Trst-Ljubljana petek dne 5. januarja 1912. Leto I. JUT neodvisen političen dnevnik Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Posamezna številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani mesečno K 1.20; po pošli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; polletn* K 9.—; celoletno K 18. — : za ina-zeništvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Da ne bo pomot. Umljivo je, da sem bil v prvem hipu, ke je „Učit. tiskarna" ustavila tisk „Jutra“ do skrajnosti razburjen in da sem pozabil naglasiti marsikaj, kar bi naglasiti nioral, da ne bi bilo nobenih pomot, ki se v takih slučajih kaj rade pojavljajo. Moral bi bil v prvi vrsti izjaviti tudi javno ono, kar se je sicer takointako zgodilo in kar ni bila v Ljubljani nobena tajnost in kar je bilo znano tudi vsem onim Tržadanom, s katerimi sem o tem govoril: da namreč tržaško „Jutro' nima nobenih gospodarskih zvez s starim, ljubljanskim jutrom«, ki je 31. decembra preteklega leta prenehalo izhajati, ker je tako hotela »Učit. tiskarna1*, da bi se iznabila nevarne konkurence svo)i, oziroma Dimnik - Ribnikarjevi »Megl ", kakor v Ljubljani splošno imenujejo „Dan". Potrebno je naglasiti, da je tržaško „Ju-tro“ od bivšega ljubljanskega „Jutra" v gospodarskem oziru popolnoma nov list, katerega uprava ne sprejme niti vinarja na račun starega ljubljanskega „Jutra“, v gospodarskem oziru je tržaško ,, Jutro" začetek za sebe, brez vsakega ozira na preteklost, t. j. na ono „Jutro“, ki je prenehalo izhajati v Ljubljani 31. decembra 1911. Tržaško „Ju* tro" veže s starim, ljubljanskim „Jutrom* samo politična smer in uredniško osobje, ki se je pridružilo lastniku tržaškega „Jutra* — kar pa ni podpisani —- samo zato. ker se mu je studilo početje nUčit. tiskarne" oz. živinozdravnika Ribnikarja in ker sem prevzel jaz glavno uredništvo tržaškega „Jutra\ »o vstopili v njegovo uredništvo tudi vsi gg. uredniki prejšnjega ljubljanskega „Jutra«, četudi so se jim ponujale službe pri „Danu", ker so videli v moji osebi garancijo, da obdrži smer bivšega ljubljanskega „Jutra" tudi tržaško »Jutro«, pri „Dnevu" pa te garancije niso videli, ker je bilo očitno, da zasledujeta Jaka Dimnik in Adolf Ribnikar neke posebne strankarske ali klikaške cilje, katerim uredniki bivšega ljubljanskega „Ju-tra“, kot značajni ljudje, nikakor niso hoteli služiti. To moram izjaviti, ker nočem, da bi živelo občinstvo v zmoti, ker je potrebno, da zavlada na vse strani jasnost. Vse to niso neznatni dogodki v našem javnem življenju in zato smatram za svojo dolžnost pojasniti javnosti vsako malenkost, ki se nanaša na to važno spremembo. Seveda na stvari to nič ne menja, ker na občinstvo je popolnoma vseeno kdo je lastnik kakega lista in ali je list star ali w»lad, ker glavna reč pri tem je smer lista, uredniki, in vse to je ostalo popolnoma ne-promenjeno, celo zboljšale so se v tem oziru razmere prav močno, ker je neodvisnost tržaškega „Jutra“ popolna — lastnik daje t tem oziru meni in mojim redakcijskim tovarišem popolnoma proste roke — med lem, ko sem bil kot lastnik bivšega ljubljanskega „Jutra" tako odvisen od volje raznih funkcionarjev „Učit. tiskarne’, da sem moral večkrat računati n. pr. s tem, da tem funkcionarjem ne bo prav, ako bi bilo „Ju-tro" malo bolj — slobodomiselno. Občinstvo gre navadno za uredniki, kar je tudi popolnoma umljivo in edino pravilno. V uredništvu „Dneva" ne sedi niti eden od urednikov bivšega ljubljanskega .Jutra", ker so vsi z zaničevanjem odklonili sodelovanje pri listu s tako tendenco in tako predzgodovino, kot jo ima organ Jake Dimnika in Adolfa Ribnikarja. S tem je pravzaprav vse povedano, to je najhujša obsodba „Dnevu*. Milan Plut. Iz slovenskih krajev. Iz Nadgorice nam poročajo: Drago .Jutro" ! Voščimo ti veselo'novo leto in prosimo, da nam odstopiš predalček za naš prvi dopis Dosedaj še nismo vedeli, kaj se pravi dopisovati v časopise. V našo zakotno vas ni prišel doslej nihče drugi nego kak voznik ali kak uradni sluga. Zdaj pa nam tudi Miklavž prinaša v „Lažiljubu‘ lepe stvari. Ta Miklavž pa je prišel k nam brez parkljev, ker je sam zadosti velik parkelj. Ko je prišel k nam, je rekel: .Jaz sem vaš hlapec", in mi smo bili s tem močno zadovoljni. Toda ne dolgo ; samo do prvega izpraševanja. Drugi župniki so povabili k izpraševanju posamezne vasi, po eno ali dve. Ta pa je povabil vse vasi na enkrat; seveda ni bilo v župnišču zadosti prostora. To priliko je Miklavž porabil in in je dejal: „Zdaj vidite, da je farovž premajhen." Pozneje se je izrazil, da ne bo v tej jami prebival, ker leži župnišče par metrov nižje nego cerkev. — Enkrat nas je povabil v cerkev in nam prebiral razne knjižice in tudi ono znano rdečo škofovo brošuro. Ko smo se naveličali poslušati njegove čenče in ker je bilo tudi mraz, smo začeli odhajati drug za drugim, in župnik je izprevidel, da nas ne bo užugal ne z mrazom, ne s čenčami ne škofovo brošuro. — Zdaj pa še poslušajte, kaj se nam obeta: Strune bomo v roke vzeli, eno pesem jim zapeli, da bodo, upam, vsi veseli : „Par koštrunov sklical bom, zidali bomo društveni dom, zidali bomo farovž beli, da v njem se bomn dobro greli. Davk jim bomo naložili, demokratje ne bodo več upili, „Jutra“ nič več kupovali, ne več „Zarje“ dobivali. Kaj pravim vam koštrunčki moji, povem vam po modrosti svoji: Vi mene morate podpirat, da morem bolj ljudi odirat. Da prej pa stal bo Čukov dom, še sveti žegen dal vam bom.“ In meni nič tebi nič so sklenili župnik in njegovi backi, da sezidajo društveni dom, ali kakor pravimo „Poit Artur". Kdo ga bo plačal ? ali župnik ? Mogoče, saj pravi vedno, da mu ni nič za denar ; zato pa tudi računa za peto mašo .samo" 7 K, dočim so prejšnji župniki zahtevali po 4 K. Res velikanska nesebičnost. Gospod župnik, pevemo vam, če hočete imeti društveni dom in nov farovž, plačajte sami, kajti mi ne bomo ničesar dali! — Prihodnjič pa še kaj drugega. Daničarji ali Dninarji? Piše filolog Verus. Z ustanovitvijo dnevnika Dan, ki so ga ustanovitelji prav primemo krstili s tem imenom, ker je mogel nastati šele, ko so iz Učit. tiskarne pregnali Jutro, je postalo zelo aktualno tudi vprašanje, kako naj se imenujejo tisti možje, ki stoje okoli tega lista in za njim. — Gosp. Bavbav jih je v svoji himni, ki jo je na čast tem možem zložil, krstil za Daničarje. Žal, da ni prav nič vprašal prej za svet nas filologov Sicer bi take popolnoma zgrešene tvorbe nikoli skovati ne bil mogel. Bav-bavova tvorba Daničar kaže, da se mož ni doslej prav nič pečal s filologijo in da o nji nima niti pojma. Daničar mora priti edino-le iz Danice, in izkušnja nas uči, da se Daničarji v resnici imenujej® člani t. zv. slovenskega katoliškega dijaškega društva Danica na Dunaju. Če pa pride iz Danice Daničar, ne more priti tudi iz Dneva. To že — neglede na naša lepa jezikovna pravila — zaradi tega ne. da se onemogoči vsaka zamenjava. Kajti lahko se zgodi, da bodo Daničarji iz Danice lepega dne protestirali, da jim gospodje od Dneva okupiraj« njih lepo ime. Konflikt bi bil seveda neizogiben in bi lahko imel dalekosežne posledice. V interesu poštene stvari je treba take konflikte in zamenjave odklanjati. Prav kakor bi kdo hotel izdajati nov list na Slovenskem, pa bi ga nazval novo Jutro, mlado Jutro, zlato Jutro, belo Jutro, pravo Jutro itd., kar je seveda pri nas .'Slovencih, ki smo skoz in skoz pošten narod, popolnoma in že v n i-prej izključeno. To sem rekel samo zaradi primere. Zdaj pa jezikoslovno plat vprašanja. — Beseda Dan ima v drugem padežu Dneva. Vzemimo prva dva soglasnika, namreč dn, obesimo primerna končnico, ki je v tem slučaju -nar, vtaknimo med deblo dn- in končnico -nar primaren samoglasnik, t. j. i, in dobimo Dninar, kot edino primeren izraz za moža, ki ima opraviti z Dnevom.. Beseda Dninar Slovencem nikdar ni tuja, znana je splošno povsod in pomenja človeka, ki dela za dnevno plačo in ga gospodar lahko vsak dan odpusti iz službe, kratkomalo, ki je, kakor se pravi »od danes do jutri*. Tudi v tem oziru je za može iz Dneva ime Dninar zelo primerno. Konec koncev: naj obračamo stvar kakorkoli, naj jo premotrivamo iz katerogakoli stališča, edino pravilno ime za može iz Dneva je Dninar. Iz jezikoslovnega in iz stvarnega ozira — iz tega predvsem. Upam, da se bo tudi sicer zelo trdovratni pospod Bav-bav prilagodil mojemu naziranju. DNEVNE VESTI. Nečuveno nesramni so .Dninarji' iz „Uč. tiskarne*. Ker niso mogli ubiti lista s tem, da so ga prenehali tiskati in začeli takoj na to izdajati svoj „Dan*, so začeli lagati in obrekovati. Ribnikar sedaj razširja po Ljubljani laž, da je postalo .Jutro" — .klerikalno". Takim nizkotnežem samo naš — fuj. 0 vagabundih govori ona banda, ki se že zbrala okolu organa Jake Dimnika in mestnega tržnega nadzo.nika Ribnikarja. Možakarja bi bolje storila, da molčita. Dve tožbi so že vlož li gg. iz „Učit. tiskarne" proti našemu odgov uredniku — radi žaljenja časti. O, le naj tožijo, se bo vsaj kaj zvedelo pred porotnim sodiščem in gg. se bodo še kesali, da so nastopili to pot proti našemu odgovornemu uredniku. „Dan“ v Ljubljanici. „Učit. tiskarna" tiska svojo .Meglo" v velikem številu izvodov, ki jih ponujajo zastonj posebni raznašalci vsakemu, kdor le hoče citati tak list. Teh je pa več kot premalo in na novega leta dan je vrgel neki raznašalec z frančiškanskega mostu v Ljubljanico kakih sto izvodov „Meglo‘ rekoč: „Kaj hočem raznašati ta list, ko ga pa nihče ne mara.* Čemu to ? Iz Kranja se nam poroča: Kakor znano, priredi Sokoi v Kranju predpustno veselico, pri kateri bo svirala vojaška godba iz Gorice. Čemu neki t j ? Saj imamo v Kranju dobro izvežbano godbo Gasilnega društva, ki zadostuje za vsako, tudi večjo veselico. Za Sokola pa bi ne zadostovala ? Ali pa ima morda Sokol v Kranju toliko de- Marja, da si lahko privošči drago vojaško godbo iz Gorice? Sodnik dr. Hinko vica umrl. Iz Zagreba poročajo, da je v sredo, dne 3 t. m. umrl predsednik zagrebškega sodnega dvora Ivan Šibenik. Šibenik je vodil obravnavo v zna nem procesu proti bivšemu saborskemu poslancu dr. Hinkoviču ter ga obsodil na šest mescev ječe. Tekom obravnave se je nečast-*o izrazil o nekem hrvaškem stotniku, ki ga je potem hotel pozvati na dvoboj, a se je Šibenik pred njegovimi zastopniki skril. Bil je pokoren sluga bana Tomašiča. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g Hinko Kobi 4 K, nabrane na godovanju Ma-renkovega Štefana v Nomenju v Bohinju; darovali so po 1 K: vrli Sokol g. Framo Stopar, Štefan Marenk, Ivana Marenkova in Hinko Kobi. Pri božičnici C. M. podružnice v Devinu je nabral učenec -Jos, Marvic 12 K. Šolski svetnik g. A. Bartel je poslal Družbi novoletni dar 10 K. Od novoletnih voščil se je odkupil s 30 K Družbi v korist g. Ludo-vik Borovnik, puškar v Borovljah; zavtdni Slovenci si bodo njegov naslov zabeležili. V restavraciji Deisinger v Škofjiloki se je nabralo za družbo 7 K 10 v, ko je Pavle svoje ,.kunšti“ prodajal. Hvala lepa! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Andrej Oset za kupone tolstovrške kisle vode, katere mu je poslala celjska C. M. podružnica, ki jih je prejela od g. trgovca Ravnikarja 11 kron, za drugih 20 kuponov je poslal 4 K. G. Ivan Perdan, veletržec in zalagatelj užigalic v korist n*ši Družbi, jej je izročil zopet lepo vsoto 1860 K. Priznati se mora g. Perdanu hvaležno njegovo veliko skrb za dobro blago in za po moči točno postrežbo. Zahvalo pa moramo izreči slovenskemu rodoljubju, ki uporablja družbino blago v toliki meri, da moremo priobčevati prejemke tako visokih vsot. Odločno naprej! Južne dežele proti gališkim kanalom. Zadnji teden starega leta so v bližini Krakova pod običajnimi slavnostmi — navzoče so bile razne ekselence — napravili prvi mah s krampom. Polagali so temelj bodočemu velikemu kanalu, ki bo vezal Dunaj z zanemarjeno Galicijo. Ko se ti bolj špekulativno, kakor pa tehnično utemeljeni načrti bližajo uresničenju, se po južnih deželah čim dalje močnejše čujejo energični glasovi „Ne!“ — Zagovorniki galiških vodnih cest, pred vsem pa zastopniki severnih dežel v državnem zboru povdarjajo s posebnim povdarkorn, da so bile dežele na severu glede melioracij doslej popolnoma zanemarjene in da so ti kanali nekaka kompenzacija za železnice, ki jih je država, zgradila zadnja leta na jugu v planinskih deželah. To stališče je pa popolnoma napačno. Statistični podatki zadnjih desetih let glede podpor v svrho regulacij rek in potokov govore drugače. V te LISTEK. Nostradamus. Šesto poglavje. Pot k Skrivnosti. „Kdo ste?44 je zahropel. .Vedeti hočem ! Zakaj plakate ? Zakaj vas tako pretresa ta zgodba mojega zločina ?“ .Pravite44, je vprašal Nostradamus namesto odgovora, „da je povila otroka?" „Da. Tako sem dejal.“ • Marija je povila otroka ?“ .Da. V temnici. Sin je bil 44 .Povila je sina,4* je ponovil Nostradamus mašinalno, s tako žalostnim glasom, da je celo dauphin vztrepetal od sočutja. A zdajci je popadla Franca nekakšna besnost. Zagrohotal se je zlovešče in za-škrtal: .Sina mojega brata Henrika ! . . .* Nostradamu se je izvilo hropenje, podobno poslednjemu vzdihu zaklane živali. A Franc je ponovil: . „Sina mojega brata! ... Meni se je upirala, njemu pa se je vdal»!“ .Seje vdala!« je zamrmral Nostradamus s slabotnim glasom. namene je država tekom let 1901-191q izdala 266 5 milijonov kron. Na severna dežele odpade: Češko 87'7 mil onov, Galicijo 74'7 miljonov, nasprotno za južne : Kranjsko 3A miljonov. Koroško 4‘9 miljonov, Štajersko 4-l miljonov. To se pravi. ,eško in Galicija ste dobili za urejevanje rek že 128’5 miljonov, dočim so dobile zadnje dežele le borih 174 miljonov kron. Našim cenjenim naročnikom in dopisnikom javljamo, da pošiljajo naročnino lahko naravnost na glavno upravo ,,Jutra“ v Trstu (Via S. Francesco d' Assisi 20), ali pa na upravništvo v Ljubljani. Dopisi naj se pošiljajo naravnost glavnemu uredništvu v Trstu (Via S. Francesco d’ Assisi 20.1, lahko se p? pošljejo tudi našemu uredništvu v Ljubljani, kamor naj se obrača posebno ljubljansko občinstvo. V Ljubliani se nahaja uredništvo in upravništvo ,,Jutra“ na Poljanski cesti št 7., I. nadstropje in ne več v „Učiteljski tiskarni4*. Pomlad po zimi. Iz Cerovca na Dolenjskem nam je poslala gospodična Minka Kumpova šopek cvetečih trobentic in marjetic in — da je prijetno združeno s koristnim par nenavadno krasnih jabolk. Cveteče trobentice in marjetice v tem času pričajo o nenavadno mili zimi. krasna jabolka pa o umni sad(eriji. Za pošiljatev se gospodični lepo zahvaljujemo. Zgubila se je Helena Jelen, stara 20 let. Dne 2. januarja t. 1. je šla od doma in se ni več vrnila Kdor bi kaj zvedel o njej naj blagovoli sporočiti v ljudski kavarni via Solitario 16. Prostovoljno gasilno društvo v Podbrdu na Primorskem priredi svojo prvo veselico na dan sv. Treh kraljev ob */* 8. uri zvečer v restavraciji .Štravs14 pri postaji. Na sporedu je igra, šaljiv prizor, šaljivo srečkanje; po sporedu ples, pri katerem deluje šaljiva pošta. Cene sedežem 80 vin., stojišča 40 vin.; vstopnina k plesu 120 K; uniformirani gasilci plačajo polovico. Dame so proste vstopnine k plesu. K obilni udeležbi vabi Odbor. Deželno gledališče v Ljubljani. F. S. Finžgar : Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih. — Režiser A. Verovšek. — Pre>i ijera v torek, dne 2. januarja 1912. Finžgar pripoveduje v tem svojem delu mnogo o .naši krvi“, ki baje ne trpi tujca, maire Borštnik kliče na koncu igre patetično: .naša kri ni igrača44. — Ali je pa to tudi v resnici skazal? Ne! Kajti tega pokazati ni mogel, ker ni res. Prav nasprotno je res ; vsakemu tujcu je bil dozdaj naš človek voljan sluga. Finžgar je le pokazal, kako se je naš narod, hlapec upiral novemu gospodarju, Francozu zato — ker je bil starega gospo- »Mojero bratu Henriku! Njemu, ki me je zastrupil! . . . Ali zdaj razumete, zakaj je izpustil Henrik svojo priležnico iz Tem-pla !» .Izpustil jo je44 je zajecljal Nostradamus. »Da. Naravno je. Bo že tako. Kajpada, hotel je imeti priležnico in otroka pri sebi«. S turobno mirnostjo je zmajal z glavo. Franc, ki je drgetal še zmerom v tistem brezumnem smehu, je nadaljeval: .Ali zdaj razumete, moj zločin ? Ali razumete, zakaj sem ji sledil, ko je šla iz Templa ? In zakaj sera jo ubil v tistem tre-notku, ko sem videl, da je namenjena k mojemu bratu.44 Nostradamus se je sklonil k njemu. »Pa. otrok? Ali ste ubili tudi njega?« „Otroka ? . . .* »Sin ’ Marijinega! Sina vašega brata Henrika ;u „Ne, ne! Otroka nisem ubil! Izročili so ga . . .“ Komu ? Komu ? Spomnite se. Hočem, da se spomnite ! • Spominjam se . . . možu, ki je odnesel otroka, je ime Brabant-le-Brabancon. Strašne misli so vrele v Nostradamo-vem srcu. .Moči peklenske! Moči nebeške ! Zatorej se je pretrgala vez med njo in menoj 1 Vdala darja že navajen. Če bi bil Finžgar s ta idejo, da smo bili in smo še .tuji sluge44 obsvetil dobo francoskega gospodstva aa Slovenskem, čast mu! To pa izgleda bate ali nehotč, vedč ali nevedč, kakor himna hlapčevstvu, črtomirstvu. Kakor pravi Župančič : „Tu lezi na tla in grizi zemljo, Otruj ves dom s svojo robsko krvjo!44 Brez lastne volje smo zamenjavali tujčev jarem, brez samoodločitve smo prišli pod Francoza, prav tako pa spet nazaj pod Avstrijo ; z dejanjem v igri torej ni bilo sploh mogoče dokazati onega stavka, da naša kri ne trpi tujca, zato je v drami temveč dolgih pridig o naši krvi in moči našega naroda; največ filozofira zaljubljeni francoski častnik Renard; skrajno neokusno se pogovarjata mati in hči o tem, da bi trebalo .izboljšati naše pleme44 z mešanjem s tujci, ker bi se spojila naša krepkost s tujo — prekanjenostjo. Prekanjen je naš človek prav dovolj! Tudi kmečki maire na koncu prav po patersko pridiguje. S ponesrečeno idejo pade seveda vsa drama. Pa tudi, če se na to ne oziramo, moramo reči, da je čisto tehnično igra čim bližje koncu, tem slabejša ia medlejža. edino prvo dejanje, dispozicija, napravi še ugoden vtisk, pa še to je preveč zavlečeno. Edino, kar moremo pohvaliti, je lepa, krepka, res ljudska govorica. Igralo se je v celoti dobro. G. Verovšek, v maski ia igranju dvoreznega maira prav dober. G. Nučič je bil eleganten častnik, pisatelj mu je vlogo zelo otežkočil; napravil je iz nje, kar je mogel. Tudi v zvršitvi drugih vlog, ki so še brezizraznejše, lahko rečemo isto: trudili so se pač vsi, gdč. Wintrova, g. Danilo (prav dober!), g. Skrbinšek, g. Molek, g. Križaj i. dr. Gledališče je bilo skoro razprodano; prišlo so ljudje, ki jih drugače ni nikoli notri ; strankarstvo pa pri umetnosti ni na mestu. Usoda Karagjorgjevičev. Danes zvečer ob 10- uri prepeljejo zemeljske ostanke srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča z dunajskega osrednjega pokopališča v Topolo, kjer jih polože v monumentalno grobnico, ki jo je dal napraviti srbski kralj Peter. Dunaj je imel zadnje dni zopet senzacijo svoje vrste; a rodbini Ka-rag;orgjevičev sovražni elementi so skušali zopet oneznažiti in oblatiti ime te rodbine ter ji pritisniti pečat sramote. Zanimivo je zgodovinsko dejstvo, da že eden Karagjor-gjevieev — pravi boritelj za osvobojenje Srbije izpod turškega jarma — tudi v Topoli leži pokopan — brez glave. Črni Jurij ali Karagjorgje je pokopan brez lobanje. Jurij je padel kot žrtev sovražnih razmer med se je! . . . Njen sin . . . sin Henrikov . . . oh, ali je to mogoče ? Ali je to resnisa ? ... Oh, da bi mogel pasti na mestu in poginiti ! Marija je povila sina ! . . . Zbogom, mladost, ljubezen, zaupanje! Zbogom vse, kar dela življenje tako lepo! Zdaj se mi odpira sedmi krog pekla, z ognjenimi vrati, na katerih je pisano s krvjo in solzami: sovraži ! . . . .Pomagajte !* je zarjul Franc. Umiram ’... Pijačo! Naglo 1 h, naglo! . . .“ Nostradamus je zaškripal z zobmi. Sklonil se je dauphinu ves plameneč, kakor ar* hang^el maščevanja. Pokazal je stekleničko umirajočemu, ki je izkušal iztegniti roko . . . »Protisti up!“ je kriknil Nostradamus. •Evo ga ! Treba mi je samo vliti par kapljic te tekočine v tvoja usta, pa si nt.*4 ! „Da! Oh, da!“ je hropel Franc v brezumni radosti. .Otet! Ali razumeš, kaj to pomeni ? Živel boš ! Kralj še postaneš! Kralj francoski ! Kralj v najlepšem kraljevstvu sveta! Vsa slava, vsa moč, vsi užitki so združeni v tej drobni stekleničici !“ .Dajte ! Hitro, hitro !* je prosil dauphin. — svojo rodbino in ono Obrenotičev, katerih potomec — kakor znano — je bil prejšnji po zarotnikih umorjeni srbski kralj Aleksander. Leta 1816. se je Črni Jurij vrnil iz Rusije v Srbijo, da bi nadaljeval osvoboje-ralno vojno proti Turkom. Na svojem četo-vanju je prišel tudi v Smederevo k svojemu »ekdanjemu tovarišu knezu Vuiču. Ta pa ga je na skrivnem izdal nasprotniku Milošu Obrenoviču, ki mu je dal sporočiti, da naj takoj pošlje njemu ali glavo Črnega Jurija ali pa svojo. V spanju je potem Vuifi umoril Jurija, mu odsekal glavo, ter jo poslal Milošu Obrenoviču. Ta jo je pa poslal turškemu paši, ki je stoloval v Belgradu. Paša ju je po nek/em Arabcu odposlal sultanu v Carigrad, kjer so jo obesili na kol in jo postavili na ogled pred mestna vrata. Neke temne noči so jo pa skrivaj ukradli carigrajski kristjani in jo zagrebli na nepozna-*em mestu. Med kazenskimi paragrafi. Radi tatvine Josip Suman, star 36, in Karol Štoka, star 22 let, prvi pomorščak, a drugi delavec oba iz Škednja pri Trstu sta se včeraj pred-poludne morala zagovarjati radi zloS na tatvine. Prve dni meseca novembra sta ukradla 10 lesenih mostov, kakoršni se rabijo pri nakrcavanju parnikov, ki so last ladejedelnice v sv. Roku pri Miljah in so bili vredni K 86'51, in koncem meseca novembra m. 1. zopet 10 enakih mostov na škodo gospoda Evarda Levi pod Skednjem. Ti poslednji mostovi so bili vredni K 35. Obtoženca sta priznala svo o krivdo, posebno glede druge tatvine, d očim sta trdila, da sta prvih 10 mostov dobila na visokem morju, ker jih je vrgel preč neki odhajajoči parnik. Bilo je zaslišanih 7 prič, ki so vse potrdile obtožbo. Ootoženec Suman, katerega je branil dr.Pompej Robba, je bil obsojen na 7 mesecev, a obtoženec Štoka, katerega je zagovarjal odv. dr. Pick na 2 meseca težke ječe primerno poostrene s posti. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 4. jan. Ban dr. Tomašič je poročal grofu Khuen Htdervaryju o položaju na Hrvaškem. Merodajni politični krogi so mnenja, da izposluje ministrski predsednik Khuen lledervary od cesarja zopetni razpust sabora, ter imenovanje kraljevskega komisarja. — Zagreb 4. jan. V krogih koalicije se že resno pripravljajo na nove volitve, ker v slučaju, da postavi sabor bsna pod obtožbo, bodo takoj nove volitve. Dunaj 4' jan. Delegacije se najbrže sestanejo koncem januarja, ter bodo delovale istočasno z deželnimi zbori. Solnograd 4. jan. O izgubljenem zrakoplovu še sedaj ni duha ne sluha. Na rešilno delo je šlo tudi vojaštvo. Dosedaj ni nika-kega rezultata. Rim 4. jan. Po vsem ozemlju koder je bila preteklo vspomlad vstaja, se zadnje čase opaža veliko vojno gibanje med bivšimi vstaši. Bivši vodje Malisorov in drugih rodov so imeli v bližini Skoplja sestanek ter določili baje že dan za splošno vstajo. Od vlade zahtevajo 100.000 odškodnine za od vojaštva vplenjeno živino, živila in požgane domove česar pa vlada ne more priznati. En rod. ki se je že spuntal, je oproščen vseh davkov, kot so to puntarji zahtevali. Berlin 4 jan. O sokrivcih ubeglega francoskega vohuna stotnika Luxa še ni mogoče dognati nič gotovega. V vojaških krogih so v sled pobega silno potrti, ker ima stotnik Luk baje jako intimne zveze v nemških vojaških krogih, katere hoče izkorist ti. Nemško časopisje divja proti Franciji. Obsojen vohun. Krakovo, 4. januarja. Bivši ruski železniški nradnik Langner je bil danes obsojen na l leto težke ječe zaradi vohunstva v korist Rusiji. Pri zadevni hišni preiskavi so našli pri njem načrte utrdb mesta Krakova in Przerr.vsla. Turčija in Črua gora. * Berlin, 4. januarja. Tu sem poročajo iz Skadra, da so Črnogorci napadli pri Mokri nekaj mož broječo obsadno posadko. Napad se Črnogorcem ni popolnoma posrečil. Gozdove med Mokro in Ranzdolom so napadalci zažgali. Italijansko-turška vojna. Tripolis, 4. jan. V mestu in okolici je kolera docela iztrebljena. Povsod vlada vzoren red. London, 4. jan. V Egiptu skušajo s naj-s*rožjimi sredstvi prevspešiti turški kontra-band, namenjen v Tripolis. Solun, 4. jan. V mladoturških krogih so prepričani, da bo mir sklenjen v najkrajšem času. Z ozirom na vznemirljive vesti iz vseh koncev države, je vlada prisiljena misliti samo še na to, da se mir sklene kolikor mogoče častno. Tripolis, 4 januarja. (Oficijelno) V Tripolisu, Ain-Zari, Homsu in drugod nobenih novic. Patrulje, ki so bile poslane da islede sovražnika, niso dobile niti s'edu o njem. Kakih 40 tatov se je potegnilo v okolico Gar-garesch. Bengasi, 4 januarja. (Oficijelno) Glasom poročil od naših vohunov, uhaja vedno več Arabcev, vzlic temu da je vrhovni turški po veljnik obljubil pojačenje posadke. Razne vesti. * Njeguš pride v kopersko kaznilnico. Že včeraj smo poročali, da je dunajsko višje deželno sodišče potrdilo obsodbo proti Nje-gušu. Dorlatno poročajo z Dunaja, da je Nje-guš vložil pri istem sodišču prošnjo, da bi presedel svojo kazen v koperski kaznilnici. O tem bo sodišče sklepalo prihodnji dni. * Pes dedič. Dobe se na svetu dame, ki goje posebno ljubezen do pasjega plemena. V Parizu n. pr. so posebna pasja pokopališča, kjer pariške dame tudi postavljajo svo jim. ljubljencem krasne spomenike, na katerih se blišče zlati napisi „Mojemu mufiju“, „Mojemu pufiju“ itd. Vendar ni še svet doslej čul, da bi pes postal tudi dedič lepega, ogromnega premoženja. Te dni je v Budimpešti umrla stara dama, vdova Kabo, ki je zapustila svojemu pasjemu prijatelju 25.000 K. V oporoki ga je imenovala za glavnega dediča. * Bacil Škrlatice odkrit. Kot je znano, dosedaj niso mogli lionštatirati bacilov ki provzročajo to epidemično otroško bolezen. Kanadski bakterijolog, dr. Vipond pa poroča zdravniškim združenjem v Londonu, da se mu je posrečilo, po dolgih eksperimentacijah dognati škrlatični bakcil, česar bodo skrbn ■ mamice seveda silno vesele, saj se nobene epidemije tako ne boje. kot te, ki žuga njihovim malin' ljubljencem. Preteklo spomlad se mu je namreč posrečilo, od nekega dečka, starega štiri leta, dobiti po smrti, ki jo je provzročila Škrlatica materijah v katerem so se lepo razvili bacili škrlatinke, katere je ubrizgnil petim opicam in mnogim domači zajcem, ki so vsi zboleli za znaki škrlatinke. Najbolj značilno je to da so dobili tudi one psane maroge in mozolčke, ki so znak one bolezni. V zdravniških krogih so prepričani, da se dr. Vipondu posreči iznajti sredstvo zoper to b Jezen. * Stanovanjska beda na Dunaju. Skoro vedno začetkom vsakega meseca se dogajajo na Dunaju slučaji takoimenovanega deloži-ranja. Uboge delavske družine ne morejo vsled raznih okoliščin plačati stanarine v postavnem roku ; hišni lastnik pa jih takoj postavi s pomočjo uradnih oseb na golo cesto. Kričeč slučaj te stanovanjske bede pa se je dogodil na silvestrovo noč. Dočim so veseli Dunajčani pred Štefanovim stolpom se prerivali, željno pričakujoči novega leta, je uboga 50*letna dninarica Ana Jakubik blodila celo noč po dunajskih predmestnih ulicak dokler se ni onemogla zgrudila na polju pri neki vojašnici, kjer jo je našla vojaška patrulja. * 0 kruhu so bili še pred nedavnim časom učenjaki mnenja, da se bo dalo peči ga na nov način, iz moke pridobivane iz cele vsebine žita. torej ne več iz raznih vrst moke, kot je bilo to dosedaj v navadi, nego iz ene same vrste moke, ki pa vsebuje vse redilne in odvajalne snovi kar )ih ima do-tično žito. Sedaj se je pa ta misel začela opuštati, ker trdijo na podlagi skušenj, da človek dokler je še mlad. otrok, ne potrebuje istih snovi, da mu je torej potreben drugačen kruh kot pa doraščajočim ali pa star.šim ljudem. Vendar pa še to vprašanje ni dognano. Ker je kruh najvažnejše hrani-vo, se bomo, ko bodo rezultati teh stadijev dokončani, še pečali s tem vprašanjem. * Reformirani brevir. Nad en milijon zgube bo imelo založništvo Desclee, veliko knjigotrško podjetje v Parizu, zaradi reforme brevirja ki jo je upeljal papež Sarto (Pij X.) Desclee se j.; še pravočasno obrnil v Rim po informacije glede toliko napovedovane reforme, a je dobil odgovor, da se nič ne spremeni. Nato je založil velikansko naklado, vsled česar bo navstala ona velika zguba. Starega brevirja namreč ne bo mogel več razprodati, nov se bo pa tiskal v vatikanski tiskarni ker je tako rekel Sarto. Zato, da je zalagal in razpečaval v tolikem številu brevir, je plačeval Desctee vsako leto 30.000 fr. za Petrov novčič Vatikan mu pa vseeno ni prizanesel, ker mora pri svojih verskih reformacijah tudi kaj zaslužiti. Seveda, kupčija je kupčija si mislijo gg. v Vatikanu. * Zmanjšanje števila porodov v Nemčiji. Ne samo na Francoskem, nego tudi v Nemčiji se število porodov vedno manjša. Četudi narašča tam število prebivalstva, se opaža vendar počasno nazadovanje porodov, nevarnost, katero skuša Francija že toliko let odvrniti. L. J 870 je bilo v Nemčiji na 1000 prebivalcev 40 porodov, 1. 1880 je padlo na 37, potem pa redno pada vsako leto. Leta 1905 je padlo na 34 od 1000 prebivalcev, a 1 1903 že na 31. Zmanjšanje za 250/° v 40 letih. To žalostno dejstvo za Nemce, zakrivajo umetnim potom samo še s tem, da je tam tudi nekoliko manjša umrljivost dece. Ta umrliivost, ki je bila I 1905 še zelo visoka, namreč 208 od 1000 enoletnih novorojenčkov, je padla lani na komaj 157. Francozom, ki to resno vprašanje vedno zasledujejo se zdi, da je s tem doseglo zmanjševanje umrljivosti. * Za smodkami smodnik. Lansko leto je tobačna uprava avstrijskemu prebivalstvu povišala cene smodk, letos s 1 januarjem pa je skupno vojno ministerstvo povišalo cene smodniku. Nedeljski lovci bodo poslej morali dražje plačevati svoj šport. Tako stane navaden smodnik sedaj 4 K 55 v. (doslej 3 K 92 v.), boljši pa 5 K (doslej 4 K 30 v.) kg. Brezdimni strelni smodnik 7 K 30 v. (doslej 7 K) 'j, kg, in smodnik št. 8 1 K 16 vin. (doslej 98 v.) >/« kg. Splošno znaša povišanje cen pri brezdironem smodniku 41/.,, pri črnem pa 15—20 odstotkov. Mali oglasi. ( Liritl se zn'č‘ia svetla soba s posebnim vhodov UUU.tt z o;Tft»o ali brez nje tukoj ali s 16 jann-varjem. Ahaciova cesta o. te rS!oToiiski ljudska kavarna" v ulici jriUUtl Solitar o it. 16. iTr*t. 0. Bernatovič. Največja zaloga izgotovljenih oblek. Solidna postrežba. Priznano nizke cene. Ljubljana-Mastni trg. Več hiš z gostilnami po jako ugodnih cenah. —» Natančna pojasnila pri F. MATELIČU LJUBLJANA — ŠKOFJA ULICA. Izdajatelj, glavni in odgovorni’ urednik Milan Plut. Tilka Tiskarna Dolenc (FranJFolK) v Trstu. v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. Rezervni zaklad: nad pil milijona obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset •iiiilijsnov. Pepilnsmat varno naložen denar. dvornih tvrdk s M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjskih klobas. Slav. druStvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — xxxxxxxxxxxxxx>co Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se gaje izplačalo K 2.495.719 91 SLAVSJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi Reserve in fondi K 54.000 000. — Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860-58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko narodno upravo. Vs» pojasnil*, daje : Generalno zaslepstv* v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. ■----------------- Pisarne s* v lastni bančni hiši. ——n-—t— Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč. Škode ocenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. “JSia Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. T &S£ Stritarjeva ulica. štev. a (lastna, hiša) Pvomese za bližnja žrebanja: Promese kreditnih srečk a K 26.— Žrebanje dne 2. januarja 191« Glavni dobitek K 300.000.— Promese srečk za uravnavo Donave a K 16.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K l-O.OOO. Promese ljubljanskih srečk a K. 10.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 50.000.— Promese zemljiških srečk It. em. k K 6.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 100.00 . Vse 4s promese slt.upaj K. 06 —. podružnice d jSpIjcfu, C@Iodcu, ^apajcou in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V>. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka BB IKO BSM 1. SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 XXX>005^XXXXXXXXXXX>CXX)0000000