KATOLISKE Boljševiki in framasoni. Dolgo časa so boljševiki bili sovražniki framasonov (prostozidarjev), ker so jih smatrali kot predstavnike in branitelje kapitalizma. Ko so boljševiki prišli v Rusiji na vlado, so prepovedali vse framasonske lože. Framasoni so nekaj časa zavzemali proti ruskim boljševikom sovražno stališče. Kmalu pa so spremenili svojo taktiko v nadi, da bi boljševiki mogli biti dobri zavezniki v boju proti katolištvu in vobče proti krščanstvu. Brezboštvo je torej tista vez, ki je začela približevati framasone boljševikom in boljševike framasonom. Ta zveza je postala očitna zlasti v Franciji, kjer so framasoni mimo prejšnjih zaveznikov socialistov navezali stike z boljševiki kot radikalnejšimi bojevniki proti Bogu in Cerkvi. To zavezništvo je morala Moskva nagraditi. Storila je to s tem, da je boljševiška vlada na Ruskem zopet dovolila framasonske lože, ki jih je bilo takoj ustanovljenih šest. Na čelu jim je znani boljševiški voditelj Radek. Tudi v Jugoslaviji obstoja framasonska organizacija, ki zasleduje pri nas iste cilje kot svetovno framasonstvo. Poslužuje pa se tudi istih sredstev. Zveže se z vsakomer, tudi s hudičem, kadar gre proti veri in Cerkvi. Iz nekaterih znakov se da sklepati, da se framasoni v svoji strupeno-strastni borbi proti tako zvanemu klerikalizmu (v resnici: proti katolicizmu) poslužujejo tudi pri nas komunistov. Kakor je našim framasonom jugoslovanski nacionalizem krin- ka, tako jim je internacionalni boljševizem sredstvo. Poklicani činitelji, ki morajo voditi borbo zoper komunizem, naj obrnejo nekaj pozornosti tudi zvezi framasonstva s komunizmom. Mladina je v prvih vrstah, namreč v boju zoper slabe filme, ki kvarijo ljudi, zlasti mlade duše. Ta boj se vodi pod vodstvom škofov v Ameriki, kjer je v to svrho ustanovljena »legija poštenih ljudi«. Prav mnogo poštenih ljudi je tej legiji pristopilo, na tisoče in stotisoče, celo milijone jih je. Ne samo iz vrst katoličanov so se zbirali tisti, ki so vodili borbo zoper grdobije in pokvarjenost kino-gledališč, marveč tudi iz vrst protestantov, celo tudi Židov. Ta dobroorganizirani in odločno nastopajoči odpor je imel uspeh: kino-industrija je morala umakniti slabe filme. To je trajalo nekaj časa. Naenkrat pa so se grdobni in kvarni filmi zopet pojavili. Katoličani so zopet morali stopiti na plan. Prva je stopila na bojišče katoliška mladina. Katoliški dijaki v RogersParku, kjer se nahaja katoliško vseučilišče, katoliško semenišče, moška in ženska gimnazija in 11 narodnih šol, so prvi za- čeli borbo. Ti dijaki in dijakinje — vseh je preko 14.000 — so se dogovorili, da ne bodo šli v noben kino, kjer se predvajajo slabi filmi. Vrh tega bodo tudi z agitacijo in z drugimi sredstvi v javnosti odvračali ljudi od obiskovanja kino-gledališč. Tako je v Zedinjenih državah na pobudo mladine zopet vzplamtel boj zoper kvarjenje mladine po slabih filmih. Načrti brezbožnikov. O praznikih Gospodovega vstajenja je bil v Pragi svetovni kongres brezbožnikov. Organiziranih brezbožnikov je na svetu baje šest milijonov. Prej ta organizacija ni bila enotna, marveč razcepljena v razne neodvisne, samostojno delujdče dele. Ta razcepljenost je zmanjševala udarno moč. Zato je bilo pred dvema letoma sklenjeno na kongresu v Bruslju (glavnem mestu Belgije), da se naj' izobraženci zbirajo v »Mednarodni zvezi svobodomislecev«, delavci s svojimi voditelji pa v »Mednarodni zvezi proletarskih svobodomislecev« s sedežem v Moskvi. Na letošnjem velikonočnem kongresu v Pragi pa je bilo sklenjeno, da bodo vsi bojevniki proti Bogu in cerkvi imeli skupno vodstvo, oni iz krogov izobraženstva, in oni iz vrst proletarstva. V boju prihodnjosti bodo porabljali vsa gmotna, tehnična ia duhovna sredstva. Duhovna sredstva bodo dajali predvsem jzobraženci v zvezi s framasonstvom, druga pa bdP do uporabljali predvsem boijševiški brezbožniki, ki hočejo z nasiljem uničiti cerkev. Po svojem osrednjem vodstvu bodo brezbožniki stopali v stike z vsemi »naprednimi kulturnimi pokreti« v posameznih državah, z organizacijami duševnih delavcev, umetnikov, gledaliških igralcev, učenjakov, zdravnikov in učiteljev. Tako naj se pripravi pot za ustanovitev »združenega naprednega kulturnega pokreta« svobodomislecev vsega sveta. Z organiziranimi močmi brezbožništva po vsem svetu naj bi se Bog pregnal s svojega prestola in povse uničila njegova Cerkev. Sklepi praškega brezbožniškega kongresa dokazujejo, kakšno silo že danes predstavlja brezbožniško gibanje. Glavna gibalna sila tega pokreta je boljševizem. Iz teh sklepov pa je tudi jasno, kakšna ozka zveza vlada med tako zvanim »naprednim kulturnim pokretom« med posameznimi narodi in med brezbožništvom. Brezbožniki sami smatrajo »naprednjake« kot svoje naravne zaveznike v boju zoper Boga in Cerkev. Kdor- se torej hoče uspešno bojevati zoper brezbožništvo, mora se bojevati zoper lažnjivo svobodomiselstvo in naprednjaštvo, ki je samo predhodnik brezbožništva. Sprememba sporeda sv. birme. že objavljenl spored birm v naši škofiji je takole spremenjen: v aoboto 16. maja pri av. Pankraciju v Grižah, v petek 22. maja v Veliki Polani, v pondeljek 8. junija pri av. Jakobu v Galiciji in v soboto 13. junija na Sladki gori