Št. 11.
V Gorici, dne 7. febriivarija  1899.
Tečaj XXIX,
Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in sicer: vsaktorek in petek, jutranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob a. uri popoldne, in stane z gospodarskim I.lHtom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemann ali v florioi na dom poliljana:
Vse leto.......gld. «'—
pel leta........*   3-_~
c**rt leta.......*   v5°
p.jiainKn« Številko stanejo <i kr. XawCmno »prejema npravništvo v Gosposki ulici ;t- <) v f;..n<i v <r>y,v"ii Tinkami* A. GaLrsiVfc vsak Jaii od .S. ure sjatraj <lo «5. tve&pr, oli nedeljah pa od j. d i 1J. ure. Na naročila bre* donoslane naročnine *e ne oziramo.
PR1MOBFC** ithaja neodvisno o<l «SoeV» trikrat nse^rV.j :n ct-i!!-' v*e tvb" gM-  ''^     "
*>*> C'" :» tl,rJ"-,',r*'-'' s,> pr''*Jajata v tVorioi v to* Kkarr: S.-V.varr. v iv/.ski tili.-i in J»»!li*rsitz v w'^j' <-'li: — *' Trstu v t-.i-akarni LavronC-ič na »ri*aX'!a CW''"J!a i!1 ->:'i>an v u'*':> 1'onto delia Falibra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odprarnIStvo
so nahaja v Gosposki ulici §t 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do IS. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                _____
Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. .Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica.
„Gorlška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih ohseMh 5 do 6 pol ter «ane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" in narod!
«Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po državnem zboru.
Državni /.bor je odložen, 121 nastopila je -opcl doba i«h'.o!uli/.ma, v kateri bo vladal ;; l\, Vtadi je preti * -spni do te/a, da spravi p ,A varno streho n^jve-čje potrebe, t. j. na-v> i\m, lunl/i-t in r» knitni zakon.
Na sploh se trdi, da dr.-.avni >*ln>r >e w -.tii.lf popri*;, kol *e !»• j» <-*ni. Pravijo, d.i s. it jiiM*, ka.hr — uagodb.i po g U. po-.t..'.-.1 (io iti.; Um:*., da bo s tem odstra-!. • im /lavna ovira, ks um mogoča mino d<-^•..h!.i- v državni zborni" i. iti pojem bi so ,:!.- ratuo \t'it;p<i^t>4vo, zmurui liberalci, soci-„.!is d»-ne>krat<e iti a.iti.-rniitje ločili morda <.j i/;»-!ri'Aii_,oni»!tH. !*r bi -«* daio z.» ~s-o •¦¦p7.1v iti državn-i -/.boinico do n^m/a A>U\ >[• ,:o>V Cui -.¦ Io /./odi, nu,/oče pa tudi, da •.r> iii> zgodi, ¦ kar j*' %«re!ne>*! Nem-ki {fai'h;!ia',»tt s«* -V vedno i-podtika,;«* ob /,:ko\n<' naredbe, i« 7.a lian«* ?do;i jamo ::.'ti:»\ Vsi raznidrra u/ibauja o mogočih pv i.bratib :-'o \uiC U- cgihanja ! V nfiii^kriii ;:¦.;.An Mvi tm-z^eSio Cul pn-vlade, katero ju •;'¦..',[ i:--iipMU("- «0   >;k<i.'i   t«iJiko   it-i v na~i
•¦..¦.i\i. i::   '.a   ?>'i  .....   ('''.'.'»H-1   po^-bnu <'u-
\ '¦j!:t da'.t. ia< ^'•• i.rre   x.» to, i*ordi   korakf, .". i.odi> \L'i   ii,sr«.di   v   lit^ivt   tavsiii]*ra\in! [ V.- *.'uuh> hr/^;o.   p!-{.-iii   p,» *u   pripravI;i'iti, j d- invatj   /opil   v   ,ki«rj<il*   drhivr   tako, da j bodo nadaljevali zatiranji* ^ot.ins-Mva >a\l a! i
Mut^ter^k; predsi'd,nik Sui"* iiamcrava, ; ilsivti u \>iiUIK pr»'doo bi <»• eduu-ii /,'<p<t ) Axt.wii\ .'bor, k-Hifen-ur'' z oniaii -draiikaim, ; ki ovir.ijo d*ii;v.an-" vziiornlti. Kakor do.-a-j, \ 5>t> m:; Uidt letos f»i ne po>r».'ri, kar -tnemo i paC ;'. i^sioi M-t:t ii-.r*"-;. Škoda za ča*!            j
N> ni:-ka (;.A-i;otta'.^:i in iibvralna ¦/'.a^ila ] na.-pn''.i t-tn'.; po/.aS;*','« Nt-i«i'«o na «knp!iosi, j ^i-.a, vt ,i,tj w» ,*-:j,f tts dr.».M,o skopaj v to j s\rbo     - da razhijeJis'.) de^:jšco!                  j
ihstJfa! J'<! 0:5:oa-h;5s dr;>aVTi!V'a zbora ; se ;•¦ 7.t'p;i v<\sko ^ov^rila o njvi! Oiii stnc-., j da vk.-ekntivni kon/Je d<-š«ilre ((.-tam* v pv>r- j r:un-:a. 7.1 iVi-a .ir^nr.^/brr^kii: flp(»;-itnic*. ' *.er *ilt •,';-.'!,•„ j,* ¦-,(', nikak'- --.iredbv br--/, [ pritr.nl- t«/i k.;-.ii!-"a, ::mvi t.r»-.: priirdtia ; tlfMn.-: <as.. <r.\n i«,'. ». da i.i.-sIjiji*) d'^iurr j -o itt.i pov>t'it: 7.;'.':<'».-fl„ni .-• b,-s;-di:.d. katere j ¦¦-¦ /o\'.>ri! nrTJi^ter^k; pn-d-M-.inik v xadnd j -"ji t'--;:a ko^sib-ji. i-;ar <e n;jin ni /.d''3o j»o-  ]
polnoma verjetno, zlasli ne glede na ,Jtigosl. krSC. nar. /.veza)', katera je vendar opeto-vaim m zahtevala jasnosti od ininisterskegu proils-fdnika, ah vselej je dobila le nekaj to-la/ilnih bestnt, o kakih garancijah pa ni bilo /o\ora. Ali je morda sedaj bil bolj jasen govor niiiiislor>ki'tra predsednika?! Kaj Se!
.Die Inlormalioii* pravi v dopi*ti, do-i|e!o jej ud odhV-no strani, kar naravnost, da \esl o pertnanene.i ekseknlivnega komi!e|ii di!«nioe je le iznajdba, /. gotovini nainenom v svti i,'/.lana ! Ha* to, kar :-e je /lede te oko-»itCine pisalu, je slučajno ne os ni i* no! (Jrof Thun je s.ono i/.ra/.il željo, da ne bi i/./nbii /.a časa dr,'a\no/.borskih poeitnie v.-š.iki' 7.v«/i- z \odil»'i,;i desnire., - in dru-/t/a nit"!* Tu je Jt.iej v>e !! Desnica V7,dr/nje :dcer na površju delovanje v zbnnnci. kolikor se d .i o U ui -~e ••pluli govoriti, ali kljnbn temu v ..Itr/sl. kr.:r. nar. avi-zi* ^e vedno ni jasno! Ministt-rski predsetlnjk pozna .lobro desnico, kadar jo potrebuje, ilrngaet* pa odgovarja Nejasno, netočno, tla iMov- k nikdar ne ve, ori iVtn da je prav /a prav. In sedaj, ko bo vladal na nedoločen >'-as ^ II., ali imamo kaka /agolmila, da se ne bo postopalo proti Jngo-.jovanom to dobo? Nimamo jih! Ali bo iiunister.ski predsednik upošteval ta r,( . ,;<M'7.u", katd.i mu dela toboto na desnici ?   Kcl(.'  Ve ? !
Nie »panja ne moremo im« li, da bi se obrnile ra/.mere na bolje, temveč do/.deva <••* nam, da i 10 treba zopet čakali in čakati, kaknj- do-dej že čakamo, odkar živimo v At sinji!
Vi.ela noče storiti nikakih energičnih korakov v preobrazbo države, da bi so vrnil v i-do rid in napravil mir, temveč čaka menda javnega odpora iz narodov samih! !
Z.i Slovane je imela in ima še vedno na razpologanjc vsa mogoča preganjanja in ječe, indi v prav neumestnih slučajih, ali za Nemce in Italijane, ki jo baš v sedanjem fasn spravlja/o ob \=aki ugkd, ki jej s-pod-kop:-,'..'.o {.?;,»bna tla obstanka, za te nima nikak- k.i7!ii. in nič posebnega se ne zgodi, kar bi in,'"o strehi protitlržavno zlovoljo omenjenih m«-/o'eev ! Kam piovenio?!
. 1 .
Riatm U i**fH Krittn».ft.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
P*»)«v. PodravtkI.
(Drugi   zvezek).
OSMA KNJIGA.
Ta i;!as je prodira; v globine srca vseh *.=2»;;.. ki so g,t sli^aji.
i'a! ./¦ (no ^-deii, ki je padel od njega rnrte«?,   "
Ko m Sli semkaj, »o vojaki bili prinesli posodo, napolneno z vodo in vinom. Ni stala daleC proč od Jude. In spomnivši se, kako je pri vodnjaku v Nazaretu Ta, ki je umiral sedaj v bolečinah, oblažil pečena njegova usta, je Ben-Hur pograbil poleg ležečo gobo, jo namočil, ter nataknivši. jo na trs, stekel h križu.
JPusti to*, so klicati jezno, ,naj trpi!*
Toda on se ni zmenil za ta križ. Stopil je bliže ter nesel pijačo k ustom Kristusovim.
Prepozno je Že, prepozno !...
Lice, pokrito s krvjo in prahom, se je nakrat razjasnilo, oči so se široko odprle ter zrle v nebo — temno za druge, toda polno svetlobe za Njega.
»Izpolnjeno je !tt je zaklirat naposled z velikim glasom.
Sladke zenice je zakri! mrak. Polagoma je s trnjem ovenčana /lava omahnila na prsi, toda ni >e lo hl:a suni. Odhajajoča dušTi je ?> v.tt trenutek o=la!a tri zemlji, in ti, ki so stali bliže, so zaCuli razločno besede božje žrtve:
,Oče, v tvoje rake izročim svojo du-o!*
Smrtni strah je siresel Njegovo telo, težak vzdihijaj se mu je izvil iz prs in ž nijm je odletelo tudi življenje, tako polno ljubezni do ljudij.
Benz-Hur se približa k svojim tovarišem.
»Končano je 1" reče jim. »Končal je življenje napovedani Mesija, Sin božji!"
»Končal*, „končal", je šepetaje ponavljala množica. Njeni volji se je ustreglo. Na-zarenec je zapustil svet, od koder so Ga prognals oni. Vendar ni bilo videti veselja na njihovih obrazih. Kri Njegova je padla na njih.
A ko so tako stali ter zrli drug drugega, se je stresla zemlja pod njihovimi nogami. Vsak je pograbil poleg stoječega, iskaje podpore.
Nakrat se je razkadila tema, in solnce se je prikazalo   znovifi. Vsi, kakor z jednimi
DOPISI.
Izpod Oavna. — Boj. kateri nam napovedujejo naši sovražniki na vsej Mi, bi moral nas vendar enkrat že vzbuditi iz narodne zaspanosti. Italijani nam stavijo po-vsodi zapreke, zato se učimo kaj od njih! — Koliko vrst društev imajo, in ta so naperjena po večini le proti Slovencem! Pa pri nas? Na več krajih, kjer bi lahko uspevalo najlepše kako društvo, bralno aH pevsko, vlada razpor, in razpor netijo ponekodt celo take osebe, ki so poklicane za vse drugo, kot za napravljanje strankarstva v občini ! Pri nas pod starim (lavuom je vasij in vasic, da sme naš orjak bili ponosen n:i nje, ali on gleda rajSe v dolnjo vipavsko dolino, ker in na tej strani je mnogo, premnogo grešnikov, ki imajo polut* k.ir «:eh; knjige narodnih pregreh.......
V kaki vasi so že u. pr. spisali pravila in kupili koleke, da bi se ustanovilo to ali ono društvo, pa ni bilo nič! In potem so tekali, da društvo spi spanje pravičnega; ali kako, ker še ustanovljeno ni bilo — in vendar bi še marsikje imeli lehko kako dobro mrjeno, krepko društvo. Poglejmo v Prvačiuo, in učimo se od Prvačkoveev, kaj se pravi: delovati v društvih za narodno reč! Po zgornji vipavski dolini bi utegnilo bili, kar se tiče društev, marsikaj drugače ! Potain pa trgovina, trgovina! V Časih pravijo, da naši ljudje so odločni. Res, aH po navadi tam, kjer ni potreba, toda v trgovini, tu pa ne! Ko bi bili tu odločnejši, potem bi imela ,(»orizia italiana" povsem drugo lice. Po večini skoro vsi kupujejo pri laških trgovcih v (Jorici, kateri se s svojo priliznjc-noaljo rede in maste na škodo Slovencev! <l.\slo: Svoji k svojim! kje si?!
Laški trgovci pravijo: Saj smo si prijatelji! Da, gotovo, dokler jim nosiš dobiček! Pa, v onraz se ti hlini, za l -blom ti pravi pa: šklaf! Žalostno je, da ..najo tudi naše tr/nvce po deželi v svojih rokah. In če se jih kedo otrese ter jih pusti z naročevanjem, tedaj so pripravljeni hitro, dali drugemu blago z namenom, da prvega uničijo. Pravijo, da sii prijazni, kako ? Ali čitaš kdaj o kakih darilih italijanskih trgovcev Slovencem? Nikoli! Tini pridneje pa pobirajo slovenske gro§e, da
očmi, so zagledali tli križe, gugajoče se ob er.ern z zemljo.
Bili so trije, toda samo jeden je obrnil »w-se vsdi pogled. Zdelo se'jim je, da raste ter se dviga k nebesom, kažoč svetu svoje breme.
In vsakdo, kdor se je rogal Nazarencu, vsakdo, kdor Ga je bičal, vsakdo, kdor je zahteval Njegovo smrt — a teh je bilo deset proti jednenm — vsakemu se je zdelo, da ta grožnja velja njemu in da nanj jedinega meri kazen božja.
Jeli so bežati, in bežali so na vso moč — na konjih, velblodih in na vozeh, ali tudi peš, toda zemlja, kakor napolnena z razburjenostjo pri pogledu na njihovo zločinstvo, je stresala svojo notranjost ter jih metala na obcestno kamenje in strašila jih z ropotom valečib se skal. Oni, udarjajoči se ob prsi, so hiteli dalje, domačin in popotnik iz daljnih krajev, duhoven iu revež, farizej in Saducej, vsi enako zbegani. A ko so klicali Gospoda, jim je osramočena zemlja odgovarjala z bes-iiostjo, ne prizanašajoča nikomur. Pred njenim obličjem višji duhoven ni bil več vreden nego zločinci, ki so prišli iz jam in grobo«, in s prahom je zasipavala njegovo pozlačeno obleko ter polnila mu usta s peskom in glušila ž njim žv<:uket srebrnih kraguljčkov njegove aapiege.
podpirajo podjetja,  ki  so  proti  Slovencem zasnovana!
Bodimo vendar pametni, pa otresimo se nasprotnikov, ki se nam le rogajo I Kje vidiš kak slovenski napis na laški proda-jalnici, čeprav trgovec le od Slovencev živi ? Nikjer!
Dosti! H koncu še vprašanje; AH bi ne bilo umestno dobiti na Starem trgu v Gorici kak slovenski magazin z raznimi potrebščinami!? Vsi Vipavci bi se zatekali vanj, tako pa nosijo denar odpadniku v Žrelo.....
Iz ttenč. — Tukajšnja Čitalnica je priredila dne 29. pr. m. »Besedo* s plesom. Ta veselica je nam podala dokaz, kaj pre-moreta vstrajnost in dobra volja, kajti sposobnih moči je dovolj,
Veselični odbor je uradi! vse potrebno v najkrajšem času, tako da se je dovršil raznovrsten spored v veliko zadovoljnost pričujočega občinstva. Veselice se je vdeležilo razun domačinov veliko odličnih oseb iz Gorico in iz bližnjih vasij. Tudi slov, zidarsko in tesarsko društvo I »z Ljubljano je poselilo nas istega dno po deputociji, njej na čelu za narodni in strokovni napredek slov. zidarjev v Ljubljani neumorno delavni društveni podpresednik gosp. Mihael Sraka r. Obširna dvorana g. župana je bila do zadnjega 'cotiča natlačena.
Kakor omenjeno, se je vršil spored na občo zad ovoljnost. Pod spretnim vodstvom pevovodje gosp. Franceta Merljaka je pel domači možki zbor, broječ 22 pevet-v, prav izvrstno Zajčevo umetno koračnico: „Zrinj-sko-Frankopanka", ki se je morala na občno zahtevo ponoviti.
Veliko vžitka nam je dala krasna Vo-laričeva pesem : „Vzvečer" z bariton-solo (g. Žigo n), ki je občinstvo kar očarala. — Vsa časi in hvala požrtvovalnemu in neutrudljivemu gop. pevovodji kakor tudi vslrajnim domačim pevcem. Stritarjev dramatičen prizor »Orest* (g. M e r 1 j a k), pri katerem sta sodelovala tudi gdč. Ida Tribušon kot Elektra in g. Josip Z n i d a r č i Č kod Pilad, je vzbudil hrumečo pohvalo, gosp. deklamalor, kot morilec lastne matere, je izrazil z besedo in mimiko svoj obup in kes. —
Med pevskimi točkcani je sviral vojaški ' orkester, ki je izvršil  svojo  nalogo jako iz-
Kri Nazarenea se je razliia nad vse enako.
Ko je solnce razsvetlilo Golgato, je pri vznožju križa ostala samo Kristusova Mati in njegov učenec, pa centurion s svojo četo ter Ben-Hurova družba.
Estera je v smrtnem strahu prijela Ben-Hura za roko.
Pri nogah Simonidesa ji je napravil prostor.
„Sedi tukaj", jej je dejal, „ter stavi vse svoje zaupanje v Tega Križanega".
„Ne", omeni Simonides. »On je Kristus, Sin božji in odslej Ga nočemo imenovati drugače."
Ben-Hur skloni glavo.
Toda uprav v tem hipu se strese zemlja. Krik zločincev se je razlegal divje in strašno.
Pri vznožju križa je ležal, ne dajoč ob sebe znamenja življenja. In ne z razburjenostjo kakor one, marveč sladko ga je za-, zibala zemlja v večno spanje.
Cista starčeva duša je ob enem z božjo šla v nebeško kraljestvo. Vreden je bil ori takega odlikovanja.
Ako je bila vera močna v Gašparju, in ljubezen v srcu Melhiora, za koliko svetejši je bil še Baltazar, ki je sprovel dolgo življenje, goječ vero, ljubezen in dobra dela!
borno z. igranjem različnih, večinoma slovanskih komadov; veČino točk so .morali ponoviti. — »Beseda" je končala z veselo igro „Mutec". Vloge so bile vse v dobrih. rokah. Mater Ano je pogodila gdč. Vergna prav dobro, enako tudi Mitnico gdč. Hebatova. Štiri možke vloge so izvršili gg. Merljak, Pavlica, Trojer in Žnidarčič v popolno zadovoljno?! izbranega občinstva.
Po končani »besedi* je bila skupna večerja, in koj na to se je razvila živahna domača zabava s plesom, ki je trajal v najlepšem redu skoro do jutra.
Za to veselico si je napravila »Čitalnica" nov lep in pevsem praktičen oder. Krasno sliko na zavesi je narisal gosp. profesor Gvaiz, za kar mu bodi izrečena iz-krena zahvala.
---------Veliko je truda za vsako tako veselico,
ali tolik vspeh mora veseliti in vspodbujati tudi sodelovalce, da ne opešajo. Upanje je, da se prirede v prihodnje tudi v Renčah večkrat enake veselice, katere naj bodo slov. občinstvu v poduk in vspodbujo k narodnemu združenju.
las Rodlnja. ~ Na moje skromno poročilo iz Roeinja v cen j. »Soči" se je oglasil nekdo z dolgim dopisom, na kateri hočem na kratko odgovoriti. Najprej moram poudariti, da g. protidopisnik ni ovrgel nobene moje trditve Da pravi, da v Ročinju ni »ne duha ne sluha" o kaki ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, temu se ne čudim, ker on ni Ročinjec, in ker ga kaj drugega mnogo bolj briga, če že pride v Ročinj. Tudi se mi ne zdi čudno, da se je dvignil na viteško obrambo onih treh gospic, katere so se čutile zadete po mojem dopisu; on že mora vedeti, zakaj! Če so se one tri gospice, kakor pravi g. protidopisnik, res trudile za ustanovitev podružnice sv. G. M., zakaj pa niso društvenice?! Zakaj so vzele že vplačano udnino nazaj? Zaradi tega jih je že j vrli »Brivec* dobro okrcal, zato nočem izgubljali besed. — Da g. protidopisnik »nič ne ve", da se je zahtevalo od »Bralnega društva", naj opusti »Sočo", rad mu verujem, ker je roč. »Bralno društvo* ravno v Ročinju in ne v Avčah. Svet, ki sem ga dal Ročinjcem, da naj gledajo, da se postavi naše »Bralno društvo" na krepke, lastne noge, ponavljam tudi danes, in naj nam g. dopisnik tudi desetkrat očita »grdo nehva-ležnostk. Proti koncu svojega dopisa me hoče še' smešiti, ker sem trdil, da je v Ročinju premalo krav, da bi mogla mlekarnica uspevati! To trditev ponavljam tudi danes, upam pa, da si naši posetniki sčasoma oskrbe dovolj živine. Sicer pa oblastno in samozavestno pravi gosp. protidopisnik, da »mi že verno , kam pojdemo po mleko". Torej na dan z dobrim svetom, mi Ročinjci bomo jako hvaležni. 6. protidopisnika bi samo rad to povprašal, koliko repov ima on v hlevu, ki zna tako mogočno govoriti!
Rad bi še marsikaj omenil, pri tem pa se ne morem izogniti osebnostim, katere pa, kakor sploh vse roč. kvante, niso toliko vredne, da bi bile tukaj tiskane.
Iz poulkovsfee žtipanije nam pišejo: Slavno c kr. okr.  glavarstvo  v Tolminu je
doposlalo vsem županstvom tega politiškega okraja nastopno okrožnico, datovano 1. ja~ nuvarija t. 1. štv. 16167:
„Za pregledovanje in preskuševanjc vag, utežev in in mer v občinah tega okraja, opravljeno v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru 1. 1898. po meroizku-šencu Francu Bravničarju v Tolminu, so narasti stroški v skupnem znesku 517 gld. 88 kr. Po razdelitvi tega zneska, pade na tamkajšno občino znesek, kateri razvidi iz priloženega razkaaa.
Županstvo naj torej razkazane zneske v T strank potirja in potem skupni znesek naravnost c. kr. davčnemu uradu v teku H. dni j dopošlje".
Iz iste okrožnice same ni bilo še razvidno, radi česa je tako ogromen strošek 517 gld. 88 kr. narastel, in kateri bi morale stranke plačati, ki so bile prej že dotične pristojbine plačale, še le v priloženem raz-kazu je bilo bolj jasno povedano, da isti znesek velja za potnino in dnino, katero je zaslužil prej imenovani meroizkušenec. — Lep raslužek, kaj ne?! V par mesecih, zaslužiti 517 gld. 88 kr. povrhu svoje stalne službe, je pa vendar le nekaj — in potemtakem bi se že dalo živeti! Še malce višjega računa, pa bi bil zadosten dohodek, da pride v vrsto onih gospodov, ki so podvrženi osebni davščini!
Iz prej omenjenega razkaza smo raz-videli, da ima naše županstvo potirjali od strank skupni znesek 12 gld. 70 kr., in sicer imajo plačali na Ponikvah: PeterKofol t gld. 04 kr., Peter Mrak 86 kr., Marija Krivec 8« kr., Andrej Kobal 1 gld. 49 kr., Franc Pisk 1 gld. 47 kr.; na Pečinah pa: Marija Kle-menčič, h. št. 51. -- 2 gld. 37 kr. Marija Kiemenčič h. št. 20. - 2 gld. 18 kr. in Ivan Mrak 1 gld. 83 kr. Kako se je to razdelilo, je nam nedounmo. Mej osmimi obrtniki plačata samo dva enakomerno po 80 kr., vsi drugi različno po več. Zanimivo je tudi to, da trije obrtniki na Pečinah imajo plačati C gld. 38 kr., drugih pet na Ponikvah pa 6 gld. 32 kr., Vsega del t hi pa tukaj ne bilo niti. za en celi dan!
Tega še v naši občini ni bilo do sedaj, ali je bilo po drugih občinah' tega okraja, tukaj ne vemo. Da je pa to naravnost nepotrebno, razvidi vsakdo iz dejstva, da so tukajšnji obrtniki do sedaj v postavno podpisani dobi '-edno sami pošiljali svoje vage in -mere preskušat v Tolmin, in županstva so se o tem prepričala. Ne bi bilo to tudi sedaj umestno, da ne bi bilo našim malim obrtnikom vedno samo plačevali!?
Zdi se, da županstva bi imela tudi v tej zadevi prvo besedo, kajti njihova je naloga, skrbeti za krajno policijo in red!
Ali bi ne bilo dobro skupno včasih proti kakim nepotrebnim stroškom, ki imajo priti, | postavnim potom protestovati, ali vsaj vedno povsod in od vsakoga odločno zahtevati čisti račun, posebno takrat, kedar je zadeva občega ali širšega pomena ! V
Domače in razne novice.
»Sodo" smo ustavili že zadnjič 24 naročnikom, ki so dolžni   okroglih 280
Služabniki Egipčana so v splošnem strahu zbežal:.
Zvesta Galilejca sta odnesla njegovo truplo nazaj v mesto.
Ta žalobni sprevod je ob solnčnem zahodu stopil v Hurovo palačo.
Ob tej uri so tudi teld Kristusovo sneli z. križa.
Mrtvo truplo Ealtazarjevo so položili na pare v veliki dvorani stare hiše.
Služabniki so prileteli skupaj ter se jokali nad njim, toda na licu pravičnega moža se je igral takšen blag nasmeh, da so kmalu posušili svoje solze, govore: »Srečnejši je oh sedaj zvečer, nego je bil za rana, ko je jtdšel od tod."
Še le sedaj je Ben-Hur zapazil, da hči Tras ni bila ž njimi na Golgati. Iskal jo je povsod, da bi ji naznanil bolestno izgubo, toda ni je mogel najti. Tega dne je nihče ni videl.- Vrnil se je torej k Baitazarjevim teles-• nim ostankom ter se tam usedel, kjer bi se imela vsesli ona.
Devetega dne po ozdravljenju gobovih, ko je pretekel čas, ki ga zapoveduje postava, je Juda peljal v staro palačo Hurov svojo majer. :n sestro. i.:;«i?t._. In odslej, se je v te} hiši dajala čast: ,,.,..;;,;ivBogu Očetu in Njegovemu Sinu Kristusu.
Pet let po križanju je Estera, Hurova žena, sedela v atriumu zale vile v Miseneji. Pri njenih nogah, na levovi koži, se je igralo dvoje otrok. Dovolj je bilo pogledati, s kakšno skrbjo je sledila z očmi vzako njuno gibanje, da si spoznal, da je ona njuna mati. »Neka ženska vas hoče videti, gospa," reče vstopi vši sluga.
»Naj vstopi," odvrne Estera.           •
Pri pogledu na vstopivšo žensko je Izraelka vstala.
»Zdi se ini," reče ji počasi, »da te poznam. Ti si..."
»Iras, Baltazarjeva hči." Oči   naših   znank  so  srečajo,   Estera, srečna žena in mati, je bila v cvetu svojega razvoja.
Z davno njeno znanko pa usoda ni občevala tako ljubeznivo.
Razun ponosne in veličastne postave ni ostalo po zali Egipčanki dosti sledu. Njtna nežna polt se je zgrbanftila, oči so ji bile okrožene z rudečimi okvirji, na licu je ugasnila rudečica; namesto čarobnega smeha jej je prevara in grenkost pritisnila svoj pečat na usta. Življenje, kakoršno je živela, jo je oropalo krasote, in obleka na njej je bila zanemarjena.
Obrnila je svoj pogled na otroka, za-bavajoča se na tleh.               (Konec prih.)
gld. Dobili so tudi že odvetnikov zadnji poziv, predno vloži tožbo. — In med temi naročniki ni niti enega, ki bi ne mogel plačati, kajti šest je veleposestnikov, 1 Župnik, 1 odvelnil-. drugi pa se vsi tudi dovolj premožni. — Danes smo ustavili list še nekaterim. Vsem onim pa, ki so kaj dolžni, ustavimo gotovo do 15. t. m. — Morebitne pomote, prosimo, blagohotno popraviti!
Odlikovanje. — Preblagor. gospa grofica Matilda Ccr o n i n i-Cronbe rg v Gorici je dobila Elizabetin red drnge vrste. Umirovljenje. — Davkar g. Fel. M i-lotič v Tolminu je umirovljen. Tem povodom je dobil naslov glavnega davkarja.
Hitro nradoTiiiije. -— Kedar so se iahončki zmisiili, da se jim je zgodila od Slovencev kaka krivica, takoj je bil na delu ves redarstveni aparat, ki je spravil naše ljudi v luknjo. — Gujmo, kako hitro je slo delo od rok, ko je šlo proti Lakom.
Znano je, da jo letelo 2. decembra kamenje v »šolski doni* med »lavnostju. ki se je oudi vršila. Jeden kamen je ziul.-i ."ii.h-tno Zenico Lovišček, ki nad H dnij ni mogla delati. Ako bi jo bil zade! kamen v '/lavo, hi se ji gotovo prav siabo godilo ! In f u>*! Ta ženica bo prvič preslišali« na okrožni «sodniji - - prihodnji petek*. Ali ne, da je šlo hitro ? Kajpada, /eno je bilo treba pnuliti doma, da m- ozdravi! Recimo, da bi se bilo narobe zgodilo, t. j. da bi bila zadela od slovenske roki- kaka hihonska baraba, — takoj bi bili '-a^i /lo.in težke telesne poškodbe, morda eelo kak ,d o-govorjen napad" in •- zopet, bi zapela leta ostrega zapora. »Ma si, xe soli.-mto trna baba ščava !"
Tu nam prihaja v spomin, kako ,ie hitelo redarstvo zapreti zt-aneg.i slovenskega drvarja i/, ulice Orzoni, ko ie ob 'dcea.ii tragične smrti pokoj ti" cesarice Elizabete čila! „Sočott ter se zgražal gla-tio nad zločinom iti onim, ki je izvršil zločin, riakuiii >" '«-'«• v luknjo in držali v njej nad postavni čas, kakor smo omenjali lansko leto v ii-fu. Spominjamo se trgovca Reje iz Kozam-, k.t-terega so vložili v zapor ob lidem časti znanemu Grijonu na ljubo ter -.-a dr/.aa v zaporu tudi nad postavni čas. Obravnava )«• pokazala, da je Reja popolnoma nedolžen, pač pa bi bil tisti Grijon. ki >e je udebv.d tudi demonstracij na Sv. '.'. kr.djev dan. zaslužil pošteno kazen !
Pa, kaj hočemo ? ! Saj vedala svoj ras .Politik* Justiz ! !tt
Depiitadjii i/ritcljst ~ Včeraj je bila prijazno .sprejeta deputact:.i primorskih slov. učiteljev pri minij-bT-kem predsedniku grofu Thuiiu in pri n.inčnem ministru fivlaudlu ; vodil jo je državni t»-slane« dr. Anton Gregorčič. Mirii-tr.i ,>-?•» pripo znala o p ra v i če no > t b-ž.eiij nči-teljstva, d.i bi se mu /.boljšalo gmotno slani«-. Izrazila sta tudi sv»jo na k i onjeno«.!. .Minister Iva iz 1 je bil o isoteu ; deputurija j.» izročila spomenico njegovemu tajniku.
Tako nam je sporočila .»moči brzojavka, k.dero sta podpisala g/, učitelja Ko.-ovei in Valentič. Mi bi si le želeli, la hi bili gg. ministri storili kaj več nego le urar.ih svo-«. naklonjenost in odobravali opravi."«-nost učiteljskih zahtev! To je v=e premalo! Porotne obravnave v Gorici se pridno dne 13. marcija t. i. na tukajšnjem okro/.»«-»i sodišču. Predsednikom je določen K. vit. l)<-facis, predstojnik okr. sodišča, namestnikom * pa sod. svetnika Eni. S ch m ar d a in K. Zorrer. Objave takih in .»--ličnih reči; -,. imajo po ukazu pravosodnega mini-bT-stva izvršiti v vseh deželnih jezikih. Ob:.sv«- pa, katere vidimo v Gorici, so samo italijanske! Na njih je podpisan dr. K imun;:« r. Za danes vprašamo samo to: ali . «• pravosodni minister izdal tako odi to, da se ravnajo po njej. a'", za to, vržejo ad aeta 'i ! Slovenščina gospodi izpod rok. Treba bo zopet prito/vb s naju I
„€nnzom»ttc   popohirl"   pno po Gorici. Stopi v uiico,   - »ki bi >
•sle, kaj   i<-  pn--    „w..|,Tlie
Dunaju.
da
iu U:
slovesno dne 3. t. m., ter da v ta namen na Svečnico pridejo progressovci iz Trsta v Devin. Neki »kaporijon* v Devinu je res lezel po hribu do postaje, da bi počakal progressovee, toda teh ni bilo ne na Svečnico, in tudi ne drugi dan, in takd je »zale-gina* šola še vedno zaprta. Morda so se zbali petka, čes petek je slab začetek!! Pravijo pa zopet, da ni še učitelja, in drugo. Vidi se pa vendar, da nimajo poguma odpreti šolo v Devinu, čeprav trde, da imajo upisanih že 60 otrok!!
.Zalegina" šola še ni odprta, zato pa je skrajni čas, da se odpre v Devinu otroški vrteesslovenskim učnim jezike m ; potem pa napravi .Lega* do-polen ,fiasco» v Devinu, in Devinski Italijani poreko: la »lega* ga fatto fiasco lotalmenle; sedaj pravijo le, da je napravila .fiasco* za petek dne 3. t. m. \
Izjava. — Podpisani javlja vsem onim, kateri govorijo in mislijo, da je podpisani pisal oni dopis iz Hočinia v 6. M. cen:. »Soče«, di nt podpisani pisat ne poslat p t tudi ne sodeloval pri ometi enem dopisu.
SiTiInc, dne 2, februvarija  \syj. Anion Turu '-,
II.*-!l.-t .
O \, •-¦ iti h a uredništva: I»«--sin.,,rio-.t v le>  iz;;*vi  p«itr u <*mo.  Dopis   j«'  nam   doV!
Listnica urtMlniHtm
'.   Vas  dol-  /..-,   .Sočo«   Xll,:
a i. rv.r;. m  „'M   ti z:   i
Id. m kr. Dol/ za   ,Pr.»  si imo poravutve <» pr.aki.
G. J. S    ,¦ ¦2 .-M t'iO i
. kakor j t:te,
duš,-,
la imenovati .Via C. Fuvrtt je rekla svoj čas »Karjola1". pa i mladenko močnega glasu. k.;ko pivp sciava Triesle, xe sciava Pisin"  itd.
Nadepolni sin dr. Vin« ija u torej lepe ,vspehe", da se ». ptunočjo u^'~ gove melodije k pesmi, kt zih Slovence, tivi\ sovraštvo do njih v srcih goriške laik«- mladine ! Ponosen mori biti mladenič natt>,>a*. ni bil zastonj „ginjen*, ko so vsprej/J njegovo melodijo irredentoici okoli  „ginua*tifce* !
Tistim na.šini kmetom pa. ki bo,!o >»¦ tako nespametni, da prestopijo prag pisarne dr. Vincija, naj poprosija g. doktorja, da poklice sinčka, ki zapoje pesem 'proti Slovencem, katere refren se glasi: .A :>>rizia benedetla, tutto tutto xe taliati."
Če je vse italijansko, kaj iščete torej v pisarni dr. Vincija ? Bežite proč od njiva, da ga ne onočastite s svojim slovenskim jezikom !!
»Ponte dol sospiri*. — Viada je vložila v letošnji proračun svoto i!l>00 gld. za zgradbo mosta (»ponte inlernazionale*) 5ez Idrijo pri Dolenjah. Most bo torej vodil Italijane naravnost v .blaženo domovino* in nanj bodo hodili tožit in vzdihovat »neodve-Šeni", — ,iči* in — »čiči\ zakaj da jih ne sprejme v svoje naročje »mati" Italija! Leirlna Šola t Devinu še vedno ni i odprta. Govorili so v Devinu,  da jo  odprd
.Goriški Sokol* priredi n.i ?n<n\ torek ss. An.irej-.i semen; v- Gorici v prostorih {"aJ.dnice. N"u ta seu:«-nj se pripne <irkus Kt; snaga l i :-: vjpav.-ko ?e!ev.nico «n ima >vu\o prvo predstavo ob -2\. uri. Nastopijo svetovno slavni telovadci, kuč;i človek, k.ovni in neumni Avgust. V krčmi .pri zadnjem urosU* se bode loCi! pristni petsjot -z narav-mva vina. Tu.li z* pismeni promet posljo pošta svoje „expe<iitoree*, da bodejo skrbele za pravočasno dostavljenje zaljubljenih pisem in razglednic. »Šnelfotograf* bode vstrezal glede fotografovanja vsem zubtevatu občinstva. Druge skupine, katere se oglase, naznanimo v prihodnji številki, za sedaj pa vse opozarjamo, da se sv. Andreja semnju primerno oblečejo.                                               •
,Solkanski Sokol". — V nedeljo po shodu za   »krojaško   zadrugo« je bil usta-
novni zbor — »Solkanskega  Sokola", j Udeležilo se ga je nad   40   samih' krepkih, | zdravih niladeniccv. Na povabilo ustanovnega odbora je dosla tudi   deputacija   »Goriškega j Sokola"   s  starosto   na   čelu.  — Načelnik ustanovnega odbora brat P r e m r u je pozdravil zbor in   govoril o — potrebi   novega društva. Natočil je čistega vina.   Naši   mladini, je dejal,   je  krč ni a  skoro edina zabava. Kar čez  teden  prisluži — v nedeljo zapravi;  toda  velikokrat  nedelja Se ne zadošča, ampak mladina tudi — ponedeljkuje. S takim življenjem  zapravlja  prislužem   denar in zdravje, vrhu tega ne prisluži toliko, bnlško bi lahko — obrt sama pa trpi.
Skoda torej na vse strani. Pa tudi v omiki zaostaja laka- mladina Ud. Treba je torej združili posebno mladež v društvo, kier se bo zbirala, krepila si telo in dušo, ubila sir resno=ti in treznosti v okrilju so-fcolske discipline; tako si prihrani denar, ohrani zdravje __ in takih mož potrebuje domovin:* itd.
Na to '«• go\ori! starosta »(Jonskega Sfiko t a" o' pučetku in razvitku Sokolstva, kaku se '¦'¦' porodila ta krasna misel na Ceskem ¦~/y piv.I 3K leti, zakaj so sprejeli ime ,So WS, kako se je razširil po vsem slovanskem -u-lu. o sokolsfci armadi, zlasti na O-Skem, si: na to je prtiei na one vezi, ki vlrju-_. ¦. sokolAo         d i s v i p l i n o.  Ta   disei-
\-'..ili j'- skoro vo;a-ka, toda ne pod ,m »»-r,, -".ampak pod .hočem*. IJovonl je o r.:v.-n:h ge-dih, ki rtidosito prekinjajo srca -okt<I-)»" »'oj-jke: V srcu smelost - - v ,« ; ,. ti i sita ¦ v m i s i i h domovina ! I, .x:iii) m-! -•- Konečno je Se govori!, Zakaj ;.;- — o-!iu'e v Solkanu samostojen »Sokol*, .„!¦ -Aiv^i pa \mi podporo od btatske:;a .,.., I,a v (Joriri, od kjer se bo skrbelo z;i i ^ s !• -'ovaditi in -okolski disciplini itd,— ['• J:'.'.iJ. j'- navzuiV mladeniče, naj že danes ; ;¦ ::...»':,", ah se hoče. o /, vso r e s n o s t j o <•«.:>!..!.! ;,<.\(>'a druMva, ali -e hočejo okie-u.\: -< k« :-k" discipline -• in ne u.uiv-! .*: j.- :.-¦;!¦ I/Mopali radi \sak<- niearije itd. K-ie- ...tu'i y<-fW »olje, ukloniti se prcdpi-(.:.'• >:i'*.o;.«jl\a, naj ia;e ne pristopi.
Ta j:ovor je mladenič" tako cleklrizoval, .'. i ;-.!• '.m ii.i^oH»ri;i z odu^evljiMiim : li o-'¦firj,,;          ('m,-,  vili  tnlactfiiči!   Pričaku-
,.;.<., da -.« ln..-tf tudi držali tako slovesne <j uš'-! Na to -o se prcčitala m potr-.'i-:i j mw!.i iti se je izvi.lii odbor !
/.\a\r m. prišli w k -.eselici „(Inri-V r.v. Sf.fto:.**. Tod i po dmiii-m-iii sporedu. ;,i ¦• {•.¦<*•; i pi< ,'.iVidma pie-tia zabava, •<> ¦"<(¦'- --kuj .'iti V'\-'.i v Solkan in dnk.r/ali i> '.«':: t jko d.» s<> hočejo di/ati - discipline. >p<-,,,i:,'.a'-.o sami, da ll.t plesni zabavi ne tu.Tco o-.t,»i.\ ker *d /.a v*e prostora --• in d .t ikj.i ,<«ori-ki Sokol* v svojem krogu ob-Oit^tvo, k! ,ie j- tako navajeno na medse-l'i».!:o «d«č» vanj,- in zabavanje. kakor bi bilo ena dn;.Vi:a. - ¦ Solkanskih Sokolov je to-:.k<-, da >e bo.iu mogli iti morali zabavali {'.:.•¦( bi-, k-r .s \s>« ne bo nikdar dovolj vi-,:k;b prv-!t-rov.
MlaiV-mu »Sokolu* k'ičemo pn-srčni : Na ¦¦¦,K.r!
Po/J v..        Ho>kJ!  Naznanjamo   Vam,
da -.»io u-.tai;o.tii ,k r o j a s k o z a d r u g o"
Povjd^eni «.!•• pn iiljudno. da pristopite v o?e.]sictsi -"teviiu, k;>kor i>itro Vam bo mo-pn-, k* r {»• v zdrUiV-nju je riioc.
/..icInjjM j.' vpisan;*   i>ri  tikrožni sotinji
/.; it.i/a  ;!-.a «, n; » ; >> n o z a v •¦ z o, in
-, <r   i   ,'..'.;.'. i! \»aki ud   s   svojim   d e-
¦' -" »¦:.   s n   i *¦   .-. a   t-1, k r a t t o I i k o. N.
K- '*,:*.-  pr.-t ;r / ..».n;,   delcem (^0 pld.),
.- ."..iv<;:.,!: :*.-. uv..  fl«> ^d.) i. t. d.
V j >n::-,a *- 3 ,.-[.?.. kii.ižu a s popolnimi j-m\.;.  -!,.:i-   r!«1 kr,
Pu d. :¦ :: zr.a-1 -»0 ^d.. katere lahko ¦t*i .a'.*:«- v i;i'M'Cr,ih (ibrokdi po \ pld.
V-.ik: tM.-irnžiiik \!c./» lahko po več d < ¦. s-.:e'.. tis-kvd»ri so vv.f pristopili z .">—
n» d-:..-.:.
/. «•". •"¦ t i J t\ d a 1- i veliko njih ". p '„ a i' ,i i o  po  v e i- d e ! e /.*> v.
V-ak: /<idru/.uik lahko izstopi ob koncu '.'.•'a -:::  vdobi d ••! e /. i- p u v r u j <• u e.
K i: hc-*«'tiio 7. zadrugo V
Pomagati delavskemu ljudstTu s tem, da odpremo prodajalnico sukncneua in drusfim krojnega blair» t (ioricl.
Krojaiem borno s tem pomagali, *• r 1h do v -/.adriižni prodajalnici dobivali pcvv-i:o ii!ar'o za poltene cene, in ne bodo ./'i.^r.i od n:o^oi*nih gospodov, ki z d e-n a r; e m p r e m u g a v a j o ene g a k r o-' a e. a i', a d r u g i m.    -
Z a o h C i n s t v o sploh bo imela zadruga pomen, ker pri nas bodo vedno gotovi, da dobro vkupijo.
V  prodajalnici bodo vodili opravila prodajalci, nastavljeni od zadruge proti primerni varščini.
Našli s in o v ž e sposobne, v t r g o v s t v n in knjigovodstvu i z-v e % b a n e prodajalce.
Ti bodo pod nadzorstvom načel-n i š t v a petero mož. Načelništvo zopet bo pod nadzorstvom n a d z o r n i Š t v a petero mož.
Podjetje je torej varno. Denarja ne manjka, gre se le za to, da veliko njih pristopi k zadrugi.
Kdor bi si upal vplačati kako večo s v o t o, prišel bi nam ob začetku posebno prav.
Deleže bomo obrestovali po 5%. dobiček bomo dehli po sklepih občnega zbora.
Rojaki! Cele dežele korist tirja, da pristopite k zadrugi.
Do zdaj je pristopilo le še 80 udov z 120 deleži, a treba nam je vauj 1000 deležev.
Zatorej pogumno naprej, ker nasprotniki nas hočejo poriniti nazaj! Treba je še veliko agitacije!    -   -+
Kdor, s,e Jiggevpisati, naj se oglasi pri blagajniku g. LukaUugar na Placuti štev. 12 v Gorici.
Iz prijaznosti sprejema podpise: »Goriška tiskarna A. Gabršček" v Gosposki ulici 0. in upravništvo .Primorskega Lista" v Nunski ulici-10..
„ Slo venska Čitalnica" t Renčali priredi prihodnjo nedeljo dne "12. t. m. ob G. uri zvečer, s sodelovanjem vojaškega orkestra, zadnjo pustno zabavo s srečkanjem in plesom.
Ural no društvo v Koprivi vabi na svoj letni redni občni zbor dne 1^. iebru-varija t. I. ob 3. uri pop. v društveni čitalnici s sledečim dnevnim redom: t. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. 1. Posamezni nasveti.
Tamburaškl zbor .Narod" v Na-bre/hii vabi k veselici, katero priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Nabreži«e" v nedeljo dne h>. februvarja 1S9'J. v dvorani g. Ignacija Tance \ Na-brežini. Vspored veselice :
1. 1). Jenko: »Naprej1', svira domača godba. — 1. M. p!. Pariva*: »Poputnica hrvatska', udarja tamb. zbor. --- 3.1. Aljaf.; .Občutki", možki zbor s samospevom baritona. 4. M. pl. Parkaš: „llarišek brv. popjevaka". udarja tamb. zbor. — 5. H. Volarič : ,Na planine", mešani zbor. - <>. M. pl. Parkaš: Izvedek iz opere „Puslinja-kovo zvonce", tamb. kvartet. -—7. P. Maver: ..Tičica gozdna", možki oktet. — 8. M. pl. Parkaš; ,Sretan imendan", mazurka, udarja tamb. zbor. Vt. Str.iuss : „Proljclnn cvieče", valjček, udarja tamb. zbor. — 10. P. Ma'een : .Pozdrav i/. Nabrežiue", svira domača godba. —- 11. .Ženski jok", veseloigra v enem dejanju. — 1L\ P. Majcen: »Spomladanska cvetlica", svin domača godba. Ples. Začetek veselice ločno ob (i. uri zvečer. Vstopnina k veselici za osebo 30 kr., prvi sedeži i!0 kr,, zadnji 10 kr., k plesu gospod z euugnspico 1 giii., vsaka gospica posebej 30 kr. Ker je eisti dobiček namenjen v poravnanje instru-iiienlnih stroškov, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Razgled po svetu.
Parlainentarna komisija poljskega kluba je imela i. t. m. še sejo, v kateri se je izjavilo, da klub vstraja v sedanji večin?, da s«1 čim preje razbije opozicija, ki zabra-njuje parlamentarno delovanje.]
Nemška ljudska stranka je izdala dne 3. t. m. posebno izjavo, v kateri se najodločneje protivi vladanju po § 14. in na-daljuemu obstoju jezikovnih in drugih nare-deb. Poživijo vse Nemce, naj opuste vsako strankarstvo. ter naj posvete vse svoje moči za skupni boj za pravice zatiranega (!) nemškega naroda.
Potrebno in umestno naredbo je izdalo uiinister^lvo za pravosodje vsem podrejenim so.ii~.Vm. I-ta govori o začasnem priporu in o preiskovalnem zaporu, ki naj bi bil po načelu kazi-nskosednega reda 1 e izje m a.
Tožbe so naperjene toHko proti odredbi preiskovalnega zapora sami, kolikor tudi proti trajanju istega, llečena navedba nalaga torej sodiščem, naj strogo pretehtajo vse odnošaje, predno odrejajo preiskovalni zapor, pa naj" kolikor možno hite s preiskavo. So-sebno je poštevati tudi osebne gospodarske momente in načelo osebne svobode. Po zaporu ni prizadela samo oseba, ampak tudi jedna gospodarska ekzistenca, torej ne samo privatni interes, ampak tudi ukupna gospodarska orginizacija. V te idealne in materi-jalne sfere naj se ne poseza, ako ni neizogibne potrebe. Naredb? navaja tudi. kako je postopati v različnih slučajih.
Mi pozdravljamo zadovoljstvom to na-redbo, saj vemo/da se je pra- po naših de-. želah v nedavnih dobah sezalo nekoliko predaleč preko mej potrebnega. Zlasti so se izgovarjali radi na nevarnost, da bi obdolženec pobegni! in se s tem odtegnil preiskavi, ko ni bilo najmanje take nevarnosti.
Nemške stranke na Tirolskem. — Tirolske nemške stranke, izvzemši klerikalno, so imele v Inomostu skupen shod, na katerem so se izrekle za nadaljevanje obstrukcije, dokler se ne uveljavi nemški državni jezik. Protestovale so proti porabi § 14, in izrekle baje nemški klerikalni stranki nezaupnico.
Ogcrska kriza. — Pod cesarjevim pred-sestvorn so imel« 5. t. m. minister baron Fejervarv, minister Szechenvi in Kol. S z e 11 posvetovanje. Fejervarv in Szell sta poročala o pogajanjih radi kompromisa z ogersko opozicijo.
Sodbe o položaju so take, da se pričakuje, da pride pred koncem meseca februvarja do sprave. V liberalnih krogih vlada mnenje, da se opozicija uda,  a zatrjuje, se,
da se more skleniti mir, samo če opozicija dovoli sedanji vladi vse provizorije. Kot naslednika barona Banffjvja prideta v poštev samo F e j e r v a r y in Szell.
V kratkem pride cesar sam v Budimpešto.
Francozi in Nemci. — Prvič od 1. 1870. te dni se je pripetilo, da se je ustavila nemška vojna ladija v francoskem pristanu Oran. Francoski vojaški poveljnik je posetit ladijo, in vse častniško osobje je bilo od Francozov najprisrčnejše sprejeto. Nemško in francosko časopisje se bavi s tem slučajem ter povdarja, da utegne priti končno do zbližanja med Nemci in Francozi.
Razgled po slovanskem svetu.
Dr. France Prešeren. Jutri poteče 50 let, odkar je zatisnil svoje oči v staro-davni-ii Kranju na Kranjskem dosedaj še vedno prvi slovenski pesnik — dr. France Prešeren. Ob stoletnici rojstva prihodnje leto mu postavijo v Ljubljani spomenik, -~ kakor znano. Odbor za postavljenje tega spomenika je izdal zopet poseben oklic, iz katerega posnemamo to-Ie:
„V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejčo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi oblikami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je rabil le hlapcem in pasiiijom, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovanskega naroda v zasebnem in javnem življenju.
Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se jo delala slovenskemu narodu in njega jeziku ter je brez obzira na one kroge, katerim je bil pokret slovenski trn v peti. in brez obzira na strahopetno miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju.
Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico, postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom.
Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom : »Dovolj je spomina, me pesmi pojo", ali, ako Prešeren zaradi tega ne bode ime-nitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne pozdignemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, ampak našim močem.
Ni zadosti, da čilamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo cenili svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika, in da ga namestimo mlajšim rodovom z« vzgled in navdušenje.
Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pravočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred v.sem javne korporacije slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom ; obračamo se do društev, da prirejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo narodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku; kličemo iHadino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti".
Potovanje v Pariz. — Pogoji za tako potovanje so ti-le:
Pogoji: Cena za vožnjo tje in nazaj z vsemi potrebščinami na poli in v Parizu znaša, ako se tekom 1. 1899. vplača, 250 gld., leta 1900 pa 200 gld. Vplačuje te lahko v mesečnih obrokih po 15 gld., v četrtletnih obrokih po 45 gld., v poluletnih po 90 gld., ali pa tudi vsaka svota naenkrat
Čas potovanja se določil pozneje, posebno, ako bi nameravali Slovenci kor-porativno v imenu slovenskega naroda nastopiti in obisati razstavo.
Vse potovanje ima trajati približno štiri tedne.
Potovalo se bode, kolikor mogoče po dnevi, da bode potovalcem mogoče ogledati si tudi druge kraje in mesta, skozi katere se bodo potovalo.
Vsakateremu udeležencu se izroči brezplačno načrt pariškega raesta in razstave s programom potovanja.
Za potrebno hrano, prenočišča, voditelje, sploh za vse, kar se na potu potrebuje, skrbi odbor. Stroškov mej potjo nimajo udeleženci nikakih, razun ako si hoče kdo sam svojevoljno kaj kupili.
V Parizu: Udeležencemse odka-žejo v hotelih stanovanja, in sicer kolikor mogoče vsakateremu lastna soba; le družinam se dajo skupne sobe.
Z a j u t r e k, kosilo in večerja so skupni.
Udeleženci si ogledajo v manjših skupinah in pod vodstvom veščih voditeljev, najzanimivejše predmete, galerije, muzeje, »td. v mestu in na razstavi.
Nikdo ni navezan na družbo; vsakdo se,lahko, ako mu je drago, od nje oddalji.
Na željo udeležencev se bode ogledala tudi mestna okolica.
Krvna uL
(Konec.)                               i
Preiskovali so razvite brezkrilnate krvne uši, ter našli razmotrujoč jih pod mikroskopom, v njih truplu kacih 40, in še vee jajčic, v. raznih razvojnih dobah. Seznali so nadalje," da, kakor hitro so taista zadostno razvita, poči odeja, krijoča jajčica, in mladiči pridejo iz samičinega trupla. Oni so sprva prav živahni, toda kmalu poiščejo svoje tovariše, da se v njih bližini prisesajo na deblo. Mlada krvna uš se do popolnega razvoja še večkrat prelevi in nakoti potem sama žive mladiče. Ako opomnim, da zagleda v dobi enega samega poletja nič manj kot osem generacij luč sveta, je povsem ra2«idno, kakovo je širjenje te živalice, ter da povzroča naval teh kvarljivcev že v enem letu, ogromno škodo.
Krvne uši umejo prav dobro skrivati se, in človek jih istinito s težka opazi pod njih rudečkasto-rumenimi odpadki, kakor tudi starimi prelevljenimi kožami, kj so prepletene druga v drugo, tvorec pravcato klobučevi-nasto odejo, ki jih brani pred zunanjimi uplivi.
Medtem ko je pri krezkrilni generaciji o poletnem času življenje najbolj živahno,, vidimo, da se prikažejo gosenice krilnatih živalic jedna jeseni, ki se polagoma popolnoma razvijejo. Tudi v truplu teh krvnih ušij so našli jajčica, toda veliko manjše število, le kacili 5-7. Kakor hitro so jajčica dozorela, zlele le živalice na druga, še nedotaknjena drevesa, ter nakote tam, čemur se je res čuditi, dve vrsti mladih krvnih ušij. Ti vrsti se razlikujeti med seboj v velikosti, in razun tega so tudi one krvne uši, ki so večje, temno-rumene, ostale pa zamazano zelene barve. Zanimivo je, da nimajo sesalnega rilčka in da so taiste najbrže samci in samice. Vse-kako so prezimujoča jajčica od te generacije, in po podatkih nekaterih proučevaleev, leže sleherna samica le eno samo jajčice, iz ko-jega izleže spomladi ona sprva omenjena mlada živalica.
Sedaj, ko smo že spoznali razvoj in način življenja lega mogočnega škodljivca, ozrimo se še na sredstva, s kojimi ga zarno' remo ugonobljati. Pri tem bodi pa izrecno povedano, da so vsi pripomočki le onda uspešni, ako jih uporabljamo takoj o prvih navalih, medlem ko je v nasprotnem slučaju, namreč lam, kjer že več Jot oblastno gospoduje la mrčes, ves trud zvečja zaman, in bi bila tedaj edina obramba zoper nadaljno širjenje in opustošenje: izruti, ter uničili bolna drevesa.
Za ugonobljenje krvne uši se kot najuspešneje sredstvo o prvem pojavu toplo priporoča petrolejska mešanica (emulzija). Napravi se jo na sledeči način:
Vzame se l/9 kg navadnega mila, koje uporabljamo pri pranju, ter zreže na prav majhne koščeke, ali, kar je še boljše strže se je in rastopi v enem litru gorke vode. Ko; se je milo popolnoma raztopilo, se pusti to tekočino tako dolgo stati, da postane mlačna, na kar se ji prilije prav polagoma dva litra kamenega olja (petroleja), pri čemur je treba tekočino neprestano pridno mešati. Na to se prelije dobljeno mešanico v kako; steklenico, ter jo trese tako močno, da postane tekočina popolnoma jednakomerna.
To mešanico (emulzijo) se zamore uporabljati le v zimski dobi in sicer meseca sve-' čana (februvarija) in sušca (marcija); za u-porabo v letnem času, pa jo je treba radi občutljivosti svežih mladik, stanjšati. Pri tem zadostuje, da vzamemo na en del prej opisane emulzije, deset delov vode, kar seveda, kar najbolje, premešamo.
Pred sleherno uporabo tega iz-bomega sredstva, je treba vse, od krvne uši okužene rastlinske dele s trdo ščetjo dobro o sna žiti, in nato namazati z omenjenim pripomočkom. Pri tem je opomniti, da se mora v dobi, ko se uporabljuje to sredstvo, bolne dele večkrat, — vsaj vsakih Štirinajst dni — nutanko pregledati, oziroma, z nova namazati.
Opozarjam posebno, da ne zadostuje, da samo namažemo okužene dele drevesa s petrolejsko emulzijo, ampak, treba je, kakor je bilo že rečeno, pred prvo uporabo omenjenega sredstva, okužene drevesne dele naj-pred prav dobro očistiti s ščetjo, ker le na U način se uniči in ugonobi pogubonosno krdelo krvne uši.
Ko bi se pa s tem sredstvom — s petrolejsko mešanico — ne doseglo več. želenega uspeha, naj se še poskusi z apnenenjem korenin. Ta način pokončevanja krvne uši se zamore izvršiti le pozno jeseni, ali pa po zimi, in sicer, ko ni posebnega mrazu. Takrat se odkoplje približno P/a okrog bolnega drevesa vsa zemlja do korenin, na kar se taiste polije iiajpred L apneno vodo ali s stanjšani!« lugom, potem se pa nasiplje na nje kake 3 cm debela plast novo ugaše-nega apna, ter jih slednjič zopet pokrije z zrahljano zemljo. Rešili so že marsikatero drevo z uporabo tega načina, in je to sploh zadnje sredstvo, s kojim samoremo zatreti uničevalno delovanje krvne uši. Ker se temu š?:odljivcu tako s težka v okom pride in. povzroča njega ugonobljenje veliko skrbij in truda, naj se strogo pazi na to, da se takoj o prvem pojavu mrčesovem odločno postopa, in drži omenjenih navodil in  pojasnil.
Vse že okužene, tanjše bolne drevesne veje pa je treba odrezati in nemudoma sežgati, ter brez odlašanja pričeti ugonobljenje s prej na-
vedenimi sredstvi. Ker se je krvna uš prav mnogokrat zanesla tudi s cepiči v popolnoma zdrave kraje, je pri vsakokratnem sprejemu teh posebno paziti, da so povsem neokuženi, in je najbolje, da se jih sploh ne kupuje in naroča iz krajev, kjer se je naselila in udomačila ta, slehernemu cvetočemu ovo-čnemu nasadu s poginom grozeča, nevarna živalica.                                       '     Dr. P*
Triorejccm, — Dobri stvari na ljubo in, ker mi je nemogoče odgovoriti vsem, ki me poprašujete, naznanjam, da prodaja trgovec g. Josip Švara v Komnu po tovarniških cenah vse orodje in priprave, katere je treba za cepitev trt. Pri njem dobite nože in brusne kamne iz svetovnoznane draždanske tovarne, katere sem pri svojih podukih priporočal, ka-koršnih ni najti ne v goriških, niti v tržaških železnarnah.
Josip Strekelj. nadučitelj.
Dunajska borza-------
6. februvarija 1899.
Skuoni državni  dolg v notah   ... »01 gld. fiO    kr
Skupni državni dolg v srebru . . . . 101    .    30     .
Avstrijska zlata rent«.......120    ,    |<)     .
Avstrijska kronska renta 4%  ... 102    .    20     .
Offorska zlata renta \1>......119    »    7~>     ¦
Odrska kronska renta 4%.....-'7     ,    00     ,
Avstro-ogerske bančne delnice   .  .  . '»21     ,              >•
Kreditne delnice.........:.«l     .     "»»     »
London vistn...........120    .    40     .
Nemški drž. bankovci za 100 mark  .   58    „    M     ,
20 mark.............11    ,    78     ,
20 frankov............    !>    »    ™ Vs,
Italijansko lire..........44    .    50     .
C. kr. cekini.........."»    .    68
rAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA« Fran Wilhelmov           L
^odvajajoči  čajL
J                  Frana Wilhelma                  L
^        lekarnarja v Neunkirchen          L
3                            (Spodnje Avstrijsko)                            >
3 dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane > 2                      1 gld. av. velj.               H    *.
Rojaki!
Kupujte le prt svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
Cepiče
amerikanske trte
kakor tudi
položnice (kolči) evropskih trt,
vdobijo se pri posestvu
barona Evgenija Riifer pl. Zahonyja
Cena cepičev, kateri se nahajajo samo v omejenem številu je 125 gld. za tisoč, ali 15 gld. za sto; za kolči evropskih trt je cena za tisoč 15 gld. in za sto gld. 1*50.
Blago se odpošilja frankona kolodvor Villa Vicentina; druge stroške prevzema od-jemnik.
Naročila je pošiljati upravnišivu gori-imenovanega posestva do konec meseca marca.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 HMF-* v Gorici, "fi
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Naznanilo.
Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu da imata
veliko zalogo usnja
v Solkanu in v Criilfah,
vse usnje ji> domači izdelek ler po jnko nizkih cenah." Priporočita se svojim rojakom v mestu in na deželi za blagohotna naročih ter zagotavljala dobro in trpe/no b!;i<;n b-r lo.iio postrežbo.
Z n.ijodliviiiVnii *poMnv:u» cm Anton Gerbic,                Josip Kosovel,
v Solkanu.                           v  dciivli.
«,L && A **..* A * & & A L .* &
Ustanovljeno leta 1863.
v=*  —--------------------------¦----------------------------
¦I)             i)|,vi primorski   /ii\od za  i/di-
<&  tavanje aroiiiiifiskih   izfi-dkov, likvo-¦A rov ilil. Ivrde
f Frateili Marega
Gradisea, Isonzo.
čistilnica nu par:
*fa     konjaka, siivovke, tropinovca in najfinejših j;                                    likverov.
*|       Jovarna vinskega kisa
J!   po edino racijonelui sistemi ,,1'aslciir*.
vdobe 4 komade in katalog zastonj
g rt J. Ncankirchner,   Gorkau, eško.
|S     Šnedicijska noslovnica     ||
1 Uw Hvalic v Gorici I
pLo5! 5    v ulici Morelli 12                &
&g! se toplo priporoča  Slovoneom v ^<| |>|              Gorici in i: dežele.               ^
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -41 52    t pristna bela	GORICA priporoča	Via Uianlino S briških, dal-
in Črna vina	"^^^	matinskih iti
iz vipavskih,	*$&&	isterski h
furlanskih,	w	vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po ždczritn na vse kraje avstro-ogerske nionailiije v sodih oil ,"»('» litrov naproj. Na zahtevo poSilja tudi uzoree.
Ce *< zmerno. Postrežba po&tena.
Najbojji goveji prah
iz Barthelovega krmilnega apna obvaruje pred lizanjem in zrenjem lesa. Znbranjuje mehkobo fcisstij in medlost; vzroča s!ast v zrenju, krepi prebavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstno meso.
Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih pičah velike važnosti.
Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 kig. za 1 gld.
M. Barthel & Comp. Dunaj
X., Replergasse 20.

ODLIKOVAN
fotografski atelier
»a Travniku šfev. // u Gorici,
podružnica
na Aefftiedottu Št. 25 v Trni«,
priporoča se
slavm-mu   obči ustni  t  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.

Išče se učenec
iz boljše družine za trgovino v Gorici. Vešč mora biti poleg slovenščine tudi nemščine in tudi nekaj laščine. — Več se izve v upravnišivu.
Trpeči na plučali, v grlu, na duhu in trakealiii!
Kdor se hoče iznebiti enkrat za vselej plučnib ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah In v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamčijo pristnost tega čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. Pristnega dobiva se ecJtno pri tvrdki A. WoIffeky, Berlin, itv. 37.
2G   23                                               251 S.
Dobroznana gostilna                    IJ
ANTONA VOOOPIVCA *
Trstu
v
ulici Ghega ht.  7.
je v liližiiii ju/-
M" r:i iv ti-• W<>::%
jcliii.t ti it* i i:t t
tf.»-iiliu
S prCnOGLŠČi, kat.-ru t.».--i j.n^na I..-I« iti .-nia
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja «iwium'-:i / nliit.-.«.« |trij»i-avlj«-nii;it jnlmi.
*
«
a'*-*»*#»*-#*»»>>-**»»*»>*>>'ir***w»»<r»
ti
i