Leto TIH.	T Iitnbljani, dne »8. (nllfa 103%.	30. štev.
Dva duhovniška jubileja
Leta 1880. je delovalo v Kranju Cerkveno pevsko društvo, ki ga vidimo na sliki. Vodil ga je kot pevovodja pokojni nadučitelj Ivan Pezdič. Na sliki v zgornji vrsti so od leve pa desno že pokojni notar v Laškem, kranjski rojak g. Druker, nekdanji uradnik pkrajnega glavarstva g. Rabič, pokojni vodja pevskega društva nadučitelj g. Pezdič, Cene, brat notarja Drukerja in g. Drenovec. Naslednje tri dame so od leve na desno feospe Pavšlerjeva in Štempiharjeva, ki je že umrla, in gdč. Fanči Ulrihova. Od leve na desno pa sedijo ga. Kalanova iz Celja, pokojna ga. Dobidova, rojena Rakovčeva, pokojna ga. Peršlova, nadgeometrova soproga, gdč. Jugovičeva, gdč. Franzova in ga. Pavločičeva. Na sredi pa sede od leve na desno gdč. Mary Ogrinčeva, ga. Zofija šego-av in ga. Kopačeva. Društvo se je udejstvovalo tudi v Čitalnici v Kranju, prirejalo Je lepe izlete ter je bilo sploh v središču tedanjega družabnega življenja. Gdč. Mary Ogrinčeva in ga. Peršlova sta. peli tudi na dobrodelnih koncertih na Dunaju, ki je bil prirejen v pomoč žrtvam ljubljanskega potresa. Koncert je priredila Glasbena Matica, dirigiral pa ga je g. Hubad. Ob smrti agilnega pevovodje nadučitelja Pezdiča se je društvo razšlo, člani pa so Se naprej delovali v raznih pevskih in drugih organizacijah.
Lep življenjski jubilej
10. julija t. L je obhajal v krogu svojih otrok, vnukov, pravnukov ln sosedov 80-letnico rojstva dolgoletni župan ln ugledni posestnik v Stanov-nem pri Ivanjkovcih g. Ivan K o e i pe r, ki je še v svoji visoki starosti čil in zdrav. Ima še zdrave in močne zobe, da ga je veselo gledati, ko se nasmeje, izvrsten sluh ta precej dober vid. Nekaj posebnega pa je to, da ima izreden spomin. Za vsak najmanjši dogodek ve leto, mesec, dan ta uro. Vzgojil je svoje otroke v narodnem duhu, saj je bil sam vse svoje dela polno življenje vzor zavednega narodnjaka, ki ni klonil tudi v najbrid-kejših časih, ko je grozil nemški val, da poplavi naše lepe Haloze, čast takemu možu! Zato mu želimo z vsemi, ki ga poznajo, da bi živel še mnoga, mnoga leta v isti čilosti, živahnosti ln zdravju.
Iz zgodovine našega društvenega življenja
Zlata maSa prelata Andreja KalanS "]
Prelat Andrej Kalan, ki ga pozna vsa slovenska javnost, je t preteklo nedeljo pel v ljubljanski stolni cerkvi zlato mašo. S tem častnim svečeniškim jubilejem stopa skromni duhovnik iz zatiSja pred javnost, ki ceni njegove neoporečno lepe zasluge za slovensko prosvetno in socialno delo. Po rodu jat iz Pevna pri Stari Loki, kjer se je rodil 2. decembra L 1858., gimnazijo ta bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Kot kaplan. je služboval v Predosljah, Preddvoru, Cerkljah, Preski in v Trnovem, nakar je 1896 postal stolni kanonik v Ljub* ljani. Predlagan je bil ca stolnega dekana ta tudi za stolnega prošta, a nobenega imenovanja avstrijska vlad ni hotel potrditi, pač pa je postal generalni vikar ljubljanskega
Škofa ta papežev hišni prelat. Mnogo truda je ------
posvetil vzgoji mladine kot ravnatelj Marijanišča. Se uu.j vneto se je udejstvoval tudi v novinstvu ta politiki. Bil je občinski svetnik ljubljanski ta deželni poslanec. Po prevratu Je Ml Se nekaj časa poverjenik za kmetijstvo, potem pa s« je spet umaknil v Marljanišče, kjer biva ta tiho deluje še danes. Znana je njegova radodarnost ta briga za reveže, njemu šamanu pa je edina zabava vzorni čebelnjak. Mnogoštevilnim čestitkam k zlatemu mašniškemu jubileju naj se pridruži tudi naša!
Srebrna maša škofa dr. Gregorja Rozmana
Pretekli četrtek je daroval srebrno ma-So vladika ljubljanske škofije, škof Rož-man se je rodil 9. marca 1883. v vasi Dolinčice pri šmihelu na Koroškem. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in jo je z odliko dovršil. Dne 21. julija 1907. je bil posvečen v duhovnika, nakar je bil nastavljen za kaplana v Borovljah. Leta 1912. je postal na Dunaju doktor bogoslovja. Se isto leto je postal učitelj v celovškem bogoslovju. Poleg dela v bogoslovju je opravljal tudi veliko pastirsko delo po Slovenskem ta Koroškem, imel nešteto prilik, duhovnih vaj in mi-sijonov. Od 1918. do 1919. je bil Rožman kancler prošta Randla v Dobrli vasi v najhujših časih, ki jih je pretrpela slovenska Koroška. L. 1920. je pričel predavati cerkveno pravo na ljubljanski univerzi. L. 1929. pa je bil imenovan za naslovnega škofa ta pomočnika dr. Jeg-ličar, čigar stolico je zasedel L avgusta i. 1930. Visokemu cerkvenemu dostojanstveniku želimo vsega zdravja, da bi še dolgo posvečal svoje moči ljudstvu.
---, <• s„ „ ^ŠMtoM^^iS«
Budistični tempelj v Beogradu
V Budistički ulici so si postavili beograjski budisti svoje svetišče. Tempelj ni ravno velik, vendar pa docela zadostuje za potrebe vernih beograjskih budistov, ki so se združili v majhno versko edini-co. Poleg pagode je prizidano poslopje za budistične duhovnike, ,bon-ce. V budističnem hramu vlada prije-jeten hlad. Okna so zastrta z lepimi zavesami, da je v svetišču precej temačno. Raz stropa vise električne žarnice in velika steklena krogla. Sredi templja ob zidu je oltar, v katerem sedi po orijental-skem načinu sam
Buda. Nad njim in pod njim kraljujeta dva budistična svetca, od katerih je prvi bivši poglavar budistov, imenovan Bakša lama. Na oltarju so pokloni budističnih vernikov. Pred par dnevi so praznovali večji praznik in so verniki prinesl v dar Budi, kar so pač v svoji mizeriji zmogli. Eni riža, drugi čokolade, tretji slaščic in kolačev. Vse to bo Buda pojedel najbrže ponoči, če se ne bodo z vsemi darili okoristili samo gelongi — svečeniki. Na stenah vise tudi slike drugih višjih duhovnov in prerokov budistične vere. Na desni strani oltarja so položene blazine, na katere se vsede gelong v času verskega obreda, ki traja najmanj tri do štiri ure. Budističnih vernikov je v Beogradu okrog tristo, nekaj pa jih je tudi v okolici Pančeva, v selu Debeljači in Gornjem Milanovcu. Večina so donskl Kalmiki, manj je Cerkezov in Tibetancev. V Jugoslavijo so prišli leta 1920., nekatere še dve leti kasneje, iz Rusije. Sovjeti so jim požgali domove in tudi pagode. V verskem obredu se poslužujejo svojega kalmitskega in tibetanskega
jezika.
Žuljavi čuvarji naSe besede
Zadnji ostanki stare vere
V zadnjih letih se je spet bujno razvilo — škorpijonarstvo, ki je v prvih povojnih letih — letih blagostanja v lesotrštvu — skoraj popolnoma izginilo, šči-palce ali škorpijone, ki tu in tam žive po naših krajih, so ob naši severni jezikovni meji že nekdaj zelo obrajtali ln se je ta vraža baje prenesla iz predelov štajerskih Nemcev, ki so že v starih časih visoko spoštovali škorpijone. Najstarejši škorpijonar na Kozjaku je danes Kojzekov kočar nad Sv. Ožbaltom: 48-letni Karel Rozman izhaja iz stare rodovine škorpijonarjev. Po njegovem zatrdilu Sta že njegov ded in oče lovila »kobanske škorpijone«, ki so imeli v starih časih mnogo odjemalcev in so škor-pijonarji od maja do julija prav dobro zaslužili, saj jih je njegov oče prodal vsako leto nad 10 tisoč! Stari škorpijonar zna sploh povedati marsikaj zanimivega o svojem prečudnem
poslu.
Slika levo:
Nova pridobitev Ljubljane
Čevljarski most je popolnoma preurejen in vzbuja nič manjšo pozornost kakor lani trimostovje. Je povsem svojevrstna gradbena umetnina. Postavljeni so visoki valjčasti stebri, na vsaki strani po sedem, tako da bo široki most raz-svetjevalo 14 mogočnih svetilnikov. Tudi ta most so dovršuje po načrtih prof. Plečnika, Izdelke iz umetnega kamna pa je postavila tvrdka Battelino.
Slika desno; >
Žrtev avtomobilske nesreče
Jože Pogačar, ravnatelj zavarovalnice Royal Exchan-ge v Ljubljani, naš znani planinec in smučar, se je pretekli ponedeljek pri vožnji z avtomobilom ubil blizu Mednega.
Množica Sokolstva, gasilcev in občinstva med svečanostjo na Glavnem trgu.
Slovenska šola v Gradbecku na Veetfalskem. m Dd leve proti desni stojita rudarja-učitelja g. Fran Mlakar in g. Jožko Stritar
Ljubljana si je nabavila za svoje obsežne drevorede in nasade v Tivoliju moderne jBtroje za umeten dež, ki jih vidimo na sliki. Za kmeta je taka naprava predraga.
Bazvitje sokolskega prapora v Konjicah
Higienska razstava na velesejmišču zgorela
Nov planinski dom na Meninl
Kamniške planine so spet za lep planinski dom bogatejše. Za kočo na Krvavcu in ponosnim planinskim domom v Bistrici je dobil letos tudi najskrajnejši vzhodni del Kamniških planin važno planinsko postojanko, dom »Biba« na Menini planini. Poslopje je sedaj popolnoma dograjeno, preteklo nedeljo pal so ga slovesno otvorili. To je bil velik praznik za ves kamniški srez ter gospodarskega in turističnega pomena. Kajti poslopjeL ki je predvsem zgrajeno iz gospodarskih virov, bo postalo tudi prava turistovska postojanka ln prvi temelj za razvoj turizma v tem delu Kamniških planin.
Strela je udarila v barako na velesejmu, kjer je bila nastanjena pač mnogim »Do-movinarjem« znana higienska razstava. Požar je uničil vso dragoceno zbirko v vrednosti okoli pol milijona dinarjev.
Praktična
naprava
V Kodanju so postavili in izročili obratu prvo signalno napravo za pešce. Ce hoče pešec čez cesto,. pritisne na gumb, ki spoji rdečo svetiljko »Stoj« in zapre cesto za 20 sekund. Da pa ne bi trpel promet, se more ponovno pritisniti na gumb šele potem, ko je bila cesta 1% minute prosta za vo-zovni promet,
Modo presojajo
Slika desno:
Velike ameriške paroplovne družbe, ki so morale zaradi splošne gospodarske krize ustaviti redni promet med Ameriko in Evropo, so organizirale krajše ali daljše izletniške vožnje v evropske vode. Da si pridobijo čim več potnikov, so preskrbele na parnikih za vsakovrstne zabave. Slika kaže modni ogled na parniku »Homerie«
Se ženske ne pustijo pri miru
Mandžurske ženske so po ukazu iz japonske prestolnice obiskale Tokio, kjer so se poklonile v svetišču žrtvam vojne
Hitlerjevske ceste
Hitler, ki ima že svoje hiše, kohorte, napadalne oddelke, svoja srajce in letala ter bo v kratkem imel tudi svojo konjenico, hoče, kakor Julij Cezar in Napoleon, imeti tudi svoje ceste, ki bodo nosile seveda njegovo ime. Prvo teh »zgodovinskih cest« so predali prometu te dni med Bernkastelom ln Witt-lichom. Beli obcestni kamni te »Hitlerjeve ceste« imajo seveda s črno barvo naslikano njegovo bojno znamenje: seki« rasti križ
K dogodkom na Pruskem
Orjaško rusko letalo v Berlinu
X. Otton Brann, dosedanji pruski ministrski predsednik, II. Cari Severing, dosedanji praski notranji minister, ki so Ju zaprti.
W. Valencijl je prišlo ponovno do hudih spopadov med policijo in demonstranti. Policija Je morala rabiti orožje ter je bilo več demonstrantov ranjenih
Volilna feMta v Nemčiji
Smrtna nesreča na tekmi Jadralnih letal
Po vseh nemških mestih so nalepile stranke svoje volilne lepake
Jadralno letalo »Anstria« ln Kobert Kronfeld (v krogu)
Na Wasserkuppl v Rhftrakem gorovju so priredili tudi letos tekmo brezmotornih letal, ki je že zahtevala eno smrtno žrtev, znanega letalca Rudigerja, a zdaj se je smrtno ponesrečil najboljši nemški letalec v tej stroki, GUnter Gronhoff. Dvignil se je v družbi drugih letal proti Ilsenburgu, nad katerimi je stala težka oblačna stena. Hipoma sq ljudje opazili, kako je njihovo letalo »Fakir« začelo padati. Gronhoff se je skušal rešiti s padalom, a se padalo zaradi premajhne višine ni več odprlo. Letalca so našli na tleh vsega razbitega. Gronhoff je v maju dosegel svetovni rekord v svoji stroki, in sicer je preletel takrat 272 km od Monakovega do Kaadena na Češkoslovaškem v viharju. Na tekmi se je ponesrečilo tudi največje jadralno letalo na svetal »Austria«, ki Je strmoglavilo in se popolnoma razbilo. Letalec Robert Kronfeld se je miogel pravočasno rešiti s padalom.
Moskovska vlada bo poslala te dni v Berlin orjaško letalo s 40 sedeži, ki naj pokaže nemški javnosti napredek sovjetskega letalstva. Poleg potnikov bo na letalu tuctl
2000 kg kožuhovien