Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-rla 18/11 . Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/64G4 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25. Lir NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spbdiziome in abb. postale I. Kr. ŠT. 87 TRST, ČETRTEK 19. JANUARJA 1956, GORICA LET. V PO OBISKU P1ETRA NENN1JA NA TRŽAŠKEM Pravice manjšin so svete in nedotakljive Nenni ne priznava mej med Italijo in Jugoslavijo - Težka bolezen nacionalizna Pretekli 'teden je obiskal naše ozemlje poslanec Pietro Nemmi in imel v nedeljo v tržaškem gledališču RosKltd govor, ki je vzbu-dli] veJiiko pokornost tudi v inozemstvu. Nje« gove 'besede so pomembne, kor je Neuni bivši zunanji minister in voditelj močne Italijanske socinlistične stranke, ki se v zavezništvu s Toigliailtiijevimi komunisti bori, da bi (prišla v državi do' oblasti. Iz njegovih izjav spoznamo, kakšna bi bila Nemirjeva politika, če bi se mu posrečilo priti spet v vlado. Najprej je treba priznati, da je Nenni v svojem govoiru postavil nekatere zahteve, s katerimi se strinja ogromna večina tržaškega prebivalstva. Trst — je rekel — ne prosi od Rima nobene miloščine, temveč si hoče zagoltoviLti gospodarski obstanek z lasi n inn delom. Vrnejo naj mu odvzete ladje in pomorske proge, pristanišču naj omogočijo, da spet o-živi. Nenni' je obljubil, da bo sprožil v par-lamenitu naizpravo o svobodni tržaški coni ter ipodprl zahtevo tukajšnjega prebivalstva, naj se vse naše ozemlje oprosti kakršnih koli carin. Ravno tako je Nenni obljubil, dia- bodo njegovi poslanci zahtevali, naj se v naših krajih že enkrat uvede pokrajinska in deželna samouprava ter naj v rimski poslanski zbornici in v senatu sede tudi zastopniki Trsta, da bodo lahko pred vso italijansko javnostjo branili koristi našega oizemlja. NENNI HVALI IN NAPADA JUGOSLAVIJO Vsak pameten človek mora tudli soglašati '• Nennijem, ko pra.vi, da sc prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo ne le koristni, marveč tudi zelo potrebni. Kako naj se Trst uspešno razvija, če živi v sovraštvu s svojim zaledjem? Nenni se je v svojem govoru spustil eni o v nepridržno hvalo jugoslovanske zunanje politike! Jugoslavija je dejal — je s tem, da »e je približala Moskvi in navezala stike »z novim svetom v Aziji in Afriki« ter s Titovimi uspehi v Indiji, Burmi, Abesiniji in Egiptu »dosegla tak ugled v Eyropi in v vsem svetu, da gre daleč preko tega, kar Jugoslavija po svoji moči dejansko predstavlja.« iNenni je želel, da bi enako politiko' vodila Italija. V Rimu so mu ugovarjali, češ da Je l® nemogoče, ker bi se Italija v tem primeru oddaljila od Zaipada ter ostala osamljena. Titova politika je dokazailn, da je bila ta bojazen neopravičena, in tako je Tito postavil politiko Rima na laž. , Zelo. značilno pa je, da je Nenni v isti sap* sdno ostro1 napadel Jugoslavijo. Med Italijo in Jugoslavijo — je poudaril — »ostane še odprto vprašanje pravičnih meja.« Dobri ali slabi odnosi med obema državama so po Nennijcvem mišljenju »odvisni od NUJNE POT KEBE, DA SE POPRAVI KRIVICA, KI JE BILA PRIZADETA ITALIJI Z MEJO IZ LETA 1947« in prav posebno še povečana z delitvijo Svobodnega ozemlja. Iz tega sledli, da Nennijeva stranka ne pri-znava niti veljavnosti mirovne pogodbe niti londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Če hoče Jugoslavija živeti z Italijo v miru, ji mora vrniti ne le cono B, temveč tudi druge dele Istre, najbrž Pulj in Reko ir* bogzna kaitere kraje na Goriškem. Take zahteve postavljajo danes1 poleg Nenuija le še fašisti, begunci iz Julijske krajine in Dalmacije in slični nacionalistični skrajneži. Vsak politično treizen človek bi moral pa vedeti, da je na taki podlagi sleherno mirno sodelovanje med sosedi nemogoče. Kako naj države žive v prijateljstvu, če druga druigi ne »priznava obstoječih mej? in kako si Nenni zamišlja, da se lahko spremenijo meje, ki jih je začrtala mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo? Skoro nikdar se ni še zgodilo1, da bi kaka država prostovoljno odstopila del svojega ozemlja. Za to je potrebna! sila. Ali želi Nenni novo voj- nn ? »Sramota« londonskega sporazuma Vojne Nenni seveda ne mara, saj govori o potrebi sodelovanja med obema sosedoma, lvako naj pa na podlagi Nennijevih idej in zahtev Italija in Jugoslavija v zaupanju sodelujeta, si je težko predstavljati. Ta ali oni lahko poreče, da v Nennijevih izjavah ni logičnih neskladnosti: zakaj naj bi Italija in Jugoslavija vsaj za d (.ločeno dobo ne poizabili starih razprtij ter se spo-raroumevali v okviru londonskega dogovora iz oktobra 1954? To'bi bilo v korist miru v Evropi, njunega gospodarstva in v korist narodnih manjšin v obeh deželah. Toda Nenni se je v nedeljo izjavil prav nedvoumno tudi proti londonskemu sporazumu: »Ena izmed sramot našega vladajočega razreda je, da se je drznil prikazati londonski dogovor kot uspeh Italije.« V resnici bi bili odgovorni italijanski državniki zaslužili, da jih zaradi londonskega sporazuma »parlament in to a dežela najstrože obsodita«. V Londonu se je namreč Italija odpovedala coni B in dovolila, da je bila »pohabljena« tudi cona A. Trst je zagazil v nezaslišan položaj, da je zgubil celo svoje mestno’ zaledje. Vzhodna meja Italije je danes resno ogrožena, saj je vendar »odprta vsem vetrovom in viharjem«. Dolžnost Italijanov je, da na to krivico »stalno mislijo« in ne mirujejo, dokler sc ne poprava. Zastopnik Sovjetske zveze Višinski — j n rekel Nenni — je leta 1954 izjavil, da bo londonski sporazum pomagal »olajšati politično napetost v Evropi«. Višinskemu je Nenni odgovoril 18. oktobra istega leta v rimskem parlamentu, da je to odvisno od dveh pogojev: od tega, kako bo Jugoslavija ravnala z Italijani v Istri, in od tega, kako se bo razvijala splošna jugoslovanska politika. Od tedaij — je nadaljeval voditelj Italijanske socialistične stranke — je minilo več ko eno leto in zato je mogoče napraviti že nekak obračun, iz katerega izhaja, da se itali- janski manjšini v coni B godi zelo slabo. Kdor se hoče o tem prepričati, naj samo preuči številke. »PREMIŠLJENO IN NAČRTNO RAZNARODOVANJE« V zadnjem letu — je pojasnjeval Nenni —■ je prekoračilo mejo cone B 17.848 italijanskih beguncev. Če prištejemo k tem one, ki so že prej prišli, pridemo, četudi ne upoštevamo množičnega izseljevanja iz Pulja, do presunljivega števila 30.334 prebežnikov. Toliko število na 70 do 75 tisoč celokupnega prebivalstva v coni B. »Vse to dokazuje, da gre tu za premišljeno in načrtno raznarodovanje«. 1 Poznavalci tukajšnjih razmer vedo, da se Italijani selijo iz Tstre predvsem zavoljo tega, ker nočejo živeti v tamkajšnjem komunističnem družabnem redu. Odšli so posestniki, ki so padli pod agrarno reformo, prej samostojni trgovci in gostilničarji, mnogi o-brtniki in tudi kmetje, ki jim ne ugaja on-dotna socialna zakonodaja in politična u« prava. Nenni vse to taji: ljudje se po njegovem niso selili iz političnih in socialnih vzrokov, ki bi bili v zvezi s tamkajšnjo komunistično vladavino, in tudi ne »iz verskih nagibov«, temveč samo »iz narodnih in kulturnih raz~ logov«. Da bi bil kdo gnal Italijane s silo čez mejo, Nenni ne trdi, saj je bilo tudi množično izseljevanje iz Pulja popolnoma prostovoljno in od Lahov samih organizirano. Šli so baje iz izključno »narodnih vzrokov«. »Za italijansko demokracijo« — je Nenni slovesno izjarvil — »so pravice narodnostnih skupin in tukaj v Trstu pravice slovenske manjšine svete in nedotakljive«. Trst s svojo /imočno italijansko kuturno preteklostjo« ne more ravnati s Slovenci drugače kot pravično: zato ščiti njihove narodne posebnosti, Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA SEGNIJEVE TEŽAVE Naj več j a -skrb, ki je tiri a pretekli teden načelnika vlade, je bilo vprašanje državnih uradnikov, ki so zahtevali povišanje plač. Parlament je bil s- prisebnim zakonom pooblastil vlado, da lahko zviša njih grejemke za 160 milijard, toda uradniki so zahtevali več in grozili s »l avka-mi. Pod njihovim pritiskom je začel Segni popuščati. Od 160 je šel na 200 milijard in končno pristal na 260. Pri tem je pa »stal še nerešen službeni položaj šolnikov, železničarjev in poštnih uslužbencev. Zanje bo morala država potrošiti še 90 -milijard. Za vse nameščence skupaj torej 350 milijard pcvi-škov. Celotne plače za javne nameščence bodo stale državo v tem 'letu 1400 milijard. Ves državni proračun Italije bo1 znašal odslej 3000 milijard, prejemek iz davkov pa 2600. Primanjkljaj, kii ga je treba kriti, se je potemtakem povzpel na 400 milijard. Kdo naj to plača? Novi davki so nemogoči, ker je ljudstvo že talko preobremenjeno, kakor trde celo razni člani vlade. Država 'bi se morala še teže zadolžiti ali pa silno varčevati, to se pravi odpustiti celo vrsto uradnikov, ustaviti gradnjo novih cest in zanemariti razvoj industrije in poljedelstva. Temu se pa odločno upirajo« razni ministri in javno mnenje. To je vzrok, zaradi katerega je hotel zakladni minister Gava odstopiti in je Segnijeva vlada na zel o šibkih nogah. »DOBA. NEGOTOVOSTI« Eisenhower je predložil parlamentu proračun zai leto 1956-57, ki predvideva nič manj ko 66 milijard in 300 milijonov dolarjev dohodkov ter 65 milijard in 900 milijonov izdatkov. Prihrankov bo torej za 400 milijonov. V vojaške namene misli Amerika potrošiti polovico proračuna, češ da ruski komunisti ne marajo resnične razorožitve, ker odklanjajo pravo nadzorstvo nad oboroženimi silami. Združene države in njihovi zavezniki se morajo' zato pripraviti »na dolgo dobo negotovosti« v svetu. RUSKA POMOČ JUGOSLAVIJI Pretekli petek sta Sovjetska zveza in Jugoslavija podipisali zolo' važno gospodarsko pogodbo. Z njo se Moskiva obveziuje, da bo v 4 letih zgradila Jugoslaviji dve veliki tovarni umetnih gnojil, ki bosta sposobni dobaviti letno jugoslovanskemu poljedelstvu po 100 tisoč ton amoniaka, 120 tisoč ton žveplene kisline in 250 tisoč ton superfosfata. V tem času bo Sovjetska zveza sezidala Jugoslaviji tudi novo električno centralo. Vse potrebne stroje in strokovnjake bo Jugoslaviji preskrbela Rusija. V novih podjetjih se mora namestiti jugoslovansko osebje, da se u-«?poso-bi za bodoče samostojno vodstvo tovarn. Istočasno- dobi Jugoslavija precej veliko posojilo, ki ga bo Rusiji začela vračati šele pa 10 letih z dve odstotnimi obrestmi. Na, ta način hoče Mosikva popraviti škodo, ki jo je Stallin povzročil Jugoslaviji za časa spora s kominfotrtmo-. Že 1. septembra 1955 sta obe vladi podpisali sporaizum, po katerem bi se trgovska izmenjava blaga med obema deželama morala podvojiti. Dne 6. jan. t. 1. je pa bilo* določeno, naj vrednost tega blaiga znaša na vsaki slrani vsaj po 35 milijonov dolarjev na leto. V začetku januarja je bilo tudi sklenjeno, da bo Rusija pomaga-la Jugoslaviji zgraditi prvi atomski reaktor teir ji s tem omogočila, da tudi ona uporablja atomsko silo v gospodarske namene. To jugosllovans.ko-nisko sodelovanje je nekatere kroge na zapadli precej vznemirilo. Zato je beograjsko zunanje ministrstvo takoj izjavilo, da bo politika Jugoslavije do zapa-da ostala nespremenjena. Jugoslavija hoče sodelovati tudi z zapaid-nimi velesilami in izpolniti vse prevzete obveznosti. IZZIVANJE SLOVENCEV Zvedeli smo, da hodijo zastopniki Šolskega skrbništva v Trstu po' deželi ter zahtevajo r.d naših učiteljev, naj takoj odstranijo slovenske napise s šolskih poslopij. Tako je že zginil napis v Dolini in na vrsti so sedaj obstale slovenske občine. V bodoče naj bi bilo besedilo samo itulijansko. Kdo je dal skrbništvu to oblast? Šolske zgradbe in napisne deske na njih so pod u-pravo občine in razen nje nima nihče pra-vice z njimi razpolagati. Nova kršitev londonskega sporazuma je vzbudila v slovenski javnosti globoko ogorčenje. KMEČKI PUNT V jiižnoitalijanskem kraju Venosi blizu Potenze se je pretekli petek uprlo nad tisoč poljskih delavcev, ki so se oborožili z vilami in kosami ter hrupno zahtevali izboljšanje mezd iu najemninskih pogodb. Prihiteli so orožniki, ki so se spopadli z razjarjenimi delavni, in tudi streljali. Na cesti je obležalo 11 težko ranjenih in eden je mrtev. Nemiri se še niso polegli. prirodna bogastva Vedno pogosteje odkrivajoi ležišča nafte ob Sredozemlju. V Italiji je že več družb, ki uspešno črpajo petrolej. Tudi v Juigoslaiviji so mašili bogata ležišča nafte, 1 akio v Sloveniji, na Hrvaitskem in v Vojvodini. V nekaj letih Jugoslaviji ne bo več treba- kupovati bencina v tujini. Sedaj so, zasledili bogate vrelce v Dalmaciji med Zadrottn in Šibenikom v Vuikomerič’ kilh goricah, kjer so do nedavna mislili, da je saima kraška skala. BEGUNSKA NASELJA Rimsko ministrstvo za kmetijstvo je odo-brilo načrt »Ustanove Treh Benečija, po katerem naj bi naselili 286 begunskih družin na zemljiščih blizu Gradeža, okoli Vi-dmai in ob reki Tilmenltu. Vsaika družina dobi kmečko posestvo in hišo s pritiklinami. Za nova naselja bo država izdala 5 milijard lir. Imenovani kraji so rodovitni in za naseljevanje prikladni. Zakaj ne namestijo tja tudi beguncev, ki se sedaj potikajo med skalami našega Krasa? Saj tu še domačini komaj živijo! Zato, ker hočejo naše ozemlje potujčiti. EGIPT DOBI DEMOKRATIČNO USTAVO Gcirual Nasser je v ponedeljek proglasil pred 250 tisoč poslušalci, da bo 23. junija imelo ljudstvo pirili-ko glasovati o novi ustavi egiptske republike. Predlagal je, naj bo državna vera isllam, državni jezik pa arabščina. Preda edini k republike mora biti egipt-skega rodu ter imeti v svojih roikah vodstvo splošno državne politike, približno' tako kakor predsednik Združenih držav. Vsak državljan ima pravico do- dela, svobodo vere in besede ter voli svoje zastopnike v parlament, kateremu je vlada odgovorna za svoje delovanje. Prvega predsednika republike bodo Egipčani izvolili 7. julija. Izbran bo skloro gotovo Nasser i-n -s tem dokončno iptoltrjen državni prevrat z dne 23. julija 1952. DEBELA KNJIGA V nedeljo, 8. januarja, je dnevnik New Yorik Times -izlšel v temle obsegu: glavni del s članki, novicami in oglasi je imel 110 strani, zraven je bilo še 9 poselmih pirilog na 292 sliraineh, vsega skupaj torej natančno 402 velike strani. Ema številka je tehtala 1 kg in 720 g. Kolika teža, če pomislimo, da so natisnili 1 milijion in 150 tisoč izvodov! Nai svetu ni človeka, ki bi moigel prečkati 4-00 sirarni v cineun dnevu. Take debele ktaji-ge tiskajo sarnio zaradi dragih in dobičkonosnih oglasov. NOV JEZIK V pokrajini Rodeziji sredi Afrike govore čm-c-i eno najtežjih narečij, imenovano ci-membo. Med terni ljudstvom, ki je prestopilo v katoliško vero, delujejo- talko zvani beli misijonarji. Oče Taufer, -doma iz Trevi-glia v Lombardiji, je sestavil za črnce slovnico im molitvenike, ki se tiskajo v Milanu. Na ta način je cimembo postal književni jezik in se bo širil p-o osrednji Afriki. Od belili misijonarjev bi se tudi pri nas marsikdo- lahko- -učil, kako je treba gojiti in braniti jezik vernikov. Škoda, da naši ljudje v Beneški Sloveniji ne govore cinvembo! ČASI SE PAČ SPREMINJAJO Vodlstvo komunistične stranke Italije je v soboto sklenilo poslati v Beograd svoje u-radne predstavnike, da »se zboljša hladno razmerje do Jugoslavije in obnovi staro prijateljstvo«. Od nedelje dalje prinaša- glavno glasilo komunistov »I/Un-ita« tudi poseben kotiček »Dam-ašnja Jugoslavija«. Še ni dolgo, ko so komunisti posebno na Tržaškem z vso silo udrihali po »izdajalcu in fašistu Titui«. Kakor jim pač iz Moskve — ukažejo! SVETOPISEMSKA STAROST Ruski list »Zarja Vostotka« (vzhoda) je za Novo leto poročal, da je v Georgiji isti dan obhajal 150-letnico rojstva kmet Igor Ko-roev. Njegova žena Tamara jih ima 115. DR. VALENTINO GRE GORI Časopisje sporoča, da je na pravkar zaključenem oibčnem. zboru Italijanske krščanske demokracije v Trstu bil izvoljen v pokrajinski svet stranke tudi neki dr. Valentino Grego-ri. Kdo je to? To je nekdanji! Zdravko Gregorič, s katerim smo Slovenc! dobili rojaka v vodlstvo- tu vladajoče italijanske politične skupine. Upamo, da bo dr. Zdravko Gregorič ali, kakor zidaj pišejo, Valentino Gregori, znal v Knšč. demokraciji krepko braniti pravice svojega naroda in kot prvo dosegel od župana BantoJiija', da dovoli Slovencem govoriti v mestnem svetu v lastnem jeziku. Nediopustno je namreč, da bi Bartoli javno zapostavljal in ponižev-al Gregoričev materin jezik. RUSIJA IN JUŽNA, AMERIKA Sovjetski ministrski predsednik Bulganin je izjavil, da je Sovjetska zveza pniiptra/vljena obnoviti diplomatske oidiniotse z vsemi državami, s katerimi jih še danes ninna. Posebno so' ji pri sreni dežele 1 uit inske Amerike, kamor bi lahko prodajala razne stroje, naprave za črpanje petroleja, les, cement, kemične izdelke in razno druigo blago. V te države je voljna poslati t-udi svoj e izvedence za atomsko silo in različne strokovnjake Iz industrije, stavbarstva in polljedelstiva. Bulganinova izjava dokazuje, da se borha med zap arinimi velesilami in Rusijo prenaša čedalje bolj nia gospodarsko, socialno in čisto politično področje. Ta tekma je že danes vidna v Aziji in Afriki ter se bo, kakor vidimo, razširila najbrž tudi na Južno A-tneriko. UMETNO SRCE Pariški dnevnik France-Soir je objavil no. vico, da je skupina znanstvenikov izumila Umetno srce iz snoivi imenovane »vitalliuim«. Srce so vstavili v telo psa, ki da še živi. Nekateri se smejejo, drugi se prerekajo, češ da je nemogoče ohraniti z umetnini srcem telo piri življenju. Z umetnim zobovjem lahko grizeš, vprašanje pa je, ali bi z umetnim srcem čutil žalost, strah in ljubezen. PRIJATELJ JUGOSLOVANOV V Londonu je pretekli teden umrl 8-4-let-ni svetovno znani časnikar in nekdanji glavni urednik vplivnega dnevnika Timesa Wick-haim Steed. Že pod staro Avstrijo se je zavzemal za združitev vseh Jugoslovanov v eno državo. S svojimi člankii in opisi je vplival na odločitve vodilnih državnikov in pripomogel, da se je po prvi svetovni vojni ustanovila Jugoslavija. Tudi med Slovenci je imel dosti prijate-ljeiv. Andrej Gabrovšek (ob prvi obletnici smrti) /Devet najele ga. 'januarja poteče eno leto, odkar je nepričakovano zapustil ta svet g. Andrej Gabrovšek, takratni poslovodeči predsednik iSlov. kršč. soc. zveze v Trstu, soustanovitelj Novega lista in župni upravitelj v Boljuncu. Z njegovo smrtjo smo zgubili moža, ki je Uloboko zaoral v ledino predvojnega in povojnega življenja tržaških Slovencev, katerim je prostovoljno posvetil vse svoje nemajhne umske sposobnosti. Ni nam sedaj za to, da bi ob prvi obletni-Cl njegove prerane smrti zabeležili pokojnikove velike zasluge v narodni in krščanski zgodovini tukajšnjih Slovencev, čeprav bi to Andrej Gabrovšek opravičeno zaslužil. Zadostuje nam, da mu danes ponovno obljubimo, da bomo ostali zvesti njegovim in tvojim idealom ter nadaljevali pot, ki nam Jo je pomagal začrtati. Menimo, da se na \ta način najbolje oddolžimo njegovemu spominu. IZSELJEVANJE Iz Italije je lansko letio šlo 140.000 oseb iskait zaslužka izven domovine. Številka izseljencev je za 8000 večja kot predlanska. Statistike navajajo, da se je zaradi slabih življenjskih razmer, posebno v Venezueli, vrniloi domov 20 odstotkov izseljencev. Vlada se pogaja, da bi usmerila bodoče izseljevanje v Kanado in Avstralijo', kamor se odpravlja izno.va 800 Tržačanov. VOLK IN LETALO Mal ukdaj se primeri, da bi volk zbil letalo na tla. In vendar se je zgodilo v Minnesoti i v Ameriki. Dva zrakopllovca sta se nizko spustila, da bi fotografirala krdelo volkov, bežečih čez 'zaledenelo jezero, ko je ena izmed zveri divje poskočila, in butnila v rep letala, da je treščilo na trdi led. K sreči so se pa tudi volkovi prestrašili ter pobegnili in tako sta se letalca rešila. POTEGAVŠČINA V nemškem parlamentu sedi poslanika A-namarija Renmger. Ker je lepotica, ji oboževalci pošiljaljo dosti šotpikov. Za novo leto je dospela v zbornico tudi velika škatla bonbonov, ki jih je Rennger razdelila med tovarišice poslanike in tdlefoinistke. Ko si jih pojedle, so se pa silno prestrašile, zakaj na dnu sikati e sio našle listek z o-pozorilom: »Pazite, bomboni so zastruipljeni!« Prihitel je zdravnik ter dal vsaiki tako močno čistilo, da so še dolgo po seji morale sedeti v zbornični palači. Na koncu se je izkazalo, da se je neznanec hotel le — pošaliti. »MALO POČAKAJTE!« Nedavno tega* je odvetnik Samo branil v Milanu pred sodnijo nekega morilca. Po sijajnem zaigovotru je prosil sodni dvor, naj prekine za eno uro obravnavo, češ da ima Pravice manjšin so Nadaljevanje s l. strani njihova izročila, njihov slovenski jezik in slovenske običaje. »Položaj v coni B je popolnoma drugačen.v. Na Tržašikem uživajo potemtakem Slovenci splošno spoštovanje in popolno svobodo, medtem ko se Italijani v coni B »premišljeno in načrtno raznarodujejo«. To je vzrok, da bežijo čez mejo. GLUH IN NEM ZA SLOVENCE V čem obstaja to raznarodovanje, Nenni ni razložil. Raznarodovanje se kaže, kakor vemo, v tem, da manjšinam ne dovoljujejo ^ol v njihovem jeziku, da prepovedujejo rabo njihovega jezika na sodnijah in javnih uradih, da pripadnike tujega' ljudstva samo zaradi narodnosti gosipodarsiko' zapostavljajo, skratka v tem, da jih hočejo z vsemi sredstvi potujčiti'. Če hi Nenni vprašal begunce, bi lahko u-gotovill, da se take stvari ne gode v coni B. Tamkajšnji komunisti ocenjujejo državljane le po tem, ali so pristaši ali nasprotniki obstoječega družabnega reda, vse ostalo jih ne briga. Tako je povsod na svetu, kjer so na oblast i komunisti. Zanje so vsi jeziki enaki. Pač pa je imel Nenni priliko slišati v Sv. Križu cel govor o narodnih krivicah, kii se gode Slovencem na Tržaškem. Slišal je, da nujen, neodložljiv opravek. In res se je odvetnik točno vrnil. Na koncu se je izkazalo, da je v tisti uri pohitel v cerkev in se — oženil. Odgoditi ni mogel niti razprave niti poročne ure. Sodniki so mu iskreno čestitali. NOČE DOMOV Redko se zgodi, dai komu odpro vrata ječe, pa noče vem. To se je sedaj primerilo v Gradcu. Na dosmritno> ječo1 obsojeni Erik Hauischild, ki so ga pomilostili, je vložil prošnjo, naj ga puste v ječi, češ da se je zaporu že privadil in da bi ne vedel kaij početi v življenju. SAMO ZA VAJO V stolnici v Florenci so zgrabili 74-letne-ga Virgilija Eschinija v trenutku, ko je vlekel iz torbice neke molilke denar. Na policiji se je izkazalo, da je mož lastnik 3 velikih hiš in milijonar. Na vprašanje, čemu je kradel, je odgovoril, da samo zato, da ne pride iz vaje. PETIČNI GOSTJE V Italiji so namestili, kakor smo že pisali, del ameriških vojaških edinic, ki so bile prej v Avstriji. Posebno mnogo jih je nastanjenih v Vicenzi in sosednih krajih. Naredili so- račune in dognali, da so ameriške čete in njih družine potrošile lansko leto za svoje vzdrževanje 6 milijard lir. Niso daleč časi, ko so Aimeriklanci puščali slične vsote v Trstu. TO JE RES PRAŠE! V vasi Bagnolo blizu Roviga je neki kmet zredil pralšiča, ki je tehtal štiri stote. Ko so ga klali, je bila vsa vas z orožniki vred pred hlevom, da so žival držali. Postaviti so morali posebno ogrodje, da so ščetinarja lahko obvladali. Cvrtja ipa je bilo za vso sosesko dovolj. svete in nedotakljive' posebni statut o manjšinah po več ko enem letu pri nas niti objavili niso, da slovensko šolstvo še do danes ni uzakonjeno’, da je raba slovenščine na sodnijah še vedno prepovedana in da se uradovanje v vseh javnih ustanovah vrši izključno v italijanščini. O dvojezičnih napisih ni v Trstu nikjer ne duha ne sluha. Slove me i so še danes tako rekoč izključeni iz državnih služb in zato enako brezpravni, Kot so bili za časa fašizma. V mestni okolici in na podeželju se izvaja »pre-mi-lljeno in načrtno« razlaščevainje slovenske zemlje in s pomočijo kolonizacije se spreminja narodnostni značaj naše domačije. Vsakdo je pričakoval, da bo Nenni kot socialist zavzel stališče do vseh teh grobih kršitev »svetih in nedotakljivih« pravic slovenske manjšine. Toda Nenni ni spravil iz sebo niti ene besede, s katero bi bil te krivice obsodil. Za položaj tržaških Slovencev je bil slep, gluh in nem. Njega boli samo položaj Italijanov v I-stri, za. Slovence pa nimia srca in razumevanja. Za tak socializem in internacionailizeim se naše ljudstvo Nenniju lepo' zahvaljuje! Narodna pristranost in krivičnost je na žalost med Italijani bolezen, ki se je niti najbolj bistri njihovi voditelji ne morejo osvoboditi. To je vzrok, zakaj se je tako težko z njimii sporazumeti! SL&pifri fr 'Tfr PIETRO NENNI V SV. KRIŽU Preteklo soboto zvečer je obiskal tukajšnji Ljudski dom .tajnik Italijanske socialistične stranke poslanec Pietro Nenni. Kakor smo zvedeli, je v našo vas prišel na povabilo domačega prosvetnega društva. Znanega italijanskega politika je pozdravil pevovodja pevskega zbora »Vesna« g. Frane Žerjal, ki je v jedrnatih besedah orisal položaj, v katerem žive tržaški Slovenci po londonskem sporazumu. G. Žerjal je poudaril, da se določila sporazuma in posebni statut ne izvajajo, čeprav je od podpisa j)oteklo več kot eno leto. Slovenci n. pr. še vodno čakamo, da se londonski sporazum objavi v Uradnem listu, naše šole niso še uzakonjene, Slovenci nismo pravično' zastopani v državnih in poidržav-nih službah, kar pomeni, da. pri nas še vedno vlada neenakopravnost, ki jo je uvedel fašizem. Govornik je tudi omenil bližnjo preteklost našega naroda in njegovo krvavo borbo proti podivjanemu fašizmu. Na koncu je g. Žerjal naprosil poslanca Nennija, naj on in njegova stranka zastavita vse sile, da se določila londonskega sporazuma in posebni statut končno* začnejo izvajati, da tako čim-prej pridemo do sodelovanja in mirnega sožitja med tu živečima narodoma. Kar danes žele Slovenci — je dejal govornik — je že izrazil naš največji pesnik Prešeren, ko je zapel: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dam, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.« Pietro Nenni je v zelo kratkem odgovoru dejal, da je zelo srečen, ker mu je bilo dano sestati se s slovenskimi delavci. »Ta sestanek mi je drag — je nadaljeval — kajti če dve ljudstvi različnih jezikov in različnih kultur znata uresničiti ne le sodelovanje, temveč tudi bratstvo, je to znak omike.« Na koncu je izrazil prepričanje, da je obramba miru prav gotovo splošna želja vseh prebivalcev velikega italijanskega mesta, kakršen je Trst. Križani so prav gotovo od Nennija pričakovali nekaj več, vendar so prisotni mislili, da bo voditelj italijanskih socialistov odgovoril na* stavljena mu vprašanja naslednji dan v Trstu. Dvomimo, da bi ga bili povabili v Sv. Križ, če bi bili prej vedeli, kako brezobzirno in za naše ljudstvo ponižujoče se bo izrazil prihodnji dan o vsej problematiki bivše Julijske krajine. To je ponoven dokaz, kako je težko sodelovanje z Italijani, pa čeprav so ti socialisti, to je intemacionalisti. tem ko je motor zletel na cestni tlak ter se hudo poškodoval. Prvi je priletel na* gramoz Guštin, za njim pa še Kalc, ki je padel na prijatelja ter ga laže ranil v desno stegno, medtem ko se njemu samemu ni nič zgodilo. Rdeči križ je Guština odpeljal v bolnico, kjer bo ozdravel v dobrem tednu. Uglednemu vaščanu želimo, da čimprej o-kreva, in mu čestitamo, da jo je tako poceni iizkupiii. DOLINA V ponedeljek zvečer se je 9e®tal dolinski občinski svet. Svetovalci so najprej odobrili nekatere sklepe upravnega odbora in nato prešli na osrednje vprašanje dnevnega reda na prosto cono. Po izčrpni razpravi so ponovno sklenili zahtevati od rimske vlade, naj proglasi vse Tržaško ozemlje za prosto cono*. Svetovalci so izrazili mnenje, da se e-dino' na ta način more zboljšati gospodarstvo našega ozemlja, ki je v zadnjih letih zašlo v veliko stisko. Ostro so tudi grajali tukajšnje in druge kroge, ki sc zadnje čase hudo pro-l i vi j o upravičeni zahtevi ogromne večine tržaškega ljudstva. PADRIČE Prve dni tega tedna je nia vso Tržaško legla gosta megla. Poleg drugih nevšečnosti je seveda tudi hudo ovirala cestni promet. Do sedaj pa ni hvala Bogu povzročila hujših nesreč, če izvzamemo nezgodo, ki se je pripetila našima vaščanoma 52-Iolmemu Karlu Guštinu in 52-letinemu Avguštinu Kalcu. Ko sta se možakarja v torek popoldne vozila na motorju mimo Boršta, sta srečala avto, ki je vozil v nasprotno smer. Zaradi goste megle in toga nepričakovanega srečanja je Karol Guštin zgubil oblast nad motorjem ter zavozil na drugo cesto, ki na tistem mestu stoji 4 metre pod prvo. V nesreči pa sta motorista le imela srečo. Usoda je hotela, da sta padla na kup drobnega gramoza, med- BORŠT V ponedeljek preteklega ledna je pri nas nenadoma preminil 59-letni domačin Zobec Mohor. Žalostna vest sc je z bliskovito naglico razširila po vsej vasi in okolici, ker so pokojnika vsi poznali in spoštovali. G. Zobec je bil tudi zapisnikar domače srenje. Zgodilo se je tako, da je sam določil, katere osebe ga bodo nosile na poslednji poli. Pokojnik je bil dolga leta cerkveni pevec ter se je živahno udejstvoval tudi v domačem pevskem društvu »Slovenec«. Lahko rečemo, da je bil duša vsega prosvetnega delovanja na vasi in da je z njegovo smrtjo nastala pri nas nenadomestljiva vrzel. Pogreb je bil v sredo. Udeležila se ga je ogromna množica vaščanov in okoličanov. Krsto so nosili njegovi prijatelji pevci. Na domu, v cerkvi in na grobu mu je pevski zbor zapel vrsto žalostiink. Med sprevodom je igrala domača godba. Od poiklojnika se je z zbranimi besedami poslovil domači župnik g. Malalan, ki je orisal pokojnikovo delo za Boga in narod. S težkim srcem smo se poslavljali od dragega in zaslužnega pokojnika. Naj bo nam in bodočim rodovom zgled požrtvovalnega krščanskega in narodno zavednega moža. Težko prizadeti hčerki in ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. ZGONIK Tudi zgoniški občinski svetovalci so v nedeljo razpravljali o prosti coni, ki je danes eno najbolj perečih vprašanj vsega našega o-zemlja. Po daljši razpravi so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahlevaijo, naj vlada činn-. prej proglasi vse Tržaško ozemlje za carine prosto cono. To upravičeno zahtevo so naši svetovalci že večkrat iznesli. Seja je bila potrebna, ker je neki ugledni italijanski gospodarski list zadnje čase pisal, da se je vladna komisija, ki je tržaško zahtevo proučevala, baje izrekla proti prosti coni. Tudi repentahorski občinski svet se je nedavno tega izrekel za prosto cono. Kakor vidimo, je vse naše podeželje v tem važnem gospodarskem vprašanju složno. Iz županovega dolgega poročila o upravnem in gospodarskem stanju občane smo zvedeli, da je občinska uprava osvojila predlog, naj se v Zgoniku ustanovi redna kmetijska šola. Vest bo prav gotovo dobro odjeknila med občani, saj simo v Novem listu večkrat in prvi pisali v tem smislu. Župan je dejal, da bodo v novi šoli tudi učilnice za kmetijsko šolo. Za bodoči gospodarski načrt pa so predlagali razna dela v znesku 47 milijonov in pol. Zdi se, da bo oskrbo občinskih poiti prevzela pokrajinska uprava, kar se nam zdi pametno, kajti občima nima dovolj sredstev, da bi jih vzdrževala tako, kakor zahtevajo današnje potrebe prometa. Na koncu so svetovalci razpravljali o zemljišču za niovo šolo. K temu in drugim perečim vprašanjem naše občine se povrnemu enkrat prihodnjič. ŠTIVAN Po naši vasi so že pred časom začeli graditi avtocesto. Nedaleč od nove cerkve so morali zvrtati predor, ki pojde pod goriško cesto in se bo končal za vodovodom. Z deli imamo seveda tudi Štiivamčami silne težave, ki bi se pa po mnenju strokovnjakov dale nekoliko omiliti. Dogaja se namreč, da ob določenih urah začnejo razstreljevati mine in se tedaj naša vas spremeni v pravo* vojno polje. Daleč naokrog letajo* kamini, večje ali manjše velikosti, ki povzročajo mnog« škode na strehah ter spravljajo v življenjsko nevarnost mimoidoče potnike ter predvsem domačo deco. Silno je poškodovana naša cerkev, saj se je celo zgodilo, da je kamen prebil streho in strop ter padel v notranjost sve" tišča. Zdi se nam, da bi moralo gradbeno podjetje kljub vsemu skrbeti, da bi se to ne dogajal«, vsaj v tako veliki meri ne. Hišnim gospodarjem svetujemo, naj dobro pazijo na povzročeno škodo, kajti podjetje je po zakonu dolžno* plačati odškodnino. Ko se bodo dela končala, naj prizadeti ocenijo škodo ter naj narode prošnjo za odškodnino. Prošnje je treba naslovili na podjetje, ki gradi cesto, ter v vednost Upravi državnih cest v Trstu (ANAS) in tržaškemu tehničnemu uradu. Iz tržaškega dnevnika II Piecolo smo zvedeli, da je pretekli torek: devinski princ prodal nekemu tržaškemu podjetju 60 hektarov zemljišča pri Slivami. Tu nameravajo v kratkem zgraditi veliko tovarno papirja, ki bo stala nad' 4 milijarde lir ter za stalno zaposlila nad 400 delavcev. Načrt ni pravzaprav nov. 0 tem se je že govorilo pTed leti, a angl o amer iška uprava ni hotela baje dati gradbenega dovoljenja, češ da bi tovarna lahko* služila raznarodovanju slovenske obale. Podjetje je tedaj zaprosilo za zemljo, ki je last devinskega »konzorcija sedemnajstih«. To poit se zdi, da so se odločili za grajško posest, ki je bliže reke (er jo je lastnik seveda blagohotno prodal. Domačini bi rade volje pozdravili rojstvo nove, močne industrije, a se iz vsakdanjega izkustva ne moremo znebiti suma, da gre pri vsej stvari v resnici predvsem za raznarodovanje. Zdi sc nam, da bodo na ta način pred svetom opravičili ezulsko naselje, ki ga je pred leti dal v štivamskem blatu zgraditi prefekt Palamara. - (2 ŠTEVERJAN Odkar se je naše županstvo pred tedni vselilo v lastno hišo, posveča vprašanju vodovoda glavno pozornost. Že skoro 40 let trkamo • in prosimo, da bi se končno enkrat '/gradil števerjanski vodovod. Želja Štever-jancev je bila, da se zdrava pitna voda napelje do nas in do drugih naselij iz jugoslovanskega vodovoda v Brdih, o čemer smo še danes prepričani, da bi bila najkrajša in najcenejša pot do uresničitve naših starodavnih sanj. Pred kratkim smo poročali, da je deželni poslanec Poletto predložil deželnemu svetu pismeni predlog, da bi »e zdrava voda za Števerjan in druge briške vasi napeljala iz vodovoda v jugoslovanskih Brdih. Njegov predlog srno veselega srca pozdravili. Prepričanje, da je treba vodovod čimprej zgraditi, je prodrlo v italijansko javnost ob priliki prefektovega obiska v Števerjanu, ko se je naše žuipanstvo vselilo v obnovljeno občinsko poslopje. Tedaj je moral celo tržaški II Piccolo priznati gradnjo števerjanskega vodovoda za najnujnejše javno delo v goriški deželi, kar smo vzeli z velikim veseljem nn znanje. Pismeni predlog omenjenega deželnega svetovalca pa deželna uprava ni blagohotno sprejela, češ da ga iz tehničnih in drugih razlogov ni mogoče uresničiti. Razume se, da teh ugovorov deželnega predsednika dr. Cu-lota ne more nihče odobravati in resno upoštevati. Kar je bilo mogoče doseči za Gorico in to poceni, bi bilo mogoče izvesti tudi za Brda, če bi le bilo nekaj dobre volje pri deželni in mestni upravi ter osrednji vladi. Zaradi pomanjkanja te dobre volje je pa končno prodrl predlog, da se voda napelje na Oslavje in Štinaver s pomočjo občinskega vodnega nabiralnika na Oslavju in jo bodo pozneje od tu dalje napeljali tudi v Štever-jan. Po tem načrtu pia bi ne dobila vsa šte-verjansika naselja zdrave vode. Za Valerišče in Jazbine naj bi služil neki izvirek, ki se bn poročilih oblasti tam nahaja. To je velika hiba načrta, za katerega so se oblastva odločila. Razume se, da ta načrt ne more zadovoljili vseh Števerjancev na isti način, saj bi imel en del občine vodovod, drugi del pa le vodnjak. Kako in odkod dobimo Števerjanci zdraho pitno vodo, je sicer postransko vprašanje, a važno je, da dobimo vsi isto vodo in da ne bo en del občine prikrajšan. Zato bi bilo prav, da mislijo oblasitva tudi na to hibo načrta in jo iz njega- odstranijo, da bodo vsi občani zadovoljni. JAZBINE Vsaka vas ima svoje potrebe, ki ji ležijo “»orda leta in leta na srcu, in se trudii, da bi ,1'h ugodno rešila. Tudi Jarabinci vidimo, kako se je petrolejka po drugi svetovni vojni v naši okolici umalknila naprednejši sestrici elektriki. Le naše Jazbine so ema redkih va-f"lc na Goriškem, ki 9e mora mučiti ob zastareli petrolejki. Zato se ne čudite, če večkrat prosimo Novi list, naj nam da nekoliko Prostora, da se pritožimo pred slovensko javnostjo in pred oblastvi. • Ko nadlegujemo svoje županstvo s prostatami, nam v zadnjem čadu odgovarjajo, da se ho vprašanje moralo na kak način rešiti |pred slovesno blagoslovitvijo naše nove cerkve, ki se pa po krivdi podjetja prepočasi gradi. Delavci so neredno plačani in je zalo pri gradnji zaposlenih le nekaj oseb. Spomladi bo vendar dograjena in z njo pride tudi električna razsvetljava. Takole nas sedaj tolažijo. Napeljava elektrike bi stala tri milijone. Še bolj nas že leta in leta muči vprašanje ljudske šole. Zgradnja poslopja je nujno potrebna, kajti naši otroci se morajo učiti v zasebnih prostorih, to je na neki kašči, ki nikakor ni za pouk. primerna. Načrt za novo šolo že imamo; poslopje bi imelo' prostora za tri razrede in skromno stanovanje za u« čiteija. Gradnja in oprema bi stali skoraj 9 milijonov. Prošnjo za državno podporo je naše županstvo že davno odposlalo v Rim. Tudi šolsko skrbništvo je že obljubilo, da se bo za to delo lahko uporabil znesek 5 milijonov lir, ki je bil že določen za šolo v Fra-ti, a se ne bo gradila. Ostalo bi morala do-daitii vlada. Upamo, da bo poslopje zagledalo luč sveta pred pričetkom novega šolskega leta. Saj je tudi res skrajni čas, kajti nikakor ni dostojno, da obmejna vas nima primernega in dostojnega šolskega (poslopja. OSLAVJE Prefektura je pretekli teden odobrila sklep goriškega občinskega sveta, naj se zgradi vodovod na Oglavju in v Štmaivru, o katerem smo svoj čas že poročali. Na O.slavju bodo zgradili vodni nabiralnik, v katerem se bo voda obirala iz goriškega vodovoda v P e vrni in od tu bodo napeljali vodo v posamezne hiše. Uresničenje načrta je sicer še zelo daleč, saj vsi poznamo počasnost birokratskega 'konja, a sedaj je začel vsaj riti po svojem kolovozu. Oblastva naj skrbijo, da se kje preveč ne zaustavi in da bo voda v doglednem času res stekla po hišah kmetovalcev, ki nanjo že dolgo let čakajo. IZ P0D60RE Pretekli teden je na seji goriškega upravnega odbora župan med drugim poročal, da je v zadnjem času posredoval v Benetkah zaradi gradnje mostička med Podgoro in soškim bregom pri Stražicah. Obljubili so mu, da bodo pričeli z gradnjo že davno zaželenega in obljubljenega mostu v tem tednu, Zelo radi bi poročali v prihodnji številki, da se je delo zares začelo. OBČINSKE VOLITVE SE BLIŽAJO Spomladi bodo občinske in bržkone tudi deželnozborslke volitve. V imenike v Gorici je vpisanih 28.476 volivcev. Žensk je to pot 300 več kot mošikih. Ker pa imata pravico voliti tudi letnika 1934 in 1935, bo število volivcev preseglo 29 tisoč oseb. Kdor ima volilno pravico, naj se prepriča, ali je bil vpisan v sezname. IZ SOVODENJ V preteklem tednu so zastopniki županstev iz Gradiške, Zagraja in Sovodenj razpravljali o pristopu sovodenjske občine v gradiščanski vodovodni konzorcij. V Novem listu smo pred kratkim poročali, da so naši svetovalci sklenili napeljati vodo v sovodenj- sko občino ia Gradiške preko vodnega nabiralnika na Vrhu. Zato je pred nekaj dnevi prišlo do tega sestanka. Pravijo, da je na ta način mnogo laže oskrbeti vodo za vse vasi naše občine, kot če bi napeljali vodo iz goriškega vodovoda. V tem primeru bi pa na žalost bilo mogoče oskrbeti z vodo le Sovodnje. Zdi se, da bodo potrošili za ta dela 25 milijonov lir. Pred dnevi so pri nas začeli deliti sladkor in kavo za mesec januar. Delitev bo trajala do 31. t. m. Predipreteklo nedeljo so naši nogometaši nastopili proti krminskemu moštvu. Izid je bil neodločen (2:2). »BREZ TRETJEGA« V GORICI Igralca tržaškega SNG sta z Begovičevo dramo »Brez tretjega;)) privabila zlasti v nedeljo mnogo občinstva v prosvetno dvorano na Korzu Verdi. Ni dvoma, da je Begovičevo delo z umetniškega stališča prvorazredno ter se po svoji sili in višini lahko meri z vsakim podobnim svetovnim delom. Prav tako zasluži tudi kakovostno igranje Štefke Drol-čeve in Baloha Mihe vse naše priznanje. Veliko vprašanje pa je, ali je ta drama sama po sebi docela primerna za naše občinstvo. Med poslušalci smo slišali tele glasove: Dobro in lepo igranje, drama sama tudi odlična, a ni za nas, ne mi zanjo. škoda, da ni SNG izbralo za Gorico raje Begovičevo, morda še boljše in večje delo, namreč »Božji človek«. Naša želja je, da to stori prihodnjič. Ne glede na naše pripombe pa izrekamo SNG priznanje k vnetemu prizadevanju za nego slovenske dramske u-in etn osti in hvaležni smo mu za to. NEZADOVOLJSTVO Z ATA Italijanski listi so v preteklem tednu kritizirali ukrep mestnega avtobusnega podjetja ATA, ker je ukinilo vožnjo ob prihodu vlaka iz Vidma ob 0.12 uri. Zaradi te kritike je ATA sklenila uvesti avtobusno vožnjo k temu vlalku, a le ob praznikih, kar pa potujočega občinstva ne more zadovoljiti. Saj je znano, da potujejo Goričani v Videm zlasti ob delavnikih in ne toliko ob nedeljah in praznikih. Kakor je vozilo Ribijevo podjetje, mora veljati tudi za ATA. Tudi drugi očitek tiska na račun ATA je opravičen. Znano je namreč, da so Ribijeve karte za 15 voženj bile veljavne do 22. ure in ne le do 21. kot sedaj. Zato mora novo podjetje ugoditi tudi tej zahtevi občinstva. RODITELJSKI SESTANEK V nedeljo dopoldne Je ravnatelj slovenske strokovne šole v Gorici sklical roditel ski sestanek. Ker pa Je sam obolel, sta na dobro obiskanem posvetovanju govorila staršem profesorja Birsa in Močnik. Starši so se pozanimali tudi za napredek svojih otrok. V nedeljo bo pa ob 10. uri rodiieljski sestanek na slovenskem učiteljišču v ul. Croce. AKADEMSKO - SKEDNJESOLSKI KLUB »SIMON GREGORČIČ« PRIREDI V SOBOTO, 28. JANUARJA, OB 20.30 IN V NEDELJO, 29. JAN. OB 16 URI V PROSVETNI DVORANI na KORZU VERDI I. KONCERT LJUBLJANSKIH OPERNIH PEVCEV Nastopili bodo: sopranistka VILMA BUKOVEC, tenorist MIRO BRAJNIK, basist LAD-KO KOROŠEC in pianistka DANA HUBAD. Predprodaja vstopnic bo vsak dam od 10. do 12. ure na sedežu kluba v ulici Ascoli l/l. in od IS. do 20. ure v kavarni Bratuž ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. V zvezi z govoricami, da so vstopnice že razprodane, obveščamo cenjeno občinstvo, da se bodo vstopnice pričele prodajati Sele y ponedeljek, 23. januarja. (ftenehlia l/[oi>eiu7« - Muiifilbltti dolina IZ ČEDADA Dne 9. januarja je videmski prefekt dr. Boocia obiskal naše mesto. Pozanimal se je zlasti za veliki deželni zavod vojnih sirot v Itubinjaku, kjer je tudi mnog« pobičev iz nadiiških dolin. Otroci iz Beneške Slovenije se vzdržujejo iz posebnega sklada, ki ga je svoj čas določila vlada. V zavodu je tudi nekaj otrok, ki niso vojne sirote. Prefekta so spremljali podprefekt dr. Mirmina, predsednik občinske podporne ustanove in msgr. Fresehi, predsednik papeške podporne u-tlanove ter drugi odlični možaki. Ravnatelj Don Feregutti je gostom razkazal ogromno poslopje, ki je nekdaj bila semenišče, ter jim predstavil 900 gojencev. Visoki gost je zapustil zavod ves zadovoljen, ker je našel vse v redu. Nato se je odpeljal v mestno hišo, kjer ga je čakal občinski svet. Pri tem sprejemu so bili navzoči tudi vsi župani ter občinski tajniki iz nadiških dolin. Čedadski župan senator Pelizzo je prefekta pozdravil v imenu ljudstva iz našega podeželja, ki po njegovem ne zahteva od vlade drugega, kot da bi se uresničile in upoštevale gospodarske potrebe teh krajev. Tudi drugi župani so o-risiali potrebe svojih občin, kar je prefekt vse lepo poslušal. Končno je obljubil, da se bo zanimal za vsa sprožena vprašanja in j.ih skušal po možnosti ugodno rešiti. SKUPNOST ŽUPANSTEV Na pobudo eedadskega župana so ustanovili »skupnost županstev čedadskega okraja«. Nekaj sličnega obstaja že več let v Kamiji. Namen te skupnosti je, da skrbi za potrebe celotnega okraja. Ker so pa gospodarske razmere nadiških dolin jako različne od čedad-skih in o>d onih v drugih občinah v ravnim, sodimo, da bi se g. prefekt moral pozanimati za potrebe in razmere slovenskega beneškega 'obmejnega prebivalstva ne samo po županih, ki navadno govorijo’ le po navodilih svojih tajnikov. Mnogo zanesljivejši in slvarnejši vir za resnično spoznavanje gospodarskih im 'kulturnih razmer v naši deželi je glas nepristranskih osebnosti, ki poznajo resnične potrebe svojega ljudstva. Ti možaki vedo, da ni mogoče ublažiti potreb Beneške Slovenije samo z izrabljenim geslom a tamkajšnjem popolnoma italijanskem prebivalstvu« (»italianissime popola-zioni« ). OBMEJNI PROMET Obmejni mali promet se čedalje bolj razvija; često vidimo v našem mestu nove o-braize iz kobariške in tolminske okolice; naši bratje in sestre radovedno stikajo po prodajalnah in povprašujejo po cenah, a veliko ne morejo kupiti, ker smejo prinesti s seboj le malo denarja, čeprav potrebujejo marsikaj, česar doma nimajo. Tudi naši ljudje hodijo v vedno večjem številu na Kobariško, kjer si lahko nabavijo kako življenjsko potrebščino, ki je tam cenejša kot pri nas. Obmejni promet je močno oviran zaradi menjave denarja in sitnarij pri prehodu meje. Tudi vozni red avtobusa, ki dnevno vozi iz Čedada v Tolmin, je neugoden. Gre od tu po devetih m ob dveh popoldne je že spet v Čedadu. Ljudje, ki imajo opravka v Kobaridu in Tolminu ter njuni okolici, imajo premalo časa na razpolago. Avtobus bi moral ostati v Tolminu vsaj nekaj ur več. IZ ŽABNIC Božični prazniki so za nami. Vse dni smo lepo preživeli. Posebno slovesno smo jih obhajali v naši cerkvi. K polnočnici in cerkvenim slovesnostim ob drugih praznikih je prišlo veliko ljudi iz Trbiža, Bele peči, Ovčje vasi in Ukev ter drugih naselij. Pri nas praznujemo božič prisrčne, prav po domače in po starem, česar drugod žal ni več. Zato smo ob teh dneh opazili pred cerkvijo kar nekaj desetin avtomobilov iz bližnje in daljne okolice. Ob teh praznikih je pri nas o-pravljal cerkven« službo naš stari in priljubljeni iznanec g. Belej iz Rima, ki se je pa pred dnevi v Zajzeri precej hudo ponesrečil. Njegovo zdravstveno stanje se je hvala Bogu že dobro popravilo. Za časa njegove bolezni je cerkveno’ službo opravljal drugi naš znanec iz Rima dr. štalcer. Obema se iz srca zahvaljujemo za ves trud. Ne bi bilo prav, če bi se ob tej priliki ne spomnili tudi našiih cerkvenih pevcev, ki so s svojim občutenim izvajanjem večno lepih slovenskih božičnih pesmi močne/ dvignili naj o pobožnost. Le nekaj smo one dni hudo pogrešali, in sicer snega, ki se je letos za nekaj tednov zakasnil. Dokler ga ni, ni v naši dolini prave zime. Sredi preteklega tedna se nas je nebft koinčno usmililo in naša dolina se je pokrila z debelo plastjo blagodejnega pršiča, ki ne dvigne le zimske lepote naših krajev, marveč je za nas tudi ogromnega gospodarskega pomena. Saj ne nudi samo dela in kruha stotinam družin, temveč omogoči tudi, da se razvije naše gozdno gospodarstvo ter razmahne zimski šip ort. ELi GR AKLlTi G Medenih mesecev je bilo kmalu konec. Princ je bil imenovan za poveljnika letalstva v Gorici. Tu ni bilo primernega stanovanja za visoki par. Bližnji Miramar pn je vabil princa Amadeja, da se tam naseli. Krasota naše kraške obale ga je tako prevzela, da so se kmalu začele priprave za selitev. Ko so grad ^ opravljali in urejevali, je v dvorni mini ster opozarjal: »Kraljevsko Visočanstvo, ali ne pomnite, kako je že pesnik Carducci povedal, da je Miramar preklet kraj? Vsakemu lastniku in prebivalcu ondi nekaj grozi.« Mladi princ pa ni verjel in se je smejal neumnim prerokbam. V tistem hipu se je že dotaknila mladega moža usoda, ki se je pozneje pod vročim afriškim soncem nad njim. izpolnila. Že poleti, ko je ob Adriji vse cvetelo in dehtelo, je miramarski park odmeval od prisrčnega otroškega smeha- Srečni par j(5 i* m el dvoje srčkanih dekletc. Princesinja Marjetica je bila rojena že v Neaplju. Večina svoje mladosti je pa preživela v Miramaru. V septembru leta 1933 je bilo v gradu zopet veliko slavje. Krstili so drugorojenko Marijo Kristino. Ta princesinja je edina v dolgi vr-sti niiramarskih stanovalcev, ki se je rodila pod to grajsko streho, in je zato že v dekliških letih občutila xlokobnost, ki jo diha be- li grad ob Adriji na vse, ki so prišli v njegov objem. V KRALJESTVU SABE Le malo časa je bilo odmerjenega mlademu, dejanj in dela željnemu princu v belem gradu. S svojo prijazno ljubeznivostjo si je pridobil naklonjenost in spoštovanje. Ni kazal savojske oholosti, kot ne prejšnji gospodar Miramara Maksimilijan habsburške. A-madej se je rad kretal svobodno in pomaga), kjer je mogel. Malokdo ve za dogodek, ki se je pripetil na cesti od Devina skozi Dol. Nekega jutra je princ v avtu dirjal proti Gorici na službeno mesto. Pa ugleda na' ovinku stoječ avto in ob njem cerkvenega prelata in mladega duhovnikia, ki se trudi, da bi avto pognal naprej. Ni šilo in ni šlo. Tedaj pristopi princ in se ponudi za pomoč. Zleze pod avto in kmalu ugotovi poikvairo ter jo popravi. Ves črn od olja in nafte vstane in se predstavi duhovnikoma. Oba sta v zadregi, ko spoznata, kdo je tuji šofer; pa tudi ta se v zadregi nasmehne, ko se mu starejši pTed-ritavi kot.— goriški nadškof. To je bilo leta 1936. Prav tisto leto so se okrog kiraljevega princa začele plesti nevidne nitke miramarske zaikletve. Takrat je Mussolinijev napuh po- gnal Italijo v vojno proti Abesiiniji. To o-gromno prostranstvo med Rdečim morjem in Nilom, kjer je v davnih časih vladala kraljica iz Sabe, naj bi postalo temelj bodočega afriškega carstva. Kakor je čudna usoda gnala nekoč Makba zia cesarsko krono preko morja, tako se je zdaj namenilo tudi savojskemu princu. Prav podobno se je ptri obeh odvija! klopčič' življenja. Oba sta bila žrtvovana, poteim prepuščena lastni neizbežni usodi. Maks in Amadej sita še pred žalostnim koncem spoznala, kakšne spletke pletejo politiki za njunima hrbtoma, a sta v svojem ponosu raje umrla daleč od družine in doma v sovražnikovi deželi. Ko so zagrmdli prvi streli na abesinski o-bali, je ostal princ še v svojem gradu, srečen ob ženi in dveh hčerkah. Druga, Marija Kristina, se je rodila tri leta prej prav tu na slovenski obali. Edina, ki je prišla na svet pod zločesto m ir ami ilirsko streho. Politične razmere v Italiji so postajale vedno bolj ostre. Med kraljevo družino in Mussolinijem je rasla, napetost in izpodmi* kaila tla ter rušila ugled obeana. Zato je stari kralj poleg prestolonaslednika Humberta skušal obdržali i v domovini tudi Amadeja. Posebno še, ker je bil tai na glaisu, da ni osovražen pri vladajoča stranki in da bo lahko v primeru potrebe še posredoval med krono in fašistovskim snopom. Po koinčani etiopski vojni je v Adi« Abe-bi postal podkraillj maršal Badoglio. Njega sta pa Mussolini im zlasti njegov zet in zunanji minister Ciamo precej postrani gledala. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA • 99 val Letos je stopil dijaški list »Literarne vaje« v sedmo leto. Prekosil je že vse slovenske tržaške revij:' in pokazal mnogo več življenjske sile od njih. Pač pa se mi zdi, da je postal list nekoliko preveč stereotipen in da razodeva premalo domiselnosti uredništva. Od leta do leta je vedno enak po obliki in v urejevanju. Seveda s tem ni rečeno, da ni v njem nobenih izprememib in nobenih izboljšav, a v splošnem nudi list vendarle vedno isto podobo in vedno enako prirejeno vsebino, tako da j; treba prav zares pogledati na platnice, kateri letnik in katera številka sta tam zapisana. Po notranjem delu lista bi to težko uganili. Piri listu, ki ga piše v glavnem mladina in ki naj bi zrcalil v objavljenih literarnih vajah vsaj nekaj njene miselnosti, njenega čustvovanja in prizadevanja, je taka shematičnost malo čudna. Vsekako - bi listu nič ne škodilo, če bi prišlo v njem do izraza malo več duhovne razgibano, ti naše dijaške mladine, ker večni sestavki o »najlepšem izletu« in podobnem že utrujajo in so pusti. Morda so objavljene v listu najboljše šolske naloge diiakov in naslovi šolskih palog se pač od leta do leta ponavljajo. A bi prav zato bilo bolje, če bi se dijaki potrudili in napisali za svoj liat nekaj, kar bi ne dišalo tako hudo po šolski nalogi. Te so eno, Literarne vaje pa drugo. Šolske naloge morajo pisati vsi in se marsikateremu dijaku niti ne sanja, da bi hotel napisati kaj takt ga kar bi imelo literarno vrednost, ali celo, da bi postal pisatelj. Mladi avtorji, ki objavljajo svoje pri-sipevke v »Literarnih vajah«, pa se ž > poskušajo s pravimi literarnimi sestavki, pa naj so še tako nebogljeni, in sicer prav z namenom, da b: jih objavili. V tem je razlika med šolskimi nalogami in prispevki za »Literarne vaje«, ki pa prihaja prrmajo do izraza. Upajmo, da bo v bodoče bolje. Te pripombe bi spadale pravzaprav na konec našega poročila o »Literarnih vajah«, a ker je v njih zapopaden prvi vtis, ki ga ima kritičen bralec, ko vzame v roke naš dijaški list in ga začne prebirati, sem kar s tem začel. .Zdaj pa si nekoliko natančneje oglejmo vsebino prvih dveh številk letošnjega letnika. Edina novost, ki nas prijetno iznenadi v letošnjem letniku, so »Naši obiski«, ki jih objavlja prof. Jože Peterlin. Na uvodnem mestu poroča o obiskih pri pisatelju Borisu Pahorju in pesniku Zdravku Ocvirku. Njegovi poročili sta napisani živahno in zanimivo in ju spremljata fotografiji obeh umetnikov. Iz poročil izvemo marsikaj zanimivega o življenju in delu obeh književnikov, ki ju je skušal Peterlin s svojo toplo besedo približati naši mladini in ji prikazati njuno ustvarjanje. V tem je glavni pomen obeh poročil, ki vsaj do neke mere rešujeta aktualnost lista. Letošnjo celoletno povest piše Hektor Jogan s klasičnega liceja. Po dveh nadaljevanjih še ni mogoče izreči kake ocene. Opaziti pa je, da kar dobro obvlada jezik, da ima talent, smisel za humor in da zna poustvariti ozračje oziroma razpoloženje. Zelo dober je n. pr. opis burje v začetku povesti. Ni pa še videti doslej pikakega obrisa prave zgodbe. Vse to, kar je napisal doslej, je samo kramljanje in prikazovanje dijaške vsakdanjosti v balj ali manj humoristični obliki. Na dveh, treh krajih nam vzbudi za hip občutek, da hoče poglobiti dogajanje — kolikor je sploh mogoče govoriti o kakem dogajanju — in, razplesti zgodbo, n- pr. v razgovoru med gospodom Janezom in ženo, a nam prav hitro spet pokaže, da pi mislil resno. Slog mu je vse preveč površen in gostobeseden, vse se razvija v obliki razgovorov brez dejanja in to že zdaj začenja bralca utrujati. Za bralce je pač malo važno, kaj kramljajo med seboj Dario, Ivan in drugi njegovi »junaki«. Radi bi brali kako zanimivo zgodbo iz današnjega Trsta, v kateri bi bile prikazane usode mladih lju- f K3E SEM?!ti KAJ SE 3E ZGO' 'DILO?!..UH, ■ KAKO Ml SUMI ► V GLAVIm E3,ŽEVEM!.H KAR POČI 1..VSAJ PO ¥ DOVOLI 3E BILO SMRTI BI SE LAHKO fiT NESLANOSTI! ZRESNIL.SjjALE SE « .inOZR.*! T TRDON3A!! Sl Tl TUDI U)?1KAJJE TUDI TEBE UBIL? NO, KAJ SE PA REŽ& KOT POČEN PISRER? V /y ...MENDA ME JE TAKRAT OBGLAVIL TODA GLAVA SE ME DRŽI !.?.0301 KAKŠEN TEPEC SEMB1L.DANISEM VERJEL V POSMRTNO ŽIV LJENJE!)..AKA3 3ETO?!KDO SE SMEJI 1 ...BRCNIL SEMGA...POTEM,.POTEM SEM G A - NE, NE, ON JE MENE PODIL ..NATO ME iE UJEL... SPOMNIM SE TUDI, DA Ml JE HOTEL ODSEKATI GLAVO!..BR.RKR...&TEL JE DO TRI. NATO..?.. NE, NIČESAR VEČJ®g^ SE NE SPOMNIM;. AJ BI SE $p£/NE SMEJAL, KO iiaj POSLUŠAM TVOJE SAMOGOVORE, Hl-Ht-Hl! gSt POČIL BOM!! IPOKRI3 SE^VITOREPE^DANEDCr BIS SONČARICE ...Tl,DEBELUH PA VSTANI IN NAMA POKAH TO SVOJE [KRALJESTVO I.. ALJ E -) f "A/n ^M^TVO, HAREM,> W{V>r^\j HAREM! TAKO1 JAZ SKOČIM PO OROŽJE, Tl GA PA ČUVAJ IN SE TAČAS 0= KREPČA3 S KOKO-SOVIM MLE= ^---- kom MEDTEM ŽE JE ROIWOSVESTIL,, OHO, NA& PRIJATELJ SEPREBU= JA. NO,NO,LE MIRNO KRI OHRANI IN POcAKAU,DA POJEM, NATO GRB/ANA<-~^/f\ A . SPREHOD.. .iVt VELIK AN!? TORE31 TOREJ Sl 2.1V IN ZDEAV '~^r?CX SEM. J/ČEPATAKOJ NE PO' ' VEŽEVA TE ZVERINE, > bova kmalu pes za- ŽIVELA POSMRTNO ŽIV' V&r r--^ HFN3E! 18 rVw4v l/la Tfoohkam g^iadu »Iščem vzgojitedjito za polletnega dečka brez matere. Nastop takoj. Prošnje z oseb- nimi ipodaitkii naj se pošljejo na naslov: Ba-ion Tliuner, grad Oberhall pri Bocnu, Italija.« Mairlena Kepler je nekaj minut strmela v mali oglas v časniku. »To bi bilo kot nalašč zame,« je šepetala sama s seboj. »Kar brž ibom . ..« Hitro je vstala, vzela pero in papir ter je po kratkem premisleku začela pisati. Sporočila je, da je štiriindvajset let sta- *a> rojena v bližini Stuttgarta oče da je paidel V vojni, zdaj obiskuje učiteljišče v Mcnakovem; poleg nemščine obvlada tudi angleščino, po nenadni materini snurti je pa zavoljo denarnih teškoč prisiljena prekiniti šolanje. »Zaradi .denarnih težkoč« — kako vsakdanja to zveni, a koliko bridkosti se zia tem dkriva. Pred tremi ted-111 J® se pravočasno prihitela iz Mouiakova v malo vlrteanberšKo uie-s*0» da je materi zatisnila oči. Kako neskončno sama in zapuščena se je zaizdela sama sebi; tako zelo, da je mnogo dni potrebovala, preden se je vživela v novo’ življenje. Končno ji ni preostalo drugega, kot da se je lotila urejevati materino zapuščino. Uspeh je bil porazen. Mali ji je vedno pripovedovala o nekem malem premoženju, ‘kaitero ima poleg poklojnine še ob strani; zaito naj si zia šolanje ne dela nikakih skrbi. Od vsega ni ostalo nič, niti vinar. Nemara je mama vse porabila, ko ji je v mesto pošiljala priboljške. Za začetek meseca je stanovanje odpovedala. Štirinajst dni bo še imela, streho nad saho. Kaj bo potem, ni vedela. Ko je končala prošnjo in svoj življenjepis, se je naklonila. Smehljaj ji je prevzel oh ra z. Grad na Tiroliskem! Videla je pred sabo veliko poslopje sredi vinogradov, zadaj temne gozdove, nad katerimi kipijo v nebo vrehmi vrhunci in stolpi Dolomitov, kakor jih je poznala s slik. Kako nepopisno srečna bi bila, če bi dobila to mesto. Vsaj za nekaj ča«ta hi bilo kouec skrbi in revščine! Šest dni nato je prejela baronovo pismo s ponudho' plače in vprašanjem, ali hi utegnila' že s prvim aprilom priiti na grad Ober-ball. Navdušeno je cdigovorila »da«; tudi če ni bila plača previsoka; ia bila je vendar tolika, da si ho lahko nekaj prihranila. Kmalu je ipriapelo drugo pismo, da jo že prvega pričakujejo' na gradu. V Bocnu naj stopi na aivtoihus V ' s^ieri prodi kraju Sais in na postaji Fallurn naj izstopi, kjer jo bodo pričakovali. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. januarja, nedelja: Vincencij in Anastazij 23. januarja, ponedeljek: Zaroka Dev. M., Rajmund 24. januarja, torek: Timotej, Evgenij 25. januarja, sreda: Spreobr. sv. Pavla, Ananlja 26. januarja, četrtek: Polikarp, Pavla 27. januarja, petek: Janez Zlatoust 28. januarja, sobota: Peter Nolask, Prik. Neže. VALUTA — TUJ DENAR Dne 18. januarja si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato papoleon dobil oz. dal za: «36—638 lir 23,50—24,50 lir 80—85 lir 152—157 lir 1630—1680 lir 148—151 lir 14—17 lir 148—149 lir 728—731 lir 4600—4700 lir RADIO TRST A Nedelja, 22. januarja ob: 9 00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 17.00 Koncert mešanega zbora iz Sempolaja: 19.15 Po domovih naših dedov; 20.30 Verdi: »Traviata«, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 23. januarja ob: 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.15 Radijska univerza; 20 30 Poje Slovenski oktet; 21.00 Tehnika in gospodarstvo; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Iz it; lijanske kn.iževnosti in umetnosti. Torek, 24. januarja ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravpjški yedež; 20.30 Svetovno priljubljene melodije poje sopranistka Ondijia Otta, spremlja orkester Gu;da Cergolija; 21.00 Radijski oder - M. Jeras: »Penzion Križ«, drama v 4 dejanjih. Sreda, 25. januarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet 'Metuljček; 21.30 Zboj- iz Sv. tvana; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 2,6. januarji ob: 18.40 Operne duete pojeta Pavel Pokorny in Jovan Antič; 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Koncert basista Danila Merlaka; 21.00 Dramatizirana zgodba - M. Jeras: George Westinghouse r/VVVV\WvWrWYVYVWVVVVVVVVVWv\WWWWVWVVYVWVVVWVVVWYVVl rajaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Petek, 27. januarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert baritonista Marijan-i Kosa; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 23.00 Chopinove balade. Sobota, 28. januarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritm čni orkester Swinging Brothers; 15.30 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 16 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 19.15 Sestanek s poslušalkam1; 20.30 Zbor Slovenske filharmo nije; 21.15 Slavni pevci. Vjorašanje št. 199: staro hruškovo drevo je zaradi stairosti propadlo in sem ga izkopal ter napravil precejšnjo jamo. Na isto mesto bi najraje zopet zasadil hruško. S čim naj zemljo razkužim, da bi mlado drevo ne dobi!o kakšno korensko bolezen? Katero sorto mi svetujete za precej zavetno in sončno lego? Odgo\o,: Co bi hoteli zemljo razkužiti, bi jo mora Ij prepeči ali pa prepojiti s kakim kemičnim sredstvom, ki bi napravilo zemljo za dolgo dobo nerodovitno. Razkuženje zemlje je torej teoretično sicer mogoče, v praksi pa ne- Zato nimate drugega izhoda, kol da napravite res veliko jamo, in sicer vsaj 2 metra dolgo, epako široko in globljo, kot so segale najmanjše korenine starega drevesa. Vso to zemljo odpeljite drugam in navozite z njive nove zemlje. In tudi v tem primeru ni gotovo, da b; drevo po nekaj letih ne obolelo, ko bi korenine mladega drevesca presegl • območje pripeljane zemlje. Zato bi bilo bolje, da ne vsadite zopet hruške, temveč drevo, ki ne spada v'sorto peškavcev. Taka drevesa naj bi bila iz vrste koščičarjev: češpje, marelice, slive itd.; lahko pa bi vsadili tudi oreh. Ce iže' lite ravno hruškovo drevo, vsadite sorto košija (co scia), cepljeno na divjaku, to je na divji hrušk'. Vprašanje št. 200: Ali je tudi vaš kmetijski svetovalec prepričanja, da je krt koristna žival? Na vsak način naj mi svetuje učinkujoče sredstvo, da se ga rešim! Odgovor: V naših krajih je kr' žužkojedec, ker se hrani predvsem z žužki, ne zametuje pa tudi deževnikov (glist) in mu tudi kakšna poljska miš prav pride. Take hrane živalskega izvora poje mnogo, ker je pravi požeruh in se ne zna postiti. Nekateri zoologi (proučevalci živali) trdijo, da krt crkne, če ostane samo nekaj ur brez hrane; drugi trdijo, da vzdrži tešč tudi tri dni. Hrane rastlinskega izvora ne uživa, torej ne izpodjeda povrtnine in tudi ne trav ali drevesc. .Zato bi ga morali smatrati za pravega prijatelja poljedelstva, ker nam koristi, in sicer prav z uničevanjem različnih ličink majskega hrošča, strun in drugih. Posredno seveda nekoliko škoduje kmetijstvu, ker rovari pod zemljo ter jo privzdiguje v vrtovih in na travnikih, kjer včasih nakopiči prav znatne kupe zemlje, ki jo moramo spomladi poravnati z železnimi grabljami. Tu potem navadno trava bujneje raste. Nekaj torej govori krtu v prid, nekaj pa v njegovo breme. Če bi napravili natančen račun, bi ugotovili, da je vendar mnogo bojj koristep kot škodljiv. Kljub temu pa se nekateri zelo hudujejo na uibogega krta in mu ne prizanesejo. Pred 30 leti so ga lovili zaradi malega kožuščka, danes se pa to ne izplača več. Sedaj ;«a lovijo, češ da je škodljiv. Ker pa uživa samo živo meso, to je žival, ka ero sam ulovi, mu je nemogoče postaviti kake zastrupljene vabe, saj se je — četudi je meso :— ne bo dotaknil. Uničil bi ga ogljikov žveplcc, katerega pa je težko in nevarno razdeliti po njegovem rovu. Zato ostanejo kot neposredni lovski pripomoček samo posebne krtolovke, podobne mjšelovkam. Pač pa krta zadenemo posredno s tem, da zastrupimo vrtno zemljo z »geodrinom«, ki uniči vse gliste in ličinke: če bo krt ulovil žival, ki je bila od stru/pa že zadeta, a je še živa, bo sam poginil. Ce pa je mrčes ž<' mrtva, bo krt ostal brez hrane in od lakote poginil, ker se ne zna postiti. OBVESTI! .O KMETOVALCEM NA TRŽAŠKEM Kmetijsko padzorništvo bo tudi leios nudilo kmetovalcem prispevek za nakup semena večne in triletne detelje odbranih vrst. Kmetovalci, ki nameravajo obnoviti, povečati ali zboljšati .deteljišče, lahko seme po znižani ceni naročijo pri kmetijskem nadfcornjštvu v Trstu, ulica Ghega 6/1, soba št. 4 - tel. 23-927. Naročila se sprejemajo od 16. februarja, in sicer med dopoldanskimi urami. TOVARNA Plin cie KRMIM - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških ccnah, jamči za solidno delo. W Avtobus je zavil z glavne,ceste in se je začel vzpenjati navkreber mimo njiv, vinogradov in sadovnjakov, ki so bili deloma še goli, ponekod je pa že brstelo potpje. Globoko spodaj v dolini je .šumel narasli hudournik. Marlena se je počutila srečno in obenem ji je bilo tesno. Kakšen je grad in kakšni so njegovi stanovalci? Na potovanju čez Breimer do Bočna je opazila dosti grajskih posestev, kakor jih je poznala s fotografij — velika, ponosna poslopja na gričih, z okroglimi stolpi in debelim obzidjem. Belo in rdeče pobarvane oknice so imele nekaj vabljivega na sebi. Razen nje je bilo- v voszu samo še nekaj potnikov — več kmetov z nahrbtniki in neki južnjiak, ki se je zgovorno in z neprestanimi gibi menil z voizačem. »Je še daleč do Fallurna,« je vprašala staro, v obraz nagubano kmetico m nasprotnem sedežu. »Ne, ne, ni več daleč. Tudi1 jaz se peljem do Fallurna. Kam pa vi?« je vprašala ženica v narečju, ki je bilo Marleni težko razumljivo. »Na grad Oberhall,« je povedala. »Na grad? Tako, tako —.« Več ni rekla, toda Marleni se je zazdelo, da jo kmetica polna radovednosti opazuje z malimi očesi. Pravkar so privozili na rob gozda in Marlena je tigledala na travnati planoti vas, nad njo pa obraščena gorska slemena in skale. Vas je štela petnajst do dvajset hiš z obširnimi gospodarskimi poslopji. Avtobus je zavil v vas in se je ustavil na trgu pred cerkvijo. »Tukaj smo,« je pokimala kmetica. Marlema je urno zgrabila oba kovčka in izstopila. Onikraj ceste je ugledala morda štirinajstletnega fanta s kmečkim vozom. Rjavi lasje so mu v šopih silili na rdeča lica in dvoje bistrih oči se je držalo na smeh. »Pepi, si prišel z grada po gospodično?« je vprašala kmetica. Fant je brž prikimal. »Potem pa zgrabi in naloži kovčka na vor/!« Zdaj je Pepi pogledal Marleno in je kar strmel, tako da je med tem že sama zložila prtljago. Poslovila se je od prijazne kmetice in šla za vozom. S .fantom je skušala začeti razgovor, pa ni šle. Samo pogledoval jo je, pol hudomušno, pol v zadregi in se nasmihali. Že sta iprišla iz vasi. Gradu ni bilo nikjer videti. »Je še daleč?« je vprašala. »Ne — ni daleč,« je zamrmral dečko in zavil na o®ko »tezo, ki je vodila strmo navzger. »Kje stoji grad?« ni mogla več krotiti radovednosti. »Tukaj —« in je pokazal navzgor. Marlena je morala obstati in gledati kar navpik. »To — to je grad?« se je čudila. Pepi je pokazal dalje in z vsemi močmi porival voz. Ona ,pia je še stala in strmela kot da ne more objeti celotne slilke. Kar je videla, ni bila gosposka graščina, marveč na pol razpadlo viteško gnezdo. Čepelo je na skali, kot da je zraslo iz nje. Dva stolpa, eden že ve« odkrham, sta štrlela ob strani; tudi zidine vmesne stavbe so že kazale razpoke. Pepi je zginil za ovinkom. Zavzdihnila je, ni pohitela za njim. Smreke, s katerih je kapljala, rosa, sc ji zastrle pogled. Nad seboj je zaslišala šlkripanje voza in kletvice Pepija, ker mu je kamen ustavil kolo. Dohitela ga je in mu pomagala ipotiskaiti voziček po strmih ovinkih. Gozd sta pustila za sabo in Marlena je ugledala tik pred sabo grajsko obzidje. Pepijev voz je zaropotal po grobem tlaku skozi velika vrala. Obstala sta na ozkem grajskem dvorišču. Žive duše ni bilo’ videti. (Nadaljevanje)