ORIS VIDMARJEVE TOVARNE DEŽNIKOV IN NOGAVIC V LJUBLJANI KATARINA KOBE-ARZENSEK Po dokumentih in ustnem izročilu je usta- novo leto tovarne 1882.^ Z izdelovanjem dežnikov je Josip Vidmar, rojen 1860, z ženo Josipino začel v veži na Starem trgu, hišna številka ni znana. Kot prvi delovni prostor in lokal te firme se navaja Stari trg 4. Razcvet obrti je lastnika silil v preselitev iz zasilne veže v primernejše prostore, kjer je lahko odprl tudi trgovski lokal. Podjetje je bilo registrirano na sodišču v Ljubljani kot posa- mezna firma 24. marca 1905 pod naslovom Josip Vidmar, izdelovanje in prodaja dežni- kov in sončnikov, Ljubljana-Stari trg 4.^ Izdelki so šli dobro v prodajo. Na prelomu stoletja (1898-99) je ugodna kupčija Josipu Vidmarju omogočila nakup hiše Pred škofijo 19. Trgovina je bila spodaj, v prvem nad- stropju pa delavnica, kjer so delale štiri ši- vilje in dva pomočnika. Iz majhne obrtne delavnice je nastajalo vedno večje, pravo podjetje. Pred prevratom je znašala letna proizvodnja približno 8000 kosov. Dežniki in sončniki so se prodajali po vsem teritoriju Kranjske, Štajerske, Primorske, Istre, Hrvat- ske, Bosne in Hercegovine. Po prvi svetovni vojni, leta 1925, je podjetje zaposlovalo 2 kvalificirana in 3 nekvalificirane delavce ter 6 kvalificiranih in 3 do 6 nekvalificiranih delavk. Profesionalist je zaslužil okrog 1500 dinarjev mesečno, drugi pa po 1000 dinarjev. Plača delavke je bila približno 100 dinarjev tedensko. Bili so vsi domačini - Slovenci. Sredi dvajsetih let (1925) je proizvodnja do- segla 15.000 kosov navadnih in 10.000 kosov boljših, svilenih m polsvilenih dežnikov. Ka- paciteta obrata je bila precej večja: pri pol- nem obratovanju letno 25.000 navadnih in 15.000 boljših dežnikov. Izdelki so romali po vsej državi, največ jiih je pokupila Slovenija. Letna množina prodanih dežnikov je bila 18.000 do 20.000 kosov. Stroje in naprave so nabavljali v Nemčiji, deloma pa so jih izdelo- vali doma po lastnih modelih. Popravljalnica strojev je bila na Sv. Petra cesti 71. Surovine so prihajale skoraj vse iz inozemstva, le na- vadne palice za dežnike so büe domače. Glavni dobaviteljici fumiture sta bili Nem- čija in Anglija, klotov in seržev Anglija in Češkoslovaška, polsvile in svile pa Francija in Italija. O težavah, ki so pestile podjetje, govori zapis Josipa Vidmarja Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ta- kole se glasi: »V zadnjem .času se v veMkih množinah uvažajo dežniki iz Italije in Avstri- je. Pretežna večina se jih utihotapi. Zlasti bujno je tihotapstvo v okolici Reke, kjer smo izgubili sploh vse odjemalce. V Primorju do- mače blago ne vzdrži konkurence z utiho- tapljenim. Po izpovedi trgovcev na meji naj- več tihotapijo železničarji, ki baje cele pakete zakopljejo v premog. V okolici Maribora je vse poplavljeno z utihotapi j enim avstrijskim blagom. To tihotapstvo je zavzelo že take dimenzije, da resno ogroža razvoj domače industrije. Potrebna bi bila energična inter- vencija Zbornice pri carinskih oblasteh, da se ostro pazi na prenos dežnikov. Vsak popot- nik iz Avstrije ali Italije pa prinese tudi očitno po 1 do 2 dežnika s seboj brez carine. Država ima pri tem dvojno škodo. Ogoljufana je za carino in pa za davke, ki bi jih sicer naše podjetje plačevalo, če bi uspevalo. Druga hiba je v carinski tarifi. Uvoz gotovih dež- nikov naj bi se z jako visokimi postavkami zabranil. Nasprotno pa naj se znižajo tarifne postavke za uvoz surovin, ki se pri nas ne izdelujejo. Znižati bi se morale brezpogojno postavke za blago, klote, kepre, svilo in pol- svilo za dežnike. Ker je to specialno blago, je zloraba nemogoča in bi razen tega lahko Zbornica kontrolirala resničnost porabe za dežnike. Dokler se nam zlasti za svilo lin pol- svilo, kakor tudi za fumiture in finejše pahce ne znižajo carinske postavke, je konkurenca v boljših kvalitetah z inozemstvom izklju- čena. Naj bi Zbornica po možnosti vplivala na izboljšanje teh razmer.«' Te ovire pa niso bile tolikšne, da bi podjetje spravile s tirnic na poti navzgor. Lastnik Josip Vidmar je kljub visoki starosti trdno držal v rokah va- jeti podjetja. K sodelovanju je potegnil sina Staneta. Svojo tovarno športnih potrebščin in telovadnega orodja v Ljubljani na Ilirski ulici 19 (sedaj rafinerija dragih kovin), ki jo je imel v posesti od leta 1922, je Stane Vid- mar prodal in se pridružil očetu. V registru družbenih tvrdk-Ljubljana je bila pod tek. št. 880 vnesena notica, da v firmo Josip Vid- mar stopa z 8. januarjem 1927 Stane Vidmar kot javni družabnik in se podjetje vodi od- slej kot javna trgovska družba. Tudi naslov firme se je spremenil. V registru je bUo 2. oktobra 1928 zapisano novo besedilo: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vid- mar. Leta 1930 je Josip Vidmar, star 90 let, umrl in tovarna je zopet postala last posa- meznika, vodila se je naprej kot posamezna firma.'* Nova mlada moč na čelu podjetja (Stane Vidmar se je rodil v Ljubljani 1891) se je brž pokazala v poslovnih knjigah. Ze v letu 1927 je bilo izdelanih nad 60.000 dežni- kov, za kar so porabili okrog 80.000 m bom- bažnega blaga ter 40.000 m polsvile in svile. Pri polnem obratovanju bi lahko presegli 200.000 kosov. Ob 2 kvalificiranih in 2 nekva- lificiranih delavcih je delalo še 30 stalnih de- 27 Vidmarjeva tovarna noga- vic in dežnikov v Savljah (danes Tonosa) v stari Ju- goslaviji (Fototeka Tehni- škega muzeja Slovenije) lavk, ob sezoni pa kar 60. Profesionalist je zaslužil okrog 2000 dinarjev mesečno, ostalim pa se je plača sukala pri 1000 dinarjih. Te- koči račun je podjetje imelo pri Ljubljanski kreditni banki. Razpolagalo je z 2 milijonoma kapitala.^ Omeniti velja še 3 trgovine v Ljub- ljani, 1 v Zagrebu in 1 v Splitu." V trideseta leta je podjetje stopalo z za- vidljivim zanosom. O proizvodnji, njeni vred- nosti in kapaciteti v tem obdobju govori tale razpredelnica: Žal o surovinah nimamo popolnih podat- kov. Predstavo o njihovi porabi nam bodo vendarle dale tele številke za leta 1936, 1939 in 1941: Bombažno blago za dežnike je firma dobi- vala iz Maribora, v pretežni meri pa ga je uvozila iz Anglije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije; svila je prihajala vsa iz inozemstva (Anglija, Nemčija in Francija), železne furni- ture so izključno uvažali (Nemčija, Avstrija, Italija), palice in ročaje pa sta podjetju do-. bavljali Bregana in Krapina, precejšnje koli- čine kvalitetnega tovrstnega materiala je prišlo še iz Avstrije, Nemčije, Francije in Ita- lije.^ Podjetnost Stanetu Vidmarju ni dala miru, ni se mogel zadovoljiti s tako ozkim področ- jem proizvodnje. Veliko povpraševanje po no- gavicah in drugih pleteninah ga je spodbudilo k razširitvi predmeta poslovanja. Priložnost se je kmalu ponudila. Neki graški veletrgovec je prodajal parcelo in poslopja, ki jih je zgra- dil za počitniške namene v Savljah. Kupčijo je posredoval veletrgovčev sorodnik, po imenu Tomago. V Vidmarjevo posest je prišlo 20.000 m^ vrta, enonadstropna vila in gospodarsko poslopje (približno 400 m^). Obe poslopji je namenil in adaptiral za proizvodnjo nogavic. Dela so tekla v letu 1931 in 1932. V pol leta je büo vse nared. K prvotnim poslopjem so v tridesetih letih stare Jugoslavije dozidali še barvamo, oblikovalnico nogavic, sušilnico in kurilnico. Vzporedno z adaptacijami so priha- jali delovni stroji. Leta 1931 so v Vidmarjevo tovarno prispeli prvi stroji za moške in otro- ške nogavice. Ker so šle moške nogavice slabo v prodajo, se je Vidmar lotil ženskih svilenih nogavic in za to kupil 2 cotton stroja (Chem- nitz).^ Prvotni naslov firme zdaj ni več ustre- zal. Tovarna je dobila novo ime: Prva jugo- slovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubljana, obratni predmet poslo- vanja pa se je glasil izdelovanje in prodaja dežnikov in »solnčnikov,« nogavic in pletenin na tovarniški način. Sprememba je bila zapi- sana v register pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani 2. novembra 1934.^ Kako je rasla proizvodnja nogavic količinsko in vrednostno ter kakšna je bila kapaciteta pod- jetja glede tega izdelka, ilustrirajo tile po- datki: 28 Prezreti ne gre proizvodnje trikotažnega perila. Tudi za to imamo na voljo tovrstne podatke: Poglavitna surovina za pletenine je bila bombažna, svilena in umetna svilena preja.. Porabljene količine so bile: Od domačih dobaviteljic bombažne preje velja omeniti Litijo, Maribor in Dugo Reso, od tujih pa Anglijo, Češko, Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico. Svila je bila vsa iz inozem- stva (Holandija, Švica, Nemčija, Italija).'« Število zaposlenih je precej nihalo. Struktura delavcev je bila takale: Po narodnosti so bili Slovenci, le v vprašal- ni poli Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1935 se navajajo v upravi 2 Hrvata in v tehničnem vodstvu 1 Hrvat in 1 Srb. Sredi tridesetih let (1935) je upravni, pisarniški ali komercialni uslužbenec pri Vid- marju zaslužil 1600 do 3500 dinarjev in usluž- benke na enakih delovnih mestih 1000 do 2500 dinarjev mesečno, profesionalistu je pripadala plača 1200 do 2500 dinarjev na mesec in kva- lificiranim in nekvalificiranim delavcem se je dohodek sukal od 150 do 400 dinarjev teden- sko. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno so büe mesečne plače za vse kategorije višje. O tem pričajo tile podatki: Delo v podjetju je vodila lastnikova žena Angela Vidmar, ki se je rodila 1894 v Dolenji vasi pri Senožečah." Upokojene delavke se danes rade spominjajo njene podjetnosti, smisla za organizacijo in produktivnost.'- Bila je velika opora možu Stanetu, ki je kazal j simpatije do slikarstva (celo sam se je ukvar- ; jal s slikanjem) in do glasbe. Komponiral je j za Sokola.'3 Z razvojem podjetja je število delovnih na- prav stalno naraščalo. Leta 1938 je tovarna štela 34 pletilnih strojev, 1 centrifugo in še 29 30 drugih strojev. Po treh letih, ob okupaciji Slovenije, je teklo v podjetju 6 velikih cotton strojev, 1 predilni stroj, 27 pletilnih strojev in 60 drugih delovnih naprav za verižkanje, šivanje, navijanje, barvanje itd. Stroji so bili predvsem nemške provenience. Od pogonskih strojev gre omeniti elekromotorje in parni stroj. Leta 1930 navajajo 9 električnih motor- jev z 18 KS, leta 1935 17 Siemensovih motor- jev s 30 KS in 1941 kar 42 tovrstnih motor- jev s 70 KS. Sprva je bil montiran parni stroj Lanz s 35 KS, od leta 1938 Pa se omenja nemški parni stroj Addmann et Stocker s 60 KS. Vrednost strojev ie bila:'" din I 1930 600.000 j 1931 800.000 \ 1935 1.500.000 I 1936 3.500.000 i 1938 2.500.000 i Ogledati si je treba še tovarniški kompleks. Za nazornost prilagamo skico z obsežno legen- do o stanju ob koncu druge svetovne vojne. Najstarejši del tovarne sta objekt Ha in ob- jekt III, ki sta bila kupljena in temeljito pre- delana, prvi za proizvodne namene, drugi za stanovanje in administracijo. Stanovanjska hiša je podkletena. V pritličju je bila kuhinja, jedilnica, predsoba in pisarne. Prvo nadstrop- je je bilo v znamenju povsem privatnega sta- novanja (3 sobe, kuhinja, kopalnica, strani- šče). Tu je še mansarda — dve sobi, ena je služila za arhiv in druga za vratarjevo biva- nje. Ostrešje hiše je ostalo staro, leseno in krito z bobrovcem. Napeljana je bila elektri- ka, vodovod in centralna kurjava. Dvoriščno stran hiše še danes krasi velik lesen balkon. Mimo teh dveh poslopij, ki sta bili osnova bodočega podjetja, je bila večina zgradb se- zidana okrog leta 1930. Za coton pletilnico so zgradili nepodkletno pritlično stavbo, njeno Objekt I a Coton pletilnica (pritlična stavba, 60, 65 X 10,90 + + 2 X 10,50 = 682 m', zgrajena leta 1930) b Sanitarije in skladišče (pritlična stavba 10.3 X X 8,20 = 83 m', zgrajena leta 1929) C Lesena lopa z mlzamo in skladiščem (pritlična stavba, 11,50 X 6,70 = 77 m= zgrajena leta 1928) > Ob:ekt n a Garaže, strojnca, šivalnica (1 nadstropna stavba 29,05 X 9,40 = 273 m', pritUčje, zgrajeno okoli leta 1851 in temeljito predelano in adaptirano za gara- žo In strojnico leta 1930; za 1 nadstropje dvig- njena leta 1943) b Kurilnica, barvarna in oblikovalnica (pritlična stav- ba, 29,05 X 11,8 + 6,0 X 9,6 = 400 m', zgrajena leta 1939/40) C Patent pletilnica in laboratorij (pritlična stavba, 12,80 X 7,90 + 4,25 X 8,60 = 137 m", zgrajena leta 1943) d Dimnik ca. 32 m visnk, zgrajen leta 19S2/33) Objekt BI Stanovanjska hiša (1 nadstropna stavba, 17,20 X 8,67=149 m', zgrajena okoli leta 1851 temeljito adap- tirano v letih 1928 do 1930) Objekt IV Garaža ob vhodu (pritlična stavba, 4' X 7 = 28 m', zgrajena med vojno) Objekt V , Nadstrešnlk za kolesa (32 X 1 = m', zgrajen leta 1941) Objekt VI Bazen (3 X 4 X 1 = 12 m', zgrajen leta 1939) Objekt VII Ograja (dolžina 103 m, masivno zidana, zgrajena leta 1932/33) Objekt Vlir Tlak (5,0 X S2i,0 + 10,5 X 15.5 = 463 m', je betonski, tlakovano leta 1932/33) 30 Kolektiv Vidmarjeve tovar- ne nogavic in dežnikov v Savljah na izletu za 1. maj 1939 (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) podstrešje so uporabili za skladišče. Poslopje je dobilo vodovod, elektriko, centralno kurja- vo, ventilacijo in kanalizacijo. Sosednja pri- tlična zidana stavba je bila postavljena za sanitarije in zraven lesena lopa za mizarno in skladišče. V prvih tridesetih letih so sezi- dali še dimnik in ograjo ter tlakovali vmesni prostor med cesto in objektom I. Nova grad- bena dejavnost je podjetje zajela ob začetku druge svetovne vojne. Sem velja prišteti le- seno shedovo konstrukcijo z opečnim zidom, krito s salonitom, spodaj opaženo in ometano (objekt II b), ki so jo uredili za kurilnico s skladiščem za premog, barvarno in oblikoval- nico. Pozabiti ne smemo bazena in nadstreška iz salonitne plošče za kolesa. Večjo medvojno gradbeno akcijo pomeni nadzidava prvotnega hleva za eno nadstropje (objekt II a), kjer so namestili šivalnico. Napeljana je büa elektri- ka, centralna kurjava, vodovod in kanalizaci- ja. Poleg je zrasel prizidek — pritlična stavba za patent pletilnico in laboratorij, opremljen prav tako z elektriko, vodovodno napeljavo in centralno kurjavo. Med okupacijo so nare- dili tudi pritlično garažo ob cesti.'^ O vred- nosti nepremičnin imamo za trideseta leta tele podatke:'* 1930 1931 1935 1936 1938 din 850.000 800.000 1.500.000 1.500.000 1.500.000 Valorizirana vrednost za 31. december 1944 ; je znašala:'' * din ? zemljišče 27.000 ! zgradbe 954.220 ! ostale naprave 31.700 skupaj 1.012.920 Delavke Vidmarjeveve to- varne nogavic in dežnikov v Savljah pred zakloniščem leta 1943 (Fototeka Tehni- škega muzeja Slovenije) 31 Tovarna je ob neprekinjenem obratovanju pričakala osvoboditev. Med vojno je občutila težave kot vsa okupirana Ljubljana. Precej nadlog ji je prizadejala mejna črta med nem- ško in italijansko okupacijsko oblastjo, ki je tekla točno ob cesti pri tovarni. Osvobodilna fronta in partizansko gibanje sta našla pri lastniku polno podporo.'^ Posebno zanimivo je to podjetje zaradi na- čina, kako je prišlo v splošno ljudsko posest. Med lastnikom Stanetom Vidmarjem, tovar- narjem v Ljubljani, ki je stanoval v Savljah 49, in Federativno republiko Slovenijo, ki jo je predstavljala Narodna vlada Slovenije po svojem predstavniku, ministru za indu- strijo in rudarstvo Francu Leskošku, je büa sklenjena posebna izročuna pogodba. Iz prve- ga člena pogodbe zvemo, da izročuec Stane Vidmar preda v splošno ljudsko last na roke in v upravo FLR Slovenije vse svoje podjetje, ki je protokolirano pod firmo Josip Vidmar, prva jugoslovanska tovarna dežnikov in noga- vic v Ljubljani. Izročitev obsega celotno pod- jetje, tekstilno tovarno in trgovske lokale z vsemi pravicami in dolžnostmi. To se pravi: vse zemljišče v Savljah po priloženi skici, ki ga meji betonski zid in deloma banovinska cesta (točne katastrske podatke ugotovi geo- meter na stroške prevzemnika), na tem zem- ljišču stoječa tovarniška in druga poslopja z vso opremo, stroji in inventarjem, vse zaloge, ugotovljene v podjetju na dan 12. 12. 1945, vsa aktiva in pasiva ter vse druge eventualne pravice in dolžnosti, ki so vezane na podjetje, in končno delavnica dežnikov v Ljubljani, Pred škofijo 19 ter 3 prodajalne v Ljubljani (na Gosposvetski cesti 1, Prešernovi 20 in Pred škofijo 19) z vsem inventarjem in zalo- gami. Po drugem členu pogodbe je izročUec Stane Vidmar predložil pregled finančnega stanja per 12. 12. 1945 ter inventarja podjetja z istim dnem, oboje z bistvenimi podatki, gle- de katerih se dopušča možnost manjših korek- tur. (Obe prilogi sta sestavni del pogodbe.). Prevzemnica (Narodna vlada Slovenije) se je obvezala (3. člen pogodbe) plačevati dosmrtno rento očetu Staneta Vidmarja Josipu Vidmar- ju star. v mesečnem znesku 5000 dinarjev in Stanetu Vidmarju 9000 dinarjev vsakega 1. v mesecu vnajprej brez odbitkov. V primeru, da bi Stane Vidmar umrl pred ženo Angelo, se prenese izplačevanje mesečnega zneska 9000 dinarjev nanjo do njene smrti. Znesek 9000 dinarjev se valorizira po splošnem in- deksu cen, veljavnem v decembru 1945. V bodoče se ta mesečna vsota zviša oz. zniža, če indeks cen naraste ali upade, za vsakih IC/o. Prevzemnica se je zavezala poravnati obveze Staneta Vidmarja (osebno ali podje- tja), ki so nastale v dobi od septembra 1943 do septembra 1945 v Švici, tako pri firmi Maschinenfabrik Benninger A. G. Uzwil, kan- ton St. Gallen, v znesku 14.000 švicarskih frankov z vsemi obrestmi, pri firmi Kunst- seidenspinnerei Steckbom v Steckbornu v znesku 1000 švicarskih frankov z vsemi obre- stmi, pri firmi Seidenzwirnerei R. Zinggeler Zürich (Genferstrasse 3) 1000 švicarskih fran- kov z vsemi obrestmi ter pri firmi Müller, Staub et Söhne, Zürich (Brandschenken- strasse 23) znesek 1500 švicarskih frankov z vsemi obrestmi. Istočasno je prevzemnica Sta- netu Vidmarju odobrila in po njegovi more- bitni predhodni smrti, njegovi vdovi Angeli, brezplačno uporabo vode iz tovarne, električ- nega toka za vse poslopje vile in prosto sou- porabo telefonskega priključka za ves čas lastništva posestva in vile, ki stoji ob zemlji- šču tovarne (pod hišno številko Savlje 49). Vse navedene obveznosti iz tretjega člena po- godbe je prevzela FLR Slovenija nase ne gle- de na bodoče uspevanje podjetja. Izrecno je sprejela (4. člen pogodbe) tudi vse pogodbene pravice in obveznosti podjetja do firme Masc- hinenfabrik Benninger A. G. Uzwil v Švici glede dobave 12 statev in pomožnih strojev po posebni zaključnici, priloženi kot sestavni del pogodbe. In končno je Narodna vlada Slovenije po svojem zastopniku zagotovila (5. člen pogodbe), da bo poskrbela za razbre- menitev morebitnih obveznosti po zakonu o oddaji vojnega dobička ali drugih obveznosti podobnega značaja glede izročuca S. Vidmar- ja osebno, njegovih rodbinskih članov, prav tako pa tudi glede podjetja. Stane Vidmar se je s členom 6 pogodbe zavezal, da bo poskrbel za vse potrebne zemljeknjižne izjave in for- malne listine, ki bodo rabile za vpis spremem- be lastništva v javne knjige. Obe pogodbenici sta se odpovedali vsem ugovorom glede izpod- bijanja te pogodbe. Stroške za zapis spre- membe lastništva (zemljeknjižni prenos, ka- tastrske izmere itd), je nosila prevzemnica. Pogodba je stopila v veljavo ob podpisu obeh strank, datirana je z 21. januarjem 1946. Spo- daj pod podpisi je dodano, da je pogodba veljavna z dnem podpisa ministra za indu- strijo in rudarstvo Franca Leskoška-Luke, to je 17. aprÜ 1946.'» Na osnovi (člena 4 v zvezi s členom 5) Splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetij z dne 24. julija 1946 je na predlog ministra za industrijo in rudarstvo izdala vla- da LR Slovenije odločbo o ustanovitvi podje- tja Tovarna nogavic, Ljubljana-Savlje. V upravo je prevzela imovino dotedanje firme Josip Vidmar, prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana, ki je prešlo v splošno ljudsko posest z izročilno pogodbo 17. aprila 1946. Po valorizacijski bilanci 31. 12. 1945 so znašala osnovna sredstva podjetja 1,673.185.80 dinarjev, obratna sredstva pa 8,069.747.48 dinarjev. Predmet novega podje- tja je biLo izdelovanje nogavic in perila na 32 Tehnični vodja Tonose v Savljah pri popravilu stan- ; dard strojev (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) i industrijski način, sodilo pa je pod operativno upravno vodstvo ministra za industrijo in ru- darstvo, uprava tekstilne industrije, LRS. Po- godba je bila datirana s 7. novembrom 1946, podpisala pa sta jo podpredsednik vlade Ivan Maček in minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek.^" V register pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani je bila 26. januarja 1946 pri firmi Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar vnesena notica, da se po odloku NVS — mini- strstva za lindustrijo in rudarstvo — z dnem 18. januarja 1946 (zap. št. I/P-351/468J) vpiše delegat Jakob Isop iz Ljubljane, Zaloška 14. Na tem mestu je ostal do konca leta 1946. Po dekretu ministrstva za industrijo in rudar- stvo LRS z dne 1. januarja 1947, št. 103/i, je bilo 6. marca 1947 v registru pripisano, da se izbriše Jakob Isop kot delegat in vpiše kot poslovodja. Pri tem pa ni ostalo. Nova spre- memba je bila zabeležena v register 17. junija 1947: Jakob Isop se je vpisal kot direktor podjetja in izpisal kot poslovodja (Odločba ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 10. junija 1947, št. pers. 2002/i)." Pod njego- vim vodstvom je bila 23. decembra 1947 skle- njena kupoprodajna pogodba med tovarno no- gavic in Stanetom Vidmarjem. Slednji je pod- jetju prodal zemljišče v Savljah, vložna št. 180 k. o. Jezica, parcela 494/8 — nova, in na njem stoječo stavbo za 253.840 dinarjev. V pogodbi je bilo omenjeno, da je imel kupljene nepremičnine kupec v dejanski posesti in uži- vanju že pred podpisom te pogodbe (od 1. ma- ja 1947).^ Firma Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar je bila v registru pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani 18. julija 1947 izbrisana, ker je bila vpisana v register državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance LRS v zv. 1, na listu 142.^3 odločbo za registracijo To- varne nogavic, Ljubljana-Savlje je izdala Vlada LR Slovenije, ministrstvo za finance 3. aprila 1947 (št. 22764-1947)."2 OPOMBE: 1. TOI-311/2, 311/8 in 309/8, Arhiv Slovenije, li.iubljana (AS, Ljubljana) in po pripovedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 2. Register Posamezne tvrdke 11-233 Ljub- ljana, tek. št. 810/1, str. 265. AS, Ljubljana; Tr- govski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. Okroižno gospodarsko sodišče, Ljubljana (OGS, Ljubljana). — 3. TOI-311/2. AS, Ljubljana in po pripovedova- nju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno do- lino 8. — 4. Register L IV Posamezne tvrdke 235 Ljubljana in L V Družbene tvrdke 247 Ljubljana; AS, Ljubljana. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana; Po pri- povedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 5. TOI-311/2. AS, Ljubljana. — 6. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana in po pripovedo- vanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8 — 7. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 8. Po pripovedovanju Angele Vidmar, Ljub- ljana-Cesta v Rožno dolino 8.-9. Register L IV Posamezne tvrdke 235 Ljubljana, tek. št. 2088/1. AS, Ljubljana; Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana. — 10. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 11. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 12. Po pripovedovanju Marije Lo- žar, delavke iz Tonose, Ljubljana. — 13. Po pri- povedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 14. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 15. Cenitev zgradb tovarne J. Vid- mar, Savlje, ki se je opravila v dneh 20. in 23. aprila 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 16. TOI- 309/12. AS, Ljubljana. — 17. Cenitev zgradb to- varne J. Vidmar, Savlje, ki se je opravila v dneh 20. in 23. aprUa 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 18. Po pripovedovanju Marije Loižar, delavke iz Tonose, Ljubljana, in Angele Vidmar, Ljubljana- Cesta v Rožno dolino 8. — 19. Izročilna pogodba a dne 21. januarja 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 20. Odločba o ustanovitvi podjetja Tovarna nogavic, Ljubljana z dne 7. novembra 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 21. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana. — 22. Kupo- prodajna pogodba z dne 23. decembra 1947. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 23. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana; Glej tudi re- gister L IV Poisamezne tvrdke 235 Ljubljana, tek. št. 2088/3. AS, Ljubljana. — 24. Odločba Na- rodne vlade Slovenije z dne 3. aprila 1947. Arhiv Tonose, Ljubljana. 33