CELJSKI TEDNIK Celje, 4. oktobra 1963 Leto XV. Številka 40 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, / POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400v ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Ob prazniku velenjske občine Xe dni praznujejo velenjski obča- jii 22. obletnico pomembnega zgo- (lovinskega dne narodncosvobodilne- jja gibanja v Sloveniji. 8. oktober }941 je zapisan v analih Slovenske- ga poročevalca z dne 24. oktobra 1941, ko je objavil Komunike Povelj- stva slovenskih, narodnoosvobodil- jiih partizanskih čet o napadu na goštaaj, Lož in Bezuljak. In ni zgolj slučaj, da je ravno Šoš- tanj prvo mesto v Sloveniji, katere- ga je napadel Prvi štajerski bata- ljon. predvojno revolucionarno delo je močno razrahljalo trdno ledino pol- proletarcev in kmečkega življa ter jih povedla v tokove naprednega gi- banja pod vodstvom prekaljenih borcev — proletarcev. šaleška doli- na je bila kraj okrožnih in pokra- jinskih konferenc SKOJA in Partije, Je bila kraj večmesečnega zatočiš- ča članov Centralnega komiteja Ko- munistične partije Jugoslavije, je bila izredno razgiban kraj z napred- no komunistično usmerjeno delav- sko in intelektualno mladino, iz vrst katere je zrasel pesnik narodno- osvobodilnega boja — Karel Destov- nik-Kajuh. Delež šaleške doline v skupnem boju za osvoboditev — v boju za do- sego »lastnih Karnic«, v boju za do- sego tistih osnov, od koder je kreni- la veličastvena pot našega naroda naproti človeka vrednemu življenju, je bil velik. 676 aktivnih borcev iz šaleške doline je padlo v bojih, je izdahnilo nečloveško mučenih v za- porih in končalo- svoj let v taboriš- čih. Toda naj je bilo sovražnikovo nasilje še tolikšno, je vendarle me- nehno raslo število iborcev in ti- stih, ki so podpirali borbo, vse do končne zmage in podpisa kapitula- cije komandanta nemških sil na Balkanu, nemškega generala von Lehra v Topolšici pri šoštanju. Teče že 22. leto velikega boja, pol nega zmag in zatajevanja, predano- sti in žrtev, 22. leto začetka 'velike socialistične revolucije, 22. leto od takrat, ko so vodje slovenskega upo ra na štajerskem preživeh svoj pr- vi ognjeni krst. Od tu dalje pa teče neprekinjena veriga osvobajanja človeka, ki je danes in ki bo jutri sposoben ustvarjati in upravljati ter deliti po načelu: Delo po sposobno- stih — plačilo po potrebah. Reportažo o šaleški dolini vam prinašamo na 4. in 5. strani. KI. Po enem tednu ljudskegči posojila Sedemsto trideset milijonov v celjskem okraju OHRANIMO POLITICM ZNAČAJ IN VSEBINO VPISA! V sredo, po rnem tednu trajanja vpisa 1 jii(lskef?H posojila za obno- vo Skopja sovlolovTii ljudje v celj- skem o,kraju vpisali scdemstotridc- set milijonov dinarjev |)osojila. s tem da vpis v v.seh delovnih orga- nizacijah še lii končan, saj v sredo še okoli "5.500 za|M)slenih delavcev in usliižihencev še ni [)ilo med vpis- niki — in da več kot polovica za- selinih kmetovalcev ter skoraj polo- vica obrtnikov, svobodnih [)oklicev in ostalih ni bilo ))red vpisnimi ko- misijami. Brez dvoma so delavci in usluž- benci s svojim vpisom od svojih osebnih dohodkov in z vjjisom iz skladov pris|)evali levji delež k tej veliki posojilni akj^iji. da so poka- Zčili svojo visoko zavest ter sociali- stični značaj. Obilo takih svetlih primerov je turli med "kmeti, obrt- niki Ju svobodnimi poklici, vendar ne tako množično kot med delavci in us!užj,ienci. Ce bi ostali f)ri tem. potem bi bilo to zelo krivično do delovnih ljudi v industriji ter dru- gih delovnih orfjanizacijah. ki so tudi v prvi akciji za }K)m<)č nepo- (Nudaljevaiije na 2. strani) SEKRETAR ZA DELO IS SFRJ R!STO DŽraOV v Celju Pretekli četrtek je prišel v Celje sekretar za delo pri Izvršnem svetu SFRJ tovariš Risto Džunov,. Sprem- ljali so ga tovarišica Erna Podbre- gar, sekretar za delo pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slove- nije, nadalje član komisije za uva- janje 42-urnega tedna Roman Al- breht J n drugi. Namen obiska tovariša Rista Džu- nova, ki je hkrati predsednik zvez- ne komisije za uvedbo 42-uriiega tedna, je bil podan že s tem, da so se gostje dolgo zadržali v kolektivu »Aero« in si podrobno ogledali po- tek in organizacijo proizvotlnje ter temeljito preštudirali načrt tega kolektiva za prehod na 42-urni de- lovni teden. Visoki go«tje so bili mnenja, da je kolektiv »Aero« do- zorel za tak korak, da izpolnjuje vse pogoje in da brez zadržkov lah- ko sprovede ta načrt. Tovariš Ri- sto Džunov se je po obhodu po obratih podjetja dlje časa zadržal v razgovoru z vodilnimi tovariši v podjetju, z organi upravljanja ter predstavniki političnih organizacij v podjetju. Planiranje pravočasno in na široki osnovi že dolgo časa se zavzemamo za to, da bi občine in gospodarske organi, zacije planirale svoje letne plane že pred nastopfHU novega leta. Vendar se ta težnja nekako ne more ures- ničiti — vzroki za to so čisto sub- jektivni. Izhajajo predvsem iz na- vede, da občine in gospodarske or- isanizacije iščeio svoje planske na- loge v republiških in zveznih pri- poročilih, to pa je seveda tako na- sproti gospodarskemu sistemu, pa tudi v družbenopolitičnem sistemu napačno. Določene službe in organi \ občinskih skupščinah, prav tako strokovne službe in organi uprav- Ijaijc v gospodarskih organizacijah, ki so v nenehnem stiku s proizvod- nio do-^ežki, problemi in spodrslja- ji. bi pnč najbolj dosledno in objek- tivno mogle predvideti bodoči raz- yoT, težnje svoje komune in pod- jptja. Daieč od tega, da je to lahko, ^a ie takf* odirovorno nalogo mogo- če stresti iz rokava. Za tako delo je Ireha obUo vsebinskih priprav, po- trebna je udeležba širših krogov, kot je bil doslej primer, potrebno je predvsem več analiz, študij, pri- merjav in podobnega. V. prvi fazi bi'se morale priprave za planiranje odvijati prav v tem »nivslu. Primerjati dosedanji raz- voj, analizirati tržišče, predvsem tuje, ugotavljati razvoj v sorodnih podjetjih in komunah itd. V drugi 'azi pa bi se začelo vsklajevanje analiz, rezultatov širokih razprav s pogledi v prihodnje, z načrti, pred- videvanji. y domala vseh komunah so dela PH pripravljanju družbenih planov v zaostanku. Podobno je tudi v podjetjih. V največjih primerih je vzrok kader, ki bodisi ne pozna 'azmer, je premalo strokovno pod- •^ovan, ali pa pri svojem delu uživa Pinialo politične podpore, sodelo- vanja političnih organizacij. Pred- vsem pa bi se v občinah morali iz- 'Sniti planiranja v ozkem krogu "pravnih uslužbencev. Zlasti plani- J"®nje za področje družbenih služb "moralo biti zasnovano na razpra- vah strokovnih društev, družbenih v|'Sa"izacij, terena in drugih dru- prihodnje bomo o teh vpjaša- , J"i tudi prek sredstev obveščanja "«J pogosto razpravljati, kar je že 'ak pozno, saj so do konca leta anto še nepopolni trije meseci. -Ec. Skopski otroci so že odšli POMOČ MLADIM SKOPSKIM PRKBIVALCEM JE SE VEDNO POTREBNA V celjisiki okraj je pripotovalo pred dvBnia mesecema "586 otrok iti staršev iz porušenega mdsta ob Včij-- darju. Večina otrok je bila še šo- loobvezna. Vsi ti so pred dnevi od- potovali v Poreč, kjer hodijo skupaj z otroki, ki so bili evakuirani v ljudbljanski okraj, v popolno osem- letko. Ves prosvetni kader vključno z upraviteljem je makedonski. Med malimi Skopjani je pa bilo tudi >0 takšnih, ki so se pri nas od- ločili za poklic in srednjo šolo, ki|- mor so ise vpisali. Z anketo so ugo- tovili njihove želje glede poklica in jim omogočili, da so bili kljub na- trpanosti in pomanjkanju prostih mest na nekaterih šolah, vsi spre- jeti. Po nekaj dneh šolanja pri nas jih je večina odpotovala na lastno željo domov. V Celju so ostali še štirje, v Krškem pu en sam. vsi pa želijo pri nas končati srednjo šolo. Družine z otroki, kolikor jih še ni odpotovalo nazaj v Makedonijo, so skupaj z ostalimi makedonskimi družinami iz vse Slovenije v Repub- liškem centru v Mali Loki pri Treb- njem na Dolenjsikeni. Da bi za bivanje otrok pri nas in njihovo šolanje v Poreču zagotovili sredstva, so na zadnji seji okrajne skupščine formirali sklad za pom.oč skopskim otrokom, v katerega naj nakaziyejo vse občinske skupščine in delovne organizacije' finančna in maiterialna sred-stva. Za otroke, ki so šli iz našega območja v Poreč, bo namreč še naprej skrbel okraj. -me Ivo Jamnikar nov sekretar obč. komiteja ZKS Velenje Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZKS v Velenju so razprav- ljali o osnutku programa; posebno skrb pa so dali predvsem pripravam za akcijo ljudskega posojila Skopju kjer so bili mnenja, da je osnovna dolžnost slehernega proizvajalca, da prispeva za ponesrečene. V nadaljevanju so razrešili dolžno- sti sekretarja STANETA RAVLJENA, ki se je odločil za študij na višji pravni šoli. Za novega sekretarja pa so izvolili IVA JAMNIKARJA, ru- darskega tehnika, sedaj absolventa visoke politične šole v Ljubljani. To- variš Jamnikar je dolgoleten druž- beno-politični delavec, saj nam je znan kot organizacijski sekretar okrajnega komiteja v Trbovljah ter kasneje kot družbeni delavec na rud- niku lignita v Velenju. -k. Prisrčna hvala za lep vzgled Velenškovi z Ostrožnega so vpisali 120.000 di- narjev ljudskega posojila. Vpisala je tudi gospo- 'linjskn pomočnica Mimica Konšek, in sicer 10.000 dinarjev, ki je za hčerkico Mirico vpisala še "5000 di- nar iev. Tako ie bilo z vpisnega mesta na Os-trož-nem sporočeno občinski komisiji. O^htKil sem se pri njih. Preprosta kmečka hiša nf-> cesti se ne šopiri o kakšni OHŠki bogatiji. Po- sestno je tako. da mu upraoa za dohodke predpisuje linooo dinarjev danka in ostalih dajaten na leto. Tjini jim ie tora uničila nečino pridelkoo. zima pa iim je nrir.ndela posevke. Ce bi ne bilo pokojnine, ki jo dnhina Jože Velenšek, ki se je leta in leta napre/al n rudnikih, bi težko oezali začetek s kon- r/'ni. Uči študira n \ooerfr mestu na učiteljišču, pri hiši imajo že leta gospodinjsko pomočnico Konškooo 7. dnrmi malimi deklicami, ki sta jima gospodarja 'nt st.irša. Frančiška Velenšek. ki že desetletja Hospodari na razdrobljenem posestmi, ni bila preveč ndndušena. ko sem se predstavil. — 1a' kaj je treba o tem govoriti. Vpisali smo zato. ker vemo. da ljudje v Skopju nimajo strehe nad glavo. Morali bomo' obrniti vsak dinar, toda lažje bomo to storili mi. kot oni spodaj. — Jože Velenšek je med trganjem fižola pripove- doval o svojem delu po rudnikih in o tem. kako tudi danes, ko je upokojenec.'ne more mirovati. Veselje ima z delom, predvsem z vrtom, z otroci, za katere ve. da bi morda v drugačnih okoliščinah celo trpeli pomanjkanje. — Deklici me včasih kličeta ate. Ljudje se čudijo, zakaj to dovolim. Deklici ne poznata očeta in kaj je potem takega, če mene kličeta tako? Ko bosta malo zrasli in razumeli, jima bomo že povedali... — l aki ljudje so i elenškovi. Pridni, prizadevni, prctivsem pa srčno dobri. Dodobra sem spoznal, zakaj so toliko vpisali, da je (o plod njihovega srca in humanosti ne pa morda velikih gmotnih razmer. Hit sem, odkrito moram priznati, ne samo toplo pre- sunjen, temveč tudi malo moralnega »niači'a< sem dobil — nekaj zase. nekaj za mnoge druge, ki. v mnogo boljših gmotnih razmerah vpisujejo mnogo manj. nekateri tudi^ nič... Ko .olitični referat, "5. referat o konkretnih nalogah narodnoosvobodilne borbe, graditvi narodne oblasti in vključitvi civil- nega prebivalstva v narodnoosvo- bodilno vojno, 6. referat o gospodarstvu, finan- cah in prehrani, 7. volitve izvršnega odbora OF, plenuma OF in slovenskega zastop- stva v AVNOJ, 8. resolucije in proglasi. Po sprejemu dnevnega reda je Imel otvoritveni govor tov. jost\u v na- rodii(m)svol)()(li]iu) vojno. dr. Miiri^- jan Brecelj pu o gospodarstvu, fi- nancali in prehrani., V raz[)ravi |)() poročilih je sode- lovalo 15 odposlancev, /lior je nato sprejel predlog tov. Borisa Kidriča o predslaviiišlvu in vud-ivu mIovcii- sk(? narotlnoosvobodilne borbe in za- časnih organih ljudske oblasti slo- venskega uar(j(lH v vojnem razdob. ju. Sledile so volitve plenuma Op Sloveniije ler članov sloveaskega" /.asH)j)mv» v A\ \()j. Pred zaključ- kom /.boril sd odposlanci sprejeli vi'č p(»slancev resolucij, končno pa sta spregovorila še predsedniik AV.NOj dr. Ivan liibar ter predsed- nik I/vršnega oili;;)ra OF S4ovenije Josip Vidmar. Ob zakliučku zborovanja je par- tizanska igralska skupina -^uprizo- ri!a dramo Milcla Klopčiča »Mati«. Rezultati o ljudskem posojilu (Nadaljevanje s 1. strani) sredno po potresu tako nesebično izstopali. Skopska katastrofa je naša skupna jugoslovanska nesreča, zato je prav, da se akcija nadaljuje tako dolgo, da bodo vsi, tudi tisti, ki ža to potrebujejo dalj časa, prispevali svoj de.lež — razen če seveda ne želijo pokaza'ti pred ja.vpostjo, da jim ta naša skupna nesreča in ma- nifestacija solidarnosti vseh jugo- slovanskih narodov ni nič mar. Vpisovanje ljudskega posojila je predvsem politična, moralna in hu- mana obveza naših narodov. Zato mora ta akcija nositi načelo soli- darnosti tudi znotraj kolektivov in med sloji Z različnimi materialnimi možnostmi. Naj ne bo kolektiva, v katerem se ta solidarnost na znotraj jie bi odražaj v progresivni obre- menitvi delovnih ljudi po njihovih materialnih možnostih. Veliko primerov je, ko delavci in uslužbenci z razmeroma nizkimi do- hodki vpisujejo zelo visoke zneske. Zato bi bilo narobe tudi to, če bi ljudje, ki jim položaj in možnosti dajejo zelo dobre dohodke, pa bi' Ker pa je ta tabela na temelju podatkov y sredo opoldne, lahko mirno rečemo, da je celjski okraj se izkazalo, da so izraženo,v odstot- kih pri posojilu žrtvovati manj kot nižje kategorije. Bodimo odkriti: Pet'tisočakov pri dohodku 20.000 din je neizmerno več kot 50 tisočakov pri dohodku lOO.OOO din. Že zadnjič smo poročali, da so pr- vi dnevi vpisa 'bili najbolj plodo- vimi, da smo v okraju v prvih treh dneh beležili velike skoke vpisanih vsot. Najboljše občine po uspehu vpisa je težko določiti, saj na eni strani lahko iakazujejo velik uspeh pri vpisu delavcev in uslužbencev, manj pa so bile uspešne pri vpisu med kmeti in ostalimi. Do zaključka vpisne akcije je o- stalo le še teden dni. Do takrat na- pnimo vse sile, da bi naš okraj, naše komune pred našo socialistično skupnostjo in pred svetom poka- zale, da smo družba takiih ljudi, ki je trdna in enotna tako v uspehih, v svoji rasti in sreči, kot v nesreči in naalo,gah. Na koncu objavljamo tabelo o po- teku vpisne akcije na sedmi dan od začetka vpisa. Objavljene številke poipenijo tisoče (primer 25.320 po- meni 25 milijonov in 320.000 din). JO sedmih dneh vpisa zibral 730 mi- ijonov dinarjev posojila za izgrad- njo Skopja. KDO IN KAKO? če bi posredovali te vrstice kot vest, bi bili v zamudi: ker pa jih objavljaipo kot zanimivost, ki je zmeraj aktualna, se zdi, da ne bodo natisnjene prepozno. Ko je pred kratkim premier Ni- kita Hruščov obiskal Velenje, so ga tamošnji rudarji izvolili za svojega častnega člana. Sprejem je bil zdru- žen s slovnostno sejo delavskega sveta kolektiva, na kateri so visoke- mu gostu izročili tudi rudar^sko uni- formo. In ko smo se pozanimali, kdo je sploh skrojil to obleko, smo dobili odgovor — znani celjski krojaški mojster Franc Meško. S tem pa ni bilo konec naše zve- davosti. Oglasili smo se pri mojstru in ga vprašali, kako je sploh sešil uniformo, kar tako brez mer in po- skt^šenj. Pa se je zasmejal in po- vedal: — To delo res ni bilo lahko. Ne- kaj mer sem sicer dobil, toda vse- kakor premalo, da bi zadostovale za krojenje slavnostne uniforme. Zato mi ni preostajalo drugega, kot da sem prebrskal vse revije, v katerih je bil naslikan predsednik Hruščov. Tiste dni sem večkrat zašel v kino in skrbno opazoval ter meril, seveda samo z očmi, njegovo postavo. Do- bil sem fotografijo, na kateri je bil slikan od strani. Tako sem prišel do mere za rokav, za njegovo širino in podobno. Dobil sem tudi '»maneke- na«, šefa gradbenega obrata velenj- skega rudnika tov. Božnika, ki j^ namesto tov. Hruščova pomerjal uniformo še v času, ko obleka ni bila gotova. Takšno je bilo moje de- lo. Kot so mi povedali in kot sem tudi sam videl na sprejemu v Vele- nju, se pri krojenju nisem zmotil. Uniforma je imela pravšne mere. Lepo mu je pristojala. Tudi hlače. Žal pa jih tedaj na proslavi pre- mier Hruščov ni oblekel zaradi po- manjkanja časa. Sprejem se je že zavlekel in vsem se je mudilo. Za- radi tega si ni mogel vzeti toliko časa, da bi oblekel tudi hlače nove rudarske uniforme. — Ali morda veste, katera tovar- na je izdelala blago za to uniformo? — Seveda, kakor za vse uniforme velenjskih rudarjev, t^ko je bilo* tu- di to blago izdelek tekstilne tovar- ne »Volna« v Laškem. Bilo je prav takšno, iz katerega so izdelane slav- nostne uniforme vseh velenjskih ru- darjev. In še to, čepico je izdelala modistinja Sonja Vrečkova iz Celja. Lov v Savinji Upadanje voda j>o nalivih in taikrat ko so vode še kalne in iko ,se nebo jasni, privablja na bregove Savinje dosti več ribičev kot po navadi. Takrat ribe bolj prijemajo., -- Po zadnjem nalivu se jih je zbralo okOli niostu čez Sa- vinjo precej. Vsi pa niso bili tako srččni kot Franček Pere, ki je ujel mreno, ki je imela skoraj dva kilograma. Mrene s takšno težo so redke- Včasih, pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. ko še ni bilo industrijskih odplak in ko so bili tudi ribiči bolj redki, uplenitev dve ali veokilske mrene ni bila nobena redkos.t. Stari Celjani'.se bodo še spom- nili. da je pod gradom vsak dan . lovil, danes že pokojni, ribič Novak. Po navadi je pri- hajal k bregu ob večernih urah. ribaril kakšno i|ro in zatem domov odnesel najmanj dvajiset težkih rib. Pa ribič Štiftar. Ta je bil |)ruvi specialist za sulce; sicer pa je celjske gostilničarje redno oskrboval z ribami. Ta- ko mu je gostilničar nekoč dejal: Ne prinesi danes tako težkega sulca, kot včeraj. Za danes mi je 15• (kilogramska riba preveč. Rabim takšnega od osem do deset kil. Prav, j^e dejal ribič, ki je naročilo tudi izpolnil. Včasih, v starih zlatih časih, so ribiči res lovili ribe potezi, danes pa .. Valter Dvoršek Kako seje ohranil zapis ZASEDANJE ZBORA ODPOSLANCEV V KOČEVJU Četudi so bile priprave za ohranitev stenograf- skega zapiaa o zaaedanju zbora odposlancev do- oenakega naroda od 1. do 1. oktobra 1'Ml. leta v Ko- čevju ukrbno opravljene, je ponovni najdbi teh ste- nogramov botrovalo srečno naklučje. Po vdoru nem.ikih okupatorskih čei na takratno osvobojeno ozemlje ^konec oktobra t'Ml. leta) se je propagandni odsek Izvr.šnega odbora OF Slovenije, kjer so urejevali prepise sienografskih zapisnikov z zasedanja, preselil iz Podhoste v Sela pri Ilinjah. Od tu so njegovi člani krenili proti Turjaku, kjer so .se razdelili o dve skupini. Medtem ko sc je ena priključila XIV. diviziji, je druga grupa prišla v sestav XVIII. divizije. Ker pa so obstajale vse možnosti, da bi ta steno- gram izgubili, je član propagandnega odbora Iz- vršnega odbora OF Slovenije tov. Stane Krašovec, ki je nosil gradivo s seboj, shranil zapiske Kočev- skega zbora v pocinkani kangli za mleko, ki se je razen tega lepo zapirala. Ve glede na to je pokrov žalil z voskom ter tako to posodo .s poniembnimi dokumenti zakopal o navzočnosti tov. Borisa /Aherla in Franca Strleta na rob neke s travo preraščehe kraške globače pri vasi Plešivica, desno od ceste, ki vodi iz Grosupljega proti Krki. Niti po nemški ofenzivi, niti takoj po osvoboditvi ni nihče iskal te kangle. Sele v poletju 1948. leta jo je začel na pobudo Muzeja narodne osvoboditve iskati tov. Franc Strle. Kljub prizadevnemu iskanju ni na.šel globače, v kateri je bila zakopana drago- cena kangla. Okolica se je seveda medtem moono spremenila. Ko so že skoraj povsem splahneli^ vsi upi. da bi našli kanglo in v njej dokumente z'za- sedanja odposlancev .slovanskega naroda, se je tov. Strle spomnil, da so partizani ob začetku ofenzive pustili v tisti globači nekaj voz, katere so pozneje odpeljali okoliški kmetje. In prav ta spomin je bil odločilen, da so na.šli kanglo. saj se je neki kmet iz Plešivice še dobro spominjal teh voz in tako po- kazal pravi kraj. Tako so našli tudi kanglo. Bila je nedotaknjena in nepoškodovana. (Po dokumentih z zbora odposlancev slovenskega naroda o Kočevju) KAKO JE S POSTAVITVIJO Kajuhovega spomenika ? v zadnjem času smo v našo redak- cijo sprejeli več vprašanj, ki se na- našajo na postavitev spomenika par- tizanskemu pesniku, narodnemu he- roju in nekdanjemu dijaku celjske gimnazije Karlu Destovniku-Kajuhu. Kot je znano je bil pred letom ali morda, še prej, ustanovljen poseben odboi, ki naj bi poskrbel za postavi- tev spomenika Kajuhu. Takrat je bi- lo rečeno ali vsaj napovedano, da bi bil Kajuhov spomenik hkrati spo- menik vseh padlih mladincev v na- rcdncosvobodilnem boju z območja celjskega okraja. Tedaj so bili postavljeni tudi ne- kateri roki, in če se ne motimo, se prav zdaj bližamo tistemu napove- danemu obdobju, kc bi naj spomenik cdkrili. ^ Kei vsaj javnosti ni znano, kako je z delom odbora za postavitev spo- menike partizanskemu pesniku Ka- juhu in kako je z načrti, sredstvi in podobno, pa tudi lokacijo, kje naj bi spomenik stal, prositno predstav- nikf cdbcrg oziroma HTegovega pred- sednika, da r odgovorom na vpraša- nje posreduje javnosti, kako daleč so že prizadevanja za postavitev Ka- juhovcjr. spomenika. CELJSKI ATLETI V KOČEVJU , Snored netleljskih !Aero« in trgovsko podjetje y\((>(ia« v Celju, tovarna celuloze Salaj« v Krškem in »Ko- met« v Zrečah na pot, ki jo je pred- ridevaja nova ustava. Te štiri go- spodarske organizacije so postale pionirji uresničevanja 4.2-urnega delavnika v našem okraju. Bilo bi iluzorno v tem trenutku pisati o tem, kako se je skrajšani delovni čas v teh kolektivih obne- sel. O tem bomo pisali v prihod- njosti. Zaenkrat se oprijemamo ena- l[ih zagotovil kot so veljala pred >ristojnimi občinskimi skupščinami, ii so za tak ukrep dala svoje pri- stanke. Imenovana podjetja so s temeljito analizo izpolnjevala vse štiri osnov- ne pogoje in sicer: Da bodo povečali proizvodnjost v svoji delovni organizaciji. iDa se zaposlenim osebni doho- dek ne bo zmanjšal. Da se hkrati ne bodo zmanjšali skladi in da bo d ružba od njih spreje- mala tudi v bodoče enake dohodke kot doslej. Poglejmo zdaj, na kako različne načine nameravajo izpolniti te po- goje v teh delovnih organizacijah, ki so po proizvodnem procesu, pri- rodi njihove dejavnosti precej raz- lične: Kolektiv Aero' je prehod na 42- iirni delavnik imel olajšan že zato. ker so že doslej delali v 45-urnem delovneu) tednu. Tu so z analizami ugotovili, da lahko vzanjejo v za- kup povečano storilnost, da lahko korigiirajo norme in predvsem iz- boljšajo tehnoloiški .proizvodni po- stopek. Uvedli so normativno pora- bo vseh na proizvodnjo vplivnih činiteljev od časa, porabe materiala, kvalitete dela itd. Vse to jim bo zanesljivo povečalo osebni dohočlek čeprav bodo zdaj delali tri ure na teden manj. Tu (bodo proizvod- njo odslej sinhronizirali tako, da l>odo zaposleni imeli vsak mesec tri proste sobote in sicer tako. da bo v vseh dnevih proizvodnja nemo- teno tekla. Kako bo to delovalo, ka- ko se bo odražalo si bo vredno za naše bralce v prihodnosti podrob- neje ogledati. Ker pa so si kolektiv in njegove načrte ogledali najod- govornejši ljudje, ki delajo na po- dročju uvajanja 42-urnega tedna in smatrali, da je .kolektiv zrel za tak korak — potein so dvomi ver- jetno neupravičeni. »Moda«: IZMENIČNO PO TRIJE PROSTI DNEVI V MESECU Trgovsko podjetje >Moda« je po daljšem opazovanju in analiziranju prišlo do zaključkov, da so dnevi med 6. in 13. ter med 20. in 29. v mesecu v prometu vedno oslabljeni. V takih obdobjih za strežnimi pulti ni treba toliko prodajalcev, pa tu- di ne drugje. Ob konicah pa je po- trebna polna zasedba. To je eden od pobojev za skrajšanje delovnega časa. Z ustrezno reorganizacijo odpi- ralnega časa bodo pridobili nove rezerve. Doslej so bili 7 in pol ure na dan lokali odprti za .promet, pol ure je bilo namenjeno pospravlja- nju. Zdaj bodo imeli trgovine od- prte osem ur, pol ure pa bodo po- spravljali. Tako so si zagotovili obisk v času, ko druge trgovine še niso odprte. To je sicer prednost toliko časa, dokler tudi drugi ne izvršijo sprememb, vendar tudi brez tega kolektiv ostane ipri zadost- nem prometu. Ob zadnjem obisku v to- varni strojev za usnjarsko in- dustrijo. v Kostroju, smo se po^govarjali tudi s članom ko- lektiva Mirkom Kopčcem (na sliki). Zanimalo nas je,, kaj meni o preselitvi podjetja v novo sodobno proizvodno ha- lo — to podjetje se je doslej stiskalo v improviziranih pro- storih — in kaj bodo s tem pridobili? Odgovoril je, da veliko. Hkrati pa je dodal, da bodo lahko odločno zastavili tudi problem prehoda na 42 urni teden, oziroma sedemurni de- lavnik. Zraven je pristavil: >Spričo tega, da se selimo že letos, bomo rešili tudi kopico drugih .problemov. »Celuloza«: POSTOPOMA DO KONCA LETOŠNJEGA LETA V tovarni veluloze Djuro Salaj« v Videni-Krškem so šli na 42-urni delovni teden v postopnem razvoju. Začeli so z fizično težjimi deli in b(Mlo nadaljevali do konca leta. Vsa- ka ekonomska enota lx) morala za- se analizirati razmere in upravi- čiti osnovne pogoje. Šele ko bodo le-ti dozoreli, bodo lahko šli na nov skrajšani delovni čas. Rezerve, oziroma pogoje za tak prehod iščejo v tem kolektivu irtij- prej v izostrevanju delovne disci- pline, ki .naj jim navrže 6 do 8 ®/o povečane storilnosti. Boljša organi- zacija dela naj bi jim dodala še na- daljnih 6 -do 8 ®/o. Gibčnejše bodo odpravljali tudi proizvodnje vrhun- ce. izboljšali prodajo in hkrati na- bavo surovine. Velika rezerva za ta .kolektiv je tudi nova i.nvesticija v vrednosti 5 milijard dinarjev (Rotto 11). ki pa je ne mislijo načeti na račun skrajšanega delovnega časa, čeprav jim daje 19 "/o višjo proizvodnjo. j —o— Tako izgleda nekaj bežno navrže- nih fragmentov o tem, kako so šti- ri podjetja v našem okraju v tem mesecu že uresničila, ustavno po- budo za skrajšanje delovnega časa. Takih podjetij bi bilo lahko seve- da mnogo več. toda nimajo povsod v vodstvih ljudi z čvrsto voljo in sposobnih, da bi stanje v svojem kolektivu tako temeljito proučili. .Naj navržemo! Ne bo mogoče po- vsod in takoj preiti na skrajšani delovni čas. Za to morajo dozoreti pogoji. Toda inars-ikje niso dozorele stvari v glavah odločujočih in za stvar (Kuklicanih ljudi. V takih pri- merih pa se bodo prej'ali slej sre- čali , na tesnem« s kolektivi, ki ve, da je tudi delo na tem področju ena izmed osnovnih nalog vodilnih to- varišev v kolektivih. J.Kr. Povečanje osebnih dohodkov v KONJIŠKI OBČINI Podatki o osebnih dohodkih zapo- slenih delavcev na območju konji- .^ke občine za letošnje prvo polletje kažejo, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno zni- žalo število tistih, ki prejemajo do 15.000 din osebnih dohodkov na me- sec. Teh je biJo lani v pi-vem polletju 128, letos pa le 45. Zmanjšalo , se je tudi število onih s 15 do 20.000 din osenbnih dohodkov mesečno, med- tem ko je opaziti naraščanje števila zaposlenih delavcev, ki zaslužijo na mesec več kot 25.000 din. Enak porast je bil zabeležen tudi v negospodarskih dejavnostih. Med- tem ko je bilo lani največ takih, ki so mesečno zaslužili med 30 do 40.000 din, .pa letošnji podatki povedo, da se je to število pomaknilo v razpon med 40, do 50.000 din. Podrobnejši pregled kaže, da so osebni dohodki v povprečju pvorasli v industriji za 12",o, v kmetij- stvu za okoli 37%, v gradbeništvu pa za okoli 15 o- Nižje povprečne oseb- ne dohodke v primerjavi z lanskimi imajo le v opekarni L^če, kjer dose- gajo le okoli 87,5 o lanskoletnih. Mo- čan p>orast pa je zabeležen še v go- stinstvu in sicer za 47 o. v trgovini za 23% iin v obrti za 17% v povpreč- ju. v primerjavi z republiškim pov- prečjem pa so osebni dohodki na območju konjiške občine višji le v knjentijistvu in v gozdarstvu. Negospodarske dejavnosti prikazu- jejo v letošnjem prvem polletju po- višanje osebnih dohodkov za dobrih 11%. Od povprečja v prvem .polletju lanskega leta sta nekoliko nižja le veterinarska postaja in pravosodje. 33 podjetij Pred kratkim so,gospodarstveniki iz celjskega okraja na posebni seji razpravljali o zaskrbljujočem poja- vu. Namreč, v celjskem okraju je ob polletju izkazalo izgubo kar 33 gospodarskih organizacij. Ta števil- ka je zares velika in zaskrbljujoča., predvsem Zaradi tega, ker* je .y sedaj: njem obdobju princip rentabilnosti in dobro gospodarjenje življenjska onsova vsake gospodarske organiza- cije. Naj povemo hkrati, da so te gospodarske organizacije ustvarile poslovne izgube preko 73 milijonov dinarjev in da je predvsem po; membno dejstvo, da sta med temi tudi dve industrijski gospodarski organizaciji. Iz gradbeništva so v seznamu celo štiri', iz gostinstva 16 in iz obrti osem. Zakaj omenjamo industrijska po- djetja z izgubo še posebej? Prepro- sto iz razloga, ker so s pravilnim go- spodarjenjem celo v Zabukovici, kjer so pred leti nenehno poslovali z izgubo, postavili svoje poslovanje na »rentabilitetni račun«, ker so zna- li poiskati vse notranje vire, ker so se potrudili in to tudi kljub izredno težavnim pogojem tudi dosegli. V tem letu, ko dobro gospodarjenje še posebej poudarjamo, pa so kar dve industrijski delovni organizaciji iz velenjske občine izkazale izgubo, in sicer kar znatno. Gostinstvo je tudi prav gotovo po- seben problem, ki ga je treba tudi posebno obravnavati. Nekateri se močno ogrevajo za planiranje izgub nekaterih novih večjih gostinskih obratov, drugi so proti temu načelu. Kaže, da bosta okrajna skupščiiia in okrajna gospodarska zbornica morali ta problem resno proučiti, kajti vsaj v okrajnem merilu mora- jo obstajati enaki pogoji poslovanja za vse gostinske obrate — znosni pogoji pa tudi za gostinska podjet- ja, ki iz tega ali onega zunanjega vzroka ustvarjajo izgubo. Prav gotovo pa je poseben pro- blem gradbeništvo. Zanimivo je, da tudi tu obstajajo dve mnenji. Eni trdijo, da izguba v prvem polletju ni nič katastrofalnega, kajti gradbe- ništvo je panoga sezonskega znača- ja. Drugi gledajo precej drugače — pravijo namreč, da kljub sezonske- mu značaju vendarle vsi gradbinci niso zašli v izgubo (to je z analizami dokazano), da je v celj- skem okraju preveč gradbenih po- djetij in da so zaradi tega zmoglji- vosti neizkoriščene. Kaj se dogaja, če zmogljivosti niso do kraja izkori- ščene pa vemo — stroški se poveču- jejo, cene pa dvigajo, da dosežejo potreben finančni efekt. Spričo hu- de konkurence pa to žal v gradbe- ništvu ni mogoče. Zaradi tega bo prav gotov tudi tu potrebno poiska- ti ustrezno rešitev, in sicer'pred- vsem tako, da bi razbremenila obči- ne saniranja kakršnihkoli podjetij s poslovno izgubo. Statut podjetja in Socialistična zveza Delovni kolektiv, katerikoli že, ne živi in ne more živeti ločeno od kraja, v katerem je. In prav ob tem se poraja vprašanje vezi med delov- nim kolektivom in organizacijo SZDL, ki deluje v kraju. Morda sploh ne bi razpravljali o tem, če ne bi prebirali osnutka statuta, o katerem pravkar razpravljajo iro gaški steklarji. Celotno sedmo pc^ glavje so posvetili prav vlogi poli- tičnih in drugih družbenih organi- zacij v delovnem kolektivu. V 172. členu so podčrtali, da družbeno polL tične organizacije v delovnem ko- lektivu steklarne »Boris Kidrič« us- merjajo svoje delo k uresničevanju skupnih ciljev nadaljnje izgradnje in utrditve socialističnih družbenih odnosov, pri čemer delovni kolektiv stalno sodeluje in jim nudi materi- alne in druge i^goje za uspešno iz- vajanje skupnih ciljev. Ne bi se spuščali, kakšni so podrobneje ti drugi pogoji, pač pa se ustavljamo v nadaljevanju, kjer pravi, organi- zacije Zveze sindikatov, Zveze ko- munistov in Zveze mladine sodelu- jejo pri izdelavi internih predpisov, ki jih sprejemajo organi upravlja- nja delovnega kolektiva. V celem poglavju pa ni nikjer omenjena or- ganizacija SZDL, čeprav morda to niti ni potrebno, toda mladinska in ostale organizacije so navsezadnje kolektivni člani organizacije SZDL, vendar pa je prav organizacija SZDL najmočnejša organizacija v naši družbi. Na drugi strani pa je morda de- lovna praksa doslej v nekaterih de- lovnih kolektivih taka, da dela orga- nizacije SZDL neposredno v podjet- jih ni čutiti, ker se to prepleta z de- lom sindikatov. Menimo pa, če je tako in samo tako, potem to ni pra- vilno in ni opravičljivo. Prav preko organizacije SZDL, ki naj deluje tu- di znotraj podjetja in ne samo na terenu, bi se lahko najbolj prepleta- le vezi med tovarno in življenjskim okoljem. Problematika delovnega kolektiva ni samo znotraj podjetja, čeprav je proizvodnja in razvoj go- spodarske ordganizacije bistvenega pomena, vendar podjetje ne živi osamljeno, temveč je utrip podjet- ja čutiti v vsakem kraju, kjer moč- na jn uspešna gospodarska organi- zacija deluje. In prav zaradi tega ni bilo pravilno, vsaj tako menimo, da bi o ostalih družbenih organizaci- jah zlasti SZDL dobila svoje mesto v statutu, če že govori o vlogi in od- nosih do dela družbenih organizacij. Morda bo razprava v steklarni, ki pravkar teče, pokazala na to po-^ manj kij ivost in opozorila na dopol-' nitev 173. člena njihovega osnutka. To vprašanje pa ni aktualno samo za steklarje, temveč dostikrat za od- nose med podjetji in delom organi- zacije SZDL sploh. ' ZA HITREJŠO IZDELAVO STATUTOV Občinski sindikalni svet Slov. Ko- njicah je pred kratkim priredil po- svetovanje .predsednikov komisij za izdelavo statutov iz delovnih orga- nizacij. Ob tej priložnosti je .povabil tudi člana te komisije iz rudnika Velenje tov. Delopsta, ki je navzočim v razumljivih in preprostih ibesedah obrazložil osnovne dele statuta. Pri tem je obravnaval dva primera in sicer prvega za večje 'podjetje, dru- gega pa za manjšo delovno organi- zacijo oziroma za zavode in ustano- ve. V Podčetrtku gradijo znova Poleti je prav oh zaključku grad- nje pogorela perutninska hladilni- ca in klavnica v Podčetrtku. Kme- tijska zadruga je nameravala .pove- čati proizvodnjo perutnine, kar bi prav z novim objektom lahko na- pravili, toda nezg<)da ji je prizadela težak udarec. Zdaj so se naglo lotili dela in (pospešeno znova gradijo klavnico in hladilnico ter upajo, da bo objeikt kljub opustošenju še pred zimo s;pet urejen. Pravijo, da je vzrok požara bil v električni napeljavi; tokrat bodo morali biti previdnejši! KOVINARJI SO OBVEŠČENI v tovarui kovanega orodja Zre- če pri Slov. Konjicah že več me- secev izdajajo iSvoj« lastno glasilo >KOVltNAR«. Člani tep delovnega kolektiva v njem pišejo o številnih konkretnih zadevah kot n^jr. o de- lu organov upravljanja, sindikal- ne organizacije, o gibanju proiz- vodnje, delitvi dohodka, pa tudi krajši strokovni prispMivki iuij4ejo mesto v tem tovarniškem časopisu. Prav gotovo bi delo čevljarjev, zaposlenih v celjski mestni čevljar- S'k,i delavnici na Trgu Svobode, .še ^Ij zaživelo, če bi se zanje našla ustrezna rešitev — večji in ugod- nejši delovni prostori. Prostor, v katerem domujejo že dolgo vrsto jp.t, je postal zanje in njihovo delo, ga je vedno več, piremajhen. Ko sem pred kratkim, kot stran- ka, obiskala to delavnico, sem se Pozanimala pri poslovodji, kaj me- o tem njihov kcrfektiv. Pa mi je povedal takole: >V načrtu smo imeli, da bomo do- prostor, kjer si bomo la^hko po uredili prostore, tako. da bo- ustrezali našemu delu. Takrat bi nabavili tudi več novih s.trojev, za- Poslili bi lahko več ljudi, kar hi '^ani omogočilo, da bi pričeli z »ekspresnim« delom. V tem primeru »'fankam ne bi bilo treba čakati a manjša popravila več dni in prav eotovo bi to s-prejele z zadovolj- pridobitev bi bila v korist v^' saj bi se z večjo proiz- ^njo naših uslug povečali tudi prispevki, ki jih odvajamo. Sicer pa ^ niamo nikakršnega upanja več, da do"/ uspelo, saj se nam je izm ^ zaprosili. iz rok. Včasih imam celo utek, da ne pomenimo nič, da eelo nepotrelmi...« lako hudo .pa menda res ne bo. nioA-^b Potrt^buje čevljarske po- kadar popustijo še tako lepo Njihova želja - ustrezni delovni prostori izdelani kupljeai čevlji. Polna »sprejemnica« strank v tej de- lavnici potrjuje, da čevljarji imajo, naj bo poletje ali zima, polne roke dela. Zato se nisem čudila tovarišu po- slovodji, ko je v najin pogovor vple- tel primerjavo o mnogo večjih pro- storih, ki jih je imela pred vojno nekdanja čevljarska delavnica >Ad- ria«. Ta je na sedaj preurejenem Trgu revolucije imela celo svojo priflično hišo. >2elja nas vseh je, da bi se naše jodjetje razširilo tako. da bi mam jilo mogoče izdelovati večje število novih čevljev po naročilu«, je «e pristavil, pri tem .pa skrbno pre- gledal pravkar izgotovljene čevlje, ki jim je naposled s krpico dodal še lep sijaj. Danica stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 40 — 4. oktobra igg^ ŠALEŠKA DOLINA VČERAJ, DANES, JUTRI Utrinki od včeraj Temnozelena je moja dolina. Tem- nozeieria so polja, ki obdajajo bele hiše in temnomodro je nebo, ko ostaja sonce in ko zahaja in pe tem- nejše in kristalnejše, ko na njem za- lijejo zvezde. Mala in razglobljena je moja dolina; nad njo se kopičijo velike temne gmote — gore, ki jo varujejo vetrov. In po obronkih teh varuhov, nad kotanjami, v bližini pojočih gozdov stoje osamljene do- mačije in D njih samosvoji ljudje, ki jih ničesar ni moglo ukloniti. Pred leti je bilo le nekaj večjih in manjših naselij v njej. Najvaž- nejša sta bila mesto Šoštanj in trg Velenje. Tu je še bilo največ kruha. Vošnjakova usnjarna je izkoriščala polproletarce — še slabše pa se je godilo velenjskim rudarjem. Prva svetovna vojna ni zapustila razdejanja v moji dolini, zapu.ntila pa je nepozabno glad, razočaranje v človeka in le v redkih tiho upanje. Bili so redki, vendar so 1924. leta ustanovili o Pesjem prvo partijsko celico. Ustanovil jo je Looro Kuhar — Prežihov Voranc. Prvi sekretar pa je bil Jože Lekš. Celica o Pesjem je vključila člane iz vse šaleške do- line. Še istega leta so na pobuda^ partije ustanovili tudi društvo >'Soo- boda«.. Kmalu pa so ga morali razpu- stiti. Ljudi je vse bolj tiščala k tlom prihajajoča velika bolezen takratne- ga sveta: kriza. In ker se je država bala lačnih ljudi, jim je za nameček dodala še neusmiljeno diktaturo. In prav v teh dneh so prišli v šaleško dolino člani Biroja Centralnega ko- miteja Icomunistične partije Jugo- slavije. Bila je ena najbolj hudih zim. Okrog tO. ure zvečer so tiho potrkali na arata. Odprla jim je Marija Strofhik, ki je že bila obveščena o njihovem prihodu. Previdno so vsto- pali o toplo izbo. Rili so Viktor Ko- lesa — organizacijski sekretar, Zika Pečarski. Franc Klopčič in Franc Plankl. V Ljubljani so jim tla po- stala prevroča. Pri Stropnikovih so ostali vse do 10. maja, z izjemo Klop- čiča in Plankla, ki sta mesec popreje odšlit, skrivoma preko meje v Av- strijo. Ščasoma pa je takratna oblast le zasum^ia in nekaj dni po odhodu ilegalcev, je v stanovanje vdrla po- licija in zaprla Stropnikovo ter ne- kaj tovarišev - partijcev iz Pesja. Po večmesečnem zasliševanju se je ve- čina znašla na cesti brez zaslužka. T vda redki so bili, ki ne bi delali dalje kot komunisti. Cas je tekel in vse bol] prinašal priokus bližnje sve- tovne morije. »Naš general je čas — in čas je naš zdravnik« — koliko resnice se sikriva v teh dveh preprostih mislih. Kaj bi bilo s človekom, če čas ne bi celil ran? Tako pa dan za dnevom odteka v nepovrat in sleherna težava se sčasoma ovije v sanjsko kopreno resničnosti. Se obstoja, še je prisotna, še živi v nas, toda ni več taista, kajti njena enkratna veličina je v svoji celovitosti tako naša, da le njen smisel in namen živi dalje kot neka etična družbena norma. Mi smo njeni nosilci in presajevalci in nehote tudi njeni stalni stražarji. Tako je od včeraj poteklo že 22 let. Prav pred dvaindvajsetimi leti se je tudi na nas zgrnil valeči se nemški vojni stroj in nas v prvem naletu pomendral. Bil je strahoten, bliskovit, nevzdržljiv — mi pa smo bili toliko naivni in nismo takoj dojeli, da je naša dolž- nost že vnaprej izdana. In zopet je posegel čas in nas osveščal. In kot da smo nenadoma začutili prav blizko vez s predniki iz 15. stoletja, ki so se puntali, smo sami zraščali v majhne, a ved- no večje enote in bili smo boj po tisti taktiki, ki so nam jo svetovali gozd, veter, nebo in neuničljiva »želja, da ubranimo sleherno ped naše sončne prostranosti. Ta sončna prostranost je bila naša blago- dišeča, temnozelena zemlja, bili so naši otroci, naše žene in mi sami — naše življenje. In še nekaj več je bilo — vedeli smo, da je prišel naš trenutek. VstopiM smo v velik čas, čuteč, da je na naših ramah odločitev jutrišnjega dne, za katerega smo tako točno vedeli, kak- šen mora biti. Imenovali smo se s tolikokrat oblateno in opljuvano besedo — komunisti. In bili smo ponosni nanjo, kajti njena vsebina je bila in je vse, kar so kdajkoli hoteli vsi tisti, ki so trpeli, bili zasužnjeni, vtesnjeni in obsojeni, da Mve za druge in ne zase. Naša moč pa je bila prav v tem, da smo zgrabiU usodo s svo- jimi rokami in ji nadeli naš pečat. In nič nismo bili osamljeni — vsak dan jih je bilo več okrog nas — vsak dan, pa če še tako težak, tako nedoumljivo grozen, je bil bUže našemu času, naši zmagi. Le kdo lahko porazi ljudi, ki to vedo in to toplo in enkratno vest nosijo v svojih srcih, v trpljenju zapisano na svojih čelih. Vsako naše krvavo križpotje je bilo le znamenje več, da je blizu tisti dan ... Dandanes je ta dan že leta odmaknjen, a še vendar živi in je prisoten v našem času, v nas samih. In tudi v naših najmlajših je njegovo izročilo, pa čeprav le odsvit velikih bojevnikov za pravico in resnico. Bit našega boja, naših ran, našega mogočnega pisanja zgodovine naroda pa je skrit v najčudovitejšem, v človeku, ki v sočloveku išče človeka. Je to moč izbrisati aU pozabiti? Rudarji na niso le pi vi pri dviganju iičinkov .t^m^ef so številne popoldneve žrtvovali prostooljnemu delu. da so nove stolpnice dobile tudi priiiierno okolico. Doslej so sto. rili več kot milijon delovnih ur v rednostinud 300 milijonov dinarjev. Zato pa se Ve. lenje ponaša z razno> rstnimi Športnimi objekti. otrošfi;( V osemnajstih letih svobodnega življenja je ^aleška dolina popolnoma spremenila svoje lice. Na močvirnatih travnikih ob vijuga, vem hudourniku l'aki je zraslo najmodernejše mesto, ki sodi po svojih letih gotovo med najmlajša mesta v Jugoslaviji. Sodob- nost novega Velenja pa se ne odraža le po novih modernih stoplnicah, ampak predvsem v arhitektonski skladnosti in celovitosti ter čudoviti urejenosti zelenic. APRILA JE POCILO 10. aprila 1^41. pa je počilo. Nem- ške čete so popoldne pridrvele v dveh smereh — po cesti iz Slovenj gradca in po takrat novo zgrajeni cesti Črna —Šoštanj. Toliko osovražena črna go- lazen je bila tu in z njo se je rodil za nas najtemnejši in najsvetlejši čas naše zgodovine. V tem času je mestni komite par- tije v šoštanju. Skupaj je imel včla- njenih okrog 75 komuhistov ter ve- liko število simpatizerjev. Čeprav je bil komite že s prvimi selitvami pri- zadet, se je začel pripravljati na upor. Prva naloga je bilo shranje- vanje orožja in to so uspešno izvedli. Shranili so ga v bencinski sod, kate- rega so zakopali o bližini Prelog. In čeprav še ni minil dober mesec, so na predvečer prvega maja že zago- reli kresovi na obronkih šaleške do- line. V noči pred sedmim julijem bi lah- ko slučajni popotnik uzrl urne noge, ki so hitele od hiše do hiše in spret- no krmarile po cesti. Jutro pa je bilo zgovoren dokaz propagande akcije. Prepleskani zidovi so zgovorno pri- čali in pozivali. Na zidovih sta kot nemi opomin ždela *srp in kladivo«. Sovražnik je tokrat presenetljivo naglo reagiral. Čeprav so bili vsi člani komuni- stične partije dogovorjeni, da se po akciji umaknejo v gozdove, jih je sovražnik mnogo polovil še na do- movih in tako je tega dne odšlo o gozd le 6 ljudi. In teh šest je osno- valo prvo partizansko enoto na na področju šaleške doline. Sedaj pa je bencinski sod v Prelagali odigral svojo vlogo — v njem je bilo mnogo pušk in streliva. Cez mesec dni so se jim priključili trije španski borci, ki so utegnili pod pretvezo pripotovali iz Francije — iz taborišča. To so bili Miha Pinter. Drago Mlakar in Franc Drobnič. Prve naloge te skupine so hile drobnem Hoteli so pokazati domačim izdajalcem, kaj jih čaka. Zal niso imeli najbolj srečno roko. Izdajstvo v Šentjanžu pri Velenju jih je vodilo o prvi ognjeni krst. Prebili so se iz obkoljenega senika„ ki so ga sovraž- niki celo zažgali. Pot jih vodi na Pohorje, kjer so skup- v okviru (Pohorske čete izvojevali lepo zmago na Klopnem vrhu. In prav tega dne je padel prvi iz ša- leške doline — Franc Soklič. Noč je skrila v svoj plašč borce Savinjske in Keoirske čete. Za sabo so imeli že kar krepek marš. Stopali .sch tistih, ki niso pravi Nemci. —o— In to se je zgodilo v deželi, za ka- tero je vodja nemškima rajha nekaj dni^ po kapUuhiciji Jugpslavije de- jal: Napravite mi ta tisoč mladih smelih rudarjev, ki se do- bro zavedajo, da zavisi njihoo boljše življenje in ži\ljenje celotne družbe od vse ve^^ih učinkov. To pa dokazujejo z nenehnim dvigom odkopnih učinkov, katere pa bodo še in še prekoračevali. Številka 40 - 4. 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 ŠALEŠKA DOLINA VČERAJ, DANES, JUTRI Vsak dan nov obraz Nesluteno bogastvo šaleške doli- ki se skriva v njenih nedrjih, po osvoboditvi postalo osnova Pg procvit doline. Okno v svet pra- ^rotnega gozda so na široko odprli P vedno več jih je bilo, ki so se 'puščali v praprotne globeli, da »cmUi izrujejo sončno toploto. 2e pred 100 leti načet bazen veli- j^e rezerve lignita cenijo na 700 bilijonov ton. , ^ ^ >'ika.kor pa m bilo vec možno iz- l^oriščati premoga z zastarelimi me- todami. Z dneva v dan so velenjski rudarji preizkušali nove načine, vse bolj zavarovali svoje delo in 2 leta v leto je rasla proizvodnja in 2 njo blaginja. Od 150.000 ton, ki jih nakopali pred vojno in prva leta po vojni je kolektiv velenjskih rudarjev dosegel v lanskem letu 2.5 milijona ton. letos pa bodo pro- izvodnjo dvignili že do ^milijonov. f;ranip in lopata sta v jami le še pripomoček in ne več glavno orod- je. Prav tako so čela s tremi ali šti- rimi možmi že pozaba in tudi silovi- ta metoda ropanja je že preteklost. Danes glavnine dela opravljajo ve- liki rezalni stroji, ki izvršujejo de- lo na dolžini 40 do 60 metrov. Ru- darji so postali strokovnjaki in ne garači. Rudarski poklic ni več pri- ložnostno delo. ampak je poklic, ki terja dokajšnje teoretično in prak- tično znanje. Učinki poedinca se večajo. Od- kopni učinek je že presegel 11 ton na moža. toda pri tem ne il>odo osta- li. 5e in še bodo izbolj'ševali metode, uvajali novo mehanizacijo ^"'ni več daleč dan. ko bo številka ^0 ali telo 28 ton odkopnega učinka na moža, resnična. Reka premoga, kise dnevno vali po izvoznem jašku in odteka kot -kri v našo industrijo, je Tsak dan večja, mogočnejša. Potrebe pa vedno lK)lj rastejo. Prihodnja leta bodo proizvodnjo po- večali ina 4 milijoHe in še več, kajti kmalu se bosta dosedanji indu- stnjl v šaleš.ki doli^ni pridružila še dva giganta, ki bosta potrebovala lipit. To sta energo kemični kom- binat, ki bo .lignit vplinjeval in po- šiljal v vse industrijske centre v Sloveniji in elektrarna B, ki bo z kapaciteto kot dosedanja oja- potreb(> naše industrije po energiji. . ^'^se j(. v medsebojni povezanosti temelji na osnovi boljšega. nzko grlo prevoza tolikšnih ko- |)r(>nH)ga je i><)stala zagata in iia ovira bodočega razvoja, za- '^"liselnost v gradnji takšnih ^.Mektov. i^j iiodo premog v požlaht- obliki v plinu in električni ''/f^iji dostavljale številnim po- Prav premog im koncentracija ve- likega števila rudarjev pa sta poro- dila potreljo po novem mestu. Pred 12 leti je začelo rasti vzhodno od starega Velenja naselje, ki pa je že čez nekaj let postalo mesto. 1500 novih stanovanj, tisoč petsto čudo- vitih, sodobnih jM)gojev za življe- nje rudarjev in njihovih družin. Velika družbena sredstva so bila vložena v razvoj rudnika in mesta, toda nemajhni pa je delež, ki ga je doprinesel, velenjski rudar. Čeprav ne tako hitro kot rudnik, je- vendarle v drugi industriji šel razvoj naprej. Osamljeni usnjarni v Šoštanju so se pridružili drugi objekti. Z novo termoelektrarno je zraslo tudi novo naselje v Šošta- nju. z njim pa vse večje potrebe po rešitvi komunalnih objektov. Sčasoma se je razvila tovarna po- hištvenega okovja in gumbov« Ga- lanterija«. ki si je s svojimi kvali- tetnimi izdelki zagotovila scdiden položaj, veliki bližnji gozdovi pa so naravnost terjali lesno industrijo. Zal je le ta zaenkrat premalo pre- hajala k finalizaciji lesne mase: vondar pa kaže sedemletni načrt, da bodo v bodoče prav temu iM)sve- tili največ skrbi. ^ K rešitvi za[M)slitve žena pa je prispeval tudi obrat Toper , ki bo prav kmalu zaživel v novih obrat- nih prostorih v Šoštanju. V Vele- nju pa je ta problem najučinkovi- teje začela re.ševati tovarna gospo- dinjske opreme (korenje . ki je v zadnjih dveh letih napravila tolikš- ne skoke v razširitvi proizvodnje, da je to skorajda težko verjetno. Novi plantažni nasadi, rastlinjak in toplovodne grede, novi hlevi za večje število živine ter predvsem dvig standarda kmetijskih proizva- jalcev se bo v nekaj letih odrazil v popolnem in brezhibnem preskbova- nju prebivalcev velenjske občine. Družbeni bruto proizvod občine je v zadnjih 9 letih več kot trikrat porasel od 6,5 milijard na skorajda 20. Prav tako strm porast pa ima tudi narodni dohodek, ki dosega na 1 prebivalca že višino 400.000 din. Vse to nam zgovorno priča o ne- nehni zavestni rasti neposrednega proizvajalca, o njegovem vse" bolj zavestnem uveljavljanju pravic do dela in iibravljanja s sadovi lastne- ga dela. Iz globokih ran in iz poruš.cnih domov je zrasla nova podoba šaleš- ke doline, ki se ponaša z najmoder- nejšim mestom Velenjem, s širo- kim razmahom industrije in smeli- mi perspektivami bodočega razvoja ter z veliko preobrazbo delavca — ustvarjalca, ki danes v skokih doživ- lja in preživlja civilizacijsko in kul- turno izpopolnitev. Moderna, svetla stanovanja, park poln zelenila in sončnih žarkov, po- trebnih človeku za oddih po delu, kulturne in zabavne ustanove, jeze- ro, stadion, planinski domovi in še in še; to je danes zrcalo šaleške doline, to je nujnost za proizvajal- ca, kateremu družba pomaga z veli- kimi sredstvi zato, ker ve, da ji ta tudi v vedno večjih deležih vrača to zaupanje. Vsi ti uspehi prebivalcev šaleške doline niso enkratni pojav, temveč neprekinjene verige, kajti v svojem delovnem zanosu niso le obnovili, temveč dohiteli in prehiteli evrop- ske delovne učinke in postavili svoj življenski standard na svete osnove človeku dostojnega življenja; ne os- nove z načelom: plačilo po vlože- nem delu. Poleg rudnika lignita in šoštanjske usnjarne je v Šaleški dolini po voj- ni zrasel termoelektrični gigant, ki napaja dobršen del naše industrije. Vse kaže, da se bo temu gigantu pridružil v bodočnosti še malo večji dvojček, kar je z ozironi na bliž njo surovino (lignit) vsekakor upra- vičeno. ^red tremi leti je delavski prostor bil tolikšna posebnost, da bi lahko "a prste preštel tiste, ki so hodili vanj. Danes pa je že kar pretesen. Pnevno obišče najmanj okrog pet do šesto ljudi klub, da si v prostem času ogleda televizijski spored, igra šah ali pa se pomeni o neštetih JJcdsebojnih problemih. Postal pa je tudi mali salon likovne razstave. ®®lidna postrežba in nizke cene pa sta pole£ prijetnosti tega družbene- ga prostora pač vrednost, ki jo redko najdemo v gostinskih lokalih. .Skrb z« mladino je ^eor SZDL Velenje Občinski sindikalni svet Velenje Rudnik lignita Velenje Tovurna usnja Šoštanj Termoelektrarna Šoštanj Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje Splošno gradbeno podjetje »Vegrud«^ Velenje Lesno industrijski k.om]>inat šoštanj Tovarna pohištvenega okovja in gumbov »Galanterija« šoštanj Kovinska obrt »Chrom-metal« Velenje Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje \ Komunalno obrtni center'»Oljka« Šmartno ob Paki Gostinsko podjetja »Paka« Velenje Hptel »Kajuhov dom« šoštanj Gostinsko podjetje »Pod gradom« Velenje Trgovsko i)odjelje »Vino« Šmartno ob Paki Trgovsko podjetje »Velma« Velenj»» Trgovsko podjetje »Merkur« šoštanj »Mladinska Jknjiga« — poslova 1 h iča Vetehje stran 6 CELJSKI TEDNIK Številka 40 — 4. oktobra 1963 Promet v celjskem rtiestii ni najbolje urejen Ze velikokrat smo ugotavljali, da promet v središču celjskega mesta ni najl>olje urejen. Nekaj takih cest, ko to ni pK)trebno, je zaprtih, po nekaterih pa. ki za to niso primerne, kar vse povprek švigajp motorna vozila. Komisija za varnost prometa pri celjsiki občinski skupščini je že pred meseci imenovala posebno ko- misijo z naloigo, da pregleda cestne površine in predlaga nekatere spre- membe v ureditvi prometa v celj- skem iftestn. Komisija je to tudi storila in med drugim predlagala tudi tole: Zaradi velikega prometa po Gre- gorčičevi in Ljubljanski ulici naj bi dokončno uredili tudi njuno kri- ži&če. Prav bi bilo, da bi tudi Ljub- ljansko cesto razdelili v tri »pasove, ki bi voznikom motornih vozil točno pokazali, kako in kje naj vozijo, da v križišču ne bo zastajal promet. Treba bi bilo razširiti tudi križišče pri pošti, ki je izredno nepregledno, ima pa možnosti za izredno solidno rfcšitev. In še eno ikrižišče: križišče pred kino Metropolom je tako širo- ko, da dopušča pravcato križarjenje )0 ulici. .Komisija je predlagala, da >r s primerno široko j:redico križiš- če mnogo smotrneje uredili. Vozniki osebnih avtomobilov bodo veseli še ene novice: komisija meni, da ni najbolj prav, da morajo voz- niki, ki parkirajo svoja vozila na neurejenih parkirnih prostorih — pred kinom Unionom in v Razlagovi ulici — plačevati pristojbino. Le-to naj bi pobirali samo na urejenih Earkirnih prostorih. Poleg tega pa i bilo prav, da bi voznik Tahko z enim samim parkirnim listkom za določen čas parkiral vozilo na raz- ličnih koncih mesta. Predlog, ki ga ie .komisija izdela- la, vsebuje tudi dograditev kolesar- nic. obvoznic za vprege, dograditev kolesarskih stez do Vojnika in Žal- ca. postavitev dveh varnostnih ogle,- dal — na cesti proti Laškem in v Škof j i vasi. ter še celo vrsto pred- logov, ki bodo nedvomno pripomog- li, da bo promet v celjskem mestu sodobneje in varneje -potekal. Žal, so kolesarji na cestah še vedno najbolj nepoučeni vozniki. Morda bi bilo prav, če bi bolje poskrbeli tudi za iMonietno vzgojo odraslih kolesarjev, kajti mladi jih marsikdaj prekosijo K članku »Nesrečna mati« v 39. Številki našega lista smo objavili sestavek z naslovom »Nesrečna mati«, ki ga je napisala Antonija Zbiiski. Pisala je o smrti svojega otroka in v pismu navedla, da je prepričana, da so ji otroka prehladlli v bolnišnici. V svojem pisanju omenja tudi prim. dr. Marjana Stegnarja, ki »da je otro- ka v bolnišnici sprejel, mater nadrl in ma- lega prehladil«. Na omenjeni članek smo dobili odgovor: pisal nam je ravnatelj celjske bolnišnice prim. dr. Ivan Kopač. Pismu je priložil tu. di ugovor prim. dr. Marjana Stegnarja in izjave dr. Milene 2ele in dr. Stanislava Sto- janoviča, ki sta pravzaprav opravila spre- jem. Iz vseh teh pisem povzemamo najbist. venejše: Izkazalo se je, da je otroka v bolnišnico sprejel dr. Stanislav Stojanovič in ne dr. Marjan Stegnar, ki je bil v teh dneh na dopustu. Torej je prim. dr. Marjan Steg- nar pri vsej zadevi resnično neprizadet in se je mati, ki je pismo samo pisala, zrno. tila. Dr. Stojanovič, ki je otroka sprejel, pa nam je napisal takole pismo: . . . »Ne spo- minjam «e, da bi z materjo prišel v konflikt. Res pa je, da sem mater vprašal, zakaj je tri dni čakala, predno je otroka prinesla v bolnišnico, ker je bil otrok v zelo slabem stanju in mi je povedala, da otrok tri dni neprenehoma bruha. To vprašanje se mi zdi dobro namerno, glede na to, da je bil otrok zelo slab in močno prizadet razumljivo, če že tri dni ni zaužil nobene hrane. Čudno je, da mati, ki živi v Celju, ni otroka že prej prinesla. Spominjam se, da mi je mati po- vedala, da nima svojega stanovanja in da stanuje pri sošolki v garsonieri, v kateri prebivajo že trije tuberkulozni bolniki. Me. nim, da nesrečnega konca otroka nI pripri- sati posledicam »slabega« zdravljenja (po materinem mnenju) ampak tudi posledicam slabih socialnih prilik. Mati brez stanova- nja z otrokom pri sošolki, kjer živijo trije bolniki z odprto tuberkulozo v isti sobi kot otrok! . . .« O morebitnem prehladu — mati namreč pravi, da je zdravnik zahteval, da otroka sleče do nagega in da se je zato prehladil — pa piše prim. dr. Marjan Stegnar: »Mati v članku nbvaja, da se je otrok pri pregledu prehladil. Pripominjam pa, da se je to zgodilo v avgustu, torej v visokem po. letju. Kadar hoče zdravnik otroka pregleda- ti, je nujno, da je otrok slečen!« In naprej: mati vprašuje, zakaj je otroku, ki s« ga m^nda zdravili za vnetje srednjega ušesa i|) pljučnico, morala dvakrat dati kri. Prim, dr. Stegnar pravi o tem takole: »Ra- zumljivo je, da starši ne morejo vedeti, zakaj smo otroku dali kri in da gotovo vnet. ja sredtijega ušesa in pljučnice nismo zdra- vili s transfuzijo. Uredništvo časopisa pa bi se moralo, predno take članke objavlja, prepričati, zakaj je bila taka terapija po- trebna.« Zakaj uredništvo časopisa tega ni storilo? V »Celjskem tedniku« že dalj časa objavlja- mo kritične dopise naših državljanov, v ka- terih pišejo o najra^ičnejših zadevah. Pisce takih prispekov objavljamo s polnim ime- nom, kajti oni to želijo in tudi prav je ta. ko. Pisec prevzame za resničnost svoje iz- jav^ vso odgovornost — in nihče mu ne mo- re vzeti pravice, da pove svoje mnenje. Ta. kih prispevkov, je v zadnjem času zelo ve- liko, kajti razumljivo je, da vsi ljudje niko- li ne bodo z vsem zadovoljni. Le-to velja nedvomno tudi za zdravstvene usluge, na katere mnogi gledajo tudi z laičnimi očmi. Iz odgovora na članek »Nesrečna mati« je čutiti nejevoljo in ogorčenje nad dejstvom, da je uredništvo objavilo prispevek Anto. nije Zbiiski. Prim. dr. Marjan Stegner celo pravi, da »je zadnji čas, da se^ pri »Celj- skem tedniku« tozadevno napravi red in se preneha s sistematinčim blatenjem zdravni- kov. Smatram, da tako neresen časopis ni vreden, da se diči z nazivom glasila Sociali- stične zveze delovnega ljudstva.« Naj torej vsem tistim, ki mislijo, da je uredništvo zainteresirano na tem, da blati imena zdravnikov, povemo, da prav dobro vemo, kako težak je zdravniški poklic. Lju- dje,"Ki so tako fustv(eiib'^'prizadeti, kot je' mati, ki izgubi edinega otroka, jim prav gotovo storijo marsikako krivico. Kljub te- mu pa menimo, da je prav primer »Nesreč- ne matere« ponovno dokazal, da se lahko sporne in krivične zadeve tudi s pomočjo časopisa učinkovito rešijo. Tako mati, kot uprava splošne bolnišnice sta povedala svoje mnenje in to je bil v 'tem primeru naš na- men. Zato menimo, da neresna pripomba o »neresnem« časopisu nedvomno ni na mestu. Uredništvo Prometna Kronika IZRABLJENE GUME V sredo, 25. septembra se je v Latkovi vasi pripetila sicer lažja prometna nesreča, ki pa opozarja na to, da mnogi vozniki še vedno ne upoštevajo cestnih pogojev in teh- nične sposobnosti vozila kot dveh bistvenih 'pogojev za hitro in varno vožnjo. Tisti dan je z osebnim avto- mobilom vozil iz ljubljanske smeri proti Celju Jože Urbanija iz Ihana. V Latkovi vasi ga je na mokri cesti začelo zanašati — vozilo je iinelo namreč zelo izrabljene gume —zato se je zaletel v jablano. Škode je za več kot 100 tisoč dinarjev, ZAPELJAL NA NJIVO Isti dan se je na cesti proti Kr- škem z avtomobilom prevrnil Jože Šiško iz Bršlijia. Vozilo je iz neugo- tovljenih vzrokov zaneslo na levo stran cestišča, odkoder je zdrsnilo na njivo in se tam prevrnilo. Ško- de je za okoli 200 tisoč dinarjev. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V sredo, 25. septembra, se je v bli- žini Frankolovega pripetila huda prometna nesreča. Proti Celju je ^lvozil osebni avtomobil z voznikom Franjom Dolžanom iz Celja. V bli- žini Frankolovega je voznik začel prehitevati tovorni avtomobil, ven- dar ga ni opozoril z zvočnim sig- nalom. V trenutku, ko sta prišla vštric, je tovornjak začel .prehite- vati kolesarja. Dolžan je s pred- njim delom osebnega avtomobila trčil v tovornjak. Udarec ga je zbil v olMLCstni smernik, odkoiler pa je vozilo zdrsnilo v jurek in se prevr- nilo na streho. Voznik je bil težko telesno poškodovan, materialne ško- de pa je za več kot 500 tisoč din. NISO VEDNO PEŠCI KRIVI V četrtek. 26. septembra, je v',vasi Črnec pri Brežicah tovornjak povo- zil (Miro Marušl^č i^z Sevnice. iPo skrajnem desnem robu ceste so ho- dile tri ženske. Ko so za sabo za- slišale glas avtomobila, so se iiniak- nile: dve sta stopili s ceste, tretja pa je ostala na skrajnem desnem ro- bu. Tovornjak, ki ga je vozil An- ton F^erenčak. se Miri Marušič ni dovolj umaknil, zato jo je zadel in zbil po tleh. Pri tem je bila Mira Marušič težko poškodovana. Voz- nik jo je takoj i)o nesreči odpeljal v brežiško bolnišnico. PREHITRA VOŽNJA V soboto. 28. septembra, se je v Levcu ponesrečil avtoniobilist Ferdo Vrbovšek. V ovinek — cesta pa je bila poleg tega še mokra — je za- peljal s preveliko hitrostjo^ Vozilo je zato začelo zanašati, zato se je zaletelo v olK^estni smernik na des- ni strani ceste. Avto se je prevrnil, sopotnika v avtomobilu pa sta bila laže poškodovana. Škode je za oko- li 750 tisoč dinarjev. VINJEN KOLESAR ZAKRIVIL NESREČO V nedeljo zvečer je voznik oseb- nega avtomobila Alojz Rozman ho- tel v Šentjurju zaviti na dvorišče svojega doma. Za njim je v tistem trenutku pripeljal vinjen kolesar Jože Vengust z nerazsvetljenim kolesom in zadel v zadnji del av4 tomobila. Še nezavestnega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. NERAZSVETLJENA VPREGA Pretekli ponedeljek se je pripe- tila prometna nesreča, ki jo je za- krivil voznik vprežnega voza. Iz Bevc proti Velenju je z nerazsvet- Ijeno vprego vozil Jože Knez iz Velenja. Za njim je pripeljal nioto- rist Jože Mlakar iz Velenja in se zaletel v nerazsvctljeni zadnji tlel vprežnega voza. Motorist je padel in se težje jKJŠkodoval. NESREČA PRI DELU V preteklem tednu se je smrtn< ponesrečil traktorist Marjan Grač. iier iz Vojnika. Na obratu kmetij' skega kombinata Žale v Višnji vasi je delal s traktorjem, na ka- terega je bil priključen kombanj za siložiranje. Priključen je bil j kardansko osjo, ojačano z žico, kaj. ti os je bila poškodovana. Med de- lom se je kombanj pokvaril in trak- torist je hotel traktor ustaviti. Pri tem pa se nui je plašč, v katerega je bil oblečen, zataknil med kardan- sko osjo in žico. Os je začela plaš^ navijati in z njim vred tudi ne- srečnega traktorista, ki je zaradi težkih poškodb kmalu nato umr|. CELJSKI TRG DELO S A POLJU VPLIVA .V.4 PRESKRBO V ieli dneh se je znova pok^. zaU), kako močno vpliva delo na polju na preskrbo ce/jsjte tržnice. Jesenska setev je p«, vzročila, da na trg prihaja manj prodajalcev kot o pretek, lih dneh. To se seveda poin^ tudi na preskrbi, vendar rie tako občutno, da bi na tržnici trpeli pomanjkanje. Ponudb^ je .sicer manjša, toda razen /le. katerih redkih pridelkoo, po, trošniki še ničesar ne pogre. šajo. Cene pa so se v pretek, lem tednu nekoliko dvignile. Krompir je bil po 35 do 50 dinarjev kilogram, kislo zelj( po 80 do KM), glavnato zelje po 20 do 55. ohrovt pa po 50, pa tudi po 70 dinarjev kilogram, Špinača je bila po 200 do 250 dinarjev, letna solata pa po 100 do 130 dinarjev kilogram, Endivijo so prodajali po 80 dc 150, radiča pa ni bilo mogočt kupiti ceneje kot po 20(^dinar- jev kilogram. Cvetačo so pro- dajali po 200 dinarjev, Agro- promet pa 60 dinarjev ceneje. Medtem ko je fižol v stročju po 100 do 140 dinarjev, pro- dajajo zluščenega po 150 dc 200 dinarjev kilogram. Kuma- re so se za dvajset dinarjec podražile in so zdaj po 35 dt 80 dinarjev, one za vlagUnji pa po 100 do 200 dinarjev kilo- gram. Paradižnik je bil po 4i do 100 dinarjev, paprika pc 50 do 100. Na tržnici je bilo seveda do- volj tudi sadja. Jabolka so pro- dajali po 50 do 90 dinarjev hruške po 110, pa tudi že pt 60 dinarjev, breskve po 60 dc 100, grozdje pa po 80 do 170 di- narjev kilogram. Češplje so bi- le po 70 do 80 dinarjev, oreh pa po 250 dinarjev kilogram. Jajca .so se, kot smo pred videvali, podražila in so zda po 37 do 40 dinarjev. Vse ka že, da se bomo morali na ti navaditi. 14 pohval in 8 knjižnih nagrad Pred dnevi je bila v Tovarni emaj- lirane posode redna letna konferen- ca mladinskega aktiva. Poleg pred- stavnikov celjsikega občinskega in okrajnega komiteja ZMS so se kon- ference udeležili tudi predstavniki tovarniških mladin^skih aktivov iz Varaždina, Zagreba in Kranja. Po- vabljeni so bili tudi. predstavniki vseh celjskih srednjih šol, udeležil se je pa le predstavnik ESŠ. V poročilu, ki' ga je poda! sekre- tar. aktiva, je nakazal vrsto proble- mov: ustanovitev kluba mladih pro- izvajalcev, problem discipline na delovnih mestih, izobraževanja, u- dejstvovanja v drugih političnih in družbenih organizacij itd, V refe- ratu so bile poudarjene nadaljnje naloge mladine in možnosti, kako bi odpravili dosedanje napake. Razprava je bila izredno plodna in živahna. Od sklepov, ki so jih sprejeli so najvažnejši: ustanovili je treba Khib mladih proizvajalcev. To naj bo tudi prva naloga novoiz- voljenega komiteja^ Tovarniški ko- mite pripravlja tudi sestanek z vsemi obratovodji in mojstri, na katerem bodo govorili o medseboj- nih odnosih. vSklenili so tudi. da bodo več pisali v tovarniško gla- silo — v Emajlirca. Na k<)nferenci so podelili tudi U f)ohval in 8 knjižnih nagrad naj- :K)lj .prizadevnim članom aktiva. SimlMvlično je bilo sprejetih tudi 10 mladih delavcev v mladinsko orga- nizacijo. Za novega predsednika to- varniškega mladinskega a:ktiva je bil izvoljen tovariš Franc Bo/^ič. -me Neprevidnost terja žrtve v nedeljo, 29. septembra, sta se smrtno ponesrečila brata Ivan in Alojz Blazinšek. Tisti dan sta prišla na obisk svojemu sitricu Martinu Blazinškn iz Šele pri Strmcu. S se- boj sta prinesla vrtalni stroj in ga preizkušala. Pri tem se je kabel stroja ovil okrog vrtalne glave, ki je kal>el prebrusila. Zato je nastal kratek stik. Stroj je držal v rokah Ivan Bla- zinšek. Ko je njegov brat videl, da Ivana trese, mu je skočil na pomoč — to pa je bilo tudi zanj usodno. Stric je sicer ta.koj nato kabel iz- klopil, vendar fantov niso mogli več rešiti, Iva« je bil «1ar 25, Alojz pa 19 let. 29. septembra so tudi pionirji celjske občine praznovali pionirski araznik. Bilo je veliko proslav in tekmovanj, srečanj z nekdanjimi jorci in .podobnih prijetnih doživetij, lole fotografijo so s svoje pro- slave posneli pionirji prve osnovne šole v Celju. eiBANJE PREBIVALSTVA v Celju se je v času od 21. do 28. sep- tembra rodilo 47 deklic in 49 dečkov, POROČILI SO SE: Jožef Orešič, delavec iz Studenice in Kri- stina KraŠovec, servirka iz Laškega. Maks Dvoršek, gradbeni tehnik iz Velenja in .Maria Koren, uslužbenka iz !>oštanja. Bogo. mil Mimik, delavec in Marija Zalokar, usluž- benka oba iz Celja, Anton Crnič, strojni tehnik iz Adlešičev in Stanislava Vrečar, frizerska pomočnica iz Celja, Marjan Zni- dar, varilec In Terezija Kapel, delavka oba iz Celja. Emil Jančar, strojni ključavničar iz Trenierja in Ana Babnik, tkalka iz Tre. merja. Dragutin Hoblaj, delavec in Barbara Lorger, gospodinja, oba iz Bukovžlaka, Jo- žef Lešer, kmetovalec iz Lopate in Ljudmila Tolar, gospodinjska pomočnica iz Medloga. UMRLI SO: Stanko Doler, otrok iz Celja, star 3 dni. Franc Rebernik, delavec iz Celja, star 5ž let, Marija Fijavž, gospodinja iz Skomarja, sta- ra 5? let. Ivana Špeh, gospodinja iz Hrastov, ca, stara 45 let, Franc Tovornik, upokoje- nec iz Pečovnika, star fcl let, Franc Čimer- man, upokojenec iz Celja, star W let. Vin. cenc Lil^k, uslužbenec iz Celja, star 25 let, Terezija Kotnik, gospodinja iz Celja, stara M let. Stane Pejovnik, pedagoški svetovalec iz Celja, star 4« let. Stanislav Podkrižnik, delavec iz Roginske gore, star 27 let. Ana Kolarič, upokojenka iz Celja, stara 77 let. Jože DeberSek, upokojenec iz Velenja, »tar 60 let. V tednu od ponedeljka, 7. oktobra, pa do nedelje, 15, oktobra bo imela celjsika radijska postaja takle spo- red: ob 17, bo vsak dan na vrsti celjska kronika, ob 17.^10 obvestila, ob 17.55 čestitke in pozdravi radij- skih poslušalcev, ob 17.45 pa še za- bavna glasba in reklame. Poleg tega bo v ponedeljek ob 17.15 pela C^tarina Valente, ob 17.25 pa bo na sporedu športni pregled. V torek bodo ob 17.15 igrali Dobri znanci, v sredo pa bodo ob istem času na sporedu operne melodije. V četrtek bomo ob 17.15 lahko poslu- šali popevke od vsepovsod, v petek pa celjske pevske zbore. Sobotni spored 'bo .popesitrila oddaja Za prijeten 'konec tedna, ki Lo na vrsti ob 17,35, v nedeljo pa lahko prisluh- nete temule sporedu: ob 12, pogovor s poslušalci, ob 12.15 čestitke in po- zdravi radijskih poslušalcev, ob 12.25 vokalni zabavni ansambli, ob 12.45 .pa literarna oddaja. Radijska postaja bo posredovala črtico Frana Roša: 'Njun ptrok. PADIO CELJE 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 Pred začetkom politične šole v Celju: Skupinsko delo kaže svoje predhosli... Celjska večerna politična šola je zaradi svojih bogatih izkušenj In oehov znana v vsej Sloveniji, saj so se metode dela pri njih zaenkrat "larale kot najboljše. Letošnji okvirni program te šole je pred dnevi " stresala ideološka komisija občinskega komiteja ZKS v Celju in ga v Jioti odobrila. predvidevajo sedem oddelkov in .^jo zanje prirejen program na šti- .J^ele. Tako bodo vsi oddelki ob- ezXiO predelali prva dva dela pro- Lama. medtem ko sta ostala dva de- fl prirejena po potrebah za vsak od- ffelek posebej. Tovrstna specializaci- vsakodnevnih političnih delavcev ^ naših ustanovah in podjetjih se že Lodno odraža. Uvod v samo ^politično šolanje bo letos svojevrstno, saj bodo slušatelji v 20 urah spoznali osnove psihologi- je in metodologije. Pri tem bo naj- več poudarka na metodah učenja in raziskovalnega dela. Poglobili pa se bodo tudi v vprašanja andragogike, v psihologijo posameznika in množi- ce itd. Pri tem jim bo nedvomno v veHko -pomoč pravkar izšlo delo Jo- žeta Valentinčdča: Metode pri izobra- ževanju odraslih. Se to: delavska univerza je priredila za sam uvod poseben seminar za predavatelje. V drugem delu pa bodo slušatelji spoznali osnovna vprs^anja iz soci- ologije, ekonomije, razvoja delavske- ga gibanja in sociaMstičrMe misli. Ta del je zaradi svoje splošnosti najtež- ji in bodo prav predavatelji morali ustvariti čim tesnejši stik s slušate- lji. Trajal bo 48 ur, ob zaključku pa bodo slušatelji pokazali, kaj so :pri- dobih. Tretji del šolanja pa predvideva specializacijo. Osnova tretjega dela je predvsem razvojna pot v socializ- mu in razčlenjevanje sodobnih pro- blemov, nadalje programi posamez- nih organizacij in njih odraz v prak- si itd. Prav v tem delu bodo slu- šatelji z, aktivno udeležbo ob lastnih spoznanjih s prakso največ pripo- mogli h kvaliteti. Predvsem pa se ravno v tem delu očdtuje vrednost, kajti slušatelji bodo svoje znanje in svoje izkušnje prinesli nazaj v tisti del družbe, v kžtterem se odvija nji- hovo vsakodnevno življenje. Četrti ali zaključni del pa se bo odrazii v že Ustaljenem skupinskem delu temeljnih analiz različnih pod- ročij ali družbenih pojavov. Lansko- letne naloge so kljub nekaterim po- manjkljivostim dobro izpadle in os- vetlile marsikatere značilnosti v ob- čimskem merilu. Letos bo to za kan- didate laže, ker bodo naloge prejeli že na začetku šolanja. Važen je to- rej čas, ki ga bodo imeli pred seboj, prav tako pa bo na potek naloge vplival nenehni stik s predavatelji. Večerno politično šolo v Celju or- ganizira občinski komite ZKS. Po predvidevanjih bo letos obiskovalo to šolo okrog 175 slušateljev, kar ka- že, da bo v vsakem oddelku do 25 slušateljev. K. NOVI UPRAVNI ODBORI SKLADOV Na zadnji seji občinske skupščine v Velenju so na predlog komisije za volitve dn imenovanja izvolili pred- sednike in člane upravnih odtorov družbenih skladov. Tako so izvolili za predsednika sklada za šolstvo Ivana Golnika iz Sošrtanja, za siklad skupnih rezerv go- spodarskih organizacij Cirila Misileja iz Šoštanja, za zdi-avstveno investicin- ski sklad Tomo Žargaja, zdravnika" iz Velnja, za komunalno dejavnost Kairla Božnika iz Velenja, za gasilski sklad Antona Likeba iz Smartnega ob Paki, za gozdni sklad Jožeta Kvar- tiča iz Velenja, za cestni sklad Aloj- za Glavnika iz Kavč, za Kajuhov Sklad Iva Jamnikarja dz Vedenja, v komisijo za štipendije Franca Vrttač- nika iz Velenja in za uipravni odibor komunalne banke Velenje Ludvika Mailija — predsednika občinske skup- ščine v Velenju- PIONIRJI IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU SO PROSLAVILI Tudi ipionirji iz Loke pti Zida- nem mostu so praznovali. Pionirski praznik so proslavili 28. septembra v učilnici, ki so jo v" ta, namen celo okras.ili. Poverjenica pionirske or- ganizacije na šoli tovarišica Trbov- čeva je v, svojem govoru pojasnila pomen proslave pionirskega praz- nika, ki so ga pionirji prvič praz- novali preteklo leto. Naši pionirji so že v narodnoosvobodilni borbi opravljali veliko poslanstvo. Sedaj pa se izobražujejo v raznih krož- kih pionirske organizacije in tako izpolnjujejo svoje znanje. Kolektivni dopust - da ali ne? poročali smo že, da so se v tovar- ni perila Toper letos odločili za ko- leJitivni dopust. Pričakovali so, da se obnesel, saj imajo s temi stvarmi le nekaj prakse. Do letos so namreč j^li na dopust v dveh izmenah. Letos pa so za celih štirinajst dni utihnili vsi stroji. Njihov enako- merni ropot je za nekatere zamenja- jo šumenje morskih valov, za druge pa željni gorski mir in tišina. Ves kolektiv je 'bil na dopustu. — Kako to, da ste se letos odločili za kolektivni dopust, sem vprašala šefa proizvodnje, tovarišico Štefko Sotferjevo. — Več vzrokov je za to. Dosedanje izkušnje so pokazale lep uspeh. »-Po- lovični« dopusti so se obnesli. Ven- dar pa proizvodnja ni tekla normal- no naprej Delamo namreč na teko- čih trakovih in pri prejšnjih dopu- stih je del proizvodnje stal. Menili smo, da bomo s kolektivmin dopus- .tom to odpravili. Proizvodnja bi šti- rinajst dni povsem stala, po konča- nih dopustih pa bi normalno stekla napiej. Pa še drugi vzroki so vpliva- li na našo odločitev. Mislili smo či- stiti obrate, popraviti okenske okvir- je, pa nismo naredili nič. Selili se bomo namreč v novo halo, ki bi naj bila zgrajena do konca letošnjega le- ta. Zato se nam ni splačalo urejati starih obratov. — Kako ste zadovoljni z dopustom? — Zadovoljni! Sploh nismo zado- voljni. Ni se obnesli. Vsi delavci so prišli naenkrat nazaj — obe izmene. Uredili smo potem tako, da .smo ne kaj časa delali samo dopoldne. Manj- kalo je tudi veliko starejših delav- cev, ki imajo daljše dopuste. Zato nismo mogli na težjih fazah speljati niti enega traku. Tudi večina moj- strov ima daljše dopuste. V začetku smo imeli zaradi tega strašne težave. Delali so samo mlajši, ki še v pro- izvodnjo niso najbolj vi)eljani. Nasprotno pa so trdile delavke. Zdi se jim, da se je kolektivni do- pust obnesel. Z dvema delavkama iz šivalnice sem se pogovarjala. Obe sta povedali, da sta se na dopustu odlično počutili. Danica Coklič je povedala, da je bila z osmimi sode- lavkami na morju — V Zadru. Pove- dala je, da ji je všeč, če gre na do- pust več delavk skupaj. Pepca Ko- štomajeva je šla pa z dvema sinovo- ma domov — na Bizeljsko. — O, lepo je že bilo, lepo. Saj do- ma je vedno prijetno. Tako pa vse-- eno ni, kot je na morju. Kolektivni dopust je pa kar v redu. Tudi vse moje sodelavke so bile zadovoljne. Cas, ki sp ga v tovarni izbrali za dopust je bil primeren. Nastopili so ga v začetku julija. Letos so se prvič odločili za kolektivni dopust in kot so povedali, zadnjič. Prihodhje leto bodo šli na dopust tako kot so ho- dili zadnja leta: v dveh^ izmenah. Pravijo, da se to najbolj obnese. —me Haendlova opera v Celju v sredo, 9. oktobra bo v Celjn go- stoval vokalni-instrumentalni an- ansambel, ki ga sestavljajo komor- ni orkester Slovensike filharmonije, koiivorni zbor ljubljanske Opere ter solisti Ileaiui Bratnževa, Božena Glavakova. Mitja Gregoj-ač. Samo Smerkolj, Danilo Merlak. Zdravko Kovač in Jože Stabej. Dirigent je Ciril Cvetko. Ansambel bo izvedel Handlovo tridejansko opera >Jurij Cesar , jendar v koncertni izvedbi. Po Ev- ropi je v zadnjem času že nastala nekatera tradicija, da številne opere iz časa glasbenega baroka več ne uprizairjanio na opernih odrih, pač pa jih v kantatni obliki postavijo wa koncertni oder, kar še poveča tai njihovega polifoni>iga glasbenega tkiva. Georg Friedrich ilandel (1685— 1759) je bil {K) rodu Nemec, sikoraj dve tretjini svojega žfvljenja pa je preživel v Londonu kot naturalizi- rani Anglež.^Tako ni čudno, da si ?a kot svojega skladatelja lastita oba naroda, Angležem je ustvairil operno tradicijo, ustanovil jim je Kraljevsko operno akademijo, z ne- verjetno življenjsko močjo, ki je nista mogla ustaviti niti kap niti slepota v zadnjih letih življenja, je organiziral, komponiral in koncer- liral kot dirigent, čembalist in or- ?lavec. V njegovi zapuščini je 26 oratorijev, 50 komornih skladb, vr- sta koncertov in instrumen-talnih skladb ler 40 oper, komponiranih po italijanskem vzoru. ()pero »Julij Cezar« — dogajatije je povzeto po ^^odovinski osnovi o Cezarjevem pohodu v Egipt in o njegovih stikih s Kleopatro — so prvič izvedli 20. februarja 1724 v Londonu. Izvedba >Julija Cezarja«, ki bo v avorani Narodnega doma, bo lep Uvod v letošnjo koncertno sezono. Dejavnost v številkah Pred nedavnim je ižŠel vest- nik zveze delavskih in ljud- skih univerz Slovenije (3. šte- vilka 4. letnika), ki nam kaže, da je bilo v sezoni 1962/63 v celjskem okraju 10 tovrstnih ustanov, ki so organizirale skupno 106 tečajev in semi- narjev družbeno-političnega izobraževanja, 95 seminarjev za strokovno izobrazbo in 80 seminarjev za splošno izobra- ževanje. Teh tečajev in semi- narjev se je udeležilo 8.242 slušateljev. Nadalje je bilo pri delavskih univerzah v celj- skem, okraju 20 oddelkov šole za odrasle s 470 slušatelji ter h.030 javnih predavanj s pre- ko 53.000 obiskovalci. Prav za- nimiv je podatek o predava- teljih, saj imamo na področ- ju okraja le 23 stalno zaposle- nih pri delavskih univerzah, medtem ko je v _ pretekli se- soni predavalo kar nad 500 predavateljev. Pri pregledu dela posamez- nih delavskih univerz prednja- či po številu tečajev in semi- narjev žalska delavska uni- verza, sledi ji velenjska, med- tem ko se je celjska uvrstila šele na tretje mesto. Najmanj pa je bilo storjenega v Mozir- ju — skupno le 7 tečajev ali seminarjev. Ta podatek je to- liko bolj očiten, ker se izra- ža tudi v' urah, kjer vodi V^;- lenje, ki je celo v republiš- kem merilu na tretjem mestu, s 4275 urami. Pri tem mora- mo upoštevati tudi število za- poslenih, ki v Celju dosega 7, v Velenju in Žalcu pa po 3. Celjska delavska univerza je po številu ur na tečajih in se- minarjev kar na zavidljivo tretjem mestu pri padcu, saj je v primerjavi z letom 1961/62. stori a za 1630 ur manj. Seveda nam številke vseg^^ ne morejo odkriti, čeprav pri- čajo o dejavnosti. Tako sodi na našem območju delavska univerza v Velenju s prostori kar med najbolje v republiki, medtem ko v Šmarju in Mo- zirju sploh nimajo stalnega prostora, žal tudi celjska de- lavska univerza nima še do- cela rešen ta problem. J. Ob osnutku steklarskega statuta Prvi delovni kolektiv v šmarski občini, ki že v celoti razpravlja o predlogu statuta podjetja, je v stek- larni »Boris Kidrič« v Rogaški Sla- tini. To je 6benem tudi najmočnejše industrijsko podjetje v šmarski ob- čini. Že na prvi pogled je osnutek v zelenem platnenem ovitku obse- žen, da daje slutiti širok utrip pod- jetja, ki dela v velikem zagonu in ima za seboj že zgodovinsko pot. V uvodu je povedano, da ima delov- ni kolektiv rogaške steklarne svoje rojstvo v letu 1927,. vendar je pot do danes bila zamotana in bistveno spremenljiva. Že trinajst let je de- lovni kolektiv nosilec vseh pravic in dolžnosti, ki si jih ustvarja z vo- litvami v samoupravne organe in s sprejemanjem najvišjih notranjih predpisov. Pravice in dolžnosti se prepletajo, vsebinsko dopolnjujejo ločljivem sorazmerju tn prav to naj statut podjetja zagotavlja, odraža najboljše proizvodne uspehe in stvarne socialistične odnose. Ce ob- sežen statuarni predlog to zagotav- lja, potem je osnutek izvrsten. Lepo se bere, da je pravica vsa-' kega delovnega kolektiva, da uživa sadove svojega dela vsak po svojih sposobnostih, po svojem delu. Prav tu pa je potrebno podčrtati, kar marsikje pozabljajo, da delavčeve sposobnosti niso dokončne, da jih je ob delu in izobraževanju še lahko razvijati in za to mora kolektiv tu- di skrbeti. To pa so v IV. poglavju steklarji označili. »Delovni kolektiv steklarne skrbi za stalno strokovno,- F>olitično in ekonomsko izobraževa- nje članov, kar pa je tudi dolžnost slehernega člana«. Neposredno v zvezi s tem pa je vprašanje odno- sov v kolektivu, odnosov v smeri sa- moupravnih organov, odnosov v so- odločanju, vsebina teh odnosov; Iz- vajanje statuta naj vodi prav k uve-.' Ijavljanju najširših pravic in dolž^ nosti, ki jih ima kolektiv in preko njega vsak član delavskega kolek- ; tiva. Prav o tem bodo steklarji v-, razpravi, ki teče, verjetno največ go- vorili. In to o delovnem času, o de- litvi dohodka in drugih sredstev v, podjetju, o odmoru, a tudi o tovariš- tvu, solidarnosti, pa posebej še'o odnosih podjetja navzven,'o njegovi , vlogi v občini. Ob prebiranju lepega zelenega os-' nutka steklarskega statuta je čutiti veliko .prizadevanje, veliko lepih in«, dobrih besed, ki jim bo prav teme- ljita razprava v kolektivu še dala konkretno jedro, najbolj čvrsto os- 4iovi},..kut j«. predVide,va naša, f-listričtna Hištava-' in-'kakor jnh iopla-''^ jajo bogate izkušnje močnega tra-" dicionalnega kolektiva, kot je kolek- tiv steklarne v Rogaški Slatini. CONSKA LIGA KEGLJACEV v soboto bodo zavrteli prvo kolo tako imenovane mariborsko-ccljske conske lige kegljačev, V njej bo nastopilo po šest moštev, iz mariborskega ter celj- skega območja. Tekmovali bodo v disci- plini 8 X 200 lučajev. Od celjskih moštev bodo v tej ligi sodelovali: »13. m&j«. In- valid, Elektro, Ingrad, Kladlvar ter Bre- žice. Vsako moštvo bo imelo štiri nastope,' od tega dva v Celju in prav toliko v Ma- riboru. Fo propozicijah tekmovanja bo pi'vak postal član slovenske kcgljaške lige. O favoritih je težko govoriti, saj bo borba za najboljše mesto prav gotovo zelo ize- načena. Kakor v Mariboru tako se bo tudi v Celju začel prvi nastop jutri, v soboto, ob 9. uri dopoldne. '' film in otrok Tovariš urednik! P«^ dnevi se mi je zahotelo, da Jl^el dober film. Ker je .pri filmih a »dober« zelo različno pojmo- d^if' ^^ bežno ipreletel nekaj po- stkov na prospektu. Da je bilo pred bolj malo ljudi, še ni merilo NVaUteto filma. Dostikrat je prav jat dober film, ko pred blagajno Na prosipektu sem prebral: ^ja dobra, scenarij dober^ .probilem igralci znani, seveda po ^^kih sitvaritvah dosilej. Tudi bla- fiii!? mi je svetovala, naj si ogledam.' Ug^.sem bi bilo vse v redu, če me nirtt? gledanjem filma nekaj Menim, da nisem bil edini. star je sedelo nekaj otrok v stva ^ do 10 let. Bili so brez sprem- staršev, kar je po vseh predpi- v naših kinematogra- ob ^ izjemo za predstavo tiio Spočetka me to niti ni mo- kratek čas pa so se pričeli na moji desni, nekaj sedežev š.tran, trije nadebudneži prijetno na glas zabavatti. Vsak je poleg itega š^ žve- čil po utatih gumijasto gmoto, da se je slišalo da/leč naokrog. Tisti »so- trpini«, ki so sedeli v njihovi ne;po- sredni bližini, so jih sicer mirili, a ni dosti zaleglo. Film je bil precej zapleten in je bilo treba zbrano sle- diti, da se nisi zasmejal, kjer ni,bilo na mestu. V drugi polovici filma so se pričeli ti trije in še nekateri nji- vrstniki iste starosti kraitko in malo sprehajati po dvorani. Kaj pa naj vendar počno, če je bil film zanje pretežak, odrasli jim pa niso dovb- lili, da bi se vsaj lahke v miru po- govarjali. »Cemu so pa pl? :ali vstop- nino?« Skratka dolgočasili so se. Sklenil sem, da jim bom po končani filmski predstavi sledil, in prisluh- nil, kako bodo »razpravljali« o filmu, ki jih je dolgočasil. Zanimalo me je tudi v ikatero hišo bodo zavili. Pri sluškovanje in zasledovanje sicer ni na mestu, v tem primeru bi bilo prav zanimivo. Moja želja se seveda ni uresničila, ker so le-ti še pred kon- cem zapustili dvorano. Moi-da se bo komu zdelo, da opisa- ni dogodek spioh nd omembe vreden, ker se ne da nič popraviti, saj je pač komercialna plat pri filmu važnejša kot vzgojna. A le ni tako^ Zadnje čase se precej govori o filmski vzgoji po šolah, ki da si po- časi utira pot. Pravimo, da je treba film približati mladini. Morda ga bo- mo prav s tem, da laiWco otroci vidijo vsak film, če je zanje primeren ali ne, res približaii. Menim,, da šolniki ne bodo mogli sami uspejo filmsko vzgajati, če jim ne bodo 'pomagali starši in drugi, ki jim je skrb za zdrav otrokov razvoj pri srcu. Vpra- šamo se lahko, če so z^B omenjeni otroci V kino ž vednostjo staršev. Morda so bili starši na delu in so jo sami pobrali z doma. Za konec naj še dodam, da je bil to film Zgodba z naslovne strani. Kdor ga je videl, mi bo morda dal prav. Hrupa okrog tega problema je bilo že dovolj po naših časopisih, pa naj bodo te misli kot skromen doda- tek. Milan Gombač osnovna šola Polule Stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 40 — 4. oktobra 1963 OBJAVE IN OGLASI... KOMPAS (;1U)SS(;|,0( KNER — dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in organizacije. TRST BKNETkE. Zu kolektive prirejamo stalne dvodnevne izlete v Trst—Benetke s posebnim avtobusom. KOLIKTIM! Za vaše izlete vam nudimo od 1. 10. l^hl dalje pri naročilu Konipasovih turistično opremljenih avtobusov poseben pojjust! KOLEKTIVI! Prirejamo stalne eno in dvo dnevne izlete j)o slovenski Koroški. kOT.F.kllVn Prirejamo enodnevne izlete v Trst! /a vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo ko. ieklivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ludjumi obalne in rečne plovbe in poseb- nimi letali. Kompas — Celje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železniški, po- morski ;>n letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred. stva In sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja raz- glelz oči v oči, letošnja arena, ju. goslovanski film 7. _ s. 10. »Usode«, francoski film 9. 12. 10. »Slavčkovfe pesem«, egiptovski nim MATINEJA 6. 10. >Toni Robinzon«, ameriški barvni film KINO »SVOBODAc ŠEMPETER V SAVINJ- SKl DOLINI 3. - 6. 10. Jaz nisem, ( asanovat, zah, nem- ški barvni film 9. 10. ^Betonska džunglam, angleški film 10. 10. fGangsterji- angleški film »PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo KINO ODSEK - SEVNICA 2. 10. )l lica brez flreves«, angleški film 3. — 6. 10. Nenadoma lansko poletje«, ame- riški film 9. 10. Vojna se nadaljuje«, italijanski film 9 KUPIM . KI PIM dvosobno stanovanje v Celjn ali Mižiijl okolici. IMufain takoj. Naslov v uprii\i lista. 3 l'R.\/.\III A7. čebeljih panjev zmanjšan format kupim. Stanko Lipičnik, Trnovlje IH) a - Škofja vas. • KONCERTI KONCERTNA POSLOVALNICA PRI GLASBENI SOLI V CELJU razpisuje KONCERTNI ABONMA* za sezono l»fc3/44 NAČRT KONCERTOV GOSTOVANJ: 1. Iltindel: opera »Julij Cezar« v koncert- ni izvedbi. Solisti ljubljanske opere, komo*, ni orkester SF in komorni zbor opere, diri- gent Ciril Cvetko. 2. »The \rindsor Boys Choir, moški zbor iz Kolifornije, USA 3. Harfistka Petričeva, flavtist Campa, hor- nist Fnlout in pianist Lipoviek 4. Orchestra di Paiazzo Pitti, Firence (Ita- lija) Pianistka Tatjana Bučar i. Violinist Rok Klopčič in pianist Mar- jan Lipovšek ?. Pianist Desire N*Kaoaa iz Alžira 8. Zagrebški solisti, umetniški vodja An. tonio Janigro Predvidenih je i abonmajskih koncertov, koncerti pod točko i, in 8. so izven abonma, ja. Vsi koncerti bodo v veliki dvorani Narod, nega doma. Koncertni dan j e s r e d a. Celotna cena abonmaja (15M, tSM. M« din, za dijake 73» in MO din) je plačljiva v treh obrokih. Diiaki uživajo poseben M */• popnst nA norifialne cene vstopnic. Prijave abonentov sprejemamo v pisarni glasbene šole dnevno od ». do tt. in od It. do 18. nre po naslednjem redn: od 7. do 10. oktobra za lanskoletne abonente, od 11. do 15. oktobra M »ove AboAente.. .. KONCERTI Sreda, 9. oktobra: Handlova opera »Julij Cezar« v koncertni izvedbi. Izvajalci so solisti ljubljanske ope- re, komorni orkester Slovenske til- harmondje in k»momi zbor opere. Dirigent je Ciril Cvetko. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic je v glasbeni šolL Cene 300. 200, 100 din. • • RAZPISI Lek.-irna Laško razpisuje prosto delovno meto računovodja. Nastop slnže t«, koj. , »Upravni odbor Kmetljcke zadrng« CdJe razpisuje ^ ^ javno licitacijo gospodarske zgradbe, v Vojnikn. Licitacija .<enega in zasebnega sektorja«. Uprava KZ Celje •SLUŽBE VAJE.NkO in dv« samostojni sivilJskl po. močnici sprejme takoj ŠIVALNICA, Ije — Cuprijska 8. ZA CL\ANJE otroka in manjša gospodinj.; ska dela v dopoldanskem čusit iščeta žen- sko. Naslov \ upravi lista. SPREJME.M lakol gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Ponudbe pošljite na na- slov: Šmidovnik, Komenda 10 — p. Kot menda. (iO.SPODJN.fSKO pomofenico sprojmein takoj. Hrana, .sianovatije, dobra plnča. Pozneje možnost zaposlitve v industriji. Kopčavar, , Ljubljana Gorjančeva 12. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj v slu/bo. Plača ugodna. Vprašati pri Goe lob. Miklošičeva lla, vsak dan od-14. nre flalje. • OBJAVE ESPERANTO' Esperantsko društvo Celje priredi začetniški tečaj esperantskega jezi- ka. Začetek tečaja bo 8. oktobra 1963 ob 18.30 v esperantskem klubu — $ilandrov trg 5. Prijavite se pismeno na esperant- ski klub ali osebno na dan začetka 8. oktobra ob 18.3't) v klubu. • KAZNO .->1 ROKOVNO čistim sadno drevje ter stri- /.ein živo me,o. Dopiši — \ riisnik J. Te. har.ska 38. ('D. I ANA PERTOD Marija iz Ponpra;a št. 113 preklicu jem vse neresnični t)e:^ede, kmcre sem izrekla proti Osnovni organizaciji Rdečega križa Griže* in se za- hvaljujem, da so zastopniki Osnov. or. R K. odstopili od tojbe. Pertod Marija • PRODAM Prodamo več rabljenih parafiranih sodov od 100 — 600 litrov. Prednost pri nakupu imajo gospo- darske organizacije. Gostinsko podjetja »Na-Na« Celje, Linhartova 8, NOV fotoaparat «ALTIKS NB« prodam. Jaz- bec, Celje — Linhartova 12. PRODAM šivalni stroj. Naslov r upravi li- sta. RADIO »TESLA« dobro ohranjen ugodno . prodam. Skodič Marija, Rogaška Slatina 67, PRODAM dobro ohranjen štedilnik . »Tobi«. Naslov v upravi lista. KLAVIRSKO harmoniko 32.basoo z regi- strom" prodam. Kulčar, Prešernova 8^11. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohišt- vo. Ogled od 16. do N. ure^ razen v sobo- to in nedeljo. Opuš, Celie — Ljubljan. • ska 24. PRODAM zelo poceni skoraj nor polknvč izdelan iz žime. Ogled od l3. ure dalje. Ljubljanska 74. ' . / FIAT ilOO, E 1933, brezhiben, izredno do,- bro ,ofh ranjen, radio aparat,.^ tehnično pre- gledati 1964, nujno prodatu, gotovina — ček. Celja, Cesta na grad 38. »Komunalna banka Celje proda kompletno sejno garnituro (sejno mi- zo f. ultrapasom in 22 fotelji — usnje- nimi). I Ogled dnevno od 7. do 14. ure. Oglas velja do prodaje.« • STANOVANJA TRGOVSKO podjetje »Modo« ^Celjv, Prešer. nova'7 išče v mestu Celju opremljeno in prazno sobo za svoje uslužbence. ?.AME\|AM štirisobnoi komfortno stanovanje za trosobno komfortno, oziroma dvoinpol sobno in enosobno. Naslov v upravi lista. IŠCKM prazno sobo r Celju. Gregi Marija, Samopostrežna restavracija Celie (zapo- slena vsak drugi dan 4. 6. 8. itd). ODDAM sobo dvem starejšim tovarišem. Aškerčeva 4 — pritličje — levo. BOLNIŠKA sestra nujno potrebuje pražno sobico. Naslov r upravi lista. MLAD .samski zdravnik išče ^obo v Celju. Ponntflbe pošljite na uprato Tista -pod ^ »Nujno« I. NUJNO potrebujem prazno sobo in kuhinjo ali večjo sobo po možnosti s posebnim vhodom za dobo 3 let. Najemnino plačam za eno leto vnaprej po dogovoru. ZglašUe se %sak dan od 10, do 12. ure. Košar Milan^ Kocenor« 2/III<— Celje. ' ' - , ISCEM neopremljeno sobo. Plačam za leto Ponudbe poslati i)a Upravo Ijsla pod »Nujno 11«.'- • T1^0's0B.\0 stanovanre s kabinetom (kabi- net primeren za ureditet- kopaltiic;") v centru mesta Celja zamenjam za dvosobno (udi v centru. Poiiudbe tia-upravo lista pod »Ugodno«. , ' •. VPREIMEM dijakinjo na stanovanje. Naslov v upravi lista. ' . , ^ SP.RElSiKM mirnega dijaka na stanovanje. Naslov y upravi' lista. . . C OPREMTLJENO sobo oddam dv^m tovarišem: Naslov v upravi lista. KCFiM -iobo v L^iškem ali bližnji okolici. Lafjko jie tndi neopremljcnaj Pismene p«"- nudbe na upavo lista pod šifro »Cimt>rej(. • OBVESTILA, OBVESTILO ' Oddelek za {notranje £ad«ve Občinske skupščine Celje brani veCje Število moSklh In ienskib koles ter nekaj delov koles najdenih v območju Občinske skup* ščln« Celje. Kolesa imajo naslednje,Šte- vilke: . _ Moška Kolesa: - Barva St. okvirja plava 583M2 črna' » rdeča rdeča - ••-»MS zelena.. , .. 14(W črna 145»t5 črna ' " / ailM siva . 89-»3a.W5 • . čriia 5««7# črnk 1111799 črna ; »«M3 črna 15«13 črna ' ' 3752 ST. zelena IMCS črna »MS M plava 51»xi32 črna i54*«f črna ' 35»J12 črna «t#26 odpad. »ZCIt črna 4M4t9 zelena < • t29l2 odpad. •4S$S« sV. zelena - 114543 sv. zelena 57il«llS, tem. plava brez §t'er. zelena . 5l§5l42 zelena brez St*v, zelena . , 12lii2< črna • 1S144 Rog-Šport . 2ttš77 rdeča I2ži35 zelena , ! «87 zelena •••«23 — $3 črna ••17 črna —ogrodje 12^22(2 Ženska kolesa: ,, . >',< črna . I«f57 teihno »Iva t*54«< zelena > 2«|ii rdeča 79M«2 krem ' . ' - "459 'piava «1*^1,-23«S? •Iva'.. ; . . .brez St^«-: črna, .. sv. zelena MSJl - črna —ogrodje brezSter. Otroška kolesa: . v '' r zf lena brez štev. zelena MS«*«* Moped »KOLIBRI«, Plav St.'' •579S9 PlaSč motornega kolesa, črne barve star - št. RS 13 1741 MoSka ročna ura znamke UNF MoSka ročna nra znamke ' FOND — ARICO st, 133t Lastniki navedenih pre«metoY se lahko zfflasljo z dokumentacijo na Oddelku za notranje zadeve Občinske skupSčIne Celje, Gledališka 2 soba št. 22, tsak fo. nedeljek od H. do 12. In rsako sredo od 14. do 18. ure. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Občinske _sfcgpfičtne Celje OBVESTILO BALETNA SOLA SONJE GOR- JANC prične z • rednim poukom 1. 16. 1963 na I. osnovni šali -nr pri- tličje, od 17. ure dalje Sdnjtt Gorjanc . .. pekova 44, Celje • TURIZEM ABONMA PRIREDITEV OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE Olepševalno in turistično dru.^t o C elje razpisuje abonma za svoje prireditve: ? glas- benih matinej in dve operni gostovanji. Ce. na abonmaja je 3000 dinarjev. Kdor ne želi abonmajev, si tahko kupi stalno rezervacijo, ki stane 30« dinarjev. Z njo je rezerviran sedež do 6 dni pred vsako prireditvijo. Prva prireditev bo v nedeljo, 13. oktobra: Opprna matineja. Peli bodo Vilma Bukovec, Rajko Koritnik in Milena Glavak ter Fride- rik Lupša ob. spremljavi velikega orkestra RTV Ljubljana pod vod.stvom Uroša Prevor. Ska. Preostale vstopnice so v prodaji v Tu- ristične«'« .infornuicijskem uradu, kjer vpisu, jejo tudi abonma in rezervacije. GOSTISCE XA GRIČKU ZAPRTO ObveSčamo, da je gostišče Na gričku (Pe- triče\) prenehalo s poslovanjem. Za jesen, ske Izlete priporočamo Gostišče Stari grad in Mliitarjev JaAez. OPERNA MATINEJA Olepševalno in turistično društvo Celje l>ričonii> let6šnjo »ezo«o prireditev, z operno matinejo v organizaciji RTV Ljubljana. Peli bodij Vilma Bukovec, Rnjko Koritnik in Ro- žena Glnvak ter Friderik Lupši, veliki or. ke ster RTV Ljubljana dirigira Uroš Prevor- šek. Vstopnice so na voljo v Turističnem in. formacijskem nfadu, Stanetova uL, poleg ki- ria' Metropol. . ZAHVALE ZAHVALA Ob «nrti našeg« dragega očeta, brata, sta- tegii očeta In stric« STOKLAS FRANCA se iskreno z«hvalJttjemo vsem sorodnikom, Nosedonir prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na nj«govi zadnji poti, mu da- rovali cvetja nam pa s številnimi izrazi so. žAlja poskaŠali olajšati bolečino. NadAlje se zahvaljujemo prosvetnemu drnštv« »SVOBODE« iz Zagrada za lepe po- slovilne besede in darovano cvetje. Prav lepa hvala tndi sindikalni podružnici Avtobasnega prometa Celje, podjetjn PTT Celje 'in drnštv« apokojencev Celje za d«, rovan« vence. ' Posebn« zahvala tudi zdravstvenejnu oseb- ja Bolnišnice Celje in osebju iz Novega Ce. IjA, za ve!! trnd pri zdravljenju njegove bo- lezni. Zalnjoča žena Marija in sih Ernest z drnlino IZLETNIK ZAHTEVAJTE pIlOGRAME V NASI POŠLO- \ ALNICII Za vse inozemske izlete, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v na- ši poslovalnici. ' 14-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BU- » \li'EŠTE, KIJEVA. LENINGRADA, MOSK- VE v mesecu septembru in oktobru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusotn v BENEITKE Ln TRST v septembru. Prijave do zasedbe. i-dnevni izlet v TRST, GRAZ in na KO ROSKO v septembru. Prijave do zasedbe. 8-dnevno potovanje z vlakom v RIM-POM- PEJE-CAPRl-NAPOLl-BENETKE-TRSTv oktobru. Prijave do zasedbe. t3-dQevno potovanje z avtobusom in ladjo po JUGOSLAVIJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do zaisedbe. T-dnevno potovanje z vlakom v LONDO.\ PARIŠ—MCNCHEN. Prijave do zasedbe. 9-dnevno potovanje z vlakom v PARlS— \JC O-MONTB CARLO-BENETKE-TRST v oktobru. Za vse delovne kolektive prirejamo izlete po domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje. Titov trg 3 Telefon 28-41 OBVESTILO bralcem in naročnikom Celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naii bravci naproSajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svojr iHsmo priložijo znamko za 10 diiil, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naše naročnike, da nam ob sporo- čila spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika 2srvx.bi>T ' ŽrVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 3. 10. — 12. 10. ima de. /urno službo UMEK Ciril, ( elje Kersnikova 37, (\ogiil Kersnikove in Dečko, ve ceste), v. HOTEL EVROPA CELJE IKSKNSKl G.ASTRONOMSKI KOLEDAR št. 22 od sobote 3. 10 do 11. 10. m3 želji, da bi bili naši cenjeni gosti te. dens ko obveščeni o domačih jedeh, ki jih pripravlja naša kuhinja, je naš kolektiv zo- fjet |)riči'l |)" končani glavni sezoni teden, sko objuN Ijati.in obveščati javnost o poseb- no pri|>ravij<'nih jedeh. 'Sobota, dne 3. 10. 19(.3 din Divji zuje< v di\jač. omaki 230—350 z žcinljiviiii cmokom Srna v lovski, omaki s cmokom in brusniiaini 230—330 Sepedinski golaš s slanim krompirjem — Kremove rezine Nedelja, dne 6. 10. 1963 Piščancev paprikaš z domač, širokimi re- zanci 2(KI-300 Salonska pljučka z /emijevim cmokoin 130-200 Kremove rezine ^ Ponedeljek, dne 7. m. 19i3 Gobja juha z ajd#vimi žgajici Komisija za delovna razmerja pri I>S Tekstilne tovarne Prebold razpisuje presto delovno mesto pomočnika ?od)e skladišča gotovih izdelkov Pogoji: srednja strokovna izobrazba — ESS z 2-letno prakso ali trgovski pomočnik s 4-letno prakso po možnosti manufakturne stroke. -- Ponudbe na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prekajeno s kislim zeljem in zabeljertim fižolom 200-300 Torek, dne 8. 16. m3 Štajerska klšla juha 130 Ritet t30-2W) Ccšpiievi cmoki 80 Sreda, dne 9. tO. 1H3 Perutninska obara z ajdovimi žganci 3()0—300 Sirovi štruklji 80—130 Četrtek, dne 19. 1«. 19« Srnin hrbet v divjač. omaki s prilogo 230—330 Srbski pasul.j 130—200 .labofčni zavitek 80 Petek, dne 11. 1«. Duvrč 280 —380 Sočni (fONeji golaž s polento 130—200 Orehova |)otica 80 Razen prednjega Vas rabimo nu naŠe okusne dopoldanske malice. Vse to Vil m nudimo po zelo ugodnih ce- nah. ^ Obiščite nas in ne bo Vam "al. Potrudili se bomo. da boste zadovoljni. kolekliv hotela Evropa Colje Obrtno komunalno podjetje Šentjur pri Celju sprejme več čev- i Ijarsklh pomočnikov in prešivalk za gornje dele. Nastop službe zaieljen takoj, ali po dogovoru. Interesenti se naj osebno zglasijo na upravi podjetja. Osebni dohodki po Pravilni- ka o dičlkvi osebnih dohodkov. Kovinsko podjetje KLIMA Celje sprejme v delovno razmerje večje število kvalificiranih in polkvallflciranih kovinostrugarjev ter polkvallflciranih ključavničarjev. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Prošnje vložiti na naslov: Kovinsko podjetje KLIMA Celje. Vodnikova ulica številka 6 — splošni sektor do 15. oktobra 1963. 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 NROD SI BO PISAl SODBO SAM... Prvič v naši narodni zgodovini so se sredi ogorčenih bojev, ki jih bije z zakletim sovražnikom našega na- rode narodnoosvobodilna vojska, zbrali svobodno zbrani, izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in za stopniki narodno osvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel. Že samo to dejstvo daje prvemu zboru uaposlancev slovenskega naroda zgodovinsko obeležje in zgodovinski pomen. Seveda pa v tem še daleč ni izčrpanci vsa pomembnost zbora. Če hočemo zbor in njegovo vsebino vsaj približno prav oceniti, je treba poudariti, da je bil to zbor, ki je zrasel na temeljih pristne ljudske demokracije in iz najusodnejše bor- be, kar jih je kdaj koli bojeval naš narod. (Boris Kidrič) Spomini udeležencev na zbor odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju Štuke nad nami... Tovariš Franc Groznik-Miklavž jc doma iz Dobrniča pri Trebnjem: zdaj živi v Celju, v Selcah. Tedaj, ko so ga v avtobataljonu XV. divizije izvolili za odposlanca na Kočevskem zboru, ni imel niti dvajset let. Toda, navzlic temu je bil že star in izkušen pahizan. Pred tem je bil v šiškovem bataljo- nu, pa v Gnbčevi brigadi itd. Bil pa je tudi ie član Komunistične parti- je Slovenije. — Zadnje dni septembra 1943. le- ta je bil naš avtobataljon na Ponik- vah pri Trebnjem, je pripovedoval. To so bili dnevi ko so v vseh enotah volili odposlance za Kočevski zbor. Mi smo se zbrali na doiruačiji, po domače pri Žagarju. Na tem sestan- ku smo govorili o zboru odposlan- cev, govorili pa smo tudi o borbi in nalogah. Ko pa je bilo treba izbrati odposlanca za Kočevski zbor, so se vsi odločili zame. Bil sem presene- čen, pa vesel hkrati. Zakaj so izbra- li prav mene, še danes ne vem. Mor- da zato, ker sem imel že precej iz- kušenj iz borb, morda pa tudi zato, ker sem bil še mlad. Kdo ve. Toda zdaj, ko sem postal odposla- nec za zbor, ni bilo konec mojih na- log. Zehaj so se pravzaprav šele za- čele. Pod svojo komando, če lahko tako rečem, sem dobil šest kami- onov in seveda prav toliko šoferjev. Z njimi smo morali prevažati v Ko- čevje ali vsaj do Kočevja, odposlan- ce za zbor. Vozili smo iz Mirenske in Trebanjske doline, pa tudi iz Su- he Krajine in od drugod. Od teh voženj mi je ostala v spo- minu zlasti ena. Na poti je bilo vseh šest kamionov. Jaz sem bil na čelu kolone. Vozili smo skozi Mirensko dolino. Bilo je med tretjo in četrto uro popoldne. Naenkrat so se na ne- bu pojavile tri nemške štuke. Kakor hitro sem jih opazil, sem vozilo ustavil. Za nami so se nehala vrteti kolesa tudi vseh ostalih kamionov. Se preden so nas piloti zapazili, so bili kamioni prazni. Vsi odposlanci, katere smo vozili, so se razbežali. Zdaj šo se iz zraka oglasili mitralje-. :.i. Toda tia srečo, niso zadeli. Po tem nenadnem napadu je trajalo precej časa, da so 'se okoli avtomo- bilov zbrali vsi odposlanci. Navzlic temu smo pravočasno prispeli v Ko- čevje hi kar je najvažnejše, vsi živi in tdravi. V lepem spominu pa mi je ostal zbor. Vesela in ganljiva so bila sre- čanja's starimi znanci. Stiski rok in objemanja. Pripovedovanj o mi- nulih doživetjih ni bilo konca ne kraja. S samega zbora pa mi je ostal v nepozabnem spominu zlasti drugi dan. Kakor hitro je delovni predsed- nik Bogdan Osolnik začel zasedanje, je pozdravil novodošli delegaciji od- poslancev s Primorske in Štajerske. Dvorano je napolnil val navduše- nja. Zatem je najprej spregovoril zastopnik Primorskih Slovencev, ta- koj za njim pa Peter Stante, ki je bil na čelu štajerskih odposlancev. In ko je končal svoj govor, v kate- rem je orisal trpljenje, žrtve in borbo velikega dela štajerskega pre- bivalstva, so se v dvorani zaslišali klici: živel slovenski Maribor, živelo slovensko Celje. Preden je ta dan poročal prvi sek- retar Izvršnega odbora OF Sloveni- je, tovariš Boris Kidrič, je tovariš Osolnik pozval vse odposlance in go- ste naj z enominutnim molkom po- častijo spomin padlih. Pri tem je dejal: »Preden začnemo danes s svojim delom, je prav, da posvetimo vse svoje misli padlim tovarišem, ki so v izpolnjevanju nalog za domovino žrtvovali svoje dragoceno življenje, da se spomnimo padlih junakov. Ta svetla misel, polna ljubezni in hva- ležnosti, naj obišče tiste samotne, grobove naših tovarišev partizanov, najboljših sinov slovenskega naro- da, ki počivajo v zemlji, katero so branili za nas in za naše potom- ce ...« (po zapisniku z zbora odpo- slancev, op. uredništva). V ^em je na oder prikorakala če- ta partizanov z zastavo, se obrnila proti dvorani, dvignila roke v po- zdrav in spustila zastavo. Vsi v dvo- rani pa so zapeli pesem »Žrtvam«. To je bil trenutek, ki je ganil sle- hernega. Tega ne bom nikoli poza- bil, je komaj iztisnil tovariš Groz- nik. živi spomini Med odposlanci kočevskega zbora je bil tudi tov. TONE GRM, zdaj direktor celjske klavnice: — Takrat sem bil komandir čete v prvem bataljonu osme SNOUB Frana Levstika. Bili smo na položa- ju v Lisičjem pri Škofljici, jie pri- povedoval tov. Grm, in bdeli nad ce- sto oziroma železnico iz Ljubljane. Naša naloga je bila zaustaviti more- bitne belogardistične ali nemške čete, če bi prišle na pomoč Turja- ku; obe komunikaciji pa smo držali pod nadzorstvom tudi zaradi Kočev- ja. V dneh, ko so v partizanskih eno- tah in drugod na terenu, zlasti še na osvobojenem ozemlju, volili od- poslance za zbor v Kočevju, se je zbral tudi naš bataljon. Zbor smo imeli v Lisičjem. Tam so poleg Jo- žeta Mravljeta izvolili za odposlan- ca tudi mene. Na pot sva šla pravočasno. V štabu bataljona sva dobila vsak svojega konja. Mahnila sva jo kar po cesti. Ta predel je bil osvobojen, pa tudi Turjak je že padel. Vendar dolgo nisva jezdila. Zato sva v neki vasi pustila konja in si izposodila kolesa. Zdaj je šlo hitreje. Kolesa- rila sva vse do Ribnice. Tam pa sva se pridružila ostalim odposlancem ter se s kamionom prepeljala v Ko- čevje. In ko sva prišla v Kočevje, se na- ma je zdelo, kakor da se bliža vojna svojemu koncu. Tu je bilo življenje skoraj normalizirano. Namesto, da bi spala nekje v gozdu, sva dobila lepo sobo in dve mehki postelji. Tu- di s hrano je bilo drugače kot v enoti, na položaju ali na pohpdu. Prejemala sva, seveda kot ostali od- P^slanci, redne obroke. Kakšna ^Pi^ememba in kakš:io doživetje! In J^ncno, za nami so bile tudi prve ^outve, prve svobodne volitve. Sa- mo spomin na okupirano Ljubljano nas je opozarjal, da boja še ni ko nec. In ga tudi ni bilo, vsaj tako kmalu ne. Tako je pripovedoval tovariš Grm in obujal spomine na tiste velike dni. — Vprašujete, v kakšnem spomi- nu mi je ostal zbor. To je bilo doži- vetje, ki ga je težko popisati. Dobro se spominjam besed tovariša Kidri- ča in Kardelja, pa tovariša Osolni- ka, ki je zbor vodil. V nepozabnem spoininu pa mi je ostala kmetica Marija Ivančičeva, odposlanka rib- niškega okrožja. Njene besede so se- gale globoko v srca. Takole približ- no je dejala: — Moža sem izgubila v prvi sve- tovni vojni. Pustil mi je devet ne- preskrbljenih otrok. S trpljenjem in muko sem jih spravila, da so zra- sli v zveste državljane. 29. julija pa se je izvršil nad njimi zločin. Štiri sinove so mi okupatorji jjobili. In ko bi jih vsaj samo ustrelili. Toda, oni so jih mučili... Razumeli me boste, da sem to prenesla zato, ker sem vedela, da sem dala svoje otro- ke v dar domovini, za osvoboditev slovenskega naroda. Kaj so pomenile te besede, si lah- ko mislite. Menda ni bilo očesa, ki bi se ne orosilo, v srcih pa je ra- sel gnev do vseh tistih, ki so pri- nesli na našo zemljo gorje. — Ne bom vam govoril o poteku zbora, saj so te reči znane in jasne. Naj vam rajši povem, kako sem se vračal. Do Ribnice smo se znova pe- ljali s kamioni; tam pa sva s tovari- šem zaman iskala kolesi. Ni ju bilo več. Tako sva dala pot pod svoje no- ge in jo mahnila v enoto. Pionirski pozdrav — Se .sipoininjaš Matko. kako je bilo takrat, kc) smo zbirali orožje, ki so ga odmetavali italijanski vojaki po os-mem septembru leta..? — Ali še ve.š. kako smo mnogi kočevski pionirji delali v tiskarni, opravljali tam j>omo/na drla in jw)tem razpečavali Slovenskega poročevalca? jc vprašal Matko Jožeta. Tako -Sta z vj)rašanji in odgovori nanje nok(lc|nja kočevska pionirja. Jože Stropnik in Matko Kosi. obujala siK)mine na tiste dni i>o Italijanski oku- paciji. ki so minili v pripravah na zlwr odposlaiu cev s^lovensikega narocla. na dni in dogodke, ki sta jih doživljala kot pionirja. Tudi zanju Ln za njnne mlade sovrsinike sf) bili to veliki dnevi. — Kočovjeje tedaj zaživelo sproščeno življenje, je pripovedoval Jože. Si)ominjam se. kako smo zbirali orožje, ki ga je tedaj ležalo skoraj na kn|)iti ob vsaki cesti in v jarkih. Nas otroke so zlasti za- nimale pištole. Zbirali smo hrano za partizanske bolnišnice. Nabirali smo gobe in sadje. Polne roke dela smo imeli tudi pri raz.|)ečava'njii kruha. \e- liko zanimivega so nam nrinesle partizanske de- lavnice. V njenih sjK)minih pa je oživel tudi do- godek. ko ju je komandant mesta lov. Snbie po- klical k sebi .in dejal: — Cujta pionirja, vama nalagam dojžnost. da organizirata pionirsko organizacijo v Kočevju, da se pionirji pogovorite o delu in nalogah in da se pripravite na |X)sebe'n nastop ... Tako se je začelo. V mestu so se iM)javila naj- različnejša gesla, ki so pozivala na boj za svobtnlo. Tiste dni je bilo tndi veliko mitingov, /a zadnje dni septembra pa so bile razpisane tudi prve vo- litve. Nanje se spominjam predvsem zaradi tega, je znova povedal Jože, ker sta se jih udeležili tudi mama in stara mama. Prvič so volile tndi ženske. To je bilo nekaj posebnega, zdi se mi, da tudi ne- kaj svečanega. V mes'to je prihajalo čedalje reč ljudi, borcev in terencev. Pripeljali so se s kamioni, drugi j>rišli peš in podobno. - ^ ' _Pionirji smo tiste dni imeli vaje za nastop sikoraj vsak dan. Tako je prišel pi"vi oktober 194"^. leta. je pove- (hil .Matko. Pionirji, ki smo bili določeni za nastop, smo se zbrali v telovadnem domu y.v precej pred osmo uro zvečer. Bilo nas je šest pionirjev in šest pionirk. Na oder Simo prikorakali kmaln zatem, ko jc minil otvoritveni del zbora odposlancev sloven- skega naroda. Pozdravni govor sem imel jaz. je dejal Matko. Spominjam se. da mi ga jc isestavil tovairiš Jelo Čašperšič. zdaj novinar pri R TV Ljub- ljana. Vse delegate in goste sem fM)zdravil v imenu slovenskih pionirjev. Potom smo zapeli še eno pesem; katero, se danes ne spominjam več. Polna (Ivorana telovadnega doma nas je sprejela in |)o- zdravila z burnim aplavzom. Mi pa smo bili {)o- nosni in veseli.., Takoj pp najstopu so nas spremljali na domove partizani. Kajti tiste dni je v Kočevju veljala I)o'licijsk'Ji nra že ob osmih zvečer. AuU) smo mo- rali imeti spremljevalce, kajti sami bi se v tako pozni uri. saj je bilo že luikaj po devetih, ne smeli sprehajati po mestu. Tak je bil delež kočevskih pionirjev na zboru odposlancev slovenskega naroda. Aktivnost naj- mlajših prebivalcev Kočevja pa se je naflaljevala tudi po tem velikem zgodovinsikein dogodku in ni .prenehala niti tedaj, ko so Nemci vdrli v mesto. PO PRIPOVEDOVANJU ri)KLL7.LN(^EV ZBORA ()l)P()S1 .AN(:EV Si.()VEN- SKECA NARODA V KO- ČEVJU ZBRAL LN NAPISAL MILAN BOZIC Stran 10 CELJSKI TEDNIK St. 40 — 4. oktobra 1955 OB GOSTOVANJU KUD »STIF NA L MOV« IZ BITOLJA Makedonija v pesmi in narodnih plesih v soboto in nedeljo so v našem okraju gostovali ansambli enega najmočnejših in renominanih ma- kedonskih kiilturnoiimetniških dru- štev .Stif Naiunovs iz Bitolja. To društvo že leta goji tesne zveze in izmenjave nastopov z mariborskim društvom in zahvaljujoč temu smo bili tudi^^v našem okraju deležni izredno uspelih prireditev. Make- donci so nastopati v soImMo v Vele- nju, v nedeljo do,i)oldan iti zvečer pa v Celju. Povsod so nastopali trije ansam- bli. ozirma štirje: Mešani in moški peviSiki zbor, ansambel narodnih pesmi S i)evoi in godl>eniki ter fol- klorna skupina. Pevska zl>ora. ki jn vodi dirigent in skladatelj ^jihajlo Nikolovski sta po svoji umetniški dovršenosti ugla- jena in celovita, da jima moremo ob stran postaviti le najboljše zbo- re v Sloveniji. Tudi p6 svojem se- stavu je zbor zanimiv, predvsem ,pa je tipično to, da v njem pojo ljudje različnih poklicev od kočijažev do zdravnikov in ipravnikov. Zbor je bil ustanovljen leta 1943 in bo > v kratkem praznoval svojo 20. oblet- nico. Spored, ki sta ga .posredovala oba zbora, ie bil pester, saj so peli ma- kedonske zborovske skladbe, pa tu- di slovenske, ruske ter končno Bet- ho\vnovo žrtveno pesem. V nedavno katastrofo nas je zbor ij^ritegnil ,s pesmijo Trajka Proko- pieva >Karpoš<. Karpoš je bil ponos novega Skopja in je bil ob potresu zravnan z zemljo. Pesem poje o po- nosu njegovih graditeljev, o ponos- nem naselju — ki pa ga ni več. Orkester in pevci narodne glasbe ter .pesmi so v drugemdelii koncer- ta raztresali med poslušalce bisere makedi/nske narodne j)esmi. nad ka- tenimi se vedno znova navdušujemo zaradi njene otožnosti, miline, pa tudi hudomušne prešernosti ter rah- lo orientalskega prizvoka. Tretji del s'o izpolnili plesalci folklorne skupine, iki so pokazali poleg nekaterih makedonskih na- rodnih plesov tudi pestro zbirko makedonskih narodnili noš. Zvedeli smo. da sta bili predstavi v A eh^njii in dopoldan v Celju mno- go Isolje obiskani kot je bila zad- nja na nedelj Siki večer, o kateri ])or<)čamo. Morda je res. da nedelja v Celju ni .posrečen dan za kon- certe. Res je tudi, da so Celjani izkoristili sicer oblačno nedeljo brez dežja za izlete, toda vse to le ne more biti vzrok, da je bil obisk na tako kvalitetni prireditvi za Ce- lje podpovprečen. Da je vsak. ki Narodnega doma ni obiskal, bil na zgubi za lep umetniški užitek naj z nami potrdijo vsi navzoči. Prav bi bilo, če bi tudi Celie na svojo pobudo uspelo iz bratske Makedo- nije fK)vabiti podobne ansamble, ki bi nam ,pribliiali^ bogastvo njihove j>esmi. glasbe ter folklornega ple- sa. Zdi se. da to bogastvo vse pre- malo poznamo j)a tudi prenuilo ce- nimo. Tak interes pa bi bil toliko bolj upravičen v času. ko nas je velika nesreča Makedonije tako tesno povezala s to slikovito brat- sko republiko in njenimi čudovi- timi ljudmi. J. Kr. Večer, ko so v Celju* nastopali makedonski ^ansambli, je bil pravo do- živetje za ljubitelje umetne in narodne glasbe Ob izidu izrednega zgodovinskega dela Naše knjižne police strokovne in znanstvene literature so ipred ne- davnim obogatele za zajetni. 472 strani in 4 zemljevide obsegajoči gosjjodarsko-zgodovinski opus Ur- barji Freisinške škofije« izpod pe- resa znanstvenega svetnika dr. Pavla Blaznika. bivšega ravnatelja celj- ske gimnazije. Delo je izdala Slo- venska akademija znanosti iu umet- nosti. Frei.siag (Brižin) ua južnem Ba- varskem nam je predvsem v s|po- minu kot najdišče najstarejših slo- venskih jezikovnih spomenikov. Blaznfkovo delo 'pa obravnava Frei- sinš'ki .posesti na Gorenjskem in Do- lenjskem; njun naistanok, njih or- ganizacijo ter — oprt na vrsto ur- barjev in računskih knjig iz H., 14. in 15. stoletja — mere. denar in ob- veznosti ipodložnikov in produlccijo. Zlasti slednje poglavje bo drago- cena 0iiK)ra p/edavateljem družbeno- ekonomskih ved za razlago fevdal- nih iprodukoijskih odnosov. Naš za,pis pa je vezan še na drug dogodek: dr. Pavle Blaznik slavi letos 60-letnico življenja. Ptad »uj- Kakšen naj bo reforiiiiraiii^^ tehnik Nešteta nerešena vprašanja o reformi tehniških in njim ustreznih strokovnih šol bodo z gradivom lanskoletne javne razprave o verifikaciji in osnovnih zahtevah, poklicnih šol za republiški zakon o strokovnem izobraževanju. V današ- njem sestavku vam bomo nakazali nekaj problemov, ki\so se izkristalizirali na tiskovni konferenci republiškega sekre- tariata za informacije v zvezi Z javno razpravo, ki jo je razpisal republiški sekretariat za šolstvo. Osnovna teinja je, da sled- njič razvoj strokovnega in tehniškega šolstva doseže ra- ven tistega lika tehnika, ki bo ustrezal našemu gospodarske- mu razvoju in potrebam druž- benih služb. Tu pa je prvo na- čelo gotovo da zaključeno znanje, smisel za tehnično kulturo ter obvladovanje pro- izvodnega procesa in praktič- nega dela na posameznih de- lovnih mestih. Le takšen teh- nik bo lahko v praksi uresni- čil široke zamisli ustreznih na- črtov. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da bo treba misliti tu- di na srednješolski kader v družbenih službah — to je ka- der, ki naj po svojih funkci- jah odgovarja tehnikom v pro- izvodnji. Današnje strokovne šole so šle v različne skrajnosti, pri čemer so povečini zanemarja- le osnovno vzgojo naloge šole, da bi izoblikovale osebnost niladega tehnika. Prav tako so se javljale težnje po izredno zoženih programih stroge strokovnosti, kar nikakor rte ustreza 'našemu družbenemu razvoju. Tako večina sedanjih strokovnih in tehniških šol preobremenjuje mlade ljudi (od 15. do 18. leta) z najmanj do 45 ur trajajočiM teoretič- nim delom tednika. Takšna pretiranost je pedagoško ne- vzdržna zato bo osnova nove reforme morala dati poseben poudarek telesni vzgoji ter pravilnemu razmerju med teo- retičnim in praktičnim pou- kom. Prav tu bo morala re- forma storiti vse, da se teden- ski pouk v celoti zajame v 36 učnih ur. Svojstven prOblem pa pred- stavlja pri nas razmerje med tehniki in inženirji, ki se nagi- ba v korist slednjih. To naj ne bi bilo negativno, vendar pa je, ker to neskladje priha- ja od emigracije tehnikov, ki Žele višjo ali visoko izobraz- bo. V izredno razvitih deželah je to razmerje 4 proti 1 v ko- rist tehnikov, ki so steber za vsakovrstno izvajanje širokih zamisli ozkih strokovnjakov. Podobne napake, ki'se oči- tiijejo v sistemu rednega stro- kovnega in tehniškega šolst- va pa so občutne tudi pri šo- lanju zaposlenih ljudi. Med- tem ko je pri nas to šolanje skrajšano (opravljeno na hi- tro roko), je jasno, da bi mo- ralo biti vsaj enkrat daljše kot redno šolanje in torej pri- lagojeno zmogljivosti zaposle- nega in zahtevnosti raznovrst- nih poklicev. Zaključke javne razprave o reformi bo repu- bliški sekretairat za šolstvo sprejel do 1. novembra. Vsekakor je problem stro- kovnega in tehniškega šolstva toliko pomemben, da zaslugi javno razpravo vseh družbe- nih činiteljev, kajti rešitev ni in ne more biti zgolj v samih Šolah. KI. Celjskim ljubiteljem gledališča Primer pregleda sodobne slovenske dramatike v Celju smo pozdravili z velikim za- nimanjem, prepričani, da ne , bo ostalo le pri enkratnem srečanju posameznih gleda- lišč, temveč se bo to spreme- nilo v toliko zaželjeno med- sebojno sodelovanje. Prav za- to vas želimo seznaniti s pro- blemi našega zamejskega gle- dališča. Letos stopamo v devetnaj- sto povojno gledališko sezono. 21. avgusta smo pričeli s pred- sezonsko predstavo »Lazar spod klanca«, 2. septembra pa se je pričelo redno delo. V oktobru bomo uprizorili Shakespearovega »Othella«, v novembru komedijo Girola- ma Giglija »Sestrica don Pi- llona«, december bo name- njen najmlajšim s pravljično spevno igro J. Ribičič — J. Grbec »Palčki«. S predstavo Arsena Sikliča »Na zeleni reki čoln« pa bomo v januarju po- častili dvajsetletnico vstaje. Pust bomo pričakali s kome- dijo italijanskega komedio- grafa Daria Foa »Imel je dva samokresa z beločrnimi oč- mi«, v marcu bomo uprizorili delo Bernarda Shaa »Major Barba«, medtem ko bomo za- ključili dramatizacijo Bevko- vega romana »Kaplan čeder- mac«, ki jo je z avtorjevo po- močjo preskrbel Boris Grab- ner. Maj, junij in julij so re- zervirani za gostovanja, kot so Ljubljana, Maribor in Ce- lje ter križem po Primorski. Otvoritveno predstavo »Ot- hello«, ki bo posvečena 400- letnici rojstva največjega dra- matika vseh časov - Williama Shakespeara, pripravlja reži- ser Branko Gombač, ki gostu- je pri nas. Sočasno je pričel Branko Gombač tudi s študijein ek- sperimenatalno-koncertne iz- vedbe Shakespearovih mono- logov, katere je na svojstven način povezal v celoto Jože Javoršek pod skupnim naslo- vom »Iz take smo snovi kot sanje«. Branko Gombač si je za glavne sodelavce izbral sce- nografa Avgusta Lavrenčiča, glasbenika Marjana Vodopiv- ca in Lojzeta Lebiča ter ko- stumografko Mijo Jarčevo. Andrijan Rus tja FRANJO RAZPOTNIK Prezgodaj nas je zapustil upoko- jeni šolsiki upravitelj Franjo Raz- .p)tnik. Na svečani zadnji poti ga je na pokopališče v Laškem spre- mila množica, da se poslovi od vzor- nega prosvetneiga in javnega delav- ca, naprednega Slovenca, plemeni- tega in kremenitega človeka. Rodil se je v Pivki na Krasu leta 189?. Še preden je dovršil ljubljan- sko učiteljišče, je med prvo /svetov- no vojno moral okušati trpljenje na soški fronti. Konec leta 1919 je kot mladi uči- telj prišel (V Savinjsko dolino, kjer so mu Criže bile njegov edini služ- beni kraj skozi 40 let (s prekinitvijo med okupacijo). Kot ui)ravitelj in pedagog je skrbno vodil šolo. V Grižah si je ustvaril tudi lei)o dru- žinsiko srečo. Bil je ustanovitelj in prvi načelnik Gasilskega društva, režiser Dramatičnega društva in so- ustanovitelj Sokola. Vodil je Hra- nilnico in posojilnico, po vojni pa Zadružno posojilnico v C.rižah. ki je bila med najboljšimi v okraju. Z iskrenim razumevanjem je spremljal revolucionarne težnje ru- darjev v Zabukovci in bil učitelj nekaterim poznejšim borcem Sa- vinjske čete leta 1941. Delegacija teh se je udeležila njegovega po- greba. Sam je med okupacijo zve- sto stal z ljudstvom in bil dvakrat zai)rt. Vsi, ,ki so ne|)ozabnega pokojnika poznali, so ga z ljubeznijo s|M)Što- vali. tako tudi rodovi njegovih tiso- čerih uččncev. Razstava izbranih del likovnih ama- terjev Slovenije v celjskem salonu je pritegnila veliko število obiskoval- cev. Dela številnih ustvarjalcev ka- žejo izredno razgibano podobo, saj se v salonu v hipu srečamo z razno- raznimi smermi, od primitlvistično folklorne skupine do množice razno- vrstnih modernih likovnih prijemov in izrazov. Tako pritegneta pogled s svojo nepotvorjeno domačnostjo čev- ljar Jože Peternel »Na pustni torek« in »Sosedov Cene« ter njegov soto- variš Anton Repnik z »Voznik z vo- lovsko vprego«. Med ostalimi pa gledalca impresi- onira »Istrska pokrajina« Dario dc Simoneja ter »Sončni mrk« Bruna Tobiasa. Posebno pozornost pa vzbu- jajo minitaumc plastike Aleksandra Kovača, ki je dokazal,^kaj vse zmo- re ustvarjalna potenca človeka, ki je nekoč bil varilec. Slika prikazuje Ko- vačevega Kurenta. Celjski akademski klub razpuščen C^eljski štildentje se v svoji or- ganizaciji >Celjski akademski klub že dalj časa borijo z Viprašanjem. kaikšno organizacijsko obliko naj bi imeli in kako naj bi sestavili svoj i])rogram idela. da bi vključili čim več študentov in s tem dosegli tudi večjo aktivnost študentov v Ljub- ljani in Mariboru. Pokazalo se je namreč, da CAK zadnja leia precej skromno životari in da od vseh 400 študentov visokih in višjih šol. ni mogoče izbrati zdravega isiposohne- ga jedra za vodstvo te organizacije. Ob tem se iporaja vprašanje, kje ipravzaiprav iskati vzroke za nede- javnost. Ze dejstvo, da je med štu- denti v naši obični okrog 10 otl- stotkov članov ZK. da je uied njimi dobršen del nekdanjih aktivnih štiipendistov. dajo slutiti, da gre qiri tem za malomaren odnos do deUi v organizaciji, predvsem pa /.a po- manjkanje osnovne družbene zave- sti. OlK-insLi komite ZMS v Celju je tudi že konstatiral, da Tclub ne nu)- re osiati v današnji orgunizacij^^ki formi, anijpaTv bo (]>otrebno' je-tega sioremeniti in formirati najprej sek- cije po fakulretuh in po štipendi- ti)rjili ter nato vodstvo le-teh po- vezati v koordinati vnem telesu. Za p<)j:me občinske organizacije ZM je m-sprejemljivo stališče štipendi- torjev. ki dajejo vsako leto ogrom- na sredstva za šolanje kadrov na visokih štilali in višjih šolah, da ne vodijo prav nobene sikrbi o družbe- no-ekonoiuiskem uveljavljanju štu- dentov. Menijo, da je odnos kadrov- skih «111/1) gosi]M)darskih organizacij površen in se siploh postavlja vpra- šanje. kakšna je kadrovska politi- ka v teh delovnih organizacijah, ra- zen določenih izjem. V zvezi z izredno malomarnim odnosno do dela v oriranizaciiji CAK. je Ob K ZMS v Celju sklenil, da se dosedanji klub raz.|>usti in se zadolži določeno število najpriza- devnejšili štiHlentov. da pripravijo ponovno formiranje st^kcij in nato kluba. Hkrati so o tem obvestili štiipenflitorje. SpUi^no mnenje oto, 28. septem- bra- Tudi pionirji tretje osnovne šole go se hudovali nad slabim vreme- nom, ki jim JC .prekrižalo lepe na- črte za proslavo pod vedrim ne- bom. Na dvorišču šole so namera- vali postaviti oder, igrišče ])a naj Jji bilo avditorij kot lani. Še sreča, ja so s slabim vremtnom računali in so priipraviii dvojni program, lega drugega so izvedla preko svoje razglasne postaje in njihovi vrstniki iso ga morali samo poslušati — in ne tudi gledati. V soboto, 28. septembra je bila na šoli tudi odredna konferenca. Ob desetih dopoldan so se v okrašenem razredu zbrali predstavniki vseh ti- soč dvesto pionirjev in mladincev. Konferenco je začel pionir Darko Dolžan, nato pa predal besedo mla- dinki Tatjani Lubej, ki je podala obsežno poročilo o delu pionirske organizacije v preteklem obdobju. Posebej je poudarila uspehe pionir- jev v nief razrednih tekmovanjih ter v tekmovanjih na razne razpise pioihirskih publikacij. Zahvalila se je tudi društvu Ljudske tehnike pri tovarni Klima Celje, k'i je prevzelo pokroviteljstvo nad njihovim pio- nirskim odredom. Pokrovitelj se je namreč lepo izkazal. Društvo je jionirjem .poklonilo komipletno cir- cularko za pripravo polizdelkov za potrebe tehničnega pouka, poleg tega pa ureja šolsko mlečno kuhi- njo, kjer se hrani preko 900 otrok in skrbi iše za vrsto drugih zadev. Društvo je pionirjem poklonilo tu- di fotolalM)ratorij in jih posodilo;: inštruktorja za fotokrožek. Pionirji tretje osnovne šole se že pripravljajo na proslavo 29. no- vembra, ko l>odo za člane vKlimi- nega« kolektiva pripravili poseben spored. V razpravi so pionirjii .med drugim siklenili. da bodo del sredstev, ki so jih zbrali z zbiranjem in iproda- janjera odpadnih surovin, .poklonili pionirjem Skopja. Da je konferenca pionirjev tretje osnovne šole zanimala tudi širšo javnost, dokazuje obisk novinarske RTV Ljubljana, ki je del pionirske konference posnela na magnetofon- ski traik. Podobne proslave so bile tudi pri ostalih pionirskih odredih v celjski občini. Ce sodimo po nekateriih po- ročilih. ki smo jih o tem dobili v uredništvo, so .pionirji naše občine svoj praznik res lepo in slovesno preživeli. P. O. Srnice so bile že od nekdaj veliki prijatelji otrok. To velja tudi za tole, ki je prav prikupno požirala fotografu. Ob dvajsetletnici kočevskega zbora Prav v teh prvih oktobrskih dneh letošnjega leta praznujemo Slovenci pomembno obletnico naše narodnost- ne zgodovine. Točno pred dvajseti- mi leti — torej v času, ko so večini naše domovine še vedno gospodovali nemški okupatorji, ko so fašisti po- bijali naše najbolj zavedne ljudi in ko so se v gozdovih iz dneva v dan krepile partizanske enote — so v majhnem dolenjskem mestecu Ko- čevju doživeli velik dogodek. Prve- ga oktobra se je namreč v Kočevju začel zbor odposlancev slovenskega naroda, kjer so bili položeni prvi te- melji naše nove oblasti. To ni bil čas miru in svobode, bili so dnevi, ko so po vseh krajih naše domovine divjali težki boji in ko so umirali najbolj zavedni ljudje. Kočevje pa je bilo tokrat že osvobojeno; zato je odposlance, ki so jih izvolili partizani in civilno prebivalstvo, sprejelo z nepopisnim navdušenjem in ljubez- nijo. Kočevski zbor je še tembolj pomemben zavoljo tega, ker je po- tekal sredi okupirane domovine. No, kočevski zbor so po svoje do- živeli tudi otroci. Tisti oktobrski dnevi so bili zanje velik praznik. Peli so slovenske pesmi, pozdravlja- li borce, ki so v Kočevje prihiteli iz vseh tudi še neosvobojenih krajev Slovenije, sodelovali na kulturnih' prireditvah in opravljali tudi druge pomembne dolžnosti. Danes so listi otroci že veliki ljudje; mnogo let jih loči od njihovega otroštva, pa ven- dar se mnogi od njih tistih dni v Kočevju zelo podrobno spominjajo. Ze takrat so se zavedali, da gre za pomemben velik dogodek. Odposlan- ci so namreč v Kočevju pregledali uspeh narodnoosvobodilnega boja, ustanovili prvo slovensko vlado in sprejeli še vrsto pomembnih sklepov. Tudi pionirji .celjskega okraja so se n^ praznovanje dvajsete obletnice Kočevskega zbora skrbno pripravili. V teh dneh se bo zvrstilo veliko pro- slav in prireditev, na katerih se bo- do seznanili s slavnimi dogodki pred dvajsetimi leti. In prav gotovo bodo ob tej priložnosti ponovno obljubili, da bodo s pridnim delom in učenjem postali verni nasledniki vseh, ki so se v tistih težkih dneh borili za svo- bodo slovenskega in vseh jugoslo- vanskih narodov. ' — ca. Tudi dekleta so ribiči Pravijo, da ribolov ni za dekleta. Da to ne drži. dokazuje prav tale fotografija. Deklica na sliki je sicer Ljubljančanka, fotografijo pa so posneli na nedavnem tekmovanju v Velenju, vendar je tudi v Celju veliko mladih ribičev. Le-ti priprav- ljajo za nedeljo meHdružinsko tek- movanje. kjer se bodo ciK)merili v. lovu rib v lludinji in v tekmova- nju na suhem. Kaj pa je to tekmo- vanje na ,suhem? Pravijo, da v tem tekmovanju pride spretnost ribiča še i)osebej do izraza. iPri takem tek- movanju ribiči na primer mečejo trnek na cilj in poskušajo še druge take zanimivos^ti. Upamo, da se bo- do celjski ribiči na bližnjem tekmo- vanju le,po izkazali in da nam bo- do o svojih uspehih tudi iporočali. Kako se vedem na cesti! Se še spomnite spomladanske ak- cije za varnost prometa »Ptometni, znaki, činitelji varnosti na cestah«? Prav gotovo ste takrat v šolah veli- ko govorili o prometnih predpisih in o teni, kako se morate vesti na cestah. Zlasti so vedeli o tem veliko povedati tisti',r,ionirji, ki so v pro- metnih krožkih s prometnimi vozili podrobneje seznanjajo, še vedno pa je mnogo takih otrok, ki o pro- metu zelo malo vedo. Ne poznajo prometnih znakov, so neprevidni, na cesti zbijajo žogo, tekajo preko ulic pred drvečimi avtomobili itd. Ti pionirji so v veliki nevarnosti. V Sloveniji namreč ne mine dan, da ne bi pripetila vsaj ena promet- na nesreča, pri kateri se ponesreči ^^rok. In niso vedno vozniki krivi prometno nesrečp; marsikdaj jo ^^vojo neprevidnostjo zakrivijo otroci sami. Zato je tako zelo važ- jjo, da otroci vedo, kako se ^norajo ^ cestah vesti. To še posebej velja ^a rnlade kolesarje, ki bi morali po- giati prav vse prometne predpise, na primer kolesar nepravilno za- Ua v levo stran, se kaj lahko pri- meri, da ga bo avtomobil, ki morda vozi za njim, podrl; če kolesar na primer nepravilno prehiteva vprež- ni voz, preti nanj prav tako velika nevarnost. Vidite, vsega tega je na cestah zcJo veliko. Morda že veste, da se je prvega oktobra začela velika akcija z ria- ilovom »Zaščitimo otroka v prome- tu«. Namen te akcije je, da bi zmanjšali število prometnih ne- sreč, katerih žrtve so otroci. V teh dneh bodo prometni organi voznike motornih vozil opozarjali na največ- jo previdnost na cestah, seveda pa vse to ne bo zaleglo, če ne bodo previdni tudi otroci. Veste, na naših cestah je iz dneva v dan več avto- mobilov, mnoge ceste so še brez ko- lesarskih stez in pločnikov, zato še tako velika previdnost ni odveč. Vsem pionirjem svetujemo, da se čimprej naučijo prometnih predpi- sov in se po njih tudi ravnajo. Tile pionirji, ki jih vidite na sliki, so član prometnega krožka osnovne šo- le iz Petrovč in poznajo skoraj že vse skrivnosti zapletenega cestnega prometa. Posnemajte jih! —ič. Obudili so spomine v okviru praznovanja pionirskega dne so pionirji prve osnovne šole v Celju na zanimiv način obudili spo- mine na narodnoosvobodilno borbo. Medse so povabili udeleženca napada na Stari pisker tovariša Rika Pre- singerja. Tovariš Presinger je o na- padu, ki je bil 14. decembra 1944. leta, pionirjem veliko govoril. Poslu- šali so ga zvesto, saj jim je s tem spet osvetlil del — za pionirje — že precej daljne preteklosti. Pionirji prve osnovne šole v Celju so pionirski dan res lepo proslavili. Imeli so odredno konferenco s kul- turnim sporedom, izvolili so novo pi- onirsko vodstvo in sestavili temeljit program dela za prihodnje razdobje. Pozdravljeni mladi prijatelji! Kar verjeti v ne moremo, da so počitnice tako hitro minile. Zdi se nam, kot da smo se še- le včeraj poslovili, pa sta ven- darle od tega minila že dobra dva meseca. Takrat smo vam začeleli veselih in sočnih dni in prepričani smo, da so bile vaše počitnice res polne rado- sti in prijetnih doživetij. Tako smo zdaj spet skupaj: vsak mesec naj bi si na tejle strani kaj novega povedali, spoznali nove prijatelje, obudili spomi- ne na prijetne dogodke, govo- rili o svojem delu itd. Ker torej začenjamo novo obdobje izhajanje rubrike »Za mlade bralce«, naj tistim, ki jo danes prvič bero, povemo o njej kaj več. Uredništvo »Celj- skega tednika« se je že pred dvema leloma odločilo, da bo od časa do časa odstopilo kak- šen kotiček v svojem časopisu najmlajšim bralcem »Celjske- ga tednika«. Tako je začela iz- hajati rubrika, ki smo jo ime- novali rubrika »Za mlade bralce«, ki je kmalu dobila veliko mladih prijateljev. Pi- sali so pionirji in mladinci iz celjskih osnovnh šol, oglasili so se šolarji iz Dobjega, Žal- ca, Planine, pa tudi iz drugih krajev našega okraja. Nekate- ri od njih so pisali samo en- krat, mnogi pa so postali red- ni dopisniki svoje male rubri- ke. V njej objavljamo spise, pesmi, križanke, rebuse, skrat- ka vse, kar sodi v takle časo- pis za mlade bralce. Včasih je rubrika zašla v težave — predvsem okrog za- ključka prvega jiolletja in šol- skega leta — torej v^dneh, ko je v šoli učenja in dela na pre- tek. Takrat sta — razumljivo — šola in učenje prva skrb vsakega učenca. Kljub temu pa upamo, da naši mladi pri- jatelji letos tudi v tistem ča- su ne bodo pozabili na svojo rubriko. Prav gotovo v našem okraju ni šole, kjer ne bi de- lale literarne skupine ali krož- ki — mnogi od teh izdajajo tudi svoje časopise. Vidite — če ne od drugod, prav od tod — iz teh časopisov bi lahko naša rubrika posnela marsi- kaj zanimivega. V uredništvu bomo zato zelo veseli, če nam bodo mladi novinarji kdaj pa kdaj poslali kakšno številko svojega časopisa. Predvsem bi letos radi več poročil iz šol: o tem, kako dela na šo^ pionirska organizacija, kako dela ta ali oni krožek, kakšne posebne proslave pri- pravljate itd. Obljubljamo, da bomo ob kakšni pomembni priložnosti o kateri od šol tudi mi in o njenem delu in življe- nju kaj zanimivega napisali. Poleg literarnih krožkov pa vabimo k sodelovanju tudi po- samezne pionirje: pišete nam lahko o vsem, kar se vam zdi vredno objave, mi pa se bomo potrudili, da bomo res objavili čimveč vaših sestavkov. Zato prosimo: pišite kratko in jedr- nato! Toliko rubriki »Za mlade bralce« na pot! Upamo, da bomo že v kratkem dobili va- še prve sestavke in — nasvi- denje čez mesec dni! Uredništvo Prvič v šolo Napočil je dan, ko me je mati sne- la z dvorišča in rekla: »Korlek, zdaj pa igro stran, cekar v roko in hajd v šolo!« To pa je tudi bilo vse. »Prviček, le brz naprej, tu smo sami osmaki!« Takrat nisem razumel, da ji je bilo izpod časti hoditi poleg mene, ki racam prvikrat v prvega, ona, ve- lika kot je, pa v osmega. Tekel sem naprej in dohitel strica Z dolgimi brki. Prijel sem se ga za hlače in vprašal. »Stric, kje pa je šola?« Pogledal me je in se nasmehnil. »Hm, premajhen si za cekar, saj si komaj žabi do ušes. Cticelj v usta in nazaj v zibko, prdocelj!« Preveč me je podcenjeval in ni mi bilo všeč njegovo modrovanje. Možato sem si obrisal svečo in jo ucvrl naprej. Daleč na gomilski gmajni srečam priletno ženico. Nisem se je hotel prijeti za krilo. Pozdravil sem in vprašal: »Teta, kje pa je šola?« Kar sama me je prijela za roko in sva šla. Poznala me je in vedela, čigav sem. Vedela je, da sta starša morala na dnino in nista utegnila, da bi me pospremila v šolo. Prišla sva pred veliko hišo in porinila me je skozi vrata, rekoč: »Kdor išče, najde. V šoli si.« Pozvonilo je in jaz sem se zdrznil. Na hodniku je zavladala tišina. Po- stalo me je strah. Kar se prikaže velika kuštrava glava velikega fan- tina. »Kaj bi rad?« »V šolo sem prišel,« sem zajecljal. »Tu je tvoj fazred.« Potem je izginil. . Tiho sem odprl vrata in obstal na pragu. Vame je strmelo trideset »os- makov«. Trideset grl se je zakroho- talo, meni pa je šlo na jok. K meni je stopila debela učiteljica in rejcla: »Čigav pa si?« »Jaz ga poznam!« je rekla Zevni- kova Ivanka in brž povedala, kdo sem in kaj hočetn. Učiteljica me je prijela za roko in šla z rfienoj v pritličje. Ko me je pustila pred vrati, se je nasmehnila. »Tu je tvoj raired. Potrkaj in vstopi. Pridno se uči in čez sedem let se bova gotovo videla.« Dolgo sem mencal in gruntal, naj potrkam ali ne. Najraje bi jo po bližnici ucvrl domov. Potem pa sem se ugriznil v jezik, požrl solze. Strah je bil premagan. Stegnil seni ročico in na vratih je reklo: »Tok, tok, tok.« Odprla so se. »Tu je še eden. No, povej kako ti je ime.« Široko sem odprl kljunček in glasno začivkal. »Korlek.« Vsi so se smejali. In jaz tudi. Uči- teljica me je posadila v klop. In takoj smo pričeli z učenjem. Naučili smo se pesmico. Nazaj gre- de sem na vso moč odpiral usta in kričal na vse grlo. »Prav vesel iz šole grem, dosti novega že vem. Kar naučil se bom v šoli, pozabil jaz ne bom nikoli...« -dk-- "č I T A J T E CELJSKI I.TEDNIK Stran 12 CELJSKI TEDNIK St. 40 — 4. oktobra 1955 Oseniurni delavnik ludi v kmetijstvu Pri kmetijski zadrugi v Slov. Ko- njidah so pričeli podrobneje razprav- ljati o tem, da bi tudi v tej panogi uvedli osemumi delavnik v poletnih mesecih. Znano je namreč, da v kme- tijstvu delajo poleti po 10 ur dmevno, pozimi pa toliko manj, tako da je letno povprečje po 8 ur na dan. Pri teni' predvidevajo, da bodo zlasti v vlhogradništvu,- kjer bodo prvi pre- izkusili novi način, morali na novo zaposliti še nekaj delavk. Sicer pa m^ijo, da bo v obnovljenih vino- gradih in sadovnjakih v Škalcah, ki m^]*ijo za sedaj okoli 100 ha ipovršdn, potrebno zagotoviti stalne delavce in marij sezonskih. v' ta namen nameravajo zlasti mlajše usposobiti na iposebnih stro- kovnih tečajih, kjer bodo pridobili ustrezno znanje. Seveda pa bo delo v novih nasadih mnogo lažje, saj bo- dd" precejšen del opravil opravljali s stroji. Upravljanje s sodobnimi stroji pa vsekakor zahteva tudi določeno strokovno znanje, prav tako ipa tudi ostala dela pri obdelovanju. Brez dvoma bo v takem sistemu tudi mno- go lažje dobiti delavce, saj je pravN 10 urni delavnik bil večkrat ovira in so se zlasti mlajši mnogo rajši zapo- slili v industriji. V. L. Ali bo rešeno vprašanje sredstev ? Pred dnevi je imelo društvo ve- lenjske »Svobode« občni zbor, na katerem so kritično pretresli neka- tere pereče probleme kulturnega življenja v Velenju. Prav posebej pa so v razpravi naglasih, da ima Velenje svojstveno publiko, kajti me- sto še vedno ni ustaljeno in kot ka- že razvoj bodočih sedem let, tudi še nekaj časa ne bo. Zato je ena naj- bistvenejših nalog in obenem pro- blem, kako vključiti čim večje števi- lo ljudi k aktivnemu in pasivnemu sodelovanju. Dvorana lepega kultur- nega doma je še vedno več ali manj le polovično zasedena in nekaka do- mena maloštevilnega ustaljenega kroga obiskovalcev. Seveda se tu takoj poraja vpra- šanje repertoame politike amater- skega in mladinskega gledališča ter mobilizatorske politike ostalih sek- cij, Zanimivo je, da prevladuje dvo- je mišljenj — prvi pravijo, da je nujno poseči po idejno zrelih viso- kih umetninah, ki se glede obiska niso obnesle, drugi pa trde, da je treba v repertoarju zasledovati obe skrajnosti novega Velenja. In sicer bi po mnenju slednjih morali s pre- prosto igro, komedijo ali drugimi prilagojenimi oblikami predvsem izobraževati in pritegniti velenjske- ga meščana, ki je še včeraj živel v povsem drugačni okolici podeželja. Bržčas bo slednje držalo, kajti s stalnim abonmajem celjskega ljud- skega gledališča pa je možno v dvo- rano kulturnega doma privabiti ti- ste, ki imajo bolj izostren okus. Prav na kulturnem področju ni- kakor ne smemo prehitevati materi- alnega razvoja, kajti potem pač ustvarimo nevzdržno vrzel med sta- njem in hotenjem in se nam zna takšno zavestno prehitevanje mašče- vati. Razprava pa je tudi načela vprašanje blokiranega tekočega bančnega računa Svobode, kar bila posledica neplačevanja družbe- nih obveznosti od internih honorar, jev. Znesek se vrti v višini 3 milijo, nov, kar bo tudi v bodoče težko urediti. Poseben problem pa še vedno predstavlja vzdrževanje kulturnega doma. Obljube so bolj ali manj osta- le v zraku. Iz poročila dosedanjega predseci- nika društva Eda Laznika je raz- vidno, da so največ storile nasled- nje sekcije: moški pevski zbor, mla- dinski oder, šahovska ^sekcija in sek- cija godbe na pihala. Precej je upad- la dejavnost ženskega pevskega zbo- ra, ker niso imele rednega pevovod- je. Kaže pa, da bo le-ta letos splaval na površje, saj se bo močno okrepil s članicami podjetja »Gorenje«. V letošnji sezoni bodo ustanovili pri rudarskem šolskem centru pod- sekcijo Svobode in prepričani so, da bodo prav iz teh vrst rekrutirali ve- liko število mladih rudarjev za god- beno sekcijo, ki preživlja trenutno krizo. Na letošnjem zboru je prišlo do skorajda 100 odstotne menjave čla- nov v upravnem odboru. Po nepo- trjenih vesteh bo novi predsednik velenjske »Svobode«, Avgust Jeriha, pomočnik direktorja rudnika ligni- ta Velenje. To daje slutiti, da se bo finančno stanje Svobode okrepilo in da bržčas ne bo več problem odkod sredstva za vzdrževanje kulturnega doma. Žal so na občnem zboru vse premalo nakazali bodoči program dela in bo lo moral čimprej začrta-, ti nov upravni odbor. Na občnem zboru so sprejeli sta- tut društva, kar bo pri dokončni sestavi občinskega statuta prav pri- šlo. ' Klančnik Cas nas grabi ... v šmarski občini so se vsa leta veliko otepali s šolskimi problemi. Poleg pomanjkanja gmotnih sred- stev in dobriih šolskih zgradb niso imeli nikoli dovolj učiteljev. Lem- berški šolski upravitelj TONE PLE- MENITAŠ (na sliki zgoraj) pa je že veteran, ^saj je skoraj vso učiteljsko pot — razen kratikega presledka v Prekmurju — preživel na Šmarskem. Letos so ga šmarski prosvetni delavci soglasno izvolili v občinsko skupščino, kjer živahno zastopa njihove interese. »Cas nais grabi,« je nasmejan naj- prej povedal. >Razmere se znatno zboljšujejo, tako da je težko ver- jeti, če se spomnim, kako sem se pred leti osamljen potikal po Olim- ju in drugih šolah. Učiteljev bo zdaj že kar dovolj. Pač pa nastaja drugo vprašanje: čas nas grabi! To se čudno sliši, ne? Ko bi bil sam še nekoliko mlajši, bi se talkoj vpi- sal na ikakšno višjo šolo; pa ,še zdaj ne vem, če me bo zaneslo. Vsem mladim učiteljem bi priporočal, naj nadaljujejo študij in naj skrbno spremljajo naš družbeni razvoj, si- cer bodo težko pKJUčevali. Pri nas bomo potrebovali vedno več pred- metnih učiteljev, na kar .smo opo- zarjali že na skupščinski seji. Mla- dim učiteljem bo potrebno omogo- čati na nekakšen način, da se bodo izobraževali, sicer bomo stali še pred hujšimi problemi v šolstvu, kot smo doslej. Reforma šole je od- visna tudi od kadrov. Kaj nam po- magajo nove popolno razv.ite šole, če pa ne bo predmetnih učiteljev. Na skupščini pa smo opozorili tudi na drugo skrb, ki se naj pokaže do življenja prosvetnih delavcev. Nilkdar ne moremo pričakovati, da bomo imeli po šolah dobre učne mo- či, če ne bo dovolj ustreznih stano- vanj. Na to bo potrebno .skrbneje gledati in s-tanovanja zagotoviti. Ni res, da bi .podeželje in šmarska [xj- krajina, ki je tako lepa, ovirala višje izobražene kadre, da ne bi bili med nami. Toda če stainovanja ni? Jaz se prelepo počutim v Lem- bergu. čeprav nekateri pravdjo, da je to hudo zakotje. Ljudje pa so pri nas čudoviti, to pa največ velja! Rekel pa bi še to. da ne smemo pro- blemov šolstva iu prosvetnih delav- cev nikoli obravnavati ločeno, kot nekaj posebnega, temveč vselej vzporedno z vso ostalo družbeno problematiko in enako tehtno. In kaiko se počuti kot član skupščine? Nasmejal se je in dejal, da bo že stegnil jeziček vsekdar, ko bo to potrebno, pa ne samo o prosvetnih problemih. s. DROBNE IZ NASIH KOMUN POPRAVILO MOSTU V RIMSKIH TOPLICAH Most, lesene konstrukcije v Rim- skih •Toplicah oziroma v Šmarjeti je bil zadnje čase v skrajno slabem stanju. Imenovan je »Stanetov most«, ko so. partizanske čete na tem me- st«; v »NOB ppešie preko Savinje. Pf«d'ktlcim so 'ga pričeli poprav- ljati, iendar gre delo prepočasi. Že- Ija-prebivalcev bi bila, da bi ga res tetneijito popravili. Saj so bile zad- nje. čase na mostu tako nevarne špranje,- da so se na njem ljudem zatikali čevlji, zlasti ženskam. Mor- da bf. bilo primerno, da bi promet p^-ensmerili, kajti gotovo je, da bo drugače prišlo do nesreče. Ko bo most popravljen, bi bilo umestno, naj'' motorna vozila vozijo preko mftstu z brzino 5 do 10 km, sicer bo irtJe/s+t'^V kratkem zopet v slabem stcuiju.; -st, Tovariš Pogeljšek, hvala! Šnlarski občani so se odzvali klicu za p ma in podelitev diplom najzasluž- nejšim mladincem. V nedeljo dopoldne pa se bodo po sprejemu gostov pomerili med sabo ferijalci v odbojki, šahu, ro- kometu in v teku. Popoldne pa je namenjeno prireditvi z naslovom »Pesmi mladosti«. Najboljšim ude- ležencem bodo podelili nagrade. Za svoje delo so velenjski ferijal- ci prejeli čudovito nagrado izvršne- ga odbora počitniške zveze Sloveni- je, in sicer televizijski sprejemnik. Dom velenjsikh ferijalcev pa ne bo le poživel mladinskega turizma, temveč bo v svojih družabnih pro^ štorih dal možriost tudi velenjski mladini, da bo lahko prosti čas pri- jetno in koristno preživljala. Rešitev za samce... Kaže, da bodo letos slednjič kon- čali gradnjo stolpnice za samske ru- darje v Velenju. Ta problem je še vedno nerešen, čeprav so v Velenju zgradili že okrog 1.500 novih stano- vanj. Prav v Velenje se steka veliko šte- vilo mladih ljudi, ki si šele čez čas urede družinsko življenje. Poleg teh pa letno zapušča okrog 80 absolven- tov rudarsko šolo in obenem tudi internat. Dosedanji samski dom lah- ko sprejme le okrog 60 fantov, zato so ostali razkropljeni po vsem Vele- nju. Nova, večnadstropna stolpnica pa bo sprejela vase skorajda 300 samcev. Toda bržčas bi rešitev tega bila nekoristna, če bi nov samski dom bil podoben prejšnjemu. Sta- novanja namreč ne bodo tipično samska, temveč družinska. Uprava rudnika lignita je po daljših anali- zah prišla do spoznanja, da bo mno- go bolje, če bodo samcem ustvarili čimveč družinske domačnosti. Seve- da bodo pri izboru družin, ki bodo skrbele za samce, izbrali predvsem pedagoško čuteče ljudi. » Mislili pa so tudi na prosti čas mladih rudarjev. Zato bodo na vrhu stolpnice sodobno urejeni družabni prostori, v katerih se bodo lahko tudi zabavali. Takšna rešitev je za- enkrat najbrž edinstvena v Sloveni- ji in kaže, da jo bo vredno posne- ma(ti. Zabeležili so več uspehov OBČNI ZBOR PD »BRATOV DOBROTINŠEK« V ŠKOFJI VASI Pred dnevi je imelo Prosvetuo (kuštvo .Bratov Dobrotinšdk« v l^kofji vasi svoj občni zbor. Pred- sednik tega društva, tovariš Julko K!()žuh je v svojem poročilu opozo- ril ua številne uspehe, ki so jih i:1()segli, iu na težave, ki so jih pri njihovem delu spremljale. Dramska skupina jt> uspela na sektorski re- v^iji v Smairju, sodelovala pa je tu- di na okrajni dramsiki reviji v Što- rah .in na letnih igrah na I>obrni. .'številni pa so tudi kraji, v katerih sb gostovali. ;: Tndi moški pevski zbor je zabe- ležil 'vfsto uspehov. Sodeloval je Tja v§eh proslavah in na večeru »Po- ilL. Pripravljajo se že na proslavo 20-obletnice drugega za- sedanja AVNOj. V razpravi so govorili o tem, da bi bila potrebna pomoč »Tovarne volnenih odej« Škofja vas. Ugotovili so tudi, da je izmed 115 članov, ko- likor jiih je v društvu, največ de- lavcev in kmetov, le malo je pa iuteilektualcev. Ugotovili so, da med njimi ni niti enega učitelja. -me VAŠE VRSTICE KAKO NAJ POSTANEJO TURISTIČNO ZANIMIVI? Tovariš urednik, nikakršna skrivnost ni, da zače- nja turizem svoje prve korake tudi na Kozjanskem; t(^a kaj vse nam manjka! Kdorkoli pozna ta predel, bo že v mislih odgovoril: ceste. Da, o cestah na Kozjanskem je bilo že mnogo govora in tudi časopisi so o tem spregovorili. Toda bilo je zgolj govora in ne denarja. Leta in leta že govorimo o popravilu ceste na Pilštanj, kajti še nekaj nalivov in cesta ne bo uporabna niti za vprež- no živino. Ce že zanikamo predpo- stavko, da brez ceste ne bo razvo- ja turizma na tem predelu, bi se vsaj vprašali, v kako podrejenem polo- žaju so nešteti lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil. Pri tem pa je zagata tudi ta, da na Kozjan- skem ni moč dobiti bencina in olja. Najbližja bencinska črpalna je na hrvaški strani — v Kumrovcu. Prav bi bilo, če bi morda na Kozjanskem zgradili bencinsko črpa.lko. Rešitev bi seveda bila tudi ta, da bi vsaj kmetijske zadruge imele na zalogi gorivo. Ni redko, da turistom sredi poti zmanjka goriva — sam sem že srečal takšne »srečneže«. Po vsem tem torej ni nič čuda, če bodo za- četni koraki turizma še dolgo osta- li le začetni! Milenko Strašek Celje MALA KRONIKA VELENJE V času od 22. do 30. 9. 1963 na podroCJu občine Velenje ni bilo rojstev. Poročili so se: LUBSINA Anton, rudar iz Velenja, Kersnikova 21 in BOGELIC Karmela, gospodinjska pomočnica iz Velenja, Kersnikova 21. GRIL Anton, traktorist iz Laze 38 in KUHAR Marta-Barbara, gospo- dinjska pomočnica iz Ložnice 18. KOT- NIK Franc, rudar iz Ravne 137 in VIRB- NIK Jožefa, delavka iz Skal 81. REP Alojzij, tovarniški delavec iz Šoštanja, Cesta talcev 8 in KREPSA Antonija, de- lavka iz Šoštanja, Cesta talcev 8. Umrla sta: OGRAJENŠEK Martin, upokojenec i« Šoštanja, Heroja Rozmana 6, star 85 let. LESNIK Franc, konjar iz Peker pri Ma- riboru, star 63 let. mala kronika 2alec V času od 22. do 28. 9. 1963 sta bila na območju občine Žalec rojeni dve dcU- SKI.ENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: JAKUS-MEJAREC Božidar, pleskar Dolenje vasi in LUBEJ Erna, finančni knjigovodja iz Prebolda. ' UMRLI: JAZBEC Ivan, uslužbenec iz Vranskega št. 28, star 28 let. FERME Ivana, preužit- karica iz Limovc št. 6, stara 66 let. KO- LENO Vincenc, kmetovalec Iz Ločice oP Savinji št. 6, star 67 let. KLEP Frančiška roj. PODKORITNIK, kmetovalka iz Li- boj št. 38, stara 72 let. AHTIK Genovefa. upokojenka iz Pernovega št. 4, stara let. GASILSKA PROSLAVA V SEVNICI Ob zaključku občinskega prazni- ka v Sevnici je imela občinska ga- silska zveza posebno proslavo. Ob 8. uri je bila v dvoraiiii gasilskega doma v Sevnici slavnostno zborova- nje. Otvoril ga je predsednik ga- silske zvtize tov. SMODEj. Nato je predal besedo novemu predsedniku občinske skupščine tov.KNEZU. Ta je uvodoma pozdravil 105 gasilcev iz vseh društev občinske gasilske zve- ze in .se zahvalil za njihovo dose- danje požrtvovalno delo prostovolj- nih gasilcev ter poudaril, da bo ob- činska skupščina nudila še večjo pomoč gasilcem, ker bo po reorga- nizaciji POD financirala posebnega referenta za požarno službo. 40 - 4. okt 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 13 O PRESKRBI S SADJEM IN ZELENJAVO zima je pred vrati Čeprav je jesen najbolj ^gat letni čas, je to za potrošnika doba, ko mora najgloblje seči v žep. Kurjava in ozimnica jk)- goltneta marsikateri zaslužek. Tako je bilo tudi leto^i. Toda medtem, ko je preskrba s kurjavo spet zatajila, je z ozimnico yse v skoraj najlepšem redu. Preskrbovalno podjetje »Agro- promet« iz Celja že od petnajstega septembra prodaja najrazlič- nejše pridelke za ozimnico, od tega seveda največ krompirja. V podjetju so sklenili pogodb za 900 ton krompirja in 400 ton zelja. Računajo, da bodo v glavnem vse'pogodhe realizirali. Ker je v začetku meseca septembra vreme nekoliko nagajalo in je bil krompir slabo sušen, je preskrbovalno podjetje pc^aljšalo čas prodaje ozimnice. Potrošniki jo ImkIo tako lahko kupovali vse do desetega tega meseca. Zanimivo je, da so potrošniki le- 0s nakupili dosti več krompirja ikot lani. Nekaj verjetno zaradi tega, ker je letos krompir kar za pet di- narjev cenejši, potem pa tudi za- voljo bolje organizirane prodajne mreže. V Celju lahko kupimo ozim- nico kar na petih mestih, poleg tega pa jo prodajajo tudi v Žalcu, Ro- gaški Slatini, Šempetru in Preboldu. Letos so bile s krompirjem velike težave, V prvih dneh ni bilo dovolj fvetnika, ki najbolje prestoji zimo. Zato so prodajali neko drugo vrsto krompirja, ki pa je močno nagnjen h gnitju. Prav nič čudno ni zatorej, če so mnogi potrošniki nakup rekla- niirali. P^jetje je njihove rekla- macije upoštevalo an jim kupljene količine zamenjalo z boljšim krom- pirjem, ki ga je zdaj dovolj. Pre- skrbovalno podjetje pa potrošnikom kljub temu priporoča, da krompir pravilno vskladiščijo. Ce ga Ijodo poleg tega še'posipali s krosanom — zaščitnim sredstvom — bo krompir nedvomno dobro prestal zimo. To se je pokazalo prav v »Agroprometu«, fci so se obdržale tudi slabše vrste krompirja, ki so jih vskladiščili na posebnih lesenih rešetkah." posipali s krosanom in -tudi sicer dob ro po- skrbeli zanj. ' Letošnji krompir je slabše kvali- tete kot lanski. Strokovnjaki pra- vijo, da je to zaradi neenakomerne- ga razvoja krompirja v rasti. Naj- prej je pravilno rast ovirala suša, nato pa mokrota. Letos je krompir hudo napadala tudi krompirjeva p\ešen, iponekod pa je slabo letino povzročilo še slabo seme. Zato je preskrbovalno podjetje še posebej poskrbelo za krompir. Zaloge za zi- mo so pravilno vskladiščili in upajo, da se bo v redu držal. Tako torej računajo, da se nam letos — če ne bo kakšne elemen- tarne nezgode — zime ni treba bati. Sedanja situacija na trgu namreč kaže — to pa velja tako za krompir kot za ostale pridelke — da cena v takih pogojih tudi v zimskih dneh ne ho ne vem kako poskočila. Zanimivo je tudi to, da v teh dneh preskrbovalno podjetje še ne prodaja jabolk. Teh namreč še ni. Vendar jih nameravajo za ozimnico še nabaviti. Prodajali jiih bodo s to razliko, da jih bomb lahko dobili samo pri centralnem skladišču in ne na vseh teh mnogih prodajnih mestih, kjer zda prodajajo krompir. Da je letošnja prodaja ozimnice tako dobro stekla, je pravzaprav pripomogel skupni sklad rizika, ki je bil formiran pri okrajni sknp^i- ni. Ta je podjetju namrt^ omogočil, da je prodajalo krompir mnogo ce- neje (kot je njihova kalkulativna Cena. Vsekakor pozitivna pos'ledica! Ce laliiko torej upamo, da se bodo zadeve, ki smo jih omenili, uresni- čile, se nam zime res ni treba bati. Morda bo od časa do časa nekoliko zaškripala preskcba z jajci, katerih ponudba ,se prav nič ne i>oveča. To- da dovolj bo -jajc iz hladilnic, ki jih sicer ne moremo povsem enako- vredno primerjati s svežimi, vendar jih za ikuhč^nje lahko koristno upo- rabimo. Ko smo v preskrbovalnem povprašali o njihovih težavah, so nam najprej omenili lastno prodajno mrežo. Pod- jetje hi naj namreč s pridelki pre- skrljovalo področje vsega našega okraja, vendar je to brez lastne pro- dajne mreže izredno težko. Zdaj težijo za tem. da bi odprli pro- dajalne še v Šentjurju, Konjicah, Laškem. Šoštanju, Velenju, Mozirju. Ljubnem. Gornjem gradu in v po- savskih občinah. I.e tako bi namreč lahko uspešno vplivali na realiza- cijo občinskih planov preskrbe, so nam dejali. To pa je nedvomno v interesu v,seh potrošnikov. -ii Slab zrak in zdravje v Celju se večkrat jezimo na slab zrak, za katerega vsake toliko in toliko časa pos'krbiita alS celjska cinkarna, ali plinarna, včasih pa tudi še kakšna druga industrija. Prav zato bi morda mno^re zanimalo, kako slab zrak vpliva na zdravje ljudi. S tem sicer ne mislimo reči, da je količina plina v celjski oko- lici zdravju že škodljiva, toda. kaj vemo, kako ho v prihodnje. Kvali- teta zraka ima namreč velik vpliv tako na človeški organizem, kot na človeško počutje in delovno spo- sobnost. , Omenimo najprej amonijak. ki ga opažamo pri proizvodnji lakov in barv, ter seveda še v drugih vrstah industrije. Delavci v različnih la- borator«ijih, mestni kanalizaciji — in ponekod drugod — so škodljive- mu delovanju amonijalka močno iz- postavi jenli. Prisotnost amonijaka v zraku najprej opazimo zavoljo značilnega vonja. Plin draži nosno sluznico, deluje na krvni obtok in srce, kar vse ovira dihanje, Amo- nijak povzroči kašelj, kasneje pa lahko .poškoduje tudi dihalne or- gane in celo oči. No. najbolj značilne in pogoste zastrupitve povzroča ogljikov mo- noksid. Ta plin na^staja ob^ nepo- polnem izgorevanju najrazličnejše- ga! .materiala. Lahko se nakopiči v zaprtih avtomobilih, v prostorih, ki jih grejemo s pečmi na oglje, — ali slabo gori premog; nato v prostorih, ki jih ogrevajo z odprtimi pečmi na oglje itd. Tudi likanje z ogljem je nevarno. S Oglj.ikov monoksid je težak strup.' Z vdihavanjem prispe najprej v pljuča, nato pa v krvni obtok. Po- sledice take zastrupitve so zelo tež- ke. včasih se končajo celo s smrt- jo. Manjše količine ogljikovega mo- noksida v zraku' povzročajo glavo- bole. vrtoglavico, bruhanje itd. Stal- no vdihavanje manjših količin og- ljikovega monoksida .pa privede do kronične zastrupitve, ki vpliva na duševno življenje. Tudi podvrže- nost nekaterim boleznim — na pri- mer tuberkulozi, je posledica kro- nične zastrupitve z ogljikovim mo- noksiidom. Torej — nobena previd- nost ni odveč. S. S. PRVI OTROK Prvi otrok prinese v življenju za- koncev novo nevarnost. Čeprav je še tako zaželen in ljubljen, se ven- darle kaj lahko primeri, da posta- ne prav to majhno in nebogljeno bitje vzrok za odtujitev mladih za- koncev in kasneje za redne dru- žinske prepire. Prvi otrok mlado ženo spremeni. Materinski čut. ki se je v njej izpopolnjeval vseh dol- gih devet mesecev pričakovanja, do- bi zdaj svojo realno osnovo. Tisti majhen kričaček je povsem odvi- sen od njene skrbi in ljubezni, od njenih prsi in rok, od njene ljubez- nive besede in pogleda. Včasih mla- da žena pozabi, da otrok prav tako kot njo potrebuje tudi očeta in da mož ljubi malega s:icer nekoliko drugače, pa vendarle skoraj vedno enako močno in nesebično. Lahko se primeri, da se mlada nuiti zapre vase in da ljubezni, ki jo je prej dajala možu, ne zna deliti med dvo- je bitij. Pazimo na to. Lepi prispevki za Skopje v prvih dneh tega tedna so se ak- ciji za pomoč ponesrečenemu Skopju — vpisu ljudskega posojila — v vet- jem številu odzvali tudi kmetje. Po- nekod presenečajo razmeroma visoki zneski, ki so jih naši kmetovalci vpi- sali. To velja tudi za FRANCISKO VELENSEK iz Ostrožnega, ki je vpi- sala 120 tisoč dinarjev Ijudsk^a po- sojila. Katastrski dohodek njen^a posestva pa je 110 tisoč dinarjev. Drug tak svetel primer je gospo- dinjska pomočnica MIMICA KONJ- ŠEK, ki je iz svojih skromnih iMre- jemkov vpisala deset tisoč dinarjev. Tri tisoč dinarjev pa je vpisala tudi v imenu svoje hčerke. Vsekakor dvoje svetlih primerov, ki ponovno pričajo o visoki solidar- nosti naših narodov in o velikem prispevku žena, ki so vedno priprav- ljene pomagati. — a. VONJ- najboljše čutilo Ste že kdaj premišljevali o tem, kako čudovito čutilo je pravzaprav nos? Ne vid, ne sluh, ne dotik in ni- ti okus ne morejo določenih reči ta- ko točno zabeležiti kot vonj. Vonj sveže pokošenega sena, vonj zgore- lega listja, vonj cvetja in še mnoga drugega nam v trenutku lahko oži- vi spomin na še tako daljne dni na- šega življenja. Helen Keller je napisala, da je vonj »čarovnik, ki nas lahko prene- se tisoče milj daleč, pa celo preko let, ki smo jih preživeli.« »Vonj sadja me vrača na jug v moj dom in v sadovnjak breskev«, je dejala, »nekatere druge vonjaive razigrajo moje srce, druge pa mi ga ob sp^ minu na nepozabno žalost stisnejo v globoki boli.« Za opisovanje vonja je tako malo besed! Kdo bi mogel opisati in s kakšnimi besedami naj bi to storil, vonj, ki smo ga začutili ob spreho- du skozi vrt, ki je poln cvetja. Ta skupna pomanjkljivost vseh jezikov 'je toliko bolj čudna zato, ker ven- dar vemo, da je čut vonja eden od najbolj koristnih. Tudi brezhiben je. Na primer: vid v mraku odpove, uho lahko posluša, pa vendarle ne sliši, za vonj pa tega ne moremo reči. Vse po svoje vonja in za ob- čutljiv nos stvar brez vonja sploh ne obstoja. Komaj rojen teliček bo s pomoč- jo vonja po mleku našel materino vime, vse živali po vonju identifici- rajo svoj naraščaj itd. Ob jutranjem sprehodu po polju in gozdu prav zaradi vonja doživi- mo marsikaj čudovitega. Mnogi ljudje imajo grdo navado, da naj- prej cvet odtrgajo in ga šele nato poduhajo. Izkušnje pa pravijo, da cvet diši mnogo pnjetneje, če ni odtrgan. To lahko zaznajo tudi tisti ljudje, ki nimajo preveč »finega« vo- nja. Japonci, ki parfumirajo mnoge stvari v gospodinjstvu, imajo celo neko tekmo za indentifikacijo vo- nja. Tudi Helen Keller je — zahva- ljujoč svoji slepoti — izredno moč- no razvila svoj vonj. Dokazala je, da je samo po vonju mogoče raz- brati poklic nekaterih ljudi in celo — način življenja nekaterih posa- meznikov. Vonj torej po vsej pravici imenu- jemo naj precizne j še čutilo^ S. S. Resnična zgodbica O samopostrežbi Mlado, nežno dekle je nakupovalo v neki samopostrežni trgovini. Ne-" kaj robe si je naložila v trgovinsiko košaro, a lepo zavit košček toalet- nega nnila je pustila pasti v široki žep svojega plašča. Pri te.m dejanju pa jo je opazila prodajalka. Od bla- gajne jo je povabila v bližnji ,pi- sarniški prostor. Nekoliko zardelo je dekle obstalo pred priletnim poslovodjem. Na vprašanje, ali ni pomotoma vzela eš kaj več, ko je plačala, je odločno zatrdila svojo poštenost. Ko pa je morala seči v žep^^plašča, jc iz njega vendar izvlekla toaletno milo. In kako sladko je zdaj zadišalo pkoli nje! Morala pa je povedati tudi svoje ime fn še to je priznala, da 1k) v prihodnje leto maturirala in potem študirala medicino. Samo to- krat naj ji pri.zanesejo. kajti sicer ibi ji bila uničena srečna Ijodočnost! Na ovitku mila je bila označena njegova cena — 250 din. Poslovodja je zdaj zahteval, naj za kazen pla- ča desetkratni znesek. Kje pa. saj nimam denarja! S .povzdignjeni.mi rokam,i je prosila: Ko bo doštndi- rala medicino bo z veseljem hodila zdravit poslovodjo, kakršno Imle- zen bo ta imel — revmo, pljučnico, arteriosklerozo, žolčne kamne, he- moroide! Vse to mu svečano ob- ljublja! Samo odpusti naj ji tokrat, ubogi revi! Poslovodja je bil dober in pošten človek, a tudi uvideven. Pogled na skesano grešnico ga je omehčal. In tako je končno jK)piJStil_ do redne cčlie 250 din. Ob tem njegovem dejanju so se dekletu oči orosile. In ni si mogla kaj, da se mu ne bi bila prisrčno zahvalila. Pri tem mu je prosto- voljno zaupala tudi svoje pravo ime. Kajti ime, ki ga je povedala prej, ni bilo .pravo. In še nekaj je priznala: Tudi medicine ne bo ni- koli študirala, tudi to ,si je kar tako na hitro izmislila... ' -r. Udarniške nedelje Za šeškim zadružnim domom brni traktor. Videti je skupino mladih in zdravih ljudi. Eni imajo krampe, drugi lopate, tretji samokolnice. Eden, največji med njimi jim nekaj govori in maha z rokami. Stopim bliže in vprašam. »Kaj pa delate?-« Pogledali so me in odgovorili. »Radi bi igrali, plesali, pa nimamo odra. Bil je, pa ga je požrla goba! Mi pa pravimo: če je dom, mora biti tudi oder. Potem bomo morali po- praviti iše tla v dvorani. Tudi se ka- že goba. Čaka nas ootem fasada; ža- lijo menda ne bo časa.-« »Kako pa to delate?-« »Udarniško!-« so odgovorili. »Ob nedeljah dopoldne nas pride kakšnih deset. Vabila dobijo tudi drugi, pa ne pridejo. Zmeraj smo eni in isti. Skoda, da nimajo zanimanja za ta- ko potrebno stvar.-« »Čigav je ta traktor?-« »Ta je last zadruge. O, ta nam gre na 'roke, samo besedo je treba pra- vilno postaviti.-« »Kako da delate ob nedeljah? »Skoraj vsi smo zaposleni. Cez dan ni časa. Pa zagrabimo takrat, ko je čas. Drugi, nam enaki, se 'sprehajajo,' mi pa delamo.-« »Kaj pa vaščani, ao zadovoljni z vašim delom?« »Večina. Le nekaterim ne gre v račun: mi pa hočemo dokazati, da tudi mladina nekaj velja.-« »Kdo pa je vaš vodja?-« Pokazali so na največjega. »Tale, MARJAN 7.U2A, ta je pred- sednik mladine. Odkar ima on vod- stva naše organizacije v rokah, smo že kar veliko napravili.-« »V jeseni pa moram k vojakom,-« se ie oglasil Marjan. Potem ^š mo- ral ti prijeti.« je .pokazal na Marko- vega Frančka. Ves dopoldan je ropotal traktor in odvažal nakopam material. Nihče iz- med mladih ni pomislil, da je nede- lja; zato bodo tudi usp^. Poznate karte? Kartanje je ena najbolj priljub- ljenih družabnih iger. Toda aV ve- ste, da ima vsaka igralna karta in vsaka figura svoj pomen? Barve prc.dTi si mi pa res neki kvalificirani rudar! Motovilo si, da veš. S teboj nikoli ne bom po- stala gospa. Pa njiju poglej! Še dve leti ni, kar sta se doselila k nam, pa imata ie frižider, televi- zor in stroj za pranje perila, pre- proge, sesavnik... Vse, prav ose, pa še služkinjo. Pri nas pa samo ta stari ,Tesla', ki škriplje kakor hitro se pooblači.^ In tako vsak dan. Kaj sem hotel. Malo bolje popri- mem za delo, delam tudi o nede- ljah in po urah. Moram se pohva- liti, tudi po trideset tisočakov je o ovitku. Toda tudi to je malo, ko pa sta moja in svetnikova žena začeli skupaj zahajati na trg. Veš, moja žena je malo muhasta, pa so o mojo hišo brez potrebe začeli, prihajati purani, kokoši in kaj- mak... Govoril sem ženi, da malo preneha, razmisli, toda brez uspe- ha. .. In kdo ve. kako bi se ose to končalo, če ne bi udarila strela z jasnega. Svetnika so porinili o luknjo, r njegovem podjetju je bila nekakšna velika zmešnjava o računih. V.se stoari so mu zaple- nili, žena je odšla k .staršem, on pa za ključavnico. — Dobro se je zaključilo, ali ne? — Veš, v naši ulici je spet lepo. Gospode ni več. vsi smo enaki, to je navaden, saj veš,^ kaj hočem reči... — Vem, vem, toda, kaj boš, če o ulici spet naseli kakšen svet- nik? — Naj pride! Moja žena se vsa nasrši, .še pretepati se hoče, če ji rečem: ^ Gos pa, zmelji havo.< Mijo Cokara DRAGO KUMEL KOLIKO JE VREDNA KRAUEVA GLAVA Za časa poslednjih poljskih kra- ljev je na Poljskem izbruhnil upor. Kralj je moral v pregnanstvo. Vod- jd upora je razpisal jia kraljevo glavo 20.000 zlatnikov nagrade. Nek pohlepen knez je o tem škodeželjno obvejitil kralja, ta pa mu je hladno- krvno odvrnil: »Moja glava je zate še vedno vredna 20.000 zlatnikov, kar mi je v zadovoljstvo, medtem ko tvoja zame ni vredna prebite pare, kar mi je še v večje zadovolj- stvo«. ANEKDOTA Kot večino slavnih piscev, so tudi Jamesa Burrva mlajši pisatelji po- gosto nadlegovali s prošnjami, naj prebere njihova dela. Nekoč mu je tak bodoči romanopisec .izročil 1500 strani rokopisa, in ga prosil, naj jih prečita in predlaga naslov knjige. ,>P'ovejte mi,« ga je, v.prašal Bajrl, >je v vasem romanu govora o kakšni trobenti ali pozavni?« >Ne,« mu odgovori mladenič, >mo- ja knjiga ni take vrste.« »No, potem pa dajte knjigi naslov Brez trobent in brez pozavn,« mu je odgovoril Barry. Po vasi se je raznesla novica: ljud- sko posojilo! Delavci iz nekaterih podjetij so vedeli povedati, da so imeli množični sestanek, z eno samo točko dnevnega reda: ljudsko poso- jilo. Vaščani so osak zase ugibali: Bo- do tudi kmetje prispevali .svoj delež? Minil je dan in nekdo je prinesel oest. Nek kmet je vpisal sto tisoč din posojila !< Razumljivo. Tudi kmetje so držav- ljani in bodo prav tako prispevali po svojih močeh. Potem je prišlo iz opčine: Kmetje iz oasi TFANTE naj bi prispevali pri- bližno milijon din. Predsednik SZDL se je zagrizel o problem. V mislih je obšel ose kme- tije. Nekateri imajo. Vsi pa tudi ne. Ali bodo stoar pravilno razumeli? Odgovora ni našel. Poklical je odbornike in nekaj naj- uglednejših oaščanoo. Dolgo so de- batirali. Mnenja so bila različna. Nasprotoval ni nihče. Vsak se je za- vedal humane naloge. Toda, kako jo uresničiti? Milijon je za razmero- ma majhno naselje kar velika vsota. Obravnavali so kmete, ki so gospo- darsko močni. Malo jih je. Več je takih, ki sicer dobro gospodarijo, to- da ustvarjenega kapitala nirriajo. Nekateri imajo o banki morda kar lepe zneske. Ko bi jih mogli pre- pričati, da bi del teh prihrankoo opisali o posojilo. Napraoili so nekakšen razdelilnik. Potem so dodajali, brisali in spet do- dajali. Izoolili so ljudi, ki bodo pre- ojzeli odgooornost. Tu ne sme biti nasilja. Ljudje naj prostovoljno izra- zijo svojo pripravljenost. Potem pa je nekdo pred.lagal. >Tooariši. za kmete gre. Mislim, da bi ne bilo napak, če zadruga skli- če sestanek. Pred nami je setveni plan. In še marsikaj bi se pogovorili. Ljudje bodo prišli, pa bi takrat spro- žili o ljudskem posojilu.^ Predsednik je s pogledom obšel navzoče. In kaj menite drugi? »Predlog je dober, pa bi ga kar osvojili.^: je menil nekdo izmed od- bornikov. In pri tem je ostalo. 2e naslednji večer je sedelo v za- družni sejni sobi kakih trideset kme- tov. Upravnik proizvodnega okoliša je prebral tudi dnevni red: /. Setveni plan 2. Ljudsko posojilo 3. Razno Prva točka se je zavlekla za celo uro. Predsedujoči je bil o zadregi. Moral je začeti še z drugo točko dnevnega reda. Nervozno je popro- sil za ti.šino in dejal. Tovariši, pred nami je opis ljud- skega posojila. Sami oeste, kaj se je s Skopjem zgodilo in vsi državljani bomo morali pomagati. Naša vas, se pravi sami kmetje naj bi vpisali mi- lijon dinarjev. Kako mislite?€ Kmetje so stikali glave, se posveto- vali in nato začeli kar asi prek go- voriti. »Razumljivo, to je pač nesreča.'^ »Lahko tudi-nas zadene.«: »Moralo je biti res nekaj straš- nega.€ »Bomo pač prtispevali po svojih močeh.< »Saj to ni stran vržen denar. To je vendar posojilo!^ »Najbolje, da vpišemo, ko bo ob- račun hmelja.€ »Ce pa kdo trenutno res nima, naj •mu zadruga kreditira.^ »Ponekod so že začeli.€ »Kar pridite, pa bomo vpisali.« Odborniki so si oddahnili. Malo pa jih je bilo nekje v notranjosti sram, ker so podcenjevali humano — Ali ima nov bariton zares tako slab glas? je vprašal direktor opere. — pa, žal. Nekoč je pely cerkvi, pa je polovica vernikov prešla v drugo vero. razumevanje nekaterih kmetov: Di lidi so problem, ki ga ni bilo. Drugi dan so odborniki obiskovs kmetije. Kmetje so z razumevanje} podpisali vpisnice. Izmed petdesi kmetoo je samo eden godrnjal jn . ta je potem dejal. Bomo pač posodili .. .< In ko so prepisali vsote iz opisni so dobili osoto: MILIJON TRISTO TISOČ. Va Železniški postaji Naj bo takrat, ko se na zemljo spi ste težke zavese noči, ko skozi zag\ njena okria tiho pljuje sanje, naj h takrat, ko se neusahljivi potok žh Ijenja zliva v mehko svetlobo dn va, visoka postava železniške pi staje bo živahno in veselo pela p, sem življenja. Z lučmi, lahno poz bavajočimi v rokah premikačev, h mežikala v noč, mirno bo prenašal nervozo in razburjenost potnike in, ko bo videla, da So klopi-na p ronu prazne, zapuščene, bo mora na skrivaj napravila šobo. Pomah la ho v pozdrav staremu prodajo cu časopisov, ki bo z istim trudnh korakom prišel in odšel v temo, dan. Stisnila bo vitke noge stebro na katerih se žalosti in veselju pozdrav ziblje jo košarice z uvelir življenja naveličanim cvetjem, razp la bo dlani vhodnih vrat in šepet joče vabila: »Pridite, pridite, br In ko odidete, me ne pozabite. V nite se kmalu, kmalu...« Mine dan, dva, samo minuta \ Že priroma v njeno naročje zasop Zemljan, obložen s kovčki in torb mi in ona se mu poredno nasmeh} in dahne: »Pojdi. In srečno pot Kadar obsede ljudi potovalna m zHca, ko se nestrpno prerivajo se in tja, bo zmajala z visoko glavo dvignila roke. Neučakance I spremljala z očmi na sopihajo vlak in si po gladila čelo. »No, sam da je šlo brez nesreče. »Toda, gle Tam čisto na koncu perona se ogl si s solzami pomešan glas. »Pa km lu kaj piši. In, saj veš... Pošlji bt ko ho mogoče ...« Bledi obraz v o mi vagona se izgubljeno nasmehn iz onega objokanega na peronu j je brati še mnogo prošenj in žel) Solze?. Da, nekaj čisto vsakdanjei so solze, nekaj takega kot vod kruh, zrak ... Različne so, toda v samo solze. Vlak potegne, drdrnje koles p tegne s sabo upe objokanega obt za. Zdi se mi, da šine preko posta temna senca, a ni več časa, zak prisopihal je drug vlak. Ljudje p izhodu iztegnejo vratove, oni iz v gonov se vsuje jo in majhen deči se z vso silo zažene okoli Vratu e gantno oblečeni ženski. »O, sil moj, kakšen junak si postal!« in I kaj so odveč vsV očetovi opomi in nejevolja nad slabo vzgojeni otrokom, mati in sin povesta i ves glas, da sta srečna, vesela ... »si le prišel!« dahne na drugi s ti ni dekle in stisne roko ljubljenen bitju. »Sem«, ji odgovori mehk nežno. Nič več besed. Le poglec tista solzna pogleda povesta vse. »No, no, to je pa že preveč.« 2 dovoljno zagodrnja železniška p staja in si, kaj mislite, otre soli Zopet solze, toda takšne, ki so k sreča, če že ne sreča sama... Dan za dnem, noč za nočjo se d gaja na postaji vse mogoče. Zd tako, zdaj drugače, toda ved,no vse samo enkratno ... S. HUMOR Zakonski par ni vedel, kdo n skrbi za osemdesetletno staro m ter, če gresta zvečer ven. Naposl* sta se odločila, da bosta najela št dentko, in ji dovolila, da ob deveti ko gre stara mama spat, pripelje stanovanje svojega prijatelja. To< ko sta prišla zakonca ob dveh por či (Jomov, je stara mama še vedi bedela. »Zakaj pa ne spiš?« sta začudila. »Kaj pa mislita, nek< vendar mora paziti na ta dva oti ka«, je bil odgovor^ ZADNJI STRELI V PODČETRTKU Zadnje sovražne kolone se pomikajo ob Sotli. To niso več tisti samoza- vestni, naduti vojščaki. Temno gle- dajo izpod jeklenih čelad, podobni so onemogli zveri, ki sc potuhne, to- da se vedno je pripravljena ugrizni- ti. Čimbolj se nagiba sonce za ()lim- ško goro, tembolj nemirni so do zob oboroženi Nemci. Sence, ki se vedno riiočneje plazijo po dolini, jih plašijo. Na griču pred Podčetrtkom je Ro- mihova hiša. Sinovi, ki so nekaj ča- sa bili v gozdovih, so že doma. Samo noč ,še morda in spet bodo lahko stopili brezskrbno v trg. Ze dopol- dne so v zasedi čakali na manjše sov- ražnikove skupine in jih razorožeoa- li. Prvi majski dnevi so. vse diši po pomladi in ljudje skoraj telesno ču- tijo bližnjo svobodo. Jože ne more vzdržati. Razigrano stopi na jaso in se smeje, ko opazuje dolgo nemško kolono, ki se umika, kakor prepla- šena kača. Naenkrat se obrnejo cevi na nem- škem oklopniku. Streli prasnejo. Dol- fii ognjeni cn^k je oblil Romihovo domači jd. Vse je zažarelo. Skozi dim in plamen prodira rikanje pri- pezane živine. Romihooi beže v bliž- iiji gozd. Nobenega strela ni več. C\ ihče ne more pomagati. i Komandant umikajoče se kolone je besen. Iz radia mu udarja na uho: kapitulacija, brezpogojna kapitula-. dja! Veliki tretji Reicht je torej zlomljen, na kolenih. Obraz se mu pači o onemogli jezi in ponoono zavpije: Feuer!* Težki mitriljez klokota v gozd. tramovje se lomi v plamenih, iskre se utrinjajo visoko nad 'gozdom. Romihov vol Sioko še enkrat boleče zarika in s pogorišča ni oeč gla.-iu. Drugi dan so tam našli zoglenele kosti treh gooed, telička in petih pujskov. Nemški komandant je srepo zrl proti gozdu. Ustnica se nni je povesila, na kapi se blešči srebrna mrtvaška glava. Morda ho- če ukazati, kot je to,bilo na Kreti, o Srbiji, na Kozari, naj požgo ose na- selje? To bi bil njegoo posledni kres, odhodnica. Admind Donitz je danes podpisal brezpogojno kapitulacijo. Brada mu trzne in ostro, kot se je naoadil na kroanih pohodih, pokliče $oojega pribočnika. Kmalu sc je ko- lona razdelila. Krenili so o Podčetrt- tek in nazaj v Imeno. V Bratkooec niso šli. ker je ob Sotli bila bodeča ogr-aja z minskim poljem, ki so jo postavili ob tej čudni meji. i'ojaki so začeli odirati v hiše. Gospa Veršečeva je bila še tu, če- prav je mož Johan že zdavnaj od- rinil na varno. On je že v Gradcu. Kratka je bila zlata doba, ko se je lahko šopirila poleg Ortsgruppen- fiihrerja in Biirgermaistra Hansa JVerschetza. Da, on je že davno o stari Jugoslaviji osnoval tajno na- cistično celico, kot sam piše vodji Štajerskega Heimatbunda Franzu Steindlu v Maribor. Tesno je sodelo- val tudi z gestapovcern Edom Paida- schem. o čemer piše: »Mit Kamera- den Edo Paidasch mar ich in dauern- der Fiillung und arbeitete mit ihm Iland in Uand.x To je bil njen mož. In kaj bo zdaj? Ozre se na cesto. Spodaj je polno nemških oojakoo. »Da, z njimi pojdem<, je sklenila. Po stopnicah odmeoajo ostri koraki, orata se s treskom odpro. Z naperje- no brzostrelko se zadere mrk oojak: »Ilande hoch!«. Za njim planeta še doa, odpirata orata, omare. Kje je mož? Gospa se komaj znajde. Saj ni mogoče, da iščejo njenega moža? Hoče jim pojasniti, da je o Nemčiji in želi tudi ona z njimi. Še vedno niso dooolj prepričani. Zdaj se je spomnila, da so zjutraj onkraj ce- ste ustrelili nekega nemškega pod- oficirja. Šla je z njimi na cesto in čez proti grmooju za hleoom. Vojaki vdirajo v hiše. Vsi možje in mladeniči morajo z njimi. Toda možje so ze stari, mladeniči pa še otroci. Drugih ni doma. Vojna jih je raztepla po osem svetu. Petnajstlet- ni Ivan joče, solze mu curkoma dr- sijo pa licih. Občinski sluga Knez je miren. V Vjisi vpije žena in otroci. Zajokal bi še otrci]^, ki ga nosi pod srcem. Morda nikoli ne bjo poznal očeta? Nekdanji šolski upraoitelj Cernigoj .se poskuša šaliti. Nekoč je ze pobegnil pred fašisti. Zdaj posku- ša tolažiti. Saj ne more biti nič hu- dega, ko nismo ničesar zakrivili. Pe- terneloo gluhonemi hlapec Polde oes kruljao kida gnoj o hleou. Niče- sar ne oe. kaj se dogaja v hlevu. Med vrati se zatemni. Močan Prus se zadere: HUnde hoch! Marsch hi- naus!'' Ne čuje ga. Hrust ga sune s kopitom in okovanim škornjem, da ga vrže čez prag. Nerazumevajoče, preplašeno gleda Polde; o široko od- prtih očeh je groza, prošnja in oelika praznina. Celo nasmehniti .ie posku- si. da bi jim dopovedal, da je nedol- žen. Strpali .to jih v Staroveškov hleo. Pred orati korakajo straže. Noč je topla in nemirna. V daljaoi se dro- bijo streli. Ljudje o hleou šepetajo. »Kaj bo z nami? Saj je oendar že konec. Ničesar nismo storili. Jaz sem bil celo o Volksturmu. Kaj je z ženo? HudičUt Noč se oleče, nego- tooost trga misli, ki praoijo, da je oojne konec. Ob zori odpro orata. Jutranji hlad je prijetno dahnil o nagnetena telesa. »Marsch hinaus! Vsi oenit Mrmra je se gnetejo o or- sto. »Ruhe!^ zaopije komandant. Vo- jaki so razorščeni za odhod, samo desetina čaka ob strani. Strojnica je na tleh in upira temno ceo o skupi- no domačinoo. Komandant z mrtoa.š- kjm emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda orsto: »Ubili ste nemškega vojaka. Mi- slite, da je konec? Ne. ne sme bitUt je zariplo zakričal. »Mi se bijemo do zadnje kaplje kroi. Mi obračunamo! Zob za zob. smrt za smrt! Bandiienlt Ogledoval si je vsakega posebej. Pre- plašeni, preprosti obrazi. Gledal je nekdanjega .šolskega upravitelja Cer- nigoja. Posmeh se mu je za spozna- nje bolj zarezal v desno lice. »Aus- treien!€ Cernigoj je prebledel. Za- kaj? Pristopil je vojak in ga poteg- nil iz vrste. Komandant je z zanič- Ijivim nasmeškom dolgo opazoval ljudi. Še poslednjič ima popolno ob- last. Še enkrat! Du!o zaključku tekme, ko je igralec Ljublja- ne Vobič napadel člana Kladi- va rjeve enajstorice. Zal nosi tudi sodnik nekaj krivde za nekatere surove izpade na igrišču. Kladivar je vložil protest. Ekipa ljubljanskega Slova- na se je celjskim železničar- jem uspešno upirala samo v prvem delu tekme. V drugem polčasu pa so Celjani dosegli še tri gole in tako postavili končni izid dvoboja 5:1. Celja- ni so si zmago pošteno zaslu- žili. Ker je ljubljanski Odred- Krim odstopil od nadaljnjega tekmovanja, je Olimp prišel clo prvih dveh točk. Sicer pa je zaenkrat težlko reči, če bo pri tem tudi ostalo. Po sedmem kolu je na čelu lestvice Kladivar, ki je pri šestih tekmah v konkurenci zbral 10 točk ter pozitivno razliko v golih 18:6. Takoj za njim je na drugem mestu eiiajstorica Celja, ki pa ima iz sedmih tekem prav tako 10 točk ter razliko v golih 31:1L Na predzadnjem ali trinaj- stem mestu tiči Olimp, z dve- ma točkama ter negativno bi- lanco v golih 8:20. V naslednjem kolu bo Olimp gostoval v Ljubljani proti istoimensiki ekipi, celjski že- lezničarji pa v Izoli proti De- laniarisu. Doma bo igral le Kladivar, ki se bo sestal s Slo- vanom. Lešek 4.75 cm NOV DRŽAVNI I^EKORD Ko je Roman Lešek brez poseb- nih težav premagal višino 455 cm, je bilo očitno, da je odlično razpolo- ženi Celjan pripravljen seči po no- vem državnem rekordu. To mu je tudi uspelo. Tako je član AD Kla- divarja zaključil četrte Mediteran- ske igre v Neaplju ne samo s prvim mestom v svoji disciplini in zato z zIato> medaljo v rokah, marveč tudi z novim najboljšim rezultatom v dr- žavi — 475 cm (prejšnji Leškov re- kord 472 cm). To je vsekakor lep uspeh, za katerega je. treba Romanu izreči vse priznanje in čestitko. Precej .slabši od njega pa je bil Simo Važič. V teku na 5000 metrov je zasedel šele sedmo mesto s sla- bim časom 14:40.3. Zdi se, kakor da je Važič preutrujen in da bi mu l>ošten počitek prišel več kot prav. KONJICANI NA PRVEM MESTU V nadaljevanju okrajne lige v ko- šarki je vrsta iz Prelwlda prema- igala Velenje z rezultatom 68:62. Na .lestvici pa vodijo Konjičani. ENA ZMAGA TUDI ZA CELJANA V nedeljo popoldne so bile na hipodromu v Stožicah pri. Ljubljani mednarodne konjske dirke, na ka- terih je Celjan Mesarič dosegel na konju Crescendo prvo mesto v pre- skakovanju ovir višine 1,20 metra, NOGOMET v OKRAJNI LIGI v tretjem kolu okrajnega prvenstva v, nogometu so, bili doseženi naslednji re- zultati: ZAHODNA SKUPINA: Gotovlje—Zalec 0:5, Nazarje—ŠMARTNO 2:3 in Vransko —POLZELA 2:0. Tekma Šoštanj—Velenje ni bila odigrana. VZHODNA SKUPINA: Radeče—Zreče 7:1, Konjice Vojnik 73:, Krško—Rogatec 3:5 in Senovo—Rog. Slatina 5:3. \lNOŽICNO TEKMOVANJE STRELCEV V ŠOŠTANJU V počastitev 8. oktobra, praznika velenjske občine ter 20. obletnice zasedanja AVNOJ bo občinski .strel- ski odbor Velenje s sedežern v Šoštanju izvedel v nedeljo, 6. t. m. množično tekmovanje strelcev z zračno puško. Organizator je povabil na to tek- movanje vse strelske družine v okraju, zadolžil pa svoje, da pošlje- jo na prireditev po najmanj štiri ekipe. Prijave bodo sprejemali do 9. ure dopoldne na strelišču pred poslopjem nekdanjega sedeža ob- činskega ljudskega odbora v Šošta- nju. KLADIVAR: BRANIK 63:52 Namesto napovedanega troboja, je prišlo prejšnji četrtek na stadi- onu Borisa Kidriča samo do dvoboja ženskih atletskih vrst Kladivarja in mariborskega Bfanika. Četudi so dohiačinike nastopile v nepopolni postavi in nista v vseh disciplinah startali po dve tekmovalki, so zabe- ležile zmago z rezultatom 63:52 točk. V posameznih disciplinah so zma- gale: 80 m ovire — Lubej 12.0; 1(K) m —Lubej 12.8; višina — Urbančič in Kelc obe 146; disk — Kastelic 35.30; daljina — LuIk') 526; 4 krat 10<) hr — Kladivar 53.5; krogla — Kačič (Br) 12.10; kopje -- Kačič 45.21. GIMNAZIJCI V ATLETIKI IN ROKOMETU Zadnje dni prejšnjega meseca je šolsko športno društvo »Kajah« na celjski gim- naziji izvedlo na svojem stadionu atlet- ski miting, ha katerem je sodelovalo okoli dvesto mladih tekmovalcev in tek- movalk, ki so dosegli nekaj dobrih re- zultatov. MOŠKI: 100 m — Leskošek 11.7; 1000 m ~ Koren 3:00.6; višina — Petek 158; daljina — Plevčak 612; krogla — Zeleznik 14,23 m. ŽENSKE: 60 m — Kelc 8.8; 600 m — Je- lovnik 1:54.6; daljina - Tajnšek 445; vi- šina — Kelc 135; krogla — Stiplovšek 12,42 m.- Istočasno so rokometaši gimnazije pre- magali vrsto učiteljišča z rezultatom 17:9 (11:5). A. Srot OKRAJNO PRVENSTVO KEGLJACEV V BORBENIH PARTIJAH Od 15. do vključno 17. tega meseca bo na vrsti okrajno prvenstvo kegljačev v borbenih partijah. Organizator račana na lep odziv kegljaških ekip. i VODIJO CELJANI V tekmovanju štajerske conske lige v rokometu je ekipa ZRK Celja premagala Beltince z 21:15, medtem ko je vrsta celj- skega Partizana zabeležila že tretji ne- odločen izid v tem tekmovanju, tokrat z moštvom iz Krmelja. Rezultat dvoboja se je glasil 16:16. Na lestvici vodijo rokometaši celjskeg.", železničarskega kluba, medtem ko je vrsta celjskega Partizana na četrtem mestu. ' Odbojka v Savinjski dolini Da bi se ohranila tradicija popularnosti ln množičnosti, je občinska zveza za te- lesno kulturo v Žalcu ustanovila letos občinsko ligo v odbojki. V njej nastopa šest moštev. Prejšnjo nedeljo, 22. septembra, je bilo na vrsti prvo kolo jesenskega dela tek- movanja. Medtem ko dvoboj med Bra- slovčani in Grižami nI bil odigran, ker igralcev iz Griž ni blo na igrišče ter so tako organizatorji dvoboj zabeležili z rezultatom 3:0 v korist Braslovč, sta se ostali tekmi končali takole: Vransko— Petrovče 1:3 ter Zalec—Šempeter 2:3. V tej tekmi so za favorite veljali Zalčani, toda igralci iz Šempetra so s pomlajeno vrsto nadigrali domačine. V drugem kolu jesenskega dela sta bili zaradi odstopa Grižanov odigrani le dve tekmi. V Šempetru je moštvo iz Vran- skega presenetilo domačine z dobro igro. Sicer pa že rezultat 3:2 za Šempeter govori, da so se morali zmagovalci po- šteno potruditi, da so ugnali goste. Se- veda so tudi pri tem srečanju, kot pri mnogih podobnih, odločali močnejši živ- ci, ki so žal prehitro popustili Vranča- nom, da so z nešportno gesto pokvarili lepo srečanje. Druga tekma je prinesla Braslovčam dve ponovni točki in tiho upanje, da se bodo lahko povzpeli celo na prvo mesto. Tekma z ekipo iz Žalca je bila izenačena. Z malo več športne sreče bi lahko zma- gali tudi Zalčani. Rezultat 3:1 za Bras- lovče. Po drugem kolu povratnega dela tek- movanja je vrstni red na lestvici na- slednji: 1. Šempeter 14 točk ter razliko v nizih 21:6, 2. Braslovče 12 (18:6), 3. Pe- trovče 10 (18:11), 4. Zalec 4 (12:18), 5. Vransko 2 (9:18), 6. Griže O (2:21). j. r. Lepa trofeja Lov na jelene traja od polo- vice avgusta do konca leta, medtem ko je lov na košute za poldrugi mesec krajši. Zaradi svoje velikosti in te- te, ki doseže včasih 260 kg, potrebuje jelen veliko hrane in zaradi tega velik življenj- ski prostor. Ta naša največja plemenita divjad zahteva ob- sežne in prostrane ter strrim- ne gozdove, ki jih severni del Slovenije ne premore. Kljub temu, da je naseljen po vsej Evropi, pa k nam zaide zelo redko in se ne obdrži. Še v kar zadovoljivem staležu naj- demo jelenjad v Sloveniji na Dolenjskem in Notranjskem. Uplenitev jelena je za lovca velik dogodek, saj zahteva od njega skrajno mero previd- nosti. Jelenjad ima zelo razvit vonj in za razliko od ostale divjadi tudi izboren vid. Lov- ca dobi jelenjad na nos že na daljavo več sto metrov. Ra- zen tega jelen rad živi v tro- pih; prehodi pa tudi velike da- ljave. Ker je izvrsten plavalec, mu tudi reke ne delajo težav. Zanimiv in svojevrsten je ruk, ki traja od septembra do oktobra. Takrat bijejo samci neusmiljen in neizpro- sen boj za samice, ki se več- krat konča s smrtjo enega od nasprotnikov. Izredno veliko in lepo je go- rovje, ki si ga marsikateri lo- vec želi kot trofejo in okras. Zato ni čudno, da se lovec od- pravi tudi v Vojvodino, kjer je več jelenov. Nekateri ob- sežni gozdovi so tam zaščiteni in jih upravljajo državne go- zdne uprave. Tam ima jele- njad še danes veliko hrane. Odstrelne takse so za jelene precej visoke. Rogovje, ki je tudi merilo pri uplenitvi, pa točkujejo zato določene komi- sije po posebnem ključu. Za večje, lepše in pravilne j še ro- govje, je tudi cena odstrela večja. Odstrel izrednih pri- merkov, pa lahko stane celo premoženje. Ena izmed tro- fej uplenjenega jelena v Voj- vodini je na zadnji svetovni lovski razstavi dobila iiajvišje priznanje — naslov svetovne- ga prvaka. Naša slika pa prikazuje čla- na lovske družine Vojnik, Sta- neta Kokalja z izrednim ro- govjem jelena, ki ga je sam uplenil. Valter Dvoršek SVOBODNI GOZDOVI PO IVU zormanu okleval samo trenutek. Pri »nu je na kljuko in hotel vdreti vrata Vp,®®. se kar saAia vdala. Omahnil je v «20 in se komaj obdržal na nogah. Toda . je bil v Čumnati, in ker ni bilo ni- ''»Kar, se je vrnil. je jezno zamrmral. »Vsaj ^•eiskati moramo brlog. Pridital« Vrata se i Pj^i in začeli stikati po izbi. Zunaj siai r® 2ovr.šini kot jngoslavija, prebivalcev pa ima nekaj več kot 3 milijone. To je pravzaprav planinska dežela, ki lež-i na vznožjn And, na visolkoravui in med visokimi verigami zapadnih Cordilier in Coridilier Real. V glav- nem se vsi kraji in naselbine naha- jajo v višini od 1.500 do 5.500 metrov nad površino morja. V Boliviji je klim^a zelo različna. Na severu je kljub višini podnebje tropsko s .povprečjejn 25 stopinj na leto, ki ipa se do višin nad 2.800 met- rov spreminja v večna snežišča in ledenike. Vse reke v Boliviji se odtekajo v porečje Amazonke, dežela pa ima nekaj slanih jezer, ker se iz njih voda nikamor ne odteka. Pretežni del Bolivije predstavlja travnata 180 državai udarov, v katerih so se menjavale rudarsko-fevdalne oligarhije, ki niso imele posluha za delovno ljudstvo. Poznavalci razmer pravijo, da je prava zgodovina Bo- livije zaičeta šele leta 1952, ko so si oblast priborila narodno-revolu- cionarnega gibanja. Ta notranji preporod pa je našel še hitrejši vzpon po letu 1960, ko je bil za predsednika Bolivije v drugič iz- voljen Victor Paz Estensor. Gospodarstvo Bolivije je zelo pe- stro, toda kljub temu, da se 60 od- stotkov ljudi ukvarja s kmetijstvom, je rudarstvo ipoglavitna Teja go- spodarstva, čeprav v rudnikih dela komaj 2 odstotka ljudi. Kositer je na prvem mestu rudarske proizvod- nje, za njim so srebro, svinec, biz- mut, cink, volfram in antimon. Ru- darstvo je v težavah zaradi visokih prevoznih cen do morja, zato se vlada trudi zgraditi vsaj tako indu- strijo, ki bo rudnine predelala v polfabrikate. Kmetijstvo je v glavnem usmer- jeno v živinorejo, v proizvodnjo ži- taric, toda tudi gozdarstvo je pre- cej močno. Kako je Bolivija doslej na go- spodarskem .polju sodelovala z Ju- goslavijo? Ce vzamemo ipodatke iz 1960 leta, vidimo, da ima v odnosu do nas negativno bilanco. Iz Jugo- slavije je Bolivija uvozila za nad 20 milijard dinarjev, medtem ko takrat v na^o državo še n.i ničesar izvozila. V zunanji politiki je Bolivija pri- staš aiktivne koeksistence. Kot opa- zovalec je sodelovala na beograjski konferenci, kot član pa že na Kair- ski ikonferenci, kjer se je zavzemala za enakopravne ekonomske odnose v svetu, saj je njen cilj — izviti se izpod odvisnosti v gospodarskem smislu, ki jo nad njo in mnogimi latinsko ameriškimi državami iz- vajajo predvsem velike severno- ameriške družbe. -ek. Levo: Andski Indijanci z živaljo tamošnjih strmin - lamo. Desno: Spla- vui' na jezeru Ticiccacca, tudi Indijanec. POZDRAV IZ AFRIKE Letošnje poletje sta v Rogaški Slatini bila na zdravljenju prvi pod- predsednik republike Mali Jacubo MAIGA in svetnik ministrstva za gosi>odarstvo in plan Tidiani KEITA. Srečno sta se vrnila v Mali, od- koder sta z zgornjo razglednico pred-sedniku šniarskega občinskega odbora SZDL poslala vsem občanom naslednje pozdrave: »Vrnila sva se v Mali s prelepimi vtisi o našem bivanju v vaši lepi deželi. Bila sva zelo ganjena nad bratskim in toplim sprejemom, ki ste ga nam pripra- vili. Izražava vam prisrčna čustva simpatij in glol>oke hvaležnosti. Srčno želiva, da bi se stiki solidarnosti, ki vežejo naši deželi, še krepili in utrdili tudi v prihodnosti.« Jacubo MAIGA in Tidiani KEITA |V SVOJI PRADOMOVIN KOT ČAROVNIKI Naši severnovzhodni sosedje — Madžari — so, kot vemo, prišli v ravnino med Donavo in Karpati iz azijsikih step. Ne moremo reči, da so Mongoli, toda njih pradomovina je tam nekje od Kaspijskega morja do največje puščave Azije — Gobi. No, v tej dež.eli, od koder sta prihajala I>žungis'kan in Atila s svo- jimi divjimi vojščaiki na malih ko- ne puščave Gobi >iK)tika« prav so- dobna karavana čarovnikov«. Te so' madžarski strolkovnjaki, ki jili vodi dr. Laszlo Alfiidv. Ekspedioija vrta v .puščavska tla in njen cilj ni niti petrolej niti zemeljski plin temveč voda. Doslej je eikipa učenjakov in stro. kovnjakov zvrtala nešteto lukenj m zemeljsko skorjo — v 53 primeril Vrtalni stolp za vodo v puščavi Gobi. njičkih prav v srce, Evrope, se je dandanes ^marsikaj spremenilo. So- cialistična republika Mongolija je na poti razviitka, toda tarejo jo ter žave, ki jih ni lahko premostiti. Ena od teh je pomanjkanje vode. Tri leta se že v predelih neizmer- pa je po ceveh Vrtnin pritekla vo da in teče še danes. Ekspedioija, k je tako odvzela dragoceno tekočim iz podzemeljske plasti in tokov, j< mongolskemu ljudstvu storila o gromuo uslugo, ki je ni mogoče ce niti. Kaj si strila ljubezniva kelneriea neusmiljena... Ne zamerim ji, zdaj vem, saj ni kadilec. Bila mi je zadnje upanje v tej rani jutranji uri — kmalu za tem, ko sem doma brez haska iskal cigarete in drobiž. Imam namreč ženo, ki kadi boj kot jaz in sina, ki mi drobiž sproti spejle v svoj hra- nilnik. Imam pa tudi tako nesrečen obraz, da nikogar ne gane moja sti- ska in nadloga... Znašel sem se z debelim pajnr- jem, ki pomeni denar pred zadnjim pribežališčem v rani uri, ko trafike hranijo vsebino kot »zidovi grada« — v restavraciji na Tomšičevem tr- gu. Nisem prosil za šilce žganja, nisem v tej rani uri prav nič pogle- doval po brhki postavi dekleta za točilno mizo. Le pobožno sem pro- sil: »Škatljo Morave in vžigalice pro- sim.« Pogledala mi je med prste in od- kimala ... Ta zlodijev pettisočak! Prosil sem dalje: »Ne morem biti brez cigaret pri delu. Pustim vam ves denar tu in pridem ponj pozneje!« In deklica neusmiljena se ni omehčala. Ne morem ji zameriti — saj ni ka- dilec. Priznam pa, da sem ji v tis- tem trenutku želel, da bi kadila ci- gare, pipo, da bi žvečila tobak, nju- hala in da bi en teden bile zaprte vse trafike, vse gostilne in trgovine. Potem, po dveh urah mi je z pr- vim dimom odleglo... — ček. AKVARIJ NI ZA SRBSKO SOLATO Zgodilo se je res v Celju, v trgo- vini s steklom. Doma smo namreč potrebovali kozarec za vlaganje, in so razumljivo mene poslali ponje. Hkrati pa sem nameraval kupiti po- sebno okroglo posodo za akvarij — ribe smo dobili iz Maribora. Ko sem deklici v trgovini pojas- nil, da rabim kozarec za vlaganje mi je dejala, da kozarcev ni, zlasti ne večjih za srbsko solato. Potem pa sem jo prosil za akvarijsko »bu- čo«. Deklica, ki si je verjetno misli- la, da bom v akvarij vložil srbsko solato, pa mi je odgovorila: »Akva rij vam sicer lahko prodam, toda z njim si ne boste mogli dosti poma- gati, kajti na vrhu je zaokrožena in ne boste mogli srbske salate vložiti in jo na vrhu privezati (!?)« stepa imenovana »puna . deloma pa je tudi pokrita s tropskimi rastliua- iiii in pragozdovi, v višjih predelih pa SiO tla rodovitna, kjer rastejo ži- tarice in iK>dobno. Za razlilko od Brazilije in Čila je Bolivija dežela, kjer Indijanci pred- stavljajo nad polovico prebivalstva. Mešancev je 32 odstofkov, belcev 15 odstotkov, ostalo so črnci in Kitajci. Bolivija je od Ifeta 1H25 neodvisna republika. Od takrat, ko so bolivij- ski Indijanci poguali iz dežele španske vladajoče kroge, je bila dežela v neprestanem lK)jn za no- tranjo ureditev, za socialne in poli- tične pravice. Od leta 1825 pa 'do danes je bilo v tej nemirni deželi Injekcijska igla bo šla v staro železo Injekcijsko iglo bodo morda že kmalu lahko dali v staro železo. La- boratorijski poskusi na živalih so pokazali, da lahko medikamente vnesejo v tkivo tudi brez igle, s po- močjo ultra zvočnih valov. Bolečine in poškodbe živcev so pri tem iz- ključene. Kratki ZAKON ZA KOPALCE Na prvem zasedanju francoskega parlamenta bodo razpravljali o os- nutku zakona, ki ga je predložila skupina poslancev. Gre namreč za zakon o kopalcih. V Franciji utone vsako poletje okoli 2500 Ijvidi. Ne kaj zato, ker ne znajo plavati, veli- ka večina pa zaradi nedisciplinira- nosti. Ne upoštevajo namreč svaril- nih napisov. Zakon bo^ vseboval več poglavij o obveznem pouku plava- nja po vseh šolah. Po osnutku bi tu- di uvedli večjo disciplino na vseh javnih kopališčih, tako na morju kot na rekah in jezerih. »MARATONSKA TUNA« Na Bahamskih otokih v Karib- skem morju so zoologi ujeli veliko tuno. Zaznamovali so jo in spustili nazaj v vodo. Po petdesetih letih 5*0 ribo ponovno ujeli v bližini norveš- kega pristanišča. Riba je po toli- kem času preplavala pot najmanj 8000 kilometrov, kar pomeni 160 ki- lometrov dolžine na en sam dan. Vabljivost, ponos in moč! Brhka dekleta in stasiti fantje v živopisanih narodnih nošah naše sončne in kršne Makedonije so ob močnem taktu bobna zatresli oder in dvorano. Koliko lepote in ljud- skega izročila v ritmu — toda tudi v Makedoniji je vse to že postalo etnografija, je na izmiku novemu času, ki ne pozna milosti za staro, tisočletno... Ni milosti ravno zato. ker je bilo to edino, kar je dajalo zatiranim, izkoriščanim in s silo v neprosvetljenost zavitim množicam. Dekleta s svojo gibčnostjo in zrav- nano gracioznostjo vabijo, zapelju- jejo, ogrevajo sebe — in druge. Fan- tom pripada ponosna možatost, ok- retnost, neka izpiljena sila — skoraj grožnja. V plesih moških vrst je ne- kaj borbenega, odrezavega, pa ven- dar tudi čutnega in nežnega. Nežnost pa je tu brez pridržkov, kadar se oglasijo glasbila in zazveni pesem. Pesem je otožna, nežna, včasih spet hudomušno zbadljiva, poje o srcu in prihaja iz srca. Vse to smo čutili ob nastopu fol- klorne skupine »Stif Naumov« iz Bitolja, to smo culi prek ustnic nji- hovih pevcev narodnih pesmi. Moška vrsta folklorne skupine med izvajanjem narodnega plesa. Mlada pevka narodnih pesmi Li- Ijana Jaševa s cvetjem odgovarja navdušeni mnAžici.