Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini Tednik NOVI Posamezna štev. 50 lir NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 735 TRST, ČETRTEK 6. MARCA 1969, GORICA LET. XVIII. »Sistema”, katerega hočejo prevrniti, ni Vsak dan nas listi in radijska poročila seznanjajo z novimi protestnimi akcijami in demonstracijami mladine, ki hoče »globalno'< spremeniti vso družbeno strukturo in zrušiti »sistem« — z razbijanjem opreme na univerzah, z metanjem gnilih jajc v državnike, s preprečevanjem festivalov, s koli in kamenjem. Pri iem se stalno sklicuje na to, da tarča tega dejansko niso posamezniki ali določene institucije, ampak »sistem«. Kakšen sistem? Ali sploh obstaja tak sistem? Znani italijanski sociolog in filozof Nico-la Chiaromonte je objavil v nekem turinskem dnevniku članek, v katerem dokazuje, da »sistem«, proti kateremu se zaganja anarhoid-ni del današnje mladine, ne obstaja. Beseda S|stem pomeni nekaj sestavljenega, »organizirano vlado« ali »politično ustavo«, toda mladi revolucionarji razumejo pod to besedo »družbeni sistem«, in sicer nekaj tako togega in shematičnega, kot je npr. planetarni sistem Qli prometni sistem, ali pa fudi kak filozofski sistem, ki je zgrajen na določenem številu Postulatov in ga je nemogoče zreducirati na ®no samo načelo. Tako togega in enotnega družbenega sijema pa ni, kajti vsako družbo sestavljajo Posamezniki, katerih dobrein slabe lastnosti ^ čustev ni nikoli mogoče popolnoma vključi v določen sistem; odnos med dvema posameznikoma ni del družbene strukture, ampak Večjemu »hranivo« ali dogajanje v neprestci-se menja:očem tkivu, ki ga predstavijo družba kot celota, piše Chiarnmonte. Neštete ?,V|h in neprestano se spreminjajočih živih de-^nj, ki sestavljajo življenje neke človeške ?kupnosti, ne more nikoli, v nobenem spre-lerr|ljivem smislu, oblikovati »sistema« v smislu reda, ki ga je mogoče izraziti z enotnim načelom. Vsi odnosi med ljudmi so živa deja-nla. Zato ni mogoče spoznati vseh osnovnih Zakonov družbenega življenja in upati, da bo [^ogoče preko njih izvesti korenite sprememba Dejstva tega ne potrjujejo. Resnica je le, da nekateri vladni »sistemi« gnjavijo življenje družbe in posameznika ter ga izkrivljajo, medtem ko ga drugi vzpodbujajo in v neka-terjh zelo redkih primerih vnašajo vanj blagodejni element reda, to je pravične zakone, ki j'h ljudje zato, ker so pravični, spoštujejo, in 6r so spoštovani so »sveti«, kot so dejali v nekdanjih časih. Boj proti »sistemu« je torej °i proti fikciji, proti nečemu namišljenemu in 2ato tudi zavzema tako skrajne in nerealne °blike. NAPETOST MED DVEMA IMPERIJEMA V nedeljo je prišlo na reki Usuri v Sibiriji, 180 km južno ad Habarovska, do hudega spopada med približno 200 kitajskimi vojaki in sovjetskimi obmejnimi stražami. Po pisanju ruskega tiska so zašli ruski vojaki v zasedo, katero so jim pripravili Kitajci. Boj se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal štiri ure. Sele ko so prišli sovjetskim vojakom na pomoč tanki, so bili Kitajci odbiti. Rusi so imeli 34 mrtvih, Kitajci pa o-krog 30. Ranjenih pa je bilo še več na obeli straneh. Boj sc je vnel za neki otok v zamrznjeni reki, ki je v posesti Sovjetske zveze, a katerega so se najbrž hoteli polastiti Kitajci — če ni šlo samo za kitajski poskus, da ugotovijo moč in budnost sovjetske obmejne o-brambe, kot domnevajo v Moskvi. Vsekakor je spopad daleč presegel pomen navadnega obmejnega incidenta, tembolj ker so mu sledile ostre protestne note z obeh strani, v katerih obe državi obtožujeta druga drugo izzivanja. Kot se je zvedelo, je vsebovala kitajska nota tudi zahtevo po približno I milijonu 500.000 kv. km sovjetskega ozemlja v Sibiriji, češ da si ga je carska Rusija s silo prilastila, izkoriščajoč šibkost takratne Kitajske. V resnici je šlo za zelo redko naseljeno ozemlje, na katero so istočasno prodirali ruski in kitajski naseljenci ,lovci, zlatokopi in pustolovci. Rusija je prehitela Ki tajce s pravo vojaško zasedbo. Toda današnja Mao Tse tungova Kitajska tega očitno ne priznava za legalno in končnoveljavno. To njeno stališče ni novo. j Izrazila ga je že pred leti. Zdaj so zadobile njene zahteve po reviziji takratnih pogodb a-kutnejšo obliko. Oba komunistična imperija sta se prvič tudi z orožjem spopadla za o-zemlje. To je prvi lak primer — čeprav omejen, po obsegu — v zgodovini komunističnih držav. Sovjetska zveza se je znašla tako v para doksnem položaju, da je v Evropi v zadnjih desetletjih stalno širila svoj imperij, v Aziji pa ga .mora samo braniti. Seveda pa tudi zasedba češkoslovaške ni bila drugega kol preventivni ukrep proti grozečemu pojavu krušenja sovjetskega imperija tudi na tej strani. Zdi se, da bodo politika in obrambni napori Sovjetske zveze v prihodnjih desetletjih usmerjeni največ v to, da za vsako ceno ohranijo ruski imperij, ki je v glavnem rezultat carskih imperialističnih osvajanj in zatiranj drugih narodov, neokrnjen, kar pa spravlja sovjetsko politiko in ideologijo v absurden položaj, da podžiga in podpira po vsem svetu osvobodilna gibanja podložnih narodov in an ti kolonializem, sama pa noče slišali o dekolonizaciji in osamosvojitvi lastnih narodov. Vprašanje pa je, če se bosta osvobodilno in antikolonialistično gibanje u-stavila za trajno na sovjetskih mejah. Seveda s tem ni rečeno, da je Mao Tse tungova Kitajska v tem pogledu kaj boljša. Tudi ona ima na vesti zasedbo Tibeta, zatiranje drugih narodov in manjšin ter celo rodomore. Nobena od obeh sil ne vodi niti najmanj računa o tem, kaj resnično žele narodi v Srednji Aziji in na skrajnem sibirskem vzhodu. Minister Gui v spomin dr. Besednjaka Kot smo iporočali v zadnji številki, je slovenski tražški poslanec Albin Škerk, izvoljen na listi KPI, počastil 21. februarja v poslanski zbornici spomin na pokojnega poslanca Engelberta Besednjaka. To je bil gotovo prvi slovenski primorski politik, katerega je rimski parlament tako počastil. Poslanec škerk nam je te dni izročil stenografski zapisnik celotne spominske proslave, tako da danes lahko objavimo tudi besede, ki sta jih po govoru slovenskega poslanca spregovorila minister Gui v imenu vlade ter poslanec Zaccagnini v imenu pred-sedništva zbornice. Po govoru poslanca škerka — njegova izvajanja smo objavili zadnjič — je prevzel besedo minister Gui, ki je dejal: V imenu vlade se pridružujem počastitvi spomina pokojnega Engelberta Besednjaka, poslanca 27. zakonodajne dobe in predstavnika slovenskega ter hrvatskega katoliškega prebivalstva, ki je kot manjšina bilo vključeno v italijansko državo. Vlada se klanja njegovemu dolgemu in zvestemu delu v obrambo svoboščin manjšin, ki so se bojevale proti fašističnemu zatiranju. Poslanec Zaccagnini pa je takole govoril: Spoštovani kolegi, predsedništvo se pridružuje počastitvi spomina poslanca Engelberta Besednjaka, ki je preminil v Trstu dne 21. decembra 1968. Pokojnik je bil član te zbornice v 27. zakonodajni dobi kot predstavnik slovenske narodne manjšine. Izšel je iz ljudstva ter je le z lastnimi žrtvami in žrtvami njegove zelo revne družine lahko študiral in nato dokončal visokošolske študije. Že v študentovski dobi se je kot pri-(dal je na 3- strani) Ne bi smeli zamuditi pravega trenutka * NEDELJA, 9. marca, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 J. S. Bach: Dvoglasne invencije za čembalo; lO.Ou Matanzasov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Alma Meille Cal-vino »Modra kapa«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 A. de Musset — E. Augicr »Zeleni suknjič«. Komedija; 16.05 Koncert tria Lorenz; 16.30 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 »Hcctor Berlioz, ob stoletnici rojstva«; 18.10 Skladbe Hectorja Berlioza; 18.45 Dunajske melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasikii lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske lahke glasne; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »Sviloprejko gojijo«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. * PONEDELJEK, 10. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Trobentač Nicoli; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Russov ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Car glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »T. Birchebner« iz Tapogliana; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Pianist Marijan Lipovšek. Kogoj: Tri fuge; 22.25 Zabavna glasba. * TOREK, 11. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju- tranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Golson; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Be-vilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas: Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Ljubljanski pihalni trio; 18.45 Fal-labrinov orketster; 19.10 Postni govori; 19.20 Gregorjev veliki orkester; 19.45 Zbor »E. Adamič«; 20.00 Šport; 20.35 Wagner: »Tristan in Izolda«, opera. * SREDA, 12. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 1.00 Pianist Nero; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 »Musiči del Friuli«; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.15 Za vašo knjižno polico; 22.25 Zabavna glasba. « ČETRTEK, 13. marca, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Na pianolo igra Crazy Otto; 12.00 Beseda in glasba; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel ; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Harmonikar Larcange; 19.10 »Pisani balončki«; 19.40 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Cajoli: »Mestece«. Radijska drama; 21.55 Komorne skladbe; 22.15 Zabavna glasba. * PETEK, 14. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Kitarist Pizzigoni; 12.10 »Blagoznanstvo za domačo rabo«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; Za mlade poslušavce; 17.55 Slovenščina za Slovence 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo o-snovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.10 Postni govori; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob. * SOBOTA, 15. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Bogomir Magajna »Gornje mesto«. Povest; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Oktet »Planika« iz Gorice; 18.50 Westonov orkester; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Neva Godinii: »Diana Haška«. Radijska kriminalka; 21.15 Sciorillijev orkester; 21.00 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst V Južnem Vietnamu narašča silovitost spopadov med vietkongovci in Severnoviet-namci na eni ter Američani na drugi strani. Severnovietnamci so celo s tanki napadli a-meriško oporišče Dak To. Poslužili so se svojih posebnih majhnih in zelo hitrih tankov. Američani pa grozijo, da bodo spet začeli bombardirati Severni Vietnam, če vietkongovci in Severnovietnamci ne bodo nehali obstreljevati mest v Južnem Vietnamu. Vzbuja se vtis, da Severnovietnamcem ni do miru in da ne jemljejo resno pogajanj v Parizu. Verjetno še vedno upajo na čisto vojaško zmago. Toda zaostritev nasprotja med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ki obe podpirata Severni Vietnam, pomeni v vsakem pogledu hud udarec za Hanoj. Severni Vietnam se je znašel v neprijetni politični zadregi, ker dobiva podporo od obeh sil in se bo le težko odločil, da pokaže eni večje simpatije kot drugi. To bo storil le, če bo v to prisiljen in v tem primeru se bo gotovo odločil za Kitajsko, ne iz ljubezni, kajti Vietnamci so bili vedno v svoji zgodovini v sporih s Kitajci, ampak ker Severni Vietnam meji na Kitajsko in se je mora torej bolj bati. Udarec za Severni Vietnam pa bo tudi vojaški, ker bi mu v primeru lake prisilne odloči- NOVI PREDSEDNIK ZVEZNE NEMČIJE Zahodnonemški parlament je izvolil v sredo v Zahodnem Berlinu novega predsednika Nemške zvezne republike. Izvoljen je bil z zelo pičlo večino kandidat socialistične stranke Heineman. Njegov protikandidat je bil krščanski demokrat Schroeder. Heineman je bil izvoljen šele pri tretjem glasovanju, ko je zadostovala navadna in ne več absolutna večina glasov. Za njega bi bili morali glasovati, po sklepu svoje stranke, tudi opozicionalni liberalni poslanci, vendar se je pri glasovanju pokazalo, da se niso vsi držali tega strankinega sklepa. Heinemann je bil dozdaj minister za pravosodje in je znan po svoji proti nacistični odločnosti. Med ljubljanskim »Delom« in beograjska »Borbo« je prišlo te dni spet do polemike, ker je objavil »Borbin« dopisnik v Ljubljani v svojem listu članek, v katerem dolži slovenske »propagandiste« (mišljeni so zelo vidni politični predstavniki), da skušajo »zastraševati« slovensko javno mnenje, češ kako Slovenija gospodarsko zaostaja v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami, ki so si morale šele ustvarjati svojo industrijo. Na piki pa je imel, kot kaže, predvsem slovenske težnje po nacionalni gospodarski samoupravi. Zato je napadel integriranje v »nacionalnem« ali »republiškem« okviru, češ da so to »mini integracije«, namesto da bi prihajalo do gospodarskega združevanja in povezovanja po vsem jugoslovanskem ozemlju ne glede na meje med republikami. V sredo so odgovorili na ta članek (ki ga je dan poprej »Delo« v celoti ponatisnilo v prevodu) trije ugledni slovenski gospodarski časnikarji, uredniki »Dela«, in dokazali, da je dopisnik »Borbe« tolmačil statistike o slovenskem gospodarstvu po svoje in najnovejših podatkov sploh ni upošteval. Slovencem tve za eno od obeh komunističnih sil druga verjetno nehala dajati vojaško pomoč. To bi še manjšalo upe Severnovietnamcev in viet-kongovcev na vojaško zmago. Zato si je težko razložiti pravi vzrok za očitno obotavljanje Severnokorejcev, da bi načeli resna mirovna pogajanja v Parizu. Res je, da Južni Vietnamci pogajanja sabotirajo, kolikor morejo, toda Američani kažejo resno željo, da se vojna v Vietnamu končno neha s sporazumom in se pri tem najbrž ne bi preveč ozirali na namene južnovietnamskih generalov, če bi jim prišli Severnovietnamci nekoliko naproti. Zamuditi pravi trenutek za sklenitev miru pa bi bilo morda usodno. NIXON OPRAVIL VLJUDNOSTNI OBISK Ameriški predsednik Nixon je zaključil svoj osemdnevni obisk v Zahodni Evropi. Bil je, kot znano, v Bruslju, Londonu, Bonnu, Berlinu, Rimu in Parizu, na koncu pa se je srečal tudi s papežem Pavlom VI. Politični opazovavci sodijo, da je bilo to prvo Nixonovo potovanje sicer uspešno, vendar mu ne smemo pripisati večjega političnega pomena, ker ameriški predsednik ni prišel v Evropo z natančnim političnim programom, temveč predvsem zato, da odvrne od svoje osebe sum, da se hoče pogajati s Sovjeti, ne da bi se prej posvetoval z zavezniki. Nixon je torej dejansko naredil samo vljudnostni obisk pri evropskih zaveznikih, medtem ko je treba pričakovati, da se bodo resnični meddržavni razgovori in pogajanja pričeli šele kasneje. V zvezi z volitvami nemškega predsednika republike v Zahodnem Berlinu ni prišlo — proti vsem pričakovanjem — med Vzhodaio in Zahodno Nemčijo do nobenega resnega incidenta ali posebne napetosti, kljub besednim protestom z vzhodne strani. Morda je temu vzrok tudi nenadna napetost na vzhodni sovjetski meji. je očital razdrobljenost industrije ter se zavzel samo za velikanska industrijska podjetja in koncentracije po vzhodnih vzgledih. Ni pa niti omenil visoke proizvodnosti slovenskega gospodarstva in njegovega izvoza predvsem na konvertibilna zahodna tržišča, pa tudi ne sorazmerno nizkih plač in investicij v Sloveniji. Besede reforma (gospodraska) ni v vsem članku niti enkrat zapisal. Slovenski gospodarski časnikarji očitajo dopisniku »Borbe«, da sicer biva v Ljubljani in lahko opazi napetosti v slovenskem gospodarstvu in življenju, vendar pa ne razume njihovega globljega bistva. Ton odgovora je bil precej odločen. “ TIDENSKI KOLEBARČEK 9. marca, nedelja: Frančiška, Bojka 10. marca, ponedeljek: 40 mučencev, Stana 11. marca, torek: Heraklij, Konstantin 12. marca, sreda: Gregorij I., Budin 13. marca, četrtek: Rozalija, Zalka 14. marca, petek: Matilda, Nevenka 15. marca, sobota: Klemen, Luiza &ofemifca med „l8or6a” in „2)eIom” 25. obletnica smrti Stanka Vuka 10. t. m. bo minilo 25 let, odkar je moral umreti — hkrati s svojo mlado ženo Dani roj. Tomažičevo in s svojim prijateljem dr. Dragom Zajcem — mladi pisatelj in pesnik Stanko Vuk, ena najbolj simpatičnih in literarno najbolj nadarjenih osebnosti na Primorskem. Doma je bil iz Mirna, kjer se je rodil 12. novembra 1912 v ugledni Vukovi družini. Njegov oče je bil ustanovitelj in ravnatelj tamkajšnje čevljarske zadruge, Krekov sodelavec ter aktiven krščansko-socialni organizator. Mladi Stanko se je že v družini nasrkal ljubezni do svojega naroda in do slovenske, posebno še do primorske zemlje. Ta ljubezen je Postajala z njegovim notranjim dozorevanjem med gimnazijskim študijem in na univerzi vedno plemenitejša, pa tudi realnejša, znal jo je čudovito vskladiti s svojo ljubeznijo do tistih, ki so mu bili najbližji in s svojim pisateljskim ustvarjanjem. Za njim je ostala samo ena knjiga, »Zemlja na zahodu«, ki sta jo uredila Milko Ma-tičetov in Lino Legiša ter je izšla I. 1959 v Kopru. Toda tudi ta ena knjiga mu zagotavlja trajen spomin in mesto v slovenski literaturi, če že ne toliko po obsegu literarnega dela in Po njegovi dozorelosti — za to mu usoda ni Pustila časa — pa po neki dehteči žlahtnosti in po prisrčni toplini, kar napravlja branje njegovih novel in pesmi vedno spet za svojevrstno doživetje in kot pravo očiščevalno duhovno kopel. Bil je človek, na katerega je moglo biti in je danes v resnici slovenstvo ponosno; njegova ljubezen do mlade žene, do kurnentirana v pismih, katera ji je pisal iz ječe, pa je prelepa ljubezenska zgodba zase, ki bo vedno ohranila svojo čisto in plemenito vonjavo v slovenski literaturi. Njegova in njegove žene ter prijatelja smrt je še danes nepojasnjena in bo verjetno ved- Novloo po svatu Zaradi krize Euratoma bodo odpustili v italijanskem centru Ispri 385 raziskovavcev. Proglašena je stavka. Zdi se, da so upi glede miroljubne uporabe atomske sile močno splahneli. V Palermu so prijavili sodišču 36 zdravnikov, ki so stavkali in zapustili vse ambulante za prvo pomoč zaradi česar bi bila neka ženska skoraj izkrvavela. Američani so izstrelili v krožnico okrog Zemlje novo vesoljsko ladjo »Apollo 9«, kar predstavlja zadnji preizkus pred izkrcanjem na Luni, kar naj bi s° zgodilo letos julija. Trije astronavti bodo ostali v krožnici 9 dni. no taka ostala. Gotovo je, da so ga ubili ljudje, ki so hoteli preprečili njegov odhod v hribe, k partizanom. Lino Legiša takole piše o tistem usodnem marčnem večeru v Trstu. Zvečer 10. menca 1944 je doktor diplomatskih in konzularnih ved Stanko Vuk odšei sam iz svojega stanovanju v ulici Rossetti v Trstu na bližnji dom ženinih staršev. Tja sta hodila mlada zakonca kosit >n večerjat. To pot je ženo Dani izgovoril, češ da se ne počuti dobro in si bo kar doma napravila nekaj malega. Pri večerji so ga vznemirila časniška poročila o novih aretacijah iržaških znancev in ni se mogel sprijazniti s požigom mirenskega »Gradu«. Ni ostal dolgo. Gospe Tomažičevi se je opravičil, da jo pusti samo — njenega moža še ni bilo domov, mora pa se vrniti na stanovanje tudi zato, ker ga čaka znanec, ki ga je že večkrat iskal. Odpravil se je na stanovanje, na katero sta z ženo tolikokrat mislila, tačas ko je bil zaprt. Komaj štiri mesece sta bila poročena, ko so ga prijeli. Obsojen je bil na petnajst let ječe, Danin brat Pinko pa na smrt. Po treh letih in štirih mescih se je Vuk vendarle rešil zaporov in zdaj ni bil še mesec dni ne doma pri dragi šestindvajsetletni ženi. Oba sta se pripravljala, da gresta v hribe. Zmenjeno je bilo, da pride Stanko v pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Primorsko. Četrt ure po njegovem odhodu je pri Tomažičevih razburjeno zazvonil telefon. Vratarica v hiši, kjer sta stanovala hči in zet, je vpraševala po ključih od stanovanja, češ da so slišali iz njega strele. Ko sta prišla Tomažičeva tja, je stal pred hišo policijski voz in c-krog so se gnetli ljudje. Šla sta s policijskim komisarjem gor in gospa je odklenila. V sobi, kjer je ostala luč prižgana, je pred mizo ležal Stanko, v katerega je bilo sproženih sedem strelov; Dani, oblečena v krznen plašč, kakor da bi bila pripravljena za ven, pa je bila u-streljena od vrha navzdol v oko. Kolena je imela vsa krvava. Najbrž ga je hotela obvarovati in se je po tleh privlekla k njemu. Tretja žrtev je bil znanec, ki je prišel na pogovor. Vratarica je bila videla tri moške, ki so prišli po stopnicah, in eden od njih ji je še rekel, da streljajo za njimi. Policija morilcev ni našla in jih tudi ni iskala. Tri mesce zatem, ko je gospa Tomažičeva zgubila še zadnjega otroka in zeta, ji je bomba ubila moža. Kratko poročilo na eni izmed krvavih strani v zgodovini slovenskega naroda in z njim Trsta. Takih pretresljivih zapisov na teli straneh ni bilo malo od 1941. leta naprej. Vendar je moralo to poročilo še posebej presuniti človeka, ko je pomislil na tiste nove, lepe sirani, ki naj bi si jih pisal ta trdo preizkušeni narod prav v kratkem, po koncu vojne. Tak strašen konec je dočakal pesnik, tenkočuten lirik, ki je v pesem in prozo ujel vrsto rahlih, novih čustvenih utripov in podob, s katerimi je zasijal njegov osebni svet in z njim naša zemlja na zahodu — podob, ki je v njih dih novega, modernega časa in zraven teža že posvečene starosvetnosti našega rodu. Padel je na pragu novega časa, za katerega je imel pripravljenih polno lepih in zdravih načrtov. Padel je z mlado ženo. Dokument njune ljubezni, ki se nam je ohranil v njegovih pismih, sodi med najlepše, kar jih poznamo v naši literaturi. Kakor da bi takim dušam ne bilo sojeno razmahniti svoje rasti in do kraja dozoreti za svojce in za skupnost. —•— Minister Gui v spomin dr. Besednjaka (Nadaljevanje s 1. strani) padnik krščansko socialnega gibanja, ki je delovalo na Goriškem, nato pa kot voditelj slovenskih katoliških množic izkazal kot vztrajen bojevnik in branitelj osnovnih in posebnih pravic, ki jih je fašizem teptal. V svojih krajih je kmalu postal vodilen človek, branil je manjšino in je bil leta 1924 izvoljen v poslansko zbornico. Njegovi govori v tej dvorani so bili pogumno polemični s tedanjim predsednikom vlade in prosvetnim ministrom ter so lahko še danes zgled civilnega in političnega poguma v težkih in nevarnih časih. Bil je preganjan prav zaradi tega poguma in svojih protifašističnih polemik, ki so težile k ponovnemu uveljavljanju demokratičnih svoboščin in k dosegi večje socialne pravičnosti. Zaradi tega je moral v inozemstvo, kjer je nadaljeval s svojo dejavnostjo v raznih državah, med drugo svetovno vojno pa je podprl narodnoosvobodilni boj. Ko se je vrnil v Trst, je nadaljeval politično delo in študij vprašanj narodnih manjšin. Kdor ga je poznal ali spremljal njegovo delo, se ga bo spominjal kot srčnega in čvrstega moža, ki ni nikdar klonil, temveč se vedno boril za svoja načela. V imenu zbornice pošilja predsedništvo pokojnikovi družini najgloblje in najiskrenejše izraze svojega sožalja. SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI Bibliografijo sestavil in uvodno študijo ROČNI zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnoštajerskem in Primorskem in z osebnim sta-ležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1899/1900. VI. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. Rih. Šeber 1899. (60-120) + 82 str. 16,2x11. 23 190° “RlVčEV koledar za leto 1900. Trst. Zal. Tiskarna konsorcija »Edinosti«. Izdajatelj u-Pravništvo »Brivca«. Tiskarna Edinost 1900. napisal MARIJAN BRECELJ ■ 8 ■ XXXX + 448 str. -1- (Vlil) str. oglasov + o-voj 24 x 16,5. Ilustr. 24 NARODNI koledar za leto 1900. V Gorici. Tiskala in založila »Narodna tiskarna« 1900. (XVI) + (LVI) + 76 + (XVI) str. + ovoj. 15 x 10,3. 25 ROČNI Kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in koledar za navadno leto 1900. Sestavil Andrej Gabršček. VI. letnik. V Gorici. Tiskala in založila »Goriška tiskarna« A. Ga- I bršček 1900. (Vlil) + 210 + (VI) + 40 + j (XLVI11) str. oglasov. 14,7 x 10. 26 ROČNI zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno- štajerskem in Primorskem in z osebnim sta-ležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1900/1901. VII. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. Rih. Šeber 1900. 126 + (III) str. 16 x 10,5. 27 BRIVČEV koledar za leto 1901. (Priloga »Brivca«.) Trst. Založila Tiskarna konsorcija »Edinosti«. Izdajatelj upravništva »Brivca« 1900. XXXVI + 44 str. + ovoj. 22,7x15,3. Ilustr. 27a \J T'tziifthvtja -------- Občni zbor Kmečke zveze V nedeljo dopoldne je bil v Kulturnem ( domu občni zbor tržaške Kmečke zveze, ki se ga je udeležilo veliko število njenih članov in zastopnikov raznih organizacij in u-stanov. Med -temi naj omenimo poslanca Lizzera, ki je zastopal vodstvo vsedržavnega združenja »Allcanza contadina«, odbornika Hreščaka, ki je zastopal tržaško občinsko upravo, dr. Vremca, ki je zastopal pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, dr. Paulina, ki je zastopal ustanovo za kmetijski razvoj (ERSA), od katere je bil prisoten tudi član njenega upravnega odbora dr. Gantar. Prisotni so bili še odv. Kukanja kot zastopnik SKGZ, dr. Oblak, ki je zastopal Slovensko gospodarsko združenje, cav. Fer-rante, ki je zastopal deželni odbor združenja »Allcanza contadina«, tajnik Kmečke zveze v Gorici dr. Primožič, ravnatelj urada za kmetijske prispevke Gianotti, zastopnica Zadružne zveze Libera Sorini, predsednik zavarovalnice goveje živine v Bazovici Grgič in tajnik Križmančič, geom. Contento kot zastopnik nadzorništva za gospodarstvo. Pozdravno brzojavko je poslal deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli, pozdravno pismo pa predsednik društva »Pravnik« odv. Tončič. Občnemu zboru je predsedoval član glavnega odbora KZ in predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič, predsedniško poročilo je podal Alfonz Guštin, tajniško poročilo pa Lucijan Volk. Občni zbor je na koncu izglasoval resolucijo, s katero je obvezal novoizvoljeno vodstvo, naj se zazame za ureditev nekaterih problemov, ki najbolj zanimajo naše kmete. Ti problemi so: 1. Demokratizaoija Kmečke bolniške blagajne s koncem desetletne nezakonite komisarske upra-uprave in neposredno izvolitvijo njenih organov. 2. Priznanje pravega predstavništva obdelovalcev zemlje v vseh ustanovah, odborih in komisijah, ki so pristojne za kmetijstvo, začenši s tržaško Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo. 3. Prenehanje stalnih razlastitev najboljše obdelovalne zemlje in priznanje kmetom, ki so najbolj prizadeti, predstavništva v organih, ki o razlastitvah odločajo, kot n. pr. v upravnem svetu Ustanove za industrijsko pristanišče, da se preventivno upošteva njihovo mnenje. 4. Največji napori organizacije za spodbujanje in pospeševanje zadružništva, v sodelovanju z za- družnimi organizacijami za dosego sodobnejše in ugodnejše zakonodaje. 5. Odločno posredovanje pri pristojnih javnih u-pravah lin oblasteh, ki naj doseže resnejše razumevanje za proučevanje in reševanje številnih problemov našega kmetijstva. 6. Reševanje vprašanja razdelitve jusarskih zemljišč med upravičence, ker ta zemljišča pod sedanjo upravo stalno propadajo. 7. Navezava najtesnejših vezi z goriško Kmečko zvezo v prid enotnosti slovenskih kmetov v sodelovanju z vsemi kmeti dežele in države. 8. Posredovanje v sodobnih časih vedno bolj potrebne strokovne vzgoje s prirejanjem tečajev in predavanj v jeziku naših kmetov. 9. Razširjanje strokovne literature in izdaje sindikalnega biltena med članstvom v smotru čim boljšega obveščanja in čim bolj neposrednega stika med organizacijo in člani. SLOVENS i PRAZNIK V NABRfcZlNi Prosvetno društvo »Igo Gruden« bo priredilo v nedeljo, 9. t.m., ob 17.30 v Nabrežini »slovenski praznik«. Za to priložnost je povabilo v svojo sredo pisatelja prof. Alojza Rebulo, ki bo imel tudi glavni govor, in obenem poskrbelo, da bodo na prireditvi sodelovale vse kulturne ustanove, ki delujejo v devinsko-nabrežinski občini. Nastopili bodo: mladinski pevski zbor »Kraški slavček«, zbor »Fantje izpod Grmade«, zbor PD »Igo Gruden«, solisti šole Glasbene Matice iz Nabrežine in nabre-žinska godba na pihala. Prejšnji teden je imel prof. Gojmir Budal v Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje o »Temeljnih potezah in značilnostih našega Krasa«, s katerim je ponovno dokazal, da imamo v njem sposobnega strokovnja-ka-igeografa, ki pa zna vplesti v svoja izvajanja tudi razne aspekte iz življenja ljudi na Krasu. Predmet predavanja je bil vse prej kot lahek, saj je zahteval od poslušavcev (ti so do kraja napolnili dvorano) veliko mero zbranosti. Prof. Budal je podal zelo podrobno znanstveno obdelavo kraških pojavov z geografskega, geološkega, hidrografskega, botaničnega, vremenoslovnega in sorodnih stališč. Pri vsem tem se je ustavil tudi pri zgodovini .raziskovanja Krasa in kritično o-svetlil razna odkritja in domneve, ki se na- Zasedanje SKGZ V petek, 2'i. februarja se je sestal Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je osrednji del zasedanja posvetil razpravi in poročilu načelnikom osmih komisij: Filiberta Benede-tiča za kulturo, Nadje Pahor za doraščajočo mladino, Edvina Švaba za šolstvo, Vita Svetine za mladino in šport, dr. Stanislava Oblaka za gospodarstvo, dr. Viljema Cerna za Slovence v videmski pokrajini, Borisa Raceta za tisk in dr. Karla Ši-škoviča za uprav.no-politična vprašanja. Predsednik Gorazd Vesel je predložil stališče Zveze glede poglavitnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v katerem je bilo ugotovljeno, da splošni politični položaj v državi in vloga naprednih sil ustvarja ugodne pogoje za rešitev slovenskih vprašanj in da bi zato ne smeli zamuditi te prilike ter s svojo prisotnostjo pospešili ta proces. Ob tem dejstvu je treba iskati stičišča med različnimi idejno-političnimi skupinami za enotno nastopanje, saj se bo na tak način slovenska narodnostna skupnost uveljavila kot subjekt. Boris Race je v imenu predsedstva predlagal, da se pošlje pismo predsedniku vlade in zunanjemu ministru v zvezi z znano interpelacijo demo-kristjanskih poslancev Bartaija, Belcija in Bologne. V pismu se ugotavlja, da interpelacija pomeni večje zanimanje matičnega naroda za reševanje vprašanj svoje narodnostne manjšine — Italipanov v Jugoslaviji. Ker se v njej omenjajo tudi Slovenci v Italiji, se v pismu izraža željo, da se na diplomatski ravni obravnava položaj obeh manjšin za boljše in bolj pospešeno reševanje njih problemov. Na osnovi tajniškega poročila Boga Samse se je vnela živahna razprava o primeru repentabor-skega šolskega patronata in je Izvršni odbor sprejel na lastno pobudo zelo ostro resolucijo, v kateri zahteva popravo te krivice. V resoluciji je ugotovljeno, da gre za politiko, ki je odraz stare birokratske miselnosti in ki ne odseva demokratičnih premikov v državi, niti čimdalje boljših sosedov odnosov. našajo na nastanek Krasa. Prav bi bilo, da bi predavanje objavil v kakem našem listu. Po predavanju prof. Budala je Marij Magajna pogazal vrsto lepih barvnih posnetkov s tržaškega Krasa in s tem prav lepo zaključil uspeli večer. Vr. SLOV. SKUPNOST O ŠOLSKIH PROBLEMIH Slovenska skupnost je na svojem zadnjem občnem zboru ugotovila, da je treba nujno rešiti nekatera pereča vprašanja slovenskega šolstva, zlasti tista, pri katerih se je pokazalo nerazumevanje pokrajinskega šolskega skrbništva v Trstu. To velja vlasti za repen-taborski šolski patronat, nadzorni odbor za slovenske šolske oddaje pri Radiu Trst A in za zavrnitev slovenskih dijakov, ki so zahtevali ustanovitev slovenskega industrijskega zavoda v Rojanu ter šole za beneške Slovence v slovenskem jeziku. Omenjena vprašanja, ki so širši slovenski javnosti in šolskim oblaslern že v podrobnostih dobro znana, je treba nujno rešiti. Če bo šolsko skrbništvo zavlačevalo ureditev tistih zadev, ki spadajo v njegovo pristojnost, kar bi še bolj razburilo slovensko javnost, je treba pomisliti, ali ni nastopil čas, da bi vodila ta urad oseba, ki naj bi imelo več razumevanja za vprašanja slovenske šole' LEP SPOMIN Slovensko gledališče v Trstu je izdalo tretji zvezek fotografskih reprodukcij o svojih predstavah' Ta zvezek se nanaša na sezone 1955-1960 ter bo vserM ljubiteljem našega gledališča ljub spomin. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 i TRST - ULICA FABIO F1LZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED 'Temeljne poiese našega Jfrasa (Zanimivo predavanje v Slovenskem klubu) ------------Jz {f tStihltv Spor na goriški občini Pevma KULTURNO ŽIVLJENJE Naše prosvetno društvo »J. Abram« se v svojem skromnem okviru precej živahno giblje. Za svoje člane prireja v tej sezoni kulturne predavateljske večere iz različnih strok. Prejšnji petek je predaval naš stari kulturni delavec dr. Stojan Brajša o zanimivi temi »Mi in protestanti«. Prihodnji .ponedeljek ob 20.30 se bo vrsta predavanj nadaljevala. Profesor Bednarik bo govoril o življenju in delu pokojnega Lojzeta Bratuža. Kot njegov najbolj intimni prijatelj, ki je spisal pred leti tudi brošuro o Bratuževi žrtvi, bo prikazal tudi naše politično in kulturno življenje tedanje dobe ipri nas. Vabimo! POŠTEN MOŽ Prejšnji teden je umrl v Gorici odvetnik Guido Bugues, v starosti 86 let. Pokojnik je bil eden izmed tipičnih goriških intelektualcev polpretekle dobe in poštenjak. Zato mu tudi posvečamo 'te vrstice. Rodil se je leta 1883 v istrskem Poreču. Predniki so bili francoski begunci za časa velike revolucije. V Gorici je vodil trideset let zelo razvito odvetniško pisarno. Krepko se je udeleževal kulturnega in tudi političnega življenja. V najtežjih letih 1945 do 1947 je opravl jal posle prefekta v goriški pokrajini, za vse pošten in objektiven. Na stara leta se je zopet umaknil h knjigam in pisanju. Naj počiva v miru! OBČNI ZBOR Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici bo imel v petek, 7. marca, ob 17. uri v risalnici nižje srednje šole svoj redni občni zbor. Na sporedu so poročila in volitve novega odbora. V nedeljo, 2. marca, so imeli furlanski in slovensko-beneški izseljenci v Švici prvo in zelo pomembno zborovanje. Pobudo so dale furlanske izseljeniške organizacije. »Fogo-lar furlan« iz Freiburga, »Pal Friul« iz Lozane in Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije iz Yverdona. V nedeljo pa se je zbralo v Freiburgu 200 predstavnikov izseljeniških skupin in gostov. Navzoč je bil tudi mestni župan, dva deželna poslanca Furlanije - Julijske krajine, poleg predsednika čedadskega društva »Ivan Trinko«, Izidorja Predana, ki je kon gres pozdravil. Zborovanje je snemala tudi švicarska radiotelevizija. Podanih je bile,* osemnajst poročil. Posebno zanimivo je bilo izčrpno poročilo o stanju beneško-sloveri-skih izseljencev, ki ga je podal društveni tajnik Del Medico, ki ga poznamo že kot pesnika v enem izmed Tankovih koledarjev. Zborovalci so sprejeli več važnih sklepov, ki so jih poslali osrednji in deželni vladi. Poleg drugih potreb predlagajo ustanovitev posebnega izseljeniškega odbora pri deželni vladi. Zahtevajo tudi, naj se v naši deželi uredi slovensko manjšinsko vprašanje ter naj se posveti stvarna pažnja za o-hranitev etničnega in jezikovnega zaklada slovenske manjšine. Nadalje, naj se s (primernimi gospodarskimi in turističnimi u-krepi zajezi izseljevanje iz Beneške Slovenije. Zborovalci so obravnavali tudi vsa vpra- O trenjih med obema političnima strankama v goriški občinski upravi so že nekaj časa krožile vesti po mestu in deželi. Poleg občinske uprave v Gorici sestavljata obe stranki tudi večino v goriški pokrajinski u-pravi ter v občinah Krmin, Gradež in Gradiška. V Gorici je pa prišlo do ostrega nasprot-stva med obema strankama zaradi imenovanja novega ravnatelja na Montu (Cassa di Risparmio). Za to mesto je bil razpisan natečaj, kot je določeno po pravilih. Kljub razpisu natečaja pa je bil nenadoma imenovan za ravnatelja neki član stranke iz Verone, ki ga je tudi takoj potrdil ravnatelj Italijanske banke. Zaradi tega samovoljnega imenovanja so socialisti ugotovili že na svoji sobotni seji, da ni več mogoče sodelovanje med obema strankama, ker si prisvaja KD izključno odločilno vlogo. Na zadnji goriški občinski seji je odgovoril župan Martina na različne interpelacije, da občinski svet ne more vplivati na odločbe upravnega odbora pri Montu (zastavljalnici), in izrazil upanje ,da bo novi ravnatelj dobro delal. Prišlo je do vroče razprave zlasti od strani socialistov, liberalcev in komunistov, ki so zatrjevali, da se je za natečaj prijavilo osem kandidatov. Odbor Monta pa je šel preko pravilnega postopka. šanja, ki se tičejo izboljšanja pravnega, gospodarskega in kulturnega stanja vseh izseljencev v Švici. K vprašanju o enotnosti slovenskih izseljencev v Švici je treba poudariti, da bo moralo Društvo slovenskih izseljencev zajeti res vse naše izseljence. Danes šteje »Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v Švici« 220 članov. Razdeljeni so na 12 sekcij ali skupin; štiri so v nemški Švici, osem jih je v francoski. Dosti jih je raztresenih tudi drugod, ženske na primer okoli Ziiricha. Prepričljiva zmaga Brega nad Borom. Poraz Zarje in Sokola V ženski B ligi so Brežanke proti vsakemu pričakovanju z največjo lahkoto premagale Borovke, ki se tokrat nikakor niso znašle. Dekleta bazoviške Zarje so proti ekipi Casa-grande sicer izgubile, vendar so igrale dobro in šle lahko z igrišča z dvignjeno glavo. Bazovke so sc zelo potrudile in posebno v obrambi zaigrale odlično. Izgubile so proti močnejšemu nasprotniku a s svojo igro so povsem zadovoljile. Isto lahko rečemo o nabrežinskem Sokolu, ki je v Gorici proti močni ekipi AGI nudil presenetljiv odpor. AGI je sicer osvojil srečanje, vendar so mlade Nabrežinke pokazale v primeri s prejšnjimi nastopi velik napredek. Dobra igra košarkarjev proti močni ekipi Cus Borovim košarkarjem le za las ni uspelo spraviti na kolena močne ekipe CUS. Proti izkušenim nasprotnikom so igrali povsem enakovredno in bi z nekoliko več sreče lahko tudi zmagali. Vse- Med razpravo so predložile opozicijske stranke sklep, naj odstopi ves odbor Hranilnice ali naj vsaj občinski zastopnik v tem odboru poda ostavko. Predlagali so tudi prekinitev seje, da se opozicijska resolucija dokončno sestavi, že tu so se pokazala različna stališča. Proti prekinitvi seje so glasovali de-mokristjanski svetovavci; vzdržali so se pa župan in svetovalca Sfiligoj ter Bratuž. Opozicija in tudi svetovalec Bratina so pa glasovali za predlog, ki je bil sprejet s 16 glasovi. V odmoru so sestavili predstavniki opozicijskih strank široko resolucijo, ki naj jo ponese posebno odposlanstvo v Rim, kjer naj zahteva razpust sedanjega Montovega odbora. Pri glasovanju za ta predlog so se zopet pojavila različna stališča. Proti so se izrazili vsi krščansko demokratični svetovavci z županom in z odbornikom SDZ Bratino. Druga dva svetovavca SDZ, Sfiligoj in Bratuž, sta pred glasovanjem zapustila dvorano. Za predlog so pa glasovali socialisti, liberalci, misovci in komunisti, vsega 15 glasov. V sestavi večine goriškega občinskega sveta in odbora je torej nastal razkol. Liberalec Mario in komunist BatteMo sta pozvala odbor, naj odstopi. RECITACIJSKI VEČER V petek zvečer je priredil klub »S. Gregorčič« recitacijski večer, ki je bil zares pravi umetniški užitek. Povabil je člana Slovenskega gledališča iz Trsta Staneta Raztresena, ki je na zelo ustrezno prirejenem odru recitiral slovenske balade in romance od ljudskih, preko Prešerna do današnjih. RAZSTAVA Od 1. do 15. marca je odprta v Gorici v razstavnih prostorih »Pro loco« umetniška razstava Nedeljka Pečanaca iz Nove Gorice. Umetnik, ki je po rodu iz Drvara, je študiral likovno umetnost v Sarajevu, dokončal pa je študije na ljubljanski akademiji pred tremi leti. Vmes se je izpopolnjeval s štipendijo italijanske vlade tudi v Rimu. Sedaj živi kot umetnik in profesor risanja v Novi Gorici. najboljših nastopov. Posebno so zadovoljili Ambrožič, Fabjan in Starc. Končni izid: Cus - Bor 46:42 (22:21). Za Bor so nastopili: Prinčič 2, Fabjan 10, Ru-dež 2, Spacal 6, Starc 6, Ambrožič 10, Tavčar, Kralj 4, Zavadlal 2. Kljub trem zmagam Edija Košute poraz Bora v Bergamu Borova namiznoteniška ekipa je preteklo nedeljo gostovala v Bergamu proti tamkajšnji ekipi Fa-solin. Srečanje je bilo izredno važno, ker bi si z zmago Borovci skoraj matematično zagotovili vstop v A ligo. Čeprav so morali oditi v Bergamo brez Tomšiča, ki ga je nadomestil Grbec, so naši le upali v zmago. Vsa odgovornost je spet slonela na Ediju Boletu in Ediju Košuti, ker Grbec kljub najboljši volji ni bil dorasel močnim nasprotnikom. Srečanje je bilo izredno razburljivo in se je žal kooičalo s tesnim izidom 5:4 v prid domačinov. Najboljši Borovec je bil spet Edi Košuta, ki (Nadalj. na 7. strani) Zborovanje naših izseljencev ŠPORT MED NAŠO MLADINO kakor so Borovci proti Cus-u opravili enega svojih IZ KULTURNEGA ŽIV LJENJA Marjan Brecelj: „V času odmaknjena sidrišča" Pred kratkim se je pojavila na prodajnih mizah slovenskih knjigarn v Trstu in Gorici knjižica pesmi v elegantni tiskarski opremi, z naslovom »V času odmaknjena sidrišča«. Njen avtor je Marijan Brecelj, še mlad pesnik, bibliograf in pre-vajavec. Rodil sc je v Ajdovščini leta 1931. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, od leta 1954 pa je knjižničar v Novi Gorici. Iz spremne besede na notranjih straneh platnic, ki jo je napisal drugi znani primorski kulturni delavec in pisatelj Tomaž Pavšič, zvemo, da je zbirka (»“V času odmaknjena sidrišča« prvi Brecljev pesniški tekst. Svoje prve pesmi je objavil Brecelj leta 1946 v almanahu »Mlada setev«, nakar je umolknil za daljšo dobo. Od časa do časa se je začel spet pojavljati v reviji »Bori« in v raznih drugih primorskih publikacijah, tudi tržaških, tako na primor v »Mladiki« in »Zalivu«. »Naslov zbirke kaže, da se srečujemo z liriko izpred desetletja, da je pesnik po obliki in čustvovanju »zasidran« v tradicionalni pesniški izpovedi«, nadaljuje Pavšič. »Tega se tudi sam zaveda i.n mu je ta zbirka pravzaprav nekak mejnik, zakaj nekatere časovno mlajše pesmi, ki so prišle v zbirko, že kažejo rahel odmik. V pesmih prevladuje troje osnovnih motivov: ljubezensko-erotični, refleksiv-no-impresijski ter pokrajinski. V vseh treh pa je vedno čutiti kot v rahlem podtonu primorski izvor. Ta primorska nota, ki nima v sebi nič ozko lokalisti&nega, daje zbirki neko prijetno in simpatično potezo ter uvršča Breclja med mlajši rod primorskih literarnih ustvarjavcev.« Knjižnica obsega trideset po večini krajših pe srni, ki so razdeljene v tri cikluse in posvečene Marjetici. Kdo je ta Marjetica in kaj mu pomeni, to je ohranil pesnik zase. Ciklusi nosijo naslove »V večnem znamenju«, »Crv v lobanji« in »Pokrajine mojega srca«. V ciklusu »V večnem znamenju« so zbrane lju bezenske pesmi — pesmi, ki res zaslužijo to ime. ker so neskončno oddaljene od tistega surovega nizanja bolestnih seksualnih prividov in prostaških izrazov, ki jih najdemo v sestavkih precejšnjega števila mladih ljudi na Slovenskem, ki se imajo za pesnike; dejansko pa samo tekmujejo, kateri se bo o ljubezenskem čustvu bolj prostaško in prezirljivo izražal, tudi zato, da bi s tem vzbudil več pozornosti v javnosti. Brecljeve ljubezenske pesmi pa so nežne, polne resničnega in močnega erotičnega čustva, kar jih napravlja dragocene in izvirne, četudi je pesniški izraz marsikje še nedognan, zlasti jezikovno. Njegov jezik je namreč še nekoliko preveč konvencionalen, premalo izrazit in oseben. Ciklus »Crv v lobanji« obsega meditativne pesmi v rimani obliki. Najizrazitejši komponenti v njih sta trpljenje zaradi osamljenosti in hrepenenje. Nekatere teh pesmi so zelo lepe, kot .na primer pesem »Ob Gradniku« ali »Smrt«. V tretjem ciklusu »Pokrajine mojega srca« je združil pesmi, v katerih opeva pokrajine, ki so mu najdražje: Vipavsko, Kras Srečka Kosovela, Brda, pokrajino pod Krnom in Koroško. V pesmih o Koroški je izrazil našo skupno slovensko bolečino nad potujčevanjem in nasiljem, ki so mu izpostavljeni tamkajšnji naši ljudje. Zzirko sta zelo lepo in skladno okrasila z risbami grafika Medvešček in Volarič. Brecljeva zbirka je lep dogodek v našem kulutr-nern življenju in snovanju, predvsem pa resničen in pristen izraz poezije. REŽISER IN KRITIK Znani švedski filmski režiser Ingntar Bergman je vsekal po čeljustih gledališkega kritika Bengta Janssona, ki je za kulisami prisostvoval generalki neke predstave, katero je zrežiral Bergman v Dramskem gledališču v Stockholmu. Jansson je znan po svojih strogih kritikah in baje »terorizira« gledališčnike. Bergmana ni prijavil, a prijavila sta ga dva gledališka obiskovavca, ki pa spopada nista videla, zato procesa najbrž ne bo. Izšla je nova, 20. številka revije »Most«, v kateri sodelujejo Marjan Rožanc, Ivan Mrak, Irena Žerjal Pučnik, Pavle Zidar, Stanko Janežič, Boris Podreka, Fedor Žigon, Franc Mljač, Aleš Lokar in Miran Razor. Izšla je februarska številka »Mladike« z aktualno in zanimivo vsebino. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 8. marca, ob 20.30, v nedeljo, 9. marca, ob 16. uii (Abonma nedeljski popoldanski) Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija treh dejanjih Izredna številka iva" dnje dni pred Božičem je izšla izredna števil- bivših mladinskih društev moral opustiti svojo ivije »Zaliv«. Založil jo je Odbor bivših mla- prvotno zamisel. Spet se je namreč zgodilo, da je ih društev V Trstu. V uvodni besedi ki nri nas zmaaala ctranlrarclra Zadnj ka revij dinskih društev v Trstu. V uvodni besedi, ki jo je podpisal omenjenih odbor, je rečeno med drugim: »Po svojem občnem zboru maja 1967 je odbor članov bivših mladinskih društev sklenil, da bo povabil na sestanek slovenske predstavnike vseh strank in ustanov, v katerih sodelujejo Slovenci, zato da bi se pomenili o skupni izdaji spominskega zbornika ob petdesetletnioi prihoda Italije. Po prvem sestanku, ki je uspešno potekal, pa so razni predstavniki prenehali sodelovati, tako da je odbor isatelji so dali vz Priznati je treba, da smo se razveselili prve letošnje številke revije »Jezik in slovstvo«, ki načenja svoj 14. letnik. Tudi letos je njen glavni in odgovorni urednik Jože Toporišič, uredniški odbor pa sestavljata poleg njega še Janez Sivec in Franc Zadravec. Revija i»Jezik in slovstvo« je poleg »Slavistične revije«, ki pa je v resnici samo zbornik, edina slovenska revija, ki strokovno obravnava vprašanja slovenskega jezika in literarne zgodovine. Zadnje čase pa je bilo slišati, da je njen obstoj ogrožen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Redni izid prve številke letošnjega letnika je zato razveseljiv znak njenega nadaljnjega izhajanja in njene vitalnosti, pa tudi nenadomestljivosti. Na prvem mestu prinaša zelo zanimivo razpravo Valensa Voduška z Glasbeno-narodopisnega instituta v Ljubljani o »Razmerju med besedilom in napevom v ljudski pesmi«. Vodušek opozarja na veliko napako, ki so jo delali zbiratelji slovenskih ljudskih pesmi v preteklem stoletju, ker se niso ozirali na melodijo, ampak jim je šlo samo za besedilo pesmi. Brez melodije pa so bila tudi zapisana zesedila bistveno skvarjena, ker je med besedilom in melodijo neločljiva povezanost v ritmu in naglasu, pa tudi v dolžini stiha. Mnogokrat šele melodija določa naglas besedam, kar zbiratelji ljudskih pesmi niso opazili. V novejšem času pa se je vzdramilo zanimanje za glasbeno plat ljudskih pesmi in nabranih je bilo že veliko melodij, ki iso razkrile glasbene in ritmične posebnosti slovenskih ljudskih pesmi. Janko Kos razpravlja o »Idejni in oblikovni tipologiji Cankarjeve dramatike«, pri čemer pa imamo občutek, da skuša Cankarjevo delo le nekoliko preveč stlačiti v neke sistemske sheme, medtem ko se v resnici zdi, da so njegova dela bolj sad njegovega trenutnega razpoloženja in ustvarjalnega navdiha. Prvi hip se zazdi razprava Janka Blažeja »Opdimale slovenskih samoglasnikov« precej suhoparna, v resnici pa je zanimiva, ker nam veliko pove o glasovni strukturi in melodiji slovenskega jezika. Jože Stabej je nanizal v razpravi »Iz zgodovine slovenskega besedja« vrsto slovenskih besed, katerim je ugotovil prvi zapis. Vendar se ne loteva etimoloških raziskav. Nekaj člankov se ukvarja z metodiko pouka slovenščine v šolah in s slovničnimi vprašanji. Matjaž Kmecl pa poroča o novih slovstvenih vrstah v Vzhodni Nemčiji, v službi ideološke in režimske propagande. Med knjižnimi ocenami je posebno zanimiva tista, ki jo je objavil Jan Šedivy, o knjigi Jana Bau-karta v prleškem narečju »Štorija viijega Balaža no druge«. V oceni Šedivy tudi popravlja nekatere netočne Baukartove razlage prleških besed, pri čemer pa tudi sam tu pa tam pogreši, kar dokazuje, da je študij slovenskih narečij šele na začetku. Slovenski slavisti so se čuda pozno spomnili na to in morajo orati pravzaprav še ledino. V tem je tudi eden izmed vzrokov, da se je knjižna slovenščina tako zelo oddaljila od narečij in postala tako izumetničena. Hraniti bi se morala dz ljudskega živega jezika, to je iz narečij, ne pa s slovanskimi izposojenkami. V resnici pa je bilo o-bratno. Ker narečja naglo izumirajo ali vsaj krnijo, je zadnji čas, da se zamujeno popravi. Vsaka pristna narečna beseda bi morala avtomatično dobiti domovinsko pravico v knjižnem jeziku, vsaj kot psevdonim. Se le to bi spet okrepilo knjižno slovenščino, j,i dalo novo izrazno moč in posebnost ter jo približalo ljudstvu. V tem pogledu so bili ravno primorski pisatelji prvi, ki so spet vnesli nekaj ljudske narečne svežine in moči v knjižni jezik (Pregelj, Stanko Vuk, Boris Pahor in Alojz Rebula). pri nas zmagala strankarska, ideološka misel namesto narodne. Ker je torej prvotna zamisel propadla, se je Odbor bivših mladinskih društev obrnil na uredništvo »Zaliva« An mu predlagal, da bi revija v mejah svojih možnosti nadomestila skupno publikacijo. Uredništvo »Zaliva« je predlog z veseljem sprejelo in se odločilo, da izda izredno številko revije, posvečeno dokumentom naše preteklosti. Odbor bivših mladinskih društev pa je s svoje strani izrazil pripravljenost, da izredno številko »aZliva« založi. Razumljivo je, da se je ta dokumentarna publikaoija tako zaradi skorajda neizčrpnega materiala kakor tudi zaradi časovne stiske morala glede vsebine omejiti na najbolj skromen prikaz naših preteklih ekonomskih osnov in našega nekdanjega društvenega in kulturnega udejstvovanja.« Dr. Vladimir Turina je napisal razpravo »Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem v začetku stoletja«, v katerem najprej na splošno prikaže gospodarsko podjetnost in iniciativnost naših prednikov na Tržaškem in v mestu samem v preteklem stoletju in v začetku tega stoletja, nato pa spregovori o posameznih pobudah oziroma o podjetjih. Pri tem navaja imena ustanoviteljev in pobudnikov, kar je tudi v kulturno-zgodovin-skem pogledu zanimivo. Upošteva tudi podjetja oziroma bančne zavode in hranilnice — o teh .namreč največ govori — po okoliških krajih, kot na primer v Nabrežini, pa tudi v Gorici. Obravnava tudi zadruge. Že pokojni Zorko Jelinčič je sestavil seznam društev in njihovih sedežev do razpusta leta 1927, ki pa še ni popoln in menda tu pa tam netočen, kot je rečeno v pripombi, kajti Jelinčič ga ni več utegnil izpopolniti in popraviti. Nadaljnje študije naj podatke preverijo in izpopolnijo. Uredništvo ga je objavilo z namenom, da bi pač prikazal razvejano delovanje naše prosvete. Branko Marušič je prispeval članek »Iz ilegalnih protifašističnih listov 1918-1941«; to vprašanje bo gotovo pritegnilo kakšnega slovenskega zgodovinarja, da ga bo natančneje obdelal. Pavel Strajn piše o zgodovini barkovljanskega veslaškega kluba »Sirena«. Marijan Pertot opisuje »križev pot proseške ljudske knjižnice 1918-1927«. Objavljenih je tudi nekaj dokumentarnih fotografij. Ta izredna številka »Zaliva« obsega 76 strani ter pomeni publikacijo, ki bo neobhodno potrebna v knjižnici vsakogar, ki hoče biti dokumentiran o naši preteklosti, da bi mogel bolje razumeti našo sedanjost in pripravljati bodočnost. lunetiilitvo Novi predpisi o protizajedavskih sredstvih Problem zastrupitve ljudi zaradi uporabljanja protizajedavskih sredstev ali pa zastrupitve zaradi ostankov protizajcdav-. skih sredstev na sadju in zelenjavi je končno našel odmev tudi v italijanski zakonodaji. Znano je, da postanejo tako mikroorganizmi kot žuželke in tudi rastlinski zajedavci s časom odpornejši proli učinku kemičnih sredstev, kar sili k proizvodnji in uporabi vedno bolj strupenih sredstev. To seveda ne imore biti brez posledic za biološko ravnotežje v naravi in za človeško zdravje. Toliko bolj upravičena je bila kritika na račun proste prodaje in manipulacije s proti-zajedavskimi sredstvi, ki so v veliki večini strupene snovi. Odlok predsednika republike z dne 3.8. 1968, ki je bil objavljen 27. decembra 1968 (odlok sloni na zakonu z dne 30.4.1962 št. 283) bo urejal prodajo in uporabo protizajedavskih sredstev. Vprašanje zaščite ljudi pred zastrupitvami s tem še ni rešeno, kajti ni še nobenega zakonskega predpisa, ki bi predvideval primerno nadzorstvo nad uporabo omenjenih sredstev na terenu. Novi zakonski predpisi naj bi torej urejevali predvsem ves proizvajalni in prodajni proces. VRSTE PROTIZAJEDAVSKIH SREDSTEV Na podlagi čl. 3 ločimo štiri skupine protizajedavskih pripravkov. V prvo skupino spadajo sredstva, ki so najbolj struipena in ki so torej smrtonosna. Gre predvsem za fosforne estre ni sistemične organske insekticide, kot so Aldrin, Dieldrin, Endrin, Fosdrin, Isolan, Parathion, Systox, Metasy-stox. V drugi skupini so navedena sredstva, ki lahko povzročijo zelo nevarne zastrupitve: DDT, Dipterex, Lebacyd, Lindan, Ro-gor, Toxaphen itd. Tretja skupina obsega sredstva, ki utegnejo povzročiti le lažje zastrupitve. To so predvsem Karathan, Maila-thion, Maneb, Vapam, Zineb, Ziram, ki so v glavnem organski fungicidi. V četrto skupino pa spadajo sredstva, ki človekovemu zdravju niso nevarna (razni žveplovi in bakreni pripravki). PROIZVODNJA, TRGOVINA IN PRODAJA PROTIZAJEDAVSKIH SREDSTEV Za izdelavo protizajedavskih sredstev je treba imeti dovoljenje ministrstva za zdravstvo (čl. 6, 7, 8), ljudje, ki se pečajo s trgo vino, vskladiščenjem ali prodajo protizajedavskih sredstev, pa morajo vložiti prošnjo pri okrajnem sanitarnem funkcionarju, ki je po navadi občinski zdravnik (čl. 9, 10, U). Zelo pomembna je določba, ki pravi, da morajo vsi tisti, ki želijo trgovati oziroma prodajati omenjena sredstva, opraviti izpit o pravilni uporabi protizajedavskih sredstev in o prvi pomoči pri zastrupitvah. Potrdilo o usposobljenosti velja pet let, njegova veljavnost pa se avtomatično podaljša, če to upravičenec zahteva. Izpitov so oproščeni edinole agronomi in gozdni inženirji, kemiki, zdravniki, živinozdravniki, biologi, farmacevti, kmetijski in kemijski strokovnjaki. REGISTRACIJA PROTIZAJEDAVSKIH SREDSTEV Vsa sredstva za prodajo mora najprej odobriti ministrstvo za zdravstvo, razen modre galice in ostalih žveplovih in bakrovih pripravkov, ki jih navaja čl. 2, ki pa morajo imeti potrebne oznake in navodila glede uporabe (čl. 18). PREIZKUŠNJE NEREGISTRIRANIH SREDSTEV Clen 36 navaja določbe glede uporabe neregistriranih sredstev. V bodoče bo krat-komalo nemogoče, da bi kmetovalci preizkušali oziroma dajali svoje nasade na razpolago za poizkuse z novimi sredstvi, ker ne bodo smeli več prodajati pridelkov, na katerih so bila preizkušena nova sredstva. SEZNAM IN REGISTER PROTIZAJEDAVSKIH SREDSTEV Prodajalci protizajedavskih sredstev prve in druge skupine (razreda) bodo morali vo- diti register oziroma oštevilčeni seznam o zalogah in o iztoku pripravkov v prodaji. Register oziroma seznam bo pregledoval in vidiral sanitarni funkcionar. UPORABA PROTIZAJEDAVSKIH SREDSTEV Vsakdo, ki kupuje sredstva prvega ali drugega razreda (skupine), prevzema v vseh ozirih odgovornost za njihovo pravilno -uporabo oziroma ravnanje z njimi. V ta namen bodo kupci omenjenih sredstev s podpisom na posebnem obrazcu morali prevzemati vso odgovornost in to tudi takrat, če bodo kupovali za druge osebe. Vsi tisti, ki bodo hoteli uporabljati sredstva prvega in drugega razreda (skupine), bodo morali dobiti dovoljenje za uporabo teh pripravkov, ki ga bo izdajalo kmetijsko pokrajinsko nad-zorništvo. KDAJ STOPI ODLOK V VELJAVO? Odlok o proizvodnji, trgovini in uporabi protizajedavskih sredstev je stopil v veljavo petnajst dni po objavi v uradnem listu (dne 27.12.1968). Rok do začetka izvajanja zakonskih odločb in predpisov pa poLeče dva oziroma tri mesece po objavi zakonskega odloka. ŠPORT MEI) NAŠO MLADINO (Nadaljevanje s 5. strani) je premagal vse tri nasprotnike, med drugimi tudi izkušenega Zambettija, proti kateremu je v prvem srečanju v Trstu utrpel doslej edini poraz v letoš njem prvenstvu. Žal pa Edi Bole ni bil enako uspešen. Najprej je po ostri borbi klonil Zam-bettiju, nato pa še proti Camoleseju in s tem praktično zapečatil usodo Bora. V zadnjem srečanju proti mlademu Farini je Grbec sicer zmagal en set, več pa ni zmogel. Po tem porazu je Bor še vedno na prvem mestu lestvice, vendar isto število točk ima tudi ekipa Nosari iz Bergama. Po vsej verjetnosti bosta Bor in Nosari zaključila prvenstvo z enakim številom točk in bo o napredovanju v A ligo odločalo ponovno srečanje med njima na nevtralnih tleh. V obeh prvenstvenih srečanjih je Boi' sicer zmagal s 6:3 in ima torej še vedno dobre izglede, da doseže zaželeno napredovanje v naj višjo ligo, vendar ekipa Nosari je zelo nevarna in le z odlično formo jo bodo lalnko Borovci ponovno premagali. Mi jim to iz srca želimo. Da bi do tega odločilnega spopada lahko prišlo, pa seveda Borovci ne smejo izgubiti proti razmero ma slabi ekipi Fiorente iz Luga, kii so jo v Trstu že premagali v začetnem delu prvenstva z gladkim 8:1. DELOVANJE Š.D. BREG Nogomet Po daljšem premoru je 1. nogometna ekipa ŠD Breg spet nastopil v nedeljo, in sicer v prijateljski tekmi z NK-Tabor iz Sežane. Brežani so vrnili obisk Sežančanom, kii so bili pred dvema letoma pri nas v gosteh. Brežani so klonili pred močnejšim nasprotnikom, ki se je pa moral nadvse truditi, da se mu je to posrečilo. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Ekipi sta silovito napadali, a se jima ni po srečilo doseči gola. Vsekakor so v tem polčasu Brežani imeli več prilik kot nasprotniki, a jih niso znali izkoristiti, tako da se je polčas končal bre gola. V drugem delu igre so Sežančani okrepili moštvo s spočitimi igravci. Ti so vnesli nov ritem igre, ki ga utrujeni Brežani niso mogli vzdržati. Posrečilo sc jim je zato dvakrat pretresti Favento vo mrežo. Proti koncu tekme pa je Švara zabil avtogol; končni rezultat je bil 3:0 v korist NK Tabora. Breg je nastopil v postavi: Favento (Žerjal), Kozina, Maver, Bertesina, Švara, Leban, Ralza Bassanese, Vižentin in Grahonja. Mladinsko nogometno prvenstvo Mladinci so sc v nedeljo pomerili z ekipo S. Giovanni in dosegli lep uspeh. Čeprav tudi mladinci dalj časa niso nastopali, so bili bolj privrav- ljeni od svojih nasprotnikov in jih z lahkoto premagali. Prvi gol je dosegel mladi Glavina, ki je doslej nastopal v začetniški ekipi. Nekaj minut kasneje je Bandi z lepim kazenskim strelom drugič prc tresel nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu pa je ponovno Bandi uspešno streljal in postavil dokončni rezultat v korist Brega 3:0. Mladinci so nastopili v postavi: Žerjal, Slavec, Gerli, M. Krmec, Merdon, Husu, Bandi, Zahar, V. Krmec, čuk in Glavina. Spored tekem za nedeljo 9. t.m.: Breg - Esperia ob 15.15 v S. Sergio — 3. kategorija; Breg-Nabreži-na ob 12.30 v Nabrežini — Mladinci. Odbojka Žensko prvenstvo »B« lige V soboto zvečer je bil derby med Borom in Bregom, ki sc je zaključil v korist slednjih. Tekma pa ni odražala pričakovanega agonizma, ker so Borovke povsem odpovedale. Prvi del sc je odigral v premoči Brežank, ki so v kratkem času nanizale 15 točk brez vsakršne težave. V začetku drugega dela je bila igra precej bojevita in kazalo je, da se bo tekma poživila. Ko so Brežanke — ne brez težave — prišle do prvih točk, so nasprotnice popustile. Lepši igri smo prisostvovali proti koncu seta, ko je Bor skušal preiti v pro-tipanad, kar mu pa ni uspelo. Tretji set je bil ponovno monolog Brežank, ki so povsem nadkrilile svoje nasprotnice. Brežanke so nastopile v postavi: Turko, Rapo-tec, Corradini, Foraus, Klabjan, Slavec, Kofol, Hmeljak, Barut in Pavletič. Breg - Bor 3:0 (15:7, 15:9, 15:4). Mladinke so se v nadaljevanju prvenstva pome-merile z nabrežinskim Sokolom in tudi tokrat so morale kloniti z 2:0. V prvem delu so Brežanke zaigrale povsem statično in niso nudile večjega odpora nasprotnicam. V drugem setu so se nekoliko opogumile in zaigrale boljše. Začele so graditi igro in tudi uspešneje tolči ter dosegle tako boljši rezultat kot v prvem delu. Nastopile so v postavi: Slavec, Sancin Divna in Marta, Manin, Corradini, Turko, Ota, Zobec in Bo-neta. Sokol - Breg 2:0 (15:6, 15:9). V petek se bodo mladinke ponovno pomerile s Sokolom in nato z Borom. Začetek tekem bo ob 20.30 na Stadionu 1. Maj. Prva ekipa pa se bo pomerila z bazoviško Zarjo ob 21.15 v soboto tudi na stadionu. K. B. 26 ZGODBA m M S s U 03 N «1 >n *v3 tu o ^ (/) cu . fl) i-l •r-, ■*-* C/J § §. C S 'S oj 03 OJ C >u 03 —< E 2 ?J3 S c/J 3 v M >u «* .S — N ^ —i £ ~ ’Z? c/j c/j c/j Ph O ft P — O a TJ rt rt D. P D. >N rt . • S o ■ rt C O*? O o ^ O- ^ O S * .■§ H O C/J rt >u - l rt rt C bo TJ N 2 •* a.5, 1/5 c — TJ C O O M 3 »O n =3 O CQ *- >u rt cu C m o s O. rt g X C rt rt rt 5fl; S ‘3 'S a> TJ —r £ 3 *' rt s-< 3 o rt a L p« .H. 3 T3 8 S,g^ d a rt-g tr o S *i T, O O £> Ji N O O rt ^ C X) bfl HH 3 rt >o _ 3 ««m o .SP 3 .rt ■§ gu -IS C O M S s ~ st?« m >.2 w -O • rt 0 »5 O ifl on > 3 2 U g rt s « ■Cfi° * D > > z. s -• c „ rt u ■” S "> ^ p,.O v ^ > ^ Tu v) . 5 «^9 iifis. ***V £ S £ o £ c/J O 3 D, C O H c/> o m ^ rt 03 D- -h •- o ^ >c/j •>u -r rt rt rt qj rt ,2 a 3 X> TJ >75 O rt * 3 . JZ TJ q >N £> O ^ c - w T3 •-* bo :3 VJ —» oj 0) C .s ° 1=3 rt O TU K/J rt O N 3 Oj •—. U £ C ^ o ra C/J j_ « - >N 3 > >u rt ~ rt ^ •->X) rt > {/j >N >N P O rt rt e rt rt ;rj c/5 T5 o . ^ ^ rt 'ol)'> o >U o D c/j CQ rt O o c c rt TJ C >o (U */> .. -s « (N S § a Q< H cu CU 03 U N « rt rt P r- O 1/3 1 M c^ 1 ^ a • •* 5 ! cu O M P> O O H ^ S 8 ^ TS rt ■*-* m O c/J JS^ Tl • r-, ^ CU C rt «T3 C T3 <0 O *> -m n ^ M "R 5-h . 1—1 O M rs o ^ c§|2 |Lo •§ O £ Š ■ > % S 3 š >« 2 « £ * £ > , X) 3 rt _, O e Se TJ "13 0 B*" (U > O •—> (A rt O . o n a > m * .sl'C D 42 d w ^ e ^ S X) N 73 bo 3 S > TJ ^ O 0 rt ° 1/3 TJ £ ^ oj rt rt ^ ^ v) C 03 . N d rt^ JD TJ P O gj £ r-H «. O >N ^rt JŽ rt rt g >q bi) TJ pSS- Hm O O t^ r3 tj «S1 rt c-c O.H Q, -O rO i -§ rt > 3 TJ •Jh U ,0 1/3 c/J Ih 'J ^ ^ K >0 03 N ' CU -H S o o io 73 TJ 'C rt rt g a\ n ^ 03 3 t: zSgo Sv . o 3 m 12 c ■M c/j >0 rt p 3 .-h a § £