8 b 5 4 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIiviukSKI dnevnik Poštnina plačana » gotovliv Abb. ooslalt- 1 gr upr* Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 89 (10.001) TRST, sobota, 15. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNTK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Osica) v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Z GLASOVI KPI, NEODVISNE LEVICE, PSI, PSDI. PRI IN PLI Poslanska zbornica je končno odobrila zakon, ki ureja prekinitev nosečnosti O zakonu bo sklepal sedaj senat - Radikalci in misovci želijo referendum Poudarjena samoodločba ženske nad 18. letom ter možnost posvetovanja z moškim - Za splav mladoletnic potrebno mnenje staršev - Prve ocene . RIM _ p0 33 urah neprekinjenega zasedanja je poslanska zbor-n|C‘i z večino glasov odobrila zakon, ki ureja prekinitev nosečnosti. Za j®*®1* se je na tajnem glasovanju izreklo 308 poslancev (KPI, neodvis-5? levica, PSI, PSDI, PRI in PLI), proti pa 275 poslancev (KD, ra-'kalci, misovci, demonaeionali, demoprolelarci in poslanci južnotirol-I e SVP). Takoj po proglasitvi izida je predsednik zbornice Pietro "grao prekinil sejo in napovedal, da se bo zbornica sestala v pone-.jck. Zakon o splavu bo sedaj romal v senat, kjer ima laična fronta eeino na papirju, obstaja pa nevarnost, da sc ponovi «črno glasova-i®» zaradi prostih strelcev. r»ko se je v zbornici končala dol------------------ J® 'n zapletena bitka, katere na-"lcn ni bil samo izogniti se napokanemu referendumu, pač pa so •^kstuvniki demokratičnih in laič-j " strank hoteli dati ženskemu sve-,u in italijanski družbi dober za-°n’ ki zagotavlja družbeno pomoč samozavestno načrtovanje druži-e in rojstev, obenem pa priskočiti brezplačnim zdravniškim posegom ? Pomoč ženskam, ki želijo prcki-p nezaželeno nosečnost. ■ , i^njetnu osnutku zakona so vne-_1 *e nekaj manjših popravkov, ki ®a Približujejo pojmovanju večje družbene odgovornosti za ta pojav. Tako bo ženska sama odločala o tem, ali naj se posluži splava, vendar se pri tem pristojni zdravnik lahko posvetuje z moškim, pod pogojem, da ženska na to pristane. Druga omejitev samoodločbe ženske, ki je izzvala novo polemiko in kritike predvsem iz socialističnih vrst, pa je sklep, da so za splav mladoletnic med 16. in 18. letom odgovorni starši, ki morajo biti torej seznanjeni z dogajanjem. Kljub temu pa je prav socialistično glasilo «Avanti» napisalo v da- našnjem komentarju sledeče: »Mor-da ta zakon ni najboljši, toda vedimo. da je med najnaprednejšimi na svetu.* Tega mnenja očitno niso radikalne feministke, ki so po objavi izida glasovanja sprejele poslance laičnih in levičarskih strank, ko so zapuščali Montecitorio, z vzkliki: «Morilci, morilci, za vse boste piačali drago*. Poglejmo, kako je potekala zadnja seja poslanske zbornice, ki se je pričela v četrtek popoldne in je trajala vso noč, vse jutro in do večera. Ostra obstrukcija radikalne skupine vGiacinto Pannella, Emma Bo-nino, Adele Faccio, Mauro Mellini) je prisilila poslance, da so v izmenah sedeli v avli zbornice in glasovali o desetinah nepomembnih ali tudi brezpredmetnih popravkov iz radikalnih in misovskih vrst. Tako so za odobritev nekaterih členov potrebovali celo devet ur dolgoveznih razprav. Včeraj pred poldne pa so radikalci "'»IH,,,n|||)|1||||n||||||||M|||1||||t|M|||||||||)|||)|||1|||Mm|||M||||||t||||||t|,|||||(|t||tm||1|||||||||t|||,||)||||||||||||||ll,||||||,n,m,,,,,,!,,,,||„|,|„||„„|lm„„|,„,|t, alda mora so ugrabili pred tridesetimi dnevi Nobenega premika v preiskavi o ugrabitvi predsednika KD Komunisti pozitivno ocenjujejo sklepe demokristjanskega vodstva HlM __ predsednik KD Moro je I Uredniški sindikalni odbor je ne-'a 29 dni v rokah rdečih brigadi-1 mudoma protestiral in zahteval po-.tov. Preiskovalci na doslei. vsai seg časnikarske zveze pri pristojnih oblasteh in strankah. V protestni Urad preiskovalci pa doslej, vsaj adno. nimajo o njem in njego- njem r ugrabiteljih nobene sledi. Vče , 'i .zjutraj so karabinjerji spet UM obširno akcijo, ki se je je ujezilo približno 60 agentov, ki “P Preiskali kleti, skladišča in ■ rtovanja na področju Trga Vit-tud'° Podobno akcijo so sprožili Dre' i/18 kvestur*. policaji pa so iskalj na desetine stanovanj in čp,6. stanovanjske bloke v mestni isto Alonteverde. Preverili so °oyetncst mnogih oseb, vendar kaže. da bi koga priprli, rrnv okolici Vercellija so ka-str»* f1?’ Policaji in finančni ^niki preglodali- mnoge zapu-.ne kmečke hiše. v katerih že n*hče ne stanuje. Kot v Rimu, v Vercelliju niso preiskave Uiti ^rodile vidnejših sadov. ... ujubiujersko akcijo v Rimu je Prožil telefonski poziv, ko je nek-skrl° , stil' da se rdeči brigadisti Yjt"a,i° v nekem poslopju na Trgu komunistično glasilo «i’UnitA* ocen.iu.ie v svoji zadnji ]0 uk' resolucijo, ki jo je odobri-Dg.v°dstvo krščanske demokracije ciia V°' da je krščanska demokrate® glasno poudarila nepopust-Uio°St terorističnim izsiljeva k U'1 je izrednega pomena, pravi n.^uuistično glasilo. Prav tako se ni ° 'e stališče obeh zbornic: tej je odobril nove norme za Pra, •Proti kriminalu >n tako odre?;11 zakon Reale, ter preprečil ni^udum, medtem ko ie zl>or Se . dokazala, da je enotna, ko heJe Ustavila po robu neodgovorni11 ravnanju radikalcev, če so Žile 6 brigade upale, da bodo spreden, ,V Italiii val nezaupanja, v Zmm°, ati4ne sile, so se krepko otl|e pravi «l’Umita». Uf) tUDNi POJMI KVESTORJA Kronist agencije Italia «nezažekn» na kvesturi Itah^rjt’ kronist tiskovne agencije kVpJ; . er° Orsini »je nezaželen na kveia ' Tako je odločil rimski ki m ■ dr- Emanuele De Francesco, Vest v,e tudi odvzel akreditacijo. Ta načel -J 0rs>Pjju osebno sporočil dr. n- tiskovnega urada kvesture ]e' n.!ovgio Simi, je presenetila ne tudi n adetega časnikarja, temveč zVe dfuge kolege in predstavnika Prodst ^mstov, še posebno, ker zloga^uik kvesture ni navedel ra- zatne-,1 mnevaj0, da se 0rsini Ujegn, nmskemu kvestorju, ker je veri, a agencija objavila vest o no-Žini rJQrnnevnem pismu Mora dru-la ’ ] °. Je to vest kvestura zanikali' joi Je 0rsini sporočil agenciji, snik0I^e nemudoma posredovala ča- protap„?enavadni ukrep je sprožil val žila ker se je policija poslu-Uja, k . s časnikarji ustrahova-tisk’a a£ F. v nasprotju s svobodo sti'0[r„ jl’°Pist in agencija sta se ker ^. dfzala zakonskih predpisov, abonp.fi brez odlašanja posredovala česar -01 demanti kvesture, zaradi sprejei^.. ukrep nerazumljiv in ne- brzojavkj kvestorju direkcija agen cije Italia ostro ožigosa odvzem a-kreditacije kot nesprejemljiv ustrahovalni ukrep do resnega profesionalca in sploh celotnega uredništva agencije, ki je sledila tragičnim dogodkom, ki so prizadeli Alda Mora, s strogim čutom odgovornosti. Posebno ostri so bili rimski kronisti, ki so se sestali na skupščini v tiskovnem uradu kvesture. Ti so sklenili, da se izjemoma zaradi težavnega političnega položaja v državi h. zaradi čuta odgovornosti, odpovedujejo zahtevi po odstopu rimskega kvestorja. Na oster poseg predsednika rimskih kronistov je kvestor sinoči preklical svoj ukrep. Terorist Piancoite potrdil, da je član rdečih brigad TURIN — Namestnik državnega pravdnika Corsi je včeraj hotel zaslišati terorista Cristofara Pianco-neja, ki ga je ranil jetniški paznik Lorenzo Cutugno, preden je padel pod streli atentatorjev. Piancone je Corsiju izjavil, da se ima za vojaškega ujetnika in da pripada »ko-munistični organizaciji rdeče brigade*. Obenem je dejal, da ne bo odgovoril na nobeno vprašanje. Pogovor med Pianconejem in namestnikom državnega pravdnika je trajal samo nekaj minut, saj terorist tudi fizično ne bi zmogel večjega napora. Njegove izjave so v bistvu potrdile, da je bil atentat na Cutugna delo samozvanih rdečih brigad. Preiskovalci so pričakovali tak odgo- vor z njegove strani in zato niso bili presenečeni. Preiskave "Se nadaljujejo po že ustaljenih Štoef-ni-cah ter skušajo ugotoviti, v katerih krogih se je Piancone gibal v zadnjih 18 mesecih, se pravi odkar je pfekinil vsak odnos z družino. Delo preiskovalcev ni lahko in doslej tudi ni bilo uspešno, policiia in karabinjerji pa so preiskali stanovanja Pianconejevih bivših delovnih tovarišev in njegovih prijateljev. Poudarjajo dejstvo, da je kar pet delovodij oddelka, kjer je delal Piancone bilo ranjenih v atentatih rdečih brigad. nenadoma zapustili dvorano in se podali v urad predsednika zbornice Ingraa. V njihovi odsotnosti je zbornica takoj odobrila tri člene zakona, kajti v primeru, da podpisnika popravka ni v dvorani, popravek avtomatično črtajo z dnevnega reda. Takoj po tem sporočilu so radikalci šli počivat po neprespani noči. Razprava v zbornici pa je stekla po normalnih tirih, vrstila so se glasovanja o členih. Laične stranke so zlahka preglasovale poslance KD in MSI ter tako že pozno popoldne zaključile oblikovanje vseh 22 členov zakona. Do ostrejše razprave je prišlo ob členu 12, ki določa, da lajiko ženska svobodno odloča o preldnitvi nosečnosti po 18. letu starosti, medtem ko je za mladoletnice potrebno soglasje staršev (ali, če tega ni, sklepa sodni skrbnik za mladoletnike), člen je nastal iz popravka demokrščan-skih poslancev ob katerem so laične stranke prepustile svojim poslancem svobodo pri glasovanju. Tako so socialisti glasovali proti popravku in členu, komunisti, republikanci in drugi laiki so se vzdržali, za besedilo pa so glasovali poslanci KD. Skoraj v vseh skupinah so bili poslanci. ki so glasovali proti členu. Neodvisna poslanka, izvoljena na listi KPI, Cordigiani, pa je glasovala proti. Očitno je bila tudi razburjena, saj jo je nato obšla slabost in so jo morali pospremiti k zdravniku. Na koncu so svoje mnenje izrekli načelniki vseh skupin. Odločno proti zakonu so se izrekli radikalka Emma Bonino, misovca Pino Rauti in Del Donno (vsi trije so se izrekli za referendum), Castellina (PdUP), Gorla (DP), Del fino (demonaciona-li), Benedikter (SVP) in demokristjan Piccob. Slednji je poudaril, da zaradi nepopustljivosti laičnih strank KD ne more spremeniti svoje negativne o-cene o zakonu, ki se ji zdi moralno nesprejemljiv. Dejal pa je, da je proti referendumu, ki bi v tem težkem trenutku samo buril duhove Socialista Tiraboschi in Felisetti sta poudarila, da je vsekakor «bolje tak zakon, kot pa zakonska prazni-na», komunist Di Giulio pa 'je poudaril, da je «zakon plod pluralističnega gledanja različnih strank na ta problem*. Zakon mora sedaj sto- piti v veljavo, če se pa bo izkazalo, da so nekatere točke zgrešene, ga bo mogoče tudi popraviti. Če bi tega zakona ne bilo, je dodal Di Giulio, bi se nadaljeval pojav skrivnega splava, ki je prava družbena rakasta rana. Socialisti so med drugim poudarili, da je zakon ohranil bistveno zna čilnost, ko ženskam prepušča odločitev o prekinitvi nosečnosti, s tem pa se niso strinjali trije poslanci (A-chilli, Ballardini in Ferrari), ki so za ni glasovali samo iz discipline. Pozitivno mnenje so izrekli še republikanka Susanna Agnelli, neodvisni levičar Manuzzu, socialdemokrat Preti in liberalec Malagodi. Pozneje, ko se je seja zbornice že končala, je tajnik KD Zaccagndni ponovil negativno mnenje o odobrenem zakonu, vendar pa je priznal, da je laična fronta vendar upoštevala nekaj predlogov krščanske demokracije, kot soodgovornost moža, ter v primeru mladoletnic, staršev. ZAKLJUČENA SEJA VODSTVA FEDERACIJE CGIL-CISL-U1L Sindikati enotni proti terorizmu in za novo gospodarsko politiko Dvomesečna razprava o nerešenem vprašanju avtonomije sindikalnega gibanja Polemični nastop Macaria (CISL) m odločen odgovor Luciana Lame (CGIL) RIM — V glavnem sedežu INAM se je zaključila seja ^parlamenta* sindikalne federacije CGIL - CISL -UEL. Zadnji dan razprave je bilo mogoče zabeležiti novo potrditev razhajanja med glavnimi voditelji, predvsem Macariom in Lamo ter obenem poskus, naj bi kljub temu ne spravljali v preveliko nevarnost sindikalne enotnosti in postavljali delavskega gibanja pred izvršena dejstva. Seja se je vsekakor zaključila z nujnim kompromisnim predlogom: odobren je bil skupni dokument, ki opredeljuje enotno linijo sindikalnega gibanja v odnosu do terorizma in za zaščito demokratičnega reda ter nujno soočenje z vlado, katero nameravajo sindikati prisiliti, naj vendar uresniči programske točke, ki težijo k zaposlovanju, investicijam in uresničitvi socialnih storitev. Glede najdelikatnejšega problema notranjih odnosov in avtonomije sindikalnega gibanja do nove vladne večine, v kateri so tudi socialisti in komunisti pa federacija CGIL-CISL-UIL priznava, da je vprašanje »povsem odprto* in da je zato potrebna «široka razprava med delavci*. Zaključek te razprave bo preveril glavni svet (se pravi skupščina treh glavnih odborov CGIL, CISL in UIL) na zasedanju, ki bo sredi junija. Razprava bo torej, hočeš nočeš, sovpadala z volilno kampanjo v Italiji in bo trajala skoraj dva meseca. Glede terorizma se sindikalisti strinjajo, da ni mogoče dopustiti »nevtralnosti* v odnosih do države, ki jo je res treba spremeniti in demokratizirati, obenem pa velja, da istoveti delavstvo republiko z demokratičnimi dosežki, porojenimi v odporništvu in vseh povojnih borbah. V jutranjem delu zasedanja sta spregovorila glavna «kalibra nedavne polemike: tajnik CISL Luigi Macario in tajnik CGIL Luciano Lama. Macario je končno odkril svoje karte in priznal, da je polemika, ki jo je sprožil proti Lami samo «vrh ledene gore*, ki pod gladino skriva »zgodovinsko nezaupanje do filozofije, ideologije in prakse CGIL*. To je prišlo do izraza v trenutku, je priznal Macario, ko so komunisti stopili v vladno večino in torej sodelujejo pri usmerjanju italijanske politike. VAL ZASTRAŠEVALNIH ATENTATOV V VENETU TERORISTI SKUŠAJO PREPREČITI NEMOTEN POTEK SODNIH OBRAVNAV V sedemnajstih urah enajst primerov nasilja - Najhujši atentat v Mestrah, kjer je peklenski stroj razdejal sedež KD BENETKE - Veneto je prizadel val atentatov, kakršnega ne pomnijo: v 17 urah (od 22. ure v četrtek do 15. ure včeraj) so teroristi izvedli enajst akcij, ki si jih lastijo pripadniki skupin »proletari co-munisti organizzati* in »organizza-zione operaia per il comunismo*. Najhujši je bil včeraj ponoči ob 1.15, ko je peklenski stroj s poldrugim kilogramom eksploziva popolnoma uničil sedež KD v Mestrah in poškodoval zobno ambulanto in bližnje urade. Razdejanje je povzročilo nad 10 milijonov lir'škode. Tarča KRHKO PREMIRJE V BEJRUTU Po četrtkovem sporazumu o premirju so se usidrale v «krščanskem» predelu Bejruta sudanske »zelene čelade*, ki sodijo v okvir medarabske mirov ne sile (Telefoto ANSA) .n,,,,,,,,,,,,,,„i„i„,i„ui„i,„iuimminiiiu„„»in »m iiiiiiiiiiii ŠKANDALOZNA RAZSODBA UPRAVNEGA SODIŠČA V M1WHEIMU Zahodnonemški neonacisti - stranka »ustavnega loka* (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Upravno sodišče dežele Baden-Wurttemberg je z razsodbo, da neonacistična stranka (NPD) ne nasprotuje zahodnonemški ustavi, »fcer pri njej ni mogoče trditi, da si borbeno in načrtno prizadeva vplivati na svobodnjaško, demokratično družbeno ureditev in jo odstranita, poskrbelo za povsem jasen in prijemljiv dokaz tistega, kar so tudi doslej "amo «enooki» opazovalci tukajšnjega političnega življenja lahko spregledali. V obračunu z levim in desnim «ekstremizmom». iz katerega v boju za ohranitev svojih pozicij vse zahodnonemške stranke črpajo moči in navdiha, so merila dvojna. Za moralno obsodbo in izolacijo tistih, ki so po svojem prepričanju in ciljih usmerjeni bolj levo kot to dovoljuje program socialdemokratske stranke, pri čemer niti ni treba da so ravno komunisti, si je tukajšnja družba zagotovila vse potrebne instrumente — od pritiska ulice, protikomunističnega vzdušja, ki ga vzdržujejo s sredstvi najbolj prefinjene in tudi najbolj grobe indoktrinacije pa do administrativnih u-krepov, kakršenje znani tBerufs-verbot» s katerim se je prav nedavno pozabavalo tudi mednarodno «Russlovon sodišče v Frankfurtu. Že doslej je bilo znano, da zahodnonemške oblasti tega učinkovitega filtra, ki skrbi za to, da so poti do javnih služb odprte samo politično povsem zanesljivim in z nikakršnim «ekstremizmoma okuženim državljanom ne uporabljajo v o-brambo proti skrajnodesničarskim, ampak samo kadar gre za «leve» nevarnosti. Mannheimska razsodba je takšnemu razlikovanju dala tudi pravno osnovo pri tem pa je spravila tukajšnje politične kroge v resno zadrego. Enostransko diskriminacijo v boju za oblast nevarnejše levice, je iiamreč veliko lažje uresničevati, če pri tem trdiš, da veljajo preventivni ukrepi, s katerimi se baje demokratična družba brani pred političnim ekstremizmom vseh barv, za vse enako. Zanimivo je, da so razsodbo, ki pomeni moralno rehabilitacijo neonacistov sprejeli prav v deželi Ba-den-Wiirttemberg, ki je sicer znana po najdoslednejšem izganjanju levičarjev iz svojih javnih ustanov in po najbolj doslednem (beri: najbolj zagrizenem) poseganju po tberufs-verbotiln, kadar gre za ljudi, ki so osumljeni, da simpatizirajo s komunisti ali da so člani katerekoli izmed izvenparlameniarnih skupin levice. Sklep sodišča v Mannheimu, od katerega se je morala ograditi ce lo deželna vlada, ki je napovedal revizijo postopka pri zveznem u-pravnem sodišču, sta dosegla dva znana neonacista iz Heidelberga, ki so jima m podlagi turedbe proti ekstremistom» onemogočili sprejem v javno službo. Dr. Rolf Kosiek, diplomirani fizik, je član deželnega vodstva NPD in je v letih 1968 do 1972 sedel v parlamentu Baden Wiirttemberga kot poslanec neona cistične stranke. Iz državne službe — bil je zaposlen kot docent na strokovni tehniški šoli — so ga od-vustili, ker je po mnenju šolske u-prave in ministrstv za kulturo ^nekritično poveličeval ideje in dogajanja v tretjem Reichu*. V njega vem primeru je tudi sodišče, ki je obravnavalo pritožbo, sprejelo oceno, da je bila odpustitev iz službe upravičena. Drugačno stališče je u-pravno sodišče zavzelo v primeru kandidata za profesorsko službo Til-rnarn Leidiga, ki mu baje niso mogli dokazati, da bi javno razglašal neonacistično ideologijo, ampak se je celo *v zadovoljivi meri distan-IVO VAJGL (Nadaljevanje na zadnji strani) napada je bil tudi sedež KD v Benetkah, atentat pa ni uspel, zaii galna naprava."•'ročkfi bencina in plinska jeklenka, je odpovedala. V Rovigu pa so neznanci streljali iz pištole proti stanovanju pokrajinskega svetovalca KD prof. Ennia Raimondija: eden izmed strelov je razbil okna otroške sobe, druga dva pa sta se odbila od Dročelja. Do streljanja iz pištole je prišlo tudi v Vicenzi in v kraju Žane. V prvem primeru so streljali v okna stanovanja 37-letnega bančnega u-radnika Domenica Marseglie, ki je bil pred meseci priča na procesu proti skupini ekstraparlamentarcev, na katerem so dva obsodili na štiri leta zapora zaradi posesti ogromne količine zažigalnih steklenic. V drugem primeru so po šestih strelih iz pištole zagnali še dve molotovki proti stanovanju lastnice nekega obrata, ki izdeluje naboje za lovske puške. Preiskovalci domnevajo, da so hoteli bančnega uradnika zastrašiti pred prizivnim procesom, žensko pa teroristična organizacija obtožuje, da se poslužuje «čme» delovne sile. V obeh primerih je bila materialna škoda malenkostna. V Padovi in v pokrajini pa so teroristi izvršili šest atentatov. V torek so namreč poslali 31 sodnih pozivov pripadnikom padovskih levih izvenparlamentamih skupin, kar naj bi po mnenju preiskovalcev povzročilo val atentatov, saj je prvi bil pred stanovanjem namestnika državnega pravdnika Pietra Caloge-ra, kjer so streli poškodovali okna. Pretorju iz Monseliceja Giacomu In-vidiatu pa so razstrelili pred hišo v Arqui Petrarca plinsko jeklenko, ki pa ni povzročila večje škode. Pol ure kasneje so neznanci streljali proti oknom stanovanja 29-letnega univerzitetnega študenta, ki je priča na procesu proti padovskim ekstra-pariamentarcem, obenem so mu v vrata stanovanja zagnali zažigalno steklenico. V zadnjih treh atentatih pa so se teroristi znesli nad avtomobili. Zažgali in uničili so vozilo načelnika oddelka «digos» padovske kvesture, enako usodo sta doleteli vozili dveh uslužbencev fakultete za politične vede padovske univerze, ki sta tudi priči na procesu proti ekstraparlamentarcem. Atentate v Benetkah, Vicenzi in Rovigu si lasti skupina «proletari comunisti organizzati*, medtem ko naj bi se jim v Padovi priključili tudi pripadniki «organizzazione operaia per il comunismo*. (voc) To je prišlo do izraza na včerajšnji ožji konferenci med omenjenima zimbabvejskima voditeljema na eni ter britanskim zunanjim ministrom Ovvenom in njegovim ameri-1 škim kolegom Vanceom na drugi strani. Srečanju, ki bo trajalo predvidoma le še danes, sta prisostvovala v svojstvu opazovalcev tanzanijski in bocvanski zunanji minister, katerima naj bi se pridružili še predstavniki Angole, Mozambika in Zambija. Owen in Vanče odpotujeta jutri v Pretorio in Salisbury. Glede vprašanj boja proti terorizmu pa je Macario bil presenetljivo abstrakten, saj je samo naslovil nekakšen emocionalni poziv «rdečim brigadam, naj se umaknejo in osvobodijo Alda Mora.* čeprav je vsem jasno, da tega poziva ne bo nihče poslušal. Luciano Lama mu je odgovoril dokaj umirjeno, čeprav odločno in dosledno. Predvsem je poudaril, da je naloga delavskega gibanja, da zaščiti demokracijo v duhu protifašističnih dosežkov ustave in odporništva. Zato se mora delavsko gibanje boriti proti pojavom nasilja, proti koketiranju s teroristi, protf pojavom nevtralnega zadržanja do demokracije. Obenem pa sc morajo delavci boriti za globoko reformo države, da bo v še večji meri u-strezala interesom delovnih ljudi. Terorizem je mogoče onemogočiti tudi tako, da se začne reševati družbena in gospodarska kriza in tako vrne zaupanje v oblasti. Kar zadeva avtonomijo sindikalnega gibanja je Lama dejal, da mu nihče ne more kratiti pravice, da drugače ocenjuje sedanjo vladno večino, v kateri so vse komponente delavskega gibanja enako odgovorne in zato jamčijo konstruktivnost soočenja o glavnih družbenih in gospodarskih problemih. Stopnjo avtonomije sindikalnega gibanja pa bo mogeče preveriti na zelo preprost način: v praksi in v dialektiki * vlado, če bi slednja ne uresničevala danih obvez. Odločno je zavrnil Macariovo mnenje, da je med delavci treba razčleniti idejno diferenciacijo v o-kviru sindikalnega gibanja, tudi zato ne, ker je to naloga političnih strank, ne pa sindikalnega gibanja. Lama je v tem pogledu jasno povedal, da se CGIL ne strinja z »zahodno interpretacijo* sindikalizma, kakršno so uresničili v An gli n z »družbenimi pakti* med sindikati in oblastjo, prav tako pa zavrača »vzhodnoevropski model* sindikata, ki* je političnim oblastem podrejen v celoti. Zato je CGIL prav te dni sklenila, da d-končno prekine po slednje stike, ki jih je imela v o-kviru svetovne sindikatoe zveze • sedežem v Moskvi, (st.s.) Pogajanja o rešitvi rodezijske krize Branilci Antonia Lefebvra vložili priziv na kasacijo RIM — Branilci Antonia Lefebvra bodo po vsej verjetnosti poskusili še zadnji oprijem, da dosežejo svobodo za svojega klienta. Vložili bodo na kasacijo priziv proti sklepu ustavnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo po razveljavi zapornega naloga. S pravnega vidika je malo izgledov, da bi kasacija to sprejela. Pred meseci je namreč zavrnila zahtevo po začasni svobodi drugega obtoženca na procesu Lockheed Luigija Oli-vija. VČERAJ V BOLOGNI Policija in karabinjerji razpršili sprevod ekstraparlamentarcev BOLOGNA — Ob koncu včerajšnje sodne obravnave zaradi marčnih demonstracij je policija napadla in s solzilnimi bombami razpršila skupino sorodnikov in prijateljev priprtih obtožencev. Še prej je skupina ekstraparlamentarcev hotela iz univerzitetnega območja v sprevodu do sodne palače. Policijski odredi in karabinjerji so razpršili sprevod, vendar niso mogli preprečiti ločenih demonstracij manjših skupin. Ena od teh se je posluži la tudi »proletarske razlastitve*, pri čemer si je prisvojila precejšnjo število plošč, majhnih radijskih aparatov in tudi več tisočakov. GLASOVANJE BO 11. JUNIJA LETOS Vlada je določila datum morebitnih referendumov Odložena razprava o sistemu izvolitve evropskega parlamenta RIM — Na včerajšnji seji je ministrski svet v bistvu odobril en sam pomembnejši ukrep in sicer odlok o razpisu referendumov za odpravo petih zakonov (člene, ki kaznujejo splav, zakon Reale o javnem redu, zakon o preiskovalni komisiji parlamenta, zakon o finansiranju strank, zakon o psihiatričnih bolnišnicah), ki bodo 11. junija letos. Seveda, če pred tem ne bo parlament samostojno odobril take spremembe k tej zakonodaji, da bodo referendumi nepotrebni. O tem pa se bo moralo izreči ustavno sodišče. Zelo verjetno je, vsekakor, da bomo 11. junija glasovali samo o zakonu, ki predvideva javno finansiranje strank, saj so se politične stranke vladne večine v glavnem dogovorile o vseh ostalih zakonskih ukrepih, zakon o DAR ES SALAAM — Zimbabvej- splavu pa je sinoči poslanska zbor-ska domoljubna fronta, ki jo vodi- ’ niča že odobrila, prihodnji teden pa ta Nkomo in Mugabe, je pripravlje- verjetno tudi senat, na sodelovati na razširjeni konfe-! Druga točka dnevnega reda bi mo-renci o bodoči ureditvi Rodezije, to- ral biti zakonski osnutek o sistemu da le pod pogojem, da posegi ude izvolitve 81 poslancev evropskega ležencev ne bi sloneli na »notra- parlamenta. Volitve bodo namreč njem sporazumu* med rasistom Srni junija 1979. Toda vlada o tem tokrat thom in tako imenovanimi zmerni mi afriškimi voditelji, temveč na bi bila osnova zanje vrsta angl' ameriških predlogov o prehodu o blasti iz rok belopolte manjšine v roke temnopolte večine. ni sklepala, ker se stranke vladne večine še niso dogovorile o volilnem sistemu. Nekateri so, na primer, zagovarjali predlog o «čistem proporč 1 nem sistemu* na osnovi enega sa-I mega vsedržavnega volilnega okrot ja. Del KD pa zagovarja proporčni sistem, vendar z oblikovanjem deželnih volilnih okrožij in sistemom izračunavanja ostankov. Tretji (med temi nekateri člani vlade) pa so zagovarjali eno samo vsedržavno o-krožje za 79 poslancev. Zato, da se narodnim manjšinam zagotovi predstavništvo pa bi oblikovali dve «mi-niokrožji* in sicer za Dolino Aosto in Bočen. Tako bi francoska skupnost in južnotirolski Nemci imeli vsak po enega poslanca. Nobene rešitve pa niso predlagali za morebitno predstavništvo, tretje, slovenske manjšine. Vsekakor pa je spor o volilnem sistemu prisilil vtado, da je zadevo odložila za nekaj časa, dokler ne bo v okviru vladne večine dosežen dogovor. Med drugimi ukrepi vlade lahko omenimo nekatere finančne olajšave za podjetja na Jugu ter ukrep, ki upošteva potrebe invalidov. Med temi tudi vprašanje »arhitektonskih zaprek* in jamstvo, da bodo prejeli stanovanje v pritličnih prostorih. (st.s.) MADRID — Zadnjega aprila bo v madridski kongresni palači svečanost ob združitvi Socialistične delavske strenke (PSOE) in Ljudsko socialistične stranke (PSP). Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Polno upoštevati pravice Slovencev v okviru kraške gorske skupnosti! Skupščina je sprejela Štokov (SSk) popravek, s katerim se prvič načenja vprašanje Slovencev v zakonu o gorskih skupnostih Na včerajšnji seji deželnega sveta bi se morala zaključiti razprava o treh zakonskih osnutkih, ki so jih predložili deželni odbor, svetovalska skupina KPI in svetovalska skupina PSI, s katerimi se spreminja in dopolnjuje deželni zakon štev. 29. ki predvideva vrsto posegov za razvoj gorskih predelov, še posebej pa gorskih skupnosti. Že v prejšnjih dneh, ko .je bila razprava v polnem teku, so prišla na dan številna vprašanja, ki so se predvsem nanašala na pristojnosti gorskih skupnosti, katerih delo ni steklo, kot je bilo pričakovati, predvsem zaradi pomanjkanja širše avtonomije. Med razpravo je zopet prišlo na dan vprašanje kraške gorske skupnosti, ki po enem ietu in pol še nima svojega dvojezičnega statuta, ker ji ga deželni odbor še ni odobril; s tern .ji .je seveda onemogočeno vsako redno delovanje. Zavodni svet šole «$. Gregorčič» obsoja atentat na Kulturni dom Zavodni svet državne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini izraža ob podlem napadu na slovenski Kulturni dom v Trstu svoje ogorčenje nad ponavljanjem tovrstnih pojavov fašističnega nasilja in poziva pristojne oblasti, da čim-prej izsledijo krivce, ki nasprotujejo mirnemu sožitju med tu živečima narodoma. Predstavniki levice in SSk so po novno zahtevali, da ji mora deželni odbor odobriti statut, od odbornika za .javne uprave Bianchinija pa smo slišali enake izgovore, kot smo jih vajeni slišati, ko gre za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti. Na včerajšnji seji, ko je skupščina razpravljala o predloženih amandmajih, pa se je stališče večinske stranke do vprašanj Slovencev le nekoliko spremenilo. Sprejela je namreč popravek, ki ga je predložil svetovalec Štoka (SSk) in ki ga je načelnik svetovalske skupine KD Biasutti tehnično spre menil. S tem popravkom se dopolnjuje 3 člen zakonskega osnutka, ki urejuje delovanje gorskih skupnosti. Z novo formulacijo se 3. člen glasi tako: »Kolikor ni drugačnih določil v tem zakonu ali posameznih statutih, veljajo za pristojnosti in delovanje gorskih skupnosti pravila, po katerih je urejeno delovanje občinskih u-prav, pri čemer se morajo spoštovati posebne pravice slovenske manjšine, z ozirom na njene etnične, zgodovinske in kulturne značilnosti*. Ta popravek so sprejele vse stranke, razen MSI-DN. ki se je vdržala. Vsekakor ima odobritev tega popravka veliko važnost, saj je prvič, da se omenja slovenska manjšina v zakonu o gorskih skupnostih. Na torkovi seji pa bo govor o statutu KGS, ko bo morala skupščina preučiti ustrezne a-mandmaje, ki so jih vložili predstavniki levice in SSk. Pristaviti moramo, da je skupščina na včerajšnji seji preučila le amandmaje. ki so se nanašali na prve tri člene zakonskega osnutka dežel nega odbora. Med drugim je tudi sprejela popravek, ki so ga vložili svetovalci KPI, s katerim se priznavajo gorskim skupnostnim širše pristojnosti na urbanističnem področju. V razpravo o amandmaju sveto-tovalca Štoke (SSk) je posegel tu di svetovalec Lovriha (KPI), ki je z ostrimi besedami ocenil ravnanje deželnega odbora in KD, ki se vedno sklicujeta na odločitve v Rimu in na vladno komi';jo. ki preučuje vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Dejal je, da je treba prenehati s takim ravnanjem posebno sedaj, ko so se politične razmere v državi spremenile. KD mora Slovencem priznati vse pravice, je nadaljeval svetovalec Lovriha, saj so se zanje krvavo borili, ko jih je fašistična strahovlada hotela iztrebiti. Naloge sindikata v boju proti terorizmu Sindikalni predstavniki prevoznikov, ki so se predvčerajšnjim sestali na deželni skupščini v Gorici, so zavzeli jasno in odločno stališče v zvezi s hudimi primeri nasilja in terorizma v državi ter izrazili solidarnost z varnostnimi organi, ki so v tem delikatnem trenutku poklicani, da zaščitijo družbeni red in demokratične ustanove. Temeljna naloga sindikata v tem trenutku je ne le ta, da mobilizira vse delavstvo in druge zdrave sile v boju proti nasilju in tero rizmu, temveč da poskuša odstraniti tudi vzroke sedanje splošne gospodarske, politične in družbene krize, ki postaja ploden teren za huda družbena trenja. Seja občinskega antifašističnega odbora v Dolini Sinoči se je v Dolini sestal antifašistični odbor, da bi razpravljal o predlogu občinske sekcije VZPI -ANPI, da bi pred koncem tega meseca priredili proslavo o zmagi nad nacifašizmom, katero italijansko ljudstvo proslavlja 25. aprila. Prisotni so si bili enotni, da proslavo organizira antifašistični odbor v so- Družino Dorine in Jadrana Žerjala je osrečilo rojstvo dru-gorojenca ERIKA Srečnima staršema čestitamo, malemu Eriku pa želimo mnogo sreče in zadovoljstva. Kolektiv Glasbene matice boto, 29. t.m., ob občinskem spomeniku padlim v Dolini. Izdelan je bil okvirni spored manifestacije, ki bo obsegala poleg priložnostnih govorov še kulturni spored s sodelovanjem pevskih zborov, godbe na pihala, recitatorjev in šol. Ob koncu seje so vsi prisotni soglasno izrekli ostro obsodbo za podli atentat na Kulturni dom v Trstu in ponovno pozvali vse občane in demokrate na budnost zoper podobna fašistična izzivanja. V. L. • Danes ob 16. uri prireja sekcija KPI za Sv. Jakob v Ljudskem domu, Ul. Ponziana 14, javno zborovanje na temo »Odgovor demokratične države teroristom*. Govorila bo odv. Cecilia Assanti. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI PO NOČNEM SESTANKU NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN Odločitev o usodi pokrajine odložena na prihodnji četrtek Izid glasovanja o proračunu ostaja še vedno negotov Po dolgem premoru, ki so ga posvetili posvetu med načelniki skupin, se je predsinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta nadaljevala no polnoči le za toliko časa, da so jo sklenili odložiti na prihodnji četrtek. ko naj bi glasovali o social demokratski resoluciji in o letoš njem proračunu. V krajevnih političnih krogih odložitev komentira jo, kot da se je KD ujela na lastne limanice. Demokristjanska zahteva, da se o proračunu glasuje pred 15. t.m., je očitno narekovala želja, da poskusijo v času Dred po zivom deželne nadzorne oblasti zamenjati levičarski odbor s svojim, pa čeprav manjšinskim, ki bi naj trajal vsaj čez volilno kampanjo za obnovitev občinskega in deželnega sveta. Presenetila pa jih .je odločitev Ghersijevega odbora, da postavi proračun na glasovanje že na seji, ki se .je začela predsinoč-njim, ker niso bili najbrž gotovi glede zadržanja predstavnikov manjših strank. Na seji je bilo namreč prisotnih 29 svetovalcev, levičarski odbor,,ki je bil pripravljen sprejeti resolu- cijo PSDI o takojšnjem odstopu, če bi bil proračun odobren, je mogel računati poleg na svojih 12 glasov tudi na glasova SSk in PSDI, proti bi glasovalo 13 demokristjanov in misinov, tako da bi bil izid glasovanja odvisen od zadržanja 2 svetovalcev PRI in PLI. o katerem je bilo precej ugibanja in se je šušljalo o možnosti vzdržanja, pri čemer bi bil proračun odobren. Zato je načelnik svetovalske skupine KD zahteval odložitev seje na včeraj, češ da je še potreben premislek. Predstavniki ostalih skupin so ga ujeli za besedo in sklenili, da če je premislek potreben, za to prav gotovo ni dovolj en sam dan. V taki situaciji je vedno teže na povedovati izid glasovanja na prihodnji seji in z njim usodo izvoljene uprave na tržaški pokrajini. Ostaja še prav majhno upanje na politično razčiščenje med tajništvi demokratičnih strank, ki naj od pravi Damoklejev meč razpusta pokrajinskega sveta in prihoda r»re-fektumega komisarja, čemur vse demokratične stranke uradno odločno nasprotujejo. NiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiMMvifiiiiiiHMiiiiHnnffiiMiMiiimiiiMiiiiiiiiimmiiimiimtiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinuiii KLJUB NEUGODNI GOSPODARSKI KONJUNKTURI Poslovanje Tržaške hranilnice tudi v preteklem letu uspešno Ekonomska trdnost ustanove povsem upravičuje naraščajoče zaupanje klientele - Zaradi zastoja v industriji nekoliko skrčen obseg novih naložb ■ Hranilnica bo odprla tri nova središča za razne storitve Na osrednjem sedežu Tržaške hranilnice sta predsednik odv. Terpin in glavni ravnatelj dr. Delise včeraj predstavila časnikarjem obračun lanskega poslovanja denarne ustanove. Kljub številnim zaviralnim dejavnikom, med katerimi je treba omeniti zlasti vladne omejitve v zvezi s finančnim poslovanjem krajevnih uprav, je bilo lansko poslovanje hranilnice uspešno, kar se kaže tudi v doseženem čistem dobičku, ki znaša 753 milijonov Ur. Denarna sredstva, ki so jih zasebniki in podjetja lani zaupali hranilnici, so dosegla 86 miUjard lir, tako da se je ta postavka povečala na skupno 623 milijard. Skupna vrednost zaupanih sredstev, vključene premoženjske rezerve, pa je dosegla 738 milijard. Zaradi že omenjenih omejitev in obveznih nabav drian-nih vrednotnic (za 34 milijard), se je skupna vrednost lani opravljenih naložb nasprotno skrčila za 4,6 odst., kar pa je treba v določeni meri pripisati tudi skrčenemu povpraševanju po novih kreditih (zaradi visokih aktivnih o-bresti) in previdnosti, ki jo narekuje trenutna kriza v tržaškem gospodarstvu. Znatno bolj živahno kakor v prejšnjih letih pa je bilo lan; poslovanje Tržaške hranilnice z'domačimi podjetji in z družinami: tako je skupna vrednost posojil, dovoljenih zasebnikom, dosegla 3.455 milijonov lir, hipotekarna in zemljiška posojila pa so narastla — v primeri z letom 1976 — za 13 milijard. Vrednost premoženjskih skladov hranilnice je ob NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU V PASSARIANU koncu laaskega leta prekoračila 35 milijard. V tem pogledu dosega hranilnica evropsko raven, kar ni mogoče trditi za večino bančnih zavodov v Italiji (odtod med drugim i-talijanska zahteva po desetletni odložitvi poenotenja pravil o bančnem poslovanju v okviru EGS). Kar zadeva verjetnostni razvoj gospodarske konjunkture na našem območju v bližnji prihodnosti — o čemer je obširneje spregovoril dr. DeUse — je treba upoštevati nekatere negativne dejavnike, kot so zlasti kriza v ladjedelstvu, železarstvu in gradbeništvu. Boljši je položaj v trgovini, in to predvsem zaradi množičnega obiska iz sosedne Jugoslavije; v tej zvezi pa je treba poudariti, da se denarna sredstva, ki se .zbirajo na tem področju, ne investirajo na Tržaškem, temveč odhajajo drugam v notranjost države. Kljub vsemu temu je treba gledati na tržaško gospodarsko stvarnost z določenim optimizmom, saj so nekateri znaki, da se utegne konjunktura, vsaj na nekaterih področjih, v bližnji prihodnosti izboljšati. Tako na primer v ladjedelstvu, kjer se bodo nujno občutile ugodnosti pred kratkim sprejetih ukrepov za razvoj te dejavnosti. Po tiskovni konferenci sta odv. Terpin in dr. Delise predstavila bilanco hranilnice posebni posvetovalni komisiji, ki jo sestavlja 150 izvedencev z vseh gospodarskih področij, v okviru katerih se odvija dejavnost zavoda. Ob tej priliki je ge neralni ravnatelj povedal, da je Ban-ca dTtalia izdaia Tržaški hranilnici dovoljenje za odprtje treh novih »središč* za opravljanje bančnih storitev, in sicer v Trstu (Ul. Nordio), Tržiču in Gradežu. . Perspektive trgovinskih izmenjav v luči novih normativov o izvozih Sestanek sta priredila deželna zveza trgovinskih zbor. nie in deželno odborništvo za trgovino in industrijo Deželna zveza trgovinskih zbornic Furlani je-Julijske krajine in deželno odborništvo za trgovino in industrijo sta včeraj priredili v Passananu celodnevno zasedanje o perspektivah razvoja izvozov v okviru novih normativ o zavarovanju in finansiranju kreditov. Sestanek je odprl predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Delio Lupieri, ki je poudaril pozitivne plati nove normative o najemanju kreditov in pri tem pozval prisotne operaterje naj s konkretnimi predlogi pripomorejo, da bo sestanek čim bolj uspel. Sprego voril je nato podpredsednik zveze industrijcev in predsednik mednarodne organizacije male industrije Marcello Modiano, ki je na podlagi statističnih podatkov in usl rezilih državnih zakonov pozitivno ocenil nove perspektive, ki se odpirajo na tem področju. V svojem posegu se je deželni odbornik za industrijo in trgovino Vereo Stopper zaustavil pri tistih pobudah, ki bi jih lahko dežela izpeljala, da bi podprla in spodbudila trgovino s tujino. Poudaril je, da nima dežela zakonodajne pri stojnosti o vprašanju izvozov, lah ko pa posreduje pri mnogih de želnih industrijskih podjetjih, da bi se izvoz povečal. Na vrsti so bila nato poročila; prof. Nicola La Marca s tržaške univerze je govoril o trgovinskih izmenjavah italijanskih podjetij v svetovnem merilu. Poudaril je, da je dobiček trgovinskih izmenjav razvrednoten zaradi vedno manjše vrednosti lire. Zaradi tega je treba z dolgoročnimi načrti poživiti državno politiko in ustvariti primerne pogoje, da se bo izvoz po večal. . O sedanjem stanju izvoza v naši deželi je poročal dr. Franco Sla taper, ki je dostavil, da .je trenutno stanje v naši deželi približno tako, kot v drugih deželah. Pou daril je, da .je treba podpreti nekatere ekonomske usmeritve do aktivnejših partnerjev in načeti trgovinske izmenjave z novimi drža vami. Zasedanje se je nadaljevalo s posegi dr. Ruffinija. ki je govoril o najemanju kreditov in dr. Gep-pija, ki .je poročal o izkušnjah in predlogih za povečanje trgovinskih izmenjav. Sledila je razprava, v kateri je prišel na dan pomen trgovinskih izmenjav v naši deželi, ki .je pra vo križišče mednarodnih prevozov. PREKOP GROBOV Tržaška občina sporoča, da bodo v kratkem na občinskem pokopališču pri Sv. Ani prekopali grobove v IV. sektorju, kjer ležijo posmrtni ostanki tu zakopanih med 11. marcem in 2. junijem 1968. Tisti, ki bi radi prenesli posmrtne ostanke svojcev na drugo mesto, naj se zglasijo od 12. do 16. junija tega leta na uradu pokopališča ali na 2. oddelku za javna dela pri tržaški občini. Pasaža Costanzi 2, drugo nadstropje, soba 427. Huda nesreča v obratu Stock V novem obratu Stock v Ul. Ca-boto se je včeraj okrog enajste ure hudo ponesrečil 59-letni delavec Antonio Olenik. N« nevrokirurškem od- delku splošne bolnišnice so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi udarca v glavo. Kaj se je bilo pravzaprav pripetilo, ni povsem razjasnjeno. Olenik je z nekim delovnim tovarišem raztovarjal blago s tovornjaka. Najbrž ga je nenadoma obšla slabost in je zato padel s tovornjaka ter udaril z glavo ob tlak. Tako vsaj meni njegov delovni tovariš, ki je nenadoma zaslišal, kako je za njim votlo odjeknilo. Ko je pogledal nazaj, je zagledal Olenika v mlaki krvi. Prometna nesreča v Videmski ulici V Videmski ulici je avtomobil podrl priletnega jugoslovanskega državljana, ki je prečkal cestišče. Nesreča se je pripetila okrog poldne. Tedaj je po omenjeni ulici privozila s svojim fiatom 850 27-letna Beatrice Rigancin por. Vida iz Ul. Revoltella 11. V bližini po slopja s hišno številko 18 je nepri čakovano opazila moškega, ki je stopil na cesto. Pritisnila je na zavore, a se mu ni mogla izogniti in ga tako podrla na tla. Pone-srečnemu, 72-letnemu Vitomiru Mihajloviču so nemudoma priskočili na pomoč. Po prevozu v sploš no bolnišnico so ga zaradi hudih udarcev sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. OBVESTILO Občina Devin-Nabrežina je preložila rok za predložitev prošenj za mesto načelnika knjigovodskega urada na 5. maj do 12. ure. Kandidati naj za pojasnila povprašajo na tajništvu občine. Drevi občni zbor zadruge «Dolga krona» Danes zvečer bo v Dolini drugi redni občni zbor zadruge »Dolga krona* v kateri je združenih 33 članov z namenom, da bi obnovili živinorejo na griču Brdo v občini Dolina. Pobuda je bila že ob ustanovitvi zadruge leta 1975 deležna priznanj in pohvale od strani najrazličnejših organov in izvedencev, ki so smatrali, da ima vse osnovne pogoje, tako glede na lokacijo, kot glede na druge možnosti, za dolgoročni razvoj, člani so se lotili dela dokaj navdušeno in so pripravili drogove in mrežo za ograjo ter začeli postavljati zasilne prostore. Vendar ni obljubljenih prispevkov in pomoči od strani deželnih oblasti, še več, dokler slednje ne dospejo, ne sme zadruga niti začeti z deli, ker bi sicer tvegala, da ne dobi sredstev. Ob vsem tem se člani u-pravičeno vprašujejo, kako je mogoče reševati visoki deficit pri u-vozu mesa, če birokratski ukrepi pobude tako zavirajo, že sami poviški cen bodo namreč pobudo glede na začetni predračun oslabili, vsako nadaljnje odlašanje pa seveda zadevo še otežkoča. V. K. Mračne perspektive glede dobave električne energije čez nekaj let bo v Evropi primanjkovalo električne energije. To je zaskrbljujoči zaključek, do katerega je prišlo predstavništvo zveze za koordinacijo proizvodnje električne energije UCPTE, ki se sestaja vsakih šest mesecev in ki se je včeraj sestalo v Trstu. Električne centrale zapadne Evrope že leta 1985 ne bodo več zmogle kriti povpraševanja po energiji, menijo predstavniki državnih družb za proizvodnjo električne energije Italije, Nemčije, Francije, Nizozemske, Belgije, Švice, Avstrije ter Luksemburga ter držav, ki sodelujejo z zvezo, to je Španije, Portugalske, Grčije in Jugoslavije. Vzrok za takšen položaj je v velikih zamudah pri uresničevanju raznih načrtov, ki naj bi zagotovili zadostno proizvodnjo. Prav zaradi teh zamud tudi proizvodne naprave, ki so trenutno v gradnji ne bodo mogle zadostiti predvideni porabi energije v prihodnjih letih, še hujši položaj bi seveda nastal, če bi bila poraba e-lektrične energije večja od predvidene ali če bi ne pravočasno dogradili predvidenih proizvodnih naprav Med včerajšnjo skupščino so govorili tudi o vprašanju namestitve e-lektričnega voda 380 tisoč voltov, ki naj bi povezoval Rčdrpuglio t Divačo in s tem obe sosednji državi. Ta načrt pa je naletel na težave, ker ne. katere krajevne uprave še niso izdale ustreznega dovoljenja za namestitev voda. ZADNJA PREMIERA SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI Verdijeva «Luisa Miller» končno ogrela občinstvo Dirigent Oliviero de Fabritiis - Med solisti izstopala sopranistka Katia Ricciarelli v naslovni vlogi in baritonist Leo Nucci (Miller) S četrtkom premiersko uprizoritvijo Verdijeve opere «Luisa Miller» je tržaško operno gledališče izčrpalo repertoar svoje sezone 1977/78. Za celovito oceno sezone bo še priložnost, vsekakor že zdaj velja zapisati, da je sezona kot celota bila na nadpoprečni umetniški ravni s sicer nekaterimi spodrsljaji, toda tudi z nekaterimi vrhunci, med katere spada po svoji uprizoritveni celoti prav gotovo tudi «Luisa Miller». Verdi je s pomočjo svojih libre tistov večkrat segei po Schillerjevih tragedijah, ker je v njih dra matičnih nhpetostih zaznal tematiko za svojo glasbeno govorice, tako poudarjeno težečo k temačnim tonom in izraziti melodramski čustvenosti. Nesrečna in prepovedana ljubezen Luise in Rodolfa se je v tem smislu naravnost ponujala genialnemu skladatelju, dala pa mu je istočasno tudi priložnost, da je svojo muziko bolj kot kdaj koli prej prilagodil njenemu romantičnemu jedru. Tako je v partituri zaznati, za razliko nekaterih prejšnjih njegovih melodram, večjo orkestralno prilagodljivost tematiki, večjo lahkotnost zbora, elegantnej-šo frazeologijo solističnih partov in večjo skladnost liričnih elementov z dramatičnimi, skratka več čiste muzike in manj deklamativ-nih prehodov. Zaradi tega je tudi celotna opera ena sama kontinui rana melodija, ki se izraža izključno skozi tragično usodo mladih zaljubljencev, pušča pa oh strani moralistični problem buržoaznega sveta in problem nasilja družbe nad posameznikom ki ga Schillerjeva tragedija vendarle tudi postavlja v ospredje. Izhajajoč iz teh in takih značilnosti «Luise Miller» bi bilo mogoče očitati dirigentu, da je orkester zvočno na nekaterih mestih prenapet (zlasti tudi v uverturi) kar ni vodilo k večji dramatični zvočnosti, marveč bolj k pregla- Obvestilo izletnikom v Budimpešto Naše naročnike in čitatelje, ki potujejo v Budimpešto, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste v torek, 18., in v sredo, 19. t.m., pri vratarju v Ul. Mon-tecchi, 6, in sicer med 8. in 12. ter med 15.30 in 18.30. Avtobusi bodo V petčk, 21. a-prila, odpeljali po naslednjem voznem redu: Avtobus št. 1 ob 7."'uri izpred tribunala v Trstu. Avtobus št. Z ob 7. uri izpred tribunala v Trstu. Avtobus št. 3 ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Avtobus št. 4 ob 7. uri z Opčin (Prosvetni dom). Avtobus št. 5 ob 6.15 iz Sesljana (avtobusna postaja), ob 6.30 iz Nabrežine (avtobusna postaja), od 6.45 iz Križa (avtobusna postaja) in ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Izletnike prosimo, da so na zbornem mestu nekaj minut pred odhodom. Primorski dnevnik • Pokrajinska tajništva sindikatov u-metnikov in operaterjev za vizualno umetnost CGIL-CISL-UIL so se pred dnevi sestala, da bi določila spored prireditev za tekoče leto, predvsem pa udeležbo na raznih ex-temporih in manifestacijah javnega značaja. Na srečanju so tudi prediskutirali sklep deželnega odbora, ki prireja razstavo, do katere bi imela dostop samo omejena skupina umetnikov iz dežele in ki bi stala nad sto milijonov. Pokrajinska tajništva sindikatov odločno zavračajajo ta sklep, saj pomeni le neiKitrebno trošenje denarja. lllllllllllimilltIMIIIIMItllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIMIimMiUlimmtillllllllIMlIMUlllllllHinillllltllllllllllltllllll UGOTOVITEV Z VČERAJŠNJEGA POSVETA V Sola s celodnevnim poukom ne deluje tako, kot bi morala Kljub petletnemu obstoju je celodnevni pouk še vedno v poskusni fazi - Poseg prof. Uumberla Mamola v veliki dvorani Pedagoške fakultete sovanju solistov in zbora prav tam, kjer bi morali izstopati z liričnimi izpevi. Po drugi strani pa je de Fabritiisovo alasbeno vodstvo bilo vendarle smotrno v melodramskem prenašanju in v stop njevanju razpleta tragedije po že uveljavljenih klasičnih pravilih. Zelo dobro je svojo nalogo opra vil zbor, pri katerem opažamo v zadnjem obdobju viden napredek v ubranosti posameznih glasovnin skupin in znatno večjo disciplino v delovanju. Pozna se mu roka Andrea Giorgija. Srečno roko je imelo umetniško vodstvo gledališča tudi pri izbiri solistov. Katia Ricciarelli je bila glasovno, z rahlo zaznavnimi ostrinami v srednji legi toda s čudo vito mehkobo in lahkotnostjo v višinah, izredno leva Luisa, podprta tudi z znatno igralsko prilagojenostjo dramatičnemu interpretiranju. Ob njej je izstopal z glasovno in igralsko suverenostjo Leo Nucci kot Miller. Baritnosti takšnega formata niso pogosti gostje na tržaških opernih deskah. Tra gično figuro očeta je izoblikoval z redko pevsko kulturo in požel zaslužen aplavz na odprti sceni. Tenorist Franco Tagliavini je ob dveh pevcih takih kvalitet neizbežno ostal nekoliko v senci vendar je tudi on svojo vlogo podal zlasti glasovno povsem dostojno, igral sko pa mu še manjka večje sproščenosti. V ostalih vlogah so nastopili so lidni Agostino Ferrin kot grof lValter, Carlo Zardo kot Wurm z nekoliko neuglajenim basom, mez zosopranistka Giuseppina dalle Molle kot Federica. pa še Gianna Jen-co. Editta Danieli in Eugenio Pravdo. Režija Antonella Madau Diaza se ie držala klasičnih shem na sceni Nicole Beniosa. Premierska predstava ie bila deležna dolgih aplavzov, kar r^elja še zlasti za Katio Ricciarelli in Lea Nuccija. j. k. V tržaški občini obstajajo trenutno 4 šole s celodnevnim poukom in sicer: osnovni Soli pri Banih in v Ul. Conti ter srednji šoli «F. Levstik* na Proseku, in v Naselju Sv. Sergija. Šola s celodnevnim poukom se je v naši deželi prvič pojavila leta 1973; kljub petim letom izkušnje pa je še vedno na eksperimentalni ravni. Dnevno se porajajo problemi, zahteve, težave. Pet let stara šola je še vedno zelo mlada (šola v Ul. Conti deluje le drugo leto), zato je nemogoče ugotoviti, ali tak način šolanja vpliva na otroka pozitivno ali negativno. Dejstvo je, da je še v preizkusni fazi in se zatorej šele oblikuje. Kako se je ta nova metoda učenja obnesla, skušajo te dni ugotoviti vzgojitelji v veliki dvorani Pedagoške fakultete v Trstu. Na celodnevnem srečanju je včeraj poseglo več šolskih predstavnikov, nakar so predstavili rezultate ankete, ki so jo izvedli med vzgojitelji in starši otrok vseh štirih šol s celodnevnim poukom v tržaški občini. Danes pa je na vrsti še okrogla miza, h kateri so povabljeni tudi staršj in socialni delavci. »Zelo važno je,» je bilo poudarjeno v srečanju, «da se zberejo vsi skupaj, da skupno preverijo veljavnost dosedanjih izkušenj in doseženih rezultatov ter da posvetijo pozornost načrtovanju pedagoških posegov, ki bj ustrezali dejanskim potrebam skuonosti.* V imenu občinskega odbora za pravico do šolanja je na srečanju posegel njen član prof. Humbert Marnolo, ki je med drugim orisal izkušnje šole s celodnevnim poukom na Proseku in številne prob'eme, ki se dnevno porajajo. Poudaril je tudi dejstvo, da se vzgojitelji premalo posvetujejo med sabo o načinu vzgoje in o - pobudah, ki bi popestrile šolsko življenje. Nato so sociolog dr. Tellia, psiho log dr. Piemonte in pedagoginja dr. Fumo predstavili in komentirali i-zide anketiranja. »Ne obstaja problem šole s celodnevnim poukom,* je večkrat poudaril dr. Tellia, »obstaja vsaka šola posebej s svojimi problemi. Pojava ne smemo posploševati ali filozofirati o njem, podati je treba konkretne primere.* Med najzanimivejšimi ugotovitvami, ki so prišle navdan iz rezultatov anketiranja naj bi bila tudi ta, da obstaja znaten odstotek staršev, ki ne hj nikoli več ponovil vpisa lastnih otrok v šolo s celodnevnim poukom (18 odst. na proseški šoli, 25 odst. na šoli v Ul. Conti itd.). Dejstvo pa, da so jih starši vpisali v tako šolo (podatki se nanašajo na proseško šolo), se je statistično takole izkazalo: 68 odst. zato, ker je ta šola edina v bližnji okolici, 50 odst. staršev je prepričanih, da je ta način šolanja najboljši, 25 odst. staršev pa ne more slediti otrokom v popoldanskih urah. Iz ankete je tudi razvidno, da se skoraj vsi starši strinjajo s tem, da se v šoli s celodnevnim poukom o trok nauči logično misliti, da se mu razvije čut socializacije, da pride v posrednejši stik z vzgojitelji, da se zave odgovornosti, ki jo ima, da se razvijajo prijateljski odnosi med spoloma na mnogo bolj odprt in naraven način. Nujno je, da razpolaga šola z i-zredno dobro vzgojno ekipo, kj mora celo predstavljati del šolske strukture. Nujno je sodelovanje med vsem pedagoškim osebjem in da se končno v praksi naredi tisto, kar se v teoriji govori, (kt) , PODELJEVANJE NAGRAD V GALERIJI «SOFIANOPULO» V ponedeljek ob 18.30 bo v umetnostni galeriji »Cesare Sofianopulo* nagrajevanje del, ki so bila razstavljena na razstavi minislik. Razstavo je priredila deželna umetniška zveza v sodelovanju s sindikatom za umetnost CC^UIL. Zmagovalec bo dobil zlato pero, podelili pa bodo tudi druge nagrade kot na primer dve srebrni $erdsi, plakete, medg-Ije in diplome. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 15. aprila ANASTAZIJA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 1.03 Jutri, NEDELJA, 16. aprila BOŽA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,7 stopinje, najnižja 6.2 ob 13. uri 11,7 stopinje, zračni Fak 998,2 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, dežja je padlo 26,5 mm, veter 7 km na uro severozahodnik, morje mimo, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, unrlo pa je 9 oseb. RODILI SO SE: Anna Boemo, Fa-brizio Fontana, Valentina Sen, Valentina Fedele, Valentina Bellotto, Arber. to Panizzoli. UMRLI SO: 68-letni Vittorio Mo-ratto, 79-letna Giuseppina Stangaferro vd. Sossi, 92-letna Olga Colubig, 63-letna Antonia Depangher por. Rama-ni, 53-letni Bruno Carli, 66-letni Ar-rigo Poli, 83-letna Adelinda Amf vd. Baebler, 80-letni Giovanni Cramer. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ Danes, 15. t.m., ob 20.30 — a-bonma red B — prva sobota Po premieri. Jutri, 16. t-m., ob 16. uri — abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika. Gledališča VERDI Danes ob 18. uri druga predstava Verdijeve opere «Luisa Miller* (abon-ma red S) v režiji Antonella Madau Diaza. Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Oliviero de B’abritiis. Danes oh 12. uri bo v časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili spomladansko simfonično sezono gledališča Verdi. AVDITORIJ Revija «Invito a teatru*: danes, 15-aprila, ob 20.30 bo Stalno gledališč* iz Bočna predstavilo Mrozekov «U® caso fortunato*. I, predstava: v ve; ljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pfi osrednji blagajni Pasaže Frotti. ROSSETTI Danes ,15. aprila, ob 20.30 »La broC' ca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7.. Rezervacij* pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Pl) VESNA priredi jutri, 16. aprila, ob 18. uri v ljudskem domu v Križu nastop amaterskega odra Prosek - Kontovel, ki bo uprizoril veseloigro JAKE ŠTOKE TRIJE TIČKI Režija: STANE RAZTRESEN Vabljeni! KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLINA V ponedeljek, 17. aprila t.l., ob 20.30 ..^ .SREČANJA Nastopi baletna skupina gledališča Verdi. VABLJENI, Kino ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. rNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočri pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: te1. 225141, Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi < ARLl VIRG1LIO sporoča vsem prija teljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zabgi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S ?0 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na iz-oiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale št. 7. tel. 826084. \ VTORSKE SLIKE, pisalno mizo 800 ter stare predmete proda privatnik. Telefonirati 757338. Ariston Pregled kubanskega film8, 15.30-17.40-19.50-22.00 «La ultiri* cena*. Režija Thomas Butierre® Palea. Mignon 16.00—22.00 »Generazione pr®-teus*. Barvni film. Nazionale 15.30 «Guerre stellari*-Mark Hamill. Barvni film. Grattaciclo 15.00—22.10 »Incontri rav" vicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.30 «11 piu grande amat®-re del mondo*. Gene Wilder, Baf vni film. Fenice 16.30 «Scherzi da prete*. Lin* Toffolo, Pippo Franco. Prcpoveda® mladini pod 14. letom. Barvni filh1' Eden 16.00 »Giganti d'acciaio». Baf vni film. Ritz 16.00—22.15 »Giulia*. Jane Foff da, Vanessa Redgrave, MaKimilia11 Schell. Barvni film. Cristallo 16.30—22.00 «11 principio del domino: la vita in gioco*. Gen* Hackman, Candice Bergen, Richard Widmark. Prepovedan mladini P°d 14. letom. Filodrammatico 16.00 - 22.00 «L'ins*' ziabile*. Prepovedan mladini pod l8, letom. Barvni film. Aurora 16.30 »Valentino*. Barvni fil®1: Capitol 16.00 «In una notte piena J® pioggia*. Giancarlo Giannini. ' Moderno 16.30 «Quel!o strano cane d1 papa*. Walt Disney. Ideale 16.30—21.45 «Quelle strane ®®" casioni*. Nino Manfredi, Stefani* Sandrelli, Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvnj filn1' Vittorio Vcneto 16.30 »In nome de' papa re». Nino Manfredi. Astra 16.30 »Future world». Pete! Fonda, Yul Brinner. Barvni film- Radio 16.00 »Gola profonda*. Lind* Lovelace in Harry Reems. Prep®" vedan mladini pod 18. letom. Volta 17.00 »Sturmtruppen*. Renat® Pozzetto. Barvni film. Prosveta Osnovna šola in nižja srednja sol* «F. Erjavec* iz Rojana priredita j®' tri, 16. aprila, ob 17. uri v Marijin®111 domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29' Družinski dan. Vabljeni! tmmsmrn V spomin na prijatelja Ermibj* Krmeca daruje Sonja Gornik 5.0®“ lir za spomenik padlim v NOB iz SP Ane in Kolokovca. Klavdiju Trevisanu izrekajo sošoFj III. a razreda, profesorji in ravnat*® srednje šole Ciril in Metod iskre*® sožalje ob smrti očeta. PD Primorec in Zveza demol® tienih žensk iz Trebe izrekata glol ko sožalje ženi Adrijani in druž ob prerani smrti Bruna Kralja. ZAKLJUČUJE SE LETOŠNJI KROG REVIJE «Primorska poje» še danes ,v Sežani in jutri v Izoli Nastopilo bo šc 2.1 zborov, med lemi Tržaški partizanski pevski zbor Po uspelih nastopih v Tolminu, Boljuncu, Vipavi, Krminu, Novi Go-rjc‘, Gorici in Trstu, bomo v okvi-fu revije »Primorska poje 78» lah-prisluhnili pevsldm zborom še oanes v Sežani in jutri v Izoli. S ‘em se bo zaključil letošnji krog te tradicionalne pevske manifestacije. ki je kljub določenim polemič-mm tonom presegla vsa pričakovala prirediteljev —• Slovenske prometne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske — tako z vidika Udeležbe zborov, kot občinstva in ne aazadnje z vidika kakovostne rav-T, ki jo je dosegla. V tem okviru torej lahko upravičeno označimo re-tojo, ki je letos doživela svojo deveto pomlad, za izhodiščno osnovo, ob kateri lahko presojamo kakovostno kast našega zborovskega petja, pa todi širšo rast naše kulturne zave-in narodnostne samozavesti, kar Posebej potrjuje značaj množičnosti, ■! 3e iz leta v leto neustavljivo kre-P> in razvija in ki je nepogrešljiv dokaz življenjskosti našega življa na obeh straneh meje. Istočasno je tudi zgovoren dokaz enotenja sloven-skega kulturnega prostora. Na današnjem koncertu v novi se-"nski telovadnici bo nastopilo 11 r.borov, med temi mešani zbor «Sla-Vecs> iz Ricmanj, moški zbor »Jeze to* iz Doberdoba, komorni zbor Glasbene matice iz Trsta ter Trža-. L Partizanskl pevski zbor, ki bo zaključil prireditev in za nastop ka-I °ga vlada posebno zanimanje. Po-'eS omenjenih zamejskih zborov pa bodo nastopili še zbori iz matične pomorske, in sicer Briški oktet, mo-s'h zbor Sežana - Ponikve, moški ?-bor iz Marezig, mešani zbor iz Ko-toa, moški zbor iz Bukovja, zgornje-GPavški mešani zbor »Stanko Pre-tol’l» in moški zbor »Ciril Silič* iz vktojbe. Jutri v Izoli pa bodo od zamejskih Oborov nastopili dekliški zbor iz De-Vma, mešani zbor »France Preše-ken* iz Boljunca in moški zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, od ostalih pa pb°ki iz Ilirske Bistrice, Dutovelj, ridvora, Divače, Sežane, Kopra, »stojne, Tolmina in Šmarij pri Ko- Scminar o didaktiki jezika na obvezni šoli Tržaška krajevna skupina MCE (Movimento di Cooperazione Educa-uya) prireja seminar za spoznava-nJe 'n utemeljitev' izjjčljančga dela Praktikov na raznih mestnih šolah 'J 'uči naprednih smeri, z namenom, d® bi zbrala teoretično - praktične ’zkušnje in preučila potrebe na po-dfočju didaktike jezika na obvezni to"- Seminar se bo pričel v četrtek, ~u. tega meseca in se bo odvijal v krožku «G. Salvemini* ter se bo nadaljeval s presledki enega tedna do • ruaja. Na seminarju bodo obrav-avalj sledeče teme: Didaktika je-i a v sedanji šolski stvarnosti. Al-oriiativne pobude didaktik; jezika, rt®ba različnih oblik izražanja kot hmulacija jezikovnih sposobnosti 'Primer rabe videopapeja na celo-..tovni enotni srednji šoli pri Sv. ter primer animacije na ce-evni srednji šoli v Zindisu). Se- ?Crgiju lodn 'mar se bo zaključil 11. maja z «A-Mizo krajevnega jezikovnega sta-la: interference jezikov in narečij a našem ozemlju*. Vsa predavanja ',l' Pndo oričela ob 18. uri, sledilo pa J m "o delo v skupinah. ^ojjata dejavnost deželnih komisij ^ ^rva deželna komisija je soglas . odobrila zakonski osnutek, ki j..edvideva vrsto prispevkov za ita la.nsko narodnostno skupnost v Ju-siavijj, V razpravo so posegli ^etovalci Golli (KPI), Štoka (SSk), j-omja (Psm) Zanfagnini, (PSI) Berzanti (KD), katerim sta od ori|V°ril? Poročevalec Vigini (KD) in s..:>ornjk Mizzau (KD). Ista komi-]'a Je nato z večino glasov odobri-,jonski osnutek, s katerim bo n«, i uprava podelila posvetoval-službe za izdelavo načrtov za ob-p° in razvoj dežele, eta deželna komisija pa je nada ljevala z razpravo o zakonskem osnutku o stanovanjskih gradnjah. Posvet o problemih zaposlovanja v EGS V Trstu je bil posvet, na katerem so proučili vlogo in naloge evropskega sklada za posege na socialnem področju. Pobudo za posvet je dalo evropsko federalistično gibanje s sodelovanjem družb Lloyd Adria tico in Assicurazioni Generali. Glavno poročilo je imel strokovnjak dr. Enzo Toffanin, ki je dejal, da je sklad skupno sredstvo politike za zaposlovanje in da ima nalogo omogočiti zaposlovanje in pospeševati geografsko in poklicno mobilnost delavcev znotraj EGS. • V zvezi s .sindikalnimi pogajanji za izboljšanje stanja v bolnišnicah, se bosta v sredo. 19., in v četrtek, 20. aprila, med 18. in 23. uro, sestala sindikat bolničarjev (FLO) in sindikat zdravnikov, ki so se pred je namenjena predvsem tistemu pre-sklenitvijo dogovora, med bolničarji in upravnim svetom, pridružili pogajanjem. Antične tragedije na tržaškem radiu Na radio Trst A bo danes stekel nov ciklus dramskih oddaj, posvečen starogrški drami. V tem ciklusu se bodo zvrstile najlepše tragedije antične dramaturgije, ki do danes niso izgubile svojega čara. Eksistencialna vprašanja, ki so mučila grške tragike — zvestoba večnemu Zakonu - Nomosu, vera v pravico, vprašanje zla, so blizu tudi modernemu človeku. Poleg idejne osnove pa je glavni mik teh tragedij njihova visoka poetičnost. Izbor tragedij je pripravil in tragedije za radio priredil prof. Alojz Rebula. Tragedije bodo pod vodstvom prznanih režiserjev iz. Ljubljane i-grali člani radijskega odra. Prvo bo na sporedu Aishilovo delo Vklenjeni Prometej v režiji Mirča Krag tja v soboto, 15. aprila, ob 15.05 Ostale tragedije se bodo zvrstile vsako drugo soboto ob isti uri. Verdijev balet v Boljuncu Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina priredi v ponedeljek ob sodelovanju občine same nastop baletne skupine gledališča Verdi. Plesalci so se že pred tedni, predstavili osnovnošolskim otfdkbtn, ki' so z velikim zanimanjem sledili predstavi. Tokrat pa bo imelo priložnost gledati balet tudi širše občinstvo in to bo prav gotovo izjemen dogodek, saj naši ljudje nimajo priložnosti srečevati se s tovrstno umetniško zvrstjo. Predstava bo v gledališču «France Prešeren» v Boljuncu s pričetkom ob 20.30. V DOLINI Sestanek o problemih otroških vrtcev Sinoči so se na županstvu v Dolini na povabilo občinske uprave sestali zastopniki staršev otrok v otroških vrtcih, vrtnaric in asistentk, didaktična ravnatelja ter predstavniki sindikalnih organizacij. Razpravljali so o raznih problemih vrtcev, posebno pa o poslovanju refekcije. V živahno debato so posegli mnogi od prisotnih. Pred tem sestankom so se prejšnje dni sestali upravitelji najprej z vrtnaricami in potem še s predstavniki staršev. V. L. DANES NA PROSEKU Občni zbor Društvene gostilne V prostorih Društvene gostilne na Proseku bo danes zvečer ob 20. uri redni občni zbor članov tega pro-seškega gostinskega obrata. Po izvolitvi delovnega predsedstva - bo poročilo upravnega odbora podal predsednik Ivan Ban, nakar bodo člani glasovali o obračunu za leto 1977. Sledile bodo volitve novega sedemčlanskega upravnega odbora in nadzornega odbora. Kot vsako leto vlada tudi letos za •'"um "■uhiiiiiii, iiiimii,Innu umi iiiiiiifiii,lnl,iMtMiuMiimmiiMiiiiiiHimiiiinHiMiiiiimiiii«iiiiiiiiiii» PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM nižja kazen za mladega FAŠISTIČNEGA ŠTUDENTA fr« za 23-letnega pripadnika neofašistične «Fronte della gioventu», ki je bil obtožen posesti orožja j;, ■ rza-sko prizivno sodišče je vče-stj. zn>žalo kazen 23-letnemu faši-ju n ,u študentu Liviu Pacherini-cijp 'lrtoathiiku zloglasne organiza-je ln^Tpnte della gioventu*, ki ga sk0*J' Januarja letos prvostopenj-žan Soc"azije prirejali kar na razsta višču. Letošnji razstavni prostori zavzemajo 20.600 kvadratnih metrov, od teh jih je 4.500 v Daviljonih in 2 tisoč pod oboki. Prireditelji, t.j. goriška irgovinska zbornica, priča kuje da bo sodelovalo 120 podjetij, ki bodo zastopala nad 300 tvrdk. Ugotovili so. kot je povedal predsednik zbornice Delio Lupieri na li skovmi konferenci, da prihaja do težav z razstavljanjem nekaterih vzhodnoevropskih podjetij, in sicer zaradi omejitev uvoza v Italijo. To velja zlasti za veliko polj sko podjetje iz Gdanska, ki je raz stavljalo in izvažalo v Italijo čolne za turizem. Kar pa najbolj tare prireditelje goriške razstave, je iskanje novih razstavnih možnosti. Tudi letos bo tema razstave osredotočena v glavnem na tri sektorje: turistične na prave za kamping in pomorski turizem, prehrana s posebnim ozirom na pijače, in strokovne službe za pomoč cestnemu tovornemu prome tu. V sosednih mestih naše dežele so se v zadnjih letih oprijeli po dobnih dejavnosti. V Trstu so u-redili razstavo Nauticamp, ki do sega precejšen uspeh, v Vidmu pa razstavo vin, ki pa ni dosegla tistih uspehov, ki so si jih prireditelji najbrž nadejali; tako je bila vsaj ugotovitev na tiskovni konte- umil iliiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiii miiii m im muh iniiiiiiiit milina m imii m NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE V R0NKAH V nedeljo odprejo v Rom jenu dvojezično občinsko knjižnico Na otvoritvi bosta spregovorila župan Umberto Blasutti in Lilijana Vižintin - Nastop pevskega zbora Srečko Kosovel Jutri, v nedeljo ob 9.30 bodo v zaselku Rumjan v Ronkah svečano odprli prvo dvojezično knjižnico v naši deželi. Slovenski del knjižnice obsega 270 knjig, ki so jih nakupili s sredstvi levičarske občinske uprave v Ronkah ter s prispevki slovenskih in manjšinskih ustanov. Občin ska i'"*rava v Ronkah je za nakup slovenskih knjig odobrila 600 tisoč tir (prav toliko tudi za italijanski del), knjižnica »France Bevk* v No vi Gorici je darovala 50 knjig, SKGZ 30. Knjižna zadruga 6. Slav -ost v občinski zgradbi v Ro-mjanu bo odprl župan občine Ronke Umberto Blasutti, ki bo prerezal simbolični trak ter imel ob tej priložnosti tudi govor o pomenu otvori Ive te prosvetne ustanove. V imenu našega življa v tej občini bo spre- govorila Lilijana Vižintin, aktivna prosvetna delavka, ki že dalj časa deluje v pripravah za uresničitev te pobude, ki se ne bo omejevala zgolj .a izposojanje knjig, ampak bo v okviru knjižnice omogočala pri rejanje predavanj ter spodbujala ra zne oblike narodnega izživljanja, ki je v zadnjem času pešalo prav za radi pomanjkanja prostorov. V drugem delu prireditve, ki jo bodo organizirali v bližnji osnovni šoli, bodo nastopili pevci mešanega zbora «Srečko Kosovel*, ki so za to priložnost obnovili pevske vaje in jih vadi r«vovodkinja Pavlina Ko mel, ter otroški pevski zbor »Giuseppe Verdi* iz Ronk, Prireditev bodo zaključili animatorji iz Starancana. ki bodo nastopili s programom za otroke. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od, J7. do 31. avgusta 1978. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12. ure, do zasedbe razpoložljivih mest. PSI se zavzema za rešilev krize v liHljeilelstvH Socialistični delegati dežele Furlanije Julijske krajine na vsedržavnem kongresu PSI v Turinu so predložili resolucijo o stanju v la-djetielski industriji, ki jo je kongres soglasno odobril. Gre za pomembno stališče v prid ladjedelnice Italcantieri v Tržiču, kjer delavci že 14 mesecev zahtevajo drugačno politiko na področju ladjarstva in ladjedelništva. Delavci so s preko 140 urami stavke poudarili svojo zahtevo, da se ohranijo sedanje ladjedelske proizvodne kapacitete, ki jih vse politične sile smatrajo za neobhodno potrebno podlago pri krepitvi trgovske mornarice. Stanje trgovske mornarice kaže celo vrsto slabosti ter je krivo za deficit v prevozih ter za neuravnovešen razvoj v prevozih. Ker so ladjedelnice locirane v krajih (na jugu ali pa ob zgornjem Jadranu), kjer ni proizvodnih in zaposlitvenih perspektiv, je PSI mnenja, da je potrebno zavarovati zaposlovanje, ki je v zadnjih letih postavljeno pred hudo preizkušnjo. Z istim vprašanjem je pred dnevi tajnik federacije KI v Gorici Trombelta seznanil komisarja CEE Antonia Giolittija. Le-ta je obljubil. da bodo v okviru zavarovanja nacionalnih koristi poskrbeli za nadaljnjo proizvodnjo in zaposlovanje na tem sektorju. Kino Gorica VERDI 17.15 22.00 < Io & Annie* W. Allen in D. Keatoi'. CORSO 17.00 -22.00 »La bella addor-mentata nel bosco* • W. Disney. Izven programa «11 mio amico Be-niamino*. MODERN1SSIMO 16.15—22.00 »La bal-lata di Stroszek*. S. Bruno in E. Mattes. CENTRALE 17.00 22.00 »11 prossimo uomo*. S. Conery in C. Sharpe. VITTORIA 17.00-22.00 «Linsegnante va in collegio*. E. Fenech in R. Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič I‘RINCIPE 17.30—22.00 «Poliziotto sen-za parna*. EXCELSIOR 16.30-22.00 »Occhi Halle stelle*. Nova Gorica in okolica SOČA »Super infra men*, hongkonški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Kleopatra». ameriški film ob 17. in 20. uri. DESKLE »Kasandrin most*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 44387. ZAOSTRITEV NA SINDIKALNEM PODROČJU Stalna skupščina delavstva v tovarni kontejnerjev INTECO Ravnateljstvo je v četrtek zvečer nenadoma zapustilo tovarno ' ■ < V tovarni INTECO na polju med Sta'id režem in Sovodnjami, v ka teri izdelujejo kontejnerje in kjer je zaposlenih skoro dvesto delavcev, med temi tudi precej Slovencev, je nenadoma prišlo do zaostritve v odnosih med delavskim svetom in lastniki tovarne. Ti so v četrtek zvečer nenadoma zapustili tovarno in umaknili iz nje tehnično organizacijsko vodstvo, delavci pa so v znak protesta sklica'i stalno skupščino. Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo sklenilo odpustiti enega delavca, to vamiški svet se je temu uprl in v sredo ter v četrtek proglasil nekaj kratkih stavk. To ni prijalo lastni kom, ki so vztrajali pri odpustu in v četrtek zvečer, okrog 18. ure, so umaknili ravnateljstvo iz tovarne ter so to s pismom sporočili delavskemu svetu. V rubriki Dogodki in odmevi, ki bo na sporedu jutri ob 11. uri na radiu Koper bo spre govoril predsednik mladinskega odbora pri SKGZ Igor Ko mel iz Gorice. Komel bo orisal delovanje mladincev in njihovo angažiranost v kulturnih in športnih krožkih. Intervjuvanec bo spregovoril tudi o sodelovanju med mla dinskimi organizacijami iz Slovenije in mladinci iz Trsta in Gorice ter bo spregovoril tudi o nedavnih stikih, ki jih je imela zamejska mla dina s predstavniki italijan ske narodnostne skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji. mm Delavci so se takoj zbrali na sindikalni skupščini, včeraj zjutraj so bili med njimi tudi funkcionarji enotnega sindikata kovinarjev, sindikat FLM je zatem poslal pismo zvezi in-dustrijcev in zahteval takojšnji sestanek, zato, da se spor reši. Lastniki tovarne, ki je ena maloštevilnih v Italiji, kj izdelujejo kontejnerje, so doma iz Trevisa. Razna obvestila Danes popoldne ob 15. uri bodo na kotalkališču v Domu Andrej Budal v štandrežu občinske mladinske igre v kotalkanju. V primeri slabega vremena bodo te igre v telovadnici v dolini Koma Sovodenjska kmečko delavska posojilnica bo imela jutri, ob 11. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah, svoj redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani posojilnice. SKAD vabi na predvajanje zadnjega filma iz ciklusa »Oblast in čustva v moderni družbi* v mali dvorani Katoliškega doma, ki bo danes ob 20.15. Naslov filma je «Nick Manofredda* režiserja S. Rosemberga. Prosveta V Sedejevem domu v Steverjanu bo jutri ob 17.30 koncert ansambla na rodnozabavne glasbe Lojze Hlede ob 10-letnici njegove i .tanovitve. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. ŠESTA REVIJA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiii.«• KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 1U0, 12.30, 13.30, m0, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Hi-fi magazine; 9.32 Na našem gramofonu; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Glasbeno razvedrilo; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah; 14.15 Orkester Borghesi; 14.33 LP tedna; 15.00 Pesmi in plesi iz vsega sveta; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz. ... ; 16.05 Edig Gallet-ti; 16.20 Intermezzo; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne: S polnimi jadri; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vveekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 10.35 Operetna glasba; 11.25 Ena dežela na enkrat: Benečija; 12.05 Show down; 14.32 Europa Crossing; 15.05 Obdobje med obema vojnama; 15.40 Glasba zadnjih deset let; 16.20 Najprej glasba, Ginger Rogers spet pleše Ginger Rogers se je pri svojih 66 letih vrnila na gledališke odre. Pred skoraj štiridesetimi leti je Ginger pela, plesala ter nastopala v najbolj omamnih glasbenih komedijah. Med drugim je bila tudi nenadomestljiva partnerka Freda Astaira. Potem ko je sodelovala ori 73 filmih ter se ločila od petih zakonskih mož, je izjavila, da ples koristi zdravju ter še vedno dvigne nogo tridesetkrat na veliko veselje gledalcev v londonskem Palladiumu. 1___________________________________^ _____________________________________ potem besedilo; 17.10 Radijska drama v miniaturi; 17.35 Zlata doba; 18.25 Schubert in Italija; 19.35 Jazz; 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Plošče; 21.50 Glasba in dogodki; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Spomini in dobra glasba; 9.32 H caso Maurizius, radij, priredba; 10.12 Predstavljajo se diletanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC; 13.40 Romanza; 15.00 Glasba pred ogledalom; 16.37 0-pere nekoč in danes; 17.55 Gran Varieta; 19.50 Satirični program; 21.00 MfaftSdrt; 21.45 Francoske pesmi.J" ’ SLOVENIJA '5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Mi smo mi; 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.40 Zbor in orkester Rey Conniff; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .. ; 14.05 Gremo v kino; 14.25 S pevcem Zdravkom čoličem; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.03 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Glasbena abeceda; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z. . . ; 20.00 Naš obisk v OZD »JUB* v Dolu pri Ljubljani; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 in 0.05 Popularnih dvajset; 0.05 - 4.30 Nočni program — glasba. Iz umetnostnih galerij Ducalonova v Reni Vedi Razstava slik v mešani tehniki na srednje velikih listih Tržačanke Annamarie Ducaton je bila doslej v galeriji Rena Vecia ena najbolj bleščeče pestrega izgleda. Menimo, da je slikarka na njej koloristično presegla samo sebe v skoroda perzijsko vzhodnjaški razbohotenosti barvnega razdajanja in gostem prepletanju ara-beskne igrivosti oblik. Prehod iz slik velikih mer in akrilnih barv iz prejšnjih razstav je vsekakor lep napredek enako kakor vsebinski odmik iz epskih zasnov v bolj lirično občutene in zato manjše slike intimnejšega izgleda. Se pa v njih ni spremenila, narobe, dejali bi. da je celo narasla bujnost njene domišljije s katero tke vse prikazano veselje tiiiJiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiitiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHitiiiiiHMiiiiiiiiiimHiiiiiiiiimiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuitMiitimiiiiiiHiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobičkonosen dan za tiste, ki se u* kvarjajo s trgovino. Danes ni primeren dan za sklepanje prijateljstev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kljub svoji miroljubnosti se boste z nekom spopadli. Ne dajajte nobenih obljub, ki bi vam jih narekovala prevzetnost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaupanje v podporo prijateljev. V čustvenem pogledu ne bo večjih novosti. RAK (od 23.6 do 22.7.) Finančne špekulacije danes niso priporočljive. S svojo intuicijo si boste zagotovili odličen uspeh. LEV (od 23.7. do 22.8.) Po- Horoskop manjkanje prisebnosti vam pri sklepanju neke kupčije gotovo ne bo koristilo. Ne zaupajte preveč novim 'prijateljem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Povečanje ugleda za one, ki ustvarjajo na umetniškem področju. U-deležilj se boste prijetnega izleta. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Odpirajo se vam nove zelo u-godne perspektive. Zvestoba onih, ki vas obkrožajo bo poenostavila vsa vaša vprašanja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Ne ustrašite se težkoč, ki bodo nastopile v teku jutra. Manjši prepir med prijatelji. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Posvetite vse svoje moči rešitvi nekega sicer nehvaležnega vprašanja. Ogibajte se spletkarskih ljudi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne podcenjujte znanja in sposobnosti svojih sodelavcev. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se bo končal neki nevše-čen in dolgotrajen spor. Neko prijateljstvo se bo še utrdilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odkrivajte svojih načrtov vsakomur. S svojo nestrpnostjo si boste nakopali nevarno .sovraštvo. pravljičnega sožitja rastlinskega in živalskega sveta, cvetlic, ptic in zlasti žuželk, seveda povečanih v ogromnost predpotopnih ču-dovišč. Čeravno slikarka slednje predstavlja z naslovi slik kot «Radovednost žuželke*. »Hrepenenje žuželke* Ud., pa menimo, da so to prej vanje začarani princi in princeske, ki pa so pri tem ohranili ves svoj kraljevski blesk z dragulji in srebrnimi čipkami okrašenih oblačil. Do take mere je namreč postalo preciozno njeno slikanje v tisočerih prelivih iskrivih barv in strokovnih prijemih potenciranja njihovega žara. Nekak vrav-Ijičen ekspresionizem je bil pri Ducatonovi vedno povsem očitna prvina njenih slik; svoj čas bolj fantastičen, postaja sedaj čisto pesniški. Najenostavnejši motiv, kot na primer lik porcelanskega vrča, jo navdihne, da mrtva snov zaživi in vztrepeta ožarjena s silno ustvarjalno ljubeznijo. Skromna cvetka se oblikovno razbohoti do neslutene krasote sredi barv, kajti njihova intenzivnost in moč postajata vse večje in pomembnejše obeležje nje ustvarjalnosti. ABRAMI V «AL BASTIONE» Abramijeva razstava v galeriji Al Bastione je tako rekoč na pragu pomembnega življenjskega preobrata. ko delaven človek stopa v pokoj. Pokazalo pa se je v tržaški likovnosti, da so slikarji, ki jim slikanje spočetka ni bi poklic, po šestdesetem letu pr* segli svojo prvotno umetniško r* ven, ki pa je pri Abramiju ^ na utrjeni višini, kot to kaže s* danja razstava. Ta temperamentno nemiren * blikovalec stremi hitro in cel* vilo zajeli v svoja dela predvsen* starinsko slikovitost ulic in bi* svojega rodnega mesta in se n* rad oddaljuje v druge kraje. N* ljubi velikih slik in daje prt* nost hitro razlivajočim se bat' vam. črnilom in tušu. So pa rij* gove slike tokrat zelo male ** dejali bi skoroda bežno zasnov* ne študije za večja dela. Takti hitrica neposrednega dela je * pazna na primer v risbi pogled na občinsko palačo s kavarne n* trgu, ki ga je tonsko učinkovit0 dopolnil z rjavkasto barvo črn* kave. Tudi vse ostale slike, med k*' terimi je le nekaj temper ume* jenih barv. izdajajo tako nep* srednost prenašanja gledanja *’ papirje raznih vrst, ki že sanj! po sebi, po svoji rahli barvnost’ dajejo tem malim delom intimf1 čar. V tem se posebno odlikuj* jo risbe na sivkasto rjavem P* pirju, v katerih Abrami ohrani* videz starinskih zgodovinsko P*, membnih stavb starega mesta °*. rimskih vrat, obzidja mesta. ” jih Tržačani imenujejo Riccardo* slavolok, do pročelij drugih stavb' v katerih je pričaral vtis trki* sti starine, ki jo znatno nadeni* zob časa. M. B. MAGDA BREZNIKAR ost do domovine Kljub veliki razdalji postajajo vezi med Clevelandom in Ljubljano vse pristnejše — Priprave na pobratenje LJUBLJANA, 12. aprila — Čeprav je razdalja med Ljubljano in Clevelandom ogromna, pa vezi med tem mestom v zvezni državi Ohio v ZDA in slovenskim glavnim mestom postajajo vse tesnejše. Obilo zaslug za to imajo potomci slovenskih izseljencev, ki niso zatajili svojega porekla. Zlasti druga generacija naših izseljencev (torej otrok, katerih starši so bili rojeni v nhši republiki) si še posebej prizadeva okrepiti stike 2 ožjo domovino njihovih očetov, dedov, pradedov . . . Cleveland, ki ga imenujejo »ameriška Ljubljana«, se želi pobratiti z Ljubljano. Nedavno so ustanovili Slovenski odbor za pobratenje mest, ki ga vodi 'Josephine Zakrajšek. Izseljenci bi radi več zvedeli o Sloveniji, o Ljubljani sami, 0 naših šegah, navadah, o nošah, ljudski umetnosti, obrtništvu, žele si tesnejšega sodelovanja na kulturnem, trgovinskem, izobraževalnem in : ha drugih področjih. »V šoli so nam o Jugoslaviji le malo pripovedovali, o Sloveniji pa praktično nič. Vse, kar sem zvedela o naši i^Pi deželi, sem slišala iz ust staršev « pravi Jennie Zaman. podpredsednica odbora za pobratenje Clevelanda in L;Ubijane, ki je skupaj z Louisom Seriakom prispela v Slovenijo na večdnevni obisk. Povabila ju je Slovenska iz-sclicniška matica. Njun prvi hHrnen si je ogledati slovenske kraje, poiskati ter so zagotoviti razne predmete, ki nai bi jih kasneje odkupil Etnografski muzej za Staven-°s v Boroughu v Pcnnsyl-vanijii. Tu so si naši izseljenci na 200 hekta-vlh površine zgradila zgradbo. okoli katere je rekreacijski center s počitniškimi hišicami ob jezeru, igrišča za tenis, goiT balinanje itd. Tu zbirajo Slovenci iz vseh •ioncev in krajev, y zgradbi, kjer je restavra-°i'a, velika sejna dvorana s t;soč sedeži za razna predava-nK kultumo-zabavne prireditve in sestankovanje, je tudi etnografski muzej. Zanj ve-•1® med izsel,;enci največje zanimanje. Zato nd čudno, da so ga že doslej obiskali številni izseljenci iz štirinajstih držav ZDA, iz Brazilije in Venezuele. Muzej je lepo urejen, v njem pa so za zdaj v glavnem razstavljeni le tisti eksponati, ki so jih darovali izseljenci sami. Nekateri predmeti, stari tudi po več sto let, so bili generacijam Razstava naših likovnikov v Trstu Pomemben nastop 18 pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti TRST, 13. aprila — Osemnajst likovnikov, pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in Reke razstavlja v tržaški galeriji v palači Costanzi. To je prva tako pomembna kulturna manifestacija v Trstu, do katere je prišlo v novem ozračju sodelovanja in katere so se udeležili najvidnejši predstavniki krajevnega političnega in kulturnega življenja. Na otvoritvi so bili med drugimi prisotni predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni, predsednik unije Italijanov' za Istro in Reko Mario Bo-nita, predsednik slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Rače, jugoslovanski generalni konzul Ivan Renko in druge osebnosti. B. S. berite revijo naših izseljencev drag spomin na domovino očetov. »Slovenski izseljenci nismo pozabili porekla. Ponosni smo nanj,« pravi Louis Se-riak, ki med drugim skrbi za opremo muzeja v Boroughu. »Po vrnitvi čez lužo bova pripravila več predavanj o Sloveniji Prepričana sva, da bova navdušila prav vse, od najstarejšega do najmlajšega, ko bova govorila o lepotah Slovenije, o njenem napredku in prijaznih ljudeh.« BOJAN KAVČIČ ZANIMANJE ZA SLOVENSKO KULTURO — Louis Seriak in Jennie Zaman si ogledujeta fototeko Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki jama ju razkazuje kustodinja Fanči Šarf. Foto: Janez Pukšič Sončni energetski obeti Vznemirljivi podatki o rastoči porabi energije silijo v iskanje novih možnosti — Sončna energija na GR — Programe ponuja že dvajset proizvajalcev LJUBLJANA K), aprila — Poraba energije v svetovnem merilu narašča trikrat hitreje kot število prebivalstva. V industrijskih deželah je poraba energije že »dramatična« in napovedi za leto 2025 govore o letni porabi 22 milijard megavatih h ur. Ti dejansko vznemirljivi podatki so med drugim vzrok, da je letošnji 3. maj prvič proglašen za svetovni dan sonca. S tem naj hi bili energetiki opozorjeni predvsem na energijo, ki je v primerjavi z drugimi klasičnimi viri veliko manj omejena. V ta velika svetovna prizadevanja se je vključilo tudi slovensko gospodarstvo, ki se že ukvarja z zajemanjem in uporabo sončne energije. V skladu s programom ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, ki ga je potrdila skupščina SRS, bo od osmega do dvanajstega maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru mednarodnega sejma »Tehnika za okolje« dobra tretjina vse razstave posvečena predvsem zajemanju in sedanjim možnostim sončne energije. Podobno kot vse druge de žele se že tudi Slovenija sooča z vprašanji energije. Letos januarja je slovenski izvršni svet obravnaval amandmaje in predloge skupščinskih z GRADBIŠČA JE KR$KO Gigantske razsežnosti KRŠKO, 10. aprila — Gradbišče jedrske elektrarne, ki sicer izstopa na Krškem polju, od daleč vendarle ne daje prave Predstave o obsežnosti objekta. Treba je stopiti bliže in podoživljati desetti-soče kubičnih metrov gladkega betona ter njegovo armaturo, ob vsem tem P® tudi opremo izjemnih dimenzij. Posebej živo je te dni na koti 115, kamor Je Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda s pose tabo dvižno napravo spravil že drugi parni generator, kjer so ga znova prevzeli delavci mariborske Hidro. Jbontaže. Dobrih 300 ton težak tovor bodo s polarnim žerjavom postavili v 3voje ležišče. Z Reke pa bo kmalu krenil po cesti še zadnji težki tovor, 320-tonski sta-t°r generatorja. Besedilo in slike: VLADO PODGORŠEK teles k stališčem, sklepom in priporočilom o izvajanju pro. grama ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije in sprejel šest sklepov in devet točk priporočila v zvezi z racionalizacijo na področju energije. Med sprejetimi sklepi je pobuda za sprejetje posebnega družbenega dogovora, naloga Gospo-darske zbornice SRS, naj naveže tesnejše stike z deželami v razvoju zaradi skupnih in dolgoročnih rešitev na tem področju. Med sklepi je zapisano, naj IS prouči možnost priprave zakona o aner getskem gospodarstvu, v ka. terem naj bi bila tudi dolo čila za racionalno gospodar jenje z energijo, proučili naj bi možnost ustanovitve novih Oživljanje historične avantgard • 9 V . um. t im 4 Ob razstavi tržaškega umetnika A. Černigoja v Moderni galeriji Pred sinočnjo otvoritvijo razstave konstruktivističnih del tržaškega slikarja Avgusta Černigoja v Moderni galeriji so organizatorji razstave, Moderna galerija, Arhiktek-tumi muzej iz Ljubljane in Mestna Galerija iz Idrije, sklicali tiskovno konferenco. Dokumentarna razstava, s katero se slovenska likovna Javnost vrača v obdobje Černigojeve prve konstruktivistične razstave v Ljubljani pred nekaj več kot petdesetimi leti, je vzbudila širše zanimanje že pri otvoritveni predstavitvi v Idriji, odkoder je prišla v Ljubljano, nič manjšega zanimanja pa ni vzbudil »avantgardist« Avgust Černigoj sam, ko je na tiskovni konferenci v zanj značilnem humornem in duhovitem slogu obujal spomine na čas, ko je kot mladi slikar razburjal ljubljanske malomeščanske duhove in okuse. O konstruktivizmu in Černigojevi umetnosti dvajsetih let ter genezi razstave sta govorila avtorja razstave Peter Krečič in Aleksander Bassin, ki sta tudi avtorja izčrpne študije v katalogu k razstavi. Kajpada je ustrezno pozornost s svojim pričevanjem iz časa Srečka Kosovela, revije Tank, Mladine, Delakovega Novega odra, dramtičnega krožka Ivan Cankar, ilegalne revije La F6-deration Balcanique — zbudil Černigojev mladostni prijatelj dr. Bratko Kreft. V soočanju pričevanj se je razkrilo nekaj drobnih dokumentov, ki na novo osvetljujejo umetniško usmeritev tedanje mlade generacije, prav tako pa tudi idejno in politično. Černigojeva razstava v ljubljanski Moderni galeriji predstavlja okrog 80 del, med njimi 13 rekonstrukcij z zgodovinske ljubljanske razstave in štiri s tržaške leta 1927, več dokumentov iz likovnih oprem revij Tank, Novi rod, scenskih osnutkov, konstruktivističnih portretov, manife-stativnih tekstov, pa tudi del iz kasnejšega avtorjevega konstruktivističnega obdobja med leti 1955—1977. Kot je poudaril sam Avgust Černigoj, je rekonstrukcija razstave, napravljena po ohranjenih fotografijah, verodostojna repriza razstave iz leta 1924 v telovadnici Tehniške srednje šole. s M. Z. inšpekcijskih služb za kontrolo racionalnega gospodarjenja z energijo ... Razstava na Gospodarskem razstavišču (Lesnina bo v dneh sejma verjetno vse tisto, kar bo razstavljeno, že prodajala pod eno streho) naj bi obiskovalcem, predvsem pa projektantom in vsem drugim, ki lahko že sedaj vplivajo na racionalno porabo ener. gije, predstavila domače in licenčne sisteme za zajemanje in seveda tudi za uporabo sončne energije. Proizvajalcev na Slovenskem niti ni tako malo, saj je na spisku kar 20 delovnih organizacij, 'td proizvajajo materiale za uporabo na področju racionalnej- Kje so bili takrat, ko je grmelo. Mar so črni tif&ditefji res vsega sami krivi? — Kje pa so botri? Marsikje so odločno napovedali, da bodo porušili družinske in počitniške hiše, zgrajene brez gradbenega dovoljenja. Kot vse kaže se ne šalijo, saj so hkrati tudi sporočili, da bodo svojo grožnjo izpolnili z buldožerji, ki naj bi takšne objekte zravnali z zemljo. Cme gradnje so se še posebno razpasle blizu turističnih središč ob Jadranu, kjer so zrasla kar cela naselja. Pristojne službe bi si še zaslužile pohvalo, kp so takole pokazale pripravljenost, da se spoprimejo s tem pojavom, če ne bi tako hitro prehajale iz ene skrajnosti v drugo. Leta in leta so nekaj dovoljevale, gledale so skozi prste, zdaj pa bi rade to kar čez noč popravile. Najlažje je uporabiti buldožer in vse skunai podreti. Vprašanje pa je, koliko je ta poteza upravičena in to neglede na vse VJESN/K posledice, ki čmo gradnjo spremljajo. V takšnih naseljih namreč niso samo skrpane kočice, med njimi je tudi precej dragocenih objektov, ki pa niso več samo premoženje lastnikov, temveč tudi že v nekem smislu družbeno bogastvo. Da ne bi vse skupaj izzvenelo tako, kot da bi se hoteli zavzemati za reševanje premoženja zasebnikov, ki so vedeli, da gradijo vikende na nedovoljen način, moramo povedati, da gre za umazane posle z obeh strani. Ta naselja niso zrasla v enem samem dnevu. Rasla so pred očmi inšpektorjev in drugih pristojnih služb, dolžnih, da skrbijo za zaščito družbenih interesov. Toda odločnosti je zmanjkalo že na začetku, takrat ko Je bila najbolj potrebna. Ko so ljudje odkri li, kako mlahave so te službe, so se opogumili ln začeli graditi, nekateri pa so menda dobili namige celo s pristojnih mest. Razpoloženje odgovornih se je zdaj spremenilo. Vendar se vprašamo. ali je res treba kaznovati samo lastnike teh zgradb. Saj m dvoma, da so krivi, ampak pri vsem skupaj ostaja vtis, da le niso vsemu skupaj čisto sami botrovali. Kaj Je torej s tistimi, ki so bili dolžni preprečiti čme gradnje? Ce bi to storili pravočasno, bi bilo zdaj manj težav, B. P. Še porabe energije in za zajemanje novega vira — sončne toplote. Glavno besedo bodo Imeli seveda gradbeniki in izolater-ji, saj je vsaka, še tako »poceni« energija draga, če ni hkrati poskrbljeno tudi za njeno intenzivno izkoriščanje. Seveda pa bo glavni mik razstave serija prototipskih sončnih kolektorjev ter kolektor-jev, ki so že ali pa jih bodo v najkrajšem času uvrstili v redno proizvodnjo. Svetovni dan Sonca je tretji maj, slovenski proizvajalci in načrtovalci izkoriščanja sončne energije pa so proglasili za svoj dan deveti maj. Ta dan bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču predavanja, ki naj bi čim bolj poljudno prikazala, kaj Je moč storiti na tem področju že danes in kupiti v slovenskih trgovinah, hkrati pa bo ta dan ustanovljeno tudi slovensko sončno društvo. JOŽE VETROVEC Hlapona ne bo več Slovo od parne vleke na slovenskih tirih - Priložnost za obujanje spominov in za ponos nad doseženimi uspehi LUBLANSKE NOVICE, 18. septembra 1849: 16. september 1849 je bil eden najimenitnejših dni za Ljubljano in vso kranjsko deželo. Vožnja po železnici se je in sicer z veliko častjo začela. Zares nov čas se je začel ta dan za nas. Od bližnjih in daljnjih strani je privrelo toliko ljudi skupaj, da jih morebiti še nikdar toliko v Ljubljani ni bilo. Z »ŽIVIO« klici so sprejeli dva hlapona, »Ljubljana« in »Triglav« imenovana, ki sta pridirjala prva na ljubljanski kolodvor. — LJUBLJANA, 11. aprila 1978 — Danes se je v sekciji za vleko Ljubljana zbrala prava mala množica ljubiteljev železnice In seveda železničarjev, predvsem tistih, ki še danes vozijo in tistih upokojenih, da bi se, tokrat za vselej in dokončno, poslovili od zadnjih parnih lokomotiv, ki so v zadnjem letu dni še občasno obratovale na ljubljanskih tirih. Natanko ob 10.50 Je zadnji ljubljanski hlapon iz serije 33—110, katerega sta upravljala strojevodja Damjan Zajc in kurjač Milenko Pančič, z dolgim piskom naznanil svoj zadnji odhod z ljubljanske postaje. Za minuto ali dve so se zadnjemu ljubljanskemu hlaponu v slovo pridružile bolj rezke »piščali« vseh silnih dizelskih in električnih lokomotiv, vse tja do najnovejše »brižitke«. In potem je odpeljal tja do Postojne z rahlimi nadušnimi težavami, nekajkrat si je moral ta zadnji hlapon - v hrib krepko odpočiti, da je zmogel zadnje napore. Seveda pa ga ni žalostnega dogodika, ki ne bi bil povezan še z nečim veselim. Natanko pred 30 leti je na ljubljansko postajo pripeljala prva električna lakomoti-va. S tem se je začela nova doba slovenskih železnic. Delo na hlaponu je bilo težko, če ne celo garaško. Danes pa stoji strojevodja v prijetni kabini brez smradu, dima, nalaganja premoga, dušenja v predorih in podobnih nevšečnosti, ki Jih je prinašala para. Med povabljenci, ki so se udeležili današnje zadnje vožnje, je bil tudi Anton Mar-kizeti Iz Bohinjske Bistrice. Upokojitev je dočakal leta 1969 in prenekatero uro svojega težkega življenja kurjača je preživel prav na lokomotivi, ki je danes slavnostno okrašena odsopihala proti Po-stoini. »Kot kurjač sem v enem šihtu premetal 10 do 12 ton premoga, pri tem pa morate upoštevati še to, da je bilo včasih treba delati tudi precej več kot 12 ur. Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem bil na vožnji tudi 24 ur sku paj. Zato je treba seveda imeti v rokah in telesu dokajšnjo mero moči. Sreča v kurjaški nesreči je bila, da sem se že od malega bavil z orodno telovadbo, se skupaj s Tomažem Godcem, Jan-šatovimi fanti in drugimi navdušenimi gorenjskimi tekači udeleževal smučarskih tekaških tekmovanj.« Se dandanes 65-letni Anton redno preteče 6 do 12 km na dan in je pravi ljubitelj trimskih aktivnosti. Na vlaku sta bila tudi dva Strnada. Oče Franc je 47 svojih najlepših let dal železnici. In ne samo svoja leta, ampak tudi svojega sina. 2e v zgodnji mladosti ga je. kot temu pravijo železničarji, »zasmradil«. In tako je mladi Janez po končani srednii tehnični šoli in vseh silnih izpitih konec koncev postal Inštruktor strojevodij na gomulkah. »Kai hočemo, sem pač zastrupljen. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za ta poklic, kot ni bilo žal moie-mu očetu za njegovih 47 železničarskih let. In sam pri sebi sem se odločil, da bodo tudi moji otroci, če bodo le hoteli, pristali na tirih.« In tako Je tekel pogovor van rw\f rtH T.liiKHana Hrt Pn. stojne, pa še tam na tovariškem srečanju s prijatelji, znanci in sodelavci s sežanskega in reškega konca naših tirov, pa ob bridkem slovesu. To razpoloženje, vedro in tovariško, je verjetno najlepše opisal starosta slovenskih strojevodij 86-letni Alojz Hajnriher, ki je v nagovoru svojim stanovskim tovarišem v Postojni med drugim dejal: »Iz naših vrst so vzniknili premnogi borci in aktivisti. Na svojih nevarnih vožnjah sem, tako kot mnogi moji tovariši, prepeljal nešteto ilegalcev, aktivistov, partizanskih kurirjev in orožja. Mnogi naši tovariši niso dočakali svobode. Tudi po osvoboditvi smo s stanovskimi kolegi pomagali pri graditvi porušene domovine s svojim udarniškim delom in bili tako svetel vzgled mlajšim stanovskim kolegom. Za svoja prizadevanja pri graditvi porušene domovine me je doletela čast dvakrat popeljati tovariša Tita po naši osvobojeni domovini, na kar sem še danes ponosen.« V Postojni sta se simbolično srečali para in moderna vleka. Iz Sežane je namreč povabljence na zadnjo ljubljansko poslovitev od hlapona pripeljala električna lokomotiva. In elektrika nas je vse, tudi tiste, ki smo se pripeljali v Postojno s hlaponom, odpeljala tudi domov. Kajti zadnji ljubljanski hlapon je »škripnil«. Dejansko in simbolično. uiuvu vrvi iio iawno LJUBLJANA, 11. aprila — Danes je bila v ljubljanski sekciji za vleko krajša slovesnost, s katero so se delavci tega fo-teznlškega kolektiva poslovili od parne vleke. Na zadnjo vožnjo a parno lokomotivo ao povabili vse upokojene in le aktivne strojevodje in druge delavce, ki so delali v tem kolektivu. Istočasno s slovesom od pare, pa ljubljanski železničarji praznujejo tudi 30-Ietnico elektro vleke. Tako je v Postojno skoraj Istočasno pripeljala kompozicija parne vleke iz ljubljanske smeri in elektro motornik iz Sežane. Na zadnjo vožnjo sta hlapona iz Ljubljane popeljala strojevodja Damjan Zajc in kurjač Nevenko Pančič. jj, b. Foto: MIŠKO KRANJEC Električno ozračje Ne samo strupeni plini, tudi neodgovorno ravnanje razjeda razpoloženje celjskih občanov - Le »čiste« tovarne CELJE, 11. aprila — SIS za varstvo zraka in Zdravstveni center TOZD center socialne medicine in higiene sta na pobudo nekaterih krajevnih skupnosti sinoči pripravila sestanek, posvečen problematiki celjskega ozračja, graditvi predvidenih novih objektov in nalogam skupnosti v letošnjem letu. Razprava je veljala kot priprava na bližnje zavedanje skupščine SIS za varstvo zraka, na katerem bodo sprejeli sklepe in stališča, najširše verificirana med občani. Skupnost za varstvo araka, kot je bilo rečeno, bo posredovala krajevnim skupnostim vse razpoložljivo gradivo, na podlagi katerega bodo možne povsem nepristranske odločitve. Kaže, da te sploh ne bodo težke. Stanje ozračja je namreč po podatkih, ki jih je posredoval prof. Anton Stergar, skrajno kritično, saj onesnaženje presega tisto mejo, ki je tudi po nor. mativih svetovne zdravstvene organizacije dovoljena za bivalna naselja. V Celju se od 1073. leta stanje ne izboljšuje več, kolikšno bo onesnaženje, Je v največji meri odvisno od vremena. Letošnja zima je v primerjavi z lansko razmere poslabšala za 10 do 15 odstotkov, pri čemer so posebej kritični tisti podatki, ki jih dnevno kaže monitor trenutnih koncentracij SO,. V mesecu in poj, kar jih je meril, ni bilo dneva, ko bi bila koncentracija manjša od 0,3 mg SO, v kubičnem metru. Za takšne razmere ima seveda največ zaslug Cinkarna, saj je po besedah predsednice skupnosti za varstvo zraka inž. Romane Lončarjeve že dolgo znano, da bi hilo za Celje najvažnejše, sanirati tovarno TiO„ Ta namreč že pet let obratuje brez vsakr-Snega dovoljenja, o čemer bodo morali spregovoriti na skupščini tudi zaradi očitkov pristojnih republiških organov, češ da ne ukrepajo, kajti če bi ukrepali, bi morali obratovanje ustaviti. Doslej so mnoge komisije ugotavljale nepravilnosti in Cinkarna nobene od zahtev ni izpolnila. Skupina za ekološke posege v okolje pri Inštitutu Jožef Stefan je, na primer, ob graditvi TiO, zahtevala postavitev 70-metrskega dimnika, pa so tudi to zahtevo ignorirali oziroma je niso upoštevali, češ da so denar porabili za tlakovanje ceste. Kot neodgo. vomost brez primere bi lab-ko označili dejstvo, da so zgorela elektrofiltra nadomestili z znatno slabšima, ki niti ne obratujeta redno zaradi visokih stroškov, to pa dopušča domnevo, da iz istih razlogov ponoči spuščajo strupene pline nad Celje. Spričo vsega tega Je seveda toliko bolj vprašljiva nova tovarna žveplene kisline. Prav. zaprav je stališče skupnosti za varstvo zraka kot občinskih organov Jasno: o novi nalož-bi ne more biti govora, dokler Cinkarna ne bo uresničila celotnega sanacijskega programa, ki pa Je tudi po mnenju republiškega komite- ja skrajno pomanjkljiv. Na odločitev bo gotovo vplivalo mnenje republiškega meteorološkega zavoda (dodatno onesnaženje s SO, bi se z leti povečalo), poleg študije skupine za ekološke posege v okolje pa tudi ocena mg. oec. Vinka Preloga, po kateri (ne da bi bil upošteval izredno drage čistilne naprave) nova tovarna ne bi bila ekonomsko upravičena, saj bi pomenila nenehno nevarnost v uvozu surovine in kritju izgub. Čeprav so o tej investiciji razpravljali že na najrazličnejših ravneh in je komisija gospodarske zbornice celo »odločila«, da »jo bodo postavili v Celju«, so v razpravi Jasno in glasno povedali, da o tem ne bo odločal nihče zunaj Celja in mimo Celjanov. Pod nobenim pogojem ali pri. tiskom ne bodo dovolili, da bi se ozračje še tako neznatno poslabšalo. Predstavniki krajevnih skupnosti so zelo kritično ocenili odnos Cinkarne do celjskih prebivalcev in »zapiranje« čistilnih naprav v TiO„ da ne bi bila izguba večja, označili kot kriminalno dejanje. Bilo je vprašanje, kdo Je za to odgovoren, kdo bo odgovarjal za uvoz opre-me itd. O vsem tem bo treba podrobno in objektivno seznaniti vse občane, posebno pa tudi delavce Cinkarne. DRAGO HRIBAR Kitajska ,invazija' V Tokiu se vrstijo delegacije kitajskih gospodarstveni* kov — Veliko zanimanje za tehnološko razvite panoge POSEBEN TANJUGOV DOPIS TOKIO. 10. aprila — Samo v enem dnevu so na tokijskem letališču liane tla pristale štiri reprezentativne misije kitajskih gospodarstvenikov m znanstvenih delavcev. Nekateri se bodo tukaj mudili celo štirideset dni, program obiska na Japonskem. ki poleg pogovorov z najvišjuni državnimi in gospodarskimi funkcionarji zajema tudi ogled jeklarn, tovarn avtomobilov in elektronske industrije, ladjedelnic in petrokemičnih kompleksov, pa nazorno priča, kaj trenutno najbolj zanima Kitajce. Tukaj pripominjajo, da bo aprila in maja Japonsko obl skalo še več kitajskih go spodarskih misij, ki se bo do zanimale predvsem za tehnološko najbolj napred ne panoge, zlasti za elektroniko in črno metalurgijo, spremljali pa jih bodo tudi bančni strokovnjaki iz Pe kinga. Medsebojni obiski japon sitih in kitajskih politikov in gospodarstvenikov so bili od leta 1972, ko sta državi navezali diplomatske odnose, redni in plodni. Sedanjo »invazijo« kitajskih gospodarstvenikov brez pomislekov povezujejo z notramimi spre mambami v tej državi, z nje nuni prizadevanji, da bi po sodobila svoje gospodarstvo in se odprla svetu. Japonska, v ekonomsko-tehnoio škem smislu najnaprednejša bližnja soseda Kitajske, najmočneje občuti utrip tega kitajskega »odpiranja«, na podlagi katerega sta državi sredi februarja letos med drugim sklenili »kupčijo stoletja«; trgovinski sporazum v vrednosti okoli 20 milijard dolarjev za obuuoje od 1978 do 1985. leta. Čeprav sta ga vladi obeh držav trdno podprli, bo ta po oonM »zasebni« trgovin •M sporazum vsekakor terjal resnev viste konkretnih problemov, ki se bodo pojavih pri posameznih kupčijah. Ja ponči si prizadevajo, da bi svoj del uvoza izpolnili predvsem z nafto (izvoz naj bi se povečal s 7 milijonov v letu 1978 na okoli 80 milijonov ton v letu 1985) m premogom za proizvodnjo kok- sa. Kitajci pa zahtevajo kom pletno opremo za metalur Ske komplekse, elektronsko opremo, petrokemične objek te in celo kompletno opre mo za tovarno barvnih tele vizorjev z letno proizvodnjo od 1 do 1,5 milijona sprejemnikov. Videti je, da je laponska pri tem vendarle na slab sem, saj ji grozi konkuren ca močnejšega zahodnega gospodarstva. Na podlagi neuradnega spo razuma v okviru OECD ne bi smeli odobriti socialističnim državam posojil z manj kot 7,5-odstotno obrestno stopnjo, na bet in več let m z 20-odstotnim pologom. Peking zahteva ugodnejše pogoje. Po drugi strani pa izvoz »strateškega materiala« podlega tudi instrumentu hladne vojne — dovoljenju koordinacijskega komiteja za izvozni nadzor (COCOM), s katerim so ZDA že skušale preprečiti izvoz japonskih računalnikov na Kitajsko. Tako kot za Kitajsko ve liko pomeni sodobna japonska tehnologija, tako ima za japonsko gospodarstvo izred no velik pomen sporazum v vrednosti 20 milijard dolarjev. Spričo dejstva, da so imeli leta 1977 velik trgovinski presežek (okoli 16,5 milijarde dolarjev), se Japonci bojijo omejitev izvoza v zahodne države, zato japonski poslovni krogi vidijo velike možnosti za svoje gospodarstvo prav v odpiranju tako velikega trga, kot je kitajski. Pod pritiskom te velike go spodarske koristi za japon ske poslovne kroge na notra njepolitičmem prizorišču po teka velika akcija, s katero naj bi prisilili vlado premiera Takea Fukude, da bi čim prej sklenila sporazum o mi rti m prijateljstvu s Kitajsko Takeo Fukuda je dolgo omanuvai, ker se je bal, da bi s sklenitvijo tega mirovnega sporazuma, ki naj bi vseboval tako imenovano »anti-hegeanonistično klavzulo«, skalil odnose z ZSSR. Moskva je že večkrat brez omahova nja to jasno namignila Tokiu. Pod pritiskom čedalje hujše gospodarske stagnacije v ja punskem gospodarstvu pa je Fukuda te dni dal vedeti, da je dokončno sklenil, da se v kratkem začne pogajati s Pekingom. Zato pričakujejo, da se bo začel Fukuda končno pogajati s Pekingom v hipu, ko mu bo to najbolj koristno: po pomladanskem zasedanju japonskega parlamenta; predvidevajo namreč, da utegne tedaj razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. DRAGO BUVAC Nečloveška praksa Poseben odbor OZN proučuje ravnanje Izra* elcev na zasedenih ozemljih POSEBEJ ZA DELO ŽENEVA, 13. aprila — Sestanek posebnega odbora OZN, ki proučuje izraelsko prakso na zasedenem ozemlju, je zbudil v ženevskih krogih posebno zanimanje. Čeprav resolucija generalne skupščine OZN, po ka teri so leta 196,° ustanovili ta oclbor, terja od izraelske vlade, da mora sprejeti odbor, sodelovati z njim in mu pomagati pri' delu, so izraelske oblasti nenehno onemogočale dostop do zasedenega ozemlja. Zato so bili člani odbora prisiljeni obiskovati sosednje države: Libanon, Sirijo, Jordanijo in Egipt, žasliševati priče z vseh koncev, ki so prihajale z zasedenega ozemlja, med drugim tudi precej zapornikov in deportiranih Palestincev. Uporabili so vsa sredstva, ki so bila na razpolago pa izjave odgovornih ljudi v izraelski vladi članke iz izraelskega časopisja in revij m podobno Vse to je pomagalo, da so ugotovili, kakšne so v resnici razmere na zasedenem ozemlju. Tako je odbm črpal iz številnih informacij o zase dtnem ozemlju, delal ankete o razmerah v zaporih in kršenju človekovih pravic med civilnim prebivalstvom, ki živi pod vojaško okupacijo, in ugotovil, da Izrael ne spoštuje mednarodnega humanitarnega prava, zlasti ne četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnega prebivalstva iz leta 194y Odbor je na tem zasedanju prouči! novo dokumentacijo o gradnji izraelskih naselij na arabskem ozemlju in za priče poklical štiri župane iz teh krajev, ki so seveda iz razumljivih razlogov zadnji hip sporočili, da ne morejo priti. Praksa administrativnega zapiranja ljudi, brez sodnega postopka, ki traja v nedogled, rušenje his arab skega prebivalstva in podobni ukrepi, ki jih izvajajo Izraelske oblasti, vse to so jasno ugotovili in podprli s številnimi dokazi. Ker je generalna skupščina OZN zahtevala od odbora posebno poročilo o tem, kako se godi zapornikom z zasedenega ozemlja v izraelskih ječah, so v Ženevi na javnih sejah zaslišali Fatmo Bar-navi iz Jeruzalema; ženska je prebila v izraelskih zaporih 11 let, novembra 1977 pa so jo pregnali na vzhodni breg Jordana. BORKO STOSIC Hude težave s kontrolo Slabo delo administrativnih inšpekcijskih služb na Poljskem — Nova ustanova: komiteji družbene kontrole POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 10. aprila — Na Poljskem se je začela javna razprava o uvedbi nove institucije — komiteja družbene kontrole — pri vojvodskih, občinskih in mestnih ljudskih odborih Predlog za ustanovitev komitejev je na drugi vsedržavni partijski konferenci dal prvi sekretar CK PZDP Edvvard Gierek, s projektom sprememb zakona o ljudskih odborih, ki je zdaj prišel v javno obravnavo, pa se je nedavno seznanil tudi poljski parlament. V nekem velikem podjetju Preobrat na vasi Na Kitajskem uvajajo stimulativno nagrajevanje kmetovalcev v proizvodnih brigadah - Več dela, več zaslužka POSEBEN TANJUGOV DOPIS PEKING, 12 aprila — Ob koncu leta so mnoge kmečke družine v milijonski pokrajini Anhui na vzhodu Kitajske dobivale namesto denarja samo Ust belega papirja. V nekaterih gorskih predelih, nekdanjih revolucionarnih oporiščih, so bili zaslužki revnih in srednjih kmetov tako nizki, da se z njimi ni bilo mogoče niti ustrezno obieči in prehraniti. Veliko jih je zapustilo vas ter se s ‘trebuhom za kruhom podalo v mesto. Tako je opisal kitajsko kmetijstvo prvi sekretar partijskega komiteja pokrajine Zbližan je inspori Po kongresih dveh indijski h komunističnih partij — Začetek dialoga? — Samostojna politika marksistične KPI Prve ocene pred dnevi končanih kongresov dveh indijskih komunističnih partij (KPI — komunistične partije Indije in KPI-M — marksistične komunistične partije Indije) poudarjajo, da je prišlo med partijama po več kot desetletju do prvih znamenj zbližanja, o čemer naj bi pričal tudi napovedani bližnji sestanek voditeljev partij v Delhiju. Po drugi strani pa je seveda res, da so tudi po kongresih ostale ostre ideološke ln politične razlike med KPI in KPI-M, ki sta leta 1964 nastali iz dotlej enotne komunistične partije. Promoskovsko usmerjena KPI, ki ima sedaj okrog f>ol milijona članstva (KPI-M okrog 150.000), vendar pa manjši politični vpliv kot pa KPI-M, se je na kongresu komaj izognila odkritemu razcepu, s katerim sta grozili dve partijski struji, ki sta se razhajali predvsem glede notranjepolitičnih problemov in odnosa KPI do indijske kongresne stranke. Kot vse kaže, pa so se na enajstem kongresu uspeli izogniti razcepu, čeprav je jasno, da Je na kongresu doživela poraz struja, zbrana okrog predsednika partije Dangeja, ki je že pred časom ponudil svoj odstop. A. S. DANGE: Poraz zmernih stališč na kongresu Močno krilo v partiji je namreč že pred kongresom zahtevalo odločno samokritiko partijske politike v času uvedbe izrednega stanja v Indiji (25. junija 1975), ki ga je KPI takrat podprla. Poleg tega pa je zahtevala tudi kritičen obračun z nastopom KPI na lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih je ta partija v bistvu doživela največji poraz (na prejšnjih vo- litvah je dobila 24 poslanskih mest v osrednjem parlamentu, lani pa samo 7), hkrati s tem pa tudi partijsko zavezništvo s kongresno stranko, oziroma po razcepu v kongresu z Indirinim kongresom, kakor se po novem imenuje frakcija nekdanje predsednice vlade, ki je na februarskih lokalnih volitvah v treh južnih državah požela precejšen uspeh. Struja, ki jo vodi predsednik Dange, se je zavzemala za zmernejša stališča do pretekle partijske politi- ! Predlaga' da se mora,a Par' zveznih držav, kjer ima ljudska stranka večino. Na kongresu KPI so se pojavile zahteve, naj KPI-M spremeni svojo zavezniško politiko do »desne reakcije«, kar marksistična partija zavrača, prav tako kot je zavrnila predlog KPI, naj bi v sporih med partijama posredovala sovjetska partija, češ da morata partiji v odkritem dialogu sami rešiti stare spore. Zanimivo Je tudi to, da je KPI na kongresu zamerila KPI-M njeno politiko »enake razdalje« do sovjetske m kitajske KP, sama pa Je podprla politiko KP SZ in vzhodnoevropskih partij in v isti sapi kritizirala kitajsko partijo ter evrokomumzem. KPI-M pa spet terja od KPI, naj opusti zavezniško politiko do kongresne stranke in ke, vendar Je vsaj v nekaterih točkah doživela poraz. Na kongresu je namreč zmagalo stališče, da je bila podpora uvedbi izrednega stanja zgrešena, prav tako pa so tudi obsodili politiko kongresne vlade med 19-meseč-nim izrednim stanjem, s tem v zvezi pa tudi Dangerjevo tezo, da je Indira Gandhi v »razkolu kapitalističnega razreda« vodila progresivni del tega razreda, ko je bila na položaju predsednice vlade. V tem elementu se je KPI močno približala stališču KPI-M, ki vseskozi obsoja uvedbo izrednega stanja in kongresno politiko med tem stanjem, po drugi strani pa že naslednje ključno notranjepolitične stališče KPI potrjuje razhajanja s KPI-M, ki so jo označevali za prepekinško, v zadnjem času pa čedalje bolj poudarja potrebo po samostojnosti in neodvisnosti partij v medna, rodnem delavskem in komunističnem gibanju. Glavni notranjepolitični kamen spotike med partijama je tako tudi po kongresih v njunih odnosih do meščanskih indijskih strank. KPI poudarja, da je glavni sovražnik indijskega gospodarskega in družbenega razvoja tako imenovana »desna reakcija«, ki jo pooseblja vladajoča ljudska stranka. KPI-M ima do vladajoče stranke bistveno drugačno stališče, saj podpira ljudsko stranko tako v osrednjem parlamentu kot tudi v tistih parlamentih tiji bolj kot v preteklosti obrniti k indijskim problemom in zavrniti modele družbenega razvoja, ki jih ponujajo iz tujine. Samostojna in samozavestna stališča KPI-M nedvomno izhajajo iz povečanega političnega vpliva te partije po lanskih in letošnjih parlamentarnih volitvah, saj je povečala število poslanskih mest v osrednjem parlamentu od 18 na 22, poleg tega pa je dobila zadostno večino glasov na lokalnih volitvah v Zahodni Bengaliji in Tripuri, kjer je sestavila svoji vladi. Ne glede na to pa obe partiji v vseindijskem merilu seveda ne presegata okvirov regionalnih strank, v še večji meri pa tretja indijska komunistična partija (KPI-LM — marksistično-leninistična partija), ki v državah Biharu in Bengaliji predstavlja skrajno levo izvenparlamentarno opozicijo. KPI in KPI-M sta se v kongresnih resolucijah zavzeli za ustanovitev fronte levih in demokratičnih sil, ki bi naj v prihodnosti pomenila alternativo vladavini meščanskih strank, predvsem ljudski in kongresni stranki, vendar pa je za zdaj še sila tvegano napovedovati, ali bo ta poziv ostal pri papirnati kongresni resoluciji ali pa bodo politične in družbene razmere v Indiji skupaj s premagovanjem medpartljskih razprtij omogočile ustanovitev takšne fronte. AVGUST PUDGAR Anhui Vang Li v članku, ki ga je objavil partijski časopis »Rdeča zastava«, po njem pa ga je prevzel tudi dnevnik »Zen Min Zi Bao«. Zdaj so se razmere spremenile. Kmečke družine dobivajo denarni zaslužek kot nekakšna odlikovanja: v trdi škatli z'"rdečim trakom, že to jasno priča'o preobratu. UVJSUSMiO Politiki čeWe*ice so končno dali pravo ime: skrajno levičarstvo. Podeželju, kjer živi približno 700 milijonov Kitajcev, je prinesla taka politika v zadnjih letih velikansko škedo. Poglejmo si samo nekaj od cele vrste napak, ki i jih takšni politiki pripisuje-‘ jo: odprava socialističnega načela nagrajevanja po delu, prepoved pridelovanja na vrtovih ter prepoved prodaje teh pridelkov (temu so rekli ostanki kapitalizma), igno riranje usklajevanja interesov države, kolektiva m po sameznikov, nasprotovanje politike gospodarstvu, odprava normiranja dela, pravil m obveznosti, odprava samosto inosti proizvodnih brigad itd. Partijski časopis »Rdeča zastava« prinaša tudi podatek da so se leta 1976 v primerjavi z letom 1973 dohodki članov ljudskih komun v pokrajini Anhui zmanjšali za 20 odstotkov, hkrati pa se je za 15 odstotkov zmanjša la tudi količina žitaric, ka jih dobivajo kmetovalci za pre hrano. V mnogih komunah kmetje sploh niso dobili pla čila v denarju, temveč samo v naturalijah, zaradi tega so mnogi zapustili zemljo ter odšli za zaslužkom drugam. Skorajda ne pomnijo, da bi kitajska tisk kdaj tako odkrito m podrobno opisoval še do nedavnega težke gospodarske in politične razmere na vasi. Za odpravo napak skrajno-levičarske poiitike je pokra jinskj komite Anhuia pred nedavnim sprejel šesttočkovni program. Ta poudarja predvsem krepitev samostojnosti proizvodnih brigad ter potrebe po olajšanju bremena, ki teži kitajsko podeželje. Seveda je tu še cela vrsta dru gih sklepov, kot so uvedba norm za določena dela, pla čevanje po delu, pravica do vrta, do pridelovanja na njem ipd. »V skladu z državnim načrtom imajo proizvodne brigade (v njih je več sto ljudi) pravico, da vodijo proizvod no dejavnost ter razporejajo dohodek,« poudarja teoretični časopis »Rdeča zastava« in dodaja da bo to pripomoglo k »dviganju pobude množic« 1 •••••••••••••••••••« Berite PRIMORSKI DNEVNIK Proizvodne brigade imajo samostojno knjigovodstvo ter pravico do razdeljujejo zemljo, odločajo o razporejanju delovne sile, tehnike, finančnih sredstev itd. »Proizvodna brigada je samostojna proizvodna enota,« ugotavlja ta pa-tijski časopis, ki izhaja iz tega, da morajo brigade same odločati o bistvenih vprašanjih proizvodnje v skladu s krajevnimi razmerami. ALEKSANDAR NOVACIC Uvedba nove samoupravne oblike pomeni prispevek h graditvi sistema družbene kontrole in »izpopolnjevanja oblik sodelovanja državljanov v odločanju«. Partijski orgam »Trybuna Ludu« poudarja, da je »pravica državljanov do družbene kontrole tesno povezana s socialistično de mokracijo in s čedalje šir šim sodelovanjem delovnih ljudi pri upravljanju socialistične države«. Krepitev družbene kontrole si razlagajo tudi kot reakcijo na vse manj učinkovito delovanje administrativnih inšpekcijskih služb, na kate rih račun je bilo zadnji čas izrečenih veliko ostrih kritik. »Tako na področju preventive kot v odkrivanju prestopkov je bila ugotovljena omejena učinkovitost delo. vanja sistema zunanje kontrole,« je nedavno zapisal tednik »Prawo i Zycie«. »Se naprej se dogaja, da resnej ši prestopki, tako imenovane afere, prodro na dan po naključju ali zaradi dejavnosti organov pregona, ne pa po zaslugi inšpekcijskih služb.« Da profesionalni inšpektorji niso izpolnili pričakovanj, pričajo mnogi primeri o po vršnosti ne samo zunanje temveč tudi notranje kontro le. V krakovski mesni in dustriji so inšpektorji v ča su, ko so se dogajale milijon ske poneverbe, »delali« oziro ma presedeli več ko 20.000 ur, ne da bi bili karkoli odkrili! Inšpektorske službe so se razvile do pošastnih razsežnosti, tako da zdaj ne brez razloga trdijo, da je eden glavnih vzrokov neučinkovitosti — pretira,na kontrola. je bilo samo eno leto nad 90 raznih kontrol, v drugem pa so inšpekcije prebile — 715 delovnih dni. Najpogosteje gre za »pod vojenost« raznih del. Tako na primer politiko cen pre verjajo poleg inšpekcije dr žavne komisije za cene še pristojno ministrstvo, poslovno združenje, banke, finančni organi itd. Večina od teh inšpekcij pa se izgublja v »poplavi predpisov in navodil«, ki po drugi strani dopušča veliko možnosti za »ribarjenje v kalnem«. Tudi družbena kontrola doslej ni posebno zaostajala za administrativno — njen učinek je bil slab, angažira la pa je celo armado Ljudi. Kontrola državljanov — kot piše tednik »Polityka« — je bila premalo kritična, preveč popustljiva in neaktivna. »Ne bi je mogli primerjati ne s strašilnim korobačem ne s pregrado, s katero' bi poskušali zavreti samovoljo.« V takšni situaciji se le najpogosteje ponavljalo geslo: čim več kontrole — tem manj zaupanja! Takšna Kontrola je izgubljala družbeno, preventivno funkcijo in si ni mogla zagotoviti zaupanja in podpore državljanov. Vse pogosteje so državlja I ni postavljali vprašanja, kot je na primer naslednje, iz rečeno na nekem zboru vo livcev v Varšavi: »Mar ljud ska oblast, ki je v težavnih povojnih razmerah uspešno obračunavala s tolpami in gospodarskim podzemljem, danes ne more obračunati s protekcijo, z ljudmi, ki se jim vse ,lepi na roke’ in vle čejo na svoj konec to našo prekratko odejo. »Najpogosteje pišete o kontroliranju trgovin (ki so tako ali tako večinoma vnaprej seznanjene s tem, da bo prišla inšpekcija), v resnici pa največje možnosti z® zlorabe ne obstajajo za pultom, temveč pri delitvi raznih dob rin in privilegijev, gradbenega materiala na podeželju, parcel za počitniške hišice, te- lefonov in celo stanovanj. In kje je tukaj prostor za družbene kontrolorje? Kdo jim bo dovolil vtikati nos v takšna sklepe,« sprašuje bralec lista »Prawo i Zycie«. Na ta in druga vprašanja morajo odgovoriti novi komiteji družbene kontrole pri ljudskih odborih, katerih naloga bo usklajevati delo vseh drugih administrativnih in nepoklicnih institucij za kontrolo. V te odbore bodo volili ugledne predstavnike družbenih, gospodarskih in samoupravnih organizacij, ki se bodo morali dosledno zavzemati za uresničevanje predlogov in zahtev, izraženih v pritožbah in pismih državljanov. Prve (eksperimentalne) odbore so ustanovili v začetku letošnjega leta v Kato-wicah. Tam so se odločili, da so njihove poglavitne naloge odpravljati negativne pojave v preskrbi državljanov in funkcioniranju javnih služb ter skrbeti za boljšo kakovost proizvodnje. Uspeh tega eksperimenta, kakor piše partijsko glasilo Šlezije »Trybuna robotnieza«, je odvisen od »širšega sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju in delitvi ljudskega premoženja v vseh oblikah samoupravljanja in družbene kontrole.« L MARINKOVIČ Poskus bega iz samote Kako urediti življenje v velikih stanovanjskih blokih — Po otrocih do znancev — Pravcate brigade obrtnikov BUDIMPEŠTA, aprila — Prizor pred velikim stanovanjskim blokom v Budimpešti je zbudil pozornost stanovalcev, ki so gledali skozi okna. Na prostoru, kjer se po navadi igrajo otroci, se je pojavil starejši možakar z žogo. Vrtel jo je v rokaii, nekajkrat jo je odbil z glavo, potem se je ozrl. Ker ni bilo nikogar, je vztrajno nadaljeval igro, dokler sc mu ni pridružil neznanec, prav tako iz stanovanjskega bloka. Žoga je bila kot vaba, kot predmet, ki je pravkar priseljenemu osamljencu v prostornem bloku pripomogel do soigralcev, znancev. Do enega in nato še do drugega. Sklenjeno znanstvo je lahko Težnje mojstrov za dež Ponekotf dajejo milijone za popravilo vremena — Ali je mogoče preprečiti povodenj in sušo? - Uspeh proti toči PARIZ, aprila — Možnost umetnih posegov v vremenske razmere, da bi ustrezale potrebam ljudi, je najprivlačnejše področje meteorološke znanosti. Nič čudnega, če zbuja zad. nje čase še posebno zanimanje, hkrati pa se ol> njej ravzne-inajo razprave, zlasti kadar sc pojavijo tropski cikloni jia povodnji! n suše, ki nas opominjajo, da je naša civilizacija še slabotna v boju proti močnejšim silam narave. Posegi v vreme nasploh sd še sporni. Ker ni točnih informacij, del znanstvene javnosti zanika, da bi dosedanji poskusi pri spreminjanju vremenskih razmer dali pozitivne rezultate. Dejstvo pa je, da dajejo nekatere dežele zdaj nad sto milijonov dolarjev na leto za razne projekte, po katerih bi vplivali na vreme. Svetovna meteorološka organizacija (SMO) že vrsto let spremlja ta razvoj in kdaj pa kdaj objavlja sporočila o praktični uporabnosti novih postopkov. Sporočilo SMO o »možnih praktičnih koristih na nekaterih področjih spreminjanja vremena« že po formulaciji nakazuje previdno stališče. Ta zadržanost nekaterih znanstvenikov glede možnosti, da bi človek vplival na vreme, je posledica dejstva, da je umetno spreminjanje vremenskih razmer večinoma še na poskusni razvojni stopnji. Setev v oblakih Človek je začel »popravljati« vreme že v tridesetih letih, to delo je zasnovano na zamisli, ki jo je pred pol stoletja objavil sovjetski znanstvenik Obolenski, praktična izvedba pa se je začela po odkritju ameriškega fizika Vincenta Schaeferja, ki je leta 1956 opazil, da so se pri drobljenju suhega ledu (ogljikovega dvokisa v trdnem stanju) v hladilniku z nizko temperaturo oblikovali ledeni kristalčki v meglici hlapov iz njegovega diha. Tako je Schaeferju prišlo na misel, da so podobni ledeni kristalčki potrebni tudi v večini atmosferskih oblakov, če naj se spremenijo v dež. Poskusno sejanje suhega ledu v oblake po vsem sodeč potrjuje to domnevo. Kasneje so trosili po oblakih prikladnejšo snov, srebrov jodid, katerega kristalna struktura je podobna strukturi ledu. Uradno sporočilo SMO sicer priznava čedalje boljše razumevanje teh procesov, vendar bodo kljub nekaterim pozitivnim dosežkom po-1 trebni še mnogi nadaljnji po- j skusi. Zares le nekaj poskusov nazorno dokazuje, da je setev srebrovega jodida v oblake povečala padavine, včasih pa je bil učinek povsem nasproten, kajti nekatere oblake in meglo je s tem mogoče tudi razpršiti. Na nekaterih letališčih na ta način preganjajo meglo. Očitno pa dobro kaže za preprečevanje toče, glede na veliko škodo, ki jo povzroči ta padavina, utegne ta dejavnost imeti pomembne gospodarske posledice. Toda tudi na tem področju, kjer tehnika posipanja oblakov veliko obeta, so rezultati po uradnih poročilih »še nekoliko dvorezni«. Kako ukrotiti orkan Zanimive raziskave v zvezi z orkani kažejo, da je s »setvijo« v orkan mogoče ublažiti silovitost in hitrost uničujočega viharja. Možnost vplivanja na moč orkana, ki se šele poraja, daje slutiti, da je znanost na pragu novih, ve likih raziskav, ki zajemajo tu di preprečevanje gozdnih po žarov ipd. Na kongresu SMO so ugo tovili, da je treba oblikovati program za spreminjanje vremenskih razmer, v njem pa naj bi imelo prednost povečevanje padavin. Gre za poskus s ciljem, dobiti znanstveno prepričljive dokaze o možnosti povečevanja padavin v posebnih razmerah. Tu pa je potrebno potrpljenje, kajti načrtovanje in izvedba takega poskusa zahtevata nekaj let. Razen tega bi bilo naivno, če bi gledali na takšne možnosti kot na »blagodat znanosti v službi človeštva«. Pokazalo se je že, da je položaj znatno bolj zapleten in da umetni posegi v naravne pojave lahko prinesejo eni skupini ljudi korist, drugi pa povzročijo škodo. Prebivalci majhnega mesta v eni izmed članic SMO tožijo svojo vlado In zahtevajo 600 milijonov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii dolarjev odškodnine. Trdijo, da je bil poskus mojstrov za dež preveč učinkovit, saj se je v nekaj urah zlilo po okoliških gričih toliko dežja, da je voda vse poplavila in da je zaradi tega umrlo dvesto ljudi. Poklic prihodnosti Spričo nevarnosti takšnih poskusov so na kongresu SMO opozorili na potrebo po šolanju večjega števila strokovnjakov za fiziko oblakov in na pomoč te znanosti pri posegih v vreme. Z drugimi besedami: meteorološka delavnost se uvršča med pomembne poklice prihodnosti. kasneje preraslo v prijateljstvo. Značilnost zgornje zgodbe je to, da človek, novinec v novem stanovanjskem bloku, najde koga, ki je v enakem položaju in ki si tudi želi znanstva. To je postalo aktualno, odkar zidajo velike stanovanjske četrti v bližnji ali tudi daljni okolici večjih mest. Priseljenci so nekaj časa sami v velikih stavbah, njihovo življemje je razdeljeno na čas, ki ga preživijo na delu, ifl na ure, ki jih prebijejo sami, med zidovi. Tu gre za množice, kajti na Madžarskem živi v mestih že dobra polovica prebivalstva, od tega 35 odstotkov v novih naseljih. Po ocenah se mora navaditi na novo okolje približno poldrugi milijon ljudi. V tej zveži je javnost že razpravljala o presenetljivem pojavu: nekateri ljudje, ki so se čutili osamljene, so se iz novih, udobnih in svetlih stanovanj vrnili v stare hiše, v prejšnje okolje. Neko budimpeštansko naselje je dalo novo streho več deset tisoč ljudem, med katerimi jih je čez čas nekaj preprosto pobegnilo zaradi osamljenosti. Vrnili so se v prejšnje hišice na Czepelu, v starem Budimu in v drugih delih obdonavskega velemesta. Ob tem so začeli razpravljati o širši družbeni skrbi, da se ljudem v novih stanovanjih ne bi bilo treba zapirati v svojo samoto, v kateri bi ne imeli upanja, da si bodo v novem okolju pridobili znance in prijatelje, ki brez njih človek preprosto ne more. V družbeni akciji je šlo za to, da bi osamljene priseljence zvabili na ulico, na ploščad pred blokom ali v skupne prostore, da bi imele tiste ure, ko ni ne dela ne družinskih obveznosti, kar največ vsebine in vedrine. To velja za starejše in za mlajše, sd^hlgotSvljali v razpravi, kajti moti se, kdor mis'i, da se mlajši povsem zlahka prilagodijo novemu okolju. Priporočali so ureditev kotičkov, v katerih bi se novinci sestajali, igrali družabne igre in snovali razne prireditve. Kot primer so omenjali mestece na jugu dežele, kjer 'so si stanovalci novega bloka sami preuredili kleti v skupne prostore, v nekem drugem bloku pa so uredili prostor za zelo koristno dejavnost: za ročno delo v prostem času. Tako so se zbrali mizarji, pleskarji, elektrikarji in drugi obrtniki, ki so najprej jemali vse skupaj kot razvedrilo, kasneje pa so sestavili pravo brigado za nujna popravila po hišah. MILOŠ COROVIC Le načrti premalo Težave tanzanijskega gospodarstva — Planiranje poslej »od spodaj« — Doslej preveč zanašanja na tujo pomoč OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROB1, aprila — Tanzanija se zadnje mesece ubada s liudo nadlogo, kolero, ki je zajela večino pokrajin in prisilila zdravstvene oblasti, da so celo v glavnem mestu Dar es Su-laamu uvedle stroge ukrepe — zaprtje šol in drastično omejitev prihodov v mesto in odhodov iz njega. Po uradnih podatkih je kolera doslej terjala okoli 31)0 smrtnih žrtev, medtem ko neuradnih veliko višjih cenitev o žrtvah ni mogoče preveriti. V takem, deloma izjemnem položaju skušajo obla sti doseči, da bi življenje vzhc oviram teklo kolikor se le da normalno. Eden doka zov takega prizadevanja je tudi sprejem tretjega petletnega načrta. Novi petletni načrt je dokaj ambiciozen. Do leta 1981 namreč predvideva H-odstot-no letno gospodarsko rast. V planskih letih naj bi investirali okoli 300 milijonov dolarjev v ključne gospodar ske panoge in v razširitev družbenih služb. Novost pri snovanju novega načrta je veliko izrazitejše planiranje »od spodaj navzgor«. Tako naj bi planske postavke na ravni vasi uskladili na ravni okrajev, nato pokrajin in naposled v okviru vse države — kopenske Tanzanije (prejšnje Tanganjike), otokov Zanzibara in Pemba. Prednost v novem načrtu imajo kmetijstvo, razvoj naravnih virov, turizem, tran- sport in komunikacije, vodno gospodarstvo, energetika in javna dela. Po drugi strani so v vrh nalog postavili zboljšanje družbenih služb, šolst va, zdravstva in socialnega skrbstva ter pospeševanje razvoja podeželja. Pomemben delež so odkazali tudi razvoju državne uprave, obram-oe in varnosti. S planskim usmerjanjem naj bi dosegli predvsem naslednje cilje, ki jih je opredelila vladajoča revolucionarna partija: — zboljšati življenjski standard tanzanijskih delavcev in kmetov, — pospešiti kritje potreb iz lastnih virov in z lastnim prizadevanjem, — doseči enakopravno razdelitev dohodka med delavce im zmanjšati prepad med mestom in vasjo, — podpreti ujame — gre za obliko vaških skupnosti — kot temeljno obliko tan- zanijskega socialističnega razvoja in pospeševati zadružništvo in zadružnega duna, — zboljšati gospodarsko sodelovanje med pokrajinami. 2e zahteva po kritju lastnih potreb je zelo ambiciozna. Spomniti se je namreč treba, da je Tanzanija še pred tremi leti morala uvoziti za 150 milijonov dolarjev hrane. Samozadostnost naj bi dosegli ali se ji vsaj bistveno približali zlasti v oskrbi domače industrije s surovinami. Hkrati naj bi v petih letih do 1981 postavili na noge bazično industrijo kot podlago nadaljnje industrializacije te še zmerom pretežno kmetijske dežele v razvoju. Bazična industrija naj bi zrastla na domačih zalogah železove rude im premoga. Ob snovanju tretjega pet letnega načrta so kritično raz členili tudi vzroke pomanjk ljivosti pri drugem planu Med njimi navajajo pred vsem svetovno inflacijo, sko kovito podražitev nafte, pomanjkljivosti v Kmetijstvu, ki so terjale izdaten uvoz hrane, neusklajenost razvojnih programov in planskih postavk, nazadovanje pri prido bivanju diamantov in slabo sti v upravljanju gospodarstva. JOŽE ŠIRCELJ ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V PRVENSTVU 1. AMATERSKE LIGE Primorje jutri v primeru poruzu praktično že obsojeno na izpad V Buttriu mora zato proscška enajsterica osvojiti vsaj točko krai že.vno vreme, ki je zajelo naše razn-k preceJ oviralo reden potek ““»terskih nogometnih prven-na \ so blatna in razmoče- da, so Jutrišnje tekme 12. ^vratnega kola v 1. in 2. ligi ter Varnosti'atne^a ko*a v tigi v ne- J- AMATERSKA liga “UTTRIO - PRIMORJE tleh zadnje.m porazu na domačih DiKtJ6 Potožaj proseške enajsterice dram (rfs kritičen, rekli bi skoraj seboii 6n’ sai imaJ° Prosečanj za da ‘edve e^'Pi in če upoštevamo, ie <>i-i ei° *z lige zadnje tri ekipe 'dd •• n |x>Polna. Zato bo jutrišnji Ien Buttriu za Primorje zelo va-jutr Kazum!jivo je, da primorjani z' ne.sn*j° oklevati, kajti le z - g0 1 i si lahko popravili položaj na “V‘“‘mu PoPIav“i poiuzaj hi l-,. vid. S tem pa ni rečeno, da len i' že rešeni, vendar naredili bi "■P kor- ' mo , do rešitve, če pa pogleda-ei(jDaako do sedaj igrala proseška devan-V g0steh prav gotovo predvi-Ja ne govorijo v prid Primo- rja. Do gosipu” sfdaj je namreč Primorje v faln ” °°ne8te le pet točk (remizi-titnd.f prot,i Torriani, Cornu in For-mahci’ pretr|agalo pa le Pro Ro-Buttri ’ Ce pa dodamo, da je ekipa (do ta pr.ava «kraljica» remijev b, s edai jih je dosegla kar 16 in nevar u Primeru poraza znašla v stajo , vodah), ugotovimo, da po-zabit' na oga Primorja še težja. Po- Pa r, Ea.ne smemo, da je prav eki-gi s hnia zadala Primorju po dol-rniačih'1.] usp€8n'h nastopov na do-lotil 1 ^ prv> P°raz in sicer z go-Vsj n zadnji minuti igre. To imajo ' v ŽK°ROmetaži m navijači Primorja bodoem. spominu in zaradi tega se - rumeni* jutri še bolj tieja ■ tj kaj« le v primeru pozitivih 'Zlda 'ahho še računamo na re-praitHAV primeru poraza pa bi si Cn° zapečatili usodo. 2' AMATERSKA liga ■ ai)riATica - gaja kj Se a gre v goste k vodji lestvice, Zamistv tega mesta ne namerava **žen' Torej Je Poraz Gaje neiz-teži(0 • Nedvomno bo gajevcem dg p Pnti do točke, če upoštevamo, t^nutLr Adriatica preživlja »dober Vfatne * ’n dokazujejo izidi po-tečetnaf dela prvenstva. Po dveh PreoSi, Lspodrsljajih 80 Tržačani v kar ie n devetih tekmah osvojili Pire^ * tetk. Do remija stn jih na-tas Prisilila le Primorec in Liber-Gaij Vendar po nedeljskem porazu Zato i"'ravno v najboljših vodah in bi Tri*!0 čajevci naredili vse,.da CflcT^nom odščipnili točko, -v p^TALUNGA - BREG r0 j. zmagi v zaostali tekmi z Ede-šku jn°rala v taboru Brega na vi-Popi-a. ■,tem uspehom so si Brežani dihai„ * Položaj na lestvici in sedaj da et- nekoliko lažje. Zavedajo se, 6nejšplpa, .Costalunge sodi med mo-rtinoSj ekipe tega prvenstva in so E>odo °° zad°tku predvidevali, da tega Verjetno Tržačani zmagovalci lun„sprvenstva. Do tega cilja Costa-igra ,,m uspela priti, zato ekipa ne kot vec s tako vnemo in zanosom, bod0 ,Zadetnem delu prvenstva. Če h... te pomanjkljivosti Costalunge ESPERIA SA - VESNA Križani gredo jutri v goste k Espe-rii SA, to je ekipi, ki je v prvem delu povsem presenetila s serijo pozitivnih izidov. V nadaljevanju pa je Esperia SA odpovedala in tako so jo tudi Križani prehiteli na lestvici. Razumljivo je. da jutri Vesna starta na celoten izkupiček, saj bi s tem popravila svoj sicer ne preveč rožnat položaj na lestvici. B R EDERA - MLADOST Mladost bo v nedeljo igrala v Gorici prot: Ederi, ki spada med slabše ekipe tega prvenstva. (Kljub temu pa so Goričani opravili v nedeljo nepričakovan podvig, ko so v gosteh premagali Fogliano, ki je trenutno četrti na lestvici. Mladost je v nedeljo osvojila že četrto zaporedno zmago ,kar pomeni, da je e-kipa trenutno v dobri formi). V prvem delu prvenstva sta si ekipi razdelili točki, tokrat pa starta Mladost na zmago, saj je gotovo boljša in izkušnejša od Edere. SOVODNJE - POGGIO Sovodenjce čaka v nedeljo skoraj brezupna naloga: sprejeli bodo namreč v goste tretjeuvrščeno ekipo Poggia, ki je v nedeljo osvojila obe točki na račun Farre, Sovodenjci pa so visoko podlegli Audaxu. V prvem delu prvenstva je zmagal Pog-gio in to dokaj prepričljivo z rezultatom 7:1, poleg tega bo v ekipi odsoten Petejan (zaradi bolezni), zato mislimo, da je za Sovodnje poraz '-oraj neizbežen. F. G. v 1. letošnji vožnji proti času. Glede na karakteristike posameznih tekmovalcev, bi morali imeti tbelo-modris. predstavniki tudi precejšen uspeh. Juniorji pa bodo tokrat počivali in bodo nastopili šele prihodnji teden na dirki, ki se bo odvijala v Fontanafreddi pri Pordenonu. R. Pečar -v" IV" DOMAČI ŠPORT Barazzuttl v polfinalu MONTE CARLO - Italijan Baraz-zutti se je uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Mon-te Carlu. V četrtfinalu je premagal svojega rojaka Panatto s 6:2 in 7:5. Obetajoči Borovi igralci minibasketa s svojim trenerjem Bradassijem DAM KS SOBOTA, 15. aprila 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.00 v Dolini Bor - Inter 1904 KADETI 19.30 v Trstu Bor - Ferroviario A NARAŠČAJNIKI 15.30 na Kontovelu Kontovel - Ferroviario * * « 15.30 na Greti SABA - Polet • » • 18.00 v Trstu Bor - Servolana * * « 16.45 v Gorici, na Rojcah Dom - Italmonfalcone 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Gorici, športna palača Pagnossin - Dom »PROPAGANDA* 15.00 v Gorici, na Rojcah Dom - Pagnossin B ODBOJKA V DEŽELNEM FINALU Bn jo tud?1ZnaH izkoristiti lahko pride-00 it,, ,?° točke, s katero bi praktič-tovljen 1 °bstanek v ligi skoraj zago- fe!M°REC - EDERA der°. k-nC' *X)do spreJeli v (foste E-PraU:ri b0 dveh zaporednih porazih šitev 7° n'ma več možnosti za režij v' aradj tega todo Tržačani pri-Pfepfj, rebče precej potrti, vendar v ?n' smo, da ne bodo vrgli pu-Pravj Koruze, kajti v športu velja kanCa 'da je treba tekmovati do so v t .lenega dvoma pa ni, da Predv,„ej tekmi Trebenci favoriti, baje .te ker navijač; Primorca ča-te od c9 te zmago na domačih tleh prirti0r„tebruarja. Takrat je namreč Pr°tj rSc zadnjič zmagal v Trebčah />1.1 \ nen, p^^teiu (4:1). To je bila o-"lafjj, .j*’na zmaga Primorca na do-žtva eh v Povratnem delu prven- Baz ZARJA ^šga 0e Op- Supercaffe pre-ZaPusti j Marco in Zarja poražena !Pu tei, 01 Bredo v goste k nevame-lestvip.mocui ki sicer nima težav z hetn j.' Bazovci pa še niso na var-!aikS v„Z?te se h°do morali varo-?a odn;,Jka Križmančiča potruditi, teiltn s tega gostovanja vsaj »ajtj - - tein v žavljah bi Bazov- °tepsk,. , te točka prednosti pred ekipo. 4|Rr»f. B. R. Juvem0 ' JUVENTTNA foSteh 7ltla . h<) v nedeljo igrala v ftehclrev,-uieBom, ki se tudi, kot teta |. 01 hori, proti izpadu. Juven-a žen« v preteklem kolu doma Ai«UoV 'teizirala žbia-,.Pa za _ s Staranzanom, je dokaj nepričakovano teipj t v g°steh proti tretjeuvrščeni hjem Obe ekipi sta na spod- Pad i,iu ■- ■ • bi «°tovo,si _ ^terskf^teteli obstanek v drugi a- KOLESARSTVO JUTRI V DVEH KRAJIH Dva nastopa Adrie Medtem ko ne bo jutri v Trstu nobene kolesarske dirke, se bodo člani lonjerske Adrie udeležili dveh dirk v Furlaniji in v Venetu. Amaterja Petelin in Godnič bosta nastopila ob 14. uri pri S. Giorgiu della Richinvelda na preko sto kilometrov dolgi dirki, ki jo prireja tamkajšnji kolesarski klub Stefa-nutti. Konkurenca bo tudi tokrat zelo ostra, saj bodo poleg vseh najboljših deželnih kolesarjev nastopili tudi izvrstni amaterji iz Veneta in nekateri iz Emilije. Vsekakor pa bo tudi nedeljska dirka dobra priložnost za predstavnika lonjerskega društva, da preizkusita svoje moči. 1 ' im** Med cicloturfšti kategorije CD pa bosta dva lonjerska para na stopila na 27 km dolgi dirki za dvojice na kronometer v Trevisu. V Veneto bosta odpotovali dvojici Marušič - Cerasari in Ferluga -Verginella, ki se bosta preizkusili DOBRA IGRA BREGA PROTI LIBERTASU «Plave» kljub zmagi izpadle iz tekmovanja naraščajnic Breg — Libertas 2:1 (11:15, 15:5, 15:9) BREG: Slavec, Žerjal, Komar, Cej, Stepančič, Švab, Pečenik. LIBERTAS: Simonella, Forniz, Co-ral, P. in S. Casonato, Basaglia, Giorgi, Canciani, Campardo, Tre in Trevisan. SODNIKA: Crozzoli in Orsi, oba iz Trsta. Naraščajnice iz Pordenona so zasluženo postale deželne prvakinje, kljub porazu, ki so ga utrpele v Dolini. V prvi tekmi so namreč slavile zmago z 2:0 italijanske odbojkarice in zaradi boljše razlike v setih je končna zmaga pripadla njim. Brežanke se kljub izločitvi poslavljajo od tega tekmovanja z dvignjeno glavo. Vsem prisotnim so naša dekleta tokrat dala lep vzgled, kako se je treba na igrišču boriti za društvene barve. Tehnične in taktične pomanjkljivosti so povsem nadomestile s srčno igro ter veliko željo do uspeha in njihov trud je bil na koncu lepo poplačan. Začetek tekn)|._*fs(.fi.otekal v znamenju velike živčnosti in igralke obeh ekip so precej grešile. K temu je tudi prispevalo negotovo sojenje, ki ni bilo na ravni deželnega finala. No, Pordenončanke so bile prisebnejše in so se z nekaj lepimi servisi ob »sodelovanju* nezaneslji- vega sprejema Brežank, zagotovile set in s tem uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Tako se je tudi psihična obremenitev znatno zmanjšala in igra sama je pridobila na lepoti. V tem so prednjačile predvsem Brežanke, ki so glede na moč nasprotnic odigrale svojo letošnjo najboljšo tekmo in so povsem zadovoljile tokrat številne in hrupne navijače. Pordenončanke so ob koncu srečanja pač morale priznati, da so bile domačinke tokrat boljše, Brežanke pa so kljub izločitvi zapustile igrišče vesele in zadovoljne, da so častno zastopale slovensko odbojko. Mig SANTA CATERINA Dl VALFUR-NA — Italijan Gustav Thoni je v tem kraju osvojil mednarodni veleslalom pred Avstrijcem Jager jem in Italijanom Mallyjem, ki je italijanski prvak v tej disciplini. Tho-ni, ki je bil najboljši v obeh spustih je po tekmovanju izjavil, da bo nadalje\«lfcs#t10 lestvice, zato je ta spo-LV°hia |°.ne važnosti za obe. Brez ter bj J obema zadostoval remi, H°tevo ' z osvojeno točko skoraj 3 F- G' krasAMaterska UGA GiARIZZOLE i teeninJ^Nšnji tekmec Krasa vo-JteThi, ua 0 P a lestvici ni v najboljši 4 remiii Pdok?zuiejo trije zapored-fjtefho h ^arizzol. Pozabiti pa ne tear^J ,a je kljub vsemu moštvo 1 s?upno s Čampi Elisi še za prestop v višjo Tržačani ne smejo Cm s c dovnlu r Tržačani ne smejo jutri A.1, -spodrsljajev in zato bo-pten0rr. P1’18'' v Križ s trdnim na-u . 'teaeseio obe točki. Ker »at Dfe..Jsterica Krasa letos že več-Drf4pnebla je mogoče, da tudi Rnža račune Tržačanom. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci bodo danes v petem povratnem kolu pred tretjo zaporedno težko tekmo. Po zmagi nad vodečim De Bortolijem in po porazu v Tržiču s peterko ARA, ki je tretje na lestvici, bodo «plavi» že drevi v Dolini igrali proti vodečemu Interju 1904. Po porazu v Tržiču so borovci na četrtem mestu lestvice. Inter 1904 pa je sam na vrhu razpredelnice. Že ta podatek jasno kaže o moči ekipe Interja 1904, ki letos odločno juriša na višjo ligo. «Plavi» bodo seveda tudi proti temu nasprotniku dali vse Od sebe, da bi svojim zvestim navijačem poskrbeli še za eno veliko zadoščenje. V Borovem taboru pa se vsi zavedajo, da bo naloga izredno težka še posebno zato, ker bodo verjetno »plavi* igrali brez Petra Žagarja, kj je bil izključen v Tržiču. 1. MOŠKA DIVIZIJA Po enotedenskem premoru bodo jutri nadaljevali nastope v tej ligi. Od naših treh zastopnikov na Tržaškem bodo tokrat igrali le poletovci, medtem ko bosta v prvem povratnem kolu Jadran in Kontovel poči vala. Poletovci se bodo jutri spoprijeli z Juventusom, ki je naše zastopnike v prvem srečanju premagal. Bil je to doslej edini poraz Tavčarjevih varovancev, ki so na vrhu lestvice. V primeru, da bi Polet jutri premagal tržaško peterko, potem bi naši košarkarji imeli edinstveno priložnost, da ne uvrstijo v sklepni del tega prvenstva. KADETI Tudi to prvenstvo se nagiba h koncu. Danes in jutri bodo namreč odigrali že predzadnje kolo. v katerem bosta naša zastopnika igrala proti prvemu, oz. drugemu na lestvici. Borovci se bodo drevi doma spoprijeli s . erroviariom A, ki je sam na vrhu lestvice. Brežani pa bodo jutri v gosteh i-grali z Italsidrom, ki je drugi na razpredelnici, in je prav v ponedeljek poskrbel za veliko presenečenje, s tem da je v gosteh premagal Ferroviario A. NARAŠČAJNIKI Kontovelovj naraščajniki, ki so v nedeljo z dokajšnjo težavo premagali ekipo SABA, bodo danes zopet igra- li doma, tokrat proti Ferroviariu, ki je prvi na lestvici. Kontovelci so že v prvem delu prvenstva izredno dobro igrali proti temu nasprotniku, saj so dokaj tesno izgubili. Danes pa imajo naši fantje edinstveno priložnost, da poskr bijo za največje presenečenje prvenstva. Borovci bodo, po dobri igri z In-terjem 1904 v minulem kolu, igrali doma s Servolano. Varovanci trenerja Perca bj v primeru zmage o-svojili tretji prvenstveni par točk. Poletovci pa bodo gostovali pri e-kipj SABA, s katero so v prvem delu lige izgubili. PROPAGANDA V tem prvenstvu bodo danes odigrali zadnje kolo. Medtem ko bo nabrežinski Sokol počival, pa bo danes v Dolini slovenski derbi med domačim Bregom in Borom. V prvi tekmi so zanesljivo zmagali borovci in so tudi danes, če bodo igrali s popolno postavo, favoriti. Za Brežane pa bo današnji nastop lepa priložnost, da se z dobro igro poslovijo od svojih navijačev. Danes in jutri se bo nadaljevalo odbojkarsko prvenstvo tudi v 2. moški diviziji. V tej ligi je bil počitek pred drugim delom prvenstva precej dolg. Nadaljevala se bodo prvenstva tudi v vseh drugih konkurencah, kar pomeni, da se bo borilo za točke precej naših še-sterk. ŽENSKA C LIGA Ne pretiravamo če rečemo, da ima Breg drevi še zadnjo (in tudi edino) priložnost, da pospravi prvi letošnji prvenstveni par točk. Do-lirvčanke bodo namreč gostile Cor-ridoni, ki je letos le bleda senca ekipe iz preteklih prvenstev. Poleg tega so ostale še brez trenerja in tudi v nevarnih vodah, da iz te lige izpadejo. Z zmago bi Breg napravil tudi veliko uslugo Slogi, ki ima tri kola pred koncem enako število točk kot Corridoni. Odbojkarice Sloge pa bodo morale opraviti letošnje najdaljše gostovanje. Po vsej verjetnosti se bodo >z Schia vrnile praznih rok, aaj»*je" «k>m#či Libertas na vrhu. lestvk^n pred domačimi gledalci ni izgubil v letošnjem prvenstvu šeu»bene tekme. Že osvojitev. niša bi bil za Slogo velik uspeh, ki bi znali biti pri končnem obračunu izredno dobrodošel pri tako veliki izenačenosti na repu lestvice. 1. MOŠKA DIVIZIJA Za Kras bo srečanje v Vidmu s PAV Despar le gola formalnost. Vsekakor pa morajo biti slovenski odbojkarji pazljivi, ker so Videm-čani pred štirinajstimi dnevi nepričakovano, toda toliko bolj zasluženo premagali goriško 01yrnpio. To pot do takih presenečenj res ne bi smelo priti. Pred izredno težko preizkušnjo bo drevi naš drugi zastopnik v tej ligi 01ympia, ki bo gostovala v Čedadu. Domači ASFJR spada v boljšo skupino nasprotnikov, sai je z 18 točkami na odličnem četrtem mestu lestvice. Če bodo Špacapan in tovariši zaigrali tudi drevi tako odločno in zagrizeno kot pred tednom s CUS se jim draeoceni izkupiček ne bi smel izmuzniti. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Pred dokaj lahko nalogo bo v 15. kolu vrsta Kontovela. Slovenske igralke bodo igrale v Maria-nu z domačo šesterko Maianese. Domačinke so zadnje na lestvici brez točk ali bolje rečeno z —2, ker so se neopravičeno odpovedale srečanju z Intrepido. Torej lepa priložnost, da se Kontovelke pomak nejo za stopničko višje na lestvici 2. MOŠKA DIVIZIJA Po dolgem premoru bodo nadaljevali z drugim delom prvenstva tudi igralci Doma iz Gorice. Goričani so končali prvi del prvenstva na tretjem mestu. Drevi se jim nudi lepa priložnost, da v mestnem derbiju z AGI pospravijo četrti par točk, V prvem neposred nem obračunu so slovenski odbojkarji zmagali zlahka s 3:0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Pred težko (če ne že pretenko) nalogo bo to pot Hrast iz Doberdoba, ki bo igral v S. Vitu z Ri-vignanom. Domačinke so z 20 točkami na odličnem drugem mestu. V Gorici so zmagale gostje s 3:1. Objektivno je treba priznati, da sta Prata in Rivignano edina tekmeca, boljša od Hrasta. 3. ŽENSKA DIVIZIJA V skupini A se je povratni del prvenstva že pričel, V Nabrežini sta v sredo Sokol in UISP odiifrala samo dva seta in potem je zmanjkal električni tok ter je bila tekma prekinjena. V skupini B pa igrajo danes in jutri zadnje kolo prvega dela. Vodeči Inter bo gostil Breg in ima praktično že četrti par točk v žepu. Brez možnosti za uspeh ni to pot niti Kontovel, ki igra s Killjo-yem. Obe šesterki sta bili v prvih treh nastopih po enkrat uspešni. Tekma kola pa bo neposredni obra čun med OMA in Borom. Tako Bor, kot tudi OMA sta izgubila po eno tekmo in to z Tnterjem ter povrnil oba s 3:2. Sama tekma bo izredno izenačena, toda slovenske odbojka- rice niso brez igrajo v gosteh. možnosti, čeprav G. F. Skorek trener «azzurrov» Poljak Edvard Skorek je od včeraj uradno novi trener italijanske odbojkarske reprezentance. Poljska odbojkarska zveza je namreč dovolila Skoreku, da opravlja v tujini ta posel. MINIBASKET Arte A - Dom 64:22 ( 22:17) DOM: Korsi 2, D. Orzan 11, K. Kont, Grusovin, Lakovič, Pahor, I.' Kont 2, Waltritsch 6, Zanier, Bric L V zadnjem kolu turnirja za veliko nagrado minibasketa so Domovi mi-nikošarkarji doživeli v gosteh proti prvouvrščeni ekipi Arte A visok poraz. »Belo-rdeči* so v prvem polčasu igrali res odlično in z lepimi akcijami spravili v težave domačine, ki so kljub višinski razliki, le s težavo obdržali majhno prednost. V drugem delu offetanj* pa m je stanje na igrišču "ItolibJiibtrltt-.-Spi'«-menilo. Gostje so bili le bleda jen-ca prvega polčasa. Zapravili so brezštevilne uporabljive žoge'ih zgrešili zelo lahke koše. Najslabše pa je bilo v zadnji četrtini, ko so naši fantje dosegli le točko. Kljub porazu je goriški Dom iz- polnil na tem turnirju najbolj optimistična predvidevanja in zasedel tretje mesto na končni lestvici. To je zelo razveseljivo zlasti če upoštevamo, da slovensko ekipo sestavljajo igralci, ki so leto mlajši od predvidene norme. Prav zaradi tega je uspeh še večji in obenem zagotovilo društvu za nadaljnje delovanje na košarkarskem področju. Končna lestvica: 1. Arte A, 2. Ardita A, 3. Dom in Arte B, 5. Ardita B, 6. Arte C. Vladimir NOGOMET LONDON — Trener angleške dr žavne reprezentance je včeraj ob javil imena nogometašev, ki bodo v sredo v Londonu igrali v prijateljskem srečanju z Brazilijo. Nogometaši so sledeči: Corrigan, Shil-ton, Mills, Watson, Greenhof, Cher-ry, Gidman, Currie, Brooking, Cop-pel, Keegan, Francis, Pcarson, Latchfond in Barnes. KOŠARKA RIM — Italijanka ženska košarkarska reprezentanca bo igrala od 28. do 30. aprila v Pragi na turnirju »Grand Prix Jesenik*. Na tem turnirju bodo poleg Italijank igrale še Sovjetinje, Čehinje in Bolgarke. •timiiiiiiMiifiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMitiuiii NAMIZNI TENIS V TRŽIČU Vse Krasove igralke na deželnem prvenstvu Sonja Milič kandidatka za prvo mesto Jutri bo v Tržiču veliko namiznoteniško tekmovanje, na katerem bodo podelili deželne naslove posameznikom, moškim, ženskim in mešanim dvojicam v absolutni, tretji in mladinski jakostni kategoriji. Svojo udeležbo sta najavili tudi slovenski društvi Kras in Mladina. Krasov trener Derganc je odločil, da bodo v Tržiču nastopile vse njegove varovanke, ki bodo tako preizkusile svojo formo pred državnim prvenstvom tretje kategorije, ki bo čez dva tedna v Riminiju, in pa državnim absolutnim prvenstvom, ki bo 20. in 21, maja v tržaški športni palači, V absolutni kategoriji prav gotovo Sonja Miličeva ne bo naletela na ekanovredno tekmico ter tudi Blažinova in Rebulova merita na visoko uvrstitev. Krasu bi ne smelo uiti niti prvo mesto v igri dvojic. V mladinski konkurenci je sicer konkurenca nekoliko bolj ostra, kljub temu pa bi se Vesna Doljak in Dar-ma Purič ob uspešnem nastop lahko prebili vsaj do polfinala NOGOMET 4 kola pred koncem prvenstva V ospredju vprašanje izpada Juvcntine Nedeljski remi Juventine na domačih tleh proti Staranzanu je 4 kola pred koncem prvenstva postavil v ospredje vprašanje izpada štandreške ekipe. Res je, da so Marsonovi varovanci trenutno na 2. mestu z 22 točkami, za njimi pa je še 5 ekip, ki se bore proti izpadu. Po tom bežnem pogledu bi kazalo, da vprašanje izpada za «belo-rdeče» skoraj ne obstaja. Pa ni tako. Pogledali smo namreč koledar zadnjili štirih tekem, ki jih bodo morali o-digrati Štandrežci ter ugotovili, da so vsa srečanja zelo težka in to še posebno če pomislimo, da bodo Ju-ventinci kar trikrat gostovali ter samo enkrat igrali pred domačim občinstvom. V treh gostovanjih bo do štandrežci igrali enkrat z neposrednim nasorotnikom za obstanek v ligi ter dvakrat z ekipama, ki zasedata sam vrh lestvice. Domačo tekmo pa bodo igrali kar s prvo- uvrščenim Lucinicom, Obstaja to rej možnost, da bodo slovenski predstavniki ostali do konca prvenstva praznili rok (4 porazi), ali si bodo r. .brali samo 1 točko. V tem primeru obstaja možnost, da bi ob sklepnem delu prvenstva kar tri e-kipe (Aiello, Moraro in Sagrado) prehitele štandrežce in jih prisilile k izpadu. Druga možnost je, da bi se dve ali tri ekipe znašle ob koncu prvenstva z enakim številom točk. V : primeru bi bila na boljšem predvsem Juventina, ki ima doslej najboljšo razlil o v golih (—6). Gornja razmišljanja so bila da na iz precej pesimističnega zornega kota. Niso pa nemogoča. Če se ho čejo Štandrežci rešiti iz te zagate, bodo morali v naslednjih štirih tekmah zbrati 2 ali 3 točke, kar bi jim zadostovalo za obstanek v ligi. ker bomo ob koncu prvenstva priča kar petim neposrednim dvobojem za obstanek v ligi, in sicer: Aiello - Juventina, Moraro - Mariano, Sagrado - Isonzo, Moraro - Sagrado in Mariano - Isonzo. Štiri kola pred koncem je stanje zadnjih 6 ekip tole: Juventina točk 22 (— 6) Aiello 21 (- 8) Moraro 18 (—13) Sagrado 17 (—17) Isonzo 17 (—19) Mariano 14 (—19) Poglejmo sedaj, kako bodo te e-kipe igrale v sklepnem delu prvenstva (z velikimi črkami tekme, ki jih bo ekipa odigrala pred domačim občinstvom): JUVENTINA: Aiello (8:3 za Ju ventino v prvem delu prvenstva, Terzo (1:1), LUCINICO (1:4), Torre (1:0). (3 tekme v gosteh, ena doma). AIELLO: JUVENTINA, ITALA, Staranzano, FIUMICELLO. (3 doma, eno v gosteh). MORARO: MARIANO, Malisana, SAGRADO, San Marco. (2 doma, 2 v gosteh). SAGRADO: VILLESSE, ISONZO, Moraro, RUDA. (3 doma, eno v gosteh). ISONZO- MALISANA, Sagrado, SAN MARCO, Mariano. (2 doma, 2 v gosteh). MART4NO: Moraro. RUDA. Vil lesse, ISONZO. (2 doma in 2 v gosteh). Rudi Pavšič 16.15 .v Dolini Breg - Bor NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trstu, Sv. Ivan Edile Adriatica - Gaja KADETI 15.30 v Miljah Muggia - Primorje • » • 15.30 v Dolini Breg - San Giovannl • « • 15.30 v Trebčah Primorec - Edile Adriatic? ZAČETNIKI 15.30 v Tržiču San Michcle - Mladost CICIBANI 15.00 v Stracisu Azzurra - Juventina ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 20.45 v Dolini Breg - Corridoni » • « 20.30 v Schiu Libertas - Sloga 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.30 v Čedadu ASFJR - 01ympia * * « 20.30 v Vidmu PAV Despar - Kras 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Maianu Maianese - Kontovel 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici AGI - Dom 2. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v S. Vitu Rivignano - Hrast 3. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, licej Petrarca Inter - Breg JUTRI NEDELJA, 16. aprila 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah Polet - Juventus KADETI 16.15 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Breg NAMIZNI TENIS DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Tržiču Nastopa tudi Kras KOLESARSTVO AMATERJI 14.00 v S. Giorgiu della Richinvelda Nastopa ‘udi Adria # * 4» DVOJICE 14.00 v Trevisu Nastopa tudi Adria NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Buttriu Buttrio - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.30' v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Breg » » » 15.30 v Trebčah Primorec - Edera • * • 15.30 v Žavljah Zaule - Zarja » * • 15.30 v Aiellu Aiello - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gorici Edera - Mladost • » « 15.30 v Sovodnjah Sovodnje - Poggio « « • 15.30 v Križu Kras - Giarizzole • • • 10.00 v Žavljah Esperia SA - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.30 v Podgori Picdimonte • Juventina • • • 10.00 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano • * • 10.00 v Dolini Breg - S. Sergio NAJMLAJŠI 12.45 v Trstu, Campanello Chiarbola - Zarja ZAČETNIKI 11.00 v Štandrežu Juventina - Mossa ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Sv. Sergij Killjoy - Kontovel 10.30 v Trstu, licej Petrarca OMA - Bor Bologna Juventus X LR Vicenza • Genoa X Milan - Atalanta 1 Napuli Fiorentina 1 Perugia - Foggia X Pescara - Inter X Roma - Verona 1 Torino • Lazio 1 Bari - Taranto 1 Catanzaro - Lecce 1 Rimini Varese X Triestina - Piacenza 1 Lucchese - Tera mo 1 [i tii J 1 1. - prvi 1 2 drugi 2 l 2. - prvi X 1 drugi 1 X 3. - prvi 1 l drugi X 2 4. - prvi 1 2 drugi 2 L 5. - prvi 2 2 drugi 2 X 6. - prvi 1 1 X drugi 1 X 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljani 21 ro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 mOdul (šlr. 1 st., vlš. 43 nvj 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Oglasi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 15. aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f zjrr I Trst Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG P0 ČETRTKOVEM SPORAZUMU 0 PREKINITVI SOVRAŽNOSTI HUDA NAPETOST MED DESNIČARJI IN SIRSKIMI ČETAMI V BEJRUTU Nazadnjaške sile očitajo «zelenim čeladam», da ščitijo palestinske interese Predsednik vlade na sestanku z Arafatom - Nove izraelske koncesije Palestincem? BEJRUT — V Bejrut, kjer je bilo med petdnevhimi oboroženimi spopadi ubitih po neuradnih podatkih nad 80 in ranjenih 270 oseb, se je včeraj povrnil mir. Kaže torej, da sovražna tabora spoštujeta sporazum o prekinitvi sovražnosti .ki je bil dosežen predvčerajšnjim med poveljstvom med-arabske mirovne sile in krščanskimi oziroma desničarskimi skupinami. Nekateri sicer menijo, da lx> šelč jutrišnji ' dan pokazal, če bo res ostalo pri premirju. V smislu omenjenega sporazuma je bila izvršena smotrnejša razporeditev «zelenih čelada, tako so o-■tali sirski vojaki v mestni četrti Cliiah, kjer bivajo skoraj izključno muslimanski progresisti, medtem ko so zasedle predel Ain El-Remaneh, ki je domena nazadnjaških sil, sudanske in saudsko arabske čete. Posebni ukrepi so bili tudi sprejeti proti ostrostrelcem, ki so v preteklih dneh hladnokrvno umorili številne civiliste. Medtem ko se na bejrutske ulice postopoma vrača običajni vsakdanji vrvež, pa se čedalje poglablja razdor med liberalci in izrazito desničarsko usmerjenimi krogi na eni ter sirskimi »zelenimi čeladami* na drugi strani. Slednjim očita vodja »nacionalne liberalne stranke* šamun, da so v bistvu izdajalci. Sirci so prišli v Libanon, kot znano, junija predlanskim. da bi se skupaj s konser vativci borili proti libanonskim levičarjem in palestinskim gverilcem in v resnici so s tem prispevali k zaključku državljanske vojne, toda za kakšno ceno — na tisoče Palestincev je bilo poklanih, tudi neoboroženih pa mater, otrok in starih ljudi. Libanonska desnica je pričela dvomiti v «zvestobo» Sircev nedavno, ko je ob priliki sestanka med Sadatom in Beginom prišlo do poglobitev stikov med Damaskom in PLO. Kampanjo »libanonske fronte* proti Sircem je utišal predsednik republike Sarkis, ki se dobro razume s sirskim kolegom A-sadom, toda nova trenja so nastala minuli mesec ob priliki i-zraelske invazije južnega Libanona — sirska vlada ni tedaj hotela namestiti svojih »zelenih čelad* ob severnem bregu reke Litani, od koder bi lagodno nadzorovale libanonsko ozemlje v rokah Palestincev. Zahtevo v tem smislu je postavila bejrutska vlada, podprle pa so jo le konservativne sile, ki so nato prišle do zaključka, da Sircem pravzaprav ni mar za na cionalne interese Libanona, ampak branijo palestinske «teroriste». Predsednik libanonske vlade Hoss je medtem sestal z vodjo PLO Arafatom, kateremu je predočil potrebo, da se beguncem iz južnih predelov države (pod izraelsko zasedbo) olajša povratek domov. Govor je bil tudi o skorajšnjem obisku glavnega tajnika OZN Wald-heima (predvidenem v ponedeljek). Arafat je izrazil željo, da bi se na libanonskem jugu čimprej ponovno vzpostavili enotnost in suverenost, nakar sta sogovornika soglašala glede nujnosti skupnega odpora proti Izraelu. Palestinski predstavniki se bodo v prihodnjih dneh verjetno srečali tudi s predsednikom republike Sarkisom. V okviru prizadevanj za poravnavo bližnjevzhodne krize odpotuje konec meseca v Sovjetsko zvezo delegacija libanonskega naprednega »nacionalnega gibanja*, v kateri bodo glavni tajnik komunistične stranke Shavvi, voditelj na-sersko usmerjenega gibanja «mu-rhbitun* Kolejlat in glavni tajnik socialistične napredne stranke Džumblat. Odposlanstvo »nacionalnega gibanja* pa je včeraj odpotovalo proti vzhodni Evropi, kjer se bo razgovarjalo z madžarskimi, vzhodnonemškimi In bolgarskimi predstavniki. Potem ko so se včeraj izraelske čete «simbolično* (namreč le za nekaj kilometrov) umaknile z juž-nolibanonske fronte na območju reke Litani, je telavivski list zapisal ,da utegne Beginova vlada pod pritiskom ZDA umakniti svoje vojaške sile tudi iz Cisjorda-nije, čemur se je doslej krčevito upirala in bila pripravljena le na koncesijo določene upravne avtonomije krajevnemu (palestinske- mu) prebivalstvu. To seveda ne bi zadovoljilo Arabcev, ki zahtevajo od Izraela, da prizna Cisjor-dancem pravico do samoodločbe. Zahodnonemški neonacisti (Nadaljevanje s 1. strani) tiral od tistih pojavov v svoji stranki (NPD), ki jih je mogoče označiti za protiustavne». Zaradi samega članstva v neonacistični stranki po mnenju mannheimskih sodnikov, nikogar ni mogoče izključiti iz javne službe — posamične primere je treba obravnavati diferencirano. Ko gre za levico, so stvari mnogo preprostejše. Vzdušje politične nestrpnosti, ki ga tudi resni in dobro namerni ljudje prostodušno opravičujejo s specifičnostmi geopolitičnega položaja Zahodne Nemčije in «raz-cepljenega naroda» daje birokratom proste roke, da vsakega pripadnika komunistične partije in levih skupin proglasijo za ekstremista in mu zaprejo dostop do javne službe ter ga s tem porinejo na rob družbe blagostanja. Tega dejstva ne bo spremenila niti zanesljiva revizija mannheimskega škandala na drugostopenjskem sodišču. PREDVČERAJŠNJIM V PREDMESTJE BUDIMPEŠTE Vlak zavozil v čakalnico 16 mrtvih in 26 ranjenih Baje so odpovedale zavore * Strojevodja in dva železničarja v priporu TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sklep o družinski posvetovalnici odobren z glasovi odbora in MSI Srečanje komunistov (Nadaljevanje s 3. strani) Očitna zadrega predstavnikov PSDI in PRI, ki so zanj glasovali, v nasprotju z vsedržavno linijo obeh strank ca, Celovec ne more priti do izbo? šanja odnosov vse dotlej, doki® slovenski manjšini ne bodo priznan* pravice, ki izhajajo iz državne P* godlie, ki jo je podpisala tudi •*' goslavija. Svoj govor je Tomaž Beltra® sklenil z željo, da komunisti svojo aktivnostjo in z aktivno# liiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiiiiiMmMimiuiiuiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiMH* ZARADI KITAJSKEGA NAPADA NA POLITIKO SZ V AFRIKI Diplomatski incident ob sprejemu somaiskega predsednika v Pekingu Sovjetski predstavniki zapustili slavnostni obed - Podpredsednik kitajske vlade in Siad Barrc obtožila Moskvo napadalne in ckspanzionistične strategije PEKING — Včeraj je dopotoval na uradni obisk v ljudsko republiko Kitajsko predsednik soma lske republike Siad Barre, čigar navzočnost bodo pekinške oblasti brez dvoma izkoristile za nadaljnjo poglobitev razdora, ki jih že tako loči od moskovske vlade. Barreja so sprejeli prav triumfalno. Na letališču sta ga pričakala med drugimi predsednik vlade in komunistične partije Hua Kuo-feng ter podpredsednik KP LRK Lihsjen-njen s kolegom Keng Piaom, a »Ljudski dnevnik* je gostu posvetil zajeten fotografski posnetek z geslom «SZ je socialistična le v besedah, v dejanjih nastopa nacistično*... List opisuje nato nedeljski spodleteli državni udar v Mogadišu in pripominja, da je šlo za delo zarotnikov, ki se udinjajo velesilam, Med vrsticami je mogoče razbrati, da sodi mednje kajpak tudi Sovjetska zveza. Slovesnosti ob Barrejevem spreje- Razposajeni za rešetkami: proces se jih ne tiče mu se ni udeležil noben zastopnik e- tiopskega veleposlaništva, katerega glasnik je obrazložil dopisniku italijanske agencije Ansa, da pač adis-abebška vlada nima nikakšnih odnosov z mogadiško. V tej zvezi velja dodati, da je etiopski veleposlanik v Pekingu junija lani zavrnil vabilo na sprejem ob priliki obiska somaiskega podpredsednika Abucarja. Na sprejemu ni bilo niti sovjetskega zastopništva pa tudi ne diplomatskih predstavnikov sedmih držav iz tako imenovanega socialističnega bloka. Vse to iz protesta, ker je podpredsednik kitajske vlade Lihsjen-njen ostro napadel sovjetsko politiko na afriški celini Incident se je vvc—.j ponovil, ko je Lihsjen-njen na slavnostnem obedu o-menil »napadalno in ekspanzionistično politiko nezaslišano pohlepne velesile na območju afriškega roga* in s tem cikal na Sovjetsko zvezo. Njeni, kakor tudi diplomati drugih šestih socialističnih držav so se tedaj odstranili, kubanskih pa sploh ni bilo blizu. Nekoliko pozneje je somatski državnik neposredno obtožil, sovjetsko vlado »grobega vmešavanja v notranje zadeve držav afriškega roga*. Pristavil je, da se bo borba »fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (Ogadena) nadaljevala in da nobeni veselili ne bo uspelo preprečiti padca »etiopskega imperija*, nato Pa zatrdil, da je za politično stabilizacijo afriškega roga nujno potreben takojšnji umik sovjetskih in kubanskih sil s tega območja Pripomniti velja, da je bil Barre ves čas pod «varuštvom* dveh telesnih straž, kar je menda za kitaj-ške razmere neobičajno. Etiopska vlada je medtem opozorila mogadiško, da ne bo trpela vnovičnega napada na lastno ozemlje. V takšnem primeru se bodo spopadi nujno raztegnili na Somalijo. Iz somatskih krogov na to še niso reagirali. (dg) Curclo za rešetkami (Telefoto ANSA) TURIN — Tudi 21. dan procesa proti zgodovinskemu jedru rdečih brigad je potekel mirno ob prisotnosti vseh 15 obtožencev. Medtem ko so v prejšnjih dneh pošiljali na razpravo samo opazovalce, so se že trikrat vsi brez izjeme zbrali v kletki, kar so nekateri časniki povezali s strahom, ki naj bi jih zajel po umoru jetni-škega paznika Cutugna, ki je služboval v kaznilnici «Le Nuove*. kjer »o oni od začetka procesa zaprti V razpravo pa se Curcio in drugi niso vmešavali, pač pa so se norčevali in tudi grozili notarju iz Chivas-sa. ki se je približal kletki, da bi prepoznal človeka, s katerim je skle-nil stanovanjsko kupoprodajno pogod. bo. Spoznal ni nobenega, pa čeprav je bil med obtoženci tudi Paroli, ki ga obtožujejo nakupa stanovanja, ki ao ga spremenili v skrivališče vodstva rdečih brigad. Proces, ki je trajal le nekaj ur, •o odložili na ponedeljek, ko ni izključeno. da b0 stopil pred porotnike kot ena najbolj obremenilnih prič, ge- novski sodnik Mario Sossi, ki je bil najdlje kot ujetnik v rokah »ljudskih sodnikov* rdečih brigad. Indijska policija ubila 16 delavcev NOVI DELHI - Na kmetijski u-niverzi v Pantagarju (severna Indija) je policija v krvi zatrla de monstracijo kakih 2.000 kmetijskih delavcev, ki so zahtevali izboljšanje prejemkov in delovnih razmer. Agenti so ustrelili 16 in ranili nadaljnjih 10 oseb. rvtiorMuili' • .. >**« vanje v Sredozemlju sestavni del prizadevanje evropskih in drugih držav za poglabljanje popuščanja napetosti v duhu stališč, sprejetih na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Poleg tega sta Tito in Ecevit obravnavala še druga aktualna vprašanja mednarodnih odnosov, spregovorila pa sta tudi o jugoslovansko - turških odnosih, ki sta jih ocenila kot prijateljske in poudarila, da se uspešno razvijajo. O-be strani jih bosta še izboljševali. Po pogovorih s Titom je predsednik turške vlade Bulent Ecevit odpotoval iz Bugojna v Sarajevo. PARIZ — V Franciji nezadržno narašča število brezposelnih. Konec letošnjega marca je bilo teh že 1.070.6000 proti 1.042.000 ob koncu februarja. BUDIMPEŠTA — Kot poroča madžarska uradna agencija, je predvčerajšnjim pozno popoldne medkrajevni vlak poln delavcev, ki povezuje središče mesta s predmestji, z nezmanjšano hitrostjo zavozil v zadnjo pregrado odbijačev in nato končal vožnjo v čakalnici končne postaje na Trgu Boraros, ki je bila tedaj baje polna ljudi. Lokomotiva je obstala pod ruševinami, ki so pokopale pod seboj precej potnikov. Po uradnih podatkih naj bi nenavadna nesreča terjala 16 smrtnih žrtev, medtem ko je ranjenih 26, od katerih 10 z izredno hudimi poškodbami. Medtem ko so se gasilci lotili odkopavanja .mrtvili in ranjenih izpod ruševin, so pristojne oblasti uvedle preiskavo in baje tigotovlle, da je treba nesrečo pripisati jiavoram, ki so popolnoma odpovedale. Uradna agencija MTI sicer ne navaja podrobnosti, izvedelo Pa se je. da so priprli strojevodjo in dva železničarja. Na sliki (telefoto ANSA): reševalci na delu. S tem, da je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta vsilila izglasovanje sklepa o ustanovitvi in ureditvi prve družinske posvetovalnice za rajon Sv. Ane in Naselje Sv. Sergija, kljub temu, da je socialist Pesante predložil proceduralno resolucijo o odlogu, v pričakovanju zadevnega zakona, ki ga bo dežela izglasovala prihodnji teden in zakona o prekinitvi nosečnosti, ki ga je poslanska zbornica odobrila prav sinoči, je krajevna KD postavila v očitno zadrego svoja zaveznika v občinskem odboru PSDI in PRI. Medtem ko se v parlamentu in celo v deželnem svetu omenjeni stranki zavzemata za uzakonitev splava in za javno pomoč ženskam, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti, se namreč njuni predstavniki v občinskem svetu niso sinoči zadržali temu dosledno. Sklep, ki ga je predložil odbornik Zanini niti z besedico ne omenja tega v tem trenutku temeljnega družbenega vprašanja, namenom, ki jih ima ustanovitev take družinske posvetovalnice pa je da] še jasnejši «katoliški» i-deološki značaj uvodni poseg v razpravo svetovalke KD Saulijeve, ki ga je komunist Monfalcon (po poklicu profesor filozofije) označil kot zastarelo teološko - tomističnega. KD je tudi zavrnila (s pomočjo glasov MSI) spreminjevalne predlo- ge KPI, ki so zadevali prav vključitev pomoči ob prekinitvi nosečnosti med naloge posvetovalnice in pa ustanovitev »upravnega*, ne pa zgolj «partecipacijskega» odbora, kot je določal sklep. Podobne popravke sta predložila tudi predstavnika PLI. Sprejeli so pa zahtevo KPI, da se odpravi pridevnik «morebitnim» iz stavka, kjer se občina obvezuje, da bo zagotovila, da bo osebje zadostilo jezikovnim potrebam ljudi, ki se bodo posluževali posvetovalnice. Številna, zlasti ž.enska publika, je predlagateljem popravkov ploskala, kar je spravilo demokristjane v nemajhno nervozo. Prvi popravek, ki je vključeval problem splava, je bil zavrnjen z glasovi KD, socialdemokrata Lanze in MSI, medtem ko_ se je podžupan Cesare (PSDI) vzdržal, skupaj z republikanskima odbornikoma, pri drugem (o večji pristojnosti odbora posvetovalnice) je bil izid enak, le da se je tokrat tudi Lanza vzdržal. Ko so nato prešli k glasovanju o izvirnem besedilu sklepa, so pa spet predstavniki PSDI in PRI glasovali zanj, skupaj s KD in MSI. Občinski svet je nato v mirnejšem ozračju soglasno odobril podroben urbanistični načrt za omejeno področje na Katinari, s katerim so ohranili nekaj hiš ob Ulici del Botro in določili cestne povezave. prebivalstva ob meji čimprej on? gočijo konkretizacijo določil iz , sima in s tem spremenijo mer ki je bila še nedolgo tega žariš® napetosti in špekulacij, v nifJ' miru in dobrososedskega sodri0, vanja. , I O obmejnem sodelovanju na k® turno - prosvetnem področju in o vv gi slovenske narodnostne skupnjf vrenčič. Dejal je, da so komun'5 vedno podpirali politiko odprtosti'" sodelovanja med narodi, zlasti * gre za izmenjave kulturnih dobr**" Poudaril je prispevek Osima k vs* stranskemu obmejnemu sodeloval in dejal, da je v pogledu kulturne? sodelovanja stanje doslej zadovriJ vo, saj obstajajo stiki med manjri" skimi organizacijami, pevskimi z"“ __1 • J___■___• __ uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiuiiiiiimiiimiiiimiiuimiiiiMHiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitniiiiimiiii 1 VČERAJŠNJEGA SREČANJA lil Mnogo pomanjkljivosti v novem zakonu o splavu Kljub kritikam Zli zagovarja nujnost zakona Indijanci v boju za svoje pravice WINDOW ROCK - V tem puščav- skem arizonskem mestecu se je včeraj začelo prvo vsedržavno zasedanje predstavnikov indijanske skupnosti v ZDA, ki šteje približno milijon oseb. Udeleži se ga 500 delegatov v zastopstvu 100 plemen (tudi iz Kanade). V indijanskih rezervatih ie 40 od sto liudi brezposelnih, a 58 od sto šolarjev ne uspe dovršiti študija zaradi revščine v družini. PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Zgovoren molk tajne službe o ideologiji atentatorjev Sodnike so obvestili o desničarski pripadnosti teroristov šele po sedmih letih Turški premier na obisku v SFRJ Prisili so mu nogo NE.. VORK — Kirurška ekipa bostonske »Floating hospital* (35 strokovnjakov) je prisila 10-letnemu Leeju Stimsonu spodnji del leve noge, ki jo je izgubil 14. februarja, ko ga je povozil vlak. BEOGRAD — Predsednik Tito je v Bugojnu v Bosni in Hercegovini včeraj sprejel turškega premiera Bulenta Ecevita in se z njim, kot poroča Tanjug, zadržal v daljšem prijateljskem in prisrčnem pogovoru. Predsednik turške vlade je, kakor pravi sporočilo iz Bugojna, obvestil Tita o stališčih in dejavnosti svoje države v zvezi s posameznimi aktualnimi problemi mednarodnih odnosov. Tito je posebej opozoril, da so potrebna najširša prizadevanja za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti v korist vseh držav. To med drugim terja, da se izogibajo nove zaostritve odnosov v svetu in da se lotijo reševanja sedanjih problemov z neposrednimi stiki in v strpnih pogovorih. V zvezi s lem je tekla beseda tudi o aktualnih vidikih razmer v vzhodnem Sredozemlju. Tanjug poroča, da je bilo izraženo prepričanje, da je ustvarjanje neizogibnih predpostavk za krepitev varnosti in širše enakopravno sodelo- CATANZARO — Na procesu za pokol na Trgu Fontana so včeraj skušali sodniki izluščiti iz pričevanj častnikov SID polkovnika Antonia Caciuttola in polkovnika Giorgia Ge-novesia vlogo, ki naj bi jo imela tajna obveščevalna služba po atentatih v Rimu in Milanu. Priči sta tudi1 govorili o prvih vesteh, iz katerih je izhajalo, da sta bila izvršitelja atentatov v Rimu Merlino in Delle Chiaie. Nista pa pojasnila, kako se je izvedelo, da sta atentate naročila Francoza Gue-rin Serac in Robert Leroy, ki jih je SID uvrščal med anarhiste. Ustrezno poročilo je tajna služba posredovala sodni policiji, sodnike pa so o tem obvestili šele sedem mesecev kasneje, julija 1970. Nad vse zanimivo pa je dejstvo, da so sodnike obvestili o desničarski pripadnosti obeh Francozov leta 1977, na izrecno zahtevo sodnikov iz Catanzara. prav tako so sodnikom izročili noto SID, da sta bila Serac in Leroy med voditelji francoske neonacistične organizacije «red in tradicija*, pred meseci, celih sedem let od njene sestave. Stefana delle Chiaie, ustanovitelja «avanguardia nazionale*, so večkrat zaslišali karabinjerji rimskega sodnega oddelka in sodnika D’Am-brosio in Cudillo, a vedno samo glede na alibi Maria Merlina. Včeraj je polkovnik Genovesi dejal, da je sodnikoma D'Ambrogiu in Cudillu poročal o vsej zadevi že, marca in a-prila 1970, te izjave pa je spodbil odvetnik zasebnih strapk Claudio Gargiulo z vrsto pripomb. Odvetnik j« dejal,' da je SID priporočil po- veljniku karabinjerjev rimskega sodnega oddelka polkovniku Alfera-nu, naj ne posreduje vesti o obeh tujcih, ki jih je SID imel za najbolj nevarnimi za Delle Chiaio. Gargiullo je obenem spomnil, da je admiral Eugenio Henke, načelnik SID/ dejal preiskovalcem, da mu je načelnik oddelka »D* pri SID polkovnik Gua-,sca pojasnil molk o obeh Francozih, ker o njiju niso dobili nobenih poročil. •»Hočemo takšne zakonske predpise, ki bi preprečevali smrt, zahtevamo kontracepcijska sredstva, ki naj zatrejo pojav splava.* S tem geslom je Zveza žensk Italije že lani spremljala parlamentarno razpravo o zakonli''6 'splavu, katerega je senat zavrnil, isto misel pa je sprožila ob ponovni debati v poslanski zbornici, ko je po vseli italijanskih mestih ponovno organizirala javne razprave o predlaganem zakonskem osnutku. Še predno se je sinoči v dvorani «Di Vittorio* tržaške sindikalne federacije CGIL izteklo podobno srečanje v organizaciji ZŽI, je prišla vest, da so poslanci odobrili emandirani zakonski osnutek, kar pa med številnimi prisotnimi ni izzvalo posebnega navdušenja. Kakor velika večina ženskega gibanja namreč tudi ZŽI meni, da je uzakonitev splava nuja, ker e-dina lahko odpravi zelo razširjen pojav skritih mazaških posegov, ki imajo večkrat hude posledice, nikakor pa ne odobrava besedila, ki so ga sinoči odobrili liberalci, republikanci, socialdemokrati, socialisti, komunisti in neodvisni levičarji. Že osnutek, ki ga je pred meseci na veliko začudenje in za-prepaščenost večine zavrnil senat z odločilno pomočjo takozvanih »orostih strelcev* ni v celoti zadovoljeval žensk, tolikomanj pa so v skladu z ženskimi zahtevami sprejeti popravki. Veliko kritik na račun emand-majev, ki predvidevajo, da se mora o umestnosti prekinitve nosečnosti izreči tudi oče spočetega (privoljenje moškega ni potrebno samo na izrecno zahtevo ženske) ter, da morajo mladoletnicam iz dati dovoljenje starši, je bilo izrečenih tudi med včerajšnjo tržaško raznravo. Nova določila po mnenju udeleženk načeniaio pravico do ženskega samoodločanja, ki tvori eno izmed treh neovrgljivih ženskih zahtev ob vprašanju splava. Ostali dve pa sta brezplačnost zdravniškega posega in zagotovilo, da bo do nosega prišlo v ustreznih zdravstvenih ustanovah. Še v eni ugotovitvi so si bile edine tržaške ženske, ki so se včeraj zbrale v dvorani «Di Vittorio*: politične sile so tudi tokrat kaj malo upoštevale voljo glavnih prizadetih — žensk. V imenu sloge, ki jo laičnim strankam narekujejo težki trenutki, ki jih preživlja država po Morovi ugrabitvi, so še enkrat zašle v ozadje, osnovne zah teve žensk. Del krivde, da je prišlo do zakona, ki ne odraža popolnoma hotenj ženskega gibanja pa prav gotove nosijo ženske same. ki sc niso dovolj zavzele, da bi njihov glas v zadostni moči prodrl do odločujočih forumov. Najbolj so bile namreč ženske enot ne po lanski zavrnitvi zakona \ senatu, ki so ji sledile protestne manifestacije, posnetke katerih so si sinoči ogledale udeleženke srečanja ZŽI, medtem ko so nanj o-dločno postavljale lastne predloge. Nesporno pa je zakon edino možno sredstvo, s katerim lahko zatremo smrtonosen pojav mazaških posegov, sredstvo, ki bo tolikanj učinkovitejše, če se ga bodo znale v prvi vrsti ženske pravilno in enotno posluževati. Zato pa je nu.ina večja povezanost in enotnejše nastopanje vseh skupin znotraj ženskega gibania, do česar pa v Trstu še ni prišlo v zadostni obliki. Pomembnejši od razhajanja na teoretski ravni bi moralo biti sodelovanje v vsakodnevnem boju: ZŽI je že sinoči pozvala vse prisotne na sejo tržaškega občnega sveta o pravilniku družinske po svetovalnice pri Sv. Soboti, za pri-hodnii teden na vse ženske na zajedanje deželnih svetovalcev zakonu o družinskih posvetovalnicah. (bp) Rešen sindikalni spor delavcev Iadjcdelniške stroke P0 dolgih pogajanjih so končno četrtek dobili možnost rešitve sindikalnega spora delavcev ladjedelniške stroke, ki so bili v stavkovnem gibanju več kot 130 delovnih ur. To možnost bodo sedaj delavci preverjali na svojih zorovanjih. V sporazumu so odobrili smernice sindikata, ki si prizadeva odpraviti manjvrednostno cenjevanje delavcev, ki so zaposleni v ladjedelništvu. Ce ti je center mesta pretesen obišči nas novi MARCHI GOMMA MARKET - Ul. Baiamonti 56/13 racionalno urejen prostor za nakup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko Izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas torej onem omma. Italiji je spregovoril Mario ------ - - iisv ri, prosvetnimi in drugimi organi*/' cijaini. Pri tem imajo svoje m«5. d> tudi občinske uprave. Dejal je, Doberdob ni zadnja slovenska r j stojanka na Krasu, ampak so to *** ši ljudje v nižinskem delu občin RJjl ke, Tržič, štarancan, kjer so s«®® teku pobude za njihovo aktivi*5 cijo. Potem ko je omenil pobratenj; občine Doberdob s Prvačino in vodenj s Škofjo Loko, je dejal. \ naša skupnost veliko pričakuje ® J jj. izgradnje kulturno - športnega sre0, šča v Gorici. Ko bo dograjen še turni dom v Novi Gorici, bosta stali pomembni žarišči, ki naj P*T menitita in povezujeta sosedni . močji v enoten kulturni prostor. Mario Lavrenčič je obžaloval, ni dovolj stikov med šolami in 9» tovil, da je takšno stanje nastalo *, radi premajhne avtonomije v /f stvu. Stanje se bo izboljšalo z " mokratizacijo šolstva in uveljavil njem pooblaščenih odlokov. Globa*” gledano pa je delovanje manjšine **, področju kulturne in obmejnega * delovanja ugodno. , «Slovenski komunisti smo bili no mnenja, da zapiranje vase. rcs vanje lastnih problemov v ozke^ krogu, neobčutljivost za splošne P* bleme in dogajanja in podobna . lišča niso primerna, ker izgublja1'. UIU1CJ1JIV7 L. 11(1011111 V/Uldllll «7* ,j n jati ’ Vse'demokratične in napr®92 sile, da bodo osvojile naša stali5® in nam podlagale. Samo s potno*"' teh sil bomo prišli do globalne * ; konske zaščite,* je dejal Mario k J vrenčič v zaključku svojega izva* nja. prostorsko načrtovanje, istočasno r še začetek novega zgodovinske razdobja za odnose med dvema na- rodoma, ki naj bi se razvili oif ■■Sfl najetju u. LL.iuiiii, ^ skih in vodnih povezav, nanizal r datke o urbanističnih posegih |, vse to vključil v srednjeročni in ® goročni načrt. Ob tem je govoril o industrijski coni na na Goriškem. ^ Rinaldo Rizzi je opisal okvirne P*. kulturno polici širiti, ampak ' ^ kvalitetno izboljševati. Ne zadovoljiti s pobudami, ki se za*“>| čujejo na bolj ali manj uradnih s J čnnjih, ampak je potrebno izdelati mejno kulturno politiko, v kateri K raj0 nastopati inštitucije, šole, stZ) stva množičnih komunikacij itd. tem je potrebno upoštevati navzoč11 ; manjšine in vlogo obrobnih kraje*1, ;• • t| znanstveno in j; nično sodelovanje ustanovili še skri, za gospodarsko. telo za pospeševanje takšne kooP' eije med obmejnima področjema rice in Nove Gorice. Ta odbor . bi izdelal študije o gospodarsjrt stanju teh con in jo sproti spoP®*ju val, ugotavljal stvarne možnosti y lovanja ter jih predlagal meša'1®,; medvladnemu odboru, posredovali p bi novice gospodarskim podjetjen1, -bi sc odločala za kooperacijo. P°l j ARKET ULICA BAIAMONTI 56/13 meri. O prostorski problematiki je poročal Aljoša ob Uršič. V svri J l kul' j' stik z vsakodnevno stvarnostjo, moramo z našimi problemi seri1 »Cilj osimskega sporazuma ni /Jj mo družbenoekonomsko, ampak N funkcionalno integriranje obeh r < melj,* je dejal Roberto Busoliri j, svojem referatu ter pri tem analni ral zaostajanje v ozemeljskem L J tegriranju in vzroke za to (za05^ janje v prometnih povezavah)-. ", j f tem je navedel vse možnosti, ki j, ha.iajo iz cestnih, železniških, le-I loge za poosimsko kulturno ki se ne sme sam0 širiti, ampa» ^ Senator Silvano Bacicchi je v du z določili osimskega spora-ri predlagal, naj bi vzporedno z uri®. naj bi vzporedno z vitvijo medvladnega mešanega o“-^ ief* no bi bilo nadalje premagati na italijanski strani ter uporabiti 1 jf alpsko železnico (Nova Gorica " J senice) za goriške potrebe in :iti za potrebe Trsta. Prek te želeri11'^ proge, ki jo bodo okrepili, bi se ^ povezali z Avstrijo, ker pontri*(( železnica zaradi potresa in slabe U pustnosti tega ne omogoča v zad° referatu je predvsem poudaril s’ j pomen, ki . ga bo avtocesta jnjel*^ razvoj gospodarstva. Pri tem )e J vedel najpomembnejše uporabnike f med goriškim gospodarstvom I;0' ^ Anhovo, Meblo, tovarna armiranih , tonskih konstrukcij, Goriške opek4?j Cimon, Vozila Gorica. Gostil itd- w dalje je tu še tovorni medna* ^ promet. Uršič je omenil možnost* jj; delovanja v letalskem prometu. ^ bodo zaprli ljubljansko letališče i**^ širili, bi del prometa mogli preu5 / riti na letališče Ronke, Poročevale/, je dotaknil tudi vseh drugih l»v'e (I ki izhajajo iz osimskega sporazun*fj ki bodo sila tesno povezali tuk*F prostor.