PRIMORSKI dnevnik I® JaCel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI PLEVNIK pa 26 novem-1X8 1943 v vasi Zakriž na<* Cerknim, razmnožen 08 ciklostil. Od 5. do 17. ^ptembra 1944 se je ti-**al v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-!*•	0(1	18. septembra
'944 do 1. maja 1945 v •skarni «Slovenija» pod vO|skim pri Idriji, do 8. maia 1945 pa v osvoboje-7™ Trstu. kjer je izšla za-anla Številka. Bil je edini Sì80' Partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi.
»)
S spektakularno svečanostjo na Memorial Colišeumu v Los Angelesu
Sklenjene 23. olimpijske igre
Olimpijsko zastavo prevzel župan Seula, kjer bodo igre leta 1988
IGOR CANCIANI
Napočil je čas, da «pustimo arha--j*1® kr lažne ideale in neobstoječe siome> Vri katerih mnogi povsem jo °|*i'no in nerazumljivo še vztraja-tuin/l>°rt 'n P°*'tika si nista naspro-I,,I a pojma. Prepletata se in sta v a heločljiva že od samega začetka. sred1 Gr^'ji so bile olimpijske igre PrL-*^0 za dosego določenih eiljcv.
ckinitev konfliktov, začasna pre-VzJa> možnost novih pogajanj in dal tav"cv nov*h zavezništev: to je Hi ilr(>d za Priredbo antičnih olim-Ushj" 'Ser. Obstaja za vse to kak termin in izraz kot polila Sport J® politika, prav tako kot Zo ®raa<>Ji druga stvar, ki vzbuja po-,j*» in zanimanje večjega kroga di l’ a*tt'vira množice in žene Iju-sPecifični dejavnosti.
s^,>PW«nos‘, krepostnost in či-no v ,andčnih olimpiade so pretira-karVZV'^Pvanic m mitizacija nečesa, bili V. ,restlici ni bilo. Stari Grki so »es Zapc'n'ki degeneracij, ki so da-
vsakdanja praksa. Za dosego za-
Kf.^®aega smotra so podkupovali, li n iemali poživila in uporabljali^. alrazličnejše podtalne metode. faJo.^bniki so vse to le povzeli, m izpopolnili.
v l ZVepani> sklepno slovesnostjo so lin,-^ Jknsdesu sklenili ciklus 23. o-fttrzlia^t m,sleme dobe. Olimpijska 28 Z?.' ki nas je zgrabila, zajela lu' ' m naraščala 14 dni, bo kma-gre ."^'a’ čeprav bodo olimpijske i-nostj L‘pncHai ®asa v središču pozor-gre j, čem pa bodo olimpijske 1-vity.,z k°s Angelesa ostale v zgodo-Po j vsaka prejšnja olimpiada iiščih^-ih rezultatih na tekmova-nein "it °'eg tega mogoče po rekord-aaDov ?v!'u udeleženih držav, četudi ^invivi .f'i° že sedaj, da l)odo kljub U llam bojkotom ta rekord zruši-v Seulu.
ve*nic°^ ^°vietske zveze in njenih za-ske j_ 16 delno razvrednotil olimpij-aeSativJ, Peed začetkom le-teh in Vost ;?* vplival na. njihovo kako-Montre-1	tega smo vajeni že od
Rodovin- da,ie- Los Angeles bo v faz a m ,?stal kot najskrajnejši iziti kot Prjške potrošniške miselnosti zinnisti-na|P°P0lncjša uresničitev kon-ler() .ln,b načel na področju, za ka-"<-‘,>kužei^n0Ki še “Pni0 trditi, da je
iega* ^fvševanju in realizaciji svolili i„„Crta komercializacije Olimpijin nati.S° bili Američani brezhibni Mi. Tei«1!1* d<> najmanjše podrobno-"stri Azijski kiklop ABC si je v ?.a8otovi| Urene‘ ustalih TV velikanov .bhpijsliìi,P|*avieo prenašanja vseh o-% toliki prireditev. Lastniki so vlo-;0stoval»n° vsot°. ki bi bržkone za-a Ve tret •Za industrijski razcvet dr-tolik» Je?a sveta. Zaslužili pa bodrit jt da bi lahko sami krili de-*aJ.	Janške vlade za pet let na-
"Zedvsc^ìsllH'i se vsekakor zgražajo fSi r nad dejstvom, da so Ame-• “ baki ProdaJi tudi tek z olimpij-^litev oskrumbo olimpizma in y(*K s 'a vse njegove privržence, i žitniki i“b ni ogrel zaradi tega. °v iz '.lmPijskega duha in idealu n ,cnib iger so zadevo pre-a'*acijsk Pri-,>thu in domačemu orga-.bnsii,n mu komiteju, ki je celoten Z je s^iiSijajm! izpeljal. MOK pa asa tra, 'V vlogi in poslanstvu za I edal j "la olimpijskih iger odpo-h? j Veščin^Pustil upravo olimpiade >^traciie T f°kam kapitala in admi-<ala svet» i ki sta skupaj doka-' b°rtno nri kako je mogoče vesoljsko Jemali Pcditev sprevreči v triumf h»a ter „a’ kičastega američan-kazovon.,utrudn(>ga in neokusnega
Mi.
ameriške vsemogočno-
PteVeč risalgo Samaranch se ni ^	Ur"> saj je prenesel zvr-
^ALJEVANJE NA 2. STRANI
Kralj
Carl Lewis in Musonejeva krivica
ACE IMERMOIJA
V stari Grčiji so zmagovalce o-limpiad slavili pesniki, sodobne junake proslavljajo televizija in ostala množična občila. Današnje zmagovalce gledamo širom po svetu, njihovi obrazi in seveda njihova dejanja prihajajo kar v naše domove preko satelitskih zvez. Proslavljanje junakov pa ne pomeni le občudovanja; junak postane svojim »pesnikom«: tudi sredstvo; za dobiček in reklamo, je mit, ki ga spretno u-porabijo n namene, ki nimajo veliko opraviti z nesmrtnostjo in podobnimi rečmi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kljub nevarnosti reprize večnacionalnih sil
Italija bi rada pomagala Egiptu odstraniti mine v Rdečem morju
RIM, KAIRO — Po vsem sodeč bo tudi Italija podala svoje nrinolovce v Rdeče morje. 0 tem bosta na ikupni seji 21. avgusta razpravljali pristojni komisiji za lunamje zadeve in obrambo obeh vej parlamenta. Itali-anska vlada seveda navaja, da bo Egiptu nudila le ehnično pomoč v okviru dvostranskega dogovora. V /ladnih strankah vlada načelno odobravanje glede te lomoči. Le liberalci zahtevajo večjo jasnost, saj bi balo jo njihovem nedopustno, da bi se Italija omejila le na Mščenje min, ne bi pa zavzela jasnih stalisč. do tistih iržav, ki v svetu podpirajo terorizem.
Manj prikrit namig do Gadafijeve Libije (sinoči je Andreotti izročil Reaganu Gadafijevo pismo) in mer-kantilistične italijanske politike do Libije m Irana so zavzeli radikalci in Democrazia proletaria. Obe stranki odločno nasprotujeta nova italijanski vojaški misiji na Bližnjem vzhodu, vsekakor pa zahtevata široko razpravo v parlamentu. Tega mnenja so tudi komunisti m neodvisna levica, ki načelno ne nasprotujejo taki pobudi.
Komunisti pa se v današnjem uvodmku glasila Unità upravičeno sprašujejo, kako to, da se. bodo podale v Rdeče morje prav iste štiri države, ki so sestavljale večnacionalne sile v Bejrutu. Unita tudi zavrača tezo o
»novi vlogi Italije na Bližnjem vzhodu«, saj je ta vloga protislovna in dvoumna. Prav zato je treba po mnenju komunistov skrbno preveriti politične posledice takega novega italijanskega vojaškega posega.
Medtem ko se v Italiji počasi že razvnemajo polemike, pa proti Rdečemu morju že plujejo francoske in britanske ladje. Prve enote bodo na področju operacij že jutri, z iskanjem min pa bodo začeli bržkone šele v četrtek, ko bodo prvi minolovci zapluli v Sueški prekop.
Včeraj pa se je v Bejrutu ponovno oglasila terori stična organizacija »Džihad eslami« (islamska sveta vojna). Navedla je, da so njeni pripadniki položili v Sueški prekop in Rdeče morje 192 min, da bodo operacije prej ali slej ponovili in da vanjo nista bila vplc tena Libija in Iran.
Egiptovski predsednik Mubarak pa ne verjame v take trditve. Prepričan je, da je vsega kriva Libija, do dal pa je, da trenutno še nimajo dokazov. Obenem je zaželel, da bo preiskava izključila iransko vpletenost. V Teheranu seveda zanikujejo tako vpletenost in trdijo, da je vse le manever ZDA. Medtem pa so v Londonu sporočili, da so mine do sedaj poškodovale 16 ladij, med katerimi tudi dve sovjetski, eno iz NDR in eno iz LR Poljske.
Iraško opozorilo ladjam v Zalivu
BAGDAD — Poveljnik iraške mornarice Abid Mohamed Abdula je včeraj opozoril tuje ladje, naj se ne približujejo vojnim območjem v Zalivu, ker bodo v nasprotnem primeru postale tarča iraških napadov. Opozorilo je prispelo le dva dni po silovitem iraškem napadu na konvoj ladij, ki je plul proti pristanišču Bandar Homeini.
V Tokiu pa je namestnik iranskega zunanjega ministra Ho-sein Ardebili zatrdil, da bo ira-ško-iranska vojna končala le s strmoglavljenjem Sadama Huseina. Japonski posredniški napori so torej splavali po vodi. Iran nasprotuje pogajanjem, dokler je v Bagdadu sedanja vladna garnitura.
Medtem pa so londonske zavarovalnice sporočile, da je bilo od začetka vojne poškodovanih v Zalivu 80 trgovskih ladij in tankerjev, Lsto število ladij pa so vojne operacije zalotile v šat-el-Arabu, da so praktično izgubljene.
Dolar ZDA spet navzgor: 1.793 lir
RIM — Pričakovanje finančnih operaterjev, da bo zadnje poročilo o gibanju ameriškega gospodarstva, ki je tik pred objavo, prikazovalo ugoden razvoj, še bolj pa napovedi o novih poviških bančnih obresti v ZDA so včeraj, po nekaj dneh relativnega nazadovanja, pognali spet tečaj dolarja močno navzgor. Tako se je v Italiji ameriška valuta prodajala po 1.793,20 lire, kar je nov zgodovinski rekord.
Podobno se je dolar o vredno til tudi v razmerju z zahodno-nemško marko (2,9175), kar sicer ne predstavlja rekorda, a se mu zelo približa. Vzporedno se je včeraj znižala vrednost zlata, ki se je v Londonu proda jalo po 343,50 dolarja za unčo
V nedeljo v kulturnem domu na Ravanci
Uspeh prvega praznika emigrantov
RAVANCA — Največja bolečina, največje protislov je Rezijske doline predstavlja globok razkorak med bogastvom, izvirnostjo ljudskega izročila, rezijanskih plesov, pesmi, basni, jezika ter revnostjo slikovite doline pod Kaninom, ki že stoletja sili svoje prebivalce v začasno ali stalno izseljevanje. Samo v zadnjih tridesetih letih je Rezija zgubila 54 odstotkov svojih prebivalcev, ki pa večinoma ostajajo zelo zvesti svojim koreninam in navezani na rojstni kraj, kamor se vračajo vsaj enkrat na leto za največji rezijanski praznik, za Šmarno mišo.
Ob tej priložnosti je predvčerajšnjim pred kratkim nastalo kulturno društvo Rozajanski dum priredilo prvi praznik rezijanskih emigrantov, ki se je odvijal v kulturnem domu na Ravanci. In prav zgodovina Rezijske doline, njena današnja kulturna ustvarjalnost ter vprašanje izseljenstva in možnosti gospodarskega in vsestranskega razvoja so se prepletali v kulturnem programu praznika.
O posledicah emigracije sta spregovorila predsednik društva Aldo Madotto in rezijanski župan Sergio Di
henardo. Na bolečino, ki jo je ta pojav prinesel v vsako rezijansko družino sta se navezala pesnika Renato Quaglia in Silvana Paletti. Na to temo je spregovoril tudi dr. Milko Matičetov, ki se je osredotočil na bogastvo stikov med Rezijani in Slovenci. Predstavil je med drugim kraje v Sloveniji, kjer so v prejšnjem stoletju imeli svoja skladišča in zbirališča Rezijani, ki so na tem področju trgovali pa tudi tihotapili. O odnosih z zunanjim svetom, z oblastjo na primer, je nato spregovoril Gianpaolo Gri, etnolog na tržaški univerzi.
Sledila sta predstavitev novih knjig domačih in dru gih avtorjev ter pogovor o njihovem pristopu do rezijanske problematike. Tako so se pozornemu občinstvu predstavili proj. Bruno Petris, avtor še svežega izbora iz del sedmih rezijanskih ustvarjalcev, domačin Aldo Madotto, avtor več poljudnih del o Reziji in Renato Quaglia, ki se je zaustavil ob vprašanju medsebojne povezave med gospodarstvom in kulturo.
Bogat kulturni program, ki ga je povezoval prizadeven kulturni delavec Luigi Paletti, je zaključila s spletom plesov rezijanska folklorna skupina, (jn)

• Sklenjene
NADALJEVANJE S 1. STRANI
hano mero spokojnosti in samo rahlo nergal zaradi televizijskih prenosov. Na obrambo olimpizma je tokrat pozabil, zato pa je bil toliko bolj neizprosen, ko je bilo treba postaviti ločnico med amaterstvom in profesionalnostjo in določiti, kateri športniki imajo pravico do nastopa na o-limpijskih igrah in kateri ne. Kot vsi vemo, so »mokovci« ta problem rešili na najbolj ustrezen način. Kdove kolikokrat se je v grobu obračal baron de Coubertin? Pa vendar bi moral predvideti, da je treba olimpijsko geslo »Citius, altius, fortius« prilagoditi razmeram in ga prenesti tudi na druga ne zgolj tekmovalna področja. In končno so olimpijske igre le sistem, ki je snovan na konku-
IGOR CANCIANI
Kralj
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Olimpiada mora torej imeti ob spektaklu tudi svojega junaka in v Los Angelesu je temu superjunaku ime Carl Lewis.
Pred pričetkom tekmovanj so se vsi spraševali in seveda pričakovali, če bo Leuns izenačil Owensov rekord s štirimi zmagami v atletiki. Lewis ni razočaral in štirikrat zrna gai: v tekih na 100 metrov, 200 metrov in v štafeti 4X100 ter v skoku v daljino. In vendar Lewis ni Owens, njegova, zmaga je bistveno drugačna.
Owens je presenetil svet v Hitlerjevi Nemčiji. V zibelki arianske-ga kulta je zmagal črnec. Diktator je pobesnel. Ime Amerike je proslavil človek tiste rase, ki še zdaleč ni užival pravic kot belci; zmagal je predstavnik najbolj ponižanih.
Lewis je zmagal kot predstavnik novega plemena supermanov. Ljudi, ki jih odlikujejo izjemne psihofizične lastnosti in sposobnost upravljanja teh lastnosti: zmagal je menežer in v slogu, ki je temu primeren. Jasno je pokazal, da je najboljši; najhitreje teče in najdlje skače. Hkrati pa je dokazal, da svoje moči zelo preračunljivo upravlja; nikjer ni forsini, v skoku n daljino je svojo izjemno moč izkoristil le enkrat, drugič je bil njegov skok neveljaven, potem pa ni več skakal, saj za zlato ni bilo več potrebno in moral je šle diti z močmi. Po zmagah se ni razjokal od sreče; dostojanstveno je po zdravil občinstvo z nasmehom človeka, ki ve, da je prvi in da zanj biti prvi, ni nič izjemnega. Po zmagi v štafeti se je ovil v ameriško zastavo in s tem dokončno izbrisal dvrga-nje pesti mehiških junakov, črncev Smitha in Charlosa.
Ameriška ABC je tv čast junaku uporabila primerno število posnetkov. Lewis pa bo prav gotovo svoje uspehe dobro vnovčil: supermani so nad dilemo o amaterstvu in poklicu, če smo v Lewisu gledali kraljestvo ljudi, ki jih je obsijalo sonce uspeha; radodarno in brez bolečin, pa smo po drugi strani slišali, kako je občinstvo v Coliseumu burno ploskalo švicarski maratonki Gabrieli Andersen - Scheissovi. Na cilj je prite kla po neskončnem in mučnem teku in se skoraj nezavestna zgrudila v naročje sodnikov. Bila je dokaz, kako tudi taki, ki jih sonce uspeha in moči ni najbolj obsijalo, lahko pridejo do cilja. Rezultat je skromnejši, do cilja pritečemo na robu psiho fizičnega zloma, godni smo za bolnico, vendar pritekli smo. Tudi takšna podoba zasluži aplavz: Za dosego zastavljenih ciljev pač ni cene in spoštovanja do samega sebe.
V megaspektakhi športa in mitov sodobnega življenja, pa smo gledali tudi takšne prizore, ki nas bolj spo minjajo na stvarnost, ki je televizijske kamere ne filtrirajo. Slišali smo tako jok italijanskega boksarja Mu soneja, ki mu je krivica, dobra znan ka ljudi, ki jih bogovi niso poljubili na čelo, preprečila zmago. In slišali smo italijanskega rokoborca Vincema Maenzo, ki je po zmagi izjavil, kako si najbolj želi, da bi našel kakršnokoli delo, saj je brezposeln.
Čudno, da prihajajo glasovi vsakdanjih skrbi, izbruhov veselja in bojazni za bodočnost, skratka, glasovi naše drobne usode prav s starega kontinenta. . .
ACE MERMOLJA
□	BEOGRAD — Avstralski zunanji minister William Hayden, ki se že več dni mudi v Jugoslaviji, je včeraj z letalom odpotoval iz Dubrovnika v Beograd. Popoldne so se v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve začeli uradni jugoslovansko-av-stralski pogovori, (dd)
□	TUNIS — Tunizijski predsednik Habib Burgiba je včeraj dopoldne sprejel predsednika italijanske vlade Craxija, ki se kot običajno mudi na dopustu v Hamametu. Craxi in Burgiba sta razpravljala o italijansko - tunizijskih odnosih.
Še bolj zapleten položaj ob okrepitvi manjših Ust
Na Korziki tudi po nedeljskih volitvah vprašljivo oblikovanje učinkovite uprave
PARIZ — Ponovne volitve • za pokrajinsko skupščino Korzike, ki so bile v nedeljo za preko 200.000 Korzičanov, so bile pravzaprav zaman, ker se tudi zdaj ni oblikovala zadostna delovna večina v krajevnem parlamentu, ki bi bjla sposobna lotiti se perečih problemov otoka. Ta zagata korziške pokrajinske skupščine na podlagi novega avtonomnega statuta je toliko večja, ker sedanja desna opozicija tudi iz Pariza poizkuša, da bi iz Korzike naredila poizkusnega zajca za svoje udarce proti levi večini še pred splošnimi francoskimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Druga značilnost nedeljskih volitev na Korziki pa je bil prodor obeh skrajnih list — predvsem one na desni — pod zastavo nacionalne fronte Jeana Marie Le Pena, pa tudi prvi vstop korziškega gibanja za samoodločbo naroda v parlament.
Pri sedanjih volitvah, ki se jih je udeležilo komaj 51 odstotkov volilnih upravičencev — pri prvih volitvah za ta parlament leta 1982 je udeležba znašala 57 odstotkov — je bil že v veljavi novi predpis, ki je namesto prejšnje meje 1,6 odstotka zvišal mejo za vstop v parlament na najmanj 5 odstotkov glasov. S tem so želeli namesto razdrobljenih skupin dobiti v parlament le večje, vladanja sposobne skupine, čeravno se je
na volitvah tokrat potegovalo za mandate kar deset različnih list.
Toda tudi po teh volitvah je položaj tak, da so mandati v bistvu skoraj točno razdeljeni na dve polovici, levico in desnico, pri čemer ima združena desnica RPR, UDF, bonapartistov in drugih med skupno 61 mandati s 30 mandati rahlo prednost in si bo najbrž izborila tudi predsednika skupščine. Seveda pa bodo morali pri tem stopiti v zvezo s skrajno desnico Nacionalne fronte, kj jo na Korziki s podporo Le Pena vodi Pascal Arrighi. Ta lista Nacionalne fronte je dobila okrog 10 odstotkov glasov, kar sicer ni toliko, kot je bil Le Penov iztržek na splošnih francoskih volitvah za evropski parlament, ki pa vendar predstavlja najbolj vidno novost v sedanji korziški politični sliki.
Le Pen je te glasove dobil s svojimi brezkompromisnimi stališči o. francoskem značaju Korzike in z odločno zahtevo, da se zatre sleherni avtonomistični terorizem na otoku. Ta njegova gesla — Korzika se hoče otresti strahu — je v bistvu ponavljala vsa ostala, tudi bolj zmerna desnica in se bo zato zdaj težko odrekla zavezništvu z Nacionalno fronto tudi v samem parlamentu.
Poleg tega, da so seveda ostali na površju vsi že ustaljeni klani, kot so župani Rocca Serra,
Charles Ornano in Jose Rossi, so v glavnem h*' di na levici dosedanje položaje ohranili s tem. da so na Korziki levi radikali močnejši od socialistov in komunistov. Pač pa je zanimivo, se je v taboru korziških avtonomistov, ki ga zdal vodi Max Simeoni, začelo rahlo drsenje v skrajno krilo — MCA — Pi erra Poggiolija. ta nova stranka, ki se z razliko od avtonomistov zavzema za nacionalno samoodločbo korziškeg ljudstva, je nekak dedič razpuščenega sosveta na' cionalističnih odl/jrov Korzike in je v svojem bi stvu zelo blizu ilegalni Osvobodilni fronti k°r ziškega ljudstva.	.	,,
Zdaj je to gibanje, ki je delovalo doslej tu v obliki atentatov in oboroženega odpora, P?" imenom te nove stranke MCA prišlo po p**»* mentami poti volitev v parlament. To so tudi minuli noči obeležili z manifestacijo in streti njem v zrak pred jetnišnico v Ajacciu. Vprasu nje pa je, ali bo ta stranka, ki je s svojimi 6 oo stotki glasov prešla mejo za vstop v parlami',' tudi res poslej dejstVovala v parlamentu. vsem pa je zelo dvomljivo, če bo to mlado k ziško revolucionarno gibanje voljno vstopih koalicijo s sedanjo levo vladno večino, ki 0 ^ tega jezička korziških avtonomistov sploh ne bila tu večina.	BOGDAN POGAČNIK
Preusmeriteljema iranskega letala sodili po hitrem postopku
Eftekhartu 7 let zapora, Rahgohzar prost
Mala Nafiseh izven nevarnosti
razmere v Iranu, kjer ne obstaja nost zakonite opozicije in velja vsas^ nasprotovanje režimu za teroristi dejanje. Obtoženca sta to občutita di osebno, saj o Eftekhartovem tu, ki je bil č an protihomeinske " ganizacije, že štiri leta ni not*3*®.^ sledu. Eftekhartov oče pa je bd lansko leto v neki namerno P°'r čeni prometni nesreči.	,„nje
Medtem se je zdravstveno s , male Nafiseh, ki je bila v rimski nišnici pred nekaj dnevi open ^ na srcu, znatno izboljšalo. Mala fiseh že štiriindvajset ur lahko ^ brez pomoči posebnih aparatur. ^ klica bo lahko zapustila bomc ^ v desetih dneh, vendar je bolj > se potem ne vrne takoj domov.
Iranca Eftekhart (levo) in Rahgohzar med razpravo
(Telefoto AP)
RIM —- Hosseinu Eftekhartu in Mohsenu Rahgohzaru, dvema mladima Irancema, ki sta 8. avgusta preusmerila letalo družbe »Iran Air« in ga prisilila, da je pristalo na rimskem letališču Ciampino, so včeraj sodili po hitrem postopku. Eftekhart je bil obsojen na 7 let in šest mesecev zapora, Rahgohzar j a pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Zagovornika obtožencev sta vztrajno trdila, da mlada Iranca nista o-grožala življenja potnikov, saj nista bila oborožena. K oprostitvi Rahgoh-zarja je pripomogla tudi izjava Ef-tekharta. Ta je namreč rekel, da Mohsen o njegovem namenu, da preusmeri letalo, rii vedel nič. Zagovornika sta poudarila tudi težke politične
Na srečanju slovenskih društev Zahodne Evrope
Franc Šetinc o vlogi zdomcev in odnosih Jugoslavije s sosedi
MURSKA SOBOTA — V gostoljubnih Moravcih je bilo v nedeljo 9. srečanje slovenskih društev Zahodne Evrope. Nekoč revna in zaostala pomurska pokrajina je spremenila svojo podobo — postala je bogatejša. Velika je tudi zasluga pridnih ljudi, ki so vsako v tujini prigarano in od ust odtrgano marko ali šiling vložili v posodabljanje kmetij, odpiranje delavnic, asfaltiranje cest in marsikaj drugega.
Zdomci so se tokrat v velikem številu udeležili svojega, letos že devetega srečanja. Na prireditvi jim je spregovoril predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc. Spregovoril je tudi o najbolj aktualnih vprašanjih sedanjosti in se dotaknil odnosov s sosedi, s katerimi marsikje postavljajo prave mostove prijateljstva, tudi z Avstrijo.
»Tega mostu bi bili še bolj veseli«, je poudaril tovariš Šetinc, če ne bi bilo v večinskem narodu nacionalističnih sil, ki žele skaliti to prijateljstvo. Naravnost
trudijo se, da bi pokazali, kako je manjšina samo zlo. Z nekakšnim referendumom žele izsiliti ukinitev dvojezičnih šol, v katerih v istih klopeh sede slovenski in nemški otroci. Radi bi uveljavili sistem šolskega geta kot najprimernejšega načina pospeševanja asimilacije Slovencev. Sklicevati se pri tem na ustavo in se izgovarjati, da je to pač avstrijsko notranje vprašanje, je licemerstvo, kajti notranje vprašanje bi bilo, če bi bil izpolnjen sedmi člen avstrijske državne pogodbe in če bi bila uresničena ideja bratstva vseh narodnosti.«
Franc Šetinc je spregovoril tudi o vlogi slovenskih zdomcev. »Sam sem se lahko večkrat prepričal, da ste kritični do naših napak. Brez dlake na jeziku spregovorite o vsaki nepravilnosti, s katero se srečate ob stikih z domovino. Toda kadar je treba braniti čast domovine, je vaša zvestoba neomajna in ne bi rekli o njej ene slabe besede. Tak je značaj našega človeka v tujini. Tak je njegov ponos. Zato lahko z vso pravico rečemo, da ste naši najboljši veleposlaniki.« (dd)
Ronald Reagan nevaren šaljivec
WASHINGTON — »Dragi ci, z veseljem vam sporočam. pravkar podpisal zakon za_dLu)ardi' uničenje Sovjetske zveze. ranje se bo pričelo čez P®1 , jk Ro-Tako je dejal ameriški Prcd!’®~T|s d* nald Reagan, ko je poskušal g j.gji-bi posnel radijski govor v svoje -jj, chu pri Santa Barbari v Kal kjer je na počitnicah. Njegov® fon» sta baje celo posnela mago dveh radijskih postaj.	- pri
Težko je reči, da si je i,0jK'nfl voščil »nedolžno šalo«, saj J® uSod® eden tistih,- ki »imajo v r. Ljaj st*' sveta«. Nekaj ga bo mogoče la, ker si ni misliti, da je n® . hiš* ristil njegov tekmec za ” Mondale.	^
O BEOGRAD — Predsednik Pr pa stva SFRJ Veselin Djuranomc ^ povabilo predsednika indijs L, p-blike Diami ja Zaila Singha Indij°; radno in prijateljsko °k‘s"? peli* Vesefin Djuranovič bo v N odpotoval konec tega mesec •
Mikulič o Sarajevu in olimpiadi v SFRJ
BEOGRAD — »Z vso odgovornostjo izjavljam, da nobeden od zgrajenih objektov ne propada, ampak da vse redno vzdržujejo. Treba si je ogledati in šele potem izrekati javne obsodbe o tem ,'ali vse to propada, ker ni interesa niti denarja za vzdrževanje. Čas bo pokazal, ali imajo Sarajevčani smisel za vzdrževanje objektov, toda prej izrečena javna ocena, da tega smisla nimajo, povzroča predsodke posameznikov do Sarajevčanov«. Tako je Branko Mikulič, predsednik organizacijskega komiteja sarajevskih olimpijskih iger, odgovoril na članek v »Slobodni Dalmaciji«, 4. avgusta, v katerem je avtor kritično spregovoril o stanju olimpijskih objektov. Mikulič dodaja: »Takšnih predsodkov je bilo veliko tudi pred igrami, Sarajevčani
pa so dokazali, da so bili sposobni organizirati najboljše zimske olimpijske igre.«
V zvezi s predlogom o kandidaturi Beograda za poletno olimpiade Mikulič med drugim piše: »Tudi jaz sem eden od tistih naših ljudi, ki je vpli val, da je Samaranch dal omenjeno izjavo. Zakaj? prvič zato, ker dobro vem, da je to ena naših razvojnih možnosti, drugič zato, ker bi priprava teh iger Jugoslaviji med drugimi prinesla nekaj sto milijonov dolarjev neto deviznega priliva in tretjič, ker bi olimpiada prispevala k nadaljnji krepitvi neuvrščene socialistične samoupravne Jugoslavije. To dokazujejo tudi zimske olimpijske igre v Sarajevu.« (dd)

Janez Pavel II. med ribic1
"W
V nedeljo je papež Janez Pavel II. v okviru svojih pogostih P Italiji obiskal Fano, kjer je spregovoril ribičem, s katerimi s,$Vcfoto A na domači večerji	t c
Poletni partizanski praznik v Bol juncu vez med preteklostjo in sedanjostjo
Vreme je bilo organizatorjem po-Jetnih praznikov v nedeljo resnično ^lonjeno. Prav gotovo so bili te-P1 zelo veseli člani domače Zveze ?°rcev iz Boljunca, ki so tokrat že četrtič organizirali poletni partizan-Praznik, ki se je, namesto v so-začel v nedeljo in nadaljeval
0	Poznih ur ob petju in plesu ter PBotteni zabavi. Praznovanje se je nadaljevalo tudi sinoči, ko so pridno
oratovali vsi kioski s pijačo in je-za ples in zabavo pa so poskrbe-
1	domači »Veseli godci«. V sredo bo e tretji dan praznika, ki bo tako
ft
odpadlo sobotno prire-
nadomestil
ditev.
Celotna prireditev sc je odvijala ‘Jtrgu - Gorici v Bol juncu, ki so ga piatii organizatorji okrasili z rdcči-1 zastavicami, gostom pa so bili iih FazP°lago lepe mize in stoli, ki si jc nabavila domača sekcija VZPI. faznik so v Boljuncu začeli naj-j s povorko do spomenika padlim d'-, "'dionea, kjer so položili vence, nalni orkester »Breg« pa je zaigral , rtvam«. Gostje, med katerimi so t» ^Soslovanski konzul Nikolič, žu-lej* .9*'oske občine Edvin Švab, de-nn u -a ^veze združenj borcev Obal-iin i aŠkega Področja, tajnik pt>*ra fov ,ga odbora VZPI-ANPI Dušan vi ?u'-a’ člani odbora Združenja akti-?ašk>V osv<*odilnega gibanja za Trše


Partizanski sprevod k spomeniku padlim
iti •“ °zemlje. Zveze vojnih invalidov in iP Predstavniki domačih društev
Gn?rsanizacij, so se skupno z domali errili na trg, kjer je v imenu 2obee ZaV)riev pozdravil navzoče Edi tne eC' ki je med drugim omenil po-stva. parVzanskega praznika, ki u-SGo •Ja’ je dejal, vez med sedanjo-Zovat'H Pr^oklostjo in ki mora pove-• Je poudaril, tudi nas mlade.
Va T j! . sovorniKa sta nato mia JNe-ti^ig/jkeš, predsednica Združenje ak-Velik V’ j® predvsem poudarila nja Pomen tudi povojnega povezova-onst?ar^zai}ov in aktivistov s to- in bivšeh mcje in Pa naloge, ki čakajo
mokratičneei? akt^ste- kot vse dettavi Lne 8116 v boju za mar m za ne slovenske manjšine. Podob tud; ž| j® v svojem govoru nanizal Pl. G^n pokrajinskega vodstva VZ-Zakliuč i N.eUo Grison, ki je govor zdra,,C1* 8 še vedno aktualnim po-tiar(V]0rn »Smrt fašizmu — svoboda borcev*' X .imenu Zveze združenj zdrav V" čežane pa je prinesel popi. e 'lože Korošec, tirkn «S orkester »Breg« je pod tak-kar (,jjlka Pešiča zelo lepo izvedel aarnbei Olon* koncert, nakar je angele*,, *■°mlad« poskrbel, da so se ZaPlesarCl Praznika tudi zavrteli in o tržašle ^a,j omenimo še razstavo dah šte ]Riža™- ki so si jo ogle-
ni udeleženci praznika.
^erEiia ladtskl'm domu v Naselju Sv. 15, av ■ IH- Peco 7) se bo do srede, rastično Sta’- nodaljeval praznik komuni ji Kp,ga tiska, ki ga prirejata sek-Sergija Sv. Ane in iz Naselja Sv. dja v .j a Programu bodo tekmova-^kmova SU' turnir v igri s kartami, m°van j(nl° v vlečenju vrvi in tek-‘eg teni, P »požiranju« špagetov. Po-Počasi?f> P<Jsta še tekmi v valčku in v m valčku za starejše.
Festival Unità v Sesljenskem zalivu
V Sesljanskem zalivu se nadaljuje festival Unità na temo »Ali se spominjaš Caravelle«. V nedeljo je bila na sporedu zanimiva okrogla miza c predlogih KPI za razvoj Sesljanskega zaliva, sinoči pa je sen. Jelka Gerbec govorila o prizadevanjih za dosego zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, o čemer bomo poročali v jutrišnji številki. Današnji program pa predvideva koncert ansambla Dixieland Jazz in nato, kot vsak večer, ples s skupino Akordi.
Od velikošmarenskih praznikov dalje
Skodelica kave dražja za 20 odst.
V teh velikošmarenskih dneh bodo v kavarnah zvišali ceno kave in drugih pijač. Nekateri poviški bodo kar krepki.
Kava bo tako stala 600 lir, kozarec mleka prav tako 600 lir, osvežilne pijače (coca-cola in druge) bodo v pločevinastih škatlah stale 1200 lir, kozarec mineralne vode bo po 500 lir, malo pivo bo po 1200 lir, grenki likerji italijanske proizvodnje bodo stali 1300 lir, kozarček vermuta 1200 lir, kozarček žganih pijač pa bo stal 1300 lir.
Združenje trgovcev in lastnikov lokalov Acepe je poviške ugodno sprejelo, češ da že leto dni ni bilo poviškov in da jih večja cena »surovin« in pa upravljanja lokalov povsem upravičuje.
Drugačnega mnenja pa je združenje trgovcev in lastnikov lokalov Confesercenti. Slednji pravijo, da bi morali cene v barih in sorodnih lokalih povišati šele septembra, saj sedanji poviški škodijo turizmu in sorodnim dejavnostim. Združenje Confesercenti poleg tega ugotavlja, da bi kasnejše višanje cen ugodno vplivalo na podobo Trsta, ki je že itak zaslovelo kot »najdražje mesto v Italiji«.
Menimo, da višanje cen ne koristi niti našim žepom, saj je na dlani, da nekateri poviški nikakor ne upoštevajo inflacijskih mej. Dovolj je, da vzamemo kot primer podražitev skodelice kave. Doslej je ta stala 500 lir, 100 lir poviška pomeni 20 odst. več. Inflacijska meja naj bi bila 10 odst. Resnici na ljubo se to-
rej trgovci in lastniki barov ne bodo držali pravil, ki bi se jih morali drugi, predvsem odvisni delavci. Razlike in »krivice« so torej razvidne tudi pri vsakdanji kavici...
Dež in tržaška letoviščarska ustanova
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova za Trst in njegovo obalo je v teh dneh izdala tiskovno poročilo v zvezi s pritožbami o njenem delovanju in o neugodnostih ob nastopu folklorne skupine iz Gruzije na Gradu sv. Justa. Vodstvo u-stanove odgovarja piscu članka »Kakšno usmiljenje za to ubogo mesto«, ki je bil konec julija objavljen v tržaškem italijanskem dnevniku in poudarja, da je neugodno vreme večkrat prekinilo tudi pomembne predstave v veronski Areni in Villi Manin.
Vreme je popolnoma presenetilo najbolj izkušene vremenoslovce, pravi poročilo letoviščarske ustanove, in nemogoče je bilo pravočasno premestiti v prostore mestnega gledališča Rossetti ogromno koreografijo, ozvočenje, delikatne gruzinske kostime, glasbene inštrumente in ostalo aparaturo. Vreme je torej zagodlo gostom in občinstvu in prekosilo organizacijske zmogljivosti tržaške letoviščarske ustanove.
• Podžupan Trauner je na tržaškem županstvu sprejel in ob navzočnosti predsednika Letoviščarske ustanove Barisona toplo pozdravil člane baletne skupine iz Katalonije
Jutri zaključek »Tabora 84« na Opčinah
»Stara garda« domače dramske skupine doživela lep uspeh
___________________Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji__________ I
Bazovica - simbol boja Slovencev za obstanek in razvoj
Bar» •	Imczxrv, Vo.rorftijalnim 70 vinsko oradišrn -Z OT-nklI.J    l : : l l 1:1..:    J .  ... : ;  X :i 1 •
Če so se mladi člani openske dramske skupine konec maja izkazali s svojo prireditvijo, ki so ji dali naslov »Tabor mladih«, so se izkazali tudi starejši člani te skupine, veliki ljubitelji petja, igranja in sploh nastopanja, ki so že takrat napovedali svojo prireditev in. jo v razmeroma kratkem času pripravili, v soboto zvečer pa, ob polni dvorani, tudi odigrali.
»Mali tabor starih — Beseda 84« so dali naslov tej igri, oziroma kola žu. Starejšim je že naslov povedal marsikaj, mladim prav gotovo ne, saj ne vedo, ali pa vedo malo o tistih čitalniških večerih, ko so fantje, moški, dekleta in ženske nastopili v svojih najboljših oblekah in z zanosom peli in recitirali slovenske rodoljubne pesmi.
Tak večer si je zamislil Drago Gorup, ki je tekst pripravil, ga zrežiral in tudi sam v njem kot igralec nastopil. V ta svoj kolaž je natresel vrsto slovenskih pesmi, pa celo Leo pardija in Voltaira, vse to postavil kar v tri, včasih celo štiri variante — v pravilno slovenščino, v openski in tržaški dialekt, pa tudi v pravilno italijanščino. Najprej so nastopajoči zapeli ali recitirali original pesmi ali poezije, nato pa vse to prenesli v drugem narečju v današnjo stvar-
nost. Vmes so — za oddih — odigrali še nekaj skečev in tako je celotna predstava tekla v resnično sproščenem in veselem vzdušju, kateremu so gledalci sledili s smehom in navdušenim ploskanjem. Naj povemo, da so se kot igralci izkazali vsi, da so bili razigrani, duhoviti in tudi primemo uglašeni. Ob klavirju jih je spremljal prof. Svetko Grgič, ki seveda dobro pozna svoje pevce.
Ker smo Draga Gorupa, kot režiserja, pisca teksta in igralca že pohvalili, naj navedemo še ostale: Karlo Smotlak, Kostanco Filipovič, Ketty Sosič, Malko Gulič, Rinalda Vremca, Torčija Sosiča, Ivana Guliča in Stojana Sosiča (slednja sta skrbela za tehnično izvedbo predstave). Nekaj tekstov in pesmi pa je bilo tudi izpod peresa Atili ja Kralja. Želja vseh je bila, da bi »stara garda« domače dramske skupine to igro še ponovila.
Sobotna predstava je predstavljala drugi del letošnjega »Tabora 84«, ki se je v nedeljo popoldne nadaljeval, tokrat na prostem. In ker je bilo vreme lepo, je tudi prireditev lepo uspela. V kulturnem programu je nastopil pihalni orkester od Korošcev, zvečer pa je številno občinstvo zabaval ansambel Lojzeta Furlana. Sino-
či se je prireditev nadaljevala s prikazom slovenskega mladinskega filma »Sreča na vrvici«, za nocoj pa je napovedan večer filmov Sergija Verča. Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključek letošnjega Tabora. Osrednja točka praznika bo nastop folklorne skupine »Uljanik« iz Pule in sicer ob 18. uri.
Pridnim in prizadevnim openskim kulturnim delavcem želimo, da bi jim bilo vreme naklonjeno in da bi lahko do konca izpeljali prireditev, ki je bila letos še posebno pestra in zanimiva. O peti številki glasila domačega društva, ki je izšla za to priložnost, bomo še posebej pisali.
N. L.
Nastop starejših članov domače dramske skupine v openskem Prosvetnem domu
aSovii,
del)
187qJ ,pr,)svetnega dela segajo v * ' Pevski !,l Je bil ustanovljen cerkve-./'rio Qj	Sledili sta 1884 kratko-
iX'Vsk0	čitalnica in leta 1899
ùX^ÌOba JXV° Lipa. nastalo iz do-L>da*a m.X^kega kvarteta. Ime mu Ivičeve ,g0c.n,a lipa na dvorišču Ur-
Pa	znova zaživelo, kon
ovni 7^?stdne' kjer se je vršil u-jvver>o yvliar\ Po prvi vojni je dru-s °. Pa ga . znova zaživelo, kon-
sli3 sl°VtosvaŠizem spet zatrL Paslei d™!1 dirieŽr Pesem ohranila po za
SaStka, “Efc jC
im,, ^ zborVFu Po letu 1945 se je Vkovalo °bnovil, društvo se je pre-tav?. ter H„K iPr?svetno društvo Bazo-šn^buraški 1 k se dramsko skupino in zbT' Leta 1975 je nastal n„a°vW0 ^vs.ki zbor Lipa, po vojni > CoJ^o Zarja je pod ime-in 3 ,Xl 1920 do 1927 gojilo dh,?ikarice mu še danes posveča,
novljen,t wrovanJe goveje živine, leta 1898 in ki še danes
deluje pod imenom Zavarovalnica za govejo živino in vključuje živinorejce iz Padrič in Gropade. Krajši čas so delovala še sledeča društva : podružnica Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico (1898 - 1907), društvo Zvonček (1908 - 1911), Pogrebno podporno društvo (1909 - 1944), Gospodarsko posojilno in konsumno društvo v Bazovici (1909 - 1929), podružnica Ciril - Metodove družbe (1910 - 1915), Hranilnica in posojilnica, tamburaško društvo Zarja (1913 - 1922), mladinsko društvo Zarja (1925 - 1927) in še knjižnica, ki jo je leta 1908 ustanovilo Akademsko društvo Balkan iz Trsta.
Ime Bazovica izvira iz rastlinskega imena buzu (bezeg) in se kot Bisulca prvič omenja leta 1297, ko je štela le osem družin. Prvi domačin se omenja šele 1560 (Marec). Ta priimek je prevladoval do 18. stol., odkar je največ Križmančičev. Leta 1647 je kraj štel okoli 200 prebivalcev, 1777 pa 289 preb. V obdobju 1872 - 85 je bila Bazovica upravno središče vzhodnega Krasa, preden so sedež premestili na Opčine. Tedaj sta bila tu okrajni načelnik in zdravnik. Od tod ni bilo večjih izselitev, pač pa se je v zadnjem obdobju v naselje priselilo precej Italijanov.
Na Kokoši je bilo veliko predzgodo-
vinsko gradišče z grobljo, kjer so pokopavali svoje mrtve. Med jamami nedaleč od glavne ceste proti Kozini se na ledini Vodnice odpira nad 100 m dolga jama Lovre tov bč s skromnimi ostanki prazgodovinske in rimske keramike.
V obdobju fašistične strahovlade se je nek bazovski mladenič leta 1929 vključil v tajno organizacijo TIGR, istega leta je bil na pobudo te organi zacije v neki pečini med Bazovico in Padričami prvi tajni sestanek vaških mladincev, ki so se domenili za širšo aktivnost v odporu proti fašizmu. V partizane je odšlo mnogo Bazovcev, največ seveda po kapitulaciji Italije. Ostali vaščani so na vse načine p» magali partizanom, ki so se po ustanovitvi lokalnega exibora OF že deceirir bra 1942 spopadli s karabinjerji v neposredni bližini vasi. Zaradi tega dogodka so vse fante letnika 1923 odpeljali v posebne bataljone. Ko se je v vasi nastanila nemška postojanka, je pet domačih obveščevalcev na predvečer 1. maja na Kokoši prižgalo kres. Od oktobra 1943 je tu delovala partizanska šola. Ker so se v bližini zaustavljali nemški odredi, so kraj zavezniki nekajkrat bombardirali. Zara-radi velikih gospodarskih težav, je
krajevni narodnoosvobodilni odbor organiziral solidarnostne delovne čete, ki so na poljih pomagale revnejšim družinam. Kljub temu pa so nadaljevati z zbiranjem živeža in ostalega materiala za partizane. Zaradi ovadbe so Nemci 23. junija 1943 obkoliti hišo, kjer se je zbiral ta material in aretirati več ljudi. Končno je 29. aprila 1945 v vas privozil prvi partizanski tank, ki ga je nemška obramba uničila. Poulični boj je trajal do naslednjega dne, ko je bila Bazovica osvobojena in ko so na hišah zaplapolale slovenske zastave z zvezdo, ki so jih bile domačinke v pričakovanju tega dne predhodno pripravile. Ime kraja pa je najtesneje povezano s pojmom štirih bazoviških junakov Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Lojzeta Valenčiča, ki so bili na bližnji gmajni 6. septembra 1930 ustreljeni. Leta 1945 so jim na istem mestu postavili spomenik, ob katerem je vsako leto komemoracija, saj simbolizira težko borbo Slovencev v Italiji za obstanek in razvoj. To simbolič-nost dokazujejo tudi stalne fašistične skrunitve obeležja. Med NOB je nastala po tem dogodku pesem Bazoviška in po kraju se jc aprila 1944 preimenovala Soška brigada. V ostalih zvezah pa je pridevnik bazoviški ne-
dopusten, saj je nastal kot časnikarski spaček ob omenjenem tragičnem dogodku. Svojim 15 padlim v NOB in umrlim v taboriščih so domačini postavili sredi naselja spomenik leta 1973, 1980 pa spomenik padlim partizanom na vaškem pokopališču.
Od tod doma: odvetnik Joahin Kažem (1886 - 1966), organizator in pro-svetar, zadnji tajnik slovenskega gledališča v Trstu pred požigom. Tu je živel zdravnik Izidor Reja, narodnoobrambni delavec in prijatelj Ivana Cankarja, ki ga je za dalj časa obiskal poleti 1912. Bazovico je večkrat obiskal tudi Simon Gregorčič, saj je tu bival njegov prijatelj in podpornik nadučitelj Urbančič, ki je bil tedaj lastnik gostiln Pri lipi in Pri pošti. V slednji je imel stanovanje, poštni urad, prodajalnico, trafiko in mesnico. Najpogostejši priimki so Križman-čič, Grgič, Marc, Žagar in Ražem.
Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo tu slediti, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika ali SLORI.
Bo vreme držalo ob velikem šmarnu?
Tudi letos sagre, veselje in razvedrilo na dan, ko nas poletje začenja zapuščati
Tudi letos smo dočakali veliki šmaren. Ko je že kazalo, da se bo lepo vreme ustalilo, so se v zadnjem tednu razbohotile tipične poletne nevihte in pa za to obdobje neobičajen dež. Vse to je povzročilo delen predčasen povratek Tržačanov s počitnic domov.
Čeprav se sedaj vreme očitno boljša, meteorologi niso optimisti. Včeraj je bila najvišja dnevna temperatura preko 24 stopinj, prav tako pa tudi temperatura morja. Za jutrišnji ve-likošmarni dan predvidevajo možnosti neviht in sploh nižje temperature kot povprečno sezonske.
Mesto se je v tem obdobju le delno spraznilo. Tržaške turistične agencije sicer delajo s polno paro, ven dar pa se to poslovanje ohranja za to obdobje na normalnem povprečju. Po informacijah, ki so jih posredovali u-službenci teh agencij, se Tržačani najraje odpravljajo na počitnice v Istro, Dalmacijo, na vse italijanske plaže, pa tudi v Grčijo in Španijo.
Tudi na jugoslovansko-italijanskih mejnih prehodih je vse živo. Najbolj gost promet je bil včeraj pri škofijah, kjer je bila kolona avtomobilov, ki vozijo v Jugoslavijo, dolga do predora pri Žavljah, kar pomeni nekaj kilometrov. Kljub temu pa ni bilo na bloku posebnih zastojev. Tudi avtomobilov, ki se vračajo iz Jugo-
slavije, je še precej, tako da so v Škofijah na jugoslovanski strani uredili kar štiri kolone.
Na mejnem prehodu pri Pesku se avtomobilisti v glavnem samo vračajo v Italijo, medtem ko pa poteka obmejni promet pri Fernetičih skoraj povsem normalno. Cariniki predvidevajo, da bo promet gost še danes, jutri pa naj bi se povsem normaliziral.
Le redki trgovci so včeraj izkoristili možnost, da lahko držijo svoje trgovine odprte. Če k temu dodamo še, da je mnogo teh zaprtih zaradi dopusta, se nam mesto prikaže v še kar precej puščavni podobi. Jutri pa bodo seveda trgovine zaprte.
Kljub temu pa ne bo v Trstu tako samotno. Na tržaškem nabrežju je zraslo prav veliko zabavišče, kjer se vsak večer kar tre Tržačanov in turistov. Kaže, da je pobuda tega »lunaparka« dokaj posrečena, saj traja veselje in čebljanje ljudi dolgo v noč.
Tudi v okolici bo za veliki šmaren vse živo. V Sesljanu se nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI »E. Berlinguer« iz Devina-Nabrežine. »Devet dni debate, plesa in zabave« se odvija v očarljivem okolju Sesljanskega zaliva, v prostorih bivše Caravelle.
V Bazovici je športni praznik ŠD
Zarja s kioski, plesom in zabavo, na Repentabru pa bo deloval kiosk z jedačo in pijačo, da o openskem Taboru sploh ne govorimo. Na Krasu so te dni odprli veliko osmič, ki so enakomerno porazdeljene po tržaški pokrajini. Folklorno združenje »Pro Loco Servola« prireja na veliko-šmami večer ples na dvorišču pred škedenjskim kinom.
Za veliki šmaren se torej ne bodo
razvedrili samo Tržačani, ki so odšli na počitnice, ampak tudi tisti, ki so ostali doma. (dj)
Na sliki: gneča na tržaškem nabrežju v nedeljo zvečer.
• Danes ne bo v poštnem uradu v Ul. Anastasio delovalo okence za sprejem in izročitev paketov in tiskovin zaradi popravil v uradu samem..
Kiparska razstava v »Sacri Ostarii«
Na vrtu stare tržaške restavracije »Sacra Ostaria«, ki je pred nedavnim dobila novo vodstvo, čaka od sinoči goste prijetno presenečenje. Vodstvo restavracije je ob sodelovanju galerije Torbandena organiziralo dokaj bogato kiparsko razstavo, na kateri sodeluje vrsta kiparjev. Na primernih postavkih sta dve skulptU' ri pokojnega kiparja Marcella Ma-scherinija, črnski kipar Ellis Lowel, ki ga lahko smatramo za Tržačana, je prav tako postavil na ogled dve svoji deli, eno v kamnu in drugo v lesu. Nadalje so s svojimi deli P°' šotni Stocca, Zoll, Perizzi, Goričan Stand, Videmčan Celiberti, Miljčan Villibossi pa še Ugo Cara in Cerne ter Dequel, torej znani tržaški mojster, ki pa živi v Rimu.
Ob odprtju razstave v tem gostišču se je sinoči zbralo zelo veliko tržaških umetnikov in kulturnih delavcev, ki so ob izmenjavi misli >n dobro obloženih mizah preživeli zelo prijeten večer. (Fre)
Podpisi za referendum v dolinski občini
Sekcija KPI občine Dolina sporoča, da je v teku zbiranje podpis0 za odpravo določil, ki omejujejo dra ginjsko doklado. Občani, volilni upr vičenci občine Dolina, lahko P,K‘P. še jo pred občinskim tajnikom vsa ponedeljek, sredo in petek med 1 • uro in 13.30. S seboj naj prinesejo veljaven osebni dokument.
Svečanost ob obletnici požiga Mavhinj Cerovelj, Vižo vel j in Medje vasi
Občani devinsko - nabrežinske občine, protifašisti in demokrati se bodo v četrtek s spominsko svečanostjo spomnili požiga štirih vasi v občini Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi. Vasi so požgali nacifašisti pred 40 leti — 16. avgusta 1944.
Uprava občine Devin - Nabrežina je pripravila program uradnih svečanosti, ki se bodo začele v četrtek ob 9.30 s položitvijo vencev pred spomenik padlim v Nabrežini in nato ob spominske plošče v štirih vaseh.
Ob 11. uri bo v osnovni šoli »Miroslav Vilhar« v Cerovljah slavnostna seja občinskega sveta, na katero so poleg občanov vabljene tudi politične in kulturne osebnosti iz občine. Sejo bo odprl zgodovinar Milan Pahor s komemorativnim govorom, za njim pa bo spregovoril predsednik občinske sekcije VZPI-ANPI Alojz Markovič. Na koncu bodo dali na glasovanje resolucijo, s katero namerava občinski svet spodbuditi vojaške oblasti, da bi čimprej vzele v pretres in ugodno razrešile prošnjo za priznanje za vojaške zasluge v odporništvu, ki jo je uprava občine Devin - Nabrežina predstavila že pred 14 leti, v roku, ki ga predvideva zakon in o kateri se vojaške oblasti še niso izrekle.
Odobrena sredstva za številna javna dela v zgoniški občini
Zgoniški občinski odbor je na zad nji seji vzel na znanje, da so pri-, stojni organi pozitivno rešili nekatere prošnje za prispevek na področju javnih del.
Iz Tržaškega sklada so tako nakazali izredni prispevek, 50 milijonov lir za dokončno notranjo ureditev novega športno-rekreacijskega centra v Zgoniku. Občinski odbor je takoj sprožil birokratski postopek, da bo zadoščeno vsem formalnim predpisom in da bodo tako čimprej razpoložljiva nakazana finančna sredstva. Gradbeno podjetje, ki ima v zakupu objekta, končuje notranjost tega poliva-lentnega centra, tako da bo pred vi doma v teku septembra vse nared in prostori bodo tedaj tudi uporabljivi.
Tudi prošnje za prispevek, ki jih je občinska uprava naslovila na deželo, so bile letos deležne večje po zornosti kot v prejšnjih letih. V zadnjih dveh desetletjih je namreč zgo-niška občina bila deležna le deželnih prispevkov za razširitev pokopališča, popravila odbojkarske ploščadi in za dograditev prve faze teniškega igrišča. V teh dneh pa so bile ugodno rešene kar tri prošnje. Tako bo zgo-niška občina prejela od dežele prispevek 32 milijonov lir za izredno popravilo stavbe otroškega vrtca v Gabrovcu, nato znesek 79,5 milijona lir za usposobitev stavbe za občinsko
Uničujoča pot cisterne
x	n j
L tf
V mestnem središču se je včeraj dopoldne zgodila slikovita prometna nesreča, ki pa ni na srečo terjala človeških žrtev. V Ul. Buonarroti so prav v najhujši strmini cisterni za čiščenje greznic popustile zavore, cisterna pa je začela svojo uničevalno pot navzdol. Najprej je udarila v zid na levi strani ceste ter mimogrede pomendrala dva parkirana avtomobila, nato pa se odbila na desno stran, kjer je stisnila druga dva ustavljena avtomobila. Tu se je na srečo šoferja Borisa Krovatina pot cisterne končala, za sabo pa je pustila pravo razdejanje in mnogo strahu
knjižnico in prispevek za kritje obresti za drugo fazo gradnje teniškega igrišča.
Končno naj omenimo, da je osrednja Hranilnica in posojilnica v Rimu ugodno rešila obe prošnji zgoniške občine za posojilo. Tako so že kupili razgrebalnik, s katerim že nekaj dni opravljajo javna dela po vaseh, odobreno pa je bilo tudi posojilo za prvo fazo gradnje teniškega igrišča.
B. S.
Uspel jazzovski večer v Miljah
Poleg uspelega pesniškega natečaja »Poesia in piazza« je dokaj bogato miljsko kulturno poletje pred dnevi popestril tudi večer posvečen jazzu. Priredili so ga rajonski sveti, zaradi slabega vremena pa so morali koncert s trga preseliti v kinodvorano Verdi.
Nastopili sta skupini »Muggia Big Band«, ki jo vodi dirigent Muscovi in pa skupina »Bright Big Ben«, ki jo vodi dirigent Farace.
Kot posebni gostje pa so na lepo obiskanem večeru nastopili Luciano Mosetti, Franco Vallisneri, Gino Cancelli, Gabriele Centis in Alessan dro Leonzini. Sceno je pripravila slikarka Etta Balbi
V'
Ce »gospodarjev« ni doma stanovanjske miši plešejo.
Še vsako leto so prijatelji tuje lastnine malopridno izkoristili poletne počitnice in ob odsotnosti lastnikov — predvsem ob koncih tedna — protizakonito prebrskali marsikatero stanovanje in odnesli marsikatero dragocenost. Temu običaju se tudi letos niso izneverili.
Stanovanjske miši so v noči med soboto in nedeljo vzele na piko stanovanje v tretjem nadstropju poslopja v Ul. Catullo 7/3. Medtem ko si jo lastnik Bruno Tavani nabiral novih moči na oddihu na počitnicah, so se dolgoprstneži s polno paro lotili njegove spalnice, pregledali vsak kotiček in odnesli tri dragocene krznene plašče, kompleten srebrn jedilni pribor, drugo srebrnino in, po vsej verjetnosti tudi več draguljev.
Tatvine se je zavedla 48-letna Lida Pieri iz Ul. Ospedale Militare 9, ki ji je Tavan ob odhodu na počitnice izročil ključe stanovanja, da bi v njegovi odsotnosti zalivala cvetice v stanovanju. Pieri je va je o tatvini obvestila policijo. Agenti so po pregledu stanovanja ugotovili, da so tatovi vlomili v stanovanje prek vrat na balkonu, ki vodijo v kuhinjo. Doslej jim ni še uspelo izslediti lastnika stanovanja, po domnevah Pie-rijeve pa naj bi vrednost ukradenega blaga in predmetov presegala 25 milijonov lir.
Tudi 55 letnega Daria Bossija iz
Včeraj zjutraj v tržaškem pristanišču
SMRT JAPONSKEGA MORNARJA
Včeraj se je v zgodnjih jutranjih u-rah v tržaškem pristanišču zgodila nesreča, ki je terjala smrt 37 letnega japonskega državljana Okuba Toshi akija iz Tokia.
Tosiliaki, ki je bil prvi oficir na krovu japonske tovorne ladje »Sin-suimaru«, je iz še nepojasnjenih razlogov padel s krova ladje na pristaniško ploščad. V padcu z višine kakih 23 metrov je zadobil pretres možganov ter zlome po vsem telesu. Njegovo stanje je bilo videti takoj brezupno, umrl pa je med prevozom v bolnišnico na Katinari.
Japonska ladja »Sinsuimaru« je zasidrana na VII pomolu tržaškega pristanišča, iz nje pa raztovarjajo 70 tisoč ton premoga za centralo ENEL v Tržiču.
Huda nesreča vespista v Križu
Mlad policijski agent je bil včeraj žrtev hude prometne nesreče v Križu. Mladenič, 22-letni Giuseppe Gher-sinich iz Ul. S. Nazaria 198, ki opravlja policijsko službo v Tržiču, se je malo pred 14. uro pripeljal na svoji vespi 125 s Proseka v Križ. S pokrajinske ceste je zavil ob začetku vasi v levo, v ulico, ki pelje proti cerkvici sv. Roka v središču Križa.
Do nesreče je prišlo v enem od križišč s tesno ulico, ko je z desne privozil v križišče fiat 128, ki ga je u-pravljal 34-letni Silvano Sergas iz Ul. Costalunga 73. Po izvidih karabinjerjev nabrežinske postaje kaže, da je hoteli Ghersinich izsiliti prednost, a mu ni uspelo, tudi zato ne, ker je, vedno po prvih izsledkih, avtomobil vozil z dokajšnjo hitrostjo glede na ozko vaško ulico.
Mopedist se je pri padcu hudo potolkel po glavi, se ranil po čelu in si hudo poškodoval desni uhelj. Z re-šilcem Rdečega križa so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga spreje’i s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku.
• Vprašanja šolske rcfekcije in razširitve Ul. Praga bodo na dnevnem redu seje rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo, ki bo v ponedeljek, 20. avgusta, ob 20. uri na sedežu na Stari istrski cesti 43.
razna obvestila
Ob priliki Velikega šmarna deluje na Repentabru do vključno 16. avgusta kiosk s pijačo in jedačo. Poleg domačega vina je še surov in pečen pršut, ovčji sir in na sam praznik, 15. avgusta, domači štruklji.
• *
Ul. Brigata Casale 3 je ob povratk z enotedenskih počitnic čakalo 0 prijetno presenečenje. V njegov* sotnosti so zmikavti s silo odp vhodna vrata in vrata njcgoveg stanovanja, prebrskali spalnico m 8 »olajšali« za tri krznene ovratnike lisičjega krzna za pol milijona vrednosti.
Vsaj v enem primeru pa je uspe^ roki pravice zasačiti domnevnega tiča. Pripetilo se je v noči med deljo ir. ponedeljkom v Pokra jmsk otroškem zavodu v Ul. Mediano • kamor se je, ’ potem ko je Y10L skozi okno, pritihotapil 22 letni " rico Dodich iz Ul. Madonna del re 15. Mladeniča, ki je imel že pravka s pravico, je slišala stentka, 50-letna Bruna Mauro	.
ri, in poklicala policijo. Po ne.en. minutnem pregledu je uspelo a8 tom iztakniti Dodicha, ki so ga tirali pod obtožbo poskusa tatvine-
V nedeljo zaključili »Tržaško olimpiade«
S koncertom kantavtorja Carbonija se je v nedeljo ^.v. y]a po dveh tednih predstav, zakij ^ prireditev »Tržaška olimpiadi1*- j, jo je organizirala tukajšnja 1° p^. ščarska in turistična ustanova, reditelji so želeli s svojim P mom pritegniti Tržačane, d na skupno, pred velikim ekranom v Gradu sv. Justa, sledili i8r‘"_ go Los Angelesu, še pred tem P jim nudili vsak večer drugacn zvedrilo, tako da so prišli n račun ljubitelji glasbe, -°P^r^’ saj bareta in seveda tudi športni je bila na programu tudi Pv^e vitev nogometnega moštva 1 gj^fa-ter moške košarkarske ekipe imenei in ženske košarkarske ekipe
disan.	, ,
• r, nobu
Šlo je skratka za zanimiv do, katere namen je b7* .P°vL gjctr tržaškega »večernega življenj ■ _,a-da le, da je vreme nekajkrat. gajalo prirediteljem.
Prireditve in sporoi kulturnih društev in orgonhacij
Čilo
■	19 av8u:
TPK Sirena priredi 18. uloarkovba.. sta na zasutem zemljišču v o »jviARA' svoj tradicionalni praznik Kj' ' urj. 0D DO. Pričetek v soboto ob 1 n0timistll!' 18. uri regata veteranov na. v,r0dcJa' V nedeljo ob 19. uri nastop	vC"
Na sporedu še bogata loterija- g čera bo popestril ansambel *<	, Jon’'
SKD Tabor Opčine - Pr»*v^es, J£ Nadaljuje se TABOR 84.	^ ra
t.m., ob 17. uri odprtje kioskov fjUTtfV
dalje, "n
oopri-jc
stave, ob 20.30 v dvorani vece ^
Sergija Verča, od 20. ure uajj^ por prtem ples z ansamblom ^ ■ 0dpnJ
lana. Jutri, 15. t.m., ob 15.	. nast*K
kioskov in razstave, ob rOjA^L. folklornega ansambla KUD ansan PULJ, od 20. ure dalje ples 4 blom THE LORDS. Vabljeni-
VL/

PRIMORSKI DNEVNIK
14. avgusta 1984
□ stran 5
olimpijske igre
= LOS ANGELES 1984
Končale so se 23. poletne olimpijske igre v Los Angelesu
NA SVIDENJE V SEULU?
Triindvajsete olimpijske po-etne igre v Los Angelesu so Za nami. Končale so se s spektakularno slovesnostjo, ki je bi-a sicer značilna tudi za sve-Caii0 odprtje teh iger. Verjetno Za Marsikaterega našega bral-a i® bila tudi sklepna svečanost preveč »ameriška«, ali bo-
Sklepna slovesnost pravi ameriški spektakel
lie,
Preveč spektakularna. Ne
. r® Pa pozabiti, da so bile te j® v vsem »strogo ameriške« J1 zato tudi svečanost je bila ^asnovana po ameriškem oku-’ za domačega gledalca.
se^alt° ab drugače, končale so tudi te igre, ki so potekale ^ veliki premoči ameriških sekmovalcev in tekmovalk, ki la' Z^ra*' rekordno število ko-SQln" tn kako tudi ne bi, saj Američani, ob odsotnosti zav vzhodnega bloka, imeli Prto pot do odličij. Tudi zad-dan so bili namreč doma-do1 Ze^° usPešni in so lahko segli 83 zlatih kolajn, kar je gV®b od Sovjetov v Moskvi, sev SV°^m obračunom pa so v ,®c*a še kako zadovoljni tudi halijanskgjH in jugoslovan-naem taboru- Obe državi sta gr ,re® na teh olimpijskih i-lajn dosegli rekordno bero koci ' Itali>a ie Prav na zadnji Sla -Antskih tekmovanj dosegu. ..Ve nepričakovani, zato pa D* zlati kolajni z Gabriello Ale'0 V teku na 1.500 m in z Itj-Qgj^drom Andreiom v metu
te^a^anSeleške igre so tudi po-dvi 6 y znaku velikega po-tj6taa siiainega ameriškega a-feko rìarla kewisa, ki je izenačil v gslavnega Owensa na OI kola' nu’ ko je osvojil zlate 8cipf* v štirih atletskih dica, dnal1- Obenem pa presene-k° a,ie bUo na teh igrah tato i,.a ° svetovnih rekordov (in b°ik°tu).
Po k .(?c^nìe igre bodo v Seulu, sltvi °lkotih v Montrealu, Mo-Sedan''1 bos Angelesu ter ob Zares 11 naPetosti v svetu je Pišern VPrašl j ivo, če lahko na-°: »Na svidenje Seulu.«
Stadion Memorial Coliseum, prizorišče nepozabnih bojev v Los Angelesu
atletiki in seveda odprtja in zaključka 23. olimpijskih iger v
(Telefoto AP)
LOS ANGELES — Z dolgo prirpditvijo, ki je bila nekaj časa slovesnost, sicer pa »show« običajnega hollywoodskega stila »pokaži kaj znaš« in ves čas zmes elektronskih iger, lučnih efektov in simfonične ter lahke glasbe, so se v Los Angelesu končale 23. poletne olimpijske igre,
Samo del prireditve je bil strogo protokolaren, nato pa so se športniki med seboj pomešali in marsikdo je tudi iskal trenutek slave z izkazovanjem plesnih sposobnosti.
Kazalo je že, da bo kaos obrnil narobe vso organizacijo in energično je moral poseči uradni napovedovalec, ki je vzdušje malo pomiril, ne pa ohladil.
Med prireditvijo so bili običajni uradni govori predsednika organizacijskega odbora. Peter Ueberroth se je v svojih kratkih besedah predvsem zahvalil vsem, ki so prostovoljno delali za olimpijsko stvar, nekoliko polemične pa so izzvenele njegove besede, ko je izrecno pohvalil vse tiste, ki so nosili (in plačali) olimpijski ogenj.
V	Los Angelesu so tudi formalno končali olimpiado. Dosedanja tradicija je velevala, du bi mestni župan hranil olimpijsko zastavo do prihodnjih iger. Američani pa so kar takoj povabili v Los Angeles seulskega župana in mu takoj dali zastavo. Bo Hyn Hym, seulski župan, je nasmejan kot polna luna sprejel darilo in verjetno olajšal Toma Bradleya za stroške čuvanja dragocenega simbola.
V	megapragram so vnesli tudi nekakšno glasbeno interpretacijo povojnih iger. Nekaj nape tosti je bilo aa točko, ki je bila posvečena Moskvi, zgodilo pa se ni nič posebnega. Ognjemet in glasba, enaka kot v filmskih kolosalih. Režiser se je nato izživel še z rock pevci in plesalskimi skupinami. Američani so omemevali od navdušenja, bolj zmerni ljudje pa od šoka.
Igre so se končale v diskoteki. »The end«.
Kolajne Los Angeles 1984
^pričakovano, zato slajše zlato Lewis, simbol te olimpiade
ki ,'lnjl M411 atletskih tekmovanj je Italija osvojila še dve zlati Ana' Gabripii*1 verjetno nepričakovani, zato tudi slajši. Na slikah — r°'* /jh;h, 8 Porio l>o zmagovitem teku na 1.500 m, desno: Alessandro “fiovalee v metu krogle	(Telefoto AP)
Ameriški alet Carl Lewis je bil gotovo simbol losange-leških iger. Izenačil je rekord slavnega Owensa, ki je na OI v Berlinu osvojil štiri zlate kolajne v atletiki (100, 200 m, skok v daljino in štafeta 4x100 m) (AP)
ZDA	Z 83	S 61	B 30	skupno 174
Romunija	20	16	17	53
Zah. Nemčija	17	19	23	59
Kitajska	15	8	9	32
ITALIJA	14	6	12	32
Kanada	10	18	16	44
Japonska	10	8	14	32
Nova Zelandija	8	1	2	11
JUGOSLAVIJA	7	4	7	18
Južna Koreja	6	6	7	19
Velika Britanija	5	10	22	37
Francija	5	7	15	27
Nizozemska	5	2	6	13
Avstralija	4	8	12	24
Finska	4	3	6	13
švedska	2	11	6	19
Mehika	2	3	1	6
Maroko	2	0	0	2
Brazilija	1	5	2	8
Španija	1	2	2	5
Belgija	1	1	2	4
Avstrija	1	1	1	3
Portugalska	1	0	2	3
Kenija	<	1	0	1	2
Pakistan	1	0	0	1
Švica	0	4	4	8
Danska **	0	3	3	6
Jamajka	0	1	2	3
Norveška	0	1	2	3
Grčija	0	1	1	2
Nigerija	0	1	1	2
Portoriko	0	1	1	2
Egipt	0	1	0	1
Irska	0	1	0	1
Kolumbija	0	1	0	1
Peru	0	1	0	1
Sirija	0	1	0	1
Slonokoščena c	). 0	1	0	1
Tajska	0	1	0	1
Turčija	0	0	3	3
Venezuela	0	0	3	3
Alžirija	0	0	2	2
Dominikanska	r. 0	0	1	1
Islandija	0	0	1	1
Kamerun	0	0	1	1
Tajvan	0	0	1	1
Zambija	0	0	1	1
SKUPNO	226	219	242	687
Atletsko tekmovanje v znamenju Levrisovih podvigov
Maratonec Lopes zadnji zmagovalec
Sabljanje
LOS ANGELES — Portugalec Carlos Lopes je osvojil zlato kolajno v zadnji in obenem najprestižnejši a-tletski disciplini — v maratonu. Evropski prvak je zmagal v času 2 ure in 9’21”, kar je nov olimpijski rekord. Drugi je bil Irec Treacy, ki je v zadnjem hipu priboril svoji državi eno kolajno, tretji pa je bil Britanec Spedding. Italijani so razočarali: D’Aleo je bil 35., Marchei pa šele 44. Favorit, Američan Salazar se je uvrstil šele na 15. mesto.
Natrpani sobotni spored je vsem prinesel slavo. Carlu Lewisu je prinesel četrto zlato kolajno v štafeti 4 x 100 m, ki je v času 37”83 postavila edini svetovni rekord na letošnjih igrah. Sicer so Američani prepričljivo osvojili vse štafete, tako v moški kot ženski konkurenci.
Nepozabna je bila sobota tudi za Italijane. Doriova _je zanesljivo osvojila prvo mesto na 1500 m v času in konkurenci» ki ne pomenita veliko, vendar zlata kolajna ne pozna primerjav, še manj priznava odsotnosti. Povsem nepričakovano pa je zlato kolajno osvojil tudi Andrei v krogli, ki je kvečjemu računal na bron. Povedel je v drugem poskusu in vodstvo ohranil do konca.
Kitajec Zhua je bil spet nesrečen heroj v skoku v višino. Skočil je komaj 2,31 in potrdil, da je sicer rekorder, ne pa tekmovalec. Drugo mesto Šveda Sjoeberga je presene-
		Kolajne		v atletiki			
ZDA	16 (7)	15 (7)	9 (2)	Brazilija	1 (0)	0	0
Zah. Nemčija 4 (2)		2 (0)	5 (2)	Nizozemska	1 (D	0	0
Vel. Britanija 3 (1)		7 (2)	6 (4)	Kanada	0	2 (2)	3 (1)
Romunija	3 (3)	3 (3)	4 (4)	Švedska	0	2 (0)	0
ITALIJA	3 (1)	1 (D	3 (0)	Jamajka	0	1 (0)	2 (2)
Finska	2 (0)	1 (D	1 (0)	Švica	0	1 (0)	1 (0)
Mehika	2 (0)	1 (0)	•o	Irska	0	1 (0)	0
Marok	2 (1)	0	0	Norveška	0	1	0
Avstralija	1 (D	1 (0)	1 (0)	Slonokošč. o.	0	1 (0)	0
Francija	1 (0)	1 (0)	1 (0)	Kitajska	0	0	1 (0)
Kenija	1 (0)	0	1 (0)	Nigerija	0	0	1 (0)
Portugalska	1 (1)	0	1 (1)	Španija	0	0	1 (0)
Legenda: v	oklepaju	število kolajn		v ženski konkurenci.			
čenje, manj	pa zlata	kolajna	Moe-	4x100 m moški			
genburga, ki je skakal izvrstno.
Glede tekačev je Coe na 1500 m ponovil uspeh iz Moskve, Maročan Aouita pa je na 5000 m spet povzdignil že tako soliden ugled Afričanov.
Igre Lewisa vendar niso bile samo Lewisove...
Disk ženske
1.	STALMAN (Niz.) 65,36 m; 2. DE-NIZ (ZDA) 64,86 m; 3. CRACIUNESCU (Rom.) 63,64 m; 4. Lundholm (Fin.) 62,84 ; 5. Ritchie (ZRN) 62,58; 6. Ma-necke (ZRN) 58,56 m; 7. Head (VB) 58,18 m; 8. Martin (Avstral.) 55,88 m.
4x100 m ženske
1.	ZDA 41” 65; 2. KANADA 42”77; VELIKA BRITANIJA 43,11; 4. Franci-cija 43”15; 5, ZRN 43,57; 6. Bahamas 44”18; 7. Trinidad in Tobago 44”23; 8. Jamajka 53”54.
1.	ZDA 37”83; 2. JAMAJKA 38”62; 3. KANADA 38”70; 4. ITALIJA 38”87; 5. ZRN 38”99; 6. Francija 39”10; 7. Velika Britanija 39”13; 8. Brazilija 39”40.
4x400 ženske
1.	ZDA 3’18”29; 2. KANADA 3’21”21;
3.	ZRN 3’22”98 ; 4. Velika Britanija 3’25”51 ; 5. Jamajka 3’27”51; 6. ITALIJA 3’30”82; 7. Indija 3’32”49.
4x400 m moški
1. ZDA 2’57”91; 2. VELIKA BRITANIJA 2’59”13; 3. NIGERIJA 2’59”32;
4.	Avstralija 2’59”70; 5. ITALIJA 3 01 ”44; 6. Barbados 3’01”60; 7. Uganda 3’02”09; 8. Kanada 3’02”82.
1.500 m moški
1. COE (VB) 3’32”53; 2. C RAM (VB) 3’33”40; 3. ABASCAL (Šp.) 3’34”30; 4. Chesire (Ken.) 3’34”52; 5. Splvey (ZDA) 3’36”07; 6. VVirz (Švi.) 3’36”97; 7. Vera (Šp.) 3’37”02; 8. Omar (Sudan) 3'37”11; 11. MATERAZZI (It.) 3’40”74.
1.500 m ženske
1. DORIO (It.) 4 03”25; 2. MELIN-TE (Rom.) 4’03”76; 3. PUICA (Rom.) 4’04”15; 4. Gerdes (ZRN) 4 04”41; 5. Benning (VB) 4’04”70; 6. Boxer (VB) 4’05”53; 7. Mc Roberts (Kan.) 4’05”98; 8. Wysocki (ZDA) 4’08”92.
Skok v višino moški
1. MOEGENBURG (ZRN) 2,35 m;
2.	SJOEBERG (Šve.) 2,33 m; 3. ZHU JIANHUA (Kit.) 2,31 m; 4. Stones (ZDA) 2,31 m; 5. Nordquist (ZDA) 2,29 m; 6. Ottey (Kan.) 2,29 m; 7. Yunpcng (Kit.) 2,29 m; 8, Cai Shu (Kit.) 2,27 m.
Krogla moški
1. ANDREI (It.) 21,26 m; 2. CARTER (ZDA) 21,09 m; 3. LAUT (ZDA) 20,97 m; 4. VVolf (ZDA) 20,93 m; 5. Guenthor (Švi.) 20,28 m; 6. MONTE-LATICI (It.) 19,98 m; 7. Tallhcm (Šve.) 19,81 m; 8. De Briun (Niz.) 19,65 m.
5.000 m moški
1. AOUITA (Mar.) 13’05”59;	2.
2.	RYFFEL (Švi.) 13’07”54; 3. LEI TAO (Fort.) 13’09”20; 4: Hutchings (VB) 13’11”50; 5. Kikoech (Ken.) 13’14”40; 6. Chcruiyot (Ken,) 13’18”41; 7. Walker (N. Zel.) 13’24”46; 8. Padilla (ZDA) 13’23”56.
Maiaton
1. LOPES (Portugalska) 2.09”21; 2. TREACY (Irska) 2.09’56”; 3. SPEDDING (VB) 2.09*58”; 4, So (Jam.) 2.10’55”;	5. De Castella (Avstral.)
2.1P09”; 6. Ikangga (Tan.) 2.11*10”; 35. D’Alco (It.) 2.20’12"; 43. Marchei 2.22’38”.
VI)
A
Italiji še bron ekipno v sablji
LOS ANGELES — Italijani so svoji bogati beri kolajn v sabljanju dodali še bron v ekipnem tekmovanju v sablji. »Azzurri« so verjetno nekoliko več pričakovali od te discipline, sicer pa je tudi bron dobrodošel.
V malem finalu so brez večjih težav odpravili Kanado z 8:2.
Zlato pa je osvojila ZRN, ki je v velikem finalu premagala Francijo* 1.
IZIDI	,
ZA 1. MESTO: ZRN - Francija 8:5; za 3. MESTO: Italija - Kanada 8:2; ZA 5. MESTO: švedska - Kitajska 8.6; ZA 7. MESTO: Južna Koreja -Velika Britanija 8:8 (62:69).
KONČNI VRSTNI RED 1. ZRN; 2. Francija; 3. Italija, *• Kanada ; 5. Švedska; 6. Kitajska, '• Južna Koreja; 8. Velika Britanija.
Konjski šport
Američan Joe Fargis je po Pr,c® kovanju osvojil zlato kolajno v te* mo vanju preskakovanja za posarne nike, potem ko je bil tudi v ekiP nem tekmovanju glavni adut Zva-V dodatnem dvoboju z rojakom Hom feldom je progo opravil brez napa • Prav tako po dodatnem dvoboju J Švicar Robbiani iztrgal bron Kanae čanu Deslauriersu. Po večletni Pr moči so Italijani ostali brez ko aJ in tudi brez pomembnejših uvrstite -saj je bil Nuti šele 20., Scolari P“ 21.
V znaku premoči in »pomoči« ZDA
LOS ANGELES —
Z rekordnim številom zlatih kolajn se je končal bok sarski turnir, ki se je odvijal v znamenju polemik zaradi škandaloznih odločitev sod nikov. Od desetih finalistov je kar devet Američanov izbojevalo prvo mesto, drobtinice pa so šle Italiji, Jugoslaviji in Južni Koreji.
V	drugem delu tekmovanja, ki je bil v soboto ponoči, je vseh pet Američanov odneslo zlato kolajno, le zmaga Taylorja v peresni kategoriji pa je povsem neoporečna, ostali dvoboji pa bi sé lahko v drugačnih o-koliščinah in v drugem kraju lahko končali tudi drugače.
V	finalu sta boksala tudi Jugoslovan Redžepovski in Italijan Damiani. Redžepovski je bil po slabem začetku, ko je odigral podrejeno vlogo, od polovice dvoboja občutno boljši. Ko bi obstajal še četrti krog bi bil zanesljivo zmagal, tako pa seveda ni mogel računati na podporo sodnikov, ki sc zmago pripisali A-meričanu. Vsekakor ostaja vtis da si je zlato kolajno Redžepovski zapravil sam.
Damiani je že tretjič v svoji karieri izgubil z Biggsom. Sklep sodnikov so gledalci izžvižgali, Damiani se z njim ni sprijaznil, čeprav je hkrati priznal, da ni boksal tako kot zna. Kakorkoli na nevtralnem ringu Biggs najbrž ne bi zmagal.
Naravnost smešna pa je zmaga Ta-teja v supervelterski kategoriji. Njegov nasprotnik Kanadčan O’Sullivan ga je v drugem krogu kar dvakrat tako obdelal, da je prisilil sodnika k štetju, vendar tudi to ni bilo dovolj za žirijo. Povsem neprepričljiva je tudi zmaga Pageja v superlahki kategoriji.
Skratka boksarski turnir je bil v nekaterih kategorijah prava farsa. A-meričane pa čakajo v tujini krepka maščevanja, kar je enako lahko samo v škodo amaterskega boksa.
Mušja kategorija
McCrory - Redžepovski 5:0
VRSTNI RED: 1. McCrory (ZDA),
2.	Redžepovski (Jug.), 3. Can (Tur.) in Bilali (Ken.).
Peresna kategorija
Taylor - Konyegachie 5:0
VRSTNI RED: 1. Talor (ZDA), 2. Konyegachie (ZRN), 3. Peraza (Ven.) in Aykac (Tur.).
Superlahka kategorija
Page - Umponmaha
VRSTNI RED: 1. Page (ZDA), 2. Umponmaha (Tajska), 3. Puzovič (Jug.) in Fulger (Rom.).
Supervelterska kategorija Tate - O’Sullivan .
VRSTNI RED: 1. Tate (ZDA), 2. 0’Sullivan (Kan.), 3. Zielonka (ZRN) in Tiozzo (Fr.).
Srednjetežka kategorija Josipovič - Barry brez borbe VRSTNI RED: 1. Josipovič (Jug.),
2.	Barry (N. Zel.), 3. Moussa (Alž.) in Holyfield (ZDA).
Supertežka kategorija Biggs Damiani 4:1 VRSTNI RED: 1. Biggs (ZDA), 2. Damiani (It.), 3. Azis (Jug.) in Wells (VB).
Kolajne v boksu
ZDA	911
Italija	1	2	2
Jugoslavija	112
Južna Koreja 111 Kanada	.0	2	1
Portoriko	0	11
Po eno srebrno kolajno so osvojile še Mehika, Tajska, Nigerija, Nova Zelandija. Po dve bronasti Venezuela, Turčija in Alžirija, po eno bronasto pa Finska, Kamerun, Kenija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Dominikanska republika, Romunija, Francija, Nizozemska in Zambija.
na ostalih prizoriščih
Rokoborba
Rekordna bera za domačine
LOS ANGELES — Kot v boksu so domačini imeli pravo rekordno bero kolajn tudi v rokoborbi prostega sloga. Od desetih razpoložljivih zlatih kolajn so jih osvojili kar šest. Sicer pa so tudi v tej panogi domači tekmovalci lahko računali na krepko pomoč sodnikov.
V kategoriji do 57 kg je tekmoval Jugoslovan Zoran šorov, ki se je moral zadovoljiti s šestim mestom.
KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJ ZADNJEGA DNE
82 kg: 1. Schultz (ZDA); 2. Na-gašima (Jap.); 3. Rinke (Kan.).
100 kg: 1. Banach (ZDA); 2. Atiyeh (Sir.); 3. Puscasu (Rom.).
68 kg: 1. In-Tak You (J. Kor.); 2. Rein (ZDA) ; 3. Rauhala (Fin.)
57 kg: 1. Tomijama (Jap.); 2. ^ vis (ZDA) ; 3. Kirn (J. Kor.) ; 6. i>u rov (Jug.).
Lokostrelstvo ^
Kot je bilo pričakovati, je Arnerič^ Darrell Pace zanesljivo zmagal v kostrelstvu.
KONČNI VRSTNI RED 1. Pace (ZDA) 2.616; 2. McK““' } (ZDA) 2.564 ;	3. Jamamoto
2.563 ; 4. Matšušita (Jap.) 2.552; 5. lolaincn (Fin.) 2.538.
P®
Sinhronizirano plavanje
V sinhroniziranem plavanju s» e delili komplet medalj za posarne2 * * ^ j Zmagala je Američanka Ruiz V Kanadčanko Waldo.
KONČNI VRSTNI RED 2.
1. Ruiz (ZDA) 198,467 točke. ^ Waldo (Kan.) 195,300; 3. Moto^j (Jap.) 187,050 ;	4. Engelen
182,632 ; 5. Hanisch (ZRN) lfw"
Ritmična gimnastika
Doping: Vainio brez kolajne »Plavi« ponovili Mtinchen
Finskim tekačem so večkrat očitali »krvni« doping ali zamenjavo krvi. Mariti Vainio (drugi v teku na 10.000 m) pa se ni posluževal visoke znanosti in se za pomoč obrnil k navadnim vračem. Nestrokovno delo je odkrila zdravniška komisija in visoki Finec bo moral srebro vrniti. Dobil ga bo McLeod (VB), najbolj pa bo zamenjave vesel Kenijec Musyoki, kateremu bo Britanec rade volje odstopil bron. Na sliki Vainio (levo) med nagrajevanjem, ob njem Cova, zmagovalec
LOS ANGELES — Za ženskami so tudi moški jugoslovanski rokometaši osvojili zlato kolajno in ponovili uspeh z o-limpijskih iger v Miinchenu pred 12 leti. V finalu za prvo mesto so premagali Zahodno Nemčijo z 18:17 (8:7). »Plavi« so izvrstno igrali zlasti v obrambi. S si stemom 3-2-1 so popolnoma onesposobili slovitega strelca Wunderlicha in le 24 letni Paul je dolgo časa vzdrževal ravnotežje. Ko sta se v napadu razigrala Elezovič in Kalina, ki nista valjala za glavna jugosldvan ska aduta, a sta se v Los Angelesu še kako izkazala, je bilo tekme konec. »Plavi« so si v končnici priigrali tri gole prednosti in brez večjih naporov vzdržali »pressing« nasprotnikov.
Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Bašič, Arnautovič, Isakovič 6 (5), Kalina 4, Elezovič 3, Vukovič 2, Vojovič 2, Kuzmanovski 1, Radjc novič, Jur ina, Rnič, Zovko, štrbac.
V finalu za bron je Romunija s 23:19 premagala Dansko.
KONČNI VRSTNI RED
1. Jugoslavija; 2. ZRN; 3. Romu nija; 4. Danska; 5. švedska ; 6. Iz-landiija; 7. Švica; 8. Španija ; 9. ZDA; 10. Japonska.
Tenis
Goleševa (Jug.) klonila v finalu
V finalu teniškega turnirja, ki ima na olimpijskih igrah samo predsta vitveni značaj, je Jugoslovanka Sabrina Goleš izgubila proti Grafovi (ZRN) z 6:1, 3:6, 4:6. V polfinalu je bila Goleševa odpravila Francozinjo Tanvierovo s 6:2, 6:2, Grafova pa Italijanko Reggijevo s 7:6, 6:1.
Med moškimi je zmagal mladi Šved Edberg, ki je v finalu premagal Mehičana Maciela s 6:1, 7:6. V polli nalu je Edberg premagal favoriziranega Američana Ariasa s 6:2, 6:1, Maciel pa Caneja s 6:2, 6:0.
Omeniti velja, da je Goleševa o dlično igrala tudi v finalu. Po drugem nizu, ki ga je tudi osvojila, pa se je poškodovala in zlata kolajna je splavala po vodi.
Kanadčanka Ix>ri Fung je J® .~jj» zlato kolajno v ritmični gimnasd ' ju. odlično peto mesto se je uvTS |'janka goslovanska Milena Reljin, Ha 1 Julia Staccioli pa je bila sedrrw-
KONČNI VRSTNI RED cu 1. Fung (Kan.);	2. sta,pragan
(Rom.); 3. Weber (ZRN); -»• t„n (Rom.); 5. Reljin (Jug.);	^|d
(Šp.), 7. Staccioli (lt.); 8. Ja .,„*.) (Jap.); 9. Bobo (Šp.); 10. Sinic (■>
... 15. Cimino (It.).	__
Judo __________.___
Prvič v zgodovini olimpij5*^ v p-je Afričan osvojil eno <>d ‘J du. To je uspelo Egipčanu j sredu Rashwanu, ki je celo osv -U bmo kolajno v »open« katego KONČNI VRSTNI 1. Jamašita (Jap.); 2.
(Eg.); 3. Cioc (Rom.) ■" sl (ZRN).
Hokej na
travi
Svetovni prvaki PakistanaJ^etJ’
ženo prvi tudi na OI. z srečanju so premagali ZR^ tako osvojili ohmpijski našlo
IZIDI ,/Rrii
ZA 1. MESTO: Pakistan - *	. A*'
ZA 3. MESTO: Velika B"‘“ i„dlj» ' stralija 3:2; ZA 5. MESTU-Nizozemska 5:2.	_,-n
KONČNI VRSTNI RE urit»fl
1. Pakistan; 2. ZRN; 3- V	pji*«'
ja; 4. Avstralija; 5. lnw*> g šP‘
zemska; 7. Nova Zelandija- M»
nija; 9. Kenija; 10. Kanada-
lezija; 12. ZDA.
Italija in Jugoslavija še nikoli tako
»Azzurri« celo boljši kot v Antwerpnu in Rimu
ZLATE KOLAJNE
ATLETIKA: Andrei, Cova in Dorio. BOKS: Stecca
DVIGANJE UTEŽI: Oberburger MODERNI PETEROBOJ: Musala ln ekipno
KOLESARSTVO: ekipno 100 km ROKOBORBA: Mae n/.a SABLJANJE: ekipno floret, ekipno ®eč, Numa
STRELJANJE: Giovannetti VESLANJE: dvojec s krmarjem
SREBRNE KOLAJNE
ATLETIKA: Simeoni BOKS: Damiani in Todisco JUDO: Gamba SABLJANJE: Marin STRELJANJE: Gufler
BRONASTE KOLAJNE
. ATLETIKA: Evangelisti, Damilano ® Bellucci
BOKS: Bruno in Musone JADRANJE: Gorla - Peraboni moderni peteroboj: Massuiio ODBOJKA: moški SABLJANJE:	Celioni, Vaccaroni
ekipno sablja STRELJANJE: Scribani
Italijanska odprava je na losange-leških igrah zabeležila pravo zmagoslavje. Njen končni obračun je namreč štirinajst zlatih, šest srebrnih in 12 bronastih kolajn, kar je tudi rekordna bera v zgodovini italijanskih nastopov na olimpiadi. Celo večja kot na igrah v Rimu in Antwerpnu, kjer je Italija osvojila po 13 zlatih odličij.
Res je, da se Italijani lahko še kako »zahvalijo« državam vzhodnega bloka in njihovemu bojkotu, da so dosegli tolikšno število odličij (zlati kolajni atletinje Gabrielle Dorio in dvigalca uteži Oberburger ja sta temu najboljši dokaz. . .), na dlani pa je, da ostaja Italija izredno vitalna, dinamična športna država. Iznajdi ji vost, trdna volja, talent (ob dobri organizaciji) so gotovo značilni za te uspehe. Zato tudi ni naključje, da so Italijani na primer zbrali največ zlatih kolajn (14) in le osem srebrnih (ob 12 bronastih).
Andrei, Cova in Gabriella Dorio »zlati«, Sara Simeoni »srebrna« in Evangelisti, Damilano ter Beliucci »bronasti«, kopica visokih uvrstitev: obračun, ki je presegel vsa rožnata predvidevanja tudi najbolj optimistično razpoloženih v italijanskem a-tletskem taboru. Predsednik itali-
janske (obenem tudi mednarodne) a-tletske zveze Primo Nebiolo si kar mane roke: Italija je v atletiki že mala velesila, čeprav je vsem tudi znano, v kako težkem okolju delujejo atletska društva v Italiji.
Sabljanje je Italiji kot običajno navrglo lepo število kolajn, čeprav so odgovorni te panoge pričakovali še kaj več. Na zatožni klopi je predvsem »lepa« Vaccaroni jeva, ki je na teh Ql povsem odpovedala.
Za lep podvig so poskrbeli modemi peterobojci z Masalo na čelu, pa tudi boksarji so več kot zadovoljivo opravili svojo nalogo. Maurizio Stecca je bil sploh eden najboljših boksarjev v Los Angelesu. »Sramotno« navijanje za domače predstavnike pa je preprečilo Italijanom, da bi na tem turnirju dosegli še kaj več.
V stieljanju je bila bera kolajn povsem zadovoljiva (presenetila je Merančanka Edith Gufler), v rokoborbi pa je mali Maenza poskrbel za lep podvig, medtem ko je bilo zlato v dviganju uteži Merančana Norberta Oberburger ja (ob odsotnosti orjakov vzhodnega bloka) tudi pričakovano.
Čeprav je bil obračun italijanske odprave več kot zadovoljiv, pa so
Numa je na 01 v Los Angelesu osvojil dve zlati kolajni v floretu (posamično in ekipno)
nekateri športniki ali ekipe na teh igrah tudi krepko odpovedali.
V	kolesarstvu ima Italija zelo bogato tradicijo. V Los Angelesu pa je Gregorijeva odprava dosegla veliko manj, kot je bilo pričakovati. Na srečo pa so prav zadnji dan kolesarskega sporeda »azzurri« na 100 km ekipno s sijajno zmago delno rešili ugled italijanskega kolesarstva.
V	ekipnih športih so le odbojkar-
ji opravičili svoj nastop. Nogometaši pa so na OI igrali izredno slabo in zasluženo ostali brez kolajn. Pred odhodom v ZDA pa so bili »azzurri« celo favoriti za osvojitev zlatega odličja. Za veliko razočaranje pa so poskrbeli tudi košarkarji, ki so napovedovali osvojitev srebra, ostali pa so brez odličja. Tudi vaterpolisti so si nadejali veliko več od 7. mesta.
Na tej olimpiadi so torej odpovedali prav predstavniki športov, ki imajo vse pogoje (in še več.. .) za dosego vrhunskih rezultatov. Zopet se je izkazalo, da prav ti »milijo-nerji« na velikih tekmovanjih odpovejo.
Sicer pa tudi po losamgeleških igrah je težko pričakovati, da bi prišlo v italijanskem športnem gibanju do bistvenih sprememb.
Že čez nekaj dni bodo pozabili na Oberburger je, Masalo in Numo, na Gabriello Dorio, Maenzo in Giovannetti ja, v središču pozornosti bodo zopet nogometni asi Rossi, Conti, da ne govorimo o Maradoni, Zicu itd. Bolj popularni od olimpijskih zmagovalcev bodo celo tisti nogometaši (Vignola, Vierchowood, Tancredi, Bagni. . .), ki so na teh OI najbolj razočarali.
»Plavi« presenetili v igrah
sli)Ž<.'n ,)a*inagič zastavonoša jugo-Vanskc odprave v Los Angelesu
fcvčn' ANGELES — Dolgo, že skoraj (Wl.0 >'akanje na kolajno, bronasta krc Un‘ca:_ Prve zlate in srebrne is-goiwu n**u Pa navdušujoč plaz dra-*3raču	To je kronološki o-
Ane®1 jugoslovanske odprave v Los hsnLònS’--ki	bUa doslej daleč naj-
dovin-ejsa: Jugoslavija je v svoji zgo-1(5 z|' (na igrah doslej osvojila vsega sarnem'1 .kolajn, tokrat pa v enem sW;r *dpii kar sedem, se pravi J Polovico. Obračun je torej vse-
kakor pozitiven, čeprav so podoben rekord postavile tudi nekatere druge države, kot na primer Italija in Romunija, kar seveda zgovorno priča o vplivu bojkota na uspehe nekaterih udeleženk.
Če obračun jugoslovanskih tekmovalcev nekoliko razčlenimo, seveda takoj zbode (in ugodno preseneča) prodoren uspeh v ekipnih igrah z žogo. Od šestih ekip, kolikor jih je imelo pravico do nastopanja, so le košarkarice ostale brez kolajne, medtem ko so rokometaši, rokometašice in vaterpolisti osvojili zlato, košarkarji in nogometaši pa bron. Jugoslo vanov ni bilo le v odbojkarski kon kurenti in pa v hokeju na travi, ki je sicer v vseh pogledih še drugo razreden šport v smislu, da ni razvit širom po svetu.
Tolikšne uspehe, mimo bojkota, ki pa velja za vse panoge, je težko tolmačiti. Res je, da se v matični domovini ekipnim športom namenjajo skoraj vsa sredstva, vendar biti velesila v ekipnih igrah, dasiravno okrnjenih iger, ni podcenjevanja vreden dosežek, še toliko bolj, ker bi lahko bil obračun še boljši z zlato kolajno v nogometu, ki je »plavi« po našem mnenju niso izgubili, temveč jim je bila odvzeta. Znano je, da zahtevajo igre z žogo sedaj že visoko stopnjo
ZLATE KOLAJNE
BOKS: Josipovič KANU: Ljubek - Nišovič ROKOMET: moški in ženske ROKOBORBA: Lisjak, Trs tena VATERPOLO
SREBRNE KOLAJNE
BOKS: Rcdžepovski KAJAK: Janič KANU: Ljubek - Nišovič ROKOBORBA: Memiševič
BRONASTE KOLAJNE
BOKS: Azis in Peruzovič KOŠARKA: moški NOGOMET: moški ROKOBORBA: Tertei in Scjdin VESLANJE: Pančič - Stanulov
organizacijskega in znanstvenega, v eni besedi profesionalnega pristopa. Tega je bilo v zadnjih letih v Jugoslaviji malo, a rezultati so vendarle prišli.
Drugače je s posamezniki. Tudi v Italiji, kjer je telesna kultura še zanemarjena, rastejo številni prvaki. V Jugoslaviji je v tem pogledu stanje nedvomno boljše, sorazmerno so torej rezultati celo skromnejši.
Veliko uspeha je v Los Angelesu
z žogo
Jugoslavija dosegla v borilnih športih. Boks in rokoborba sta bila njen glavni adut, ne samo zaradi kolajn, temveč tudi po številu vmesnih uvrstitev. Uspešni so bili tudi kajakaši, kanuisti in veslači, vendar je jasno, da te panoge za sedaj živijo na račun nadarjenosti asov, kakršna sta Ljubek in Janič. Ko jih ne bo več, lahko padejo tile športi na raven gimnastike, kjer po Cerarju vlada globoka vrzel.
Ob skromnem zastopstvu v ostalih doslej neomenjenih panogah (marsikje ni bilo nikogar, kar je sicer tudi posledica finančne stiske, ki upravičeno ne dopušča »nagradnih izletov«) izstopa tragičen obračun jugoslovanske atletike. Doslej smo vselej pisali o tekmovalnih neuspehih, tokrat pa so na vrsti sami škandali. Od, zaradi jemanja poživil, diskvalificiranih metalcev krogle do farse z obutvami znamke puma. Vse to potrjuje, da je treba v atletiki začeti znova, predvsem v smislu moralizacije celotnega okolja. Krivde pa ne gre iskati samo pri tekmovalcih, temveč je tu predvsem vprašanje športne politike.
Skratka, dobljene kolajne ne smejo preslepiti, so pa vsekakor spodbuden pokazatelj, da je v Jugoslaviji šport še vedno živ, kljub črnogledosti ne katerih ocenjevalcev.
Tako v Moskvi 1980
Sovjetska zveza	80	69	46
NDR	47	37	42
Bolgarija	8	16	17
Kuba	8	7	5
Italija	8	3	4
Madžarska	7	10	15
Romunija	6	6	13
Francija	6	5	3
Velika Britanija	5	7	9
Poljska	3	14	15
Švedska	3	3	6
Finska	3	1	4
Češkoslovaška	2	3	9
Jugoslavija	2	3	4
Avstralija	2	2	S
Danska	2	1	2
Brazilija	2	0	2
Etiopija	2	0	2
Švica	2	0	0
Španija	1	3	2
Avstrija	1	2	1
Grčija	1	0	2
Indija	1	e	0
Belgija	1	0	0
Zimbabwe	1	0	0
DR Koreja	0	3	2
Mongolija	0	2	2
Tanzanija	0	2	0
Mehika	0	1	3
Nizozemska	0	1	2
Irska	0	1	1
Venezuela	0	1	0
Uganda	0	1	0
Jamajka	0	0	3
Libanon	0	0	1
Gujana	0	0	1
vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski
23. olimpijske igre so za nami. Spored je bil izredno pester, saj je bilo na teh igrah tudi rekordno število športnih disciplin, poleg tega pa tudi dve predstavitveni športni panogi kot tenis in bezbol. čeprav smo seveda o vseh zrna govalcih že poročali v naši vsakodnevni olimpijski prilogi mislimo pa, da ne bo odveč, da našim bralcem v posebni rubriki posredujemo vse zmagovalce pravkar minule olimpiade. Naj omenimo, da so v nekaterih disciplinah podelili dvema ali celo trem tekmovalcem prvo, drugo ali tretje mesto (glej primere v plavanju, gimnastiki itd.) in da v
iiuzslu \yiVj f/itf/frcft:	u ymuuuju, yinumoi-u
boksu uvrstijo poraženca v polfinalu na 3. mesto.
Atletika
100 M MOŠKI
<ZD4)-
k<,^rÌ‘!,<>r? (Z°A), 2. Tiachon (Slono-800 m °bala>. 3. McKay (ZDA).
J°QesC(ZDA(?raz,)’ 2' Coe (VB)’ 3<
]5°0 M
Sc»l C(Ž x(VB>. 2. Cram (VB), 3. Ab-5000
3‘ ^t'%(Mar.), 2. Ryffel (ŠvL),
M
VtC (R.), 2. Mc Leod (VB), 3.
(Ken.).
lI^ton
Speddinr(VB)rt'}' 2' Treacy (Ir‘)’ 3’
110 M Z OVIRAMI 1. Kingdom (ZDA), 2. Poster (ZDA),
3.	Bryggare (Fin.).
400 M Z OVIRAMI 1, Moses (ZDA), 2. Harris (ZDA),
3.	Schmid (ZRN).
3000 M Z ZAPREKAMI 1. Korir (Ken.), 2. Mahmoud (Fr.),
3.	Dimer (ZDA).
ŠTAFETA 4 X 100 M 1. ZDA, 2. Jamajka, 3. Kanada. ŠTAFETA 4 X 400 M 1. ZDA, 2. Velika Britanija, 3. Nigerija.
SKOK V VIŠINO
1. Miigcnburg (ZRN), 2. Sjiibcrg (Šve.), 3. Zhu Jianhua (Kit.).
SKOK S PALICO
1. Qui n on (Fr.), 2. Tully (ZDA), 3. Vigneron (Fr.) in Bell (ZDA).
SKOK V DALJINO 1. Lewis (ZDA), 2. Honey (Avstral.),
3.	Evangelisti (It.).
TROSKOK
1. Joyncr (ZDA), 2. Conlcy (ZDA), 3. Connor (VB).
MET KROGLE
1. Andrei (It.), 2. Carter (ZDA), 3. Laut (ZDA).
MET DISKA
1. Dannenberg (ZRN), 2. Wilkins (ZDA), 3. Powcll (ZDA).
MET KLADIVA
L Tiainene (Fin.), 2. Reihm (ZRN), 3. Ploghaus (ZRN).
MET KOPJA
L Hearkoenen (Fin.), 2. Ottley (VB), 3. Eldebrink (Šve.).
HOJA 50 M
1. Gonzales (Meh.), 2. Gustafson (Šve.), 3. Bellucci (It.).
HOJA 20 KM
1. Canto (Meh.), 2. Gonzales (Meh.), 3. Damilano (It.).
DESETEROBOJ
1. Thompson (VB),	2. Hingsen
(ZRN), 3. Wentz (ZRN).
ŽENSKE
100 M
L Ashford (ZDA), 2. Brown (ZDA), 3. Ottcy Page (Jam.).
200 M
1. Brisco Hooks (ZDA), 2. Griffith (ZDA), 3. Ottey Page (Jam.).
400 M
1. Brisco Hooks (ZDA), 2. Ceese-borough (ZDA), 3. Cook (VB).
800 M
I. Melinte (Rom.), 2. Gallaghcr (ZDA), 3. Lov in (Rom.).
1500 M
1. Dorio (It.), 2. Melinte (Rom.), 3. Puica (Rom.).
3000 M
1. Puica (Rom.) 2. Sly (VB), 3. Williams (Kan.).
100 M Z OVIRAMI 1. Fitzgerald (ZDA), 2. Strong (VB), 3. Turner (ZDA).
400 M Z OVIRAMI 1. El Moutawakel (Mar.), 2. Brown (ZDA), 3. Cojocaru (Rom.). MARATON
1. Benoit (ZDA), 2. Waitz (Nor.), 3. Mota (Port.).
ŠTAFETA 4 X 100 M 1. ZDA, 2. Kanada, 3. Velika Britanija.
ŠTAFETA 4 X 400 M 1. ZDA, 2. Kanada, 3. ZRN.
SKOK V VIŠINO 1. Meyfarth (ZRN), 2. Simeoni (It.), 3. Iluntley (ZDA).
SKOK V DALJINO 1. Cusmir Stanciu (Rom.), 2. Ionescu (Rom.), 3. Heamshaw (VB). MET DISKA
1. Stalman (Niz.), 2. Deniz (ZDA), 3. Crasciunescu (Rom.).
MET KOPJA
1. Sanderson (VB), 2. Liliak (Fin.), 3. Whitbread (VB).
MET KROGLE
1. Lose h (ZRN), 2. Loghin (Rom.), 3. Martin (Avstral.).
SEDMEROBOJ
1. Nunn (Avstral.), 2. Joyner (ZDA), 3. Evert (ZRN).
Boks
MINIMUŠJA KATEGORIJA 1. Gonzales (ZDA), 2. Todisco (It.), 3. Mwila (Zambija) in Boilvar (Ven.). MUŠJA KATEGORIJA 1. Me Rory (ZDA), 2. Rcdžepovski (Jug.), 3. Can (Tur.) in Bilali (Ken.).
PETELINJA KATEGORIJA 1. Stecca (It.), 2. Lopez (Meh.), 3. Walters (Kan.) in Nolasco (Dom. rep.)..
PERESNA KATEGORIJA 1. Taylor (ZDA), 2. Konyegwachie (Nig.), 3. Peraza (Ven.) in Aykac (Tur.).
LAHKA KATEGORIJA 1. Whitaker (ZDA), 2. Ortiz (Port.), 3. Noongo (Kam.) in Chil Sung Chun (J. Kor.).
SUPERLAHKA KATEGORIJA 1. Page (ZDA), 2. Unponmaha (Tajska), 3. Puzovič (Jug.) in Fulgcr (Rom.).
WELTER KATEGORIJA 1. Breland (ZDA), 2. Young Su An (J. Kor.), 3. Bruno (It.) in Nyman (Fin.).
SUPERWELTER KATEGORIJA 1. Tate (ZDA), 2. O’SuUivan (Kan.), 3. Zielonka (ZRN) in Tiozzo (Fr.). SREDNJA KATEGORIJA 1. Joon Sup Shin (J. Kor.), 2. Hill (ZDA), 3. Zaoui (Alž.) in Gonzales (Portoriko).
SREDNJETEŽKA KATEGORIJA 1. Josipovič (Jug.), 2. Barry (N. Zel.), 3. Moussa *(Alž.) in Holyfield (ZDA).
TEŽKA KATEGORIJA 1. Tillman (ZDA), 2. Dewitt (Kan.), 3. Van Derlijde (Niz.) in Musone (It.). SUPERTEŽKA KATEGORIJA 1. Biggs (ZDA), 2. Damiani (It.), 3. Wells (VB) in Salihu (Jug.).
(NADALJEVANJE JUTRI)
Seul se že pripravlja za
Tae Woo Roh, predsednik organizacijskega odbora za 01 v Seulu leta 1988 je že letos pozimi poudaril, da je Koreja razdeljena dežela, da pa računa na uspeh iger in na utrditev miru doma in po svetu.
Takih izjav bo moral dati še zelo veliko, kajti nad igrami se zgrinjajo temni oblaki, čeprav manjkajo do njih več kot štiri leta.
Kje bodo sploh igre leta 1988?
Seul je eno največjih mest na svetu z več kot 9 milijoni duš. Organizacijo so mu podelili leta 1981 in Južni Korejci so se hitro lotili dela in že letos v bistvu dokončali glavni olimpijski stadion.
Celotno olimpijsko prizorišče bo z majhnimi izjemami zelo strnjeno. Seulski športni center bo poleg glavnega stadiona vseboval še olimpijski bazen in dve veliki športni dvorani. Kake tri kilometre bo oddaljen narodni športni center, kjer bo kolesarsko dirkališče in še tri velike dvorane. Olimpijsko naselje bo nekje v sredini, slab kilometer od glavnega
stadiona pa tudi novinarski center. Glavni objekti bodo tako strnjeni v razdalji kakih 4-5 kilometrov in bodo dobro povezani med seboj.
Vse bi moralo biti pod streho do leta 1986, ko bodo v Seulu azijske igre, idealna generalka za olimpijske.
Tekmovanja v streljanju, lokostrelstvu, veslanju in panogah, ki se o-bičajno odvijajo v nekoliko bolj oddaljenih krajih, bodo v glavnem blizu olimpijskega naselja, v oddaljenosti kakih 10 do 15 kilometrov.
Glede na vreme v tem kraju sveta je skoraj gotovo, da bodo igre nekje
igre leta 1988
konec septembra ali v začetku oktobra, torej zelo pozno v primerjavi z vrhuncem sezone v športno razviti Evropi in Severni Ameriki. Srednja temperatura v tem času znaša 21 stopinj.
Že zdavnaj so izdelali znake, ki bodo spremljali propagando iger. Uradni znak iger se v korejskem jeziku imenuje »Sam Taegeuk«. Predstavlja stiliziran narodni okrasni motiv, ki ponazarja sožitje neba, človeka in zemlje. Uradna maskota bo korejski tiger (v resnici skoraj iztrebljen), ki pa še nima imena. Tigerček ima na glavi korejsko pokrivalo »sang mo« iz katerega so potegnili trak, ki simbolizira začetno črko za Seul.
Ob popolni podpori vlade — sam predsednik organizacijskega odbora je bil svoj čas minister za notranje zadeve — Korejci nimajo večjih problemov glede dela. Skrbijo pa jih odnosi s Severno Korejo, ki bi brez dvoma utegnili sprožiti nevaren plaz. Jesensko zasedanje MOK bo verjetno najprej obravnavalo ta problem.
Spremljanje iger bo znatno boljše kot v Los Angelesu. Časovna razlika s Seulom znaša 8 ur. Tekmovanja, ki bodo ob 16. uri (atletika, plavanje) bomo pri nas lahko gledali ob 8. uri, večerni del telovadbe ob 10. uri, večerne tekme pa opoldan.
BRUNO KRIŽMAN
Od 13* mesta do zlata Francozom olimpijski naslov
LOS ANGELES — ZDA, ki so bile na svetovnem prvenstvu v Argentini pred dvema letoma šele trinajste, so olimpijski prvak v moški odbojki. V finalu za prvo mesto so gladko premagale Brazilijo s 3:0 (15:6, 15:6, 15:7) in potrdile, da so se na igre odlično pripravile. Američani so bili že pred pričetkom turnirja glavni favoriti, še zlasti, ko je Sovjetska zveza napovedala svoj bojkot, vendar so jih Brazilci v kvalifikacijskem delu premagali, zato je bala vsakršna napoved pred finalom zelo tvegana. Medtem ko so Brazilci razočarali (koliko zgrešenih servisov!) so A: meričand z brezhibnim sprejemom kmalu zagospodarili na igrišču in zlahka zmagali.
Tretje mesto Italije je prav gotovo eno največjih ugodnih presenečenj turnirja, po katerem so-se »azzurri« ustalili med glavnino 6 - 8
držav na svetu. Odsotnost SZ, Romunije, Bolgarije in Poljske ima seveda pri bronu Italijanov svoj delež, vendar velja tudi, da so »azzurri« odpravili nasprotnike, kakršni so Kanadčani (dvakrat), Kitajci in Korejci, le malo je manjkalo pa bi ugnali še Japonce, s katerimi so doslej vselej gladko izgubljali.
KONČNI VRSTNI RED 1. ZDA, 2. Brazilija, 3. Italija, 4. Kanada, 5. Južna Koreja, 6. Argentina, 7. Japonska, 8. Kitajska.
Skoki v vodo * 1 2
Tudi v tekmovanju s stolpa je bil Američan Greg Louganis za vse o-stale nepremagljiv. Večkratni olimpijski zmagovalec, ki po znanju ne zaostaja za Levvisom, Mosesom in drugimi ameriškimi športnimi miti, je drugouvrščenemu rojaku Kim-ballu zadal 88 točk zaostanka.
VRSTNI RED
1. Louganis (ZDA) 710,91 točke ;
2. Kimball (ZDA) 643,50 ; 3. Kong-zheng Li (Kit.) 604,77.
Francija — Brazilija 2:0 (0:0)
Strelca:	v 50.
min. Brisson in v 62. min. Que-reb.
Francija: Rust, Ayace, Bibard, Jeannol, Lacom-be, Bijotat, Rohr, Brisson (od 81. min. Garande), Lemoult, Quereb baynes).
(od 89. min. Cu
Brazilija: Gilmar, Ronaldo, Finga, Galvao, Ademir, Andre, Luiz, Tonilo (od 59. min. Milton Cruz), Dun-ga, Kita (od 59. min. Chicao), Gilmar, Silvinho.
Sodnik: Keizer (Nizozemska). Gledalcev: 108.970.
PASADENA — Po evropskem naslovu je Francija osvojila še prvo mesto na olimpijskem turnirju, kar kaže, da je francoski nogomet v dokajšnjem vzponu.
Finalno srečanje za 1. mesto je bilo dokaj kakovostno, zasluženo pa so zmagali Francozi, ki so v igri poka-
zali več svežine in tudi več tehničnega znanja.
Tekma se je odločila v drugem polčasu, ko so Francozi z lepima zadetkoma povsem strli odpor Brazilcev, ki so v nadaljevanju celo tvegati hujši poraz.
Tretje mesto na tem turnirju je, kot znano, osvojila Jugoslavija, ki je v malem finalu premagala Italijo z 2:1. Medtem pa so »azzurri« v domovini deležni hudih kritik za bled nastop na 01 in tudi zvezni trener Enzo Bearzot je pod udarom.
Končni vrstni red
1. Francija; 2. Brazilija; 3. Jugoslavija; 4. Italija.
Najmanj 50 ropov
»Dolgoprstneži« so se na OI v Los Angelesu še kako izkazali. Opravili so najmanj 50 ropov (denar, fotografski aparati, športni dresi).
Najbolj aktivni so bili roparji v olimpijski vasi UCLA. Odgovornemu zairske delegacije so ukradli kar 1.700 dolarjev. »Dolgoprstneži« po niso prizanesli niti Kanadčanom, E-gipčanom, Fincem, Nemcem, celo
svojim rojakom in še marsikateremu
drugemu.
Od Italijanov pa so nastradali bez-bolisti.
Mathias kritizira Lewisa
Po oceni nekdanjega sijajnega de-šeterobojca Mathiasa, je Luis hladen in preračunljiv.	.
.Odnos Lewisa do olimpijskih '■0eT se mi zdi hladen in preračunljiv tn ne odraža pravega olimpijskega duha«, pravi Američan Bob MalhtaSr ki je leta 1948 n Londonu in ‘et 1952 v Helsinkih zmagal v deseter boju.	.
»Za razliko od Lewisa pa i>aly-Tomphson da vse od sebe,*. Pra Mathias. »Tompshon je živo naspV° je Lewisa. Gledal sem, kako je He p v skoku s palico izenačil svoj oseh rekord, potem pa ga je še lrlkT ,g poskušal izboljšati. Lewis pa se J v skoku v daljino predstavil v ze slabi luči,* pravi Mathias in na miguje na to, da je Lewis mveO* samo dva skoka. Mnogi gledalci ga izžvižgali, ker ni poskusil nas* čiti svetovnega rekorda.
j mednarodni šport 0 domači šport 0 mednarodni šport # domači šport • mednarodni šport 0 domači špod~J
Lawson svetovni prvak
ANDERSTORP — Do konca svetovnega motociklističnega prvenstva manjka še ena dirka, vendar si je Američan z zmago na nedeljski dirki za VN Švedske že predčasno zagotovil naslov v najprestižnejši kategoriji, v razredu do 500 ccm. Lawson ima namreč sedaj kar 38 točk prednosti pred drugouvrščenim, rojakom Mamolo. Vrstni red VN Švedske:
500 ccm: 1. Lawson (ZDA - yama-ha) 50’01”03 s poprečno hitrostjo 145 km na uro; 2. Roche (Fr. - honda) po 3"14; 3. Gardner (Avs. - honda) 19”48; 4. Katayama (Jap. - honda) 36”36; 5. MacElnea (VB - suzuki) 53”53;	6. Ferrari (It. - yamaha)
55”70. Skupna lestvica za SP po 11
preizkušnjah : 1. Lawson 134; 2. Ma-mola (ZDA - honda) 96; 3. Roche in Spencer (ZDA - honda) 87 ; 5. Ha-slam (VB - honda) 67;	6. Sheene
(VB - suzuki) 34; 7. Gardner (Avs. -honda) 33; 8. Van Dulmen (Niz. - suzuki) 23; 9. Ferrari (It. - yamaha) 22 točk.
125 ccm: 1. Gresini (It. - garelli) 41’34”20, s poprečno hitrostjo 133,800 km na uro; 2. Auinger (Avs. - mon-net) po 3”72; 3. L azza ri ni (It. - garelli) 13"38; 4. Vitali (It. - MBA) 16’ ’62; 5. Wiickstroem (Fin. - MBA) 16”66. Skupna lestvica po 7 preizkušnjah: 1. Nieto (Šp.) 90 točk; 2. Laz-zarini 66; 3. Cresini 41; 4. Selini in Auinger 33; 6. Vitali 30; 7. Kneubu-hler in Muller 27; 9. Caracchi 25; 10. Cadalura 23.
Triestina in Udinese že v
Triestina - Zaragoza 1:1 (1:1)
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Vailati, Cerone (v 46. min. Chiarenza), Biagini (v 46. min. Bagnato), De Falco (v 66. min. Dal Prà), Broglia, Gamberini, Romano, De Giorgis (v 65. min. D’Ottavio).
STRELCA:	Garcia-Cortez v 12.
min., Casajus v 26. min. (avtogol).
LIGNANO SABBIADORO — Prijateljsko srečanje,- na katerem je bilo le nekaj več kot 2500 gledalcev, je trenerju Triestine Giacominiju in Zaragoze Enzu Ferrari ju v glavnem služilo za uigravanje moštva.
Ktiln - Udinese 5:4
(0:0, 1:1, 1:1)
KČLN: Schumacher, Prestin, Ho-nerbach, Lefkes, Steiner, Hartwig,
Littbarski (v 70. min. Hatmann, v 89. min. Dickel), Lehnhoff, Bein, Engels, Allofs.
UDINESE: Brini, Galparoli, Rossi, Gerolin, Cattaneo, Billia, Mauro, Marchetti, Carnevale (v 68. min.
.Montesano), Zico, De Agostini.
STRELCI: Zico v 52. min., Hartwig v 63. min. Enajstmetrovke so uspešno izvedli: De Agostini, Dickel, Montesano, Engels, Marchetti, Honerbach, Allofs.
VIDEM — Kljub porazu proti Kol-nu v prvi tekmi mednarodnega turnirja v Vidmu, je Udinese v glavnem zadovoljil, še zlasti če upoštevamo, da sta manjkala Edinho in Selvaggi. Udinese je klonil šele pri streljanju enajstmetrovk. Eno od teh je zastre-
dobri formi
ljal prav Zico, kar se mu j® P primerilo, odkar igra v Italaji.
V drugi tekmi turnirja je Klun^ nense z 1:0 premagal Milan m . bo tako drevi proti Kòlnu boru ^ prvo mesto, Udinese in Milan P® ,g tretje. Prvi srečanji si je °&}. wi, vsega skupaj le 22 tisoč navO3 od tega 13 tisoč Udinese - Kom-
IZIDI OSTALIH PRIJATELJSN^ TEKEM: Monza - Pro Patria Sampdoria - Cecina 3:4, Rimini letico Minedro 0:5, Cagliari -	.
4:0, Lecce - Vis Pesaro 4:2, Boioe^ Benacense 4:1, Atalanta - PiaC.f0n-3:0, Varese - Novara 3:1, Bari -	^
tebelluna 2:1, Pescara - Ancona Cosmos - Juventus 2:1.
_________obvestili___________
Vodsvo meddruštvene smučarske ekipe obvešča, da bo prvi skupni trening pod vodstvom trenerjev danes, 14. t.m. Zbirališče atletov je ob 17. uri na križišču ceste za Briščke. Člani e-kipe, ki se nameravajo udeležiti treninga na Ledinah, naj se za informacije čimprej obrnejo na predstavnike svojih društev.	•
ŠD Zarja
obvešča, da bo tradicionalni športni praznik v Bazovici danes, 14., in jutri, 15. t.m. in da se bo nadaljeval v soboto, 18., in nedeljo, 19. t.m. Danes in jutri vas bo zabaval ansambel Toneta Kmetca, v soboto in nedeljo pa ansambel Aries. Toplo vabljeni !
Moskovskemu CSKA evropski pokol
ORTISEI — Z zmago s 4:3 proti češkoslovaški Dukli, je moskovski CSKA osvojil že sedmo leto zapored evropski pokal v hokeju na ledu. Na tretje mesto se je uvrstil vzhodnoberlinski Dy-namo, zadnji pa je bil Djurgardens iz Stockholma.
V soboto na Rojcah Gorizia - Triestina
Monfalcone — Gorizia 0:5 (0:4)
Gorizia je v predprvenstvenem srečanju proti Monfalconu pokazala, da :ina že dobro kondicijo in da so igralci asimilirali sheme trenerja Russa. Proti tržiški ekipi so zmagali s 5 zadetki, čemur je prispevala tudi domača ekipa z vrsto napak v obrambi.
Med goriškimi igralci se je izkazal zlasti Dreolini.
Sicer bo za Goričane prava preizkušnja prišla v soboto, ko sc bodo ob 20.45 na Rojcah srečali s Triestino.
. Medtem pa se je pri goriškem društvu že pričela abonmajska kampanja. Za središčno tribuno bo treba odšteti 180.000 lir, za stranske tribune 150.000 in za stopnišče 110.000 lir.
Gavazzi zmagal v Ispri
ISPRA (Varese) — Na tradicional ni, 64. izvedbi kolesarske dirke »Treh vareških dolin« je bil naj hitrejši Pierino Gavazzi, ki je v zaključnem sprintu prehitel Giovanbattista Baron-chellija. Po 3” je na cilj prišel A madori, četrti je bil Cerutti (1’34”)
totip
1.	—	1.	Borgo Del Pri	2
2.	Vezete	1
2.	—	I.	C risiederne	1
2.	Galingi	2
3.	—	1,	Barbaruta	X
2.	Bottaio	2
4.	—	1.	Bcthani	1
2.	Mariaraffaella	X
5.	—	1.	Tamberi	2
2.	Batiča	1
6.	—	1.	Bolivarina	1
2.	Bond FC	1
KVOTE:
12 (20 dobitnikov) — 11.550.000 lir 11 (613 dobitnikov) —	365.000	lir
10 (5.481 dobitnikov) —	40.000	lir
Roma prva v Španiji
MADRID — Na mednarodnem nogometnem turnirju v La Coroni je Roma premagala najprej Manchester United (2:1) in nato še Vasco De Gama (7:6, po 11 metrovkah) ter ta ko osvojila prvo mesto. V finalu za 3. mesto je Manchester United z 1:0 odpravil Athletico iz Bilbaa.
Športni praznik ŠD Zarja
Na balinarskem turnirju najuspešnejši Ljubljančani
V okviru tradicionalnega športnega praznika bazoviške Zarje je bil v nedeljo balinarski turnir, na katerem je med dvanajstimi ekipami prvo mesto osvojila ljubljanska Zarja pred Modrim valom iz Kopra, Kraškim domom iz Repna in Repentabrom iz Dola. Rezultati izločilnega dela:
I. SKUPINA: Zarja I (Bazovica) -Zeleno jezero (Dobravlje) 13:6, Zeleno jezero - Repentabor 13:12, Zarja I - Repentabor 5:13.
H. SKUPINA: Zarja II (Bazovica) - Brin j (Povir) 7:13, Zarja H -Modri val 11:13, Brinj - Modri Val 2:13.
IH. SKUPINA: Gaja (Padriče Gro-pada) - Draga (Orlek) 4:13, Zarja (Ljubljana) - Gaja 13:8, Draga - Zarja (Ljubljana) 6:13.
IV. SKUPINA: Kraški dom ' d. dran (Hrpelje) 13:4, Jadran ' dom vode 13:2, Medvode - Kras
:10.	. „ zarja
POLFINALE:	Repentabor j^a-
.jubljana) 12:13, Modri val -:i dom 13:4.	nta-
FINALE ZA 3. MESTO:
Kraški dom 4:13.

val
Zarja (Ljubljana) 6:13.	|iaI1a)-
LESTVICA: 1. Zarja (LJuD1| Re 2. Modri val, 3. Kraški dom, pentabor.	tu^
Ob koncu odlično uspelcg» ujene ja, saj so nastopile vse P? z0viške ekipe, je bilo na prostoru » gjerri? zadruge nagrajevanje^ na so prvim štirim uvrščenim pokale.
tržaški dnevnik
gledališča
včeraj-danes
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: «eavy Metal Koncert leta • Iron Mai-den.
kino
Anston 21.15 »II grande freddo«. Režija l^wrence Kasdan.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
ženice 16.30 — 22.15 »Agente 007 - Missione Goldfinger«.
Vv Ponedeljek isti film ob 18.00. ^azionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 *8 caldo letto della vergine«. Prepo-'mdan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Super mile erotic movie«. Prepovedan mla-mni pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Virus«, i" ilm za vsakogar.
Wattacielo 17.30 — 22.15 »Cocktail per mi cadavere«. Prepovedan mladini pod MP- letom.
mignon 16.30 — 22.15 »Rocky 3«. Syl-vester Stallone.
V,rora 15.30 — 22.00 »I predatori del-1 arca perduta«.
i-apitol 17.30 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Creep-leU)W* Prepovedan mladini pod 18.
feìere Zaprto.
l™° 15-30 — 21.30 »Inquietudine mor-_,?sa di una moglie«. Prepovedan mia-
fi-.	una inuKUCv
A1„Jm Pod 18. letom.
7*°“e 17.00 — 22.00 »Ai confini della ealtà«. s. Spielberg, J. Landis, J. Uante, G. Miller.
razstave ~|
toJ* galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, , Pinska grafična razstava 10 grafi-
SKn’°jslrov-
8 pit,xrabor Opčine - Prosvetni dom. JEV oLE UMETNIKOV AMATER-lB ; Ugled razstave do 15. avgusta od
V ,re* ^.jedo .tržaški občinski galeriji razstavlja jak a' ,tm- svoje akvarele goriški ro-Ju^drej K°šič.
sorij n avgusta, bodo v galeriji Rossi! kar- Korzu Italia 9 odprb razstavo reli,, 5. Lenza Simionata in slikarke Mi-31 ^ Darbarich. Razstava bo trajala do
Danes, TOREK, 14. avgusta DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.15 — Dolžina dneva 14.11 — Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 8.33.
Jutri, SREDA, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M.
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicolò Spanio, Letizia Kobec, Alberto Kobec, Fabio Tolloi.
UMRLI SO: 3 dni stara Arianna Man-sutti, 70-letni Leopoldo Salvi, 64-letna Maria Scher por. Bartoli, 70-letna Mal-vina Spongia por. Giurco de Roba, 69-letna Ida Mutinati, 77-letna Albina Marcolini, 84-letni Giuseppe Scardini, 70-letni Umberto Buzzin, 78-letni Andrea Babudri, 85-Ietni Giuseppe Tollo, 85-letna Teresa Cerasari vd. Scaramucci, 64-letni Duilio Pola, 74-letna Ida Molk vd. Basso.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Mille (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
Ob današnjem življenjskem ju oiteju
ROZE GRGIČ
Iščejo še na mnoga zdrava „ , Maks in Vojko z družinama, afci Nataša, Goran in Vitomir ‘jabčfc	zvrhan koš po-
nienjalnica
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
ANGLEŠČINO inštruiram za začetnike srednje in višje šole. Telefon na št. 003865-22879.
GOSPA s prakso nudi pomoč podnevi in/ali ponoči starejši osebi. Tel. na št. 574-423.
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik november ’82, prevoženih 25.000 km. Tel. 040/825-051 v večernih urah.
OSMICO ima Milko Cibic na Proseku. Toči dobro belo in črno vino.
PRODAM motor motu Morini 250, prevoženih 12.000 km, 1.200.000 lir. Tel. na št. 226-517.
PRODAM Opel Kadett/1200, 1. 1980, v zelo dobrem stanju. Tel. 280-579.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst.
čestitke
baNOx „ iaa®
Tn>fl£ 01 CREDITO Dl TRIESTE A 6 K A KREDITNA BANKA
Ti...-	S P. A.
•	ics -	i3i-4dč.
Tržaška
knjigarna
sporoča, da je danes, 14. avgusta, zaprta za kratek počitek.
SEPTEMBER
s potovalnim uradom »Aurora«
Od**? nedelio in torek na BRIONE. Cerna 58.000 lir.
Ma j !' avgusta do 2. septembra in od 2. septembra do 9. septembra na LOŠINJ. Cena 195.000 lir.
Od 77.- do 25. septembra v BUDIMPEŠTO. Cena 272.000 Ur.
Od m' do 20. septembra na otok RAB. Cena 143.000 lir.
^5-000 r° 26' sePtembra v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena
(u 2,5' septembra do 2. oktobra - KLASIČNA GRČIJA. Cena 726.000 lir 6 ins- d° 10. oktobra — MADRID in ANDALUZIJA. Cena 625.000 Ur. n 7- oktobra na PLITVIČKA JEZERA. Cena 80.000 Ur.
(JI °HT1aeije ^ vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« -’ Ulcerane 4 — telefon 60261.
OBVESTILO
Zaradi predčasnega zaključka redakcije ob 15. av-I ta sprejemamo danes, 14. avgusta, razna obvestila n objave najkasneje do 12. ure, osmrtnice in sožalja pa d0 15. ure.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
13.00
13.30 14.35
15.10
16.15
16.30
17.00
17.50
18.10
19.40
20.00
20.30
21.50
22.40
22.50
23.55
Prvi kanal
Poletni maraton
Labodje jezero - 2. del baleta
Dnevnik
Che carriera che si fa con l’aiuto di mammà - film Mister Fantasy - glasbena oddaja
I fachiri - 4. epizoda L’amico Gipsy - TV film Jessica Novak - TV film R fedele Patrash - risanke Al Paradise - glasba in spektakel
Almanah in vremenske razmere Dnevnik
Alpensaga - pripoved v 6. dejanjih
Dimensione oceano - poljudnoznanstvena oddaja L’isola perduta - 2. del Dnevnik
NapoU prima e dopo - 1. oddaja Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri
13.15 Due e simpatia - nadaljevanka
dneva
Mandrin - 2. del
14.10	Questestate - kviz, glasba, filmi za skupno popoldne
17.05 Melodie eterne - film
18.30	Športni dnevnik
18.40 Lady Madama - TV film
19.45	Dnevnik
20.30	International hotel - film Igrajo: Richard Burton, Elsa Martinelli, Rod Taylor
22 25 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.35 Sereno variabUe
23.30	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni program
20.00	Šola in vzgoja :
Današnja generacija nima bodočnosti - 1. del
20.30	Omaggio a Goffredo Detrassi
21.45	Dnevnik 3
22.10	Kamera in spomin
22.20	Sinfonie eterne - film 00.30 Speciale orecchiocchio -
glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.50 Poročila
17.55	Lutkovna serija - Butalci
18.25	Izročila - glasbena oddaja
18.55	Pisani svet
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Park avenija 79 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Pet usodnih ur
22.25	Dnevnik
Zagreb
17.20 Videostrani
17.30	Pustolovščina
18.00	Poročila 18.05 TV koledar
18.15 Francija skozi šanson
18.45	40 let graničarskih enot JLA
19.30	Dnevnik
20.00	Teme, notranjepoUtična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55	Prizadevanje - jugoslovanski film
22.30	Dnevnik
Koper
14.00 in 17.00 Odprta meja
V nadašnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
GRADEŽ — Grafični trienale PALMANOVA — Razstava starih zemljevidov
TRST — Razstava Andreja Kosiča TRST — Dela za razširitev Centra za teoretsko fiziko
TRST — Razstava sovjetskih fizikov
17.30	Rugby - TV film
18.30	Zgodovina aviacije - dokumentarec
19.00 Risanke
19.30	TVD stičišče
19.50	Obzorja : Kruh skozi stoletja -dokumentarec
20.20	Dorian Cray - film
21.50	TVD vse danes
22.20	Morava - VI. del - nadaljevanka 22.45 Zeit im Bild - Čas v sliki
ZASEBNE POSTAJE
Danes praznuj* 9 let MASSIMO AN-DREASSI. Mnogo zdravja in sreče v življenju mu želijo mama Marija, oče Fausto in brat Franko.
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Alice - TV film
10.00	Phyllis - TV film
10.30	II corazziere - filmska komedija Igrata Renato Rascel in Tino Buazzelli
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	In casa Lawrence - TV film
14.25	Dolci ihganni - filmska komedija
Igrata Catherine Spaak in Christian Marquand
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	West Gate - nadaljevanka
22.25	Mary Benjamin - TV film
23.25	Šport
00.25 Vieni a vivere con me - filmska komedija
Igrata : James Stewart in Hedy Lamarr
RETEQUATTRO
8.45 Risanke	*
9.15	Aspettando il ritorno di papà
9.30	Risanke
10.10	Magia - TV novela
10.50	Fantasilandia - TV film
11.45 Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanke
13.10	Prontovideo z Giannijem Riso
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	II mistero della cucina - film
17.00	Risanke
18 00 Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitte - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	I predatori dell’idolo d’oro -TV film
21.30	Ma che sei tutta matta? -filmska komedija
Igra Barbara Streisand 23.40 Quincy - TV film 00.40 Frenesia dell'estate - filmska komedija
Igra Vittorio Gassman
ITALIA 1
8.30 La grande vallata - TV film
10.00	Solo che cade può risorgere -film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show TV film
13.00	Bim Bum Barn Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Risanke
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung Fu TV film
19.50 II mio amico Arnold - TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	L’uomo di Singapore - TV film
22.30	Devlin & Devlin - TV film
23.30	Sorridi Jenny stai morendo -film
01.10 Ironside TV film
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - nadaljevanka
15.30	Cara a cara - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risanke
19.30	Marna Linda - TV film
20.20 Hotel Sahara - filmska komedija
22.00	Spy force - TV film
23.00	Doc Elliot - TV film
24.00	II magnifico scherzo - film
TRIVENETA
13.15 Sloane TV film
14.00	Risanke
14.30	Un uomo, una pistola e un cavallo - film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Dr. Wedmann - TV film
18.00	Risanke
18.30	Sloane - TV film
19.30	O.P. Coupon estate
20.00	Vita da sub
20.30	II detective - film
22 00 L’incredibile dottor Hogg -TV film
TELEFRIULI
film
15.45 Le lunghe navi
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara TV film
19.30	Dnevnik
20.00	L’ora di Hitchcock - TV film
21.00	Poročila
21.30	I pirati della croce del sud film
OO OA DorunrocoffliQ _ film
BAIÌIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mo-zaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem ; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti;
9.40 Niti življenja ; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih -vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko p» poldne: Sprehodi po tržaških predmestjih : (32), »Frlugi in 2. društvo z imenov Višava«; 15.00 Mladi mladim ;
16.00	Naši posnetki v živo - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album ; 18.00 Stello Mattinai: »Otok« - nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev Danes na valu Radia Koper - med glasbo: Objave, EP; 14.40 Zanimivost;
15.00	Za varnejši jutri - Croatia; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.33 Glasbeni utrinki iz zamejstva: 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasbena oddaja; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianov i dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Glasbena oddaja; 15.15 Italvox; 18.00 Narejeno v Jugoslaviji; 20.00 Zaključek sporedov.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Radio tudi mi; 11.00 Divertimen-
to 1889; 12.03 Glas zvezd; 13.15 Glasbena oddaja; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II paginone; 18.05 60 let italijanskega radia ;	18.25 Večerna
glasba ; 19.20 Zeleni val; 19.22 Audiobox; 20.00 I martedì della signora o-micidi; 20.52 Glasbeni interval; 22.38 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 12.10 Deželni program; 15.00 Io accuso -Chi accusi?; 15.37 Poletni program;
19.00	Arcobaleno - glasba; 19.50 L’aria che tira; 21.11 Koncert; 22.15 Arcobaleno; 22.40 Radio due sera jazz.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Razervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestita in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno - Simon Jenko: Pesmi o ljubezni; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 4.30 Noč-
ni nmifram
Ob 25-letnici smrti
Mara Samsa - svetel lik borke in kulturne delavke
Mara Samsa (levo) v partizanih z Lidijo Šentjurčevo
Včeraj, 13. t rn., pred 25. leti je na Golniku umrla Mara Samsa, borka, narodno zavedna intelektualka, solnica, pisateljica, novinarka - trpinka, po kateri nosi ime tudi celodnevna osnovno šolo pri Domju.
Pokopali so jo v partizanski grobnici na,Kontovelu tam, kjer se kraški breg spušča proti morju, tam, odkoder je lep razgled na Tržaški zaliv, na Trst, na vse to, kar je Mara v svojem nemirnem, a polnem in delovno bogatem življenju, ljubila in kar je morala zapustiti, čeprav je v njej vrelo načrtov, misli idej o vsem, kar je še želela in hotela izpovedati in napisati.
O njenem delu, o njenih knjigah, o njeni zaslugi za ustanovitev mladinske revije »Galebe, o njenem delovanju v partizanih, o njenem učiteljevanju, o tem, kako je zbirala gradivo o Pinku Tomažiču, ki je izhajalo v nadaljevanjih tudi v »Primorskem dnevniku«, o njeni zamisli, da bi o tem še pisala — o vsem tem je bilo podrobno napisano v brošuri, ki je izšla ob poimenovanju osnovne šole pri Domju 1. maja 1982.
Moj zapis o Mari Samsa bo nato posvečen ob tej obletnici le mojim osebnim spominom na Maro, s katero sva nekaj časa skupaj delali v uredništvu »Primorskega dnevnika«. Ne morem reči, da sva bili veliki prijateljici, ker so bili tečaj pač takšni časi, da so terjali od nzs vse kaj drugega kot samo prijateljstvo, terjali so — veliko tovarištvo, ki je tedaj pomenilo mnogo več, kot prijateljstvo. In tovarišici sva si bili resnično v pravem pomenu besede.
Spominjam sc je, ko je bila že zelo bolna, ko je vsa vročična prihajala v redakcijo, sedla za mizo in začela s pisanjem. Bilo je nekega večera, ko se je verjetno počutila zelo slabo. Kar puhtela je vročina iz nje, oči so ji žarele, roke je imela potne. »Mara, domov pojdi,« sem ji rekla. Ona pa me je samo pogledala, kot bi me ne slišala in rekla: »Kaj ni nobene tipkarice, da bi ji narekovala?« Res ni bilo v ti-
stem trenutku v službi nobene. »Pa ti bom jaz pisala,« sem se ji ponudila.
Vsedla se je k meni in mi začela narekovati. Na svojem vratu sem začutila njen vroči dih. Ona pa je pletla svoje misli dalje in mi hitela narekovati, kot bi se bala, da ne bo utegnila povedati vsega, kar je nosila v sebi.
In prav gotovo ni ne povedala, ne napisala vsega kar je hotela in želela, čeprav je njeno delo, ki ga je zapustila obsežno. Prehitela jo je smrt in jo iztrgala iz naših vrst. Naj bodo te skromne vrstice le bežen spomin ob obletnici njene smrti, ki je mi tržaški Slovenci ne smemo pozabiti.
N. L.
Andrej Košič v Občinski galeriji v Trstu
Zvestoba goriškega slikarja akvarelu in domači pokrajini
Bolj malo je slovenskih zamejskih likovnikov, ki bi toliko razstavljali, kot razstavlja goriški rojak, slikar Andrej Košič, ki je v tridesetih letih, torej v času, odkar se je prvič predstavil javnosti, priredil že 57 samo stojnih razstaix sodeloval pa pri naj manj 150 skupinskih likovnih manifestacijah doma, torej v naši deželi, in tudi drugod po svetu, saj je nastopil in dobil priznanje tudi v daljnem Tokiu. Od sobote, lì. t.m., ga imamo ponovno v gosteh v Trstu in sicer v občinski galeriji, kjer je zadnjič razstavljal pred kakimi šestimi leti.
Andrej Košič, »resni in hkrati skromni umetnik, ki slika z veseljem in prepričano«, kot je zanj zapisal ravnatelj tržaškega muzeja Revoltella dr. Giulio Montenero, je dal v Občinski galeriji v Trstu na ogled obilnih trideset svojih novejših slvariten to rej akvarelov, saj je Košič že v samem začetku izbral eno najtežjih in tudi najzahtevnejših likovnih izraznosti — akvarel, v katerem je s časom postal pravi mojster in ga v tridesetih letih, odkar nastopa, razvil nekako sebi po meri tako da se loteva tudi izvedb, ki se jih lotevajo bolj redki akvarelisti. In če smo imeli pred leti občutek, da je njegovi akvarel nekoliko preveč suh ali trd, vsekakor premalo voden, razlit, bi danes tega ne mogli več reči, ko pa je v tej svoji tehniki danes bolj prožen, včasih trd, drugič pa zelo zelo tekoč, kot pač zahteva izvedba določenega motiva.
Seveda je Košič ostal še vedno pri
izraziti realnosti. Slika pač, kar vidi. Prav tako je ostal .zvest domači motiviki, seveda predvsem Krasu in to v glavnem jesenskemu Krasu, kajti za njega je jesen najlepši letni čas. In resnici na ljubo je Goriški Kras, podobno kot Tržaški, najlepči v jeseni, ko kar kipi v najrazličnejših predvsem rdečih in rumenih barvah ter vseh njihovih odtenkih. In v tem jesenskem barvnem bogastvu se Košič v svojih akvarelih likovno izživlja že tri desetletja, vendar je zadnje čase temu dodal tudi nekaj nove moti vike, saj smo na njegovi sedanji raz-
'i
stavi opazili tudi kak zimski motiv, nadalje izrazito zelen motiv s Soče, prijeten tehnično zahteven kmečki mo-motiv ter tudi mestni motiv, ki bi 0a postavili nekam v Gorico. Skratka Andrej Košič ostaja zvest svoji akvarel-ni tehniki, ki jo še vedno razvija in dopolnjuje, in svoji barmosti, ki i° ob novi motiviki bogati. Andrej Košič je torej nekako vklenjen v svojo doslednost, hkrati pa se vendarle obnavlja in dopolnjuje, ali če hočemo tudi dozoreva v »enem najboljših figura-, tivcev naše dežele«, kot je že pred let* zapisal kritik G. Manzaini. (fre)
Krompirjeve rezine proti glavobolu
V	preteklosti, ko je bila medicinska veda šele v zametkih in so nekatere bolezni, ki jih danes z lahkoto zdravimo, veljale za neozdravljive ali celo smrtne, si je moral človek sam pomagati. Bolnišnic, lekarn ali organiziranih zdravniških služb, kot jih poznamo danes, ni bilo pa tudi poklicnih zdravnikov se ni dobilo tako rekoč »za vsakim vogalom«. Takratne razmere so zato prisilile ljudi, da so se v veliki večini primerov zdravili kar doma, na podlagi lastnih izkUšenj in spoznanj, predvsem pa so se opirali na podedovana luštna ali pismena izročila.
Tako so nekoč skoraj vsi v splošnem poznali vrednost zdravilnih zelišč in njihovo učinkovitost. Z nekaterimi preprostejšimi načini so se zdravili mnogi ljudje tako na vasi kot v mestu. Večkrat pa tako zdravljenje ni zadostovalo, bolezensko stanje se je poslabšalo in vdano so ljudje govorili »dolga bolezen - gvišna smrt«.
V	začetku našega stoletja pa se je stopnja umrljivosti nekoliko zmanjšala, saj sta medicinska znanost in praksa znatno napredovali. Ljudje so se ob hujših boleznih obračali na zdravnika, ki jim je na znanstveni osnovi ugotavljal vzroke in znamenja bolezni. Bolniki pa so morali zdravnikom usluge plačevati, zato so se zatekli k njim, ko je bilo to nujno potrebno. Za bolezni, ki niso bile nevarne, so kar sami poskrbeli. Tako domače zdravljenje se je ohra nilo vse do polovice našega stoletja in tudi mi si včasih pomagamo ravno na tak način. Preprosto izkustveno zdravljenje, ki smo ga podedovali, je torej v rabi še danes in se v novejšem času razvija ob branju knjig, revij in časnikov.
V	slučaju, da je bil človek izpostavljen nekaterim nalezljivim boleznim ali če je prišel v
stik z okuženo osebo, se je zavaroval s pitjem žganja. Ta alkoholna pijača je bilo zanesljivo in učinkovito sredstvo tudi pri zobobolu; zadoščalo je le nekaj kapljic in takoj je omililo bolečine. Posluževali so se navadne morske soli, solne kopeli in zmetka iz hrenove korenine, ki so ga polagali na stopala in verjeli, da »izvleče dol kri«.
Pri piku žuželk je bilo blagodejno polaganje mrzlega kamna na oteklino ali rdečino. Komar jeve pike pa so močili z vinskim kisom in nev-šečno srbljenje je takoj prenehalo. V Trebčah in okoliških vaseh so v primeru strupenega kačjega ugriza popili večjo količino alkohola.
Nekoč so otroci bosi hodili na pašo in so se pogostoma popraskali ali urezali ali pa se jim je zapičil kak trn v stopalo. Razvila se je kužna tvorba tako imenovana »pasica«, ki so jo skušali zdraviti s domačimi zdravilnimi metodami. Zmes namočenega kruha in mleka so polagali na oboleli del. Zasledili pa smo tudi primer, da so otroci okuženo peto potlačili v kravje govno. Druga vrsta gnojenj, ki so nastala zaradi splošne slabokrvnosti ljudi, je bila nevarnejša in če ni bilo takojšnjega ukrepa se je to razširilo po vsem telesu in je iz gnojne rane nastala »zastrupitev krvi«. Za zdravljenje »podkožnika« so na obolelo mesto dali zmlinčeno čebulo, ki so jo še prej pražili na vročem olju in so s tem obklod-kom obvezali rano. V kasnejši dobi so pod zdravnikovim nasvetom uporabljali obkladke iz lanene moke.
Revmatične bolezni sklepov, kosti in mehkih delov gibal so zdravili doma tako, da so se šibali s pekočimi koprivami po telesu. To naj bi odstranjevalo škodljivo vodo iz telesa. Razen tega pa so bolne sklepe oblagali z obkladki po-
gretih otrobov s peskom, s toplimi opekami > kuhinjskimi pokrovi.
V	preteklosti je bil zelo razširjen »škrbuc« 0
vnetje ustne sluznice, ki jo je povzročalo P° manjkanje vitamina C.	.o
Zdravili so se tako, da so na krpo potros nekaj sladkorja in močno drgnili dokler se n prikazala kri.
Razširjena in pogostna kožna bolezen je b1 zanohtnica. Infekcijo pri nohtu so zaustavljali t ko, da so oboleli prst večkrat pomočili v
Bolečina zaradi opekline je opustila, ce « nanjo nalagali mleko ali beljak. Slišala sem tujn za primer, ko so opeklino premazali z oljem nato opekli del približali k toplemu viru.
Če pa je nekoga mučil glavobol, si je čelo nadeval krompirjeve rezine. Vnetje v . tranjosti ušesa so zdravili z breskvino kostjo, so jo močno segreli v pečici. Skoraj z.°^en,jjc so položili na krožnik in nanjo nalili nekaj kaFU olja. Zdravilni nastajajoči dim so nato ustne* z lijakom v ušesno odprtino.	. ^e.
V	starih časih so verjeli, da zlati uhani V*
prčujejo nastanek bolezni ali da »jo ven P° Q, ne jo«. Zlata zapestnica naj bi bila pokazatelj bolenja. Na zapestju bolne osebe naj bi se kazale temne lise kakor tudi na prstu pod zla obročkom prstana.	. ;g-
Tako preprosto zdravljenje je ublažilo 0 čine, marsikdaj pa ni odstranilo vzrokov Za učinkovito zdravljenje je bilo treba poec še kakšno stoletje, da so z modernimi pripo ^ ki kot so mikroskop spoznali ustruj in delo*’ našega telesa. Domače zdravljenje na P°° ^ lastnih in tujih izkušenj je še marsikje v posebno kot prva pomoč ' V pričakovanju za niškega posega.
TONE SVETINA
Med nebom in	p e Mo m
_______________ 219.________________
» Frane, ne skrbi, jaz sem z vami, ne vem pa, kako se bodo opredelili drugi. Povej Karlu in sporočita naprej, kaj se obeta. Napraviti moramo vse, da ne bo prišlo do razcepa med ljudmi.«
Župnik se je kot vedno spomnil na mater Jožefo. Pokazal mu je pismo, ki mu ga je pisala iz taborišča. Vdana v usodo, se hranila z upanjem, da se bo vse preobrnilo.
Ko je Frane preletel kratko, dvoumno napisano pismo, mu je postalo milo pri srcu. Koliko trpi ta žena, zavoljo otrok, in kako močna je njena vera v pravičen boj...
»Frane, vzemi pismo in ga pokaži bratom in sestram, da jim bo laže v boju. Mati moli za vas in tudi jaz molim za srečo ter da bi Italija propadla čimprej.«
Frane in Urban sta se vrnila v taborišče šele naslednji dan z nočjo. Obiskala sta še nekaj aktivistov v zaselkih, od koder je italijanska vojska odšla. Zvedela sta, da Italijani povsod zapirajo kmete, o katerih vedo samo to, da so zavedni Slovenci. Zvedela sta tudi za izdajalca iz Srenj, ki vodi Italijane po vaseh in jim kaže hiše, kjer so mu, ko je bil s partizani, postregli s hrano. Pa tudi Mezgeca so ljudje spoznali, vendar ne kot vodnika Italijanov.
Nekaj dni so še mirovali v taborišču. Potem pa se je Karlo naveličal mirovanja. Začutil je, da mora iti med ljudi — prav zdaj, ko divja ofenziva in nekateri obupujejo, zdaj, ko so se ostanki čete pred premočjo umaknili iz Brkinov.
Obiskali so nekaj zaupnikov in izvedeli, da na oni strani še divja ofenziva in da vojska zapira mejo ali pa sistematično pregleduje vasi med reko in velikim gozdom.
Karlo in Frane sta tako dobro poznala zemljišče in razmere na tem območju, da so se uspešno izmikali Italijanom.
Prišli so v bližino vasi Tatre, ležeče na sedlu, obdane z zorečimi žitnimi polji in gozdnimi zaplatami. Bilo je toplo, zato so prenočili v kopah požetega žita sredi njive.
Proti jutru, ko je zvezdna kupola nad njimi začela bledeti, so začutili Italijane. Blizu mimo njih se je premikala kolona j. minometi in težkimi strojnicami. Nosile so jih mule, ki so hrzale in včasih tudi zarigale. Italijani so šli navzgor in navzdol. Nič ni kazalo, da bi opuščali zaporo ozemlja ob meji.
Karlo se je ugriznil v ustnice: se je spet prenaglil? Frane ga je svaril in prosil, naj še malo počaka v zavetju.
Ko se je sovražnik premaknil s planjave h kmetiji na robu vasi, so se vzpeli na senik. Tu jih je našel kmet Mahne, ko je prišel krmit živino.
»Kaj ste ponoreli, Karlo?« je dejal jezno namesto pozdrava. »Me hočete ugonobiti? Vsa vas z okolico je polna italijanske vojske. Hajka je. Preiskujejo hišo za hišo.«
V trenutku so bili vsi trije budni.
»Obkoljeni smo,« je menil Frane.
»Kam zadj?« je vprašal Karlo.
»Kamor hočete, tu vas ne smejo dobiti, če dam civilno obleko, se morda izmuznete mimo seveda brez orožja.«
va111
njih.
ia orez orožja.«	nas
Ni govora, Mahne. Brez orožja nikamor! n* nekam skrij, kar bo, pa bo,« je odločil Karlo. ^ Kmet, ki je bil že v letih — rekli so mu je mencal od nemoči. Z narodnoosvobodilnim S ^ njem je sodeloval že celo leto, vendar se je b*\,oSt. družino, ki je še mimo spala, ne vedoč za nevam »Če vas zakopljem v seno, vas lahko iztakne) požgejo domačijo.«	afll,
»Skrij nas, prav toliko ti gre za glavo kot Misli, kam!«	^
»Gnojnična jama je prazna. Naj vas zakop
vani°?«	. qoora-
Brata Maslo in	Urban	so	se	spogledali-	zfl
zumeli so se brez besed. Karlo se je z odporom v odprtino. Nikoli ni maral pod zemljo, gabil s..vjje-je zatohli zrak skrivališč, pa kaj so hoteli, v z nju se poje največ zarečenega kruha...	^.eIy
Zlezli so v betonsko jamo, kjer se je pod g*1' nabirala gnojnica. Na dva stola so položili leste desko ter sedli.
Ko so zlezli v jamo, je kmet dejal:
»Zdaj ste v božjih rokah.«
»Ne v božjih, v tvojih smo, Jirm!«
Kmet je pokril odprtino z deskami in z gnojem. Objela jih je smrdljiva tema. so zaslišali italijansko govorico. Na dvorišče s vreli vojaki.

Vse delavnice istočasno zaprte
Iskanje mehanika za veliki šmaren .se tudi letos obeta kot brezupno
Lep uspeh slovenskega umetnika
V Gradežu na trienalu zmagovalca Branko Suhy in Elmar Peinter
Šoferji pozor! Ta v klik' se tokrat ?? nanaša na previdnost na cesti 'čeprav tudi priporočilo v tem smi-siu ni nikoli odveč), pač pa gre za nasvet, ki ni nič manj koristen : kdor i gotov, da je motor njegovega avta Popolnoma v redu, naj nikdar ne si-P na cesto, čeprav nam koledar ta •onen ponuja petek, 17., nima vraže-ernost s tem nobenega opravka, nazlog našega nasveta šoferjem je nostavnejši in, upamo si trditi, mal-n-. racionialriejši. Kdor bi v prihodih dneh obtičal na cesti zaradi me-anske okvare, naj si nikar ne dela p1 večnih težav: lepo naj zapre avto h naj nadaljuje peš ali s kakim dru-gun prevoznim sredstvom. Mehanika ^ nikjer ne išče, saj bi ga zaman, ■p 'Jokod tako drastične ugotovitve?
, e dni smo izvedli praktični preiz-letft’- ^a u£otovili' ali se btxlo tudi tos ob velikem šmarnu ponavljale ln|ZaVe’ so se v prejšnjih letih. Žepi 'i tsrn° vedeti, če so se mehaniki, ktravti, vulkanizerji, avtoličarji šem*11-’ dopuste porazdelijo v šir-časovnem razdobju, ali pa če oa° tudi letos — kot za nalašč —'
vsi skupaj odkorakali na dopust ter pustili nesrečne šoferje na cedilu vsaj tja do 20. avgusta. Bralec je gotovo že razumel, da se je tudi letos uresničila druga med obema možnostima.
S telefonskimi pozivi raznim delavnicam srno skušali sestaviti seznam tistih, ki bodo ves ta teden odprte. Rezultat je bil porazen : na 21 pasku sov smo zasledili samo eno delavnico, ki bo redno odprta vse te dni (razen seveda jutrišnjega prazničnega dne). Še ena delavnica bo odprta, z izjemo 15. in 16. t.m., vendar gre za zastopstvo Citroen in torej ne pride v poštev za ostale znamke avtomobilov.
Kaj pa ostali? Osem delavnic ni odgovorilo na naš poziv, iz česar sklepamo, da so na dopustu. Dopustiti moramo seveda možnost, da niso slišali telefona ali iz kateregakoli drugega razloga niso odgovorili, čeprav so redno na delu, vendar osebno ne bi polagali prevelikih upanj na to možnost. V drugih šestih delavnicah so nam sicer odgovorili in nam vljudno povedali, da so na dopustu, večina
do 20., nekateri do 27. t.m. Drugi dve delavnici sta dopust pričeli včeraj, dve pa od jutri dalje: za vse štiri bo sicer trajal samo po en teden, toda glej!, ta teden bo sovpadal prav z velikim šmarnom. Tudi zadnja med delavnicami, ki smo jih poiskali, je na dopustu: od včeraj, pa do začetka septembra.
Na združenju obrtnikov smo vprašali, zakaj ni prišlo do nobene domene glede odhodkov na dopust. Nekoliko so nas presenetili z odgovorom, da ni tako, in da so se letos domenili, da zagotovijo zadostno število od prtih delavnic. Na naš ugovor, da smo iz telefonskih pozivov dobili prav nasproten vtis, so nam odkrito priznali, da je dogovarjanje v tem smislu zelo težavno in da pač vsak mehanik zapre delavnico, ko se mu to zdi najbolj primemo, neglcde na to, kaj bodo storili drugi.
Tako je pač. Šoferji, ki so ostali v mestu, naj potrpijo vsaj do prihodnjega tedna, če pia se komu pokvari motorni čoln nobene skrbi, saj so plaže prepolne mehanikov...
Slovenski slikar Branko Suhy in avstrijski umetnik Elmar Peinter sta zmagovalca letošnjega trienala grafike, ki so ga svečano odprli v soboto zvečer v Gradežu v tamkajšnji kongresni palači. Na letošnji trienale se je javilo 75 umetnikov iz raznih evropskih držav. Mednarodna žirija, no čelu katere je znan italijanski kritik Giulio Carlo Argan, je v hudi konkurenci podelila nagrado dvema mladima umetnikoma. Kakšno nagrado sta dobila Suhy in Peinter? Vsak bo preživel dva tedna v eni značilnih ribiških hiš s slamnato streho na enem otoku gra-deške lagune in tu lahko prosto slikal lepote naše obale.
Branko Suhy se je rodil leta 1950 v Mariboru, živi 'in ustvarja v Novem Mestu, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sodeloval je na ljubljanskem gra finem bienalu, na, mednarodnih razstavah v raznih krajih sveta.
Elmar Peinter se je rodil letg 1954 v Zamsu, živi v Landecku. Tildi on je sodeloval z uspehom na raznih mednarodnih razstavah.
Na sobotni otvoritveni svečanosti so govorili župan Gradeža Reverdito, predsednik pokrajine Cumpeta, de-
želni odbornik Barnaba. Glavni govor pa je imel Giulio Carlo Argan, ki je povedal kaj si človeštvo želi od sodobnih umetnikov.
Razstava je odprta v gornjih prostorih kongresne palače v Gradežu. Vredno si jo je ogledati.
Zaprte ulice ob paradi
Ob letošnji 19. folklorni paradi po goriških ulicah, ki bo v nedeljo, 26. t.m., bodo uvedli omejitve in prepovedi v prometu po mestnem središču. Odlok v tem smislu je te dni izdal goriški župan. Kot znano se bo parada pričela pri Spominskem parku, odkoder bodo skupine šle po obeh korzih in Ul. Oberdan do Travnika.
Županov odlok torej predvideva, da bo v nedeljo, 26., od 15. ure dalje pa do zaključka folklorne parade veljala prepoved vožnje na obeh korzih, od Ul. Arcadi pa do Ul. S. Chiara, po Ul. Oberdan in na Travniku. Na vseh stranskih ulicah bodo preusmerjali promet. Prav tako bo prepovedano parkiranje vozil po 15. uri v ulicah, po katerih se bo odvijala parada. Dovoljeno bo parkiranje v Ul. Roma.
Na pobudo komunistične partije
V četrtek začetek akcije za referendum o dragmjski dokladi
')r'ilunisU na Goriškem pričnejo v t;\U'č’	avgusta, na prazniku Uni-
pj ^ »kocijanu ob Soči pobirati pod-odn' Za referendum s katerim naj se t0firav* zakon, ki je zamrznil štiri Spo ® dfaginjske doklade, ki ga je čin» a<** sPrejela parlamentarna ve-Voria P° dolgoletni debati. Osrednje da s V° 86 je namreč odločilo, v igrati akcijo za zbiranje podpisov bi 'h-1,81' takega referenduma. Ta naj Vživi*11 spomladi prihodnjega leta, skit?,tXdn° z občinskimi in pokrajin-do 111 , deželnimi volitvami, ki bo-v skoro vsej državi.
J^udo.so časnikarjem včeraj ori Ren-	goriške federacije KPI
cieeh'* .fedivo, senator Silvano Ba-PovJi ‘P <Ran tajništva Mirio Bolzan. jo ATah .so, da hoče KPI s to akci-ga J' .'ti stik s prebivalstvom, ki V na .“Pela letos spomladi, ko se je z nh„r/atPentu in državi borila, tudi je atrakcijo, proti vladni večini, ki njeni njcra zakon sprejela z glasova-čcjn ° zaupnici vladi. Komunisti boki ne le, da bi se točka zakona, klado Za?1.r^nila 4 točke draginjske do-šl0 -j’ šinila, marveč tudi, da bi pri-in v noyih odnosov v parlamentu jet« arzavi, da bi se uvedli novi pri-dla v23 rešitev države, ki je zabre-sinjjk k’pspodarsko krizo, da bi imeli hovihal' Preste roke v reševanju nji-®aValaZavev’ ne da bi se vlada vme-sistg ' KPI je reformo plačilnega z osno Venda r jo je treba pričeti Vtuh enakopravnih pozicij ne
pa samo na škodo delavcev.
Seveda, če bo vladna večina sprejela predloge KPI, na podlagi katerih naj hi vsi ki so v odvisnem delovnem razmerju spet pridobili štiri letos izgubljene točke draginjske doklade, bo zahteva po referendumu odpadla.
Podpise bodo zbirali od četrtka, 16. avgusta, do 20. septembra. Pobirali jih bodo na praznikih komunističnega tiska, pred velikimi tovarnami, na županstvih. Komunisti hočejo s to akcijo mobilizirati svojo votivno bazo in seveda tudi druge, ki so bili prizadeti s tem zakonom.
Kar se županstev tiče omenimo nekatere kjer pobirajo podpise. Na go-riškem županstvu jih pobirajo vsak delavnik od 9. do 12. ure, prav tako m županstvu v Tržiču. Na županstvu v Krminu pobirajo podpise vsak delavnik od 11. do 12.30. V Ronkah je moč podpisati zahtevo po referendumu vsak dan od 8.30 do 10.30, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure.
• V šolskem parku v Ronkah se iztekajo prireditve v okviru »Agosto ronchese«, ki ga prireja tamkajšnja Pro loco. Danes bodo od 21. ure dalje protagonisti amaterji, ki se bodo na odru predstavili s petjem,^ glasbo, recitacijami in drugimi točkami. Jutri se bodo prireditve zaključile z nastopom plesnega ansambla »Diamante«, ki se bo pričel ob 22. uri.
j npn^I zadnja nedelja pred velikim šmarnom je potekala v znamenju do :°Sa °?to,,e0a vremena. Dopoldne se je sicer prikazalo sonce, ki je ma dneT^alo, da se končno uresničijo napovedi vremenoslovcev, ki ini. *	® dan obetajo zmago anticiklona nad nadležnimi deževnimi jro
Idnevn kdo to prepričanje nekoliko prerano: temni oblaki so sreatpo ' ie »v, P?skreli za vsakodnevno ploho, ki pa tokrat ni bila predolga. or dnjii, . e to dober znak, ki kaže na dokončno ustalitev vremena v pri
A dneh.
■ s0 ?pčanb ki so letos ob velikem šmarnu ostali doma (in lahko rečemo, ete j °aločno v večini nad dopustniki), so nedeljo izkoristili za krajše !i PoxnJi?rehode « naravo. Mnogi so pred televizijskim sprejemnikom sle 1	j.TO zadnjih uspehov italijanskih (pa tudi jugoslovanskih) atlet v
mrtvo V1, - Mesto je bilo tako v prvih popoldanskih urah skoraj doce avtnn, Tc.®n°, kakršnega smo pač vajeni ob velikem šmarnu: tu pa tam 0 tsiesfnZ11, redki pešci in kolesarji, nekaj upokojencev, ki so popoldan-PotJX< Preživljali pod senčnikom maloštevilnih odprtih kavam.
4 da TUJn. •Pa. ?e dež pregnal izletnike in mesto se je ponovno razživelo, (Na n/ kili sredi avgusta.
Posnetku: Verdijev korzo v nedeljo zgodaj popoldne).
Na poletnem prazniku v Podturnu
Uspeh slovenskih pritrkovalcev
»Pri farni cerkvici zvonček že zvoni« se glasi priljubljena narodna pe sem, na katero je verjetno pomislil vsak Slovenec, ki je v nedeljo popoldne šel skozi Podturn. Cele tri ure se je z župnijskega zvonika razlegalo ubrano pritrkavanje zvonov. Pomerilo se je 15 skupin mladih in starih zvonarjev z Goriškega, iz Furlanije, Brd, Soške doline in drugih krajev. Gre za staro tradicijo, ki so jo ubudili v okviru rajonskega praznika v Podturnu in ki ima iz leta v leto večji uspeh in odziv.
Kdor je bil — kot podpisani — pre pričan, da zvonenje ne more biti kaj prida zanimivo, saj so pač možnosti udarjanja po zvonovih omejene, se je moral v nedeljo pošteno premisliti. Sv. Lucija, Sv. Filumena in Sv. Rok (tako pravijo v Podturnu zvonovom, ki odgovarjajo notam g, f in e-s) so pod udarci izkušenih pritrkovalcev dali od sebe zvoke in melodij?, ki so presenetili in očarali neveščega poslušalca. Kako ga ne bi, ko je pri-trkovanje prava glasbena zvrst, s svojo tehniko ali bolje tehnikami, saj zvonarji iz različnih krajev pritrku-jejo na različne načine, in svojimi uzakonjenimi melodijami.
Prav Slovenci se po zaslugi Ivana Mercine lahko ponašamo z edino knjigo, v kateri so uzakonjene te melodije: Zbranih je približno 120, ozna cene pa seveda niso z notami, pač pa s številom udarcev na vsak zvon.
Prav te značilnosti je upoštevala žirija, ki je ocenjevala pritrkovalce.
Kot je povedal predsednik, kanalski dekan Srečko Šuligoj, so upoštevali tehniko (čistost udarcev), variacije (to, kar smo prej imenovali melodijo, torej zaporedje udarcev v ubrano celoto) in dinamiko. Prav slednji element je najtežji, saj obstoji v prehajanju iz nežnega pritrkavanja (piano, pianissimo) v mogočnejše in živahnejše. Vsaka skupina pritrkovalcev je imela na razpolago po 10 minut, da je s tremi »melodijami« pokazala svojo spretnost in posluh.
Na koncu so, kljub odsotnosti vipavskih mojstrov, imeli levji delež slovenski pritrkovalci:	zmagali	so
Vrtojbenci, na drugem mestu so bili pritrkovalci 2 Gorenjega Polja, na
POLETNA OFENZIVA TATOV TRIJE VLOMI V MOŠU
tretjem pa oni iz Šempetra. Furlan ski »sejampanotadors« so se morali zadovoljiti z nagrado za najmlajšo ekipo (loannis - B). Nasploh pa gre ugotoviti, da so bile zastopane res vse starostne skupine, od 14 let najmlajšega, do 72 najstarejšega pritrkovalca.
»Mladi nadaljujejo z našo tradicijo,« so nam povedali Emil Filej, Lado Korenjak in Emil Komic, zastopniki Vi-polž. ki že 40 let neumorno udrihajo po bronu zvonov. »Treba je imeti posluh, veselje, predvsem pa voljo, da vztrajaš. Prav slednja manjka pri večini mladih, je pa nekaj takih, ki so že postali odlični pritrkovalci.« Čeprav so tokrat ostali brez nagrade so bili predstavniki Vipolž zadovoljni z goriškim nastopom, za prihodnjo nedeljo pa so vse pritrkovalce povabili v Medano, kjer bodo praznovali 100-letnico tamkajšnjih zvonov. S pri-trkovanjem, se razume! (m.m.)
razna obvestila
Že precej časa na Goriškem ni bilo pomembnejših vlomov v stanovanja. V noči od sobote na nedeljo, točno kot vsako leto ob velikem šmarnu, so se stanovanjske miši zopet oglasile, tokrat kar s tremi zaporednimi podvigi. Spravile so se na skupino hiš v Ul. Blanchis v Mošu.
V odsotnosti lastnikov so tàtovi skozi vhod garaže vlomili v vilo dtt-tilia Ianniella, ki je z družino na letovanju v Dolomitih. Verjetno so imeli čas, da so skrbno pregledali celo stanovanje in odnesli vse, kar se jim je zdelo vredno pozornosti. Točno oceno škode je za sedaj težko predvidevati, saj bodo morali lastniki opraviti podroben inventar izginulega blaga. Orožnike so na kraj tatvine poklicali Iannellovi starši, te pa je obvestila neka soseda, ki je v nedeljo zjutraj zapazila luknjo v mreži, ki obdaja hišo, in druge znake nočnega obiska.
Kasneje so orožniki dobili še dva poziva s strani stanovalcev hiš v isti ulici. Gre za Narcisa Pellizzona, ki stanuje v Ul. Blanchis 10, in dru-žino ^ Salvatoreja Piazze, ki stanuje pri št. 26. Domnevajo, da je šlo v obeh primerih za isto skupino tatov, ki so izkoristili odsotnost lastnikov in odmaknjenost hiš od središča vasi. Iz prvih izsledkov kaže, da pri Piazzovih niso tatovi odnesli ničesar, medtem ko orožniki še čakajo,
da jim Pellizzonovi prijavijo inventar ukradenega blaga.
O neznancih, ki so obiskali stanovanja, zaenkrat še ni nobenega sledu.
Omejitve hitrosti na cestah v Gradež
Na pokrajinski cesti med Gradežem in Tržičem bodo uvedli nove omejitve hitrosti. Odločitev v tem smislu so sprejeli prejšnje dni na sestanku med pokrajinskim odbornikom za javna dela Bressanom, gradeškimi ob črnskimi upravitelji in predstavniki kampingov ki ležijo prav ob omenjeni cesti. Izhajali so iz ugotovitve, da je zaradi gostega prometa v poletnem času ter križišč ob vhodih kampingov ta cesta zelo nevarna. Precej je bilo hudih nesreč; zadnja, v kateri sta izgubila življenje dva mlada motori sta, se je pripetila prav pred nekaj dnevi.
Potem ko so izključili možnost postavitve semaforjev, so se odločili, da postavijo nove table za omejitev hitrosti na 50 km na uro. Omejitev bo veljala v odseku od prvega kam-pinga pa do Gradeža. Doslej je bila tam dovoljena hitrost 70 km ha uro.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124
razna obvestila
Goriški šolski skrbnik obvešča, da je treba prošnje za vpis na enoletne tečaje za dosego diplome nižje srednje šole oddati do 21. septembra. V Gorici je moč oddati prošnjo na tajništvu nižje srednje šole »I. Trinko«, kjer bo tečaj v slovenščini.
Na tretjem kanalu italijanske televizije bodo danes zvečer predvajali "del lanskega tekmovanja pevskih zborov Seghizzi, ki je bilo v Gorici. Drugi del bodo predvajali naslednji torek, 21. avgusta.
kino
Gorica
VITTORIA Zaprto do 16. avgusta. CORSO 20.00—22.00 »L'ascensore«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Zaprto zaradi počitnic.
Tržič
EXCELS10R Zaprto.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Vsaka golota bo kaznovana«.
SVOBODA 20.30 »Smrtonosna pot«. DESKLE 19.30 »Šakirjeva mašina«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel 72341
Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. • V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800 00 din. za organizacije in pod|etja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglati Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 :	Osmrtnice, zahvale m sožalio po formatu
Oglasi iz dežele Furlanije Jurske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT in tiskaj *Trst
Član Italijanska zveze Časopisnih založnikov FIEG
14. avgusta 1984
T
Do zadnjega nesoglasja glede priporočil za reševanje vprašanj rasti prebivalstva
CIUDAD MEXICO — Danes bi se morala v glavnem mehiškem mestu zaključiti svetovna konferenca o prebivalstvu, ki se je pričela 6. avgusta. Delegati 150 držav, ki so na njej prisotni, so v glavnem razpravljali o 85 priporočilih, ki jih je izdeOal pripravljalni odbor v okviru Organizacije združenih narodov. Gre za nekakšen akcijski program, ki naj bi usmerjal reševanje številnih vprašanj, povezanih s hitrim naraščanjem prebivalstva v svetu.
Ves včerajšnji dan so delegati razpravljali o 34. priporočilu, glede katerega so prišla na dan zelo različna stališča. Priporočilo poudarja, da »je nezakonito ustanavljanje naselbin na ozemljih, ki so bila s silo zasedena«. Arabske države so zahtevale, naj priporočilo odprto obsodi Izrael, ki skuša spodriniti arabsko prebivalstvo na svojih zasedenih ozemljih, poleg tega pa je libanonski dele-
gat še predlagal, naj bi isto priporočilo obsodilo tudi omejitve pri svobodnem premikanju prebivalstva na istem teritoriju.
S temi predlogi in s samim priporočilom pa se v prvi vrsti ne strinja izraelski predstavnik, ki je postavil zahtevo, naj jih v celoti črtajo. Pri tem so ga podprle Združene države Amerike, ki poudarjajo, da gre za politično vprašanje, o katerem bi morah razpravljati pristojni organi OZN, ne pa svetovna konferenca o prebivalstvu. Opazovalci menijo, da so ZDA zavzele to stališče tudi iz drugega razloga : novembra so, kot znano, predsedniške volitve, na katerih je glas ameriških Judov zelo pomemben. Po drugi strani pa se s 34. priporočilom strinja Sovjetska zveza in ves vzhodni tabor, -medtem ko so države Evropske gospodarske skupnosti zavzele nevtralno stališče.
Ko je bilo vprašanje naseljevanja zasedenih o-
zemelj še odprto, pa so udeleženci konference že našli kompromisno rešitev glede 5. priporočila, o katerem so razpravljali več dni. Priporočilo je poudarjalo, naj se sredstva, ki jih požira oboroževalna tekma, vsaj delno preusmerijo v reševanje vprašanj, ki jih postavlja naglo naraščanje svetovnega prebivalstva. Temu so se protivile ZDA, na koncu pa so se sporazumeli, da zahteva ne bo sestavni del priporočil, ampak da bo omenjena posebej, takoj po preambuli.
Ves včerajšnji dan je v okviru konference zasedala tudi posebna komisija, da bi sestavila besedilo »Izjave Ciudad Mexica«. Izjavo bodo odobrili na plenarnem zasedanju konference, v njej pa bodo na kratek in za širšo javnost razumljiv način povzeti sklepi in ugotovitve, o katerih podrobneje govorijo priporočila.
Bo Nessie padel v past?
LONDON — V teku nekaj tednov bi utegnili končno razvozlati skrivnost o pošasti, ki naj bi živela v škotskem jezeru Loch Ness. Kot znano je že cela vrsta ljudi imela priložnost videti Nessie, kot domnevno predzgodovinsko pošast imenujejo prebivalci bližnjih vasi.
Stephen Whittle si je sedaj omislil, da bi Nessie ulovil v past. V globino 30 metrov bodo postavili trideset metrov dolgo in osem metrov široko cev, v katero bodo dali kot vabo žive ribe. Ko bo Nessie priplaval v cev bodo slednjo zaprli na obeh straneh in jo slikali, filmali proučili in nato spet spustili v jezero.
Neznanci oropali cerkev v Terzu pri Tolmeču
TOLMEČ — Med najbolj pereča vprašanja, s katerimi se strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo in preiskovalni organi soočajo prav gotovo sodi tatvina umetnin. V deželi Furlaniji-Julijski krajini ima pojav take razsežnosti, da so mu celo posvetili razstavo.
Zadnji člen verige tatvin v bolj ah manj obrobnih cerkvah, je rop v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Terzu pri Tolmeču. Med četrtkom in nedeljo so neznanci vdrli v cerkev in odnesli preko dva metra visoko leseno razpelo iz 16. stoletja, delo kiparja Verittija, štiri angele, ki jih pripisujejo Comuzzijevi šoli, dva putta, štiri spira-laste lesene stebre in druge predmete. Vrednost ukradenega blaga ocenjujejo v višini več stotin milijonov.
Tatvino je v nedeljo zapazil in prijavil odseku za varstvo kulturnih dobrin pri karabinjerjih, župnik Silvio Prestento po rednem pregledu cerkve, ki je zaradi potresnih poškodb zaprta. Tatovi so torej mimo »delali«
kot dokazuje tudi dejstvo, da so si po opravljenem »delu« celo nazdravili s šampanjcem. Po mnenju preiskovalnih organov gre za tatvino po naročilu odgovorni zanjo pa so ljudje, ki se na umetnost spoznajo, saj so odnesli le umetnine visoke vrednosti. Preiskava je že v teku, toda najti krivce ne bo lahko, saj je od tatvine poteklo že precej časa. Preiskovalni organi dodajajo, da gre najbrž za razčlenjeno organizacijo, ki ima v naši deželi le nekatere pajdaše, naročajo tatvine in jih izvajajo pa zunanji strokovnjaki.
Med največjimi tatvinami v zadnjih desetih letih v naši deželi, naj omenimo krajo zbirke antičnih kovancev iz videmskega grada (v vrednosti ene milijarde), zaklad stolnice v Pušji vasi leseni poliptih Domenica da Tolmezzo iz Cerkve v Zugliu, in dve sliki, ki jih pripisujejo Veronesi ju iz cerkve Sv. Janeza v Čedadu. Našli so le zadnji dve.
Umrl Alberto Lupo
RIM — Včeraj zjutraj je v staro-sti 60 let umrl znani italijanski i' gralec Alberto Lupo. Bil je na P°' čitnicah v obmorskem kraju S. Febee Ciroeo. Alberto Lupo, ki se je ,v resnici imenoval Alberto Zoboli, se Jc rodil v Genovi leta 1924. Svojo igra_ sko kariero je pričel v gledališču -igro »Anfitrone 38«. Prvič se je P*? javil na televizijskem zaslonu z °“" dajo »Piccole donne«, temu je leta 1957 sledil film »L’ultima violenza«-Veliko popularnost pa je Alberto Lu po dosegel s filmom »Citadela« (*-" cittadella). Znano je, da je že nekaj let bolehal. Pred šestim1 leti ga je namreč zadela delna P8* liza, zaradi katere ni mogel vec n stopati na televiziji.
Pogreb Alberta Lupa bo danes v kraju S. Felice Circeo.
Nesreča v Heilbronnu
Tri osebe so izgubile življenje v železniški nesreči pri Heilbronnu, ko se je iztiril vlak na progi Stuttgart - Hamburg	(Telefoto AP)
Pričakovanje za odprtje blagajne potopljene čezoceanke Andrea Boria
NEW YORK — Na prvem televizijskem programu si bomo lahko kmalu ogledali dokumentaren film o ladji Andrea Doria, ki se je potopila leta 1956 po trčenju s Švedsko ladjo »Stockholm«. V tem filmu je jasno dokazano, da se je čezoceartka ni potopila po krivdi italijanske posadke. Tako je izjavil Peter Gimbel, ki je omogočil snemanje filma in je tudi dvignil iz morja železno blagajno iz italijanske Ladje, kar ga je stalo približno dva milijona dolarjev. ’
, 17. avgusta bo prvi program italijanske televizije predvajal odprtje ladijske blagajne, ki se sedaj nahaja v newyorškem bazenu akvarija Corney Island. Tam je od septembra leta 1981, ko so jo potegnili iz morja. Da
se ne bi poškodoval papir, ki ga blagajna po vsej jetnosti vsebuje, se bodo poslužili posebne kemične koč ine imenovane »fomblin«. Gimbel seveda upa, da papir v blagajni denar. Potniki ladje Andrea Dorta^ namreč izjavili, da je bilo na njej veliko denarja, vsem dolarjev.
Ker pomorsko pravo priznava zakonito last ki je določen predmet potegnil iz morja, bo prav B ^ vo lastnik vsebine železne blagajne postal Gimbel-pa je izjavil, da bodo morebitno vsoto razdelili na ^ najst delov, čeprav ni hotel povedati imen svojih žabnikov.
mikTmvstehI Na divjem zapadu
(18.)	Zvitorepec in Trdonja
	UO JO JE OČISTILA, JE N0TRAN3ÓI
m '	
il \	T	\ y	1
	» v»
	
	
DEULE 3E UONÈC VRVICE PRIVE -ZALO NA TOLIČ PRED GLAVARJEVIM ŠOTOROM, NATO GE JE VRNILO ■ k TRDONJI...
Bolivija napovedala vojno proizvajalcem kokaina
LA PAZ — Pred nekaj dnevi je poveljnik bolivijskih oboroženih^ nevai Victor Vargas napovedal vojno proizvajalcem mamila, še za. kaina, ki skrbijo za potrebe vsaj polovice vseh odjemalcev v sve u. ^ijU' zal je svojim vojakom, da se pripravijo na napad in sporočil, da bo« počili tudi vojaška letala v množično operacijo uničevanja nasadov .,0^vaj° livijska vlada je območje, m katerem vzgajajo koko, iz katere pri» kokain, proglasila za vojno območje.	zg
Proizvajalci mamila pa so s svoje strani proglasili svoje nas območje miru in takoj izgnali iz njih vse policaje in predstavnike fci Postavili so tudi barikade, na katerih stražijo do zob oboroženi m so pripravljeni na vse.	jSjj#
Kljub vsemu pa razen groženj ni nobenega znamenja, da bi jo-prišla od besed k dejanjem. Nobena skrivnost ni, da je koka glavni ^ hodkov za vso Bolivijo in tudi za najvišje državne funkcionarje, ki stekajo v žep kar čedne vsode denarja, v zameno za njihov molk.	zg
Bolivija in Latinska Amerika sploh sta največja proizvajalca	^0-
Evropo in ZDA. V Boliviji je v mestu Chapare celo popolnoma prost ^je\fci kaina, kjer mamilo kupujejo in prodajajo brez slehernega	z
proizvajalci in tihotapci droge v Latinski Ameriki in ZDA razp0^ najmanj 18 tisoč letal, ki so zmožna, da priletijo tudi na ^mpr.,::e ?e' pristajalne steze v nedostopnih območjih Bolivije, Kolumbije, Brozi J ruja in drugih držav.	ji
Ameriška policija je v preteklem letu zaplenila 1600 tom	pro-
ton kokaina in več kot 300 kg heroina, ki so jih na skrivaj s,nriajo s tihotapiti v ZDA. Aretirali so tudi kakih 4 tisoč ljudi, ki se preprodajanjem mamil. Pred kratkim je newyorški župan Koch P°njegoVe1l> pomoč oborožene sile ZDA v boju proti tihotapcem mamila. P° £ nobe' mnenju so ZDA že dalj časa v vojni proti tihotapcem mamila t» y\o^ nega razloga, da v to borbo ne bi posegli tudi vojska in letalstvo- ^ bi tako zadržali v državi nekaj milijard dolarjev, ki gredo neposredn tihotapcem in proizvajalcem droge.