiti. Ministrstvo za kulturo je obljubilo, da bo razpis pod novimi pogoji ponovilo, da se bo to zgodilo do konca avgusta 2008. Avgust je mimo, problem pa ni nič bliže rešitvi.
O tem in še nekaterih drugih posegih, ki se bodo v resnici zgodili v kratkem (obnova grajskih vrat, Peruzzije-vega portala in grajske kleti), smo se pogovarjali z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Arihom.
Kaj lahko v tem trenutku poveste o problematiki pri izbiri najemnika za grajsko restavracijo?
„Ministrstvo za kulturo RS je obljubilo, da bodo razpis za izbiro najemnika za grajsko restavracijo ponovili najkasneje do avgusta 2008. Avgust je mimo, razpis pa še ni bil objavljen. To pomeni, da prihaja do ponovnega zamika in tudi precejšnjih posledic. Turistična sezona je na vrhuncu, vedno več pa je pripomb obiskovalcev, ki prihajajo na ptujski grad. Povedo, da je ambient prekrasen, da so zbirke prekrasne, da pa ne morejo razumeti, da ne moremo urediti kvalitetnega gostinskega lokala. Zaman jim odgovarjamo, da je to edina stvar, ki ni v pristojnosti Pokrajinskega muzeja, da gre za državno lastnino in državni projekt, ki stoji že dve leti in se ne premakne.
Če bo šlo tako naprej, po šlo bo zlu še nekaj turističnih sezon. Gradbeniki in mi ob tem ugotavljamo, da se s takšnim ravnanjem dela škoda, saj je bil za obnovo objekta nekdanje grajske konjušnice uporabljen davkoplačevalski denar in denar evropskih strukturnih skladov. Skrajni čas je, da bi se resnično potrudili in zadevo pripeljali h koncu ter obiskovalcem ponudili tisto, kar prav tako iščejo na takih območjih, kot je ptujski grad: kvalitetno gostinsko ponudbo. Na gradu je v zadnjem času tudi vse več porok. To so nadstandardne poroke, kjer bi lahko v naš paket ponudbe vključili tudi to restavracijo. Od tega bi imel korist najemnik, pa tu mi. Tudi poslovneži, ki v vedno večjem številu prihajajo na Ptuj in prenočujejo v Primu-su, se zanimajo za najem slavnostne dvorane in palacija ter ob tem tudi za gostinsko ponudbo. Ta problem smo sedaj
prisiljeni reševati s premično ponudbo hrane, a je to občasna rešitev, ki pa se ji bomo prisiljeni v bodoče odreči. S svojim denarjem smo očistili tlak palacija, ki je bil zaradi maščob kljub zaščiti na nekaterih mestih že poškodovan. To restavriranje in čiščenje je stalo precej denarja. V bodoče bomo oskrbo s hrano dovolili v izjemnih primerih pod pogojem, da bo organizator zavaroval tla palacija. V tem trenutku se že tudi sprašujemo o tem, ali bomo morali počakati na volitve, na novo garnituro, ki pa bo zopet potrebovala veliko časa, da se bo s problemom seznanila, če ga bo želela uspešno reševati. Po nepreverjenih informacijah, ki jih imam, naj bi se razpis pripravljal in da naj bi bil vendarle kmalu objavljen. Novice pa so tudi, da naj bi se vrednost objekta v novem razpisu povečala, kar bo zagotovo dodatno otežilo izbiro novega najemnika. Če se bodo pogoji stalno spreminjali, se bo zgodba vlekla v nedogled in se ne bo nikoli končala.
Pred dnevi se je pri nas ponovno oglasil eden od velikih organizatorjev poslovnih srečanj v Sloveniji in se ni mogel načuditi, da objekt na tako eminentni lokaciji nima vsebine. Po njegovem se odgovorni ne potrudijo dovolj, da bi mu našli najemnika oziroma ga ne znajo ponuditi v pravi obliki."
Ptujčanov gospodje Ptujski ne zanimajo
18. junija letos ste ob 10-letnici delovanja Lions kluba Ptuj javnosti predstavili mobilni stopniščni vzpenjalec, ki bo ogled muzejskih zbirk omogočal tudi invalidom.
„Hvaležni smo Lions klubu Ptuj, da se je projekt izvedel in da dvigalo lahko uporabljamo. Ugotavljamo pa, da invalidi in invalidske organizacije še vedno niso dovolj seznanjeni, da si na ptujskem gradu zbirke lahko ogledajo tudi invalidi. Na to možnost bomo v okviru dodatnih aktivnosti spomnili potencialne obiskovalce v teh dneh, ko bomo ponovno opozorili na našo razstavo Gospodje Ptujski, saj ni tako odzivna, kot smo pričakovali. Spomnim se, da ko so imeli v Celju razstavo o Celjskih grofih, je bil obisk neverjeten. Na Ptuju temu ni tako, Ptujčanov kot da ne zanima, kdo so bili tisti, ki so zgradili Ptuj, kdo je zgradil oba samostana, zakaj Ptujska Gora. Prepričan sem, da se bomo morali bolj povezati tudi z minoriti na Ptujski Gori, da bodo njihovi gostje ob 600-letnici cerkve tudi naši gostje in obratno.


Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih, direktor PM Ptuj: „ Status pokrajinskega muzeja je potrebno čimprej rešiti, sicer se lahko zgodi, da bo izpadel s seznama muzejev, kar bi bilo nepojmljivo, saj gre za največji pokrajinski muzej v Sloveniji."
Foto: Črtomir Goznik
Za grajsko restavracijo rešitve še vedno ni ...
Foto: Črtomir Goznik
Končno se bodo lahko lotili obnove grajskih vrat.
To pa bi morala biti že naloga turizma, a se pri nas ne dogaja. Zdaj vse to delamo sami, iz dobre volje, in tudi zaradi svojega interesa, da bi obiskovalcem ponudili tisto, kar na gradu imamo. Če se ne bo uredil gostinski objekt, če ne bo urejen status muzeja, potem resnično ne vem, kako bomo lahko delali naprej."
Kaj se sedaj dogaja z odlokom o ustanovitvi muzeja?
„Na ptujski strani je odlok sprejet, ni pa objavljen, Ormož svojih zadev ni uredil, nima zagotovljenega financiranja, o katerem je bil govor, tudi svet zavoda ni imenovan. Prvega januarja 2009 vstopi v veljavo novi zakon o financiranju, naš ustanovitelj - pa naj bo to samo Ptuj ali Ptuj skupaj z ormoškimi občinami - nas mora dati v seznam bodočih muzejev, ki jih bo ministrstvo tudi finančno ovrednotilo. Če se to kmalu ne uredi, se lahko zgodi, da ptujski muzej kot največji pokrajinski muzej v Sloveniji sploh ne bo prišel na ta seznam. Ne vem, zakaj taka brezbrižnost. Ptuj bi lahko že zdavnaj sprejel svoj odlok, na to že dolgo opozarjam, rešitev za priključitev pa bi poiskali takrat, ko bi do nje prišlo. Razumem politične razloge za pokrajino, vendar sem prepričan, da to bodoči pokrajini ne bi škodovalo, muzej pa bi lahko normalno deloval."
Kako pa je z ureditvijo grajske vinske kleti?
„Od Ministrstva za kulturo smo letos prejeli sredstva za investicijsko vzdrževanje. S temi sredstvi bomo uredili Peruzzijev portal, vhodna vrata, za katera spomeniško varstvo zahteva rekonstrukcijo, obnovili južni portal, osvetlili arkade, uredili ogrevanje v sanitarijah, usposobili bomo tudi vzhodni grajski stolp, v katerega bomo preselili Slugovo zbirko. S polno paro poteka tudi ureditev grajske kleti, kjer so že položene instalacije. V drugi fazi pa bomo postavili vinarsko zbirko skupaj z vinogradniki in vinarji VTC-13. Klet bomo odprli na martinovo, kot smo obljubili na lanski grajski trgatvi."
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj je ob tej priložnosti spomnil tudi na Sončni park, ki že dolgo čaka na celovito ureditev, zaživel naj bi kot lapidarij na prostem. Prvič je na ta problem opozoril pred osmimi leti, pričakoval je, da se bo uredil sočasno s pločnikom, a se je pokazalo, da je vse ponovno ostalo pri obljubah, čeprav je bil tudi pločnik nujno potreben, je prepričan. Prvi korak pa je vendarle narejen.
MG
Ptuj • Minister Janez Podobnik obiskal informacijsko-tehnično pisarno
Rok za prijavo škode se izteka
V sredo je tehnično-informacijsko pisarno na Ptuju, ki dela v prostorih VGP Drava Ptuj, vodi pa jo Drago Klobučar, obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Dogovorili so se za tedenske obiske tehničnih pisarn, čeprav imajo z njimi vsakodnevne stike, je med drugim povedal minister, ki je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da se je tehnična pisarna izkazala kot učinkovita pomoč. V enem tednu delovanja je na brezplačno telefonsko številko (080 25 50) prejela čez 600 klicev, več kot 400 oškodovancev pa je pisarno obiskalo osebno. Na terenu samem so bili izdelani 103 elaborati, od tega 68 na ptujsko-podravskem območju.
Pisarna je postala center informacij, še vedno pa se delno prepletata faza intervencij in faza sanacije; kombinacija se je izkazala za učinkovito, pravi minister Podobnik. Pisarna ima stalno ekipo sedmih koordinatorjev in strokovnjakov, ki skrbijo za nemoten potek dela na Ptuju. Drugi sodelujejo na terenu, povsod, kjer se pokaže potreba. Koordinacija poteka zelo dobro. Največ informacij je še vedno glede kreditov Eko sklada, kjer sprejemajo vse vloge, v kratkem se bo sestal nadzorni svet, ki bo odobril nove finančne aranžmaje, da bodo brezobrestni in brezplačni krediti dodeljeni vsem, ki so bili oškodovani. Krediti se nanašajo izključno na kritine, pri čemer velja, da bodo krediti dani za kritine, ki bodo tudi energetsko varčne. Odločiti se bo potrebno za dolgoročne rešitve, za kritine, ki bodo vzdržale dolgo, ki bodo lahko kljubovale neurjem, na moramo biti pripravljeni tudi v prihodnje.
»Zanimanje za kredite je veliko, zato bomo bistveno povečali finančni aranžma,« je v sredo na Ptuju povedal minister Janez Podobnik. Finančna baza Eko sklada je v tem trenutku tako močna, da to znotraj samega sistema lahko omogoči, če pa bo potrebno, bo priskočila na pomoč tudi država.
Telefonska vprašanja so ve-
Žreb je določil, da bodo kandidati oz. stranke na volilnih lističih osme volilne enote razporejeni takole: številko 1 ima SD (Socialni demokrati), številko 2 NSi (Nova Slovenija - Krščanska ljudska
zana tudi na izbiro kritine, na pomoč pri iskanju krovcev, veliko vprašanj je še vedno tudi v zvezi z odlaganjem azbestnih kritin.
Občine so v teh dneh prejele tudi dodatna finančna sredstva; mestna občina Ptuj je prejela dodatnih 350 tisoč evrov. Tudi stroški odvoza azbestnih kritin bodo del sanacijskega programa, ki ga bo pripravila vlada takoj po potrditvi dokončne škode. Še dodatno pa bodo poskušali vplivati na vse, da z azbestno-cementno kritino ravnajo čimbolj strokovno, saj nekateri opažajo, da so ljudje v stiski premalo pozorni na ta vidik. Nekoliko manjše je povpraševanje po strokovnih nasvetih na terenu samem. Kljub temu še vedno pozivajo oškodovance, da če potrebujejo pomoč, naj se obrnejo na informacijsko-tehnično pisarno. Ministrstvo za okolje in prostor je angažiralo ekipo raziskovalcev Zavoda za gradbeništvo, ki opravljajo oglede na terenu, prav tako pa se bodo posluževali podatkov ptujske informacijsko-tehnič-ne pisarne, da bi v kratkem času lahko izdelali študijo, ki bo odgovorila na to, kako se na dolgi rok učinkovito pripraviti na neurja tudi s strokovno gradnjo.
Občine zaključujejo ocenjevanje škode, ta postopek vodi republiška uprava za zaščito in reševanje; roki se
stranka), številko 3 Lista za čisto pitno vodo, številko 4 LDS (Liberalna demokracija), številko 5 SDS (Slovenska demokratska stranka), številko 6 SNS (Slovenska nacionalna stranka), številko 7 Stranka
iztečejo konec tedna. Več županov je že dalo pobudo, da bi za čimbolj usklajeno in korektno delitev tega prvega finančnega vira, ki so ga občine prejele, dobili posebna priporočila in usmeritve, čeprav je bil sklep vlade, da o načinu te delitve odločijo župani.
„Po izkušnjah, ki jih imamo,
slovenskega naroda, številko 8 Lista za pravičnost in razvoj, številko 9 DeSUS (Demokratična stranka upokojencev), številko 10 Krščansko demokratska stranka, številko 11 SLS in SMS (Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije), številko 12 Zelena koalicija, Zeleni progres in Zelena stranka, številko 13 Zeleni Slovenije, številko 14 Zares - nova politika in številko 15 Lipa. Glede na izžreban vrstni red bodo v tem zaporedju navedeni tudi letošnji poslanski kandidati.
Žrebanje je potekalo pod budnimi očesi tričlanske komisije, ki jo je vodil predsednik okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmavc ob članih Emilu Mesariču in Silva Fartek.
SM
smo na Ministrstvu za okolje in prostor skupaj s strokovnjaki izdelali priporočila, ki jih bodo občine prejele 4. septembra in jih bodo upoštevale po lastnem preudarku. Kot že rečeno, pa imajo župani že sami pravico, da to storijo," odgovarja minister za okolje in prostor Janez Podobnik na pobudo županov o skupnih kriterijih pri delitvi sredstev za sanacijo škode po letošnjih neurjih.
V informacijsko-tehnični pisarni na Ptuju delajo po najboljših močeh, delo je trdo, pritisk je velik, uživajo pa vso podporo ministra Podobnika osebno in njegovih sodelavcev. Vodja pisarne Drago Klobučar upa, da bodo uspešno sodelovali še naprej. Namestnik vodje pisarne Marjan Vajcar je povedal, da imajo ljudje največ vprašanj glede izbire kritine in sanacije streh. Ljudem skušajo svetovati kar najbolje; marsikdo si po strokovni preučitvi predlaganih rešitev premisli, čeprav jih večina ob prihodu v pisarno že ima zamisli tako glede načina sanacije kot izbire strešne kritine.
Odlok za izvedbo sanacije v Lovrencu pripravljen
Minister za okolje in prostor je ob koncu obiska na Ptuju v sredo podal tudi kratko izjavo v zvezi s sanacijo požara na odlagališču odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju. Poročilo o aktivnostih Ministrstva za okolje in prostor, vključno z organi
v njegovi sestavi, v zadevi Albin Promotion, d. o. o., Maj-šperk - predelava odpadnih avtomobilskih gum je pripravila mag. Bernarda Podlipnik, predsednica komisije za preučitev postopkov Ministrstva za okolje in prostor. Izpostavil je nekaj ključnih dejstev. 1. septembra je Ministrstvo za okolje in prostor skladno z zakonom o varstvu okolja in v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo ter občino Kidričevo pripravilo na vladi RS odlok o programu ukrepov za izvedbo sanacije onesnaženja vodovarstvenega območja na območju gradbišča na Dravskem polju v občini Kidričevo. 2. septembra je ministrstvo od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor prejelo rezultate načrtovanih laboratorijskih preiskav vzorcev podtalnice in tal v okolici pogorišča v Lovrencu na Dravskem polju. Rezultati analiz podzemnih vod so pokazali, da na dveh odvzemnih mestih, Kidričevo in Soršak, kjer so vzeli vzorce za analizo, ni vplivov požara. Do konca leta zavod načrtuje še dva odvzema vode. Rezultati analiz odvzetih snovi po požaru pa kažejo na to, da bo potrebno vse pogorele odpadke odstraniti iz gramozne jame in jih deponirati na ustrezno odlagališče. Postopek je opredeljen v programu za izvedbo sanacije prizadetega območja, ki ga bo predvidoma prihodnji teden sprejela vlada. Minister Podobnik je povedal, da je v primeru okoljske nesreče v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju ministrstvo prevzelo vse potrebne ukre-
pe za zaščito in varovanje okolja ter zdravja ljudi.
Upravni postopki v zvezi z zadevo Albin Promotion potekajo skladno z zakonom o upravnem postopku. Albin Promotion kot stranka v postopkih po pričakovanjih izrablja vse zakonske roke za pritožbe, prav tako pojasni-tve z njegovim postopkom. Zato tudi ni mogoče zaključiti upravnih postopkov, ministrstvo pa je nemudoma naročilo analize vzorcev po požaru - podtalnice, tal, krme in ostanka po pogorišču. Lastnik podjetja kljub pozivom ni zagotovil 24-urnega požarnega varstva, zato je zanj zaprosilo Ministrstvo za okolje in prostor, s tem je prevzelo tudi te stroške, izvaja pa ga Uprava RS za zaščito in reševanje.
S sprejemom odloka za izvedbo sanacije onesnaženja vodovarstvenega območja na območju gradbišča na Dravskem polju bodo podane možnosti za takojšnji odvoz ostankov odpadkov iz gramozne jame in tudi drugih odpadkov, kot so gume, komunalni in azbestni odpadki. Sanacija se bo pričela takoj po sprejemu odloka na vladi, zaključena pa bo predvidoma v enem mesecu; zaradi kompleksnosti problema natančnega datuma konca aktivnosti ni mogoče napovedati. Minister Podobnik je tudi povedal, da pa bodo upravni postopki v zvezi z okoljevar-stvenim dovoljenjem in izvršbo inšpekcijske odločbe iz marca 2008 potekali neodvisno od postopka sanacije.
MG
Ptuj • Izžrebali vrstni red za volitve
Številka ena za Pahorja
V ponedeljek pozno popoldne je bilo v prostorih ptujske upravne enote izvedeno žrebanje zaporednih številk političnih strank, ki nastopajo s svojimi kandidati na bližnjih državnozborskih volitvah.
Destrnik • Dekle, ki ji je mati pustila več tisoč evrov dolga
13-letnici nakopali dolgove umrle matere
13-letni Ivici Vogrinec, ki je odraščala brez očeta, je pred letom dni umrla še mati. Ta zanjo sicer že prej ni skrbela, zaradi česar so Ivico pred tremi leti dali v rejništvo. A težko življenje, ki ga je zaradi materinega alkoholizma preživljalo dekle, se tudi po njeni smrti ni končalo, saj je mati Ivici pustila skupaj skoraj pet tisoč evrov dolgov.
Mati 13-letne Ivice se je že pred rojstvom hčere predala alkoholu. Pijača ji je zmeraj pomenila več kot družina, in čeprav je imela kar tri otroke, za nobenega izmed njih nikoli ni skrbela. Ivičina polsestra in polbrat sta imela večjo srečo od Ivice, saj ju je k sebi vzel oče. Usoda 13-letnega dekleta pa je bila prepuščena materi pijanki. K sreči je Ivica imela dedka, materinega očeta, ki je skrb zanjo prevzel na svoja pleča. A z majhno pokojnino je tudi sam težko shajal, zaradi česar je socialna služba pred tremi leti Ivico poslala v rejništvo. K sebi sta jo vzela Peter Kos in Martina Strelec iz Trnovske vasi. Ker nista mogla imeti otrok, sta Ivico vzela za svojo; leto pozneje pa se je izkazalo, da se tudi v medicini motijo, in Martina je rodila dvojčka. Skupaj z Ivico so danes srečna petčlanska družina. Živijo skromno, saj imata oba precej nizke plače, a kot pravita, so z življenjem zadovoljni.
»Na začetku je bilo težko. Bala sem se spati sama, v novi, tuji hiši. Danes pa sem zadovoljna, povsem sem se navadila. Zame res dobro skrbijo, počutim se, da sem tam doma, a ko bom polnoletna, bi se
Ivica se želi nekoč vrniti v svojo hišo.
Pet tisoč evrov težkemu dolgu, ki sta ga podedovala, morata Ivica in dedek pripisati še popravilo strehe, ki jo je uničilo neurje. Bojan Rogl, s. p., in njegova ekipa so jo sicer delno sanirali.
Foto:DB
Dedek ji je veliko pomagal, a pokojnina je premajhna, da bi preživljal oba.
rada vrnila k dedku, saj imam tam hišo,« razlaga Ivica. Tudi dedek si želi, da bi se njegova vnukinja nekoč vrnila v Do-lič, a situacija je precej težka. Ivičina mati je za seboj pustila dolg, težak skoraj pet tisoč evrov. Okrog 500 evrov je sicer že odpisanega, še vedno pa ostaja neodplačan kredit v vrednosti 4.300 evrov. Peter
in Martina Ivici in njenemu dedku ne moreta pomagati, saj tudi sama težko shajata. Še dodatne stroške pa je povzročilo neurje, ki je na hiši Ivice, kamor se želi čez leta vrniti, uničilo okna, rolete in v celoti streho. To je sicer delno saniral Bojan Rogl, samostojni podjetnik, ki je prišel iz Griž in s svojo ekipo po Destrniku
in okolici 14 dni brezplačno pomagal popravljati uničene strehe. Ivičino so tako vsaj delno popravili, a kaj ko o denarju za strešno kritino z dedkom lahko le sanjata. Tako kot sanjata, da bo Ivica nekega dne začela z ničle, da bodo materini dolgovi, za katere sama ni nič kriva, v celoti poravnani.
Dženana Bečirovič
Ormož • JJ in Slovenia Wine Tours
Tujci odkrivajo Slovenijo
Da premalo cenimo čudovito deželo, v kateri živimo, in njena vina, postane človeku jasno šele, ko sliši komplimente iz ust tujcev. Eden takšnih, ki se je pred štirimi leti zaljubil v Slovenijo in bo kmalu praznoval svojo drugo obletnico, odkar stanuje v Lemerju na Goričkem, je Jeremy Lee.
Ljutomer • Fizikalna olimpijada
Jure Senčar bronast
V Slovenijo je prišel povsem naključno. Pred štirimi leti je iskal počitniško desti-nacijo in že se je skoraj odločil za Hrvaško, saj je navdušen jadralec, pa so mu v agenciji v roke prišli prospekti o Sloveniji. Bila je ljubezen in radovednost na prvi pogled; potem ko je na internetu poiskal več informacij o deželi, jo je prepotoval po dolgem in počez. Bila mu je tako všeč, da se je odločil za velik korak
in zapustil Anglijo ter postal lastnik nepremičnine v Lemerju na Goričkem. Ta del Slovenije se mu je zdel najbolj nedotaknjen in najlepši. Prostodušno, kot to znajo le Angleži, prizna, da na Otoku večina ljudi zamenjuje Slovenijo in Slovaško, s tem da jim je druga pojem, ki ga poznajo iz skovanke Češkoslovaška, Slovenija pa je še vedno velika uganka.
Prvo leto je imel dovolj za-
Jeremy John Ridgen Lee se je preselil v Slovenijo, postal samostojni podjetnik in sedaj poskuša naše kraje in vina približati predvsem tujim turistom.
poslitve s formalnostmi - papirji in vsem drugim, kar je bilo potrebno, da se je navadil na življenje pri nas. Odkrival je lepote svojega novega okolja, se pustil prepričati našim vinom in ni mogel verjeti, da smo iz tega bogastva potegnili tako malo. Zato je pričel razmišljati, da bi lahko bila v tem njegova poslovna priložnost. Zadnja štiri leta je v Angliji namreč delal na področju vinskega svetovanja, pred tem pa je bil leta turistični vodič. Ker je videl, kako imajo turizem organiziran drugod, je bil nemalo presenečen nad razmerami v našem turizmu na tem koncu Slovenije.
„Slovenci ste krasni ljudje, pripravljeni pomagati, gostoljubni, našel sem nekaj zelo dobrih prijateljev, zato sem toliko bolj presenečen, da ste tako nefleksibilni v poslu. Imam občutek, da si vsi želite biti enaki. Pri nas v Angliji se ceni individualnost, ino-vativnost, novi pristopi, pri vas pa se zelo držite starih vzorcev, tudi če so se izkazali za neuspešne. Veliko sem se naučil, ko sem poskušal svoje prospekte spraviti med ljudi
v različnih ustanovah, TIC-ih, hotelih ... Opazil sem, da v hotelskih avlah ni nobenih drugih prospektov razen hotelskih. Pa saj tega gostje hotela ne potrebujejo, če pa so že tam. Potrebujejo pa informacije o tem, kako lahko preživijo dan. Tega pa ni."
Pri sodelovanju imajo ponudniki še danes nemalokrat težave. Jerry si je poiskal nekaj poslovnih partnerjev na Goričkem, na območju Lju-tomersko-Ormoških goric, pa tudi na Madžarskem in v Avstriji. Pripravil je poldnev-ne programe degustacij vin severovzhodne Slovenije, ponuja pa tudi celodnevno vinsko turo in pokušnjo vin v treh državah. Pomembno se mu zdi, da gre za degusta-cijo kvalitetnih vin, ki je tudi primerno vodena, saj je vino dobrina le tako dolgo, dokler imamo mi nadzor nad njim, ko pa vino ukazuje nam, pa Bog pomagaj. Prepričan je, da imajo slovenska vina potencial in ob ceni, ki jo dosegajo, so kljub transportnim stroškom zelo zanimiva za angleške ljubitelje vina.
Viki Klemenčič Ivanuša
Tudi v minulem šolskem letu se ljutomerska gimnazija Franca Miklošiča lahko ponaša z izvrstnim znanjem dijakov. Mednje zagotovo sodi Jure Senčar iz Križevcev pri Ljutomeru, ki bo po uspešno končanem 4. letniku nadaljeval študij fizike. Ne brez razloga, saj je bil član slovenske reprezentance, ki se je v Vietnamu udeležila olimpija-de iz fizike - Jure pa se je vrnil z bronasto medaljo.
Ob povratku mu je sprejem pripravil križevski župan Ozvald Tučič, ki se kot dolgoletni pedagoški delavec zelo dobro zaveda, koliko truda je potrebno vložiti in čemu vse se moraš odrekati, da dosežeš takšen uspeh. »Prav gotovo gre tudi za nadarjenost,« je ob sprejemu povedal župan, ki bo
Senčarja v času septembrskega praznovanja praznika občine Križevci odlikoval s posebnim priznanjem.
O tekmovanju Jure Senčar pravi, da naloge niso bile lahke, še zlasti težak je bil teoretični del. »Več točk mi je uspelo nabrati na praktičnem delu, ki se mi je zdel nekoliko lažji od teorije.«
Sprejema pri križevskem županu se je udeležila tudi Senčarjeva mentorica Darinka Uršič, profesorica fizike na ljutomerski gimnaziji. Povedala je, da je Jure že zelo zgodaj nakazal posebno naklonjenost do fizike in je vse naloge reševal kot za šalo. Zato tudi pričakuje, da mu študij tega predmeta na fakulteti ne bo delal posebnih težav.
NŠ
Jure Senčar in Darinka Uršič pri županu Ozvaldu Tučiču
Foto: vki
Foto: NS
Lovrenc • Krajani na protestnem shodu
Zahtevajo takojšnje ukrepanje ministrstva!
Zaradi izjave Albina Brenclja, ki je županu občine Kidričevo Jožetu Murko zatrdil, da bo na deponiji odpadnih gum, v kateri je bil sredi julija katastrofalen požar, znova nadaljeval dejavnost, pa tudi zaradi tega, ker kljub obljubi okoljskega ministra omenjeno ministrstvo še ni izdalo nobene prepovedi ali odvzelo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, so v Civilni iniciativi za sanacijo deponije odpadnih gum v sredo, 3. septembra, pripravili protestni shod.
Pred deponijo odpadnih gum v Lovrencu se je v sredo okoli 17. ure zbralo okoli 50 krajanov, ki so svoje ogorčenje in zahteve podkrepili s transparenti v rokah, na katerih so bili zgovorni napisi. Na prvem je pisalo „HVALA ZA TAKŠNO PRAVNO DRŽAVO!", na drugem je bil napis „DOVOLJ NAM JE OBLJUB, ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE UKREPANJE!", na tretjem pa „ALBIN, NE SE IGRATI Z ZDRAVJEM LJUDI IN OKOLJA!"
Kot je povedal predsednik civilne iniciative Jože Medved, so krajani vse te dni zaman upali in čakali: „Resnično nam je že dovolj obljub ministrstva, saj se do danes ni zgodilo še nič od dogovorjenega in obljubljenega, ne po sestanku v Ljubljani, ne tukaj v Lovrencu. Da bi javnost na to opozorili, smo se zbrali na protestnem shodu in ponovno zahtevali, da okoljsko ministrstvo in minister Janez Podobnik takoj ukrepajo.
Foto. M: Ozmec
Predsednik Civilne iniciative Jože Medved: „ Če ne bo šlo drugače, razmišljamo tudi o državljanski nepokorščini!"
Foto. M: Ozmec
Počakali bomo še nekaj dni, do pričetka prihodnjega tedna, dokler vlada ne bo sprejela obljubljenega odloka o programu ukrepov za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu. Če tega odloka ne bodo sprejeli, bomo nemudoma ponovno sklicali civilno iniciativo ter se dogovorili o nadaljnjih, zagotovo ostrejših
ukrepih. Če ne bo šlo drugače, razmišljamo tudi o državljanski nepokorščini, kajti tako res ne gre več naprej."
Odbor civilne iniciative se je namreč 31. avgusta sestal na 6. seji in ugotovil, da sta od obljub, ki so jih dobili z Ministrstva za okolje in prostor ter od ministra Janeza Podobnika, bili uresničeni le
Med 14 tekmovalni ekipami, v katerih je sodelovalo 42 moških in 9 žensk, so se letos odlično odrezali Žetalani. Kot smo že poročali, je bilo izbirno tekmovanje za najboljšo seka-ško ekipo na področju Območne enote Maribor aprila letos v Žetalah, kjer so zmagalo domačini tako v moški kot v ženski konkurenci. V moški konkurenci so tako naše območje na državnem tekmovanju zastopali Anton Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajnberger, žensko ekipo pa so sestavljale Veronika
Furman, Anica Kolar in Kristina Štajnberger.
Žetalani so ekipno v moški konkurenci osvojili tretje mesto (posamezno pa Slavko Širec 7. mesto, Anton Butolen 9. mesto in Izidor Štanjberger 17. mesto). Ženska ekipa je zasedla skupno 11. mesto, ali 2. mesto v ženski konkurenci (posamezno pa v ženski konkurenci Veronika Furman 2. mesto, Kristina Štanjberger 4. mesto in Anica Kolar 5. mesto).
Vodja ženske ekipe je bil Anton Šafranko iz Ormoža, moško
Na lesenih vratih pred vhodom na deponijo so napisi, ki govorijo o tem, da ima podjetje Albin Promotion še vedno vsa potrebna dovoljenja.
G. Radgona • Z državnega sekaškega tekmovanja
Lep uspeh žetalskih ekip
V okviru radgonskega kmetijskega sejma je bilo tudi letos pod organizacijsko taktirko Zavoda za gozdove izvedeno deseto gozdarsko oz. sekaško državno prvenstvo. Tekmovalne ekipe iz vse Slovenije so se pomerile v šestih disciplinah: v preizkusu znanja s področja varnosti in zdravja pri delu, kombiniranem rezu, preciznem rezu na podlagi, zaseku in podžagovanju, kleščenju in podiranju na balon.
dve: od 29. avgusta je na deponiji vzpostavljena požarna straža, znanih pa je že nekaj rezultatov analiz podtalnice, poljščin in vrtnin, ki so bile izpostavljene emisijam ob velikem požaru in so v glavnem neoporečne.
V pismu, ki so ga naslovili na predsednika vlade Janeza Janšo, so ugotovili tudi, da podjetje Albin Promotion, d. o. o., izvaja pripravljalna dela za nadaljevanje dejavnosti na deponiji, ker nima nobene prepovedi s strani inšpekcijskih služb in ne odvzetega nobenega dovoljenja s strani Ministrstva za okolje in prostor. Glede na navedene ugotovitve in na obljube, ki sta jih mesec in pol po požaru dajala Bernarda Podlipnik in minister za okolje in prostor
Podobnik, in sicer da bo podjetju Albin Promotion zaradi neupoštevanja dovoljenj in pogojev ter ogrožanja zdravja ljudi in okolja odvzeto oko-ljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje, da se bodo takoj začele odvažati deponirane gume, ki tam ne bi smele biti, ter da bo pripravljen projekt dokončne sanacije deponije, so ogorčeni ugotovili, da se to ni zgodilo in da so bile to le prazne obljube. V posmeh vsemu temu omenjeno podjetje namerava nadaljevati svojo sporno dejavnost. Poleg so še zapisali: „Sprašujemo se, ali v tej »pravni« državi ni mehanizma, ki bi ustavil takšnega samovoljnega podjetnika, ki mu ni mar za zdravje ljudi in okolja, saj zavestno krši vse predpise in dovoljenja ter
ekipo pa je vodil Andrej Kova-čič iz Ptuja, ki je nad doseženimi uspehi nadvse zadovoljen.
Sicer pa, kot je povedal direktor Zavoda za gozdove Jošt Ja-kša, smisel sekaških tekmovanj ni le v doseganju dobrih uvrstitev, ampak je veliko pomembnejše to, da se lastniki gozdov skozi tekmovalne priprave in sama tekmovanja usposabljajo za varno delo, nadgrajujejo svoje znanje, izboljšujejo opremo, kar vse pripomore k večji varnosti dela v gozdu.
SM
Ptuj • Šeste grajske igre
s svojim početjem nevarno ogroža zdravje ljudi in okolja. Ali ni neupoštevanje dovoljenj in predpisov ter dvakratni vele požar dovolj velik vzrok, da ustavimo neodgovornega podjetnika, željnega hitrega zaslužka? Zaradi vseh teh ugotovitev in dejstev vas, spoštovani predsednik vlade g. Janez Janša, prosimo, da reagirate in ustavite to nevarno početje. Živimo namreč v okolici večjih industrijskih obratov, ki že tako ali tako vsak po malem onesnažujejo naše okolje, smo na tretjem vodovarstve-nem območju, precedens vsega pa je dejavnost podjetja Albin Promotion, d. o. o. Resno se bojimo za svoje zdravje in za okolje, v katerem živimo. Spoštovani predsednik vlade RS, pozivamo vas, da vi storite, kar bi moral storiti minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik s svojo ekipo. Od vas pa tudi zahtevamo, da nas sprejmete, da vam temeljiteje predočimo našo problematiko. Zahtevamo tudi, da zaradi neučinkovitosti pristojnih služb MOP in samega ministra ter zaradi dajanja lažnih obljub razrešite g. Janeza Podobnika s položaja ministra za okolje in prostor!"
O tem, kako bo ukrepal predsednik Janez Janša, kako vlada ter kako ministrstvo za okolje in prostor, pa bomo gotovo še poročali.
M. Ozmec
Srednjeveški duh oživljen
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj bo to soboto znova oživilo srednjeveškega duha Ptuja, saj vabijo na že šeste ptujske grajske igre.
Žetalska moška in ženska ekipa sta se na državnem prvenstvu v gozdarskem tekmovanju odrezali zelo dobro.
Da je Ptuj srednjeveško mesto, smo v mestu dolga leta le govorili ob ogledovanju starih mestnih ulic in gradu. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pa si je za nalogo zadalo pokazati, kako je potekalo življenje v tistem času, kaj so počeli ljudje - in to jim med drugim uspeva, ko po vzoru drugih zgodovinskih mest, najbolj pa po vzoru partnerskega Burghausna, pripravijo srednjeveške igre. V soboto bodo že šeste. Pričele se bodo ob 13. uri pred Mestno hišo, od koder se bo povorka v srednjeveška oblačila odetih meščanov, tla-čanov, plemičev, godbenikov ... po starih mestnih ulicah napotila na turnirski prostor na gradu, kjer se bo srednjeveško dogajanje nadaljevalo od 14. ure naprej z animacijo za otroke, vitezi, rokodelci, mečevalci, srednjeveško tržnico, grajskimi plesi, grajsko birtijo in drugim dogajanjem. Letos bodo na grajskih igrah poleg domačega društva sodelovala še gostje iz drugih slovenskih društev, pa tudi iz Avstrije, Nemčije (Burghausen) in Madžarske.
jš
H t»
Foto: arhiv društva
Foto: SM
Varaždin • Odprtje razstave Zakladi Ptuja
Partnerski mesti poglabljata sodelovanje
V Galeriji starih in novih mojstrov v Varaždinu so 29. avgusta svečano odprli razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj pod naslovom Zakladi Ptuja.
Čeprav so imeli v Pokrajinskem muzeju Ptuj na voljo le malo časa za pripravo te razstave, ki je v bistvu izsek iz bogate kulturne dediščine Ptuja in okolice (ideja o njej je nastala v času junijske razstave varaždinskih umetnikov 20. stoletja na Ptuju), je že samo odprtje pokazalo, da so uspeli. Varaždinska galerija je v petek pokala po šivih, mesto pa je polno živelo tudi na svojih ulicah, saj je Špancirfest njihov poletni festival dogodek, ki vsako leto privablja številne obiskovalce. Obiskalo naj bi ga kar 300 tisoč ljudi.
Na odprtju razstave, ki ga je pospremila ljudska pesem in glasba skupine Porini, pa po-čini iz Miklavža pri Ormožu, so bile izrečene številne lepe misli o obeh partnerskih in prijateljskih mestih, ki sta svoje pristno sodelovanje pričeli na področju kulture, v kratkem pa ji bodo sledili številni drugi projekti. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je v prijateljskem Varaždinu že en dan simbolično županova! prav tako tamkajšnji župan dr. Ivan Čehok.
Direktor PM Ptuj Aleš Arih je povedal, da je razstava prerez stalnih zbirk ptujskega muzeja, ki se v Varaždinu
Foto: MG
Odprtje razstave Zakladi Ptuja so s svojim nastopom obogatili člani skupine ljudskih pevcev in godcev iz Miklavža pri Ormožu Porini, pa počini.
Slavnostnega odprtja razstave v Varaždinu se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Celan, v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj pa sta govorila direktor Aleš Arih in Martin Steiner.
Galerija starih in novih majstrov v Varaždinu
predstavlja z religijo in obrtjo v rimski Petovioni, mestnim statutom iz leta 1376, insignija-mi ptujskega mestnega sodnika, slikami iz dvorcev Vurberk in Hrastovec, z zbirko Marka Sluge, ptujskimi likovniki 20. in 21. stoletja, med katerimi je tudi en kipar, in nekaterimi ptujskimi maskami. Sestavni del razstave je tudi prikaz obrambe pred točo ob koncu
19. stoletja na Ptujskem. Pohvalil je vse avtorje razstave in tehnično ekipo, vsi so se izjemno potrudili, da so se v Varaždinu lahko tako dobro predstavili.
V imenu mestnega muzeja Varaždin je govoril ravnatelj Branko Spevec, ki je prav tako prepričan, da se bo sodelovanje obeh mest v bodoče le še krepilo.
Za zaposlene v Pokrajinskem muzeju Ptuj in njihove prijatelje je bil petkov obisk Varaždina sestavni del strokovne ekskurzije, v okviru katere so si ogledali tudi obnovljeni dvorec Trakoščan. S strokovno besedo jih je na izletu vodil arheolog - konzer-vator Ivan Tušek.
MG
Ptuj • 24-urna Ljudska univerza
Ptuj • Poulični festival Odprto mesto
Ponovno podrli vrata Zapeljiva arabska noč
Zadnji dan počitnic so na ptujski Ljudski univerzi ponovno obeležili s projektom Noč podrtih vrat. Informacije in možnost vpisa so nudili 24 ur in v primerjavi z lanskim letom zabeležili kar stoodstotni porast obiskanosti, saj se je samo v petek pri njih oglasilo 53 vedoželjnežev.
Na Slovenskem trgu so si gledalci lahko v okviru pouličnega festivala Ptuj - odprto mesto ogledali glasbeno-plesni projekt Arabeskas. Ob različnih zvočnih spektrih in orientalski ritmiki mičnih plesalk je glasbeni program vsekakor popestril sobotni večer.
Namen novosti, ki jo je Ljudska univerza Ptuj začela že lani, je interesentom ponuditi 24-urno svetovanje, informiranje in možnost vpisovanja v izobraževalne programe. Uradnemu delu so letos dodali še zakulisni pogovor s Tadejem Tošem z naslovom »Hamlet vzadi za odrom«. Najpomembnejši del
programa - žrebanje med tistimi, ki so se vpisali v katerikoli program ali tečaj v času »podrtih vrat« - so izpeljali v soboto ob pol dveh zjutraj. Prvo nagrado, plačilo celoletne šolnine, je Toš izžrebal Blažu Škrjancu, druga nagrada, polletna šolnina, je šla v roke Romane Petelinšek, ostale tri - izobraževalne tečaje na
LU Ptuj po izbiri - pa so dobili nagrajenci Denis Skuhala, Jasna Pintarič in Jasmin Bajrič.
»Želimo si, da bi ljudje spoznali, da šola ni bavbav, ampak, da je lahko tudi stičišče druženja in spoznavanja,« sta pojasnila Dušan Šilak in Matjaž Habja-nič z LU Ptuj.
Dženana Bečirovič
Nagrado je izžrebal Tadej Toš; ob njem sta mag. Petja Janžekovič in mag. Klavdija Markež iz LU Ptuj.
Glasbeno-plesni program Arabeskas je projekt glasbenika Marka Korošca in koreografi-nje Majde Fridl. Korošec je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri mednarodnem priznanem kitaristu Žarku Ignjatoviču. Izobraževal se je doma in v tujini, kot kitarski pedagog pa je delal na raznih glasbenih institucijah. Trenutno poučuje kitaro v glasbeni šoli Nocturno ter s kitaristom Sa-mom Šalamonom vodi kitarske delavnice na Centru interesnih dejavnosti. Nastopa in sodeluje s številnimi glasbeniki in drugimi kulturnimi ustvarjalci.
Glasbeni projekt Arabeskas sestavljajo štirje glasbeniki in plesalke. Projekt predstavlja nadgradnjo dveh tematsko podobnih in že izpeljanih projektov v sodelovanju s plesnima skupinama Arabela in Gea. Ritmična dekleta so se tisto poletno noč ob orientalski glasbi podala v plesni svet Orienta in mističnosti. Kot so opisale same, tovrsten ples izraža žen-stvenost, sproščenost in mehkobo. Dekleta so povedala, da so zadovoljna, saj lahko s svojim plesom ohranjajo in prenašajo tradicijo orientalskega plesa v vsakdanjik. Poudarila so, da je
ples duhovna povezava glave in telesa. Plesalki ponuja popolno doživetje, pozitivno doživljanje same sebe, srečo, svobodo in najpomembneje - praznovanje ženske duše in notranjega duha skozi gibanje.
»Na tujem in sedaj tudi v Sloveniji postajajo tovrstni plesi čedalje bolj popularni. Tečajev se udeležujejo žene in dekleta vseh starosti. Marsikatera si ne upa plesati, sprva ji je nerodno, pri tečaju pa se vedno sprosti-
jo. Ni nujno, da je plesalka suha kot manekenka. Pri trebušnem plesu je celo zaželeno, da ima ženska malce trebuha in bokov, tukaj nam naše obline pridejo še kako prav,« je na koncu pogovora dodala ena od orientalskih plesalk.
Ob plesalcih in glasbenikih so nastopili tudi ulični ustvarjalci, ki znajo ravnati z ognjem in drugimi atraktivnimi rekviziti.
Ines Selič
Arabeskas je projekt glasbe in plesa.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: S
Podlehnik • Posodobitev v šoli
V novo šolsko leto s prenovljeno kuhinjo
Med lanskimi počitnicami je podlehniška osnovna šola dobila nove sanitarije za učence in učitelje, letošnje poletje pa je minilo v temeljiti obnovi dotrajane šolske kuhinje. „Kuhinja je bil res potrebna celovite prenove; v njej pripravimo dnevno malice za 128 letos vpisanih otrok in okoli 80 kosil," je povedal tamkajšnji ravnatelj Dejan Kopold.
O sanaciji šolske kuhinje, ki je bila že tik pred tem, da je pristojni inšpektorat zapre, so sicer razpravljali tudi občinski svetniki na eni izmed pomladanskih sej, in čeprav takrat mnenje o vlaganju v staro šolsko kuhinjo ni bilo enotno, se je obnove bilo vseeno potrebno lotiti. Oprema kuhinje je v glavnem, razen novega pomivalnega stroja, ostala stara, prostor pa je bil deležen popolne rekonstrukcije; zamenjali so popolnoma vso vodovodno in električno napeljavo, uredili nove odtoke, položili novo keramiko ter opravili vsa potrebna pleskarska in druga dela. Točne cifre, kolika so stala vsa opravljena dela z materialom vred, župan Marko Maučič še ni vedel povedati, računa pa, da se bo znesek gibal okoli 30.000 evrov.
Zanimivo je še dejstvo, da podlehniška osnovna šola do pred dveh let, ko je bila odprta nova športna dvorana, sploh ni imela jedilnice. Potem ko so športno vzgojo lahko preselili v novo dvora-
no, so v stari telovadnici začasno uredili jedilnico, vendar morajo učenci s pladnjem s kosilom ali malico do nje po nekaj stopnicah. „To je res majhna neprijetnost, zato učenci do četrtega razreda jedo kar v svojih učilnicah, starejši učenci pa uporabljajo jedilnico. Zaenkrat, v dveh letih, ni bilo še nobenega padca po teh stopnicah," je povedal Kopold, ki tudi ne skriva, da bi si bolj kot prenove stare šolske zgradbe (kmalu bo dopolnila 40 let) želel nove šole, še bolj oz. še prej pa vrtca. Dejstvo je tudi, da bi obnova sedanje stare šolske zgradbe stala približno toliko kot novogradnja, kot nerentabilna pa se je že izkazala tudi ideja nekdanjega občinskega vodstva, da naj bi se v stari telovadnici uredijo vrtec, me-dioteka in še kaj.
Razmišljajo o mobilnem vrtcu
Tako Kopold kot Maučič podpirata idejo o ureditvi t. i. mobilnega vrtca, za kar je
dovolj prostora ob šoli oz. telovadnici. Gre za vrtec, sestavljen iz kontejnerjev, ki so ga nekatere občine po Sloveniji že naredile, o njem pa razmišljajo tudi na Ptuju.
„Dejstvo je, da imamo za tovrsten vrtec dovolj prostora ob telovadnici, prav tako je zraven odličen prostor za igrala oz. druge funkcijske površine, ki jih vrtec mora imeti. Edino, kar je potrebno narediti, je pravzaprav samo betonska temeljna plošča, na katero se postavijo kon-tejnerske celice in potrebni priključki, kuhinja pa je že v šoli. Varstvo bi na ta način lahko začeli izvajati v zelo kratkem času, moram pa tudi povedati, da imamo v občini dovolj otrok za dvooddelčni vrtec, saj je v tem trenutku evidentiranih dovolj predšolskih otrok," je potrebo po čimprejšnji ureditvi vrtca pojasnil Kopold in dodal, da bi tako rešili problem varstva do nadaljnjega oz. pridobili dovolj časa, da se na občini pripravi najbolj rentabilen in „pameten" projekt novogra-
Ptuj • Razpis volitev dijaške sekcije KPŠ
Predsednik dijaške sekcije na Ptuju Andrej Čuš meni, da je anketa Dijaki na Ptuju, v kateri so se pozanimali o potrebah, željah in problemih dijakov, letos pokazala veliko nezadovoljstvo dijakov nad pomanjkanjem ustreznega prostora za kadilce. Zaskrbljujoče je dejstvo, da kar 63 odstotkov anketiranih dijakov kadi na pločniku nasproti Šolskega centra. Dijaki bi po Čuševem mnenju potrebovali ustrezen prostor za kadilce, saj je le vprašanje časa, kdaj se bo kateremu dijaku pri prečkanju ceste pripetila nesreča. Nezadovoljni pa so tudi lokalni prebivalci, saj jih na tisoče cigaretnih ogorkov na pločniku že pošteno moti. Eden večnih problemov, s katerim so se dijaki
ubadali že vrsto let, je bila tudi neustrezna prehrana v šoli. Po besedah Čuša so dijaki z novo uveljavljenim zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane nadvse zadovoljni, saj jim omogoča en topel obrok dnevno v šoli.
»Letos je bil odmeven tudi projekt Mladi in vandalizem, kjer smo poskusili raziskati vzrok le-tega. Pri tem smo ugotovili, da vandalizem mladih v našem mestu predstavlja ogromen problem. Mladina se vse prepogosto zbira ob cestah, parkih, gozdovih, gostinskih lokalih, nekateri se predajo ulici in posledično zaidejo v različne oblike odvisnosti in vandali-zem.
V šolskem letu 2007/08 smo
Ravnatelj podlehniške OS Dejan Kopold je prenovljene šolske kuhinje nadvse vesel, saj je bila stara že tako dotrajana, da bi jo inšpekcija zaprla. Sicer pa je prvi cilj Kopolda čimprejšnja ureditev vrte-škega varstva in podpira projekt mobilnega vrtca.
Da se glas mladih sliši!
Dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov je skupnost ptujskih dijakov, ki deluje pod okriljem KPŠ. Svoje delo opravljajo vestno in zagnano, o tem priča kar nekaj uspešnih projektov. Kot vsako leto bodo v septembru potekale redne volitve upravnega odbora.
Predsednik dijaške sekcije Ptuj Andrej Cuš
ptujskim dijakom v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje pripravili predavanja Mladi in izobraževanje v tujini,« je nekaj letošnjih odmevnih projektov opisal Čuš.
Volitve upravnega odbora sekcije
Tako kot vsako leto bodo v septembru potekale redne volitve upravnega odbora dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. Volijo lahko le člani dijaške sekcije, njihovo število pa je, po besedah Čuša, krepko naraslo. Do sedaj je članov že preko 300. Volitve bodo potekale v petek, 19. septembra, v kletnih prostorih Centra za interesne dejavnosti ob 14.00 uri. Volile bodo predsednika, podpredsednika, blagajnika, informatorja, tajnika, predsednika interesnih odborov in regionalnega koordinatorja.
»Ker letos zaradi kandidature na Dijaški organizaciji Slovenije ne bom kandidiral za predsednika dijaške sekcije, se želim zahvaliti vsem članom upravnega odbora za prečudovito leto, polno novih idej, in pozvati še več dijakov k sodelovanju z nami,« je na koncu pogovora dodal še nekaj dni predsedujoči Andrej Čuš.
Ines Selic
dnje.
V občini Podlehnik je sicer po evidenci skupno kar 40 otrok, letos starih od enega do pet let; letos pa so jih v prvi razred sprejeli 18. Naslednje leto, če ne bo novih priseljencev, bo prvi razred nekoliko bolj prazen, saj je evidentiranih 11 otrok, leto kasneje naj bi jih v prvi razred zakoračilo le sedem, potem pa se cifre spet dvigujejo na 24 otrok - prvošolčkov v letu 2011, naslednje leto 10 in še leto kasneje 17. Sistem postavitve mobilnega (kontejnerskega)
vrtca je za tovrstna nihanja v številu kratkohlačnikov zato prav idealna rešitev.
Župan Marko Maučič je nad to idejo prav tako navdušen, saj bi poleg tega, da bi takoj rešili problem predšolskega varstva, prihranili tudi precej naložbenih sredstev. Po približnih predračunih, ki jih je že dal izdelati, bi tovrsten mobilni vrtec za dva oddelka (torej za največ 24 otrok) z vsemi potrebnimi prostori -od igralnice s spalnico, popolnoma vso notranjo opremo, previjalnico in sanitarijami
- zahteval približno 200.000 evrov, kar je nekajkrat manj, kot stane zidana varianta vrtca. Vsekakor pa veliko, veliko manj kot popolnoma nerentabilna velikanska športna dvorana, ki je skupno stala slaba dva milijona evrov (!) in zaradi katere občina še zmeraj odplačuje velike kredite; dolg danes znaša še dobrih 500.000 evrov. Sistem mobilnega vrtca pa omogoča tudi dokaj hitro prilagajanje večjemu ali manjšemu številu otrok.
SM
Ljutomer • Rešitev prometnih zagat
Izgradnja mostu in krozišča
Župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno Železniško infrastrukturo Andrej Korošec sta sredi avgusta podpisala sporazum o sofinanciranju izgradnje krožišča, ki bo povezovalo cesto in most čez reko Ščavnico v neposredni bližini tovarne družbe Murales na stičišču Prešernove in Kolodvorske ulice v Ljutomeru.
K realizaciji projekta se kot sofinancer vključuje tudi družba Tuš nepremičnine, ki bo v neposredni bližini blagovne hiše Hofer postavila bencinski servis Tuš Oil. Vrednost naložbe znaša 975 tisoč evrov, pričetek del je predviden letos novembra, zaključek pa v enem letu.
V skladu z določili sporazuma bodo občino Ljutomer bremenili stroški izdelave projektne dokumentacije in vodenja investicije, Direkcija bo pokrila stroške idejne zasnove, izgradnjo novega mostu čez reko Ščavnico, rekonstrukcijo ceste na obeh straneh mostu ter Ulice Rada Pušenjaka ter novogradnjo ceste k tovarni Murales. Njen bo tudi nakup zemljišča za investicijo, ki ni v
lasti občine Ljutomer. Družba Tuš bo financirala izgradnjo krožišča, skupaj z direkcijo pa
si bo razdelila tudi delež stroškov strokovnega nadzora.
NŠ
Franc Jurša, levo, in Andrej Korošec sta podpisala sporazum o sofinanciranju krožišča.
Foto: SM
Foto: NS
Foto: IS
Leskovec • Praznik ob otvoritvi poslovnih prostorov pošte
V načrtu že nov zdravstveni dom?
V središču Leskovca je bilo sredi minulega tedna nadvse živahno in veselo: Leskovčani so namreč dočakali dolgo pričakovano odprtje nove pošte in prostorov za domače turistično društvo v novozgrajeni poslovno-stanovanjski zgradbi.
Zgodba o objektu se je sicer začela pisati pred več kot osmimi leti, ko so se pojavile prve pobude za izgradnjo novih prostorov tamkajšnjega TD Klopotec Leskovec. Ker je bilo denarja v občinski malhi vedno premalo za takšno naložbo, se je ideja počasi začela peljati v nekoliko drugačno smer in potem, ko je videm-ska občina s pomočjo najbolj zagnanih domačinov uspela najti investitorja gradnje ter podpisala pismo o nameri za ureditev novih prostorov za pošto v tem istem objektu, se je ideja končno začela uresničevati. Investitor gradnje na podlagi podeljene stavbne pravice s strani občine Videm, ki je za prostore društva podarila oz. vložila v gradnjo brezplačno parcelo ter vso potrebno dokumentacijo, je bilo zasebno gradbeno podjetje Alojza Bezjaka, s. p.
Tako je tik ob šoli zrasel po-slovno-stanovanjski objekt, v katerem imata danes že prostore pošta in turistično društvo, kmalu, predvidoma oktobra, pa bodo na razpolago tudi stanovanja v nadstropju. Kot je povedal Alojz Bezjak, bo na voljo šest stanovanj v velikosti od 60 do 120 m2, ki jih bodo interesenti lahko najeli za nedoločen čas. Sicer pa Bezjak zdaj že razmišlja in se dogovarja o morebitnem no-
Investitor Alojz Bezjak bo stanovanja v objektu začel oddajati v najem oktobra, dogovarja pa se že o novem projektu - izgradnji podobnega objekta v Leskovcu, v katerem naj bi bil ob nekaj stanovanjih še zdravstveni dom.
vem stanovanjskem objektu, ki bi ga prav tako postavil v neposredni bližini.
Slovesna otvoritev novih prostorov pošte in TD v pritličju zgradbe je bila sredi minulega tedna, številne zbrane pa je najprej pozdravil domači župan Friderik Bračič, ki je orisal pot do omenjene naložbe, hkrati pa potrdil oz. napovedal, da občina res že razmišlja o novi zgradbi, v kateri naj bi se uredili prostori za zdravstveni dom in prav tako nekaj stanovanj. Za njim je zbrane nagovoril namestnik generalnega direktorja
Pošte Slovenije Igor Marinič, ki je med drugim povedal, da ima veliko zaslug za ureditev poštnih prostorov njihov poslanec Branko Marinič, sicer pa še poudaril: „Veseli smo, da smo naredili nekaj dobrega za ta kraj in s tem na svoj način in po svojih možnostih prispevali k razvoju in napredku. Povedati pa tudi moram, da Pošta nikakor ne beži iz majhnih krajev, saj si povsod in prav vsi naši državljani zaslužijo enako kvalitetne usluge. Naš moto ostaja: Pošta Slovenije zanesljivo in povsod!"
Nove prostore pošte so slovesno odprli poslanec Branko Marinič, župan Friderik Bračič in namestnik generalnega direktorja pošte Slovenije Igor Marinič.
Govorniški mikrofon je nato prevzela še predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak in se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi dolgoletnega projekta, ter jih obdarila s simboličnim darilom; pa tudi sama je prejela enako darilo za svoj prispevek.
Po končanih nagovorih je
sledil še blagoslov prostorov, ki ga je opravil domači župnik Edi Vajda, vrhunec in hkrati zaključek uradnega dela otvoritve pa je bilo rezanje trakov pred vrati v nove prostore pošte in pred vrati v nove prostore TD. Trak za uradno odprtje nove pošte so
prerezali župan Friderik Bra-čič, poslanec Branko Marinič in namestnik direktorja pošte Slovenije Igor Marinič, pri sosednjih vratih pa so trak prerezali prav tako župan Bračič, predsednica KS Belšakova in Janez Zavec.
SM
Tržec • Četrti krajevni praznik
Odprli cesto, pešpot in kamin
V videmski KS Tržec so zadnji teden avgusta namenili prireditvam ob svojem četrtem prazniku. Začeli so z otvoritvijo peš poti, praznovanje pa zaključili z velikim družabnim srečanjem minulo soboto popoldne.
Predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek je s pridobitvami v kraju v minulem letu zadovoljen: „Že prejšnji petek smo slovesno odprli peš pot od Krepekove jame do Ivana
Božička, prav tako smo letos dokončali odsek ceste od Hvaca do Majhnovih. Skupno so te naložbe zahtevale okoli 30.000 evrov."
V okviru praznovanja so v
Tržcu izvedli tudi nogometni turnir, na katerem je letos zmagovalni pokal dobila kar domača ekipa iz Tržca, še posebej veselo pa je bilo v soboto popoldne na špor-
V videmski krajevni skupnosti Tržec so minuli teden praznovali četrti praznik, v okviru katerega so odprli novo pešpot, nov odsek asfaltirane ceste in za konec še „krstili" kamin; na sliki so predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek, Franjo Kirbiš ml. (ki je izrisal načrt za kamin) ter Rasim Nuhanovic in Ivan Prevolšek, ki sta zaslužna za postavite kamina.
tnem igrišču, kjer se je ob zaključku praznovanja zbralo lepo število krajanov. Uživali so lahko ob spremljanju šaljivih kmečkih iger, od ročne košnje, preko razstavljanja in sestavljanja kmečkega voza, luščenja koruze ipd. Prvič so v soboto tudi uradno preizkusili novozgrajeni kamin, v katerem se je vrtel odojek; Serdinšek je ob tem povedal, da so ga gradili skoraj celo leto, v njem pa naj bi bil po en „cigl" z vsakega trževskega gospodinjstva.
Seveda pa imajo v Tržcu pred seboj že nove cilje: „Dru-go leto se bo pri nas začela gradnja nogometnega igrišča, kar je že naša dolgoletna želja, sicer pa sem tudi predlagal županu, da bi v prihodnje lahko za tiste KS, ki imajo manjše odseke cest, iz proračuna namenili nekaj več sredstev. Daljši odseki cest se itak asfaltirajo iz občinskega proračuna, torej skupnega denarja, in je prav, da zlasti v Halozah te ceste uredijo, vendar pa bi radi tudi mi v nižinskem delu občine naredili korak naprej," je še povedal Serdinšek.
130.000 evrov za ureditev leskovške pošte
V novih prostorih leskovške pošte, ki obsegajo 84,11 m2 površine, je od srede naprej občanom na voljo sodobno opremljeno okence za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter večje število poštnih predalov, v prostore pošte pa je omogočen neoviran vstop tudi invalidom na vozičku. Za celotno naložbo je Pošta Slovenije namenila okoli 130 tisoč evrov, sicer pa Pošta Zgornji Leskovec pokriva območje s 546gospodinjstvi in opravlja vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo je vključenih 83 gospodinjstev, medtem ko ima 463 gospodinjstev dostavo petkrat tedensko. Na pošti so štirje zaposleni, od tega trijepismonoši. Pošta posluje od ponedeljka do petka od 8. do 9.30 in od 10. do 14. ure, razen v sredo, ko posluje od 8. do 11. in od 14. do 17. ure, ter v soboto od 8. do 11. ure.
Čast prereza traku v znak odprtja novih prostorov za leskovško TD je pripadla županu Bračiču, predsednici KS Leskovec Idi Vindiš Belšak in Janezu Zavcu.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Pričelo se je novo šolsko leto
Še vedno čez 1400 učencev in 200 dijakov
Število osnovnošolcev po vsej Sloveniji iz leta v leto pada; na območju upravne enote Ormož bo osnovne šole letos obiskovalo okrog 1400 učencev in čez 200 dijakov. Dober vpis pa beleži tudi glasbena šola, kjer se bo glasbeno izobraževalo 210 otrok.
Na osrednjo šolo, v Ormožu, se je letos vpisalo 396 učencev, ki bodo šolo obiskovali v 19 oddelkih, popoldne pa bodo za njih skrbeli v štirih oddelkih podaljšanega bivanja. Na šoli bodo imeli letos 39 prvošolč-kov v dveh oddelkih. Kot je povedal ravnatelj mag. Bojan Burgar, so bili v času počitnic delavni, saj so naredili kar nekaj posodobitev, najpomembnejša pa je zamenjava oken na severnem delu stare šole, skozi katera je že leta pihalo. Opravili so tudi manjša soboslikarska dela, čaka pa jih še ena pomembna pridobitev: v sodelovanju s krajevno skupnostjo bodo v prihodnjih dneh uredili še pot od avtobusne postaje do šole, ki bo zlasti za vozače in tiste otroke, ki jih v šolo pripeljejo z avtom, pomenila dodatno varnost.
V	šoli nadaljujejo programe, ki so jih izvajali že prejšnja leta, med programskimi spremembami pa se veselijo nadgradnje programa eko in zdrave šole, v okviru česar bodo posebno pozornost namenjali programu Zdrava hrana iz šolskega zelenjavnega vrta za zdrave učence.
V	OŠ Sveti Tomaž je letos vpisanih 197 učencev v 10 oddelkih, imajo pa tudi 2,5 oddelka podaljšanega bivanja. Prvič je v šolo zakoračilo 21 prvošolčkov. Na šoli letos niso imeli kakšnih večjih investicij, saj na srečo niso bile potrebne, so jim pa pred časom uredili dolgo pričakovano avtobusno postajališče, česar so še posebej veseli. Ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič je med načrtovanimi projekti izpostavila teden, ki ga bodo posvetili Trubarju, v okviru katerega bo potekal tudi pohod, literarni in likovni natečaj, kviz in zaključna prireditev. Nadaljujejo razvojno aplikativni projekt didaktike ocenjevanja in veliko pozornost posvečajo nastajanja vzgojnega načrta in komunikaciji s starši. Pripravljajo se tudi na pridobitev certifikata kakovosti. V sklopu šole deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 48 malčkov v 3 skupinah, ki se bodo letos ukvarjale predvsem s spoznavanjem različnih kultur.
Zbornica trenutno na hodniku
Največje spremembe so šolarje pričakale v OŠ Središče ob Dravi, kjer bo pouk potekal nekoliko drugače, saj so sredi velike in dolgo pričakovane prenove šole. Kot je povedal ravnatelj Franc Sulek, bo pouk do konca koledarskega leta potekal v južnem traktu šole, do takrat namreč načrtujejo, da bi bila končana obnova severnega dela. Tam nastajajo nova knjižnica, računalniška, glasbena in učilnica za gospodinjstvo, večnamenski prostor, kuhinja, zbornica in prostori za glasbeno šolo. V severnem delu potekajo večja gradbena dela: rušijo stropove, zidajo predelne stene, tako da bo
Severni trakt OS Središče ob Dravi doživlja veliko prenovo, pouk bo potekal v drugem delu šole.
nedotaknjen ostal le zunanji obod šole. Avla bo preurejena v garderobo, nato pa se začne še prenova južnega dela zgradbe, kjer bodo učilnice ter prostori za svetovalne delavce in ravnatelja. Marsikakšen hodnik bodo skrajšali, da bodo pridobili prostore za kabinete. Spustiti nameravajo tudi stropove in zamenjati okna. Na šoli upajo, da bo obnova končana do začetka prihodnjega šolskega leta.
V vsebinskem delu pa bodo več pozornosti posvetili uvajanju drugega tujega jezika kot obveznega. V vrtcu, ki deluje v sklopu šole, imajo 47 otrok, od tega 7 novincev, razporejeni pa so v 3 skupine. Letos so jim uredili dotrajano kuhinjo, celoten vrtec pa je potreben temeljite prenove.
Osnovno šolo Velika Nedelja obiskuje 277 učencev, kar je 22 manj kot lani. Oblikovali so 14 oddelkov, enega izmed njih obiskuje tudi 17 prvošolčkov. Podružnična šola v Podgorcih je imela letos 11 novincev, sicer pa skupno 66 učencev v 5 oddelkih. Poleti so se posodobili
z novimi okni, ki bodo gotovo pripomogla k znižanju stroškov ogrevanja. Šlo je za investicijo v obsegu 13.000 evrov. Zelo pa so veseli tudi asfalta in ureditve prostora pred šolo, kjer ustavljajo avtobusi. Lani se jim je namreč zgodila nesreča, ko je učenka skočila pred avtobus. Po posredovanju šole in predstavitvi problematike je tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu doprinesel k izboljšanju obstoječega stanja. Med programskimi pridobitvami pa se bodo velikonedeljski učenci obvezno učili drugega tujega jezika v sedmem razredu, kar jih uvršča med 48 izbranih šol, kjer se bo letos izvajal ta projekt, je povedal ravnatelj Boris Skok.
OŠ Ivanjkovci bo letos obiskovalo 146 učencev v 9 oddelkih in treh oddelkih podaljšanega bivanja. Kot je povedala ravnateljica Nada Pignar, so letos uredili učilnico za tehniko, osvežili oplesk v nekaterih učilnicah in na podbojih, nabavili fotokopirni stroj. Nekaj pozornosti in barve so namenili
Obnova je zares temeljita, saj so med drugim zamenjali stropove in se lotili različnih prezidav.
tudi ureditvi sanitarij. Te dni še čakajo na asfalt na parkirišču pri šoli, sicer pa so zadovoljni, da vsako leto kaj postorijo. Nadaljujejo z uvajanjem četrte ure športne vzgoje v prvi triadi, ki je v minulih letih pri starših in učencih naletela na zelo dober odziv.
Pri Miklavžu bodo osnovno šolo obiskovali 203 učenci v 9 oddelkih. Imeli bodo 13 prvošolčkov, na podružnični šoli na Kogu pa sedem, sicer pa podružnico skupno obiskuje 40 otrok v treh oddelkih, od tega dveh kombiniranih. Največja sprememba je seveda gradnja telovadnice na Kogu, v matični šoli pa so poleti obnovili kotlovnico, kar je stalo 60.000 evrov, zato za v razrede ni ostalo nič. Na šoli uvajajo fleksibilni predmetnik, pridružili pa so se tudi
projektu devetih slovenskih šol, ki uvajajo mediacijo kot novo kulturo odnosov, v kateri bodo vzgojili vrstniške media-torje. Velik poudarek bodo dajali medpredmetnim dnevom, kjer se bodo dejavnosti prelivale iz ene v drugo, je povedal ravnatelj Vlado Hebar.
Pri gimnaziji vprašanje obstoja
Na OŠ Stanka Vraza bodo letos imeli 30 učencev v treh oddelkih šolskega programa z znižanim učnim standardom in treh oddelkih posebnega programa, namenjenega otrokom z različnimi motnjami v razvoju. Kot je povedala ravnateljica Simona Meško, jih na šoli pestijo predvsem prostorske težave, saj se v različnih
Starejši osnovnošolci so prvi dan pouka pričakali povsem skulirani, pri mlajših pa je bilo še veliko vznemirjenja.
kombiniranih oddelkih izvaja pouk po skupinah. Največji zalogaj letošnjega šolskega leta pa bo organizacija iger specialne olimpijade.
Kar 210 učencev vzporedno s šolo obiskuje še glasbeno šolo. Ta izvaja kompleten program v Ormožu, pouk klavirja, pihal in diatonične harmonike v Središču ob Dravi ter pouk klavirja pri Veliki Nedelji in Sv. Tomažu. Največ zanimanja je še vedno za pouk klavirja, otroci se radi učijo tudi diato-nično harmoniko. Kronično primanjkuje učiteljev za pouk flavte in violine, kjer je povpraševanje vedno večje od možnosti. Ravnatelj Slavko Petek je zadovoljen z vpisom, ima pa velike težave, saj ima v Ormožu na voljo le 8 učilnic, ves pouk pa poteka v popoldanskem času. Razmišlja celo o nabavi posebnih boksov za učenje instrumentov, s katerimi bi premostili prostorsko stisko do izgradnje nove šole.
Na Gimnaziji Ormož so novo šolsko leto pričakali z novo vršilko dolžnosti ravnateljice Klavdijo Zorjan Skorjanec. Pred njo je velik izziv, saj gimnazija prvič v svojem desetletnem obstoju ni uspela vpisati dveh prvih razredov. V klopeh bo tako 26 prvošolcev, na šoli pa bo 7 oddelkov. V počitnicah so gimnazijske učilnice nekoliko prepleskali, vgradili klime, skupaj z glasbeno šolo in OŠ Ormož pa so nabavili tudi oder. Največji letošnji izziv bo pridobitev novih izobraževalnih programov, od katerih je odvisna nadaljnja usoda Gimnazije Ormož. Razmišljajo o smereh zdravstvena nega, farmacevtski in kozmetični tehnik. Osrednjo pozornost bodo namenili praznovanju 10-letnice delovanja, s čimer bodo povezane vse dejavnosti šole. Nadaljevali bodo tudi projekt prenove gimnazij, odkrivanja nadarjenih dijakov in dela z njimi, več pozornosti pa bodo posvetili promovira-nju zdravja v našem okolju. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Premiera filma Tudi to se zgodi
Prvi ptujski film prihaja na veliko platno
Kratki film z naslovom Tudi to se zgodi, katerega snemanje je potekalo v Ptuju v režiji Tomaža Šnebergerja, prihaja jutri na veliko platno ptujskega kina.
Čeprav je snemanje 19-mi-nutnega filma bilo zaključeno pred natanko enim letom, bo film premierno predvajan jutri. Zanimiva in obenem poučna zgodba govori o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in posledicah, ki jo ta lahko pusti. Razen javnosti dobro poznanega igralca Tadeja Toša so ostali igralci amaterji, a so se po besedah Šneber-gerja v svojih vlogah odlično odrezali. Mirsad Bečirovič, David Matiči, Elvis Lukačič in Tomaž Krajnc ob Tadeju Tošu igrajo glavne vloge. Za scenarij, fotografijo in režijo je bil odgovoren Tomaž Šneberger, ki je doslej posnel dva filma, oba v Melbournu, kjer je študiral in živel.
Bistvena razlika med Avstralijo in Slovenijo, ki jo je Šneberger občutil ob snemanju prvega ptujskega filma, je v finančni podpori, ki so jo država in sponzorji pripravljeni ponuditi tovrstnim projektom. »Zdi se mi žalostno, da smo za tako kratki film potrebovali toliko časa. Resnica je, da v naši državi in občini ni bilo dovolj finančne podpore oziroma da je bila veliko pre-
Glavni igralci Mirsad Bečirovič (sedi levo), David Matici (stoji skrajno desno) in Elvis Lukačič (stoji na sredini), v družbi režiserja Tomaža Šnebergerja ter snemalca Davida Moguja.
majhna. Večina ustvarjalcev si s takšnimi sredstvi ne bi mogli predstavljati izpeljave 19- minutnega filma. Sem pa
zelo vesel, da nam je uspelo zadevo izpeljati do konca,« je povedal Šneberger. Kako dobro jim je to uspe-
Ptuj • Razstava v CID-u
Kdo je naredil mojo majico?
Le težko si lahko predstavljamo, koliko rok je tkalo in predlo majico, ki jo nosimo na sebi. Društvo Humanitas iz Ljubljane želi s pretresljivimi zgodbami posameznikov iz Slovenije in tujine opozoriti na izkoriščanje delavcev in delavk v svetu.
V septembru bo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane z naslovom: Kdo je naredil majico? - Pot od bombaža do tekstila. Težko si predstavljamo, koliko rok je predlo in tkalo majico, ki jo imamo na sebi. Oblačilo je prepotovalo vse od bombažnih polj v Uzbekistanu preko Bangladeša in Indije, Kitajske ali Filipinov do Evrope, kjer v tovarnah na majico prišijejo le še nalepko z imenom blagovne znamke. Tudi izdelovanje etiket poteka kje drugje. Rabljene majice se pogosto ponovno vrnejo v afriške dežele
Foto: IS
Na Ptuju si lahko ta mesec ogledate razstavo z naslovom Kdo je naredil majico? - Pot od bombaža do tekstila.
ali v Uzbekistan, kjer so kot rabljeno blago konkurenca lokalnim trgovcem in obrtnikom in ti na koncu pogosto propadejo.
Društvo želi z razstavo opozoriti na probleme globalne tekstilne industrije. Zaskrbljujoče je predvsem množično izkoriščanje tekstilnih delavk in delavcev v svetu, otroške delovne sile, problematične so delovne razmere, ekološki problemi ter kršitev človekovih pravic. Danes se mnogi ne zavedamo, koliko ljudi je sodelovalo pri nastanku naših oblačil in kakšne so njihove ži-
Ptuj • Sestanek konzorcijskih partnerjev
Vseživljenjsko učenje
v ■
Ta teden je v prostorih Ljudske univerze na Ptuju potekal uvodni sestanek konzor-cijskih partnerjev projekta Center vseživljenskega učenja Podravje. Na sestanku so odgovorni predstavili aktivnosti projekta in podpisali konzorcijsko pogodbo.
»Namen projekta je predvsem mrežno povezovanje organizacij, ki v regionalnem okolju izvajajo dejavnost informiranja, svetovanja ter različnih vrst vseživljenjskega učenja in organiziranega samostojnega učenja. S Centrom vseživljenjskega učenja Podrav-je bomo v celotni regiji ustvarili in povečali dostop do učenja s posredovanjem podatkov in nasvetov o različnih možnostih in priložnostih v izobraževanju
ter poklicnem svetovanju,« je uvodoma pojasnila Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj. Poudarila je, da je potrebno vsakemu posamezniku omogočiti dostop do novih tehnologij in informacij ter ga motivirati za njegov osebni in profesionalni razvoj.
Glavnino dejavnosti projekta Center vseživljenjskega učenja Podravje si sedaj s podpisom konzorcijske pogodbe lastijo partnerji: Ljudska uni-
verza Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, PRJ Halo Cirkulane, Območno obr-tno-podjetniška zbornica Ptuj, Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož ter občine Videm, Kidričevo, Markovci, Majšperk in Destrnik.
Markeževa je na sestanku omenila tudi podporne dejavnosti projekta, kot je vzpostavitev novega portala CVŽU in promocija projekta. Za promocijo bodo partnerji poskrbeli z izdelavo plakatov in zgibank z
lo, si lahko ogledate premier-no jutri ob 20. uri, ponovitev pa bo v nedeljo ob isti uri.
Dženana Bečirovič
vljenjske zgodbe.
Razstava predstavlja žalostne zgodbe, napisane na majice - moških, žensk, poročenih mam ter otrok, ki so obirali bombaž, spredli prejo, jo stkali v blago ter oblačilo na koncu tudi sešili. Na razstavi društva Humanitas se tako lahko seznanite z zgodbo tekstilne delavke na Tajvanu, ki stoje dela ves dan in spi v majhni sobi s šestimi dekleti, ki so zmeraj pod nadzorom varnostnikov in kamer. Nenavadna je zgodba dvanajstletnega dečka iz Uzbekistana, ki mora ves dan ročno trgati bombaž na poljih, sobo pa si deli z osemnajstimi drugimi dečki.
Razstavo, ki opozarja na življenjske razmere in delovne razmere tekstilnih delavk in delavcev pri nas in po svetu, je organizirala programska sekcija Hiša svetov društva Humanitas, sofinancirala pa Mestna občina Ljubljana - Urad za mladino.
Ines Selič
informacijami o delovanju le-tega, uporaba portala CVŽU pa bo brezplačna. Organizatorji projekta imajo namen ustvariti virtualni portfolio, kjer bodo uporabniki zbirali svoja znanja in priporočila bivših delodajalcev, pridobljene spretnosti in sposobnosti, delovne izkušnje, reference, socialna, umetniška in kulturna znanja, pridobljena tako na formalen način kot tudi na neformalen način. Izvajale se bodo tudi motivacijske delavnice za podjetnike, ki se jih bodo udeležili strokovnjaki s strani podjetništva in uspešni podjetniki oziroma obrtniki. Kot cilj projekta je Markeževa navedla aktivnost vseh točk Centra vseživljenskega učenja, uspešnost spletnega portala in prepoznavnost CVŽU Podrav-je.
Ines Selič
Tednikova knjigarnica
Mednarodni dan pismenosti
Osmi september je že leta mednarodni dan pismenosti. Leta 2003 so Združeni narodi razglasili celo desetletje pismenosti, letošnje leto pa za leto jezikov, da bi poudarili potrebo po »zavestni večjezičnosti«. EU je leto 2008 proglasila za leto medkulturnega dialoga, v Veliki Britaniji so se odločili za nacionalno leto branja in pri nas govorimo o Trubarjevem letu.
Ali je s pismenostjo kaj narobe, se sprašujem ob toliki pojavnosti pojmov pismenost, dialog, jeziki.
V	ponedeljek, 8. septembra, ob 14. uri vabi v Cankarjev dom Bralno društvo Slovenije na okroglo mizo ob dnevu pismenosti. Bralno društvo Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 12. oktobra 1995, si je že takrat zastavilo naslednje cilje: razvijanje zavesti o pomenu pismenosti, širjenje in razvijanje branja, izboljševanje kvalitete učenja branja, izmenjava izkušenj med strokovnjaki različnih strok, uveljavljanje slovenske teoretične misli in strokovne raziskovalne dejavnosti s področja branja doma in v tujini, mednarodno uveljavljanje in izmenjava slovenskih izkušenj s področja teorije in prakse branja. Minilo je desetletje in cilji še vedno veljajo, saj pismenost, ki je bila sprva ozko tolmačena s sposobnostjo pisanja in branja, kaže vedno več novih obrazov.
V	vzajemnem knjižničnem katalogu slovenskih knjižnic je najti ob ključni besedi pismenost 369 zadetkov. V knjižnih, časopisnih in drugih tiskanih naslovih je najti pismenosti vseh sort; lahko je okoljska, medijska, računalniška, matematična, funkcionalna, naravoslovna ... Nekoliko nenavadno se bere in sliši bralna pismenost. Novost je tudi čustvena pismenost.
S pismenostjo in predvsem s kulturnim dialogom se je ukvarjala medresorska delovna skupina oziroma Nacionalni koordinacijski odbor za Evropsko leto medkulturnega dialoga. Takšne cilje so si zadali:
-	vzpostaviti civilnodružbeni dialog na čim več ravneh družbenega življenja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in mediji z vseh področij, ki vključujejo medkulturni dialog;
-	vključiti medkulturni dialog v slovensko zunanjo politiko kot eno vodilnih načel;
-	omogočiti mobilnost znotraj in zunaj EU, zlasti na področjih umetnosti, znanosti in raziskovanja, predvsem s podpiranjem pretoka idej in posameznikov;
-	usklajene migracijske politike znotraj in izven EU;
-	spodbujanje medgeneracijskega dialoga;
-	obravnavanje državnih mej in mej EU kot točk sožitja;
-	poudarjanje pomena večjezičnosti;
-	vertikalna komunikacija in kontinuiteta v izobraževalnem sistemu od osnovnega šolstva do visokega šolstva, ki spoštuje načelo medkulturnega dialoga;
-	poudarjanje kulturnega dialoga v neformalnih oblikah vzgoje in izobraževanja.
Kaj je torej pismenost? Kaj je medkulturni dialog? Kakšno obliko pismenosti in dialoga potrebuje današnja družba?
Morda bi veljalo najprej posvetiti čas družinski pismenosti (Marija Grginič: Družinska pismenost. Uredil Igor Saksida. Domžale. Izolit, 2006. Zbirka Zrenja. 134 strani)? Ali pa nasprotje vseh teh pismenosti niti ni tako slaba izbira?
Branje, veliko branja, to je odgovor vsem oblikam nepismenosti, tudi digitalni in vizualni pol-pismenosti.
Liljana Klemenčič
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Pogled v zgodovino Ptuja
Pred 145 leti so bili položeni temelji Narodne čitalnice
Sprejetje liberalnih zakonov v habsburški monarhiji po letu 1861, npr. zakona o društvih in zborovanjih, je tudi Slovencem ponujalo možnosti razgibanega političnega in kulturno-posvetnega življenja. Izobraževanje in prebuja narodne zavesti je zdaj slonelo na narodnih in bralnih društvih.
Slovenski politični razvoj je dobil veliko spodbudo v čital-niškem gibanju. Čitalniške družabne in kulturne prireditve (besede) so pritegovale slovensko čuteče meščane, ki so se udeleževali glasbenih večerov, gledaliških predstav, plesov in veselic. Med obiskovalci prireditve se je dramila narodna zavest in hkrati odmikala miselnost o kulturni manjvrednosti slovenstva. Na čitalniških prireditvah sicer širših slojev ni bilo, zato pa so ljudski shodi (tabori) pritegovali množice; nagovori nastopajočih so prebujali narodno zavest.
Čitalniško-taborsko gibanje v ustavni dobi pomeni prelomnico v narodni prebuji ob upoštevanju, da Slovencem dotedanje narodnostne razmere niso bile naklonjene. Po mestih se je npr. govorilo nemško in le redki so bili prepričani rodoljubi. Nemščina je prevladovala v uradih in šolah. Na Ptuju so meščanski otroci hodili v 5-ra-zredno deško šolo in 4-razre-dno dekliško osnovno šolo z nemškim učnim jezikom. Otrokom slovenskih staršev Ptuja in okolice je bila na voljo 4-razre-dna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. V Deželno nižjo realno gimnazijo, ustanovljeno 1869. leta, so tedaj večinoma zahajali slovenski dijaki. Premožni starši se še vedno pošiljali svoje otroke v Maribor, Gradec in na Dunaj. Med tedanjimi ptujskimi Nemci pa najdemo tudi take, ki so slovenski prebuji znali prisluhniti. Med temi je bil sodni pristav Mihael Herman, ki se je odkrito zavzemal za pravice Slovencev in bil celo soustanovitelj ptujske Narodne čitalnice.
Po vzoru mariborske čitalnice je pred 145-leti vzklila zamisel o potrebi čitalniškega dela tudi na Ptuju. Začeli so se razgovori o ustanovitvi čitalnice. 12. junija 1863 so se zaradi "vroče želje" po ustanovitvi ptujske čitalnice sestali v gostilni "Mestnega strelišča "(danes v Čučkovi ulici pri Osnovni
Vir: Josip Vošnjak, Spomini, str. 160
Mihael Herman, po rodu Nemec, odločen borec za pravice Slovencev in prvi tajnik Narodne čitalnice na Ptuju
šoli Mladika) posestniki s Ptuja in notarski koncipient dr. Avgust Čuček, že imenovani Mihael Herman in ravnatelj Glavne učilnice (šole) ter duhovni pomočnik (kaplan) v mestni župi Jakob Meško iz Savcev. Sporazumno so se preoblikovali v iniciativni odbor: pričeli so pritegovati somišljenike in se pripravljali na prvi čitalniški občni zbor.
Po izkušnjah mariborske in celjske čitalnice je ptujski pripravljalni odbor vabil ljudi v članstvo. V "Pozivu" zavednim Slovencem Ptuja in okolice, so podpisani Čuček, Meško in Herman, 12. junija 1863 ob "osnovanju slovenske čitav-nice" na Ptuju zapisali, da je "staroslovensko ptujsko mesto, za ljudstvo daleko više sto tisoč duš najznamenitejši kraj, je vidoma poklicano se za nje v povzdigi narodnega duha za središče postaviti... Brez veljave prirojenega jezika, brez omejenja okraja ni v državi pravega narodnega obstoja. Ker pa je iz ene strani napredovanje naravna dolžnost in državna modrost, iz druge strani pa je napredovanje samo na narodni podlagi mogoče, izvira tedaj iz tega za vsak narod ne samo pravica, temveč tudi dolžnost pred vsem svoj narodni obstoj
Poziv.
^■..r-i
ii ¡ku i.i '.i j- - dfiio ilopUo, u iUri it.- uoro&tnH iiajbir/ potpeluje.
i i.......i kakor shipnnel in relnnilnet ljudi prirojenih tilnzlnOtli in JMM&Hdtfi, It t prieojtllVi -.i r".JJ.:r: -J -
. -i-.i-.j... it tira, pie nitno .'r- ježih» r etaitoirilin n. totrjem okraju ¡iver. ~kvk']' tak tnffi», i» i...i vre pravice iio obstoju, ohranim, eamOeZalnaiti, razoitka in nzi,irnilba. Hret	prirojenega jezika. hrtz oniejonja obretja
li in ¡¡ritmi prailtjn .....0'li.trr,' ijintajn t ker I.'r je i; tu. artmi napretoBanje naranna ileUnott in liritlrin
l~.tr!tt..-!. it Jrvgo tlrtni pa je napi tdooanjt -J h... na nai -nltii I....'.'.. .J č n:n'i:"i .'iekVo lalaj iz tega za tri .1.'. d
nn -1 'i.-, pravim. i nI huli Jaii jr ... ytt' ........i >rt,J ....... u.l.i. ..,'tj i. '.i j. ■■; to i.i.m ' • ju. iit »oht. nanjo pa
varanun terja v pni ¡rst i omiko in izobratenje lioumfejii jezika, fi o klerem I.iintr te tla o tnali Hitri 11,0 i narod .iini onlikali in itokrafiti. '/aht " it fii.li .	.....iU.'ii.iji1t:titliiltii ii j. H raznih th.t. t;.>■'■}.. -litnifU,
obtulil .^trt/ni tiiih, pozebuopa litri za ilomaii jetilt io riovthio, Ju poetodutsd vtiimt etanooi, n niitlilPth ii. hiiah iziibra&Hi^eroje t.-,-.,', delita, — s kiatkim, no». dreta ¡taljenje t* je tafeio.
I'r ii.'. r me4 ■rh.ll. t 't ..J... e tiUml.iri ko Ijrijittn , I.,I',., f'.|.J. . .... ' I, -tri , jU.ji. ' ...'JU; „a ntlrolno priznani in ,'JMLi.. iti lirt i-, Ijt in /irittliiaat ta Iii.tlit.i . t ;t.i /. lit teiirinzi.i metli Maribor in Celje E Ur.: lillveHeia praSaigi Jt-Itiitk -J.] It, liti; h hiiih 'iti; ■! ¿tt-itijt, Sofa tjttir.tliie. 'l-.r.-li, tfikn pl ujnk 0 Itif.tti. za Ijljri-H Jateko rite lCOfiOO ■Ii.ittlit.i.i.ii, hHiijiH kraj, jiit iion I jialelicaini It za njen pomligi r.irtnilttiii
Juha rti - r.J ttn.it in ihiifi ttjlt! I.iti. meti tittttfiijeuii.
Ko jitt-ipitnni tt.tjr. ptnlliialUrjij'. iz onwnj>n4 okoiuozti ,1. ijt uiti t..ij.,tii,it. miriti t. e^-1 nvptttikn prijateljski tre j,pazit" k omoeeinjn zlovemke rUnn,!-1 r ttn. .m P tre j i izrotujt^o. ntnjitjo ob ■ .i./"., tla in-oo itAii-it hali jim bmle i. it i in njiijitn, tt„i:tt_ i etneHn in melittt'rreniee, praoier. in zrn ernorti zattopali, in za poglavitno in Ii t t; i,', teti,it ....... ■' pral . -... i.'.'i.. n. i p caztiitftr, izoliraienje jezika, in omiko ■ 'n.i i.i'iiii.1. naroda, po leni
takem piipraeii in priiakoeaHti iz m iti.it nitrat/ne tnenttii. lihe.:'.! tiriiiH.
Kteri priitopiti iflijo, naj ze pri podpieantm zaSaznem oelbora oglatijo.
Pt It j, 12. Junia 18S3,
Cučcli,
Meško, [lorinaii.
Vir: ZAP, Zbirka muzejskega društva Ptuj, Narodna čitalnica Ptuj
"Poziv" zavednim Slovencem Ptuja in okolice, naj se včlanijo v ptujsko čitalnico.
Vir: Josip Vošnjak, Spomini, str. 163
Narodni buditelj in soustanovitelj ptujske čitalnice Božidar Raič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah.
ustanoviti; to prizadevanje in zahtevanje pa naravno terja v prvi vrsti omiko in izobraževanje domačega jezika, po tem takem pripravo za pričakovano izvršenje narodne ravnoprav-nosti držati. Narod ima vse pravice do obstoja, ohranka, samo-stalnosti, razvitka in napredka. Brez veljave prirojenega jezika ni v državi pravega narodovega obstoja."
Sestavljalci "Poziva" so v bistvu začrtali program društvenega dela. Ob branju časnikov, v razgovorih, ob besedah naj bi se v ptujski čitalnici med ljudstvom, meščanstvom in slovenskim razumništvom utrjevala narodna zavest.
Sodeč po seznamih prisotnih članov (danes v Zgodovinskem arhivu Ptuj) sklepamo, da je ptujsko čitalniško gibanje seglo v širino: do prvega občnega zbora sta čitalnici pristopila 102 člana, od teh 49 Ptujčanov; med prijavljenimi okoličani je bilo največ duhovnikov in učiteljev. Slednje govori v prid narodnega zanosa. Posamezniki so se z vnemo lotevali naro-dnoprebudnega dela tudi na Ptujskem. In kdo so bili stebri nastajajoče ptujske čitalnice?
O C.kr.deželnosodnem svetniku na Ptuju Mihaelu Hermanu, je dr. Josip Vošnjak zapisal v svojih spominih, da je s svojim nastopom v štajerskem deželnem zboru 16. marca 1863, "položil temelje našemu narodnemu delovanju". Čeprav po rodu Nemec (rojen 1822. v Grasdorfu) se je dobro naučil slovenščine. Ob spoznanju krivic spodnještajerskih Slovencev je postal odločen borec za njihove pravice. Bil je soustanovitelj ptujske čitalnice in njen prvi tajnik. Na Ptujskem je bil leta 1861 izvoljen za deželnega poslanca, nato pa še postal državni poslanec. Kot neutrudni zagovornik pravic Slovencev se je zapisal v zgodovino štajerskega deželnega zbora, potem ko je po omenjeni marčevski seji 1863. leta neuspešno terjal enakopravnost slovenščine v šolah in uradih, izpostavil je privilegiranost Nemcev, ponemčevanje, zapostavljenost in potrpežlji-
vost Slovencev. Spregovoril je o "narodovi samostojnosti in svobodi" in poudaril, da lahko narod napreduje le z lastnim jezikom. Pozval je deželni zbor, naj vzpodbudi osrednjo vlado k doseganju ravnopravnosti vseh narodov v monarhiji.
Hermanov govor je zanetil senzacijo v političnem prostoru. Nemci so ga označili za "narodnega odpadnika". Da bi ga osamili od slovenskega okolja (slovenskih volivcev), so ga s Ptuja premestili v avstrijski Weiz. Umrl je v Gradcu 1883. leta.
Po Hermanovi smrti je bil deželni poslanec Božidar Raič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah (Cirkulane), izvoljen proti nemškutarskemu kandidatu še za državnega poslanca za kraje Šmarje, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radgona, Sv. Lenart in Rogatec. Veliki narodni buditelj iz Sv. Tomaža pri Ormožu je goreče nagovarjal zborovalce na taborih v Ljutomeru in Ormožu ter jih rotil, kot piše dr. Josip Vošnjak, naj ostanejo "zmerom zvesti slovenskemu narodu in slovenski domovini". Bil je pobudnik ustanovitve ptujske čitalnice in član prvega čitalniškega odbora. Svoje premoženje je po smrti v Ljubljani leta 1886, prepustil ptujski in ormoški čitalnici. Dobrotnikov ptujske čitalnice je bilo še nekaj. Zavzet narodnjak dr. Avgust Čuček je bil prvi predsednik čitalniškega odbora in je predano služil narodnemu gibanju. Slednje je potrdila pogrebna slovesnost na mestnem pokopališču leta 1866, ki jo je ob prisotnosti odbornikov čitalnice in veliki množici ljudi, vodil ptujski pro-št; o pokojniku je po pogrebu spregovoril v prostoru čitalnice še dr. Josip Vošnjak, publicist in politik.
Med dobrotnike ptujske čitalnice, ki ji je namenil precejšnje vsote, sodi tudi zelo izobražen mož, prošt in mestni župnik na Ptuju dr. Janez Vošnjak iz Sv. Martina pri Šaleku. Od svojega službovanja na Ptuju 8. avgusta 1863. leta do svoje smrti leta 1887, je kazal veliko zanimanje za kulturni napredek mesta, posebno še za slovenski živelj.
Za Ptuj in njegovo okolico smemo zapisati, da so bila leta prvih čitalniških korakov pomembna za slovenstvo. Narodni zanos je bil vzbujen. Med gradivom o ptujski čitalnici beremo opravičilo ljudskega pesnika Janeza Žurmana iz Sv. Trojice pri Slatini v rogaškem sodnem okraju, ker se ne more udeležiti ustanovnega sestanka čitalnice. Hkrati pa Žurman priloži slavilno pesem soustanoviteljem čitalnice in med drugim zapiše: ".Bog vam daj srečno doveršiti, kaj ste pričeli. Vi bodete hvalo od celega slovenskega naroda imeli."
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Krščanska demokracija - kje si?
Volitve se bližajo. Čez nekaj tednov bomo ponovno lahko izbirali novo parlamentarno elito, ki nas bo vodila v naslednjih štirih letih.
Danes ne želim analizirati trenutnega stanja oziroma morebitnih rezultatov raznih strank, temveč bom skušal opisati neko zelo zanimivo protislovje, ki se ga jasno zaveda celoten slovenski politični prostor, ne da bi mu namenil kakršnokoli resnejšo razpravo. V sedanji strankarski razdeljenosti Slovenci občutimo tipičen problem postkomunistične države, ki izvira tudi iz današnjih mednarodnih razmer: pomanjkanje prave, solidne samoreferenčne krščansko-demokratske stranke.
Krščansko-demokratska filozofija je izviren zmeren produkt evropskega prostora, s katerim je naša družba sestavila vrednote liberalizma, konzervativizma in socialne demokracije ter pozicionirala človeka kot posameznika v središče politične odgovornosti. Zaradi takšne ideologije so krščanski demokrati, jasni podporniki laične države, bili vedno uvrščeni v sredinski strankarski prostor in skoraj vedno so odigrali vlogo odločilne teze. Predstavljali so v družbi ustaljene moralne vrednote, potegovali so se za pravični tržni sistem in podpirali socialno vlogo posameznika pri oblikovanju družbe.
Krščanski demokrati so se začeli aktivno angažirati znotraj modernih liberalnih držav takoj po izdaji okrožnice Rerum Novarum leta 1891. Od tistega trenutka so oblikovali usodo evropskih držav in dosegli vrhunec vpliva in pomembnosti takoj po drugi svetovni vojni, ko so predstavljali prvo fronto v boju proti širjenju »sovražnega komunizma«. Združene države Amerike in Cerkev so financirale desne konzervativne stranke, Sovjetska zveza pa različne komunistične partije. Tako so na primer postale zgodovinsko zelo močne nemška CDU in italijanska Krščanska demokracija. A po padcu sovjetskega sistema so se v Evropi nenadoma prekinila tuja financiranja in s koncem osemdesetih so vse desnosredinske stranke plačale davek rušenja berlinskega zidu. Morale so se soočiti z veliko notranjo krizo identitete. Po pravi zmagi nad realsocializmom so zaradi izgube tuje finančno-ideološke podpore in nasprotnika izgubili orientacijo, cilje, strategijo in smisel obstoja. Na prizorišče je stopila tako imenovana »tretja pot«, ki se je predstavljala kot sinteza novih upov, izvi-rajočih iz dinamičnih mednarodnih dogodkov.
V Sloveniji so med osamosvojitvijo in po njej krščanskode-mokratični predstavniki odigrali pomembno vlogo. Žal pa so zaradi še danes strateško nesmiselnih razlogov kasneje naredili samomor in naš sredinski politični prostor pustili brez močne stranke, ki bi lahko bila temelj vseh vlad, zagotavljala neprekinjeno nadaljevanje političnih odločitev iz mandata v mandat in večini naroda, ki se počuti oddaljen od ekstre-mističnih pozicij aktualnega spopada, nudil možnost tretje izbire. Takšen političen prostor je danes v Sloveniji vreden 15 odstotkov volivcev. To je ogromen kapital, ki bi podaril veliko stabilnost naši državi in precej manj negativnih napetosti.
SLS in Nova Slovenija predstavljata vsak po svoje del tega razdeljenega sveta. Na volitvah bosta verjetno dosegli še enkrat boljše rezultate, kot jima prepisujejo trenutne ankete. Kot rad izjavi dr. Bajuk, še ne nameravajo skočiti v luknjo na Žalah, na katero vsi kažejo, ampak ko se bodo ugasnili volilni reflektorji, bi bilo končno smotrno postaviti temelje za razmislek, za novo politično pobudo, zasnovano na tradiciji mednarodne krščanske demokracije, ki nam je do danes zagotovila razvoj zahodnega sveta na podlagi skupnih, splošno sprejetih življenjskih vrednot, na katerih temeljita naša kultura in dediščina, ne glede na osebno versko prepričanje.
Med največjimi težavami, s katerimi se morajopredstavni-ki slovenskih krščanskih demokratov spopasti in kateremu verjetno skupaj z intelektualno elito do danes niso bili kos, so očitki glede vloge Cerkve na našem območju med nemško in italijansko okupacijo. Žal imamo znotraj naše rubrike omejen prostor za tako pomembno poglobitev. Vse, kar lahko svetujem, je, da si zainteresirani preberejo kristalno analizo tistih dogodkov v zadnji knjigi dr. Bučarja »Rojstvo države«. Če spremljamo teorijo dolge poti slovenske Osvobodilne fronte, ki se je končala šele z razglasitvijo naše samostojnosti, lahko najdemo veliko odgovorov na vprašanja, ki nas še danes mučijo, ko pomislimo na našo preteklo razdeljenost. Rojstvo Naroda bi lahko postalo temeljni kamen novega krščansko-demokratskega manifesta in s tem pripomoglo k večji treznosti v političnem prostoru na sončni strani Alp.
Pred kratkim je stopila v politično areno še ena krščanska demokratska stranka. Žal mislim, da je takšno dejanje zelo škodljivo. Pomanjkanje prave ideološke podlage, finančne podpore, ustreznih dogovorov, resnične želje po povezavi gospodarskega in družbenega prostora bodo samo še enkrat škodili samemu imenu krščanske demokracije in bodo onemogočili njegovo resnejšo uporabo v prihodnosti.
Kot je nekoč napisal Rudi Ringbauer v svojih »Preprostih resnicah«, se tisti, ki v življenju ne uspejo, še vedno lahko tolažijo s tem, da jih sodobniki ne razumejo, ampak dobrodošlo bi bilo, če bi v Sloveniji politiki končno začeli raje razmišljati o združevanju kot neskončni delitvi.
Laris Gaiser
Štajers
wr
Praznujmo skupaj!
13. september 2008 ob 16* uri - letališče Moškanjci
cert Vlada Kreslina,
v

m
ansamblov Mali bogovi in Beltinška Sand
ter ansambla Lojzeta Slaka.
m
m
Nastopajo še ansambli in pevci Modrijani, Katrca, bratov Gašperič, Ekart, Igor in zlati zvoki, Petra Finka, Braneta Klavžarja, Zupan, Turbo Angels, 4 Play, Skater,
■v	-v
Pop Design Brendi, Brigita Suler, Manca Spik, Ela, Saša Lendero, Werner,
Natalija Verboten in drugi.
Program povezujejo vsi voditelji Radia Ptuj.
Pestra gostinska ponudba podjetja Gastro Ptuj!
10 ur mega zabave!
Vstopnine ni! Vabljeni! Praznujmo skupaj!
Ptuj
Državno prvenstvo v toboganskem spustu
Stran 16
Triatlon
Ptujčani zaključili nastope v Kočevju
Stran 16
Kolesarstvo
7. dirka Po Štajerski
Stran 17
Kolesarstvo
Perutninarji na Nizozemskem končali z odliko
Stran 17
Kolesarstvo
Kristijan Koren za las ob zmago
Stran 19
Rokomet
Poškodbe Ormožanov pokvarile priprave
Stran 18
tednik
lih nai
na íutiountm ijihtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Državna reprezentanca gre na Poljsko
Kako daleč je Južna Afrika?
Foto: Črtomir Goznik
Nogometni reprezentantje so imeli tako na Ptuju kot v športnem parku v Kidričevem dobre pogoje za priprave pred prvo tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010.
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Slovenska nogometna reprezentanca bo v soboto pričela ciklus tekmovanj za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Južni Afriki leta 2010. Naša izbrana vrsta bo prvo tekmo igrala v Wroc-lavu na Poljskem s tamkajšnjo ekipo. Naši reprezentantje so
se na srečanje pripravljali na Ptuju in v športnem parku v Kidričevem. Selektor Matjaž Kek je imel nekaj težav, a jih je kaj hitro odpravil. Predvsem mislimo na odpoved vratarja Saša Fornezija, a ga je zamenjal Aleksander Šeliga. Težave imata tudi Marko Šuler in Mišo Brečko, ki
sta že dalj časa poškodovana, vendar poškodbe niso takšne, da ne bi mogla nastopiti na tem pomembnem srečanju.
"Tako na Ptuju kot na igriščih v Kidričevem smo imeli do-
V soboto bodo nogometni navdušenci držali pesti za slovensko nogometno reprezentanco, v nedeljo pa bodo ljubitelji nogometa na našem območju prišli na svoj račun, saj v Kidričevo prihaja ljubljanska Olimpija, ki ima enako število točk kot vodeči Aluminij (10). Ob dejstvu, da prvoligaši zaradi reprezentančnega nastopa ne igrajo, bo to prava popestritev.
Nogometaši Aluminija so dobro krenili v novo prvenstvo, trikrat zmagali in enkrat remizirali. Nekoliko je vzdušje pokvaril sredin poraz v pokalnem tekmovanju pri novome-
bre pogoje za priprave. Ne glede na zahtevnega nasprotnika, Poljsko, imamo tudi mi svoje ambicije. Naš osnovni cilj je, da ponovimo oziroma sestavimo dobra obdobje igre, kot smo ga
ški Krki, Kidričani pa bodo nastopili tudi brez prvega strelca Uroša Veseliča, ki je ta teden prestopil k avstrijskemu prvo-ligašu Lasku iz Linza. Kljub vsemu pa se jim v bistvu ni potrebno bati ničesar, samo ponoviti morajo dobre igre iz prejšnjih krogov.
Olimpija prihaja v Kidričevo v vlogi favorita, saj Ljubljančani odkrito napovedujejo pohod na prvo mesto, ki vodi nato v prvo državno nogometno ligo. V svojih vrstah imajo nekaj nogometašev iz časa slovenske nogometne pravljice (Miran Pavlin, Aleš Čeh, Amir Karič,
imeli proti Madžarski, Švedski in Hrvaški. Če nam bo to uspelo, smo na dobri poti k dobremu rezultatu, ki si ga želimo in ga je reprezentanca sposobna doseči," je dejal slovenski selektor Matjaž Kek.
Kekovi varovanci so včeraj opravili še zadnji trening v Kidričevem in nato odpotovali na Gorenjsko, kjer bodo danes opravili še zadnji trening doma, popoldne pa poleteli proti Wroclavu, kjer jih jutri ob 17. uri čaka Poljska, sicer udeleženka letošnjega evropskega prvenstva. Cilji Poljakov so vedno visoki. V naši kvalifikacijski skupini (skupina 3) veljajo za enega izmed kandidatov za mesta, ki vodijo v napredovanje. Naše reprezentance sicer ne vidijo na tem mestu, vendar so zadnja srečanja pokazala, da le ni tako črno, kot bi želeli nekateri prikazati. Osnovno dejstvo pa je, da bo enostavno
Mladen Rudonja), tukaj je še tukaj enfant terrible slovenskega nogometa Sebastijan Cime-rotič itd. Skratka velika imena slovenskega nogometa. Očitno je, da so se tisti, ki so napovedovali, da Olimpija ne bo tako uspešna zaradi nekoliko starejših nogometašev, češ da se
potrebno dati vse od sebe, potem lahko upamo na uspeh, pa čeprav bo to na koncu samo točka. Nogomet je pač takšen šport, da je veliko odvisno od začetnega uspeha. Ta tekma ne bo odločilna, a točke je potrebno pričeti zbirati takoj, saj bi potem bili bližje zaželenemu cilju - zakaj pa ne tudi nastopu na SP v Južni Afriki?! Za nekatere je to sicer utopija, vendar dokler se igra, je upanje.
Ko smo selektorja Matjaža Keka povprašali o začetni enajsterici, nam je odgovoril: "Ekipo imam v glavi, sami pa boste kaj hitro razkrili, na koga računam. Vsekakor bo prišlo do nekaterih sprememb v primerjavi s prejšnjimi tekmami. So tudi dileme, in sicer kdo bo nadomestil kaznovanega Joki-ča. Morda bom na levo stran preselil Miša Brečka, lahko pa bo tam kdo drugi."
Danilo Klajnšek
slabše gibljejo, da niso dobro telesno pripravljeni itd, zmotili, saj pogled na prvenstveno razpredelnico 2. slovenske nogometne lige pove vse.
V nedeljo se torej v Kidričevem obeta dobra nogometna predstava, vredna ogleda.
Danilo Klajnšek
Uroš Veselič bo igral v Avstriji
Prestopni rok v nogometu se je končal v nedeljo, je pa bilo še v zadnjem hipu nekaj prestopov. Med odmevnejše vsekakor spada prestop 21-letnega napadalca Aluminija Uroša Veseliča, sicer prvega strelca v 2. slovenski nogometni ligi - v štirih krogih je dosegel pet zadetkov.
Uroš se seli k avstrijskemu Lasku iz Linza, ki je očitno opazil kvalitete tega mladega nogometaša; podpisal je triletno pogodbo. Vsekakor pa se bo imel še kaj naučiti, saj je prva »nogometna violina« tega kluba Ivica Vastič, odličen hrvaški napadalec z avstrijskim potnim listom. Prvi vtisi so zelo dobri, saj so Uroša že uvodoma dobro sprejeli.
Očitno je, da v Aluminiju iz Kidričevega dobro delajo z mladimi, kar potrjuje odhod Veseliča v Avstrijo, še prej pa vratarja Rozmana k ljubljanskemu Interblocku.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 7. kroga: Rudar Velenje - Labod Drava 3:0 (1:0), HIT Gorica - MIK CMC Celje 2:1 (2:0), Koper - Domžale 1:1 (0:0), Maribor - Primorje 3:3 (1:2), Interblock - Nafta 3:1 (0:0)
1.	DOMŽALE
2.	NAFTA
3.	MARIBOR
4.	RUDAR VELENJE
5.	LABOD DRAVA
6.	MIK CM CELJE
7.	PRIMORJE
8.	HIT GORICA
9.	KOPER
10.	INTERBLOCK
6
12:3 9:9 16:12 10:8 10.11 10:8 11:10 8:14 8:13 8:14
15 13 12 10 10 9 9 7 5 5
Pari 8. kroga: sobota, 13. 9., ob 16.00: Nafta Lendava: Koper, ob 18.00: MIK CM Celje: Interblock, ob 19.00: Domžale: Rudar Velenje, ob 20.00: Maribor: Hit Gorica; nedelja, 14. 9., ob 16.00: Primorje: Labod Drava Ptuj
Nogomet • 1. SML
Prihaja Olimpija
7
7
7
7
7
7
7
Foto: Črtomir Goznik
Po besedah selektorja Matjaža Keka (desno) bo povratnik v ekipo Robert Koren zaigral od prve minute.
Ptuj • Državno prvenstvo v toboganskem spustu
Tekmovanje, ki se ga nekateri lotijo cisto zares
Rumeni tobogan ptujskih Term, ki je bil prejšnji vikend prizorišče kar dveh državnih prvenstev, je bil naoljen in hiter kot še nikoli. V soboto je na njem potekalo 3. državno prvenstvo v toboganskem spustu, v nedeljo pa 1. državno prvenstvo v toboganskem spustu za medije. V ekipi družbe Radio-Tednik Ptuj je najboljši rezultat dosegel žametni glas ptujskega radia Marjan Nahberger, ki se je uvrstil celo v super finale.
Foto: Uroš Kmetec
Udeleženci prvega državnega tekmovanja v toboganskem spustu za medije.
Pravila tekmovanja so bila enaka oba dneva: v tekmovalnem delu se je vsaka ekipa predstavila s štirimi tekmovalci, dvema ženskama in dvema moškima. Že tretje leto zapored je tekmovanje potekalo na 164-metrskem rumenem toboganu, enem najdaljših v Sloveniji, za zmago pa je bilo treba progo prevoziti v najkrajšem možnem času.
V soboto, na 3. državnem prvenstvu v toboganskem spustu, je naslov zmagovalca tudi letos šel v roke ekipe iz Gorišnice, ki ostaja nepremagljiva. Ekipa DMNR Sandberg iz Gorišnice je 164-metrski tobogan prevozila v samo 87 sekundah, na drugem mestu so Efektne ribice z rezultatom 90,3 in na tretjem s samo dvema stotinkama več Varilci iz
Ptuja.
Tudi posamezniki so letos prekosili lanske rezultate. Medtem ko je lanskoletni zmagovalec Rene Brodnjak za spust po 164-metrskem toboganu potreboval 20 sekund in 95 stotink, je letošnji državni prvak Aleš Bel-šak iz Športne zveze Gorišnica z rezultatom 19,20 podrl rekord in postal novi državni prvak v toboganskem spustu. Sledita mu Tomaž Dolinar iz ekipe DMNR Sandberg Gorišnica in Aljaž Sko-čir iz skupine Varilci iz Ptuja.
Tudi tekmovalke so letos izboljšale lanskoletne rezultate. S časom 20,3 sekunde se je na prvo mesto uvrstila Nastasija Vidovič iz Športnega društva AS Videm pri Ptuju. Na drugem mestu je Sonja Neubauer iz ekipe
DMNR Sandberg Gorišnica, na tretjem pa Sanja Pintar iz skupine Efektne ribice.
Tudi mediji dosegali odlične rezultate
Tretjemu državnemu prvenstvu v toboganskem spustu pa se je letos pridružilo še prvo prvenstvo v enaki disciplini za predstavnike medijev. Za prestižni naslov državnega prvaka se je potegovalo 12 ekip medijev z 48 tekmovalci, in sicer: Radio-Tednik Ptuj, PeTV, Moj Radio, Radio Alfa, Radio Grom, Športne novice, Žurnal 24, oddaja Dobro jutro, Slovenija revija Kapital, Radio Slovenija International,
Radio Kum, in ekipa RazGibani-ce. Najbolje so se letos odrezali Ptujčani s PeTV, sledi jim ekipa Radia Alfa, na tretjem mestu pa tekmovalci Radia Grom. Pri moških je bil med posamezniki z rezultatom 19,6 najhitrejši Mitja Gorjup iz Radia Alfa, pri ženskah pa Tina Gačnik Tiana iz ekipe Dobrega jutra, ki je za spust porabila 23,9 sekund. Tudi Marjan Nahberger iz ekipe Radio-Tednik je s časom 23,3 dosegel odličen rezultat, saj se je uvrstil v super finale in končal na odličnem devetem mestu. Dober rezultat sta dosegla tudi Patricija Babosek in Danilo Majcen, prav tako predstavnika naše ekipe, ki sta zasedla 11. mesti.
Dženana Bečirovič
Letos so na rumenem toboganu podirali rekorde.
Na prvem tekmovanju v toboganskem spustu za medije je zmagala ekipa PeTV.
Marjan Nahberger iz ekipe Radio-Tednik je v superfinalu zasedel odlično deveto mesto.
Zmaga na sobotnem tekmovanju je šla v roke ekipe iz Gorišnice.
Letošnja zmagovalka tretjega državnega prvenstva v tobogan-skem spustu je Nastasija Vidovič.
Nogomet • 2. krog pokala Hervis Zavrč med šestnajstimi
V 2. krogu slovenskega pokalnega nogometnega tekmovanja so naredili veliko presenečenje nogometaši iz Zavrča, ki letos tekmujejo v 2. ligi MNZ Ptuj, saj so odpravili tretjeligaša iz Dravograda. Bili so boljši in se tako uvrstili v končnico tekmovanja slovenskega nogometnega pokala, kjer čakajo atraktivnega nasprotnika. Sicer pa njihova zmaga ni v bistvu nič presenetljivega, saj ima Zavrč tudi po izstopu iz 2. SNL zelo dobro igralsko zasedbo.
Očitno pa je prvo mesto na ligaški lestvici nogometašem Aluminija stopilo v glavo, saj so v Novem mestu proti domači Krki enostavno potonili in tako pred nedeljskim derbijem z močno, medijsko opevano Olimpijo svoje najzvestejše privržence razočarali. »Tako, kot smo igrali v Novem mestu, se pač ne igra. Domačini, sicer tretjeligaška ekipa, so nas premagovali v vseh elementih igre. Po bitki so lahko vsi generali, vendar se je za nas končalo pokalno tekmovanje, kjer bi vsekakor lahko naredili več,« je po tekmi dejal strateg Aluminija Bojan Špehonja.
Tako bosta naše območje v nadaljevanju tekmovanja zastopala Zavrč in ptujski Labod Drava, ki se bo v tekmovanje vključil v naslednjem krogu.
Preostali izidi: Mura 05 - Šentjur 3:1 (0:0), Tinex Šenčur - Olimpija 0:1 (0:0), Adria - Bonifika Izola 1:5 (1:3)
ZAVRČ - KOROŠKA DRAVOGRAD 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kuserbanj (14 .iz 11 m)
ZAVRČ: D. Golob, M. Golob (od 65. Borak), Gabrovec, Kuserbanj (od 76. Vočanec), Bratkovič, Rumež, F. Fridl, Murat, Juričinec (od 85. I. Fridl), Šterbal, Kramberger. Trener: Miran Emeršič.
KRKA - ALUMINIJ 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Juršič (29), 2:0 Mojstrovič (42), 3:0 Bratič (71)
ALUMINIJ: Lipovac, Osaj (od 53. Rotman), Bingo, Krajcer, Pavlin, Du-golin, Topolovec (od 60. Gašparič), Ihbeshieh (od 19. Medved), Letonja, Djokič, Šimenko. Trener: Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Triatlon • Ptujčani zaključili nastope
Ptujski triatlonci so se v nedeljo v Kočevju udeležili zadnjega sprint triatlona za slovenski pokal. Od trojice tekmovalcev TK Maraton Ptuj se je najvišje uvrstil Marko Rajh, ki je v času 1.08.14 ciljno črto prečkal na 36. mestu, v kategoriji veterani II. pa je dosežen čas zadostoval za drugo mesto. Dobrih pet minut kasneje je na cilj prispel Zoran Malovič (55. mesto), Andrej Hunjet pa je bil 67.
S 750 metri plavanja, 20 kilometri kolesarjenja in 5 kilometri teka je najhitreje opravil
Bojan Cebin (Inles Riko Ribnica). Progo je premagal s časom 54.19 in je bil eden od trinajstih tekmovalcev, ki se jim je uspelo spustiti pod mejo ene ure. Tekmovanje je uspešno zaključilo 82 udeležencev. Točkovanje za slovenski pokal se bo zaključilo 20. septembra z duatlonom v Škofji Loki. Člani triatlonske sekcije TK Maraton Ptuj so v prvi sezoni organiziranega udejstvovanja tudi prvič nastopili na vseh tekmah za državno prvenstvo. Na daljših razdaljah so nastopali izven Slovenije.
UG
Foto: Zoran Malovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Kolesarstvo • 7. dirka Po Štajerski - UCI21 MJ
V prejšnji petek je bila na sporedu prva etapa dirke po Štajerski, ki je potekala v okolici Lenarta s startom in ciljem v Lenartu. To je edina tovrstna dirka v Sloveniji za kategorijo mladincev. Na startu se je pojavilo 23 ekip.
105 km dolga etapa se je pričela dokaj zaspano, a so kasnejši poskusi pobegov prebudili tekmovalce in tako se je v drugem krogu od treh zgodil pobeg dveh kolesarjev, Math-iasa Kumarja iz Hita Gorice in Slovaka Petra Segana. V začetku tretjega kroga sta imela kolesarja še minuto in pol prednosti pred glavnino, na gorskem cilju, ki ga je dobil Slovak, pa samo še 40 sekund. Kumar je bil sicer na gorskem cilju še drugi, a nekaj kilometrov za tem ga je že ujela glavnina. Sagan je zadnjih 25 km nadaljeval solo vožnjo, v ozadju so se mu sicer poskušali približati kolesarji s posameznimi pobegi, a bližje kot 20 sekund ni uspelo nikomur. Tako je Slovak v cilj pripeljal s skoraj minuto prednosti pred glavnino, katere sprint je dobil Jan Tratnik pred klubskim kolegom Erikom Poljancem.
Nosilec rumene majice je Peter Sagan, enako tudi modre in pikčaste. Zeleno majico za leteče cilje ima Marco Haller.
Druga etapa spet Slovaku Saganu
Duga etapa mednarodne mladinske dirke po Štajerski je bila dolga 95 km in je potekala od Maribora na Sveti Urban pri Mariboru.
Kot je pri mlajših kategorijah v navadi, se prične dirkati od prvega kilometra brez taktiziranja, tako je bilo tudi na drugi etapi, ko je kot prvi napadel kolesar Hita Gorice. Takšnih in podobnih pobegov je bilo med etapo še veliko, vendar vsi brez večje prednosti pred glavnino. Na dveh od treh gorskih ciljev je bil najhitrejši Čeh Tomaš Dančik, na letečih ciljih pa je z maksimalnim številom zbranih točk še zmeraj vodil Avstrijec Marco Haller. Druga etapa je bila po konfiguraciji terena najtežja na celotni dirki, saj je kolesarje na zaključku etape čakal 3 km dolg vzpon na Sv. Urban, s katerim je najhitreje opravil zmagovalec prvega dne in nosilec rumene majice Peter Sagan ter svoje vodstvo še utrdil. Tekmecem je dal jasno vedeti, da zmage na letošnji dirki po Štajerski zlepa ne bo izpustil iz svojih rok. Z odličnim drugim mestom se je oba dneva izkazal slovenski reprezentant Jan Tratnik iz Hita Gorice, kot tretji pa je na vrh pripeljal Dolenjec Gregor Lah iz Adrie Mobila. Kot tretji Slovenec je na Urban prikolesaril Mark Džamastagič iz ekipe TBP Lenart - Perfect Bled, kot četrti pa Niko Vogrinec iz Perutnine Ptuj.
Rezultati:
1.	Peter Sagan (Svk) Slovakia National Team 2.17.26 (41.474 km/h)
2.	Jan Tratnik (Slo) Hit Gorica 0.01
3.	Gregor Lah (Slo) Adria Mobil
14.	Mark Džamastagič (Slo) TBP Lenart Bled Mix 0.20
15.	Niko Vogrinec (Slo) Perutnina Ptuj 17. Klemen Stimulak (Slo) Radenska Kd Finančna točka 0.23
30. Tomaž Bauman (Slo) Perutnina Ptuj 0.51
38.	Aljaž Hočevar (Slo) Adria Mobil
39.	Erik Poljanec (Slo) Hit Gorica 1.19
40.	Primož Obal (Slo) TBP Lenart Bled Mix 1.24
Tretja etapa - tujci pobrali vse majice
S tretjo etapo Ptuj - Ptuj se je končala že sedma tradicionalna dirka po Štajerski 2008. 104 km dolga etapa v okolici Ptuja je bila za kategorijo mladincev izredno hitra, saj je bila povprečna hitrost več kot 46 km/h. Pred zadnjo etapo je v rumeni majici štartal svetovni prvak v gorskem kolesarstvu Slovak Sagan, ki je dobil prvi dve etapi.
Zadnja etapa ni dovolila nobenih sprememb in presenečenj, saj je slovaška nacionalna ekipa povsem nadzirala potek dirke in ni dovolila nobenega večjega pobega. Med najaktivnejšimi Slovenci v tretji etapi so bili zagotovo domačini iz Ptuja in kolesarji Hita Gorice, ki so s Tratnikom na drugem mestu napadali rumeno majico. Kot že rečeno, Slovaki niso ničesar prepustili naključju in so do cilja na Ptuju pripeljali celotno skupino, katere šprint je dobil Avstrijec Marco Haller, sicer nosilec zelene majice, še tretjih stopničk na tej dirki se je veselil Slovak Sagan, kot tretji pa je v cilj pripeljal še en Avstrijec Thomas Hasibeder. Tratnik se je še v tretje pokazal, da je bil na tej dirki najbolje pripravljen Slovenec in je tako v šprintu zasedel osmo mesto. Sagan, ki se drugo leto seli v belgijski Quick Step, je tako na tej dirki oblekel tri majice (rumeno, pikčasto in modro), medtem ko je Haller oblekel zeleno majico.
Direktor dirke Samo Glavnik: "Dirka je postala tradicionalna in dober glas o organizaciji se sliši daleč naokrog, saj smo imeli na štartu tako domače kolesarje kot tekmovalce iz bližnje in daljne Evrope. Poslanstvo, ki smo si ga zadali ob združitvi štajerskega kolesarskega poola, bomo tako nadaljevali in mladim kolesarjem omogočali kvalitetno dirko na domačih tleh."
Selektor mladinske reprezentance Slovenije Marko Polanc je povedal: "Dirka pridobiva na kvaliteti, saj so na štartu vsako leto boljše ekipe. Sicer je bila letos dirka z drugo etapo na Urban specifična za hribolazce, a to še ne pomeni, da težko dirko naredi konfigu-
Prvih pet na zmagovalnih stopničkah
Foto: Marjan Keiner
racija proge, marveč jo težko naredi konkurenca, ki pa je bila na tej dirki zagotovo zelo močna."
Rezultati:
1.	Marco Haller, KAE 2
2.	Peter Sagan, SVK
3.	Thomas Hasibeder, OOE
8. Jan Tratnik, HIT 17. Klemen Pibernik, RAD 23. Niko Vogrinec, PER
25.	Gregor Lah, ADR
26.	Mark Džamastagič, TBP 31. Robert Jenko, HIT
37. Aljaž Hočevar, ADR 39. Domen Kalan, SAV 41. Primož Obal, TBP
50.	Erik Poljanec, HIT
51.	Tomaž Bauman, PER 53. Jure Bitenc, SAV 59. Matias Kumar, HIT 63. Jani Mušič, ADR
66. Klemen Stimulak, RAD 74. Žiga Slak, PER
82.	Damjan Dovžan, TBP
83.	Janez Košir, SAV DNF 113. Anej Kodele HIT DNF
Skupno po tretji etapi:
1.	Peter Sagan, SVK
2.	Jan Tratnik, HIT
3.	Gregor Lah, ADR
15.	Niko Vogrinec, PER
16.	Mark Džamastagič, TBP 19. Klemen Stimulak. RAD 29. Tomaž Bauman, PER
34.	Aljaž Hočevar, ADR
35.	Erik Poljanec, HIT
36.	Primož Obal TBP
39.	Domen Kalan, SAV
40.	Jure Bitenc, SAV
43. Klemen Pibernik, RAD 51. Matias Kumar, HIT
57.	Robert Jenko, HIT
58.	Jani Mušič, ADR 70. Žiga Slak, PER
81. Damjan Dovžan, TBP
Marjan Kelner
Zmagovalec prvih dveh etap Peter Sagan
Foto: Marjan Kelner
Zmagovalec tretje etape Marco Haller
Foto: Marjan Kelner
Kolesarstvo
Perutninarji z odliko
Kolesarji Perutnine iz Ptuja, so v torek z odliko zaključili nekajdnevno turnejo po Nizozemski in Belgiji, kjer so z dvema uvrstitvama med najboljše tri dosegli nove stopničke v izredni konkurenci ekip Pro tour in profesionalnih ekip. Po Kristijanu Korenu, ki je že v nedeljo stal na zmagovalnem odru, se je na včerajšnji dirki Schaal Sels Merksem v Belgiji (UCI 1.1) tik pod najvišjo stopničko uvrstil še Kristjan Fajt.
Že takoj po startu je pobegnilo 30 kolesarjev, med katerimi so imeli Ptuj-čani kar tri kolesarje - zraven Fajta sta bila še Marin in Burasek. V nadaljevanju dirke se je ubežna skupina razdvojila, tako da je na zaključne kroge po ulicah Merksema zavilo le slabih dvajset kolesarjev. Kasnejši zmagovalec, Italijan Rigotto, in Fajt sta uspela pobegniti še tej skupini in v cilj pripeljala dobrih deset sekund pred tretjim, Nizozemcem Wiestrom.
Športni direktor Perutnine Srečko
Glivar: »Nastop ekipe na obeh dirkah ocenjujem več kot odličen, saj so obe dirki z dolgoletno tradicijo dobili kolesarji Pro toura, z malo več sreče pa bi lahko kakšno zmago dosegli tudi mi, a je že to zelo eden najboljših rezultatov sezone.«
Rezultati dirke Schaal Sels Merksem, 197 km:
1.	Elia Rigotto (Ita) Milram 4;21:09
2.	Kristijan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj +0:01
3.	Lieuwe Wiestra (Niz) KrolStonE + 0:11
4.	Stefan Van Dijk (Niz) Mitsubishi-Jartazi
5.	Aart Vierhouten (Niz) P3 Transfer-Batavus
14. Matej Marin (Slo) Perutnina Ptuj
Marjan Kelner
Kolesarstvo • Tour de Rijke
Koren za las ob zmago
Kolesarji Perutnine Ptuja uspešno nadaljujejo sezono na evropskih tleh. V nedeljo so nastopali na Nizozemskem, na dirki prve kategorije Tour de Rijke. S tretjim mestom Korena so dokazali, da se tudi na dirkah prve kategorije v Evropi, ne samo na Kitajski, lahko kosajo z najboljšimi kolesarji in ekipami.
Dirka, dolga 195 km, se je pričela dolgočasno, vse do pobega šestih kolesarjev na 50. kilometru, kjer pa Ptujčani niso imeli svojega predstavnika. Šest kolesarjev je bežalo večji del dirke, ko jih je kakih 20 kilometrov pred ciljem ujela glavnina. V zadnjih desetih kilometrih je
poskušal pobegniti Rogina iz Perutnine, a je bil ujet. Na svoj trenutek v zadnjem kilometru je tako čakal Koren, ki se je kot puščica izstrelil iz glavnine in bil ujet praktično le nekaj metrov pred ciljem, ko sta ga prehitela Steven De Jongh iz ekipe Qick Step in Eric Baumann iz Team Sparkasse.
Kristjan Koren: »Čeprav mi je zmanjkalo zelo malo, sem zadovoljen, ker je forma za Tour de lAvenir prava.«
Kolesarji Perutnine v torek nastopajo še na eni dirki prve kategorije, tokrat v Belgiji.
Rezultati dirke Tour de Rijke, 195 km:
1.	Steven De Jongh (Niz.) QuickStep
2.	Eric Baumann (Nem.) Sparkasse
3.	Kristijan Koren (Slo.) Perutnina Ptuj
Marjan Keiner
Kristijan Koren je bil tretji
Foto: MK
Rokomet • Pripravljalne tekme Ormožanov in Velikonedeljčanov
Poškodbe pokvarile priprave v Crikvenici
Zmaga Velike Nedelje
Jeruzalem Ormož -Zamet Reka 30:27 (16:9)
Jeruzalem: G. Čudic, Belec, Cvetko; Korpar 1, Krabonja 2, Melnjak 5, Bogadi 2, Bezjak 3, Radujkovic 1, B. Čudič 4, Iva-nuša 1, Sok, Hebar 2, Žuran 2, Korez, Jovanovič 7. Trener: Sašo Prapotnik.
Jeruzalem - Umag 22:24 (12:11)
Jeruzalem: G. Čudic, Belec, Cvetko; Korpar 5, Krabonja 1, Melnjak 3, Bogadi, Bezjak 3, Radujkovic 1, B. Čudič 3, Ivanuša 2, Sok, Hebar, Žuran 2, Korez, Jovanovič 2. Trener: Sašo Prapotnik.
Rokometaši Jeruzalema so v Crikvenici opravili kratke priprave, kjer so ob dveh lažjih treningih odigrali tudi dve pripravljalni tekmi. Tretjo tekmo, proti Crikvenici, so vinarji zaradi težav s poškodbami enostavno morali odpovedati.
Prvo srečanje je slovenski 1.
A-ligaš odigral proti Zametu, ki je minulo sezono končal na osmem mestu 1. A hrvaške lige. Ormoža-ni so popolnoma nadigrali roko-metaše z Reke, ki so v 2. polčasu v nekaj primerih zaostajali že za deset zadetkov. Z odlično igro proti Zametu se je predstavil Anej Jovanovič, 195 cm visok levi zunanji igralec, ki je prispel iz Celja. 22-letnik zaradi težav s poškodbami zadnji dve leti ni nastopal, upa pa, da bo prav v Ormožu spet našel pravo pot v rokometu. Z Jeruzalemom je Jovanovič podpisal štiriletno pogodbo.
Takoj po tekmi z Zametom so vinarji odigrali še tekmo proti Umagu, ki je bila že na nivoju prvenstvene. Kljub porazu slovenski predstavnik ni razočaral, ampak gol Umaga je bil kot zaklet. Že do odmora so rokome-taši Jeruzalema zastreljali osem zanesljivih zadetkov, nič kaj bolje pa ni bilo v 2. polčasu, ko so se Ormožani zaustavili pri kar 16 zgrešenih strelih (od tega tri
Letna abonmajska vstopnica
Rokometni klub Jeruzalem Ormož obvešča, da je možno naročilo letnih kart (abonmajev) za sezono 2008/09. Rednim obiskovalcem tekem priporočajo nakup letnih vstopnic, ki vključujejo vse tekme v državnem prvenstvu (16) in pokalnem tekmovanju. Cena letne vstopnice za dijake, študente in upokojence je 40 EUR. Za člane kluba stane letna karta 50 EUR, za nečlane kluba pa 60 EUR. Pri nakupu cenejšega abonmaja imejte s seboj dijaško oz. študentsko izkaznico (ali potrdilo o vpisu) oz. odrezek zadnje pokojnine in osebni dokument. Naročila zbirajo pri: Šport bar Riki, Hansa, E - bit Ormož. Ob koncu sezone bo opravljen žreb za člane kluba - glavni dobitek bo računalnik!
V rednem delu sezone državnega prvenstva in v pokalnem tekmovanju ostajajo cene vstopnic za posamezne tekme nespremenjene, torej 5 EUR za odrasle in 2 EUR za študente in dijake.
sedemmetrovke). Na začetku 2. polčasa varovanci Saše Prapotni-ka niso izkoristili dveh igralcev več in Umag se je vrnil v igro ter ob fanatičnem pristopu na kolena položil slovenskega ligaša.
Uspele priprave so žal pokvarile poškodbe. Gregor Čudič se je poškodoval že na ogrevanju pred prvo tekmo in v Crikvenici ni stopil na parket. Kljub vsemu bo do prvenstva pripravljen. Žal pa so jeruzalemčki za dalj časa ostali brez levičarja Siniše Raduj-kovica, ki si je huje zvil gleženj. Po prvih podatkih ga čaka enomesečno okrevanje. Ob tem se je poškodoval še Bojan Čudič, ki se bo na igrišče najverjetneje vrnil na začetku tedna pred pričetkom prvenstva. V taboru Jeruzalema so ostali tudi brez trenerja vratarjev Nena Potočnjaka, ki odhaja v Maribor, kjer bo vodil mladinsko in kadetsko vrsto.
V četrtek rokometaši iz Ormoža odhajajo v Mursko Središče na gostovanje k Čakovcu. Generalka pred prvenstvom se bo pričela ob 18. uri. Trener Sašo Prapotnik bo na zadnji tekmi pred pričetkom prvenstva skušal najti rešitev za poškodovanega Radujkovica na mestu desnega zunanjega igralca.
V. Nedelja - Ivanec 34:32 (21:13)
V. Nedelja: Meško, Horvat 5, Bezjak, Hanželič 7, Škripec 2 (1), Venta 8 (2), Krabonja 1, Tušak 4, Munda 1, Kneževič 1, Kumer 5, Kovačec, Preac. Trener: Samo Trofenik
Sedemmetrovke: V. Nedelja 5/3; Ivanec 8/5.
Izključitve: V. Nedelja 16; Ivanec 4 minute.
Pripravljalna tekma nekdanjega slovenskega in hrvaškega 1. A-liga-ša je prinesla zanimiv dvoboj, kjer je odločitev o zmagovalcu padla šele v zadnji minuti tekme. Gostitelji, ki so se predstavili s hitro igro, so odigrali odličen 1. polčas in tik pred odmorom vodili že za 9 zadetkov, 21:12. Gostom je uspelo povesti le dvakrat - 1:0 in 2:1. V nadaljevanju je trener Samo Trofe-nik ponudil priložnost vsem igralcem na klopi in po nekaj napakah je vztrajnemu Ivancu uspelo celo izenačiti - 32:32. V zadnji minuti sta Tušak in Hanželič prispevala zmagovita gola. V petek bo v Ivan-cu povratna tekma obeh ekip.
UK
Vpis rokometašev
Se želite pridružiti Rokometnemu klubu Jeruzalem Ormož? Vpis za otroke, ki so dopolnili šest let, in starejše poteka v septembru 2009. Otroka lahko vpišete ob torkih in petkih od 14.30 do 16. ure, ko je v Športni dvorani na Har-deku organizirana vadba za najmlajše rokometne nadebudneže. Informacije: 031 510 892 (Uroš)
Nogomet • Štajerska liga
Podvinci - Partizan Fram 2:7 (0:3)
STRELCI: 0:1 Hajnc (33), 0:2 Hajnc (43), 0:3 Pepelnik (45), 0:4 (Papotnik (55. iz 11 m), 1:4 Bratec (58), 1:5 Horvat (71), 1:6 Horvat (74), 2:6 Brumen (81), 2:7 Pepelnik (86).
PODVINCI: Šeruga, Čeh (od 46. Brumen), Kuserbanj (od 46. Toplak), Makovec (od 59. Ivan-čič), Kralj, Lah, Bratec, Šebela, D.
Petek, Petrovič, Belšak. Trener: Slavko Petovič.
V preloženem srečanju prvega kroga v Štajerski nogometni ligo so nogometaši Podvincev visoko izgubili na domačem igrišču proti Partizanu Framu. Prvih trideset minut je bilo za domače še dokaj obetavnih, nato pa so pobudo prevzeli gostje in do konca srečanja dodobra napolnili mrežo domačega vratarja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev (rumeni dresi) so doživeli prvi poraz v letošnji sezoni.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 5.KROGA: Aluminij - Interblock 0:4, Domžale - Maribor 3:3, Triglav - HIT Gorica 1:2, NŠ Poli Drava - Slovan 0:2, Mura 05 - Si-mer šampion 3:1, MIK CM Celje - Bilje Primorje 2:1
1.	INTERBLOCK 5 4 19 15:4 13
2.	DOMŽALE
3.	ALUMINIJ
4.	HIT GORICA
5 4 10 13:4 13 5 4 0 1 13:8 12
NS POLI DRAVA - SLOVAN 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Ivanovič (7), 0:2 Harbaš (75)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinkovič (Roškar), Pečnik, Dirnek, Kozar, Fe-konja, M. Krajnc, D. Krajnc (Sahiti), Vidovič, Kurež, Grajfoner (Jazbec). Trener: Franc Fridl.
5.	MARIBOR
6.	KOPER
5 3 11 4 2 2 0 4 2 11
8:5 10 9:6 8
1.SKL
10:6
7. MIK CM CELJE 5 2 1 2 9:10
i. MURA 05 i. SLOVAN
5 2 12 5 2 0 3
7:9 7 8:7 6
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij
-	Interblock 3:1, NŠ Poli Drava - Slovan 0:1, Domžale - Maribor 1:3, Triglav - HIT Gorica 1:2, Mura 05
-	Simer šampion 0:2, MIK CM Celje
-	Bilje Primorje 6:1
ALUMINIJ - INTERBLOCK 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Petek (12), 2:0 Medved (20), 3:0 Čeh (60), 3:1 Va-lenčič (80)
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Holcman (Žurej), Polajžer (Babšek), Medved, Vindiš (Perger), Horvat (Gre-ifoner), Pučko (Jus), Petek, Rumež. Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - SLOVAN 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Petek (72) NŠ POLI DRAVA: Topič, Simo-nič, Perger, Serdinšek, Strel (Pal), Roškar, Pukšič, Ljubec, Hauptman, Martjašič, Pernek (Kajzer). Trener: Damjan Vogrinec.
7. MIK CM CELJE 4	2	1	1	8:5	7
8. ŽELEZNIČAR 4	3	2	1	17:2	6
9. MARIBOR 4	2	0	2	15:6	6
10. POLI DRAVA 4	2	0	2	11:10	6
11. SIM. ŠAMPION 4	2	0	2	5:5	6
12. AHA BISTRICA 4	1	0	3	5:18	3
13. BREŽICE 4	1	0	3	3:17	3
14. NIS. JARENINA 4	0	0	4	2:11	0
15. LJUTOMER 4	0	0	4	2:18	0
16. RADGONA 3	0	0	3	0:28	0
10. DRAVOGRAD 4	1 2	1	5:6 5	1. MARIBOR	4	4	0	0	7:1 12
11. TRIGLAV 5	1 1	3	13:10 4	2. DOMŽALE	5	3	1	1	8:5 10
12. SIM. ŠAMPION 4	1 0	3	7:11 3	3. KOPER	4	2	2	0	9:4 8
13. BILJE - PRIM. 5	1 0	4	4:8 3	4. INTERBLOCK	5	2	2	1	10:9 8
14. POLI DRAVA 5	1 0	4	5:13 3	5. MURA 05	5	2	2	1	7:6 8
15. KRKA 4	0 1	3	2:13 1	6. NŠ POLI DRAVA 5		2	1	2	6:4 7
16. RUDAR VEL. 2	0 0	2	1:5 0	7. ALUMINIJ	5	2	1	2	7:6 7
				8. KRKA	4	2	1	1	5:5 7
ALUMINIJ - INTERBLOCK 0:4 (0:3)				9. HIT GORICA	5	2	1	2	5:5 7
STRELCI: 0:1 Nukič (4), 0:2 Vr-				10. RUDAR VEL.	4	2	0	3	6:2 6
hunc (20), 0:3 Zadnikar (37), 0:4				11. MIK CM CELJE 5		2	0	3	9:6 6
(Fink (89)				12. SIM. ŠAMPION 4		2	0	2	3:2 6
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, To-				13.SLOVAN	5	2	0	3	5:5 6
minc, Meznarič (Meznarič), Lončarič				14. TRIGLAV	5	0	2	4	6:12 2
(Pislak), Rešek, Krajnc, Šešo, Jovič,				15. DRAVOGRAD	4	0	1	3	2:8 1
Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.				16. BILJE - PRIM.	5	0	0	5	3:18 0
LIGA U-14
REZULTATI 4.KROGA: NŠ Poli Drava - Radgona 8:0, Mura 05 -Aluminij 2:0, Železničar - AHA EMMI Bistrica 12:1, Brežice - Nissan Ferk Jarenina 2:1, Dravograd - MIK CM Celje 3:1, Nafta - Ljutomer 3:1, Maribor - Rudar Velenje 2:1, Simer šampion - Tehnostroj Veržej 1:0. 1. MURA 05 4 4 0 0 16:3
2.	NAFTA 4
3.	DRAVOGRAD 4
4.	RUDAR VELENJE4
5.	TEH. VERŽEJ 4
6.	ALUMINIJ 4
3 0 3 0 3 0 3 0 2 1
21:7 11:4 11:4 10:3 6:2
NS POLI DRAVA - RADGONA 8:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Trep (35), 2:0 Kirič (47), 3:0 Trep (48), 4:0 Krajnc (49), 5:0 Zupanič (50), 6:0 Čeh (60), 7:0 Krajnc (65), 8:0 Abraham (69)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Hliš (Vaupotič), Slanič, Leskovar, Metličar (Abraham), Veličkovič (Čeh), Rogina (Zupanič), Golob (Krajnc), Pivko, Kirič, Trep. Trener: Miran Ljubec.
MURA 05 - ALUMINIJ 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Žalik (50), 2:0 Žalik (51)
ALUMINIJ: Frlež, Rajh (Gerečnik), Leskovar, Zajc (Kelc), Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat (Špehonja), Sagadin, Podbrežnik, Vindiš (Planin-šek), Šešo (Koren). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - NEDELJA 17.00: Aluminij - Olimpija, Triglav Gorenjska - Livar, Bonifika Izola - Krško, Zagorje - Bela krajina, Mura 05 - Šentjur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA 17.00: Stojnci - Črenšovci, Malečnik - Kovinar Štore, Tehnostroj Veržej - Simer šampion, Trgovine Jager - Koroška Dravograd, Paloma - Dravinja Kostroj; NEDELJA 17.00: Šmartno
-	Mons Claudius, Odranci - Čarda.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA 17.00: Tehnotim Pesnica - Partizan Fram, Brežice - Zreče, AHA EMMI Bistrica - Podvinci, Peca - GIC Gradnje Rogaška, Pohorje - LKW Jack Gerečja vas; NEDELJA 17.00: Holermuos Ormož - Šoštanj, Jarenina Šentilj - Bukovci.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: Boč - Gorišnica, Hajdina - Oplot-nica, Rogoznica - Središče, Apače - Dornava; NEDELJA 10.30: Videm
-	Pauman Pragersko, Skorba - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 16.30: Lovrenc - Hajdoše, Zgornja Polska-va - Zavrč, Slovenja vas - Grajena, Tržec - Leskovec; SOBOTA 20.00: Podlehnik - Makole; NEDELJA 17.00: Markovci - Spodnja Polskava.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Gorišnica - Markovci, Bukovci
-	Stojnci Korant, Tržec - Ormož, Leskovec- Dornava.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 2. KROGA - PETEK 17.00: Prepolje - Hajdina, Apače - Pragersko, Polskava - Boč, Zgornja Polskava - Podlehnik.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - NEDELJA: Senožeti - ŽNK Ptuj, Dornava - Slovenj Gradec (nedelja 17.00), Maribor - Pomurje, Rudar Škale - Krka.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG: Maribor - NŠ Poli Drava ( sobota 17.00), Koper - Aluminij (sobota 17.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG: Maribor - NŠ Poli Drava (sobota 15.00), Koper - Aluminij (sobota 15.00).
LIGA - U 14
5. KROG: Aluminij - Nafta (sobota 11.00), MIK CM Celje - NŠ Poli Drava (sobota 17.00).
KASAŠKE DIRKE V LJUTOMERU
V soboto bo na ljutomerskem hipodromu potekal devetnajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Namenjen bo praznovanju 10. praznika občine Križevci, v ospredju pa bo preizkušnja 3- do 14-letnih slovenskih kasačev, ki se bodo na 2100 metrov dolgi progi potegovali za pokal Rudolfa Maistra. Sicer bo v šestih točkah sporeda nastopilo 55 kasačev, dirke pa se bodo pričele ob 15.15.
ŠPORTNI VIKEND
Športno društvo Cvetkovci in Portal Cvetkovci.NET vabita v nedeljo, 7. septembra, na memorial Uroša Ozmeca v športnem parku Ledna. V sklopu memoriala bo organiziran turnir v_malem nogometu in odbojki na mivki. Pričetek turnirja ob 10.30. Prijave: 041 818 457 (Aleš) ali 041 897 678 (Janez).
ROKOMETNI TURNIR
Rokometni klub Jeruzalem Ormož in TV Ormož vabita v soboto, 6. septembra, v športno dvorano na Hardeku na močan turnir za mlajše dečke A, letnik 1996 in mlajše. Urnik turnirja:
10.00: Jeruzalem Ormož - Zagreb Croatia osiguranje
10.40: Drava Ptuj - Maksimir Pastela
11.20: Merkur Škofja Loka - Zagreb Croatia osiguranje
12.00: Arandjelovac - Maksimir Pastela
12.40: Jeruzalem Ormož - Merkur Škofja Loka
13.20: Drava Ptuj - Arandjelovac
14.00: tekma za 5 - 6 mesto
14.40: tekma za 3 - 4 mesto
15.20: tekma za 1 - 2 mesto
5. ORMOŠKI ULIČNI TEK
Atletski klub Ormož v petek, 5. septembra, ob 18.30 na Kerenčiče-vem trgu organizira 5. ormoški ulični tek. Prijave zbirajo na dan prireditve od 17.00 do 18.15, startnine pa ni! Tekmovalci bodo nastopili v enotni moški in ženski kategoriji, pravico nastopa pa imajo rojeni leta 1993 in mlajši. Prvih deset v moški in prvih pet v ženski kategoriji prejme denarne nagrade, za prve tri v obeh kategorijah pa bo poskrbljeno tudi s pokali. Moški bodo tekli na razdalji 4800 m, ženske pa 4000 m. Letos organizatorji pripravljajo tudi skupinski in družinski tek. Skupinski tek bo v obliki štafetnega teka, in sicer trikrat po 550 m, skupaj 1650 m. V ekipi za družinski tek mora tekmovati vsaj eden od staršev, ekipa šteje dva tekmovalca, tečeta pa se dva kroga (1100 m). Vsak udeleženec prejme majico organizatorja in napitek. Vabljeni v Ormož!
17. PTUJSKI MALI MARATON
Člani tekaškega kluba organizirajo mali maraton, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Start obeh tekov, na razdalji 21 km ali na rekreacijskem teku na 7 km, bo ob 10.00 izpred Term Ptuj.
Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Kolesarimo z okusom.
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju
6. september 2008
Poli žur z Atomik Harmonik
Kje in kdaj se lahko prijavim?
•	na spletni strani www.polimaraton.si do vključno 1.9.2008
•	v prostorih Poslovnega centra Perutnine Ptuj na Ptuju 2., 3., 4. med 17. in 19. uro (velja za skupine)
•	na mestu dogodka
v Moškanjcih na dan prireditve od 8. ure dalje
Kaj dobim?
•	kolesarsko majico
•	osvežilne napitke med kolesarjenjem
•	kulinarične dobrote po zaključku kolesarjenja
•	knjižica Vse o perutnini
•	brezplačen vstop
v zunanje bazene v Termah Ptuj 4., 5. in 6. septembra 2008
v . ... o I Kako bo potekalo I n , .... x Kajpaprijavnina? I ¿0gajanje9	I Podarili bomo še:
•	odrasli: 20 EUR
•	otroci od 7 do 14 let: 12 EUR
•	predšolski otroci (do vključno 6 let) brezplačno
•	imetniki olimpijske kartice in skupine nad 10 oseb 18 EUR
•	predprijave s plačilom (na www.poiimaraton.si do vključno 1.septembra in predprijave do vključno 4.septembra): odrasli 18 EUR,
otroci 10 EUR
•	člani Kluba Polet: 15,5 EUR
8:00-10:45 zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
11:00
start maxi Poli maratona 11:20
start mini Poli maratona 11:40
start lahkega Poli maratona
13:00 -15:00 cilj maratonov
14:00
Poli žur z Atomik Harmonik in podelitev nagrad

EJtftffl ijfff
•	pokal za najštevilčnejšo družino (3x)
•	pokal za najštevilčnejšo ekipo (3x)
•	pokal za najmlajšega udeleženca in najmlajšo udeleženko (2x)
•	pokal za najstarejšega udeleženca in najstarejšo udeleženko (2x)
•	pokal za posebne dosežke (1x)
•	nagrade v izdelkih Perutnine Ptuj za predprijavljene preko interneta (15x)
•	kolo za naključno izžrebane udeležence (10x)
- OdpePesezM.rced,—
Na Poli maraton se lahko pripeljete tudi z vlakom Slovenskih železnic.
Lahki Poli maraton (18 km) M nyr._. maraton (30km)j	^ maraton (64 km)
Priporočamo družinam z majhnimi otroki in kolesarjem z manjšo kondicijsko pripravljenostjo.
Priporočamo priložnostnim kolesarjem, zelo mladim in starejšim udeležencem.
Priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev.
Sobetinci • 60-letnica gasilskega društva
Ob jubileju razvili nov prapor
V prostovoljnem gasilskem društvu Sobetinci so ob 60-letnici humanega delovanja v petek, 29. avgusta, izvedli operativno taktično vajo, v nedeljo, 31. avgusta, pa so na osrednji slovesnosti predstavili jubilejni zbornik ter razvili nov društveni prapor.
V počastitev biserne obletnice so prizadevni sobe-tinški gasilci že v petek, 29. avgusta, popoldne pripravili veliko operativno-taktično gasilsko vajo. Ob predpostavki, da je zagorel lovski dom v Sobetincih, je na klic sirene in elektronskih pozivnikov prihitelo pomagat 64 gasilcev iz vseh gasilskih društev v okviru gasilskega centra Markovci ter iz Zavrča in Cir-kulan.
Še bolj množično in predvsem slovesno pa je bilo na nedeljski popoldanski slovesnosti, ki so jo pripravili pod šotorom ob domačem gasilskem domu. Začeli so jo s parado v kateri je sodelovalo okoli 150 uniformiranih gasilk in gasilcev z 12 društvenimi prapori. Zbranim gasilcem in številnim gostom je zaželel dobrodošlico predsednik PGD Sobetinci Matjaž Veršič, ki je v kratkem obudil spomine na leto 1948, ko so tedanji sobetinški zanesenjaki po dveh neuspelih poskusih ustanovili svoje gasilsko društvo.
Gasilcem iz Sobetincem je ob 60-letnem jubileju čestital župan občine Markovci Franc Kekec, ki je poudaril, da delo gasilcev presega humane meje, saj so aktivni tudi na drugih področjih, marsikje so osnovno gibalo vasi. V imenu vseh 123.000 članov Gasilske zveze Slovenije je gasilcem iz Sobetincev čestital tudi častni predsednik GZS Ernest Eory ter jim prenesel pozdrave novega predsednika slovenske gasilske organizacije Antona Korena. Ob tem je poudaril, da slovensko
Foto: M. Ozmec
V imenu 13 botrov je nov prapor svečano razvil Vinko Polanec.
Foto: M. Ozmec
Ob 60-letnem jubileju je zbrane nagovoril predsednik PGD Sobetinci Matjaž Veršič.
Foto: M. Ozmec
Vsem botrom in zaslužnim gasilcem so izročili spominska priznanja in gasilska odlikovanja.
gasilstvo, ki bo prihodnje leto slavilo 140-letnico humanega dela, ves čas deluje v interesu ljudstva, čeprav so se menjavali družbeni sistemi in vlade. Gasilci ostajajo najbolj množična nestrankarska organizacija v državi, nikoli ne vprašujejo, komu, kje in kako bodo pomagali, ampak enostavno pomagajo vsakomur, ki je pomoči potreben. Ne poznajo prepirov in prerekanj, vsi so enotni in zato so tudi tako uspešni, je poudaril Eory.
V	imenu območne gasilske zveze Ptuj se je čestitkam pridružil tudi poveljnik zveze Zvonko Glažar in izpostavil predvsem pomembno vlogo številnih gasilcev, ki so v lanskih in letošnjih neurjih s točo humano in požrtvovalno pomagali krajanom na najbolj prizadetem območju. V imenu občinskega poveljstva Markovci je kolegom iz Sobe-tincev čestital tudi poveljnik Milan Majer, pridružil pa se mu je še predsednik vaškega odbora Sobetinci Pongrac Golob.
Spominsko brošuro, ki so jo ob 60-letnici v besedi in sliki izdali na 60 straneh, je predstavil domačin Marjan Horvat ter ob tem prebral tudi nekaj najzanimivejših odlomkov nekaterih avtorjev sestavkov.
V	osrednjem delu slovesnosti so svečano zavili dosedanji gasilski prapor, ki jih je spremljal dobrega pol sto-
Ptuj • Tretja ribiška noč
Zabava na vodi in ob njej
Prejšnji konec tedna je Ptuj prireditveno pokal po šivih, toliko je bilo dogajanja na ulicah in trgih. Festivalsko dogajanje je obogatila še ribiška noč, ki sta jo organizirala PP Gostinstvo in Gostinstvo Ribič v sodelovanju z MO Ptuj in Perutnino Ptuj.
Ob Dravi se je v petek zvečer in še v soboto v zgodnjih jutranjih urah zabavala skoraj dva tisoč zabave željnih Ptujčanov in okoličanov, ki so uživali v nastopu hrvaške pevke Danijele in ansambla bratov Gašperič. Pokazalo se je, da petek ni ovira za zabavo, če je ta dobro pripravljena in če se obiskovalci v njej najdejo. Tudi hrane - ribic in ptujskega piščanca, k čemur so ponudili ptujsko vino - je bilo dovolj. Letošnji obiskovalci so bili celo bolj lačni kot lanski. Na koncu so bili vsi zadovoljni, organizatorji in obiskovalci, je povedal direktor PP Gostinstva Marjan Selinšek in zadovoljen
- m
letja, nato pa svečano razvili novega, ki ima kar 13 botrov. V imenu vseh botrov je to nalogo opravil Vinko Polanec, nato pa je nov prapor blagoslovil župnik Franc Obran. Za zamenjavo starega prapora z novim so se sobetinški gasilci odločili, ker so bili v občini Markovci še edino gasilsko društvo, ki je imelo star povojni prapor; novi ima nov napis in emblem, na njem pa je izvezen lik gasilskega patro-na sv. Florijana. Na prapor so pripeli 19 trakov, okrasili pa so ga tudi s 40 zlatimi in 33 srebrnimi žebljički. Slavje ob srebrnem gasilskem jubileju so sklenili s podelitvijo državnih in društvenih gasilskih odlikovanj najzaslužnejšim gasilcem in drugim posameznikom, dogajanje pa začinili z Modrijani.
M. Ozmec
povedal, da so se v projektu Ribiške noči našli tudi drugi ptujski gostinci, Terme pa so poskrbele še za prevoze s kočijo.
Dogajanje na Dravi je pomagalo organizirati BD Ranca, izvedli so tekmovanje v kajakih in v jadranju. Za dodatno atrakcijo pa sta s skuterji poskrbela svetovno znana brata Florjančič. Nič manj niso bili atraktivni skoki padalcev Aerokluba Ptuj. Za prihodnje pa napovedujejo tudi že močnejšo tekmo pri izbiri mis ribiške noči, letos so pogum izbrale tri tekmovalke. Skratka, tudi ribiška noč je dobrodošla popestritev dogajanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hrvaška pevka Danijela je ob bratih Gašperič zabavala skoraj dvatisočglavo občinstvo.
Foto: Črtomir Goznik
Vragolije z vodnimi skuterji sta izvajala brata Florjančič.
Prvi poskus ustanovitve gasilske čete v Sobe-tincih sega v leto 1925, vendar je zaradi nesoglasij med pobudniki propadel. Leta 1946 je sledil še en neuspeli poskus, avgusta 1947 pa so trije tedanji gasilski zanesenjaki že nastopili na prvem povojnem okrajnem gasilskem tekmovanju v Ptuju. Na vnovično pobudo Andreja Feguša iz Za-gojičev, ki je bil tedaj član okrajnega gasilskega poveljstva, so v tretjem poskusu leta 1948 vendarle uspeli. 18. novembra tistega leta so se v hiši Ivane Horvat sestali Franc, Jakob in Neža Horvat, Alojz in Franc Vajda, Janez Plohl in Janez Mur-šec ter se dogovorili, da bo prostovoljna gasilska četa Sobetinci začasno delovala pod okriljem gasilskega društva Zagojiči, članstvo za novo gasilsko četo pa so zbirali s celotnega območja tedanjega krajevnega ljudskega odbora - iz Sobetincev, Prvencev in Strelcev. Deset dni pozneje, 28. novembra 1948, se jih je okoli 30 zbralo na prvi skupščini oziroma ustanovnem občnem zboru gasilske čete Sobetinci, kjer so za prvega predsednika društva izvolili Janeza Mun-da, prvi poveljnik pa je postal Franc Horvat. Pod okriljem Zagojičev so delovali le eno leto, sicer pa je bilo društvo v prvih letih delovanja brez lastnih prostorov. Leta 1950 so se odločili za gradnjo shrambe za gasilsko orodje in opremo, isto leto so dobili gasilski cisterno in prve uniforme.
Nagradno turistično vprašanje .
Trinajstega septembra veselo v Moškanjcih
Ta konec tedna bo na Ptuju veliko prireditev. Že danes popoldne bo živahno na grajskem hribu, kjer bo potekala tradicionalna grajska košnja, jutri pa bo oživel tur-nirski prostor, kjer bodo potekale 6. grajske igre.
V soboto bo potekal tudi že tradicionalni Poli maraton, največja kolesarska športno-rekreativna prireditev v Sloveniji. 13. septembra pa bo veselo tudi na letališču v Moškanjcih, kjer se bo ob 16. uri pričela mega deseturna zabava s pestro gostinsko ponudbo, ki jo družba Radio-Tednik organizira ob
60-letnici Štajerskega tednika in 45-le-tnici Radia Ptuj. Vstopnine ne bo.
Še do konca septembra pa bo živahno na Ptujskem jezeru, kjer so prejšnji konec tedna izvedli odmevno državno tekmovanje v kajakih in kanujih na mirnih vodah, ki sta se ga udeležila tudi olimpijca Špela Ponomarenko in
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji društva Povod je že osmo leto na Ptuju potekal festival Ptuj odprto mesto.
Tadej Župančič Regent, ki sta se okiti-la vsak s po šestimi državnimi naslovi. Ob tej priložnosti so krstili nekaj novih pridobitev, ki jih bodo s pridom izkoristili za razvoj rekreacijskega in tekmovalnega športa. BD Ranca Ptuj ima odlične mlade veslače in jadralce, ki vse bolj mešajo štrene že uveljavljenim slovenskim tekmovalcem. Ptujsko jezero vse bolj privlači tudi ljubitelje rekreativnih športov.
Zadnje dni avgusta je za bogato prireditveno dogajanje na ptujskih ulicah in trgih skrbel festival Ptuj - odprto mesto. Na livadi pred ptujsko gimnazijo so mladi med drugim iz odpadnih avtomobilskih gum izdelali skulpture, ki so s tem dobile novo namembnost in celo umetniški pridih. Festival je že osmo leto uspešno organiziralo in izvedlo Društvo za miselno rekreacijo Povod Ptuj.
29. avgusta je prvo obletnico delovanja praznoval Park hotel, 28. septembra bo prvo svečko upihnil hotel Primus. Toča z neurjem pa je premaknila datum svečanega odprtja obnovljenega in razširjenega hotela Mitra - s 27. septembra so jo prestavili na 10. oktober. V Mestni hiši na Ptuju
pa še vedno niso dorekli programa ob načrtovanih aktivnostih ob praznovanju svetovnega dneva turizma, v okviru katerega naj bi se na Ptuju srečali župani najstarejših mest v EU. To srečanje so prvotno načrtovali konec maja letos, s čimer naj bi se tudi Ptuj vpisal med organizatorje prireditev v čast predsednikovanja Slovenije svetu EU, zaradi premajhnega števila prijav pa so ga prestavili na jesen. Kot je neuradno slišati, prijav tudi za jesensko srečanje naj ne bi bilo dovolj, zato še vedno razmišljajo o tem, ali srečanje
organizirati ali ne.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Lorenčič, Grajenščak 65, 2250 Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da Terme Ptuj v letošnjem letu pričakujejo 155 tisoč nočitev. Danes vprašujemo, pod kakšnim naslovom bo potekala mega zabava v Moškanjcih 13. septembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 12. septembra.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (11.)
Z nogometa na pivo
Seveda pa Kumasi premore tudi ogromno drugih izrednih znamenitosti, od najstarejšega vojaškega muzeja, kjer si lahko ogledaš »brzostrelko«, ki jo je Josip Broz Tito poklonil prvemu ganskemu predsedniku Kvameju Nkrumahu, pa vse do največje tržnice v Zahodni Afriki, kjer brez večjih težav lahko zaideš v labirint številnih malih ulic in kjer bi bil kakšen zemljevid zelo priročen. Nenazadnje pa sva se odpravila tudi na nogometni stadion, kjer sva spremljala tekmi med Egiptom in Sudanom ter Kamerunom in Zambijo. Prav presenečena sva bila nad prijaznostjo in varnostjo, ki sva jo doživela tako na stadionu kot ob njem, in vsaka skrb je bila povsem odveč. Po tekmi smo se celo odpravili z nekaterimi lokalnimi nogometnimi navdušenci v sosednji lokal, kjer smo preizkušali najrazličnejša afriška piva, ki jih, roko na srce, res ni malo.
Kljub neprijetnim posledicam prejšnje noči, saj sva se zbudila s kar precejšnjim glavobolom, sva se odpravila raziskovati zadnjo skrivnost Ashanti etnične skupine, ki se imenuje jezero Bosumtva in kjer domnevno prebivajo duše umrlih. Jezero se nahaja dobrih 50 kilometrov od Kumasija in je danes priljubljeno dnevno letovišče za številne turiste. V skladu z najino
filozofijo sva si tudi v tej vasici poiskala prenočišče v t. i. lokalni skupnosti, kjer lahko odkrivaš lepote vsakdanjega afriškega življenja. Preden pa se vseliš v začasen domek, moraš s primernim darilom obiskati vaškega poglavarja. Gre za dobrosrčnega, a pohlevnega starejšega gospoda, ki v zadnjih letih z ožemanjem turistov kar precej služi. Vendarle pa najin cilj ni bil poležavanje ob tem čudovitem jezeru, marveč raziskovanje sosednjih tradicionalnih vasi, do katerih se je možno prebiti samo s kolesi ali peš. Seveda nama nekajurni pohod ni preveč dišal, tako da sva se odločila za kolesa, s čimer načeloma v vasici ni težav. Tako nama je najin gostitelj obljubil kolesa za dokaj visoko ceno, vendar naj bi šlo za povsem nova kolesa. Naslednje jutro sta naju ob dogovorjeni uri dejansko čakali kolesi, ki sicer nista ustrezali kriterijem novega kolesa, a se nisva preveč pritoževala, le sedež je bil nekoliko previsok. Tako sva debelo uro čakala, da je vaški kolegij uspel znižati sedež in se nekoliko nejevoljna ob dejstvu, da sva izgubila kar nekaj časa, odpravila po poteh raziskovanja. Še preden pa sva uspela zapustiti vas, sva ugotovila, da so zračnice kar precej prazne, na kar sva tudi opozorila najinega gostitelja. Precej nejevoljno je zamahnil z roko,
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na nepregledno množico ljudi, ki svoje dneve preživljajo predvsem na največji tržnici v Zahodni Afriki.
češ, vi evropski razvajeni turisti, naj se končno odpeljeva, saj naj bi bilo s kolesom vse v najlepšem redu. In res sva se odpravila ter po dobrih 30 minutah kolesarjenja prispela v prvo izmed 11 vasic. Kar dih ti zastane ob pogledu na vse te skromne, a tradicionalne hiške, ki so tako različne od tradicionalnih afriških hišk. Ker, v skladu z ashantsko kulturo, ljudje verjamejo, da v jezeru prebivajo duše umrlih, za ribarjenje uporabljajo le ribiške splave. Gre za nekoliko debelejšo desko, pri čemer pa ne uporabljajo vesel, saj se bojijo razburiti duše umrlih. Pri premagovanju razdalj si tako pomagajo le z rokami, saj morajo tudi noge ostati na deski. Prav vsem domačinom se zasvetijo oči, ko pokažeš zanimanje za ashanti kulturo. Brž pohitijo poiskat lokalnega vrača ali poglavarja, ki z velikim zanosom pripoveduje najrazličnejše mite o nastanku jezera, etnične skupine, hribov ipd. Čeprav je znanstveno dokazano, da je jezero posledica tektonskega premikanja, pa je povsem nesmiselno s temi znanstvenimi traparijami obremenjevati ljudi. Celotno idiličnost in mistič-nost zmoti le dejstvo, da bolj kot se prebijaš v notranjost, večja revščina te pričaka. Midva sva uspela prikolesariti do četrte vasi, kjer je zračnica povsem odpovedala. Sprva se nisva dala motiti, saj sva tako daleč od civilizacije in v tako majhni vasici naletela na lokalno gostilno, ki je sicer premogla le koka-kolo in pivo, pa vendarle. Ponovno so naju obdali izredno prijazni domačini, ki so želeli izvedeti vse o najinih deželah, namreč mnogi od njih ne da niso vedeli, kje je Slovenija, prav tako niso vedeli, kaj ali kje je Evropa. Vendarle pa sva se midva morala kmalu vrniti s povsem prazno zračnico v vas, kamor sva prisopihala po triurnem sprehodu in kjer sva naletela na izredno neprijazen odziv domačinov, češ da sva midva uničila kolo. Po burnem prepiranju smo prišli do sklepa, da bodo odpravili težavo in bova pač nadaljevala vožnjo v drugo smer. Dejansko so nama kolesa popravili v dobrih 15 minutah, vendar je bila zračnica kaj kmalu spet prazna in po odkritju, da je v vasi le en policist, ki pa je mimogrede brat najinega »presnetega« gostitelja, sva se odločila zapustiti vasico, saj sva dobila vse potrebne informacije za najino raziskavo v drugih vaseh. Seveda je ponovno
sledilo prepiranje, saj sva plačala za tridnevno bivanje, midva pa sva zapustila vasico drugi dan, vendar je bilo vse brezpredmetno in sva raje »pobasala« svoje nahrbtnike in se z izredno jezo poslovila od vasice. Na celotnem popo-
tovanju po Afriki, kjer sem večino časa preživel med domačini, pred tem in za tem nisem srečal tako neprijaznih ljudi kot ravno v tej vasici. Polna mešanih občutkov sva se vrnila v Kumasi.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Vsakdanje življenje najrevnejših slojev prebivalcev v Kumasiju, pri čemer železniško omrežje seveda ne deluje več.
N0YICKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
& 6'r
v
Termalni Park
Terme Ptuj
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00 Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
Turistični vlakec PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 MO Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 MO Ptuj	16.00 GH Primus -16.30 MO Ptuj
Odrasli 2 EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
Kuharski nasveti
KONZERVIRANJE
Mešana marmelada
Sestavine: 1 kg jabolk 1 kg hrušk 1 kg breskev 1 kg sliv
1	limona
2	kg sladkorja
Sadje operemo, jabolka in hruške grobo naribamo. Jabolka pokapljamo s sokom ene limone, da ne porjavijo. Slive in breskve olupimo in narežemo na manjše koščke. Sadje vsipa-mo v večjo posodo in med nenehnim mešanjem kuhamo 30 minut. Nato dodamo sladkor in kuhamo še 30 minut. Marmelado po želji prepasiramo, ponovno prevremo, napolnimo v čiste kozarce, dobro zapremo in pokrito ohladimo. Do uporabe hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Slivov džem
Sestavine. 1 kg sliv 1 kg sladkorja sok ene limone 1/2 žličke mletih klinčkov
Slive razpolovimo in jim odstranimo koščice. Nato jih drobno zmečkamo ter prelijemo z limoninim sokom. Tako pripravljene damo kuhat v večjo posodo. Ko zavrejo, dodamo sladkor in kuhamo še 2 uri. Kuhamo lahko tudi v pečici pri temperaturi 185 stopinj celzija. Če džem kuhamo v pečici, se čas kuhanja podaljša za 30 minut. Kuhan džem napolnimo v manjše kozarce, dobro zapre-
mo in ohladimo.
Slivova marmelada
Sestavine: 6 kg sliv 2 kg sladkorja 2 dl ruma 1 dl vinskega kisa Slive očistimo in fino zmelje-mo. Nato jih damo kuhat v večjo posodo in kuhamo 40 minut. Dodamo jim sladkor in kuhamo 20 minut. Prilijemo kis in kuhamo še 10 minut. Nato dodamo rum, dobro premešamo, napolnimo v čiste tople kozarce, zapremo in hranimo v hladnem, temnem prostoru. Marmelada je obstojna več let.
Rabarbarin džem
Mešana marmelada
Sestavine:
5 kg rabarbar 1 mala vrečka pektina 1,5 kg sladkorja (lahko več) cimet
Rabarbaro operemo, olupimo, narežemo na majhne koščke in dušimo v lastnem soku, da se zmehča. Dodamo pektin in počasi ogret sladkor. Za boljši okus dodamo še cimet. Džem nadevamo v manjše vroče kozarce, dobro zapremo in hranimo 3 do 4 mesece. Če želite, da bo džem uporaben eno leto, dodajte najmanj 2 kilograma sladkorja.
Rabarbara
Kompot iz jedilnih buč
Sestavine:
2 kg bučk
2 - 3 žlice vinskega kisa 2 - 3lvode 70 dag sladkorja 1 citronka 1 vanilin cimetove palčke celi klinčki 1 dl ruma
Bučke narežemo na majhne kocke, damo v vodo in prilije-mo še vinski kis. Vode naj bo toliko, da so bučke pokrite. Tako pripravljene pustimo stati čez noč. Drugi dan zavremo vodo, dodamo sladkor, citron-ko, vanilin, cimetove palčke in klinčke ter počakamo, da zavre. V vrelo vodo vsipamo odcejene bučke in pustimo, da vrejo 3 do 5 minut. Naložimo jih v čiste tople kozarce, prelijemo z vročo tekočino, dobro zapremo, zavijemo v kuhinjski prt in pustimo, da se ohladijo. Hranimo v temnem, hladnem prostoru.
Iz knjige V. in N. Pignar: Sodobne domače jedi
Tačke in repki
Tiha nevarnost, imenovana dirofilarija
Počitnice so končane. Še zadnji šoloobvezni dopustniki so se vrnili domov in z njimi tudi mali kosmatinčki, ki so se imeli krasno na morju, v planinah ali kje drugje. Skupaj z lastniki so neizmerno uživali, se kopali, sprehajali, igrali in počeli norčije. Vendar v najlepših morskih krajih vzdolž slovenske in hrvaške obale, tudi v Italiji ob morju in v Padski nižini preži na naše kužke nevarnost, imenovana dirofilarija in prav je, da vemo, kako se zaščitimo pred to boleznijo.
Dirofilaria immitis, imenovana tudi srčna glista, je parazit, ki lahko prizadene pse, dihurje in redkeje mačke. Povzroča bolezen, imenovano dirofilarioza. Parazit potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja, ki je v tem primeru komar. Odrasel parazit živi v desni polovici srca in v večjih žilah, ki povezujejo pljuča in
... .
srce. V kri izloča drobne ličinke, ki jih imenujemo mikrofi-larije. Ko komar piči okuženo žival in pije kri, posesa v sebe tudi te mikrofilarije. Ko napade naslednjega, npr. zdravega gostitelja, prenese v njega drobne mikrofilarije in ga tako okuži. Približno po 6 do 8 tednih vdrejo mikrofilarije iz podkožja v krvni obtok in se
naselijo v srcu. Celoten razvoj parazita, od pika komarja do odraslega parazita, lahko traja tudi nekaj mesecev.
Klinična slika bolezni je zelo težko prepoznavna, saj so klinični znaki nespecifični. Okuženi psi in mačke imajo povečano telesno temperaturo, so apatični, težko dihajo, pogosto drgetajo, zelo hitro se utrudijo, kašljajo, postajajo slabokrvni, začnejo izgubljati telesno težo. Če je žival močno okužena, lahko pride do zamašitve srčnih vitalnih krvnih žil in do smrti živali. Omenjeni klinični znaki so lahko prisotni pri živalih, ki so srčni bolniki, pri erlihiozi, pri virotičnih ali kako drugače bolnih živalih, tako da lahko spregledamo osnovno bolezen.
Važna je pravočasna in pravilna diagnostika bolezni. Diagnoza se postavlja s pregledom krvi, kjer lahko najdemo žive mikrofilarije. Odrasle zajedav-ce odkrijemo z RTG slikanjem srca in pljuč. Na voljo so tudi hitri testi in seveda laboratorijske preiskave krvi.
Zdravljenje že bolnih, se pravi okuženih živali je zapleteno in naporno za pacienta, vendar v veliki večini uspešno. Veliko pomembneje je poskr-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
beti za pravilno preventivo, kar pomeni, da preprečimo nastanek bolezni. To lahko storimo stoodstotno uspešno in zelo enostavno. Ko se vrnemo z morja oziroma območja, kjer je bolezen razširjena, stisnemo našemu kužku na kožo na vratu preparat stronghold v ustrezni koncentraciji in tako smo zanesljivo preprečili izbruh bolezni, tudi če je našega kužka pičil okužen komar. Stronghold namreč uniči mi-krofilarije, ki so v podkožju, kamor jih je komar vnesel. Stronghold ni škodljiv, tudi če smo ga uporabili pri neokuženi živali, saj se uporablja za zatiranje bolh, glistavosti, uši, ušesnih garij, demodexa in drugih zajedavcev. V teh primerih ga uporabimo enkrat mesečno vsaj 3 do 4 mesece zapored. Za preventivo diro-filarije pa zadostuje enkratna aplikacija takoj ali v roku treh do štirih tednov po prihodu domov. V bistvu malenkost, ki pa lahko prepreči mnogo večje težave našega kužka. Preparat je na voljo pri veterinarjih in naši specializirani trgovini DR. ZOO, kjer boste dobili tudi vsa potrebna navodila. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v kimavcu
September, prvi jesenski mesec, je bil po starem rimskem koledarju sedmi mesec v letu, od tod poimenovan po latinskem 'septem'. Slovenski kimavec pa je dobil ime po sadju, ki je v tem mesecu zrelo in »kima« iz krošenj sadnega drevja, da je zrelo za obiranje. Vremensko se september začenja v značilnem poznem poletju, končuje pa po jesenskem ena-konočju s hladnimi nočmi in toplimi sončnimi dnevi, ugodnem času za dozoretje jesenskih plodov vrtne narave.
V SADNEM VRTU kimavca pokimajo s krošenj plodovi jeseni zorečih vrst in sort sadnega drevja in naznanjajo, da so dozoreli. Jabolka in hruške obiramo v drevesni zrelosti, če smo jih namenili v hrambo v svežem stanju, tiste za predelavo v sokove, toplotno obdelavo, konzerviranje ter sušenje pa obiramo v polni užitni zrelosti, ko so z zorenjem in asimilacijo dosegli največjo vsebnost naravnega sladkorja, kislin, aromatičnih in drugih sortno značilnih sestavin. Lupinasto sadje orehi in lešniki naj dozore na drevesu, odpadle plodove pa sproti pobiramo, po potrebi očistimo, pred hrambo pa posušimo nasipane v eni plasti na zračnem prostoru, da jih zavarujemo pred plesnijo.
Pri obiranju in spravilu sadja ravnamo gospodarno, da glede na namen uporabe sadja ničesar ne prepustimo naključju, da med obiranjem ne poškodujemo vejevja, nepoškodovanim plodovom pa ohranimo njihovo trpežnost v hrambi. Po zbiranju poberemo in odstranimo ostanke, poškodovano in bolno sadje, da njihov razpad v sadnem vrtu ne škoduje zdravim.
Z rezjo, razen izrezovanja polomljenih vej, sadnega drevja v tem jesenskem času ne motimo, dokler se vegetacija ne zaključi in listje ne odpade. Tudi obdelovanje zemlje pod drevesnimi krošnjami ter dohranjevanje s kakršnimi koli rastlinskimi hranili v mesecu septembru, ko vegetacija pojenjuje, drevesa pa se prično pripravljati na zimsko mirovanje, ne opravljamo.
Ne spreglejmo prisotnosti voluharja. Voluhar se v tem času že pripravlja na prezimitev. V gnezda s površine odnaša suho travo in zbira hrano, brezskrbno se giblje po travi v mraku, ko ga je z raznimi vabami in na različne načine lova lažje uničevati.
V	septembru je skrajni čas pripravljalnih opravil za jesensko sajenje sadik sadnega drevja. Za nadomestno sajenje izkrčimo dosedanje drevo s koreninami vred, iz zemlje poberemo ostanke korenin, jamo pa pustimo nezasipano, da se zemlja dobro prezrači.
V	OKRASNEM VRTU negujemo cvetoče enoletnice do jesenskih slan, ki čeprav z manj cvetja v tem jesenskem času prijetno poživijo vrtno okolje. Rastline, ki so zaključile vegetacijo ali so poškodovane, izrezujemo in odstranimo, da ostaja urejen videz okrasnega vrta.
Čebulnice in gomoljnice, ki jih bomo morali izkopati in hraniti pred pozebo v zaprtih prostorih, pustimo na gredicah, dokler niso v celoti zaključile vegetacije. Zeleni listi in zeleni nadzemni organi rastline čebulice oziroma gomolje prehranjujejo z asimilati do svoje poslednjega zelenila. Z izkopom ne hitimo, ko pa bo čas za to opravilo, ga opravljamo v ugodnem vremenu in v ne preveč razmočeni zemlji. Pred hrambo korenike, čebulice in gomolje posušimo; prevlažni hranjeni prično gniti. Septembra je tudi čas, da si za domače potrebe od nekaterih cvetlic enoletnic naberemo semena za potrebe v naslednjem letu.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v septembru mnogo opravil. Z gredic pobiramo pridelke, rastline negujamo, da jim čim dlje ohranimo vegetacijo, z novimi posevki in presajanjem jesenskih in prezimnih vrtnin pa skrbimo, da gredice tudi v tem letnem času ne samevajo.
Za jesensko rabo v začetku septembra še presajamo sadike cvetače, brokolija, zelja, pora, solate in radiče, posevke špinače, motovilca, peteršilja, redkvice pa bo zaradi boljše in enakomernejše kalitve ob setvi potrebno pokriti z vlaknasto folijo, da jim v daljših in hladnejši jesenskih nočeh ohranimo toploto.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokolekr: S, septembra-11 septembra
5-petek 0	6-sobota	7-nedelja	8-ponedeljek é -
9-torek é	10-sreda é	11-četrtek	
Foto: OM
Foto: OM
Miti o bogastvu
Mit #3: Z »obračanjem« lahko pridete do uspeha in postanete bogati brez začetnega vložka
Brez začetnega vložka pomeni, da je nepremičnina stoodstotno financirana s strani banke. To pomeni, da se večji del, če ne kar celota vašega denarnega toka porabi za mesečno plačilo anuitet. V poslih brez začetnega vložka boste plačevali višje obrestne mere, ker obstaja večje tveganje za posojilodajalca, višje stroške posojila in tako ni več denarja za vzdrževanje nepremičnine, s katerim bi lahko povečali denarni tok in posledično povečali vrednost nepremičnine. Zvišanje cene nepremičnine, kot boste podrobneje videli kasneje, je v vaših rokah le takrat, ko povečate denarni tok! V tem primeru tega ni!
Veliko ljudi misli, da je obračanje nepremičnin - hitro kupovanje in hitra prodaja naprej za večjo vrednost, kot so zanjo plačali - način za večanje premoženja. Po mojem mnenju je to isto kot dnevno trgovanje na borzi. Ni enostavno, je pa zelo tvegano.
Ne verjamem v trgovanje brez začetnega vložka in ne verjamem v »obračanje« nepremičnin. Tudi v prejšnjem primeru, kjer niste vložili nič začetnega vložka za 9 milijonov evrov vredno stanovanjsko zgradbo, ste z investitorsko ekipo kot začeten vložek položili 2 milijona evrov. Verjamem, da je kupovanje in imeti v lasti nepremičnino, ki vam prinaša dobiček, način za večanje premoženja. Lahko rečete: »Ampak potrebujem večinski kapital prve nepremičnine, da bi kupil drugo, večjo nepremičnino z več enotami. To pomeni, da moram prodati prvo nepremičnino.« Po izkušnjah to pač ni res. Potrebujete drugi investitor-ski posel, ki ima smisel in ki ga lahko predstavite investitorjem. Pomagali vam bodo zbrati začeten vložek za drugo nepremičnino in nagradili jih boste, ko nova investicija prinese dobiček.
Primer: Nedavno se je dokončala konstrukcija nepremičnine z 208 enotami, ki je stala 13,8 milijona evrov. Ko je bila dokončana, je njena vrednost takoj zrasla na 16,3 milijona. Prejeli so številne ponudbe za prodajo nepremičnine in posredniki so stali v vrsti. Čeprav je bila zelo mamljiva ponudba po dveh letih prodati nepremičnino z 2,5 milijona evrov dobička in oditi stran, tega niso storili. Problem je v davkih. Če bi vzeli 2,5 milijona evrov dobička, bi bili prisiljeni vrniti denar na tržišče, da bi se izognili precej obilnemu davčnemu računu. Seveda so imeli zgradbo ovrednoteno, ampak so imeli tudi nekaj, čemur se reče »obdavčen dogodek«. Predstavljajte si 20% davek na 2,5 milijona evrov dobička. To je nepotrebnih 500.000 evrov za plačilo davka.
Če bi radi denar, vam ni potrebno prodajati. Preprogramirajte posojilo za nepremičnino in tako potegnite denar ven. To ni obdavčeno in denarja niste prisiljeni vložiti v drugo investicijo. V primeru nepremičnine z 208 enotami boste preprogramirali posojilo in uporabili denar, ki je nastal kot dobiček, ter poplačali vlagateljem z obrestmi. To je odličen sistem in najboljše od vsega je, da si še vedno lastite nepremičnino, še vedno prejemate denarni tok iz nepremičnine v obliki najemnine, in ko nepremičnini vrednost raste, lahko ponovno preprogramirate posojilo in zopet dobite neobdavčen denar. Lahko ga potem uporabite za druge posle in to investitorji počnejo vsak dan.
V 95 odstotkih primerov nepremičnina z leti postane več vredna, se pravi - ne zgublja vrednost. Če pa si privoščite še potrebne izboljšave, ki bodo oživile soseščino in zadovoljile rezidente, ste na dolgi rok dodali še dodatno vrednost.
Mitja Petrič
Modrosti iz sveta ameriških staroselcev
INDIJANSKI HOROSKOP - moč magične ljubezni (4)
Ko pride v deželo v jesen in se race odpravijo v toplejše kraje, praznuje znamenje, ki si ga bomo ogledali danes - to je Krokar (tehtnica), znan po svojem zavzemanju za prijateljstvo in diplomacijo. Potem je na vrsti še opis za Kačo (škorpijona), to je čas prvega mraza in s tem tudi preobrazbe in boja za preživetje.
Krokar (tehtnica) od 23. 9. do 23. 10.
Mistična simbolika: Pisalo se je leto 1995, ko so naredili študijo o simboliki krokarja in ugotovili, da ima skupni imenovalec, še posebej v Evropi. Tako lahko napoveduje slabe stvari, povezujemo ga predvsem s strahom in nesrečo. Zanimivo je, da je na vzhodu mnogo bolj optimistično in ga povezujejo s preporodom in otroško hvaležnostjo. Zanimivo je tudi, da je na Japonskem božji odposlanec - seveda v tem primeru gre za rdečega krokarja, rdeča barva je barva jutranjega sonca. Deset krokarjev je v neki legendi prineslo svetlobo svetu, vendar so zatem morali umreti od puščice strelca po imenu Yi, kajti v nasprotnem primeru bi sežgali svet. Večkrat ima krokar vlogo preroka in je simbol preobrazbe.
Osebne značilnosti: Osebe, rojene v znamenju krokarja, torej v mesecu odhoda rac, so zelo socializirane in prijateljske. Že od malih nog iščejo zlato sredino in zaradi povečanega čuta za prijateljstvo in iskanja družbe so
redko sami. Bistveno vlogo v njihovem življenju ima komunikacija, srečni so tedaj, ko so okoli njih prijetni in harmonični ljudje so tudi odnosi prav takšni. V osnovi so zelo čustveni in iskreno jih skrbi za druge ljudi. Znani so po tem, da si radi prilastijo kakšno tujo idejo ali izkušnjo. So zelo pravični ljudje, ki imajo globoko v sebi neko posebno energijo, ravno zaradi tega imajo okoli sebe vedno polno prijateljev. Za zakon se le s težavo odločijo, ko to storijo, so zvesti partnerji. Na Japonskem krokarja cenijo kot zaščitnika starševske ljubezni in zaradi tega so ljudje, rojeni v tem znamenju, zelo dobri, nežni in nenazadnje prijateljski s svojimi otroki. Težijo k ravnotežju, harmoniji in lju-
bezni. V življenju se zelo dobro razumejo z rdečim jastrebom (oven), jelenom (dvojčka), je-setrom (lev), vidro (vodnar) in divjo gosjo (kozorog). Zdravilna zeliščna rastlina tega znamenja je ognjič. Iz sveta kristalov pa jih ščiti jaspis, ki simbolizira zvestobo in prinaša radost. Poleg tega po verovanju ameriških staroselcev zmanjšuje bolečino in ščiti pred ugrizom kače ter nosečnice med nosečnostjo. Barva krokarja je rjava, še dodaja indijanska modrost.
Kača (škorpijon) od 24. 10. do 21.11.
Mistična simbolika: Med
kačo in človekom je veliko podobnosti, čeprav je človek v svoji razvitosti zelo napredoval, kača pa se mora pri vsem tem zelo truditi in vložiti veliko napora.
Ima pa globoko v sebi nadnaravno moč, ki ji pomaga in daje upanje. Čeprav je skrivnostna žival, ima meje že vnaprej določene in tako točno ve, kako se zadevi streže. Psihoanalitiki so ugotovili, da je v njej nekaj skriv-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nostnega in najbolj temna plat neraziskana. Po Svetem pismu je zapeljala Evo in posledično Adama. Je pa naravna zdravilka, vračka in polna neke nadnaravne modrosti. Pri ženski je po mnogih legendah starih ljudstev odgovorna za naravni ženski ciklus.
Osebne značilnosti: Osebe, rojene v znamenju kače, so rojene v času prvega mrazu. Med njihove odlične sposobnosti spada dobra presoja in močan pečat jim daje intuicija. Zdi se, da znajo človeku prodreti v dušo. Za
Indijance je kača naravni simbol za blisk in grom - ravno zaradi tega ji pripisujejo nadnaravno in magijsko moč ter modrost razumevanja globine vesolja. Omenjena znanja jim pomagajo in koristijo pri doseganju lastnih ciljev. Prirojena zvitost jim pomaga pri spretnem vijuganju po življenju. V primeru, da ni vse po njihovo, jih lahko zagrabi bes in posledično želja po maščevanju. Pogosto menjajo svojo naravo in so prav magnetno privlačni za nasprotni spol. Pravzaprav so znani po svoji seksualni in erotični naravi. Svojim otrokom dopuščajo veliko mero samostojnosti, ne glede na to pa vedno iz ozadja budno opazujejo, kaj počnejo, in po potrebi priskočijo na pomoč. Zelo dobro se v življenju razumejo z divjo gosjo (kozorog), pumo (ribi), bobrom (bik) in detlom (rak). Zdravilna rastlina tega znamenja je repinec. Iz zakladnice kristalov se zanje priporoča malahit, ki simbolizira duhovno moč in notranjo energijo. Urav-notežuje desno in levo polovico možganov, ščiti pred uroki in sevanjem ter omogoča mirno spanje. Pospešuje tudi obnavljanje tkiva in najbolje deluje skozi roke (na prstancu). Ne smemo ga povezati z diamantom, kajti tedaj je strupen. Barva kače je siva.
Prihodnjič: Kanadski jelen (strelec) in divja gos (kozorog)
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Narava, naravni zakoni
Po NARAVI je vsak človek živi magnet in tako ljudje v svoje življenje privabljamo ljudi, stvari in situacije, ki so v skladu ne samo z našimi prevladujočimi mislimi, temveč tudi z našo energijo oz. vibracijo, ki jo oddajamo.
Intenziteta naše misli, prežeta z močnimi čustvi, nosi v sebi izjemno energijsko privlačnost in sposobnost manifestacije, tako da v svoje življenje pritegnemo tisto, kar si želimo, in tudi tisto, česar si ne želimo. Marsikdo si sam pri sebi reče, da tistega, česar si ne želi, ni sam privabil v svoje življenje, toda resnica je malo drugačna - ljudje smo ustvarjalci svoje resničnosti, ki jo ustvarjamo s svojimi mislimi, besedami in dejanji.
Svojo ustvarjalno moč lahko vsakodnevno uporabimo za ustvarjanje dobrega, lepega, obilnega, pozitivnega, nečesa, kar nas osrečuje, razveseljuje in nam daje energijo. Ravno tako pa svojo ustvarjalno moč lahko uporabimo v destruktivni smeri - ustvarjamo žalost, bolezen, nesrečo, pomanjkanje. Na svetu so ljudje, ki ure in ure vsakodnevno razmišljajo o svoji nesreči, bolezni, o tem, kako so drugi (država, okolica, ljudje, mesto ... ) krivi za njihovo pomanjkanje, bolezen, nesrečo.
Če želimo na svoji življenjski poti iti v smer, v katero nas vodijo srce, intuicija, notranji vzgibi, želje - potem se moramo izključno usmeriti in energijsko uskladiti na tisto, kar si želimo. Energije, kot so strah, dvom, nezaupanje, moramo pustiti ob strani, kajti tisti, ki najbolj govori o bolezni, bolezen ima, tisti, ki pa najbolj govori o blaginji,
blaginjo tudi ima.
Sedaj, ko smo seznanjeni s tem, da s svojimi mislimi, besedami in dejanji ustvarjamo svoje življenje in situacije, ki nam pridejo na pot, lahko začnemo to mogočno orodje - zakon narave ali karme - uporabljati v konstruktivno smer, v smer tistega, kar si želimo, da izkusimo oz. da pride v naše življenje.
Človek, ki jasno ne izrazi svoje namere, svojih želja, se ne premakne nikamor. Leta in leta je tam, kjer je vedno bil, pri tem pa ni važno, ali govorimo o zdravju, blaginji, medosebnih odnosih ... Poglejmo primer iz poslovnega življenja.
Danes ob 15. uri ste se namenili poklicati potencialno stranko po telefonu. Večina ljudi preprosto naredi tako, da vzame telefon v roke, pokliče potencialno stranko in se prepusti toku dogodkov, pred samim klicem pa si ne vzame niti minuto, da bi razmislila o tem, kaj si želijo od tega telefonskega pogovora, kako bodo začeli pogovor -skratka pozabi na to, kaj je sploh namen oz. cilj tega pogovora. Brez jasnega namena telefonskega pogovora se med pogovorom vrtimo kot mačka okoli vrele kaše. Želimo stranko informirati o naših proizvodih? Potem bomo uporabili pristop, ki nam bo omogočil, da bomo stranki čim bolj enostavno, jasno in
razumljivo predstavili našo ponudbo. Morda pa imamo drug namen - s stranko se želimo dogovoriti za predstavitev ali sestanek - v tem primeru bomo spet drugače komunicirali po telefonu. Naš namen pa je lahko tudi, da že v prvem telefonskem pogovoru potencialni stranki prodamo naše proizvode oz. storitve.
Problem pri telefonskih pogovorih (pa tudi pri sestankih v živo) je pogosto v tem, da se na pogovor (sestanek) nismo dovolj pripravili, da nismo jasno razmislili o našem namenu (cilju) in tako se tudi celotna komunikacija ni razvila na način in v smer, ki smo si jo želeli. Moč našega namena je v bistvu zakon privlačnosti, ki deluje v praksi.
Primerov, ko z jasnim namenom, ciljem, vizijo pritegnemo tisto, kar si želimo, je ogromno. Vsi, ki berete te vrstice, imate v svojem življenju kakšen primer, ko vam je z močnim namenom, ciljem, ko ste vedeli, kaj želite imeti, narediti, doseči, uspelo praktično nemogoče. Zakon privlačnosti je tako zelo vtkan v naše življenje, da se njegove prisotnosti včasih sploh ne zavedamo, pa vendar ta univerzalni zakon vedno deluje.
Razlika med uspešnimi in neuspešnimi (kaj pojmuje kdo kot uspeh in neuspeh - to je prepuščeno vsakemu posa-
mezniku) je ravno v tem, da uspešni zavestno uporabljajo svoj namen, cilje, čustva, pričakovanja, želje ... in tako zavestno v svojih življenjih poženejo zakon privlačnosti. Ljudje smo lahko kot roboti - dan za dnem vse počnemo avtomatizirano, brez namena, brez ciljev, brez vizije, brez želja, vendar - če bomo tako delovali, premika v želeno smer ne bo in ostali bomo tam, kjer smo.
Za spremembe v svojem življenju moramo nekaj storiti tudi sami, poslušati samega sebe, svoje srce, svoje srčne želje. Ko ugotovimo, kaj si srčno želimo, ko spoznamo svoj namen, cilje, vizijo, poslanstvo ter ko se vibracijsko uskladimo z vsem tem, ko to res zaživimo v svojem življenju, takrat se začnejo dogaja-ni spremembe in želeno pride do nas.
Od danes dalje se zavestno (namensko) posvetite ustvarjanju tistega, kar si v življenju želite, kajti to je pot do uresničevanja želenega.
Naj vas pri tem vašem ustvarjanju spremlja obilje ljubezni in radosti!
Milena De Viktory, predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354
Duševno zdravje
Nepozabljen spor
Katja se je že pred leti razšla z najboljšo prijateljico, ki je pred kratkim hudo zbolela. V vseh letih še vedno ni pozabila njunega spora, še vedno ji ne more odpustiti, da se je zaradi njenega obrekovanja, laži, razšla z dolgoletnim prijateljem. Kaj ji svetujete?
Vse je odvisno od Katjine osebnostne in čustvene zrelosti. Če ji ne more odpustiti, bo težko naredila korak k spravi s prijateljico. Naj pretehta, ali zmore nekako vseeno preiti preteklost in glede na simpatije, ki jih očitno še vedno goji do prijateljice, narediti korak in stopiti do nje in ji ne glede na vse poskuša s prijateljsko pomočjo lajšati težave, kijih ima prijateljica v svoji bolezni in z njo obujati spomine na tiste lepe trenutke, ki sta jih preživeli skupaj.
Katja naj se uzre vase, pretehta in odloči, kaj pravzaprav želi in zmore, dolžna bivši prijateljici, ki ji je zagrenila življenje, vsekakor ni nič.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Zadnji večer v letošnjem avgustu se je v grosupeljskem casinoju Kongo odvilo finalno dejanje festivala Pesem poletja 2008, kjer sta med konkurenco 49 nastopajočih, na koncu skupaj slavila Domen Kumer in Petra Pečov-nik. Njuna aktualna uspešnica Kamasutra je prepričala največ gledalcev in tako s pomočjo televotinga zmagala. Seveda sta se oba zelo razveselila nagrade, ki je dosegla vrtoglavih 50.000 evrov, še bolj pa tega, da je publika Kamasutro očitno vzela za svojo in ji nadela lento pesmi poletja.
;k-k-k
Natalija Verboten ni govorila o svojem ljubezenskem življenju, dokler ni srečala Dejana Bojiča, ki se je očitno izkazal za gospoda Pravega. Parček že nekaj časa živi skupaj, družbo jima zaenkrat delata kuža in muca, nedavno pa je Natalija priznala, da z Dejanom že delata na tem, da bi imela otroke. A preden bo v njuni hiši slišati otroški jok in smeh, sta zaljubljenca sklenila stopiti pred oltar. Brez medijskega 'pompa' sta se zavezala drug drugemu.
-k-k-k
Mirna Reynolds bi rada dokazala, da je ena najboljših tekstopisk mlajše generacije, saj naj bi v zadnjih dveh letih napisala besedila za nekaj največjih slovenskih hitov. Sama pravi, da nad pozitivnimi in negativnimi kritikami, ki so jih deležna njena besedila, ni prav nič presenečena.
■k-k-k
Na spletni strani www.eurodanceweb.net poteka tekmovanje, katerega začetki segajo v leto 2001, namen le-te-ga pa je promoviranje evropskih in mediteranskih dance skladb v nacionalnem jeziku. Vsako leto novinarji Eurodanceweb izberejo dance skladbe iz vse Evrope in Medite-rana. Letošnja predstavnica Slovenije na tem tekmovanju je Kristina in njena skladba Ona se ljubi sama.
-k-k-k
Pevki Špelci, ki je pred kratkim na vseh TV postajah predstavila svoj novi in hkrati prvi video izdelek za skladbo 'A si me sanjal', je uspelo tudi na MTV. To je gotovo potrditev njenega truda in dela, ki ga je s svojo ekipo v zadnjih dveh letih vložila v solo glasbeno kariero. Video 'A si me sanjal'je dobil mnogo pozitivnih kritik, Špelca paje kot izvajalka še bolj prepoznavna. V naslednjih mesecih jo čaka še intenzivnejša promocija skladbe v televizijskih oddajah ter v drugih intervjujih, hkrati pa obljublja svojo spletno stran.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. YUHUBANDA: NISI TA
9iVŠYAGE: ČAS 8. PANDA: ' JAZ SI ŽELIM 7. TABU: PESEK IN DOTIK 6. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 5. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 4. PETER JANUŠ: DALEČ OD OČI 3. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL 2. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 1. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
StereoTipi so za melodičen rock
StereoTipi so skupina navdušenih glasbenikov. Janez (glavni vokal), Tomas (klaviature, vokal), Rafko (kitara, vokal), Vasja (bas, vokal) in Luka (bobni) se radi vračajo h koreninam pristnega melodičnega pop rocka, ki ga na današnji slovenski glasbeni sceni več kot očitno primanjkuje.
V svoji glasbi, ki jo aktivno izvajajo od aprila 2007, ohranjajo pozitivno sporočilo, kar se odraža tako v glasbenem repertoarju na koncertih kot tudi v energičnih nastopih na odru. So pač tipi, ki predvsem radi igrajo in se slišijo stereo, kar se še najbolje vidi v živih nastopih, kjer so s publiko radi v pristnem kontaktu. Seveda to pomeni, da skupaj s publiko na koncertih ustvarjajo dobro kemijo, ki privede do nepozabnega vrhunca med obojimi. To pa je tudi največja nagrada in potrdilo, ki jo pet tipov, ki jim glasba predstavlja predvsem užitek in zabavo, lahko prejme.
Janez Rupnik - Denz je edini član skupine, ki bi lahko igral tudi pri narodnozabavnih ansamblih, saj je bil njegov prvi inštrument harmonika. V uporniških letih je presedlal na kitaro ter hkrati osvojil veščine petja. Dolga leta je bil basist v Zaspani Grapi, a splet okoliščin je privedel Denza k vlogi pevca in kitarista. Po napornih koncertih se nemalokrat potuhne v
StereoTipi so bogatejši za nov videospot, ki je bil posnet za sin-gel Pokaži mi jo mal. V spotu se fantje znajdejo za zapahi, pazi pa jih neusmiljena paznica, miss Hawaiian Tropic Tina Gaber!
zatohlo skrite depresije reke Idrijce in Kanomljice, kjer si polni baterije z lovljenjem postrvi, šarenk ter drugih slastnih prebivalcev omenjenih rečic.
Rafko Mohorič - Rafe je kitaro začel igrati v gimnazijskih letih, k čemur ga je spodbudilo poslušanje kvalitetnega rocka, funka ter metala. Med drugim se spogleduje tudi s punk in country prvinami, kar je izrazil v zabavljaškem bendu Kravji Drek.
Vasja Lapanja - Wask je svojo glasbeno pot začel s strogo klasično glasbo kot pianist. Iz sveta Bachovih polifonij sta ga speljala MC Hammer in skupina
Filmski kotiček
Ujemite Smarta
Vsebina: Agent Maxwell Smart je ujet v pisarniško delo, a vse življenje skrivoma sanjari o bondovskem načinu življenja. Želja se mu uresniči, ko neznan izdajalec poskrbi, da Smartovi najskrivnostnejši vohunski organizaciji razbi-jejo prostore. Maxa povišajo v agenta enostavno zato, ker jim je zmanjkalo drugih agentov. Na poti do razkrinkavanja izdajalca in sedeža nasprotnikov se mu pridruži še bolj tajna agentka 99. Max kmalu uvidi, da življenje agenta na terenu ni takšno, kot si je predstavljal, temveč še boljše! Težava je le v tem, da je fant sila, sila nesposoben in neroden ...
Film Ujemite Smarta je remake stare TV nadaljevanke, ki je menda pri nas nikoli ni bilo. A nič ne de, film je v duhu komedij zadnjih 20 let: gre za amalgam trenutno popularnih filmov in franšiz, iz katerih se norčuje na vsakem koraku. Ker je ta podžanr komedije zadnje čase izgubil sapo in zalet, se avtorji tegale filma pametno niso odločili za rafaljiranje gegov z nadsvetlobno hitrostjo, ampak so zastavili koncept nekakšne pol-resne pol-komedije. Takšni filmi imajo to slabo točko, da na koncu postanejo točno tisti predmet posmeha, iz katerega se na začetku norčujejo - in
Get Smart
Igrajo: Steve Carell, Anne Hathaway, Dwayne Johnson, Alan Arkin, Terence Stamp Režija: Peter Segal Scenarij: Tom J. Astle in Matt Ember
Žanr: akcijska komedija Dolžina: 110 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Red Hot Chilli Peppers, kar ga je hitro privedlo do nakupa prve bas kitare. Pred tem je sodeloval v funk-rock zasedbi Shake Well Before Use ter nekaterih muhah enodnevnicah.
Bobnar Enos Kugler je že od malih nog mučil razne kose pohištva z udarci, ki naj bi spominjali na bobnarske. Od tretjega razreda osnovne šole, ko se je prvič spoznal z Beat-lesi, Deep Purplei, Uriah Heepi
in podobnimi rock skupinami, so bile njegove sanje postati glasbenik. Proti koncu gimnazije se je začel zanimati za jazz. Različna glasbena sodelovanja so Enosa vodila po celi Sloveniji, kakor tudi po večjem delu Evrope in Angliji. Končno ga je pot glasbenega iskanja pripeljala do Idrije k StereoTipom! Trenutno je nastanjen v Mengšu in kot profesionalni bobnar poučuje na različnih glasbenih šolah ter igra obilico možnih koncertov, v prostem času pa je tudi zagrizen vegetarijanec.
Vatroslav Tomac - Pilil se je v glasbeni šoli izobraževal kot klasični pianist, kasneje si je pridobival prve aranžerske izkušnje v preminulih idrijskih zasedbah Shake well before use, Jacuzzi ... Zadnja leta je sodeloval z Game Over in BBT kot producent, aranžer in avtor.
StereiTipi so prav gotovo ena izmed najboljših slovenskih pop rock zasedb in zagotovo še niso rekli zadnje besede.
MZ
veda romance - kaj več pa se od nezahtevnega poletnega pop corn filma niti ne pričakuje več, četudi med glavnima igralcema, in posledično med likoma, ni čutiti kemije, sta pa zato toliko bolj simpatičen par sposobnega in nesposobnega vohuna.
Matej Frece
ta film pri tem ni izjema. A ker se v ta neizogibni konec poda z vnaprejšnjim znanjem, mu uspe zvoziti do konca relativno neomadeževan. Tudi ko gre akcija čisto zares, šale kljub temu letijo sem in tja.
Čeprav film temelji na nadaljevanki, ki se je norčevala iz filma Get Carter, pa se seveda ne omejuje le na ta film, temveč si privošči vse malo pomembnejše vohunske filme zadnjih let, najbolj seveda agenta 007. Toda norčevati se iz slednjega je tanek led: filmi o 007 so že takšne risanke, da so sami sebi najboljša parodija. Zato je še vsak film, ki se je hotel norčevati iz Bon-da, veselo propadel v brezno kolektivne pozabe (z izjemo komedij Austin Powers). Tudi Ujemite Smarta se občasno nevarno nagiba v to smer, a je, kot rečeno, dovolj pameten film, da vice črpa še iz drugih filmov, iz katerih se je lažje ponorčevati.
Rezultat je mestoma precej smešna zabava, polna gegov in predvsem fizične komedije. Za film ne potrebujete niti kančka predznanja o nadaljevanki, na kateri temelji, čeprav bodo poznavalci z olajšanjem ugotovili, da je Steve Carell zadel bistvo glavnega lika iz nadaljevanke
veliko bolje, kot je Steve Martin odigral inšpektorja Clouseauja v zadnjem filmu o Pink Panterju. Le tu in tam je kakšen vic, ki je morda vžgal v 60., danes pa ne več: recimo tisti, ko je čevelj v resnici prenosni telefon.
Vsebina je seveda generična in je je le za vzorec, toliko da imamo izgovor za komedijo, prežeto s čim več akcije ter se-
CID vabi!
Razstave
Od 1. septembra je v CID Ptuj na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane po naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila. Neformalno učenje
Vpisujemo v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu: tečaj kitare - mentor Samo Šalamon tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser tečaj bobnanja - mentor Aleš Zorec tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalene igranje v glasbenih skupinah - mentor Marko Korošec literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina - mentorica Majda Fridl
Vpis bo potekal do konca septembra oziroma do zasedenosti razpoložljivih mest.
Sejem prostega časa
Sobota, 6. septembra, od 10. do 12. ure na Novem trgu. Ob začetku novega šolskega leta se bo z letaki, predstavitvami v živo in animacijskim programom predstavila vrsta ptujskih organizacij, ki otrokom in mladim ponujajo različne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Sodelujejo: Plezalni klub 6b Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Društvo Ars Vitae, Center za socialno delo Ptuj, Plesni center Mambo, Karate do klub Ptuj, Center aerobike, Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, KUD Musica Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, SZKSS - Steg Sončna pesem - Ptuj 1, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Revivis Ptuj, Ljudska univerza Ptuj, Športno društvo Fidesport, brata Malek in Nelej - otroški animatorji, Športna zveza Občine Hajdina, Brodarsko društvo Ranca Ptuj Predavanje
Sreda, 10. septembra, ob 17. uri: predavanje z diskusijo: Motnje prehranjevanja. Ines Širec, študentka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, je pripravila predavanje z diskusijo za vse, ki jih kakor koli zanima problematika motenj hranjenja, od prenajedanja do anoreksije, bulimije in ortoreksije, ki so v sodobnem svetu v vedno večjem porastu, ne glede na kulturo ter status. Prostovoljstvo
K sodelovanju vabimo vse mlade, predvsem srednješolce, ki bi se radi preizkusili kot prostovoljci - animatorji, informatorji, kot pomočniki pri izvajanju klubskih programov itd. Prva možnost sodelovanja: jesenski otroški živžav in druge aktivnosti v prvem tednu oktobra, ko je teden otroka. Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
MARKI IZ MOLIEROVEGA ■LJUDOMRZNIKA.
Štajerski TEDNIK
METAMORFNA KAMNINA
EDINI SIN
DOJKA PRI SVINJI, SESEK
NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG)
HRVAŠKO LETOVIŠČE
POD VELEBITOM
JUGOSL. NOGOMETAŠ IN TRENER
LOVEC NA KAČE
ESTONSKO MESTO
ROMANISTKA ČERNIGOJ
BREŠANOVA DRAMA
POLINEZ. BOG MIRU
KAREL OŠTIR
GRŠKA ČRKA
PIVSKI VZKLIK
NEMŠKI NOGOMETAŠ (MIROSLAV)
ODPADNIK OD KRŠČANSKE VERE
SPALNA KABINA
NEM. PEVEC
(VICKI)
IZ
BESEDE KATRA
SNEZAK
MESTO V SIERRA LEONEJU
MAROŠKA UTEZNA MERA
NASLADILO, AROMATIK
ZVEZA
STIKALNA NAPRAVA
DEARNA ENOTA V BANGLADEŠU
DOKONČANJE (STAR.)
FR. IGRALEC (BERNARD)
OTOČEK NA JADRANU
AMERIŠKA PISATELJICA (AMY)
BERAČICA IZ VORANČOVE »JAMNICE.
UMETNI OKRASNI KAMNI
POSODA ZA ČAJ
NESTROKOVNJAK
MODEL RENAULTA
SKLOP TIROV
STAR SLOVAN
LOJZE PERKO
SOMALSKA KENKA
RAFKO IRGOLIČ
SRPAST NOŽ, KOSIR
ANTON ŽAKELJ
OTROŠKA KITA
Ugankarski slovačrek: AKAST = marki iz Molierove komedije "Ljudomrznik"; ALANE = francoski filmski igralec (Bernard, 1948 - ); KENEMA = mesto na jugovzhodu afriške države Sierra Leone; LONO = polinezijski bog miru in dežja; ORTON = angleški dramatik (Joe, 1933 - 1967); RAKVERE = estonsko mesto (nemško ime Wasenberg); STISOVIC = slovenski karateist (Mitja, 1971 - ); ŠTRAS = umetni okrasni kamni; VOMIT = nemški pevec in kabaretist (Vicki, 1963-).
■e>i!d 'e^ei 'eis 'jeoe>| '>flu|«|!}s 'ujjso
'eo|A| 'iuv 'iuei!p9uj0>j '¡aon 'IH '9ue|v 'ouo~| 'ewoi|j_ '^uieo '9J9A>jey 'S9S 'sejis 'efo>| '09U|p9 'zow ¡uz9us 'isjunei 'e^neujoje 'e>j|e>jsjq 'ueo|e}9z 'ueis 'uoijq 'e^jej 'ise>iv :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
Zanimivosti
Didžiridu lahko povzroči neplodnost
Sydney, 2. septembra (STA) - Že samo zaradi dotika didžiriduja ženska lahko postane neplodna, opozarja aboriginski akademik in poziva k prepovedi knjige z naslovom Daring Book for Girls (Knjiga izzivov za dekleta), ki dekleta med drugim opogumlja, naj se lotijo igranja tega inštrumenta avstralskih staroselcev.
Po mnenju Marja Rosea, generalnega direktorja Viktorijskega aboriginskega izobraževalnega združenja je omenjena knjiga bogokletna in bi jo bilo treba uničiti, saj lahko didžiridu igrajo le moški."Svoji hčerki ne bi dovolil, da se ga dotakne," je odločen Rose in opozarja, da so pozivi ženskam k igranju didžiriduja podobni pozivom k igranju z britvicami.
Tudi priznana aboriginska pisateljica Anita Weiss je za avstralsko tiskovno agenci-
jo AAP, ki jo povzema nemški dpa, je ocenila, da je nagovarjanje deklet k igranju didžiriduja "klofuta staroselcem in staroselskim pisateljem", ki so prizadevajo, da tovrstno "sranje" ne bi bilo izdano.
Predstavnice založbe HarperCollins Shona Martyn nasprotno vztraja, da so aborigini med potovanjem na njihovo sveto goro Ulu-ru njeno hčerko nagovarjali k igranju didžiriduja. Tudi ameriško pevko Tracy Chapman naj bi, ko je med turnejo po Avstraliji obiskala Uluru, aborigini sami učili igranja inštrumenta. Martynova tako ne verjame, da je knjiga zares užalila vse avstralske aborigine, zato jo HarperCollins zaenkrat ne namerava umakniti iz prodaje.
V soboto prvi hrvaški "SMS obračun"
Prvo hrvaško tekmovanje v hitrem pisanju sporočil SMS,"SMS obračun 2008", bo potekalo v devetih hrvaških mestih od 6. do 20. septembra, je sporočil mobilni operater Tele2
Hrvaška. Švedski mobilni operater, ki je na Hrvaškem slaba tri leta, na tekmovanju pričakuje več tisoč tekmovalcev.
Tele2 Group podobno tekmovanje že dve leti organizira v Stockholmu, za podoben dogodek na Hrvaškem pa so se odločili zaradi velike priljubljenosti pošiljanja sporočil SMS na Hrvaškem. Statistični podatki namreč kažejo, da so uporabniki mobilnih telefonov na Hrvaškem v prvi polovici letošnjega leta poslali več kot 1,75 milijarde sporočil SMS oziroma 55 sporočil na vsakega uporabnika mobilne telefonije.
Direktor prodaje in marketinga Tele2 Hrvaška Slavko Gazic je poudaril, da so hrvaški uporabniki v evropskem vrhu glede pošiljanja poročil. Kot je ocenil, povprečno število poslanih sporočil SMS na uporabnika dosega tudi do 90 sporočil mesec, če upoštevajo realno število dejavnih uporabnikov mobilnih telefonov.
Tekmovanje bo potekalo na vseh območjih Hrvaške, od Osijeka na vzhodu do Makarske na jugu, veliki finale bo 20. septembra v Zagrebu. Za zmago bo potrebno v najkrajšem
možnem času spisati določeno poročilo brez napak.
Nigerijec se bo ločil od 82 žena
Abuja, 2. septembra (STA) - Štiriinosem-desetletni Nigerijec, ki mu je islamsko sodišče odredilo, da mora izmed svojih 86 žena izbrati le štiri, sicer mu grozi smrtna kazen, se je odločil za množično ločitev, poročajo tamkajšnji mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Upokojenemu učitelju in pridigarju Mohamedu Belu Abubakarju je v skladu s šeri-atskimpravom grozila smrtna kazen. Ker je pristal na ločitev od 82 žena, mu zdaj grozi le še izselitev iz doma.
Abubakar je še pred nekaj tedni za nigerijske medije zatrjeval, da koran ne predvideva nikakršne kazni, če ima moški več kot štiri žene. Toda Visoki svet za islamske zadeve je presodil, da šeriatsko pravo jasno določa, da moški ne sme imeti več kot štirih žena.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 06. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 07. september: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PONEDELJEK, 08. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 09. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 10. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
ČETRTEK, 11. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-
dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). PETEK, 12. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Blesteli boste v vseh oblikah sodelovanja. Dobro vam bodo šli od rok pogovori, k akciji vas bodo povabili tudi drugi ljudje. V ljubezni vas čaka sreča in notranja radost. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli. V poslovnem svetu prihaja vaših sedem minut.
Sn BIK
Zavihali si boste rokave in se itlll obveznosti. Sprva zelo hitro In drzno, kasneje pa nekoliko počasneje in premišljeno. Nekaj časa morate nameniti sebi in občutkom, ki vam dajejo notranjo moč. Nadvse spodbudno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov.
DVOJČKA
V	veliki meri boste v tem tednu sledili svojim sanjam. Pred vami je čas zabav. Tako se bo zdelo,
da boste podaljšali utrip poletja. Notranji mir pridobite skozi iskren pogovor. V dvoje je življenje lepše in vse cveti, tudi na pragu jeseni. Služba: kreativna ponudba.
RAK
Morali bi si vzeti nekaj prostega časa, toda v paleti aktivnosti zanj ne bo časa. Pravzaprav boste ob zori novosti doživeli preroške sanje. Dom bo oaza počitka, spominov in prostor za aktivnosti. Povabljeni boste na neko zabavo in na njej srečali zanimivo osebo. Koristni bodo sprehodi.
LEV
Nadvse boste blesteli v komunikaciji in boste glasni predstavniki zodiaka. Imate lahko ogromno novih idej in zamisli. Kreativno se boste lotili projektov na delovnem mestu in pohvala bo sledila, ko bo pravi čas. Spodbudno je, da na pravilen način rečete bobu bob.
DEVICA
Globoko v sebi boste začutili notranjo moč in energijo. Pravzaprav ne boste želeli hiteti In vendarle se ne boste mogli upreti tempu življenja. Pri vsem se poslušajte, da si pridobite notranjo varnost. Počasi boste pričeli vlaganje ozimnice, pri tem vam bo pomagal izvoljenec.
TEHTNICA
Počitnice so preteklost in jim le še s spominom kdaj pa kdaj pomahate v slovo. Priganjalo vas bo delo in pri vsem tem ne smete pozabiti narediti urnika. Določenih reči se ne da prehitevati, tudi jabolko je sočni sad šele tedaj, ko dozori. Vajeti usodo boste v ključnem trenutku vzeli v svoje roke in uspeli.
ŠKORPIJON
Mnogo časa preživite v tišini. Ljudje vas bodo pri tem težko razumeli, toda vseeno je dejstvo, da bodo zvezde na vaši strani. V poslovnem svetu bodo koraki počasi, ampak premišljeni in tako se bodo rezultati kmalu lesketali. Pomemben pol bo ljubezen in zaupajte, kajti kolikor dajete, tudi prejemate.
STRELEC
V	tem tednu se boste morali umiriti. Le z lastnim premislekom pridete daleč In dosežete
pozitivne rezultate. Nekdo vas srčno ljubi. Tako je počasi priložnost, da se čustveno odprete. Na delovnem mestu se boste utapljali v delu, morda zgolj navidezno.
KOZOROG
Sledilo bo obdobje, ko boste postopoma stvari postavili na svoje mesto. Še največ dela boste Imeli s seboj, s svojim videzom in navideznim svetom drugih. Krinke bodo počasi zgubljale moč, pokažite svoja čustva. Solze sreče so večne in se lesketajo kot čisto zlato.
VODNAR
Teden, ki je pred vami, bo zaznamovan po tem, da boste iskali lažjo pot. Sledi spoznanje, da je ne bo. Aktivnosti pri pridobivanju svetle podobe se bodo stopnjevale. Bolj pokukajte v svet duhovnosti in ezoterike. Znano vam bo dejstvo, da je sreča na strani pogumnih.
RIBI
Obdobje, ki je pred vami, bo imelo prizvok preobrazbe. Popolnoma od vas je odvisno, ali boste zaupali svoji intuiciji in verjeli v moč brezpogojne ljubezni. Čudeži se dogajajo in tako se vam bo krepila samozavest. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ANČKA
1GG m
26 Štajerski
Poslovna sporočila, bralci pišejo
petek • 5. septembra 2008
Grdina
Gorišnica • Upokojenski izlet
Lovska sreča ob koruzni njivi Obiskali smo parlament
Neslišno je stopil iz varnega objema mladega bukovega gozda, trdno prepričan, Društvo upokojencev Gorišnica se je sredi julija odpravilo na izlet v našo prestol-da je zrak čist in pot varna, saj ga vonj ni še nikoli izdal.	nico države, v Ljubljano.
Še nekaj korakov in že se bo začel nočni ples sredi koruznih njiv. V soju mesečine je videl obris velikana. Končno si se le prikazal v vsej svoji velikosti in mogočnosti. Gotovo je ta, ki dela sive lase kmetom po vsej vasi. Odločitev mora biti hitra in odločna. Črna
gmota se ustavi, verjetno je v zraku nekaj sumljivega. To je trenutek, ko lovcu zastane dih.
Uro pred polnočjo se je po Grdini slišal strel iz lovske puške. Grdinčani so se spraševali, ali ga je končno le dobil. V nedeljo, 18. avgusta, ob polni
luni je Boštjan Žunkovič, lovec Lovske družine Stoperce, uplenil merjasca, kakršnega že dolgo niso videli v teh krajih. Iztrebljen je tehtal kar 180 kg, starost pa so lovci določili nad šest let ali kakor radi rečejo, bil je trofejno zrel.
I. Ž.




Ko smo zjutraj vstopili v Gorišnici na avtobus, je bilo vse kislo, imeli smo deževno vreme, upokojenci smo bili nerazpoloženi, skratka ni bilo pravega vzdušja.
Toda ko smo se vsi posedli, nas je v dobro voljo popeljal naš vodič Ivan Tušek, ker nam je pripovedoval razne šale in tudi celoten program izleta. Sprostili smo se, ker nam je povedal, da si bomo popoldan ob 16. uri ogledali stavbo parlamenta ter poslušali na balkonu v dvorani sejo državnega zbora.
V Ljubljani smo si najprej ogledali v Metelkovi ulici etnološki muzej, nato smo
se odpravili na ogled Cankarjevega doma, stolnice in ljubljanske tržnice. Po kosilu smo se napotili v stavbo parlamenta. Tam smo odložili prtljago in vodič nas je popeljal po celotni stavbi z opisom, kje ima katera poslanska skupina svoje prostore. Res smo 15 minut poslušali sejo državnega zbora. Nato so nas sprejeli naši 4 poslanci, g. Pu-kšič, g. Sok, g. Marinič in g. Jerovšek. Postreženi smo bili s sokovi in kavico ter prijetno presenečeni nad postrežbo. Še najbolj pa je bilo živahno, ko smo upokojenci spraševali poslance, kako bo s pokojninami, našim regresom, uskla-
jevanjem pokojnin itd. Toda čas je hitro minil, vseh odgovorov nismo dobili, a veselje je bilo že to, da so nas naši poslanci sprejeli in poklepetali z nami. Med nami pa je najbolj uživala naša članica, mama poslanca Soka, ker je na koncu 4. mandata vendarle videla, kje njen sin sprejema razne pomembne odločitve in kako je opremljen naš parlament.
Poslovili smo se v prijetnem vzdušju ter se iskreno zahvalili našemu članu g. Alojzu Vesenjaku, ki nam je organiziral ta izlet.
Predsednik DU Ivo Obran
popestrite
nakupovalni '?jet
v v Qlandu .
z zabavnimi dogodki
KOLEDAR DOGODKOV za SEPTEMBER 2008:

Sobota 6.9. od 10:00 do 12:00
Sobota 13.9. od 10:00 do 12:00
Otroške animacije za otroke
10:00 do 12:00
Otroške animacije za otroke in Finale mini zvezde Qlandie
Sobota 27.9. od 10:00 do 12:00 Sobota 27.9. od 10:00 do 20:00
Veliko praznovanje 2. rojstnega dne Qlandie Ptuj
o
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qiandia.si
Foto: arhiv DU
Knjiga meseca
Igor Karlovšek:
Mojca
Tokrat naj bo to knjiga, ki je sicer v prvi vrsti namenjena mlajšim bralcem, zlasti zadnjim razredom osnovnošolcev in srednješolcem, knjiga, v kateri ima osrednjo vlogo prav naslovna književna oseba: Mojca.
Kdo je Mojca? Šestnajstletno dekle, bi lahko odgovorili. Odlična učenka, ki gre zelo rada v šolo, ki ima pozitiven odnos do šole in sebe. Kdo je še Mojca? Odlična športnica, ki se dobro zaveda odnosa do svojega telesa. Do rekreacije in fizičnega zdravja. In kdo je še Mojca? Tudi glasbenica je.
In potem se razpre pred bralca ključno vprašanje - kdo pa Mojca vsekakor ni? Vsekakor ni oseba, ki je pričakovala takšen razplet dogodkov v svojem življenju. Pred njo, pred krhko šestnajstletnico, je trčilo vse naenkrat: izguba zdravja, izguba očeta, ki je umrl v sumljivih okoliščinah prometne nesreče, pa še babice in mame.
In od tu naprej spremljamo njen boj, ki se zdi povsem brezizhoden. Ostala je sama. Toda to ni premočrtna zgodba; zgodba je nasekana, kot sesekljani list špinače, ki ga je potrebno povezati v predhodno celoto, zgodbo, ki stoji in diha.
Izgube in spomini se prepletajo. Najprej v bralca ustreli Mojčina strahotna usoda z materjo, s katero je imela zelo pristen prijateljski odnos: »V vseh spominih je gledala, se šalila, me učila, čeprav ji to včasih res ne bi bilo treba, se igrala z menoj, pela, me spremljala s klavirjem, ko sem igrala violino.« Da ustreli, ni zapisano kar tako - gre namreč prav za to, da je njena mama, uspešna odvetnica, na sodišču zastopala primer in ko je padla razsodba, je obsojenec izvlekel pištolo in jo ustrelil.
Mojca se je spopadala tudi z babičino demenco. Ta je bila mentalno vedno bolj odsotna. V romanu spremljamo Mojčine odhode v bolnico, njune (med Mojco in babico) enostranske pogovore, ker babica največkrat ni odgovarjala ali pa sploh ni razumela, kaj ji je Mojca pripovedovala. Do usodnega dneva, ko jo je poklicala gospa Berdenova in ji izrekla tiste pretresljive stavke: »Babica je umrla. Moje sožalje, Mojca.«
Mlada duša, napolnjena z vsemi mogočimi izgubami in žalostmi, je počila po vseh šivih. In Mojca je sedla v avtobus, iz katerega jo je nerazumevajoči šofer vrgel ven, vožnjo v neznano pa je nadaljevala s kombijem, ki ga je vozil mladenič, »verjetno je bil študent ali kaj podobnega«.
In potem je svoje beganje nadaljevala. Končala je v neki votlini, kjer je tudi prespala, a v njej ni bila sama. V njej je bil tudi fant, ki je poznal njeno ime. Mojca. In naenkrat pred bralcem vstane druga plat njene osebnosti, ki se s prvo ves čas prepleta in dopolnjuje. Mojca, mlado dekle, ki sanjari o fantih, o tem, kako se je že več kot tisočkrat zaljubila, Mojca, ki se znajde v varnem naročju fanta, v objemu občutkov, ki jih dotlej ni poznala: »Moje sanjarije niso bile nič v primerjavi z doživetjem, ki sem ga bila deležna. Spomnila sem se, kako sem v prvem romanu, dobro, da sem ga napisala znova, sanjarila o ljubljenju z moškim in kako vse skupaj ni bilo nič v primerjavi s temi dotiki, ko sva se skušala ogreti.«
»V meni sta čepeli dve Mojci, ena me je gnala naprej, vedno višje, vedno bližje vrhovom, ki so me tako privlačili, druga me je ustavljala, me vlekla nazaj, želela je domov, bala se je, kaj bo, ali me bo vseeno kdo pogrešal...« je zapisano tik preden Mojca zleze v votlino in se nazadnje znajde v objemu mladega študenta.
Ali ni to dvojnost vseh nas, ki smo v življenju mnogokrat razpeti med željo in tem, kar nato zares naredimo? Ali nismo vsi plezalci, ki iščemo svojo votlino, svojo varnost, namen in smisel? Glavna junakinja Mojca ga nazadnje najde v preprostem objemu, četudi ji usoda vzame vse najdražje in jo prepusti samo sebi.
Zato je ta roman dragocen za slehernega bralca, tudi odraslega, saj vliva upanje in pokaže, da je tudi v najtežjih trenutkih nekje neka druga votlina, v kateri nas čaka povsem nova zgodba ...
David Bedrač
Literarno kolo (62) • X - 1
Kdo je skrivnostna oseba X?
Tokrat se je literarno kolo zavrtelo v bližnjo Rogaško Slatino, natančneje do kraja Sveti Križ pri Rogaški Slatini, kjer se je rodila znana slovenska literarna ustvarjalka...
Pa vstopimo najprej v njeno Hišico iz kock, v kateri je doma deklica Jelka, strokovnjakinja za otroštvo in vračanje v otroške čase ...
Se jih še spomnite, časov, ko ste neobremenjeno plezali po drevesih, se kotalili po travi, gradili velemesta v bližnjem peskovniku, se gu-gali do neba in še malo prek? Ste pozabili na številne igrice - na skrivanje, žoganje in kar je še tega? Najbrž ste zdaj že priklicali podobe od nekoč, če ne, je priporočljivo, da se sprehodite po Hišici iz kock, ki bo rdeča nit vsega, kar bo v tem Literarnem kolesu še zapisanega o skrivnostni pravljičarki, v kolikor seveda že niste zamahnili z roko in rekli: »Ja, seveda, jasno, oseba X je...!«
Preden pa se sprehodimo po Hišici iz kock, po kateri nas bo nekaj vrstic kasneje povedla deklica Jelka, ki ji psiček venomer nagaja - a kako je z njima, boste še izvedeli, kot tudi, koliko zanimivih pravljic in slikanic je izpod peresa naše skrivnostne osebe X še nastalo. A o naslovih tudi malo kasneje.
Začnimo pri tistem delu njenega ustvarjanja, ki je morda manj znan. Pri poeziji. Pravzaprav moramo v ospredje postaviti le dve pesniški zbirki, in sicer Rišem dan iz leta 1966 in Ko živim iz leta 1975.
Za obe bi lahko rekli, da so pesmi v njiju umirjene, a se obenem spogledujejo tudi z otroškim, nedolžnim, naivnim - vzorcem, ki avtorico X spremlja od samega ustvarjalnega začetka. Že v njenih osnovnošolskih letih je bilo jasno, da jo od vsega najbolj privlači pravljično - svet malčkov, ki vidijo s posebnimi barvami, ki slišijo z bogatim zvokom otroških ušes. Svet odraslih, ki jim pestre barve pogosto izginejo, postanejo enake med enakimi, svet nji-
(Bor-Kajuh)
Dva bregova. Med njima tišina. Za obema bregovoma vojski. In potem slavni Na juriš!
Tako nekako je bilo v starih partizanskih filmih, ki jih tu in tam zasledimo tudi v današnjem času. To so bili časi tovarištva in skupnega cilja.
Partizanska izkušnja je vplivala na vrsto slovenskih literarnih ustvarjalcev. Izkušnja borbe za narod in za obstanek, izkušnja vojne, ki je pomorila na tisoče nedolžnih ljudi.
Vse to se je pojavilo tudi pri dveh slovenskih pesnikih, katerih opus je zaznamovan s
% é>	OLICrt
HOČE CO'MlMlilCT-;
vCleblâgOvnki Nami,
OglcdsM si bol!« lahko naslednje
Ostsfc)
V i SI -VA, C UVAM NA IOOU LtfH Ctio'.i bodo Lhhko »de to vjh t uiiva rja I n. h delam «ti i ouvljinil, hitkA m|Viv MjIi
gliOMu» W«in «■•> "i""1 * WW'
-—nama
mMmmjt &
hovih dolgočasnih zvokov je ni nikoli docela prevzel.
Če beremo o njenem življenju, vidimo, da je že v zgodnjem otroštvu vse obrnila v pravljico in otroško fantazijo, tja, kjer ni nič nenavadnega, če se predmeti zbudijo v dan kot ljudje in govorijo in se čudijo, če so živali povsem človeške, če se pogovarjajo med seboj in podobno. Tako lahko že o njenem zgodnjem življenjskem obdobju preberemo, da je naloge v šoli pogosto iz sicer včasih kar dolgočasne resničnosti potegnila v pravljični sesalnik: »Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je meni utrnil trenutek pravljičnosti.«
Skrivnostna pravljičarka pa je ob poeziji pisalo vihtela tudi nad avtorsko prozo. Napisala je štiri knjige le-te, in sicer: Breskve (1959), Po šoli me počakaj (1966), Reci sonce, reci luna (1979) in Fantek in punčka (1996).
Tudi ti naslovi pokažejo na zanjo tako značilen literarni namen - pisati za otroke in mlade, ki jim je posvečala posebno skrb in pozornost. Najprej s pravljičnimi utrinki in fantaziranjem v klopeh več šol (njena družina se je namreč večkrat selila zaradi službenih obveznosti staršev, in tako je oseba X obiskovala različne osnovne šole), ka-
partizansko izkušnjo, bojem in ljubeznijo do domovine - Matej Bor, znan tudi pod imenom Vladimir Pavšič, in Karel Destovnik Kajuh.
Prvi, rojen v Grgarju, je leta 1937 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Deloval je kot novinar in kot profesor v Kočevju, in to vse do druge svetovne vojne. To pa je bil tudi ključni trenutek, ko se je pesnik pridružil partizanskemu boju. In to je bil tudi ključni trenutek v ustvarjalnem smislu, saj se je v njegovem dotedanjem ustvarjanju znašlo pesništvo, ki ga dotlej ni bilo, hkrati pa je v njegov
sneje pa s poučevanjem, kar je bil tudi njen osnovni poklic. Kajti kasneje ni delovala samo na področju šolstva, pač pa tudi kot novinarka in urednica.
Se vam zdaj že svita, kdo je oseba X? Kaj pa če dodamo še dejstvo, da je pisala tudi radijske igre in scenarije?
Med prvimi gre omeniti deli Za praznike (1972) in Ankine risbe (1979), med drugimi pa Dve in dve je štiri (1970) in Rožni pogovori (1971).
Če vam še vedno ni znano njeno skrivnostno ime, potem sledimo deklici Jelki, ki nam že maha, tam, pri vratih iz pisanih kock. Gotovo je za vrati kaj zanimivega, kar bi bilo vredno videti.
O, dvorana nagrad pisateljice X, kakor jo je deklica poimenovala. Ni jih bilo malo. Omenimo samo najpomembnejše, s katerimi se je okitilo njeno nemirno pisateljsko pero: Levstikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada, Plaketa Zlata knjiga, listina Zmajevih otroških iger in Častna lista Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY).
Ste zdaj odkrili, za koga gre? Še ne?
Potem pa se sprehodimo še po stopnicah. Ja, take hiše iz kock imajo tudi čisto prave stopnice. Ne, ne boste padli, dovolj trdne so. Kar pogumno!
Na prvi stopnici življenja piše, da se je skrivnostna oseba rodila 11. februarja, leta 1922 (kje, že veste), na drugi piše, da je obiskovala več šol -v Šmarjah pri Jelšah, Rogatcu in Šentvidu (zakaj, že veste), na tretji pa piše, da je obiskovala gimnazijo in meščansko šolo v Celju in Kočevju. Četrta stopnica je polna zgodb o Državnem učiteljišču v Ljubljani, na katerem je zaključila študij leta 1942. Peta stopnica škriplje kot vojna, ki
opus iz vseh strani in z vso silo vdrla tematika junaštva, svetle prihodnosti, partizanov, krvavih bojev, srečevanja s tanko mejo med biti in naslednji trenutek umreti.
Gotovo najpomembnejša je pesniška zbirka Previha-rimo viharje, ki je izšla leta 1942, kjer je prav tematika partizanstva prišla v ospredje.
A Boru je partizanstvo zgolj obsežna zgodovinska kulisa, resnična pesem je bežni trenutek, ki je mnogo manjši, intimnejši, a izpovedno toliko bolj močan. Pesmi, ki množično pozivajo v boj, so
jo je avtorica tudi doživela, a je zato škripanje šeste mnogo bolj blagozvočno - na njej piše, da je takoj po vojni pričela s poučevanjem, delala pa je tudi kot novinarka pri Pionirju (kasneje Gea), Cicibanu in Mladem svetu (kasneje Otrok in družina). Na sedmi stopnici je odlitek diplome, ki jo je prejela, ko je leta 1954 diplomirala na Filozofski fakulteti, smer pedagogika. Na osmi stopnici lahko preberemo, da je delala tudi na Radiu Slovenija in da je bila urednica oddaje Radijska šola.
Oj, deklica nam kaže, da bomo kmalu na vrhu, pri vratih, ki vodijo v dvorano, kjer se bo končno razodelo njeno ime. Na vratih v omenjeni prostor je na veliko zapisana črka X. Kdo le je, ta oseba X?
A še dve stopnici sta prej. Deveta, kjer piše, da jo vsi najbolj poznamo po pravljicah in slikanicah, te pa so prevedene v številne jezike, in deseta, kjer lahko preberemo, da se je upokojila leta 1978, umrla pa je v 80. letu starosti, 18. novembra 2001, v Ljubljani.
In zdaj smo tu .
Vrata so zaškripala. Razkošen hodnik iz kock . Na stenah hodnika pa naslovnice številnih nepozabnih slikanic. Približajmo se vsaj nekaterim od njih: Moj dežnik je lahko balon (1955), Tisočkra-tlepa (1956), Hišica iz kock
(1964),	Vozimo, vozimo vlak
(1965),	Stara hiša št. 3 (1973), Nina v čudežni deželi (1985) in Telefon (1987).
A da smo najbolj znano izpustili? Nalašč .
Na koncu hodnika so še ena vrata. In za njimi prede Muca Copatarica in šiva in popravlja copatke in otroška obuvala. In na steni ima veliko sliko. In na njej je skrivnostna oseba X, ki ste jo zdaj najbrž že vsi prepoznali. Seveda: ELA PEROCI JE!
Ela Peroci v dvorani Muce Copatarice, mačke, ki nastopa v njeni gotovo najbolj prepoznavni pravljici.
In zdaj je čas, da sedemo in prisluhnemo njenemu posebnemu otroškemu svetu in pobrskamo malo natančneje, zakaj se njena dela tako prepričljivo dotaknejo najmlajših in tudi najstarejših bralcev .
David Bedra
redkejše (spomnimo se znane pesmi, ki je tudi uglasbena Jutri gremo v napad ...), pogostejše so individualne usode, posameznik, ki je del širše bitke. Bor poudarja ravno mozaičnost boja; vsak posameznik šteje, vsak posameznik je del skupnega borbe, ki na koncu obrodi sadove le, če so med vsemi deli celote sloga, pogum in sodelovanje.
Veliko je takih pesmi - te na eni strani pozivajo, bodrijo in spodbujajo, naj bo boj poln strasti do domovine, naj bo poln poguma, so pa na drugi strani pesmi smrti, konca, uboja, a tudi te so umirjene, saj gre za žrtev z namenom, žrtev za domovino in svetlejšo prihodnost.
Takrat pa je pesnil še en pesnik, še bolj partizansko ognjevit ...
David Bedrač
Literarni dvojčki 19
Jutri gremo v napad ...
Ormož • Dušan Cvetko, kandidat SNS
Hitro cesto zavozila ormoška poslanca
Na listi SNS kandidira Dušan Cvetko iz Mihovcev, ki je obljubil, da bo v tej kampanji kazal ogledalo drugim, protikandidatom pogledal v oči in jim povedal, kar jim gre, ne želi pa, da bi pri tem hrup preglasil kampanjo in moč argumentov.
V SNS nasprotujejo blokovski delitvi Slovenije in verjamejo v kompromis. Njihova politika temelji na konstruktivnosti, podpiranju vsega, kar gre v korist Sloveniji, ne glede na to, od kod pobuda prihaja.
Opozoril je, da imamo pri nas 32.000 birokratov, SNS pa bo podpirala kadrovske okrepitve, saj je med sedanjimi preveč nesposobnih, spoliti-ziranih in celo podkupljivih uradnikov. V SNS pričakujejo dober volilni rezultat, ker na njihovi listi nastopajo v praksi preizkušeni kandidati. Napovedujejo tudi vstop v vlado, ki bo čimbolj skrbela za uresničevanje njihovega programa. Volivkam in volivcem ponujajo program za spremembe, ker se od 19991 v tej državi marsikaj dela narobe in so na
to neuspešno opozarjali. Ker ima Cvetko izkušnje v gospodarstvu, dela v lastnem podjetju, je zelo razočaran glede podjetništva, zlasti drobnega gospodarstva, obrtništva. Ta del prebivalstva je imel ob nastanku lastne države velike upe, a se niso uresničili.
Cvetko je mnenja, da imajo ljudje dovolj tega, da nas v DZ
vasvabivana DRUŽENJE BESEDEZGLASBO
9. septembra 2008 ob 19.00 Dom KULTure, Vrazov trg 1, Ptuj
zares
se veselimo srečanja z vami!
Krvodajalci
7. avgust - Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Franček Veber, Sko-librova 6, Ormož; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Barbara Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Slavko Ciglar, Kicar 11/a; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Boštjan Rodo-šek, Prepolje 28; Marjan Ozvatič, Loč-ki Vrh 1; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Uroš Flajs, Lancova vas 46/b; Evelin Bezjak, Rimska ploščad 22, Ptuj; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Igor Levstik,
Zlatoličje 35; Ivan Fijan, Zabovci 11/a; Mirko Vršič, Drbetinci 16; Rado Peršak, Žetale 12; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Darko Žnidarič, Gorišnica 40/b; Franc Horvat, Muretinci 27; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Janez Janžel, Zabovci 11; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Katja Bezjak, Placarovci 5/a; Katja Zemljarič, Stojn-ci 135/b; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Daniel Gojkošek, Hajdoše 42/b; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Janez Murko, Vitomarci 33; Franc Bezjak, Majšperk 85; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Vlado Rodošek, Pobrežje 26.
Zahvala
Z gospodom dr. Zlat-kom Golobom, vodjem Azila za prostoživeče živali, se iskreno zahvaljujeva za pomoč pri reševanju živali na prostem, ki so bile poškodovane v neurju.
Hvala Radiu Ptuj za objavo obvestila, Veterinarski bolnici za nu-denje prve pomoči ter vsem, ki so poškodovane živali oskrbeli.
Adela Šilak
zastopajo tisti, ki se pasejo na državnem proračunu, in to že več desetletij. Omenil je dva poslanca iz Ormoža, ki sta to že dva ali tri mandate in sta po njegovem mnenju glavna krivca, da hitre ceste še ni. Hitra cesta od Slovenske Bistrice do Središča ob Dravi je nuja, Natura pa le izgovor.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Igra narave

Kumaricni trojčki
Da se narava tudi letos rada poigrava s svojimi številnimi plodovi, dokazujejo tile kumarični trojčki, ki so zraščeni drug z drugim.
PI	[R*	m\	1J		m
				Ei-	
DAN
DATUM
URA fod-dol
KRAJ - LOKACIJA
Petek 12.9.2008 08.00 - 09.00	Cvetkovci - pri Domiikovih
09.30 -10.30	Dornava - Kmet. zadruga
11.00 -12.00	Moškanjci - benc. servis Žiher
13.00 -14.00	Markovci - deponija
14.30 -15.30	Gajevci - trgovina Vrtnica
Sobota 13.9.2008
Naš bralec Martin Jaušovec iz Ptuja, ki jih je prinesel na
ogled v uredništvo Štajerske-
Foto. M: Ozmec
ga tednika, je povedal, da so zrasli na domačem vrtu njegove sestrične Marije Miško iz Pavlovcev. In ker so trojčki nasploh redka zadeva, še posebej pa kumarični, se mu je zdelo prav, da jih prinese na ogled v naše uredništvo, da jih bo lahko videlo še veliko naših cenjenih bralk in bralcev. Naj dodamo le še splošno ugotovitev vrtičkarjev, da je bila letošnja letina kumaric v glavnem zelo dobra in tudi razmeroma zdrava; torej se nam za dolge zimske dni obeta bogata zaloga kislih kumaric, polnih vitaminov in hranljivih snovi.
-OM
ud®
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: ^
02/ 788 11 68.septipotofcar0°
Domin ko d.0.0. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
08.00 - 09.00	Zetale - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Podlehnik - Kmetijska zadruga
11.00 -12.00	Jurovci - avtoelektrika Bračič
13.00 -14.00	Zg. Hajdria - gasilski dom
14.30 -15.30	Gerečja vas - gasilski dom
1 Petek
19.9.2008
08.00 - 09.00 09.30- 10.30 11.00- 12.00 13.00 - 14.00 14.30- 15.30
Cirkulane - bar Marinka Leskovec - pri pokopališču Videm - Market Žerak Stonjci - gasilski dom Zamušani - Guma bar
Sobota 20.9.2008
08.00 - 09.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Gabrnik - Trgovina Hrga
11.00 -12.00	Juršrici - avtoservis Žajdela
13.00 -14.00	Zagorci - gasilski dom Grabšriski breg
14.30 -15.30	Polenšak - gostilna Šegula
16.00 -17.00	Lasigovci - kmetija Kukovec
Petek 26.9.2008
08.00 - 09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30 -10.30	Majšperk - gostilna Dolhca
11.00 -12.00	Jablane - Kmečki turizem Medved
13.00 -14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 -15.30	Lovrenc na D. p. - Društvo upokojencev
16.00 -17.00	Apače - Gasilski dom
f
i i i
i
Sobota 27.9.2008
08.00 -10.00 Grajena - Gasilski dom 10.30 -11.30 Drstelja - kmečki turizem Lacko 12.00 -13.00 Janežovci - pri Mici_
y
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG zelo ugodno z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^LASTh
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
ZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM silos kombajn Vihar 40 SIP, samonakladalno prikolico za seno in rotacijsko koso tip Roto 170, znamke SIP. Tel. 041 730 841.
PLUG, obračalni, peresasti, in trosilnik gnoja prodam. Tel. 582 14 01.
PRODAM oves. Tel. 051 316 591 ali 719 51 77.
PRODAM 2 ha koruze za silažo ali zrnje, krompir za ozimnico ter 100kg prašiče. Tel. 041 452 492 ali 02 764 29 01.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam, 3€, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM KORUZO na rasti v Vito-marcih.Tel. 031 383 356.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3.60 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM 60 arov koruze za silažo v Apačah. Tel. 031 498 367.
PRODAM 4 visoko breje telice simen-talke ter kupim plemenske telice od 200 do 300 kg. Tel. 041 957 498.
KUPIM obiralec za koruzo, cisterno, trosilec, traktor ter kiper prikolico. Plačamo takoj. Telefon 031 416 412.
PRODAM krompir za ozimnico z dostavo. Telefon 041 363 947.
PRODAM koruzo na rasti v Gornjih Ključarovcih. Telefon 771 29 01.
NA LUNOVCU PRI VELIKI NEDELJI prodam trgatev - šmarnico in jurko. Telefon 740 17 48.
PRODAM teličke simentalke za nadaljnjo rejo. Telefon 031 395 403.
PRODAM dve breji telici ali menjam za nebrejo kravo ali telico z doplačilom. Telefon 041 941 878.
PRODAM cca 1 ha in 30 arov koruze, lokacija Vitomarci. Tel. 041 587 530.
PRODAM koruzo z njive ter bikca si-mentalca, starega tri tedne. Telefon 041 336 037.
NEPREMIČNINE
PRODAMO visokopritlično hišo z gospodarskim poslopjem. Parcela v celoti 1500 m2, 5 km iz Maribora. Pokličite 02 473 06 99.
PRODAM dve gradbeni parceli, na eni je lesen vikend, smer Ptujska Gora-Majšperk. Telefon 040 323 499.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 1080 m2 na Ptuju. Telefon 051 412 042.
PRODAM stanovanjski vikend, površina 52 m2 in klet, voda, elektrika, parcela 3000 m2, vinograd, sadovnjak. Prodaja se trgatev cca 3000 kg in belo vino, mešano, 700 l. Veliki Lovrečan 37 a, Hrvatska. Telefon 02 761 0007, 031 406 659.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KLAVIRSKO harmoniko Hohner, Atalcic deluxe, 120-basno, klavirsko harmoniko Hohner, 96-basno, in klavirsko harmoniko Hohner, 72-ba-sno, ugodno prodam. Tel. 041 733 973.
!

ra
ariborI
102/22 80110 Razlagova 24, Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
■nun
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Roletarstvo Arn us
PVC okna, vrata, senčila, komarnifei, garažna vrata
(S?
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | info@roletarstvo-arnus.sr
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vo:
Znamka Letnik		CenÊ>	Oprema	Barva
NISSAN ALMERATIN01.816V	2001	5.950,-	KOV. SV. PLAVA	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 4061.8 IST	1998	3.340,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
CITROEN C31.4 SX	2003	6.590,-	ČRNA	PRVI LASTNIK
PEUGEOT 1061.01	2000	3.140,-	KOV. SREBRNA	AIR BAG
VWGOLFIV 1.4 COMFORTLINE	1999	4.130,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
VW GOLF V1.416V TRENDLINE	2005	10.900,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
RENAULT VELSATIS 2.2 DCIEXR	2003	10.900,-	KOV. SIVA	SERV. KNJIGA
VW FOX 1.4	2006	7.700,-	KOV. SIVA	PRVI LASTNIK
MERCEDES C COUPE 200 EVOL.	2001	12.900,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
CITROEN XSARA BREAK 1.816V	1999	2.900,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
TOYOTA YARIS 1.3 LUNA	2003	6.370,-	RDEČA	PRVI LASTNIK
CITROEN C5 BREAK SX 2.0 HDI	2006	12.900,-	KOV. ČRNA	SERV. KNJIGA
OPEL MERIVA 1.6	2005	9.660,-	KOV. SREBRNA	PRVI LASTNIK
PEUGEOT PARTNER 1.616V	2003	7.890,-	KOV SREBRNA	SERV. KNJIGA
RENAULT ESPACE 2.2 DCIPRIVIL.	2002	11.990,-	KOV. M. SIVA	AVT. KLIMA
RENAULT CLI01.416V	2002	5.260,-	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
Prireditvenik
Petek, B. september
15.30 Ptuj, grajski hrib - 6. tradicionalna grajska košnja 20.00 Ptuj, dvorišče »stare policije«, Krempljeva 1, gledališka predstava »Ovinek 2«
20.00 Vurberk, na gradu, komedija »Moj ata, socialistični kulak«, v izvedbi KD Grajena
Soboto, 6. september
-	Moškanjci, letališče, 6. poli maraton
7.00 Zgornja Pristava, na ribniku, tekmovanje v ribolovu za pokal Dravinje, ob
prazniku občine Majšperk 10.00 Podlože, na igrišču, turnir v malem nogometu za veterane, ob prazniku
občine Majšperk 10.00 do 12.00 Ptuj, na Novem trgu, sejem prostega časa 13.00 Ptuj, pred Mestno hišo, 6. Ptujske grajske igre 14.00 Ptuj, turnirski prostor na gradu, 6. Ptujske grajske igre 14.00 Sestrže v domu, Kožuhanje, prireditev ob prazniku občine Majšperk 15.00 Leskovec, 12. dan gasilcev GZ Videm, 80-letnica PGD Leskovec in predaja
novega gasilskega vozila 16.00 Vitomarci, pri lovskem domu (pri mužah), tradicionalne Igre brez meja, zabava, srečolov
19.00 Majšperk, amfiteater v osnovni šoli, komedija Vinka Moderndorferja »Vaja
zbora«, v izvedbi DPD Svoboda Majšperk 20.00 Ptuj, dvorišče »stare policije«, Krempljeva 1, gledališka predstava »Ovinek 2«
20.00 Vurberk, na gradu, komedija »Moj ata, socialistični kulak«, v izvedbi KD Grajena
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava društva Humanitas iz Ljubljane »Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila
-	Ptuj, CID, vpis v tečaje in delavnice, tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj bobnanja, tečaj igranja na afriške djembe, igranje v glasbenih skupinah, literarna skupina, novinarska skupina, tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina...
-	Ivanjkovci, na igrišču, športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS Ivanjkovci
-	Miklavž pri Ormožu, prireditev »Slišiš, kako sosed sosedu poje!«
Nedelja, 7. september
11.00 Moškanjci, na letališču, srečanje upokojencev, pripravlja Pokrajinska zveza
društev upokojencev Spodnje Podravje 12.00 Sveta Ana, avla občine, odprtje razstave akvarelov in gvašev Rozine Šebe-
tič, na ogled do konca oktobra 13.30 Majšperk, iz parkirišča OŠ Majšperk, 9. pohod spoznajmo občino peš 14.00 Cirkulane, v večnamenski dvorani, 40-letnica delovanja radioamaterstva 14.00 Majšperk, v župnijskem domu, foto delavnica - foto natečaj 17.00 Ptujska Gora, v cerkvi, 5. tradicionalni klavirski koncert, nastopili bosta
Hana Jurič, klavir, in Polona Sajko, vokal 20.00 Vurberk, na gradu, komedija »Moj ata, socialistični kulak«, v izvedbi KD Grajena
20.00 Ptuj, dvorišče »stare policije«, Krempljeva 1, gledališka predstava »Ovinek 2«
Ponedeljek, 8. september
20.00
Vurberk, na gradu, komedija »Moj ata, socialistični kulak«, v izvedbi KD Grajena
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Odprta tehnično-informacijska pisarna za pomoč oškodovancem ob neurju. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obiskal Ptuj. Predstavitev
kandidatov na parlamentarnih volitvah LDS. Stranka ZARES nova politika predstavlja svoje kandidate. Skupna novinarska konferenca in predstavitev kandidatov za poslance SDS. Kandidati skupne liste za volitve stranke SLS in SMS za državnozborske volitve predstavljeni kandidati DESUS-a. Otroško igrišče - Sonce na krilih metulja - projekt Stanislave Vauda Benčevič. Ljudska univerza Ptuj generator idej. Ptujski politični festival. Utrinek s ptujskega festivala domače glasbe.
Kino Ptuj
Petek, 5. september, ob 18.30 Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan - akcijska pustolovščina. Ob 21.00 Art program: Prstan zaobljube - romantična vojna drama.
Sobota in nedelja (6. in 7. september) ob 17.00 Tudi to se zgodi - film Tomaža Šne-bergerja, posnet v Ptuju; igrajo Tadej Toš in ptujski amaterski igralci; vstop je prost!!! Ob 18.30 Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan - akcijska pustolovščina. Ob 21.00 Art program: Prstan zaobljube - romantična vojna drama.
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / l 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
fei DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
Justina Deželak, Mezgovci 60/a, 2252 Dornava
Janez Vidovič, Skorba 27/b, 2288 Hajdina
Bora ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: kuhar, natakar, prodajalec, računalnikar,
ekonomski tehnik, elektrotehnik, gastronomski tehnik;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina;
Računalniško usposabljanje: priprava na ECDL izpit, OpenOffice.org;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
MODEL	LETNIK	CENA KM	BARVA
FIATST1L01.9 JTD KARAVAN	2005	7.800,- 91.555	GRAFIT
TOYOTAAVENSIS 2.2 D4D KARAVAN	2005	16.990,- 162.533	ZLATA
PEUG. 20B 1.4 HDI XS 3VRATA (VEČ VOZIL)	2005	0.000,- 59.00090.009	DELA
OPEL CORSA 1.3 CDTI ENJOY (VEČ VOZIL)	2005	0.900,- 50.00093.000	BELA
OPELVECTRA 1.9 CDT1 EXCLUSIVE	2005	11.990,- 140.890	ČRNA
OPELASTRA 1.7 TDCI KARAVAN	2005	10.900,- 150.800	SREBRNA
WVTOURAN 1.9TDI EDITION	2005	12.990,- 109.192	MODRA
REN.N. SCENIC 1.5 DC|/100KM EXPRESSION	2003	0.000,- 00.553	KOV. MODRA
REN. SCENIC 1.S DCI/1D5KM EXPRESSION	2005	10.200,- 139.499	SREDRNA
REN. SCENIC 1.B AIR	1997	2.450,- 214.000	SIVA
REN. GRAND SCENIC 1.9 DC PRIV. LUX	2005	11.200,- 113.515	SIVA
REN. GRAND SCENIC 1.9 DC DYN.C0NF.	2004	22.000,- 102.401	KOV. MODRA
REN. MEGANE GRAND 1.9 DCI SP0RTWAY	2005	9.900,- 111.223	SREDRNA
REN. MODUS 1.5 DCI 0YN.	2005	9.900,- 84.000	SREDRNA
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
petovi%vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
TV
ífeapaSa lüEfisíunSi p¡mjjuwini®>s/
SPORED ODDAJ
PETEK 05.9.
8.00 Občina Goriš ni ca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 06.9.
8.00 75 let ŠD Markovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDEO TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica - odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 07.9.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Literarni večer na Hajdlnl 10.00 Kuhaj m o skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Lukarski praznik v Dor na vi 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 08.9.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 20.00 Oddaja Občine Markovci
GRRDB€NR
M€HnNizncun
€L€KTROMONTAŽA
fll£KSHND£R GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 «48 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c OPR.		BARVA
AUDI A6 AVANT	2001	11.800	AVT. DV. KUMA T. MODRA	
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10.300	KUMA	KOV. SREBRNA
KIA GARENS 2.0 CRDI	DEC. 2002	6.700	AVT. KUMA	KOV. SIVA
OPEL ASM 1.9 CDTI ENJ0Y SLO	2008	15.980	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
RENAUL LAGUNA 1.9 DCI LUXE PRMLfGE	2006	11.470	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	2005	13.600	AVT. KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT KANGD01.5 DCI	2005	7.430	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 CONFORT EXSPRESION	2006	11.700	AVT. KUMA	KOV. SIVA
SEAT AlUAMBRA 1.9 TTII	1998	6.680	AVT. KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5.650	AVT. KUMA	BELA
TOYOTA COROUA 1.4 D	2005	11.990	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.8 KARAVAN COMFORT	1998	4.150	AVT. KUMA	KOV. B. RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2006	17.300	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12.990	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VWSHARAN 1.9TDI	2004	15.980	AVT. KUMA	KOV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA LETNIK		CENA»,	OPREMA	BARVA
AUDIA61.8T	1998	5.900,-	AVT. KLIMA	DELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.290,-	KUPUEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990,-	KLIMA	SIVA
CITMMIA 2.016V ISX	199S	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
CITH0EN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	2004	9.490,-	AVT. KLIMA	KOV. SREDRNA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI TIPTRONIC	2004	19.990,-	DV.KUMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.890,-	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE COUPE 1.6ERN	1996	2.090,-	DRUGI LASTNIK	KOV. T. ZELENA
ŠKODA FARIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS 1.3 WTI	2002	6.090,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF III 2.8 VRG	1994	1.790,-	KLIMA	T. MODRA
SPRINT EXSACTLY	2008	999,-	N0VSC00TER	MODRA
SPRINT MAX	2008	899,-	N0VSC00TER	MODRA
SPRINT FVISION	2008	999,-	N0VSC00TER	SIVA
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence -tudi za prihodke nižje od400 EUR -obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
NOVA TOA Miaña Pnpetai* ■ .p PiWo* là
Delovni ias:
-	od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure
-	sobota od 7. do 12. ure
NOVA LOKACIJA
od petka 5. septembra Potrčeva 11. Telefon 02 771 0337. Do 30. septembra sprejemamo stranke še na stari lokaciji Potrčevi 1.
Potrčeva 11, telefon 02 771 0337
E-moil: antolic.marko@siol.net
Znamka
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 TWINGO 1.2 AUDI A3 VW POLO 1.2 PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDIKAJAVAN RENAULT SCENIC li DCI VW GOLF 1.9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDIA4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DCI PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSAHAPICASO 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DQ RENAULT MEGAN SCENIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI VOLKSWAGEN T0URAN1.9IDI AUDI A3 2.0. T"" '™1 AUDI A4 BMW 320D VOLKSWAGEN P01
2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2001
2004
2005 2002
6.750 6.950 5.990 2.990 7.850 6.890 7.290 9.490 9.900 9.890 7,990
2001 12.990 2004 16.500
2003 2005
6.990 9.750
2006 16.900 2004 9.800
1999 2005
6.390 9.690
[>0i TDI S "LINE
î'V
IGEN POLO 1.2
2002	11.800
2005	13.990
2004	13.990 2001	6.690
2005	10.990 2005	16.990 2004 13.900 2004 14.900 2001	11.000
2001 2002
9.300 6.800
AVT. KLIMA 5 VRAT KLIMA
KUMA ^
KLIMA 5 VRAT
KLIMA5VKAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KUMA
KLIMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KLIMA
KUMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KUMA
KUMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KUMA
KUMA
KLIMA5VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KUMA
KLIMA5VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. ČRNA KOV.ČRNA KOV. RDEČA RDEČA
w ITWét
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Mestni trg 2 2250 Ptuj • 02 749 21 50 a 02 7« 21 56 a luptulOstal.net

Vpis v študijskem letu 2008/2009 !
Želite študirati v domačem kraju? Vas zanimajo ekonomske vede?
Ne odlašajte - pridružite se nam tudi vi!
Visoka poslovna šola - EF Ljubljana
dodiplomski študij ekonomije 3+2
GEA College - Center višjih šol
dvoletni študijski program - diplomirani ekonomist
Visoka šola za računovodstvo - Ljubljana ^ t
dodiplomski študij računovodstva

program za pridobitev
PEDAGOSKO-ANDRAGOSKE IZOBRAZBE
[EF
PBMQOSKA FAKULTET* KOPffl
WWW.LU-PTUJ.SI
Vpis v šolskem letu 2008/2009 !	
/	Začeli smo z vpisi v srednje šole:
S LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj 8 02 749 21 50 a 02 749 21 56 B luptuj@siol.net	PREDŠOLSKA VZGOJA Omejenostjo mest! poklicni tečaj, SSI
	EKONOMSKI TEHNIK poklicni tečaj, PTI, SSI TURISTIČNI TEHNIK Omejeno število mest i poklicni tečaj
	
Vse informacije dobite v tajništvu Ljudske univerze	KUHAR - NATAKAR ADMINISTRATOR
VLJUDNO VABLJENI !	TRGOVEC
WWW.LU-PTUJ.S
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
RENAULT SCENIC 1,9 DCI VWSHARAN1.9TDI
lirailiMllilliiMWli'Hil
SKODA FABIA COMB11,4 IDI FIAT CROMA 1,916VMULTIJET
; í Bilis ¡wiSiiiMi; Uli iffli
CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,43V RENAULT TWINGO1,2 AUDI A4 AVANT 1,9 TDI FIAT PUTNO 1,23V
LANCIATHESIS 2,0 TURBO EXECUTIVE 5V MERCEDES BENZ SPRINTER 311 FURGON
KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA SREBRNA TEMI
ČRNA ČRNA
TEMNO MODRI SIVA
8.590 10.490 >2.690 11.000 2006 15.990 2005 11.590
2002	8.990 1999 2.690 1999 2.490 2004 13.690 2004 5.590
2003	12.990
2004	13.990
www.radio-tednik.si
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Gntfena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
OSMRTNICA
V 85. letu je umrla
Marija Marinič
rojena Štopfer
IZ POBREŽJA 51, VIDEM PRI PTUJU
Od pokojne mame se bomo poslovili jutri, v soboto, 6. septembra 2008, ob 15. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 13. uri.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Korparja
IZ TRUBARJEVE 13 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu kakorkoli izkazali spoštovanje. Iskrena hvala tudi za številne izrečene ali zapisane besede žalosti in sočutja.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žena Jerica, sin Peter in hčerka Edita z družinama
V okviru črnem obvestilo presunilo nas je nemilo, očetu le kak dan nazaj v očeh ugasnil je sijaj.
ZAHVALA
■A \
m*
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata
Antona Toplaka
IZ JURŠINCEV 73
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prav vsem, ki ste nam lajšali najtežje trenutke ob njegovi izgubi, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. HVALA VAM!
Otroci z družinami
Gospod in gospodar življenja je velikodušen: poslednjega sprejme, kot je sprejel prvega. Vsem privošči počitek.
(Hipolit Rimski)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Janeza Vrtiča
Z BREGA PRI MAJŠPERKU 18
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in ponudili sočutno roko. Hvala vam za vašo toplo besedo, podporo, darovane sveče in maše, darove za cerkev ter vsakršno pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Liljani Jovanovič in njenima sodelavkama za požrtvovalno pomoč v zadnjih mesecih ter patro-nažni službi. Hvala družini Terezije in Antona Peršuha ter gospe Milki Karneža za nesebično pomoč v dnevih pred pogrebom. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljen obred in gospe Hedviki Pulko za poslovilne besede.
Njegovi najdražji
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Marije Cafuta
IZ POBREŽJA 159
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Najlepša hvala delavcem Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj za vence, sveče in spremstvo. Hvala gospodu Strmšku , župniku od Sv. Vida, za opravljen obred in sv. mašo, govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbenikom pihalnega orkestra Kidričevo za odigrane melodije, godbeniku g. Dasku za odigrano Tišino in podjetju MIR za opravljene storitve.
Žalujoči: mož Jakec, sinova Zvonko in Johnny ter hčerka Nena z družinami
A
S
Boštjanu
V SLOVO
Tako prekmalu si odšel. toliko mladosti še pred sabo imel, toliko življenja še neizživel. Zdaj je v nas ogromna praznina, ki jo spremlja močna naša bolečina, ker daleč stran je tvoja vedrina. Se spominjaš, kako si se z nami smejal? Koliko sreče, ljubezni, zanosa nam dal, prav takšen boš z nami v srcih ostal. Ti si zdaj angelček, ki nas bo varoval.
Z neizmerno bolečina v srcu: TVOJI PRIJATELJI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustila
Terezija Rožman
Z MESTNEGA VRHA 77
Zadnje slovo bo v soboto, 6. septembra, ob 12. uri iz vežice na
ptujskem pokopališču.
Žara bo v vežici na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njeni
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Neže Janžel
rojene Kukovec
IZ ZABOVCEV 67
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste je v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Maučcu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete žalostinke, gospe Mariji Bezjak za molitev, govornicama za besede slovesa, podjetju VGP Drava Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine
(Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Draga Kozina
Z ZAGREBŠKE 107
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: mama Agata, sestra Jožica, nečakinja Iva
in svak Marjan
Ptuj • Prometna varnost ob pričetku pouka
Novo solsko leto pričeli dobro
Prva ocena predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj Franca Kozela o prometni varnosti Šolarjev je pozitivna, saj je prve Šolske dni pouk stekel normalno, na naSih cestah pa se do danes ni pripetila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil udeležen otrok ali šolar.
»Kot smo ugotovili že na zadnjem sestanku pred pri-četkom pouka, smo bili na novo šolsko leto v Mestni občini Ptuj dobro pripravljeni," je včeraj za Štajerski tednik povedal Franc Kozel in nadaljeval: „To dokazujejo tudi prvi trije dnevi pouka, ki so za nami, saj smo bili na terenu skupaj s policisti in pripadniki Združenja šoferjev in avtomehanikov na vseh prometnih križiščih oziroma prehodih za pešce v bližini osnovnih šol. Z veseljem ugotavljamo, da do sedaj nismo naleteli na nobeno težavo, tudi večjih nepravilnosti med udeleženci v prometu nismo ugotovili. Po poletnem pregledu varnih šolskih poti so bile v glavnem vse talne označbe na cestišču prenovljene."
Nekaj manjših nepravilnosti in nedorečenosti pa ste vendarle ugotovili ...
„Res je, nekaj manjših pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih, a so v glavnem že odpravljene. Ker na Panonski cesti niso bile obnovljene vse potrebne talne označbe, smo o tem obvestili mestno občino oziroma vzdrževalce, ki so takoj reagirali. Opazili smo tudi, da nekateri starejši otroci, učenci višjih razredov osnovnih šol, ne upoštevajo napotkov članov ZŠAM ali policistov in hodijo prek ceste tam, kjer to ni predvideno. Ugotovili smo tudi, da nekateri otroci-kolesarji med vožnjo v šolo ali nazaj domov ne uporabljajo varnostne čelade, zato starše še enkrat pozivamo, da znova opozorijo svoje otroke, da je uporaba čelad obvezna do 14. leta starosti, tako kot je obvezen kolesarski izpit.
Prejeli smo tudi opozorilni klic iz mestne četrti Jezero, da je za varovanje šolarjev
Foto: M. Ozmec
Franc Kozel: „Splošna ocena je, da smo z vidika varnosti novo šolsko leto dobro pričeli."
potrebno poskrbeti tudi ob prehodih za pešce pri krož-išču ob Super mestu. O tem smo takoj obvestili policijsko postajo in ZŠAM in takoj so ukrepali. V Dravski ulici, pri bivšem Koteksu, je potreba po postavitvi hitrostne ovire ali ležečega policaja; postopek smo že pričeli, vendar se je eden od občanov na to pritožil, zato je postopek ustavljen.
Prejeli smo tudi obvestilo krajanov iz Grajene, da bi bilo potrebno urediti prehod za pešce pri bifeju Sluga. Naj povem, da smo to že lani predlagali na našem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vendar postopek še ni stekel.
Sicer pa je naša splošna ocena, da smo z vidika varnosti novo šolsko leto pričeli dobro. Čeprav akcija za zagotovitev večje varnosti šolarjev še vedno traja, se za sodelovanje in požrtvovalnost iskreno zahvaljujem policistom Policijske postaje Ptuj in članom Združenja šoferjev in avto-mehanikov Ptuj. Verjemite, največje veselje in zadovoljstvo bo zame in za vse nas, ki skrbimo za varnost najmlajših udeležencev v prometu, če ob koncu novega šolskega leta na našem območju ne bomo imeli nobenega otroka
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na malo mašo (8.) lepo, bo potem dva meseca suho.
Foto: M. Ozmec
Prehod čez izredno prometno in za pešce nevarno križišče pri ptujskem podvozu učencem osnovnih šol policisti in preventivci odločno odsvetujejo!
Danes bo v vzhodnih krajih pretežno jasno, drugod bo občasno tudi več spremenljive oblačnosti. Predvsem v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Ob morju bo pihal jugo, drugod jugozahodnik, ki se bo še okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, na Primorskem do 22, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno in večinoma suho vreme, nekaj več oblačnosti bo občasno na zahodu.
oziroma šolarja, ki bi bil udeležen v prometni nesreči na poti v šolo ali domov - pa tudi sicer.«
Naj dodamo, da so se na sestanku pred pričetkom novega šolskega leta člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s predstavniki Policijske postaje Ptuj ter ravnatelji ptujskih osnovnih šol in vrtca dogovorili o skupnih ukrepih za zagotovitev optimalne varnosti otrok v cestnem prometu. Predsednik Franc Kozel je ponovno poudaril, da so pri vzgoji otrok in šolarjev na prvem mestu starši, takoj za tem pa šole in vrtci. Na nekatere pomanjkljivosti in nedoslednosti glede stanja v prometu so opozorili tudi drugi udeleženci posveta.
Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj je izrazila zaskrbljenost zaradi velikega števila učencev, ki vsak dan prečkajo cesto ob nadomestnem igrišču. Nujno bi bilo potrebno, da bi v križišču pred prodajalno Borovo oziroma na mestu, kjer cesto prečkajo železniški tiri, uredili podhod za pešce. Opozorila je tudi na nepravilno parkiranje vozil ob Žnidari-čevem nabrežju, saj mnogi parkirajo tudi čez pločnike in tako onemogočajo varno pot šolarjem in drugim pešcem, ter na dejstvo, da v Spuhlji pri gostilni Majda še vedno niso urejeni prehodi za pešce. Ob vsem tem je pohvalila dobro sodelovanje s Policijsko postajo Ptuj ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Mag. Janko Širec z MO Ptuj je pojasnil, da je bila v križišču pri prodajalni Borovo prvotno načrtovana ureditev s semaforji, zaradi vse večjih pritiskov s terena pa naj bi v neposredni bližini vendarle že pričeli aktivnosti za iskanje najugodnejšega mesta, kjer naj bi zgradili podhod za pešce. Ob tem je dodal, da je večina aktivnosti, ki so si jih zastavili na podro-
čju urejanja prometa in cest v letošnjem letu, že realiziranih ali v zaključni fazi.
Mentorica prometne vzgoje na OŠ Ljudski vrt Božena Papež je pojasnila, da so med počitnicami podrobneje pregledali vse varne šolske poti ter, izrazila zadovoljstvo, ker so vse talne označbe že obnovljene. Pohvalila je zavarovalnico Triglav, ki je za prvošolč-ke zagotovila zelo uporabne rumene rutice.
Vršilka dolžnosti ravnateljice OŠ Breg Darija Radiče-vič je opozorila na nevarnost zaradi prevelike hitrosti vožnje nekaterih voznikov po bližnji Rogaški cesti, zaradi česar starši zahtevajo ostrejše kazni in večjo prisotnost policistov. Zaradi večje varnosti šolarjev bi bilo po njenem mnenju potrebno urediti semafor v križišču Mariborske in Zagrebške ceste oziroma pred Mercatorjevo trgovino.
Da so se na pričetek novega šolskega leta dobro pripravili tudi na Policijski postaji Ptuj, je zatrdil pomočnik komandirja Boris Kozenbur-ger ter trditev podkrepil s podatkom, da bodo njihovi policisti skupaj s pripadniki Združenja šoferjev in avto-mehanikov, člani sveta za preventivo in gasilskih društev prvih 14 dni pouka prisotni v neposredni bližini vseh 17
osnovnih, treh srednjih in glasbene šole ter vrtcev na svojem območju. Vse ravnatelje vzgojno- izobraževalni ustanov je pozval, naj se čimprej povežejo z vodji policijskih okolišev na svojem območju ter se dogovorijo o vsem, kar je še potrebno storiti za večjo varnost šolarjev v cestnem prometu.
Preden so se razšli, pa je Franc Kozel udeležence posveta opozoril še na dva skorajšnja dogodka, ki sta povezana z varnostjo v cestnem prometu: na 22. september - dan brez avtomobila ter na 13. oktober - drugi evropski dan varnosti v cestnem prometu. Vse občane je pozval, da ob svetovnem dnevu brez avtomobila pustijo svoje železne konjičke doma in se v šolo ali na delo odpravijo peš ali z javnimi prevoznimi sredstvi. Pozval pa jih je tudi k sodelovanju v aktivnostih, ki jih pripravljajo ob drugem evropskem dnevu varnosti cestnega prometa.
M. Ozmec
«VMIROf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
V juniju vsakemu kupcu podarimo kupon za kavo!
Obiščite nas, izpolnite vprašalnik in se potegujte še za septembrske počitnice na naš račun.
OKNA-VRATA-SENCILA-POLICE
TVLI&,
projekti d.o.o.
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po-pe: 9-17
Črna kronika
S cliom čelno v peugeot
Na regionalni cesti Ptuj-Pacinje se je 29. avgusta ob 22.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 52-letni voznik osebnega avtomobila Renault clio je med vožnjo iz Ptuja proti Pacinju zapeljal na nasprotni vozni pas in tam trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Peugeot partner, ki ga je vozil 55-letni voznik. Voznik renaulta je bil v nesreči hudo telesno poškodoval, drugi voznik in 56-letna sopotnica v njegovem vozilu pa sta se lahko telesno poškodovala.
Poškodovan pri padcu s kolesom
44-letni kolesar, doma iz Ptuja, je 2. septembra ob 18.45 kolesaril po lokalni cesti iz smeri Smolincev proti Kočkemu Vrhu. V ostrem levem zavoju je zapeljal na desno bankino, kjer je izgubil nadzor nad krmilom, zaradi česar je padel in se hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v mariborsko bolnišnico. Med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade.
Pestra najdba pri hišni preiskavi
Policisti iz Gorišnice so 28. avgusta opravili dve hišni preiskavi pri domačinih, starih 19 in 22 let. Pri mlajšem so našli in zasegli dve PVC vrečki s približno 50 grami mari-huane, 32 nabojev kalibra 7,9 mm, šolsko ročno bombo M75, nabojnik za avtomatsko puško s štirimi šolskimi naboji kalibra 7,9mm in 25 tablet XTC. Pri 22-letniku so našli in zasegli približno 10 g posušenih rastlinskih delcev rjavo zelene barve, digitalno tehtnico in mobilni telefon. Oba bodo kazensko ovadili.
Našli pridelovalce konoplje
Policisti PP Lenart so 29. avgusta opravili hišno preiskavo pri treh osebah z območja Zgornje Voličine, starih od 23 do 25 let. Pri delu na terenu so namreč policisti prišli do podatkov, da se ukvarjajo z gojenjem prepovedane droge. V hišni preiskavi so policisti našli in zasegli 22 sadik indijske konoplje, 5 plastenk z gnojilom, okoli 1/4 kg posušenih delcev indijske konoplje, elektronsko tehtnico, žarnico, elektronski termostat in ventilator iz prirejene omare za gojenje indijske konoplje ter več manjših PVC vrečk za pakiranje. Vse tri bodo policisti kazensko ovadili.
Vlomi
V	noči na 29. avgust je neznanec vlomil v gostinski lokal v Zgornji Lo-žnici, odtujil pa je za okoli 10000 evrov denarja, cigaret in pijač.
Neznanec je med 27. in 28. avgustom na Ptujski cesti v Lenartu odtujil kolo z motorjem APN 6, registrskih številk MB G2-927, modre barve.
Neznanec je 28. avgusta okoli 21. ure na Ormoški cesti na Ptuju ukradel kolo z motorjem Piaggio Gi-lera, registrskih številk MB A4-205, sive barve.
Neznanec je v noči na 28. avgust skozi okno vlomil v gostinski lokal na Mariborski cesti na Ptuju, odtujil pa je tobačne izdelke in denar. Povzročil je za okoli 2000 evrov škode.
Neznanec je 2. septembra s parkirnega prostora srednješolskega centra na Ptuju odpeljal kolo z motorjem - skuter znamke KEEWAY Matrix 50, modro-črne barve, registrskih številk MB T2-935.
Požar na vikendu
V	Dolanah je 28. avgusta okoli 13. ure prišlo do požara na manjšem vikendu. Požar so pogasili gasilci, vzrok pa je najverjetneje samovžig sena na podstrešju. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 10.000 evrov.