4» Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — ,Naš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja*1 ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2'50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v. za dvakrat, 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene. Leto I. V Kamniku, 5. avgusta 1905. Štev. 31. " Prešernov spomenik v Ljubljani i ) in — narodni škandali.44 Odgovor „Slovenskega Naroda" na članek gorenjega naslova bruha velike notranje razsrjenosti. In če še nikdar, se je pokazalo zdaj, da ni zmožen razkačen človek mirnega presojevanja in pravične sodbe; drugače bi gotovo spoznal, da je bilo vse le ^stvarna kritika strokovnjaka, ki je merodajna tem-(bolj, ker je podprta z mnenjem moža, ki se je zdel ■ celo odboru samemu zmožen za nadzorovanje izvršitve spomenika. O kakem pljuvanju na narodne dame, na ljubljanskega župana itd. niti govora ni, ker bi ^se to tudi z našim prepričanjem ne skladalo. Prav tako pa, kakor se je zelo ponesrečila „Slov. Narodu" t ta diverzija, nam ni nasprotno ničesar ovrgel, kar je pisal naš članek, in ker je bil ta stvaren in resničen, — kaj je torej bolj naravnega, kakor da vztrajamo pri vseh priobčenih trditvah slej kot prej? če pa je menil glasnik liberalcev, da je netaktnost in psovanje dovolj močan argument proti temu, kar trdi naša kritika o Prešernovem spomeniku, je bil ravno tako v zmoti, kakor tisti, ki mislijo, da se človeški čuti vedno bolj ublažujejo . . . Znanje „Slovenskega Naroda14 na polju pouličnih izrazov je zelo veliko, kakor je pokazal njegov napad na naš list, in zato se čudimo, da jih ni poiskal celo več, kajti po njegovem mnenju je to dostojno in poleg tega so to razlogi, ki so v posebni navadi in spoštovanju pri nekaterih liberalnih žurna-listih. Morda pa je postal „Slovenski Narod11 vsled tega oseben in razžaljiv v svoji polemiki, ker je čutil, da smo mi močnejši in očividnejši v svoji resnici, kakor on v svojih mislih? Saj Schopenhauer pravi, da postane kdo oseben, če preide od predmeta (ker vidi, da je tu igra zanj zgubljena) na tistega, s katerim se prepira in napada njegovo osebo kakorkoli že to gre. S tem pa, da pusti stvar, za katero se gre, popolnoma iz vidika in naperi napad na osebo svojega protivnika: postane razžaljiv, zasmehljiv, užaljiv in surov. S tem ne apelira na duševno silo svojih čitateljev, ampak na njih telesno, živalsko. Kot sredstvo proti takemu polemiziranju, ki je vsled tega tako priljubljeno, ker je zanj vsakdo zmožen, pa priporoča Aristotel v svoji Topiki: dispu-tirati samo s takimi, o katerih vemo, da imajo vsaj toliko pameti, da ne prinašajo na dan prevelikih absurdnosti in osramote s tem sami sebe, da disputirajo z dejstvi in ne z mogočnimi besedami; ki čislajo resnico, poslušajo razloge tudi iz ust svojega protivnika in imajo vsaj toliko čuta pravičnosti, da pripo-znajo svojo krivico, če leži resnica na drugi strani. Da pa „Slov. Narodu11 vzlic temu odgovarjamo, storimo to le vsled tega, ker je mogoče, da ne poznajo še vsi ljudje slabosti tega lista tako dobro, kakor mi ali kdo drug. Naj navede glasilo liberalnih vsaj en slučaj, da smo mi kdaj koga razžalili v osebi, ozmerjali ali opljuvali mirne ljudi. Pa vendar ne, da nas je sodilo po sebi? Kakor vidi „Slov. Narod", se ne poslužujemo v svojih polemikah izrazov, ki leže njemu tako na srcu. Morda pasi je mislil: Wenn der Gegner schiichtern oder dumm ist, und man selbst viel Unverschamtheit und eine gute Stimme hat, so kann es recht gut ge-lingen . . . če odgovarja še avtor — o katerem se je „Slov. Narod" zelo zmotil — ne vemo. Ured. O klerikalizmu. Naše širše ljudstvo je še tako nesrečno, da živi po veliki večini v strastnem, a na umeten način pridobljenem prepričanju, da je zanj klerikalizem tista usodepolna rešitev, tista „stara pravda", ki jo pričakuje že na stoletja. Oglejmo si torej ta klerikalizem nekoliko bližje 1 Klerikalizem znači dobesedno prevedeno: stremljenje duhovščine po gospodstvu, po svetovni oblasti. Že Kristove besede: „Moje kraljestvo ni tega sveta" obsojajo tako ravnanje, ali ker se zmeni le malo duhovščine za to Gospodovo zapoved, zato je naša dolžnost, poseči malo globlje in govoriti z našim širšim narodom — ki so mu zlasti namenjene te besede — kakor mogoče umljivo in očitno, kajti z ljudstvom, ki je imelo tako malo prilike, naučiti se kje kaj politično dobrega, s takim je treba govoriti prav zelo razločno. Zato tudi niso te besede tako zelo namenjene duhovščini, četudi je morda včasih potrebno, govoriti i s to zelo poljudno in razločno. Menimo namreč, da je izvečine naših duhovnikov, zlasti pa starejših, prepričanih, da niso različna povelja, ki prihajajo z visokih mest, v prav nobeni zvezi, kar je učil Krist in da ima klerikalizem ves drug značaj, kakor vera. Vera ima namen vplivati zgolj na dušo vsakega posameznega človeka, na njegovo notranjost; klerikalizem pa na posvetnost, na politiko. In pravi duhovnik pripozna popolnoma rad, da nima opraviti politika prav ničesar z vero. Kajti to bi bilo ravno tako, kakor da bi kdo prišel in dejal, da je prižnica v cerkvi prav isto kakor predsedniški stolec v parlamentu. Takemu človeku pa bi se smejal vsakdo izmed nas, če tudi daje klerikalizem včasih priliko, spomniti se na kaj podobnega. Če pa se borimo proti klerikalizmu, če smo prepričani, da je ta za napredek našega naroda nekaj najbolj škodljivega — in najsi se že zaveda tega svojega nasprotstva naši svobodi ali ne — ne rečemo s tem, da smo nasprotniki vere, kajti pokazali smo, da je vera in klerikalizem nekaj čisto druzega. Prav tako pa, kakor smo odločni nasprotniki temu, kar je klerikalnega, prav tako smo proti tem, ki pravijo, da ni treba vere, ki skušajo pridigovati ljudstvu bvezverstvo. Taki ljudje se nam zde prav tako slepi kakor tisti, ki pridigujejo našemu narodu kot edino rešilno sredstvo klerikalizem. Propovedniki brezverstva pravijo, da je nadomestiti vero z vedo, z znanostjo. Tem je vera prav tako nezmotljiva dogma, Rdeča cvetica. Spisal Vsevlad Garšin. III. „Kako se počutite?" ga vpraša prihodnjega ^ae zdravnik. Bolnik, ki se je pravkar prebudil, je ležal še v postelji. „Izvrstno 1“ je odgovoril, skočil na tla in pohabil pantofelje in spalno suknjo. „Izvrstno! Ali samo nekaj: tul" In pri tem je pokazal na svoj hrbet. „Niti vratu ne morem premakniti brez velikih °lečin. Toda nič ne de. Vse je dobro, samo če more ‘‘ovek bolečino razumeti. In jaz jo prav dobro." „Veste-li, kje ste zdaj?" „Seveda, gospod doktor. Jaz sem v blaznici. a to je vseeno, le če se razume vse to. Prav vse-eHo." Zdravnik je zrl pozorno bolniku v oči. Njego ^'ijetni, dobro rejeni obraz z lepo počesano plav rado in mirnimi, modrimi očmi je bil nepremičen i: ^Predirljiv. »Zakaj me opazujete s tako neprijaznimi po-Secii? Tega, kar se godi v moji duši, vendar ne Zorete spoznati", je nadaljeval bolni: „jaz pa vidim V®e v vaših očeh! Zakaj delate hudo? Čemu ste 'Mi to množico nesrečnih in jih zapirate? Meni je Vseeno: jaz razumem vse in sem zato miren; toda oni drugi? Čemu te muke? Človeku, katerega dušo napolnuje velika vseobčna misel, je pač vseeno, kje živi, kaj občuti. Celo živeti in ne živeti . . . Ali ni res?"' „Morda", je odgovoril zdravnik in se vsedel na stol, ki je stal v kotu, da more bolje motriti bolnika, ki je hodil po sobi brzih korakov v svojih velikih pantofeljih. Pri tem je mahal z vrvmi spalne suknje in se ogrinjal v ohlapno, rdeče križasto in s cveticami posuto blago. Pomožni zdravnik in nadzornik sta stala pri durih. „Jaz jo pa imam!" je zaklical bolnik. „In ko sem jo našel, sem se zdel prerojen. Vsi čuti so mi postali močnejši, možgani so delovali kakor še nikdar poprej. Kar sem prej le slutil po dolgih izvajanjih in mislih, vse to je ležalo zdaj jasno pred menoj. Vse kar je našla filozofija dosihdob, sem dosegel. Začutil sem v sebi velikansko idejo, da je prostor in čas le — fikcija, nekaj izmišljenega, neresničnega. Čutim, da preživljam že vsa stoletja. Povsodi živim brez prostora, povsodi ali pa tudi nikjer, kakor hočete. In zato mi je tudi vseeno, ali me imate tu zaprtega, ali pa me daste na prosto, če sem zvezan in uklenjen ali pa svoboden. Opazil sem, da je tu še več takih, kakor sem jaz. Ali za nje mora biti ta položaj strašen. Zakaj jih ne oprostite? Kdo potrebuje . . .“ „Vi pravite, da živite izven Časa in prostora", ga je prekinil zdravnik. „Ali priznati morate, da smo zdaj z vami vred v tej sobi in da je zdaj (zdravnik je potegnil uro iz žepa) pol enajstih dopoldne enajstega majnika leta 18 . . . Kako mislite o tem?" „Ničesar. Meni je prav vseeno, kje živim in kdaj. Če je meni vseeno, kaj ni to prav tako, kakor da sem jaz povsodi in vedno bil?" — Zdravnik se je nasmehnil. „Nenavadno sklepanje", je dejal in se dvignil s stola. „Morda imate tudi prav. Do svidenja! Želite še cigaro?" „Hvala". Bolnik je obstal, vzel cigaro, nervozno zamahnil in ji odgriznil konico. „To dela nove misli", je dejal. „To je svet, mikrokozem. Na enem koncu alkalije, lugi, na drugem — kisline . . . Prav tako je z ravnotežjem sveta, kjer se razkrajajo nasprotujoče se prvine. Zdravstvujte, gospod doktor." Zdravnik je obiskal potem še druge bolnikej Izvečine so ga pričakovali vsi pri postelji stoječ. Nobena gosposka ne vživa pri svojih podložnikih večjega spoštovanja, kakor zdravnik za umobolne pri svojih bolnikih. Ko so pustili našega bolnika samega v sobi, jo je pričel premerjati z brzimi koraki. Prinesli so mu čaja. Ne da bi prisedel k mizi, je spil vso veliko posodo čaja v dveh duških in v hipu snedel še velik kos belega pšeničnega kruha. Potem pa je ostavil sobo in šel na mostovž, po katerem je hodil več ur zapored z opotekajočimi se, a vendar dovolj naglimi koraki, ne da bi obstal vsaj za trenotek. Ker je bil deževen dan, niso smeli bolniki na vrt. In ko je prišel paznik, je našel našega bolnika na koncu kakor kristjanom pisma sv. Pavla itd. Ali koliko je na tem, spoznamo, če le pomislimo, kako izpremen-Ijivi so uspehi in vsi rezultati znanosti in vsakega še tako učenega raziskavanja. Vsaka znanost je nekaj prav tako zmot polnega, kakor vse drugo na svetu. Noben duhovnik ne bo trdil, da ni res, da je dala cerkev zapreti in mučiti italjanskega učenjaka Galilei Galileija zaradi tega, ker je trdil, da se suče zemlja okrog solnca in ne obratno, kakor se je mislilo tedaj. Za to svojo trditev pa je bil javno mučen in zaprt leta in leta v vlažnih temnicah, ali prav njegove trditve se uči zdaj naša deca po vseh ljudskih šolah. Takih primerov, da so se motile tudi cerkvene oblasti, pa bi navedli lahko še vse polno. Da je motiti se človeško, pa potrjujejo tudi največji učenjaki Newton, Virchov, Haeckel itd. Kar smatramo v znanosti danes kot nekaj novega in pravega, kot uspeh dolgoletnega raziskavanja učenega moža, nam ovrže že jutri drug raziskovalec z novimi rezultati neumornega zasledovanja po resnici. In če ima nemški zvezdoslovec in filozof Kant prav, potem sploh nikdar tega prav ne razumemo, kar nas obdaja. Kako torej nadomestiti vero z dogmo nezmotljive znanosti? In kako in s čim ovreči vero, če je naša znanost še vsa tako šepava, negotova? Mi ne dajemo in ne jemljemo nikomur nobene vere, ker je naše delovanje samo politično in ne religiozno, versko. Pravico vsakega posameznega človeka, misliti o vsakem pojavu po svojem lastnem in ne vsiljenem prepričanju, cenimo najvišje, kot najdražjo svetinjo vsakega človeka, in prav zato se ne strinjamo s tistimi, ki zlorabljajo vero za zapeljavanje našega naroda, da ne vidi kje in kdo mu tepta njegove pravice. Vsi taki so ali tako kratkovidni, dane uvidijo slepila, s katerim varajo sami sebe in naše ljudstvo, ali pa so le navadni licemerci, o katerih stoji zapisano v sv. pismu: postavijo se na vogale cest in ulic, kjer molijo na ves glas, da jih vidijo tako mimogredoči. Resnično vero vati more biti le plod globokega premišljevanja, in znano je, da je tudi med duhovniki mnogo takih, ki ničesar ne verujejo ali pa vsaj zelo dvomijo o tem, kar pridigujejo ljudstvu. Da pa se morda ne oglasi kdo, ki bi dvomil o tem, naj navedemo v dokaz škofa Mahniča.* Ta je dejal sam, da mu je treba slišati samo eno pridigo, in takoj ve, kateri duhovnik veruje in kdo ne. Da je prišel škof Mahnič do te izjave, je pač moral poznati duhovnike, ki niso verovali. In še prav dobro. Noben pošten človek ne preganja druzega, če je drugačne vere, kajti Krist sam je proti temu. Na svetu je vendar toliko različnih ver, in kdo more trditi brezpogojno, da je njegova prava? Vsaka vera ima toliko mučenikov, ki so prelili za njo svojo kri, vsaka svoje apostole in svoje zapovedi. Kje je torej človek, ki bi se osmelil in proklel vsa ta neizmerna ljudstva, ki nimajo naše vere? In koliko je ver, ki imajo mnogo več pripadnikov, kakor n. pr. rimskokatoliška ! * Škof Mahnič je znan po preganjanju slovenskega pesnika, duhovnika Simon Gregorčiča. mostovža, kjer so peljale male duri na vrt. Umobolni je silil z glavo proti šipi in zrl nepremično na gredico, kjer so bile vsajene različne cvetice. Med njimi je bila ena rdeča in podobna maku. In zdelo se je, da je vznemirjala ta prav posebno umobolnoga. „Prosim, blagovolite morda oditi11, je dejal paznik in se dotaknil bolnikove rame. Ko pa se obrne umobolni z obrazom proti pazniku, je obšla tega groza: tako zelo so plamtele oči norega čoveka, v neki besnosti in srdu. Ko pa opazi paznika, je iz-premenil svoj izraz v očeh in voljno mu je sledil, ne da bi zinil besedico, vtopljen v razne misli. Tako je prišel do zdravnikove sobe in se vstopil sam na tehtnico. Paznik ga je stehtal in zapisal v knjigi poleg bolnikovega imena 109 funtov. Prihodnjega dne je bilo samo še 107, tretjega le še 106. „Če gre tako naprej, potem ne živi več dolgo", je dejal zdravnik in ukazal, da mu dado najboljšo hrano, ki jo imajo. Vzlic temu in nenavadnemu teku bolnika je hujšal ta od dne do dne in paznik je zapisal v knjigo vedno manjše in manjše število funtov. Bolnik ni spal skoro nikdar, ampak prebil vse noči v neprestanem gibanju. IV. Zavedal se je, da je v norišnici; zavedal se je celo, da je bolan. Prebudil se je včasih, kakor se je zgodilo to v prvi noči, po dnevu, ki ga je prebil v veliki razburjenosti, sredi tega pokojnega miru, ki Zaradi tega pa prepustimo premišljevanju vsakega posameznika, naj si skuša priti na čisto s temi vprašanji, ki se tičejo le naše notranjosti, naših src. Z lastnim premišljevanjem naj si pomiri vsak svojo vest, če mu jo morda vznemirjajo take in podobne misli, ki mučijo tudi dušo marsikaterega duhovnika, kakor neusmiljeno notranje vprašanje: čemu je naše življenje. Vsak človek, ki premišlja svet in dogodke v njem mirno in trezno, mora priti do spoznanja, da je res neodpustno, tirati vero v naše javno življenje. To je vendar popolnoma zasebna in duševna stvar vsakega posameznika, ki res nima s politiko nobenega stika. V kaki zvezi so volitve klerikalnega kandidata z izpostavljanjem Najsvetejšega v cerkvi, nam more povedati le ta, ki smatra vero kot navadno agitacijsko sredstvo. S tem trenotkom pa je oskrunjen Krist in njegova vera. In take, ki oskrunjajo svojo vero s tem, da jim služi še v druge namene, je imenoval on: farizeje. Vemo pa, da ima slovenska duhovščina prav zaradi pritiska od zgoraj v tem oziru težko stališče, ki je pa gotovo sleherni premaga, če ne stori ničesar proti svojemu prepričanju. Čemu tako pehati se in preganjati ljudi, če je naša vera prava? če je ta vera resnično božja naredba, čemu bati se za njo in vprizarjati zato tako nepopisno veliko gonjo? Ali ne stoji mar prav v istem sv. pismu, da je tudi peklenska vrata ne premagajo? Vse to kričanje, da je vera \ nevarnosti, dela na vsakega utis, kakor da klerikalni krogi ne verujejo temu zatrdilu evangelija, čemu drugače tak strah? Ali če smo dejali, da je največji greh, spravljati vero v zvezo s klerikalizmom, se potegnemo prav tako na drugi strani za politične pravice duhovnikov. Kakor ima vsak državljan pravico, posluževati se vseh političnih pravic, tako jo ima tudi vsak duhovnik, ali v tej obliki kakor vsak drug državljan: na shodih ali podobnih sestankih. S prižnic naj se oznanjujejo samo moralne in verske resnice, vzbuja in ohranjuje samo verski čut in versko prepričanje, kajti drugače bi imel tudi vsak drug človek pravico, priti na lečo in razkladati od tam svoje politično mišljenje. In Kristus vendar ni nikdar dejal, da je cerkev v politiki nezmotljiva. Tega celo noben papež ne trdi o sebi. Ako se hoče posluževati duhovnik svojih političnih pravic, naj stori to pod istimi pogoji in v istem okvirju, kakor vsak drug državljan, če hoče biti duhovnik tudi politični vodnik svoji čredi, naj zapusti prižnico, kajti zna se prigoditi, da zamenjajo neved-neži in taki, ki premalo mislijo, v kakem smislu in v kaki lastnosti govori duhovnik pred njimi, in bi morda celo smatrali politično govoričenje za verska navodila in povelja.* če pa nastopi duhovnik na volilnem shodu, ve vsak, da ni to, kar govori, oznanilo božje besede, ampak le njegovo privatno, zasebno mnenje, .kateremu more vsak ugovarjati ali je kriti-kovati. Ali če nastopa duhovnik v tej ulogi na prižnici, se je oddaljil s tem svojemu poklicu kot sve- * Besede bivšega ogrskega pravosodnega ministra Jos. Szilagyja. ga je obdajal z bolečinami po vseh udih in s strašno težko glavo -- ali bil je v popolni zavednosti. Morda ni bilo v tem ponočnem miru in mraku nobene stvari, ki bi nanj posebno vplivala, morda so delovali tudi možgani človeka, ki se je pravkar prebudil, prepočasi in vse to je moralo biti vzrok, da je spoznal v takih trenotkih ves svoj položaj; kakor da je popolnoma zdrav. Toda prišel je dan; in s to lučjo in prebujenjem življenja v bolnici so ga obdali zopet spomini, bolni možgani niso obvladali več samih sebe in tedaj je bil bolnik zopet blazen. Bila je vse nekaka čudna zmes pravih misli in brezumnih norčarij. Vedel je, da ima okrog sebe same bolnike, ali v vsakemu izmed .teh je mislil videti skrito kako skrivnostno osebo, ki jo je poznal še od prej, ali čital ali pa slišal kje praviti o njej. V svoji fantaziji je videl v bolnici ljudi vseh časov in vseh krajev. Tu so bili tudi taki, ki so že davno umrli; slavni in mogočni možje, v zadnji vojski ubiti vojaki in taki, ki so že vstali od mrtvih. Mislil je, da se nahaja v bajno začaranem krogu, ki je imel zbrano vso moč sveta in v prevzetni domišljiji je smatral samega sebe kot središče tega kroga. Zbrani so se mu zdeli tu vsi njegovi tovariši iz bolnice, ki so imeli vsi zbegano obliko neizmernega započetja, ki je imelo nalogo, uničiti vse zlo na svetu. Ni vedel, kaj je pravzaprav vse to, ali zdelo se mu je, da je docela kos tej nalogi. Bratijo hotel ljudem njih misli; stvari okrog njega so mu pripovedovale svojo zgodovino ; velike breste v bolničnem vrtu so mu bajile čenik, in potem mora trpeti i tam ugovore, kritiko, pritijevanje ali obsodbo. Toda potem je zlorabljal svetost kraja, oskrunil božjo hišo in onečastil svoj poklic, on in ne morda hrupno ali ugovarjajoče mu ljudstvo. Naj vladajo duhovniki sami sebe. Cerkev sama bi morala nastopiti najostreje proti takemu pro-faniranju svojih sredstev milosti. Vlačiti verska čuvstva v javnost in groziti duši v političnem boju je nevarno zlorabljanje vere. Vsak odkritosrčen prijatelj resnične vere mora želeti, da se ne postavlja verski čut v službo strankarskega namena. S tem ne pridejo v nevarnost samo svobodne in čiste volitve — ker ne slone več na pravi ljudski volji — ampak \ tudi vera. Kriza na Ogrskem. Izhod iz krize. Dunajski vladni krogi so se menda že prepričali, da ga nimajo izhoda iz situacije, v kateri se nahaja zdaj kriza, če nočejo doživeti še hujših porazov in osmešenja, kakor do zdaj. Pogajanja z raznimi poslanci so bila vsa zaman, samega Košuta je sprejela krona — no, pomagalo tudi to sredstvo ni. Preostane torej samo še razpust zbornice. Ker pa se zna prigoditi, kar je skoro popolnoma gotovo, da prodro revolucionarji pri novih volitvah še z večjo večino, zato so poslali dunajski krogi ogrskega ministra notranjih zadev po kostanj v žerjavico. Minister se je izjavil naenkrat kot velik privrženec splošne in tajno volilne pravice. Svojo izjavo je podal seveda kot zasebnik, da ne pade ob propadenju njegovih misli tolikega fiaska na celo Feyervarijevo ministr- . stvo. Ali se je nadejal minister — Kristoffj mu je ime — pridobiti s tem socialiste na svojo stran, je nekoliko dvomljivo, ker je lahko vedel že naprej, , -da ne sklepajo navadno socialisti z vlado kompro- : misov, pač pa si je moral misliti, da pridejo z novimi volitvami, ki bi izdale okrog tri milj one volilcev (vseh prebivalcev je na Ogrskem 16 mi-Ijonov, od teh jih voli do zdaj 900.000), tudi novi elementi v zbornico, ki bi jim bila bolj na srcu narodnogospodarska vprašanja, ki zanimajo tudi širše mase, kakor pa državnopravna. Ali gospod Kristoffy se nam zdi kakor človek, ki bi rad nekaj dal, pa ne more. Na katero stranko naj se opira? Poiskati bi si moral vsekakor večino in to so revolucionarji pod Košutom, ali ti 1.) ne pripoznavajo ministra kot takega, ker smatrojo ves Fevervarijev kabinet kot protiustaven, 2.) pa nočejo o kaki splošni volilni pravici ničesar slišati. Razpad liberalne stranke. Tudi liberalni stranki na Ogrskem, ki je imela tekom 37 let večino v zbornici, je odklenkalo pri zadnjih volitvah. In ker prestopajo malodane vsak*-’ teden posamezni njeni člani k opoziciji in ker sploh ni več upanja, da pride kdaj na površje, se bavijo nekateri njeni člani z mislijo, razpustiti celo liberalno in zasnovati novo strin ko na podlagi dualizma iz 1. 1867. Pri tem upajo, da pridobe zase tudinr '‘' j. mož iz opozicije, pred vsem nekaj zavetja pM .ne- dolge legende, ki so jih doživele seve vse same; poslopje, ki je bilo res že nekoliko staro, se mu je zdelo sezidano po Petru Velikem, in bolnik je bil tudi prepričan, da je stanoval car za časa vojske pri Pultavi prav v tej blaznici. Vse to mu je stalo zapisano na stenah, resnico svojih misli jo čital Iz odpadle omete, na koscih razpadle opeke in mavcu, ki je ležal po vrtu; vso zgodovino hiše in vrta je menil brati na ta način. V svoji domišljiji je videl v mrtvašnici na stotine že davno umrlih ljudi; pazljivo je motril malo okence v mrtvašnici, kjer so odsevale v umazanih, v vseh mavričnih barvah se svetlikajoče poteze, ki so se mu zdele znane, ki jih je srečal kdaj v svojem življenju ali jih videl na raznih podobah-Sčasoma se je zvedrilo, in bolniki so smeli biti ves dan na vrtu, kjer so imeli obilo dobrega zraka-Oddelek vrta, ki je bil njim namenjen, ni bil sicer velik, ali bil je vsled gosto zasejanih dreves zelo senčnat in kjer se je le dalo, so bile vsajen^ cvetice. K temu delu so silili nadzorniki vse tiste bolnike, ki so bili količkaj sposobni za delo; dan dnevom so morali pometati poti po vrtu, jih potresati s peskom in opleti vse gredice, kjer so bile vsajene cvetice ali melone ali krastavci. V enem koncit vrta so rastle črešnje; ob zidu je stal drevored bresti sredi vrta je bila na umetno napravljenem griču naj' lepša gredica cvetic, kar jih je bilo tod okrog; cvetice živih barv so obrobljale gorenjo teraso, v katere sredi se ponaša velika georgina nenavadno rumeo0 barve, posejana z rdečimi pikami. Ta cvetka je stala Priloga „Našemu Listu46 št. 31 z dne 5. avgusta 1905. dentih in baron Dezidor Banffyjevi skupini. Desi-dente, grofa Julija Andrassy in okrog 20 njegovih prijateljev, same bogate, konservativne može in Banf-fyjevo skupino 13 članov — Banffy je bil še pred osmimi leti najstrastnejši privrženec politike dunajskega dvora, pa ker mu nista pomagala niti Dunaj niti liberalna stranka do potrebne mogočnosti, je prestopil v opozicijo — če je dobiti te dve stranki za novo podjetje liberalnih, je vendar popolnoma neverjetno, dokler hodi Košut po tej poti, kakor zadnjega pol leta. Poleg tega pa je Banffy eden naj-, večjih ogrskih šovinistov. Morda pa so računali na to, da je znano o njem, da tako rad v kalnem ribari, Če se mu kaj dobrega obeta. Vprašanje je ravno, kdo da več. Demonstracije socialistov. Ce je morda res poskušal minister notranjih zadev, pridobiti z aspiracijami na splošno volilno pravico organizirane delavce zase, mu je pokazal zadnji delavski shod v Budimpešti, da je vse tako prizadevanje zaman. Mase delavstva se nočejo opirati na ministra, ki ga nihče ne pripozna kot postavnega, pač pa hoče imeti splošno volilno pravico od opozicije, ki jo je ta tekom zadnjih volitev tudi obljubila. Pred shodom je demonstrirala množica, broječa nad 15.000 glav po budimpeštanskih ulicah in neprenehoma kričala „Abzug" opoziciji. Organizacija ogrske soc. dem. stranke priredi tekom avgusta nad 250 shodov po celi deželi in razširi na tisoče proklamacij med delavstvo, kot demonstracijo Za splošno volilno pravico. Strah revolucionarne opozicije. Košuto VB stranka je dobila strah pred energičnim nastopom delavcev. Ker je dobila opozicija delavce pri volitvah Je s tem zase, da jim je obljubila splošno volilno pravico, in ker preti postati ta Volilna mahinacija prenevarna igra, pride Košut dne 5. avgusta v Budimpešto, kjer ima izvrševalni odbor koaliranih strank še istega dne na večer sejo, kjer se dogovore o svojem stališču napram delavskim zahtevam. Nekateri upajo celo, da se omehča opozicija in da namerava res izpeljati svojo obljubo. Verjetno je tembolj, ker je pokazala naj novejša statistika, da ni nobene nevarnosti, da bi prišli poslanci nemadjar-skih narodnosti (Slovaki, Rumuni in Nemci) v tako veliki večini v zbornico, kakor so mislili revolucionarji do zdaj. Treba je samo določbe, da mora znati vsak volilee čitati in pisati. Ali mislijo tu samo na °grski jezik, ne povedo. Domobrambno ministrstvo govori! Honvedsko ministrstvo je izdalo nov ukaz, glasom katerega se ne nabijajo več pozivnice na občinskih uradih (ker so ti sklenili, tega ne storiti), *mpak na žandarmerijskih postajah, v mestih pa pri policiji. Vpliv ogrske krize na trgovski promet. Očividno je, da ima dc’gotrajna doba politične ki' .'j,,a Ogrskem jako škodljive posledice za kup-č;j -, oromet dežele in vsled ožjih zvez med obema brža.T ma polovicama v gospodarskem oziru tudi za nekako vzvišena nad celim vrtom in ni bilo težko npaziti, kako so ji pripisovali mnogi bolniki nekak skrivnosten pomen. Tudi nam poznanemu blazniku Se je zdela ta cvetica nekaj nenavadnega, kakor svetinja vrta in bolnice. Blazni pa so zasadili tudi vse Poti s cveticami, kar se jih le dobi v Malorusiji: visoke vrtne rože, pisane petunije, celi grmi tabakovca, ki je cvetel svetlo rdeče, poprove mete, hiacinte, niak itd. Nedaleč od vrat so rastle tri nenavadne, ttiaku podobne cvetice; bile pa so manjše kakor ta ’n imele veliko bolj živo rdečo barvo. In prav ta CV0tica je napravila na bolnika tako velik vtis, ko J° je zapazil prvega dne skozi šipe na vratih, ki Peljejo iz mostovža na vrt. In ko je hotel prvič k njej, je obstal na vrhnji stopnjici in motril te živo-bojni cvetki. Bili sta samo dve in slučaj je hotel, da sta rastli v stran od drugih, lla neopletenem kraju, kjer ju je obdajal gost plevel. Bolniki so prihajali posamezno k durim, kjer dal paznik vsakemu posebej na glavo iz močne b°mbaževine napravljeno šapko, ki je imela spredaj rdeč križ. Ta šapka je bila že v vojski in kupljena Potem na neki dražbi. Bolnik pa je pripisoval tudi iernu rdečemu križu posebno tajen pomen. Vzel je *apo z glave in primerjal barvo križa z makovo. rva je bila svetlejša. „Ona zmaga,“ je dejal bolnik — „toda videti nočemo. “ In šel je počasi po stopnjicah na vrt. Gledal J0 okrog sebe in ker ni zapazil stražnika, ki je stal Avstrijsko. Ker se od avstrijskih izdelkov izpečavajo najbolj tekstilni izdelki na Ogrskem, je umevno, da občutijo pred vsem naše tekstilne industrije pritisk ogrske krize. Politična agitacija je tudi povzročila, da se počasi vplačujejo davki in da se je že večkrat dogodilo, da se stranke ubranijo plačati davke. Zopet eden. Liberalna stranka ima zopet enega poslanca manj. Sedanje stanje: 175 Košutovcev proti 137 liberalcem. Čehi prodirajo. „Narodni listy“ priobčujejo: V zadnjem času so glavni avstro-ogrski konzulati v Frankobrodu in Londonu češke uradne dopise praške mestne občine, zlasti vojaške referate odklanjali ter jih vračali magistratu v Pragi s pristavkom, da morajo češkemu izvirniku biti priloženi prevodi v nemščino in angleščino. Praški magistrat, ki se ravna strogo po načelih, katerim glede uradnega jezika sledijo tudi nemške in angleške avtonomne oblasti, pa seje obrnil s pritožbo do našega ministrstva za vnanje zadeve in dosegel povelje ministrstva na vse vnanje avstro-ogerske konzulate in poslaništva, da morajo sprejemati češke dopise brez prevodov, in jih dostojno reševati. — Vsled te češke odločnosti so izvestni nosovi na Nemškem in Angleškem postali baje za pol metra dalji. Galicija. (Nova univerza v Lvovu?) Akademični senat v Lvovu je sklenil poslati ministrstvu spomenico, v kateri povdarja potrebo zidanja novega vse-učiliškega poslopja, nove klinike in botaničnega vrta v Lvovu. Stroški bi znašali 4 in pol milijona kron. Črnagora. (Ruski zastopnik na Cetinju) je odpoklican, ker je prosil, da se slavnost otvoritve novega tobačno-monopolnega poslopja v Podgorici zaradi ruskega poraza pri Čušimi preloži, a je njegovo prošnjo prestolonaslednik princ Danilo odklonil. Srbija. (Izid volitev.) Pri naknadnih volitvah je bilo izvoljenih še: 5 zmernih radikalcev, 3 samostojni radikalci in 2 nacionalista. V skupščino, ki se sestane 7. avgusta t. L, pride torej: 80 samostojnih radikalcev, 55 zmernih radikalcev, 14 nacionalistov, 3 liberalci, 4 naprednjaki, 2 socialista, 1 kmetske stranke. — V Prokupljah je treba še ene volitve, ki se vrši na nedeljo, 6. avgusta. (Veliki štrajki.) V Belgradu so štrajkali delavci elektrarne in uslužbenci cestne železnice. Mesto ni imelo zvečer nobene razsvetljave, elektriko za kraljevo palačo so izvajali z naporom vseh sil uradniki, otrajk se je izvršil brez vseh nasilstev, vzrok so bile premajhne plače. Francoska. (Volitve predsednika.) Ker so raznesli razni inozemski časopisi vest, da namerava odstopiti francoski predsednik republike Loubet že z no- ža njim, je šel preko gredice in iztegnil roko proti cvetici, ali ni se mogel odločiti, da bi jo odtrgal. Obšla ga je mrzlica po iztegnjeni roki, bodlo ga je, in potem še po celem telesu; zdelo se mu je, kakor da prehaja tok njemu dosedaj še neznane moči iz rdeče cvetice v roko in mu prešinja celo telo. Nagnil se je bliže in se iztegnil prav do cvetice, vendar se mu je zdelo, kakor da se cvetica brani in bi dajala od sebe smrtonosen, strupen dih. Prijemala se ga je omotica; že je skoro prijel z zadnjim obupnim poskusom cvetico za stebelce, kar mu položi nekdo na rame težko roko. Zasačil ga je nadzornik. _________ (Dalje prih.) O državnih službah. Slučaj je hotel, da prelistavam danes po pismih človeka, mladega in sanjavega, ki nam ga je ugrabila neizprosna smrt komaj leto obsorej iz naše srede. Bilo je nekega večera, ko je zunaj deževalo in je plapolal v moji sobi plamen pod samovarom, kjer sem grel vodo za čaj. Ne da bi kdo kaj potrkal, je vstopila tiho in počasi ženska. Z mrzlim, trepetajočim glasom je povedala, da je nekdo umrl. — Ko obiščem njegove ljudi dva dni po pogrebu, mi izroče nekaj pisem in listin, ki so bile povite v kuverto, na kateri je bil moj naslov. Nekaj pesmic je bilo, naivnih in boječih, pa nekaj pisem. In tam berem: „. . . Ni še dolgo, kar si mi pisal, da nameravaš ostati še dlje časa na . . . Veselilo me je, vembrom t. L, se razglaša uradno, da se vrše volitve dne 26. januarja 1906. V to svrho mora biti sklicana narodna skupščina. Anglija. (Volitve v parlament.) To zasedanje se končuje 12. avgusta t. 1. Najkasneje koncem oktobra so razpisane nove volitve. Pričakovati je to pot hudih bojev. (Vihar v zbornici.) Pri debati o proračunu za Irsko je nastal med opozicionalnimi poslanci velik vihar. Ko je govoril liberalec C h ur c hi 1 (izg. Crčil) ki jeclja, so se mu nekateri ministri rogali in se smejali njegovi težki govorici. Opozicija je kričala: „Sramujte se! Vrzite te lumpe iz dvorane!“ Švedska. (Nemški cesar in Švedi.) Iz Stokholma poročajo, da odpošlje nemški cesar 33 nemških bojnih ladij v neko švedsko luko in hkrati imenuje švedskega kralja Oskarja za velikega admirala nemške mornarice. V tamošnjih krajih se ta korak nemškega cesarja smatra za izraz simpatije njegove za Švedsko in kralja Oskarja. Anglija in Francija. (Medsebojne prijaznosti.) Dodatno k obisku angleškega brodovja na francoskem se še poroča: V trenutku, ko je brodovje zapustilo Francosko, je ministrski predsednik Rouvier dobil od kralja Edvarda brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prijazni sprejem. Rouvier je pa kralju odgovoril, da Francija daje s tem sprejemom izraza prepričanju, da simpatije mej obema državama rastejo od dne do dne. — Pariški „Figaro" se pa jezi na angleško vlado, ker se brani spraviti pred mirovno razsodišče zadevo zaplembe južnoafrikanske železnice za časa burske vojne in dati s tem zadoščenja oškodovanim francoskim podjetnikom. K sklepu pravi list glede Angležev: „Bog nas varuj takih prijateljev!" Nemčija in Anglija. Ker je zgubila Rusija v nesrečnih bojih z Japonci malodane vse svoje večje brodovje, se smatrajo zdaj Nemci vladarjem Vzhodnega morja, ki obliva Skandinavijo, Dansko in Severno Nemčijo. Angliji pa seveda ni to prav povšeči. Zaradi tega namerava poslati troje eskader svojega vojnega brodovja v ta vodovja, da pokaže pred vsem svetom, da je še vedno ona odločilna pomorska sila. To križarenje angleškega brodovja* pa imenujejo Nemci le golo demonstracijo, in so vsled tega seveda vsi iz sebe, izdelovalci orožja in podobni liferanti bi pa želeli, da pride do resnega konflikta. Nekateri pa zopet pravijo, da je napotila Anglijo do tega koraka vest, da se ukvarja nemški cesar z mislijo, najeti na Švedskem nekaj pomorskih luk za svoje vojno brodovje, češ da so domače luke že vse premajhne. Kreta. (Nov odpor.) Krečani so sklenili na svojem sestanku upreti se proklamaciji velesjl, ki zahtevajo, da morajo vsi položiti orožje. Kakor je videti, pride na otoku res še do spopadov med velesilami in peščico domačinov. ko sem zapazila, da nisi še kapituliral. . . Moje veselje je bilo vendar čisto vsakdanje, skoro vedela nisem, zakaj se veselim; mogoče je bilo moje veselje celo prešerno, mogoče se mi je dopadlo, da bom imela moža, ki bo doktor . . . Danes pa je zašumelo v glavi — zavrtelo se mi je — danes sem spoznala, kako pameten je tvoj sklep — in kako edino prav! . . . Če sem bila prej zadovoljna s tvojim sklepom, te zdaj prosim, ne stopi nikdar v državno službo!!! Z onim dnem, ko bi ti vstopil v državno službo, bi se kletev vlegla preko tvojih ram-------- — In ležala bi na tebi — dokler bi vsega strupa ne začutil —--------Prost — svoboden — neod- visen se postavi na noge . . . Tudi moj oče se je zaklel, da nikdar ne vstopi v državno službo — pa je moral. „Vidiš, dekle — človek je postal siv — delal in trudil se in sedaj ----—- kletev je ležala na meni. . .“ je dejal včasih oče. . . . prosim te — ne vstopi v državno službo. Človek, ki ima v sebi čut svobode, je od tega trenotka *dalje, ko stopi v tak urad — „ptič s strtimi peruti." In kako bi me bolelo — ah, kako neznosna mi je samo misel — da bi ti kdo — strl peruti -----—I" Tako pismo. Ali naj rečemo še kaj več? Sprejmite to in morda priobčite. Turčija. (Kje je atentator?) Vse prizadevanje turške policije je zaman, atentatorju na sultana ne morejo priti na sled. Policija je zaprla sicer vse polno ljudij, a do sedaj je njeno iskanje zaman. Med zaprtimi se nahaja tudi neki Hrvat iz Dalmacije. Vendar se je našemu konzulu posrečilo, posredovati v toliko, da so ga turške oblasti izpustile. Nekateri krogi so še vedno mnenja, da so vprizorili atentat Bolgari. (Po atentatu.) Policiji se je posrečilo dognati za vse pri eksploziji razbite vozove, čegavi da so. Samo eden jim dela še preglavice, ki ima avstrijsko znamko in št. 11.238. — Izmed pri eksploziji peklenskega stroja ubitih so vsi Turki, med ranjenci je le eden inozemec. Lahko ranjena je namreč neka mlada avstrijska dama. Južna Afrika. (Transval.) V angleški zbornici je dejal kolonijalni minister, da je opažati v Transvalu, kako izginjajo zbog neumornega prizadevanja vlade ostra nasprotstva med domačini Buri in priseljenimi Angleži. Buri so si osnovali celo posebno društvo, ki ima namen, ublaževati nasprotstva med prebivalstvom. Najbrže kaki burski Madjaroni. Indija. (Nov podkralj.) Dosedanji podkralj Indije se je sprl z vojaškim vrhovnim poveljnikom lord Ki-tschenerjem (znan kot premagalec Burov) in zato podal demisijo, ki jo je kralj sprejel. Njegov namestnik postane neki vojvoda angleški. Amerika. (Panamski kanal.) Severno in Južno Ameriko veže le ozek kos zemlje. Na tem mestu je sklenila prekopati Amerika zemljo in napraviti kanal, (imenovan po ondotnem mestu Panama, iz Paname so tudi sloveči slamniki, po 200 K in več eden) ki bi pomenjal veliko udobnost v amerikanski pomorski trgovini. Ge hoče zdaj ladja iz zapadne obale, ki leži proti Evropi, na vzhodno, proti Aziji, mora objadrati vso Južno Ameriko, kar je skoro toliko, kakor pot okrog Afrike. Temu pa odpomore panamski kanal. Ali podjetniki so uganjali take goljufije, da je sklenil predsednik Združenih držav, poveriti vodstvo uprave panamskega kanala vsaj začasno vojnemu oddelku. Amerika in Kitajska. (Bojkot.) Ker je Amerika malodane onemogočila priseljevanje Kitajcev, so napovedali ti bojkot vsem amerikanskim izdelkom. Vsled tega ima zlasti Severna Amerika obilo škode. In Kitajci so proti pričakovanju v tem svojem sklepu nenavadno dosledni. Dogodki na Ruskem. Delovanje zemstev. Člani zemstva so zdaj neumorno na delu. Po celi deželi sklicujejo shode, na katerih poučujejo ljudstvo o položaju, objasnjujejo jim, kaj je to ustava itd. Sam knez Dolgoruki, v katerega privatnem stanovanju se je vršil kongres zemstev pretečenega tedna, je sklical v Rusi blizu Moskve velik shod, na katerega je prišlo nad 4000 kmetov. Kdor je bil kdaj v Rusiji in ve, kako narazen so tam selišča, si lahko tudi misli, kako veliko ozemlja je bilo zastopanega na tem shodu. Knez je poživljal pričujoče, naj nikdar ne pozabijo, da je njih prva zahteva: konstitucija, in ne odnehati, dokler ni njih cilj dosežen. Car in kongres zemstev. Dasi je nastopila ruska vlada tako neprijazno proti cvetu inteligence, zbrane na kongresu, dasi je pokazala s tem, da je prepovedala zborovanje, svojo sovražno ost novemu gibanju javno, vendar ima strah pred sklepom in resolucijo kongresa. Zemstva, ki so se sešla izvečine zaradi tega, da strmoglavijo Buli-ginov načrt, ki je dajal ljudskemu zastopstvu le posvetovalno moč in ne tudi zakonodaj alne, so dosegla svoj prvi uspeh s tem, da je sklenil car sam — kakor zatrjujejo ruska poročila — predsedovati posebni komisiji, ki se je sešla že te dni v Petrovem dvoru in katere namen je, izpremeniti Buliginov načrt v smislu sklepa liberalnih, zbranih na kongresu zemstev. Nekateri so tudi mnenja, da so ta posvetovanja skoro gotovo in da razglasi car ustavo potom posebnega manifesta dne 12. avgusta, na rojstni dan prestolonaslednika. Koliko je na tem resnice, nas prepričajo naj bližji dnevi. Upornika s Patjomkina. Uporni mornarji s Patjomkina so se razkropili po vsem svetu. Nekaj jih je prišlo celo v Švico in Nemčijo, večina je ostala v Rumuniji, nekaj pa se jih je nastanilo v ogrskem mestu Dees, eden pa v sedmo-graškem Klausenburgu. Prebivalci so izkazali mornarjem povsodi velike simpatije. Notranji položaj. Govoriti o kakem miru v notranjosti dežele je nemogoče. Veliki izgredi in demonstracije so se umaknile manjšim, in prav tako je z atentati. Naravno je, da se prirejajo tudi vedno razni ekscesi proti Židom. Ljudstvo pa je nahujskano samo proti Židom najnižjih slojev, ki so samo usmiljenja vredni, a bogate Žide pušča v miru, kajti ti so tudi ruskim financielnim krogom vsikdar dobrodošli, človeku se zdi, da so bogatini mednarodni. Rusko-japonska vojna. Generalisinms Linjevič upa na zmago. Poveljnik mandžurske armade general Linjevič je brzojavil carju, da zanesljivo pričakuje zmage ruskega orožja, naj car torej še počaka s sklepom definitivnega miru. Japonci se pomikajo proti kriloma ruske armade in baje zmagujejo v bojih z ruskimi predstražami. Kakor poročajo, namerava Linjevič umikanje prednjih čet ob reki Čin in premestitev istih do reke Sungari preko Kirina in Omose, kjer hoče biti glavno bitko in zmagati. Zapadno železnice pri Čantu se močno gibljejo japonski oddelki konjenice; njih namen je obiti rusko desno krilo in na ta način dobiti informacij o položaju notranjih ruskih postojank. Enako so postopali Japonci pred bitko pri Muk-denu. Zdi sp torej, da maršal Ojama sili na odločilno bitko in upa, da se mu posreči pri Linjeviču to, kar se mu je posrečilo pri Kuropatkinu. V severni Koreji stoji šesta japonska armada pod generalom Hase-gava in se meni pomakniti notri do severne meje ob iztoku reke Tjumen. Tu so zbrane močne ruske čete, ki so prišle od Vladivostoka. Pogajanja za mir. Izvečine vsi ruski listi izjavljajo, da je skoro brezupno, da bi se dosegel med obema državama mir. Ruski listi naj so izvedeli iz verodostojnih virov, da je prvi pogoj Japonske, da plača Rusija vojno odškodnino. Nato pa v Rusiji nihče ne misli, niti vojni najbolj sovražni krogi. Armada proti miru. „Novoje Vremja" poroča, da je vsa armada v Mandžuriji odločno proti vsakemu sklepanju miru. Vojaštvo izda v najkrajšem na prebivalstvo evropske Rusije posebno proklamacijo, ki gotovo ne zgreši svojega cilja. Branitelj Fort Arturja Steselj. Vsi akti vojnega sodišča, ki je obravnaval o kapitulaciji Steselja, se varujejo v najstrožji tajnosti. Vendar sklepajo, da je morala imeti preiskava za generala zelo nepovoljen izid, kajti car ga je nenadoma odstavil poveljnikom tretjega sibirskega kora. Naslov generalnega adjutanta mu je ostal. Štajersko. V čem tiči jedro? Preteklo sredo so celjski Nemci praznovali slavnost položitve temeljnega kamna svojemu narodnemu domu imenovanemu „Deutsches Haus“. Za to priliko so si najeli pevcev z Dunaja, da bi s svojim petjem poveličevali pomen te slavnosti. Ne glede na to, da bi brez tujih sotrudnikov ta nemška provokacija na naši zemlji izpadla zelo mrklo in ne glede na to, da so se celjski Nemci s svojim divjaškim obnašanjem kompromitirali pred vnanjimi gosti, — je nosila ta slavnost edino le značaj surovosti in sebičnosti, kakoršne bi ne smel biti zmožen narod, ki se ponaša s svojo kulturo in trka na veliko bodočnost. Že ta surovost daje jamstvo za to, da nemška slava ne bo trajala več stoletja in da gredo sedanje njih „pridobitve11 edino le za tem, da med nami nabašejo žepe in obogate ob naših žuljih. Dejstvo, da si drzne narod napadati posest druzega naroda in delati umazane načrte, kako bi si prilastil sosedovo narodovo last, — to dejstvo osvetljuje vso moralno vrednost Nemcev, nad katerimi se mora zgražati vsak količkaj pošten človek. In da imajo Nemci očiten namen nas oropati narodne posesti in nas z nečloveško brezsrčnostjo izriniti iz lastnega težko pridobljenega doma, to so pokazali zopet pri priliki polaganja temeljnega kamna za svoj „Deutsches Haus11. Nad vhodom je stal izzivajoči in vso nemško barbarsko surovost izražajoči stavek „Durch mufi des Kieles Erz", kar se lahko razume kakor „skozi slovensko srce mora nemški meč!11 Kaj žalega pa smo vam storili? In ker vam nismo storili nič žalega, tedaj se s svojim izrekom očitno izkazujete kot napadalce in barbare v pravem pomenu besede! S I tem izrekom niso povedali, da jim je za ohranitev svoje nemške posesti, kolikor je zares imajo, marveč -za to, da nam iztrgajo iz ust grižljej našega narodnega obstanka prav kakor delajo ljudje, ki ne razločujejo prav med mojim in tvojim. In to naj je nemška kultura! , A motil bi se, kdor bi menil, da je tem po- 3 tomcem srednjeveških „Raubritterjev" za visoke ide-; ale, kakoršni so v čast vsakemu narodu. Ne! Njim je edino le za gmotno pridobitev. Ako bi hoteli i stvar presojati s prave strani, bi mogli reči, da je j « ves ta vsenemški humbug od nemških in židovskih ! industrijalcev in trgovcev plačana gonja. Oba ta fak- i torja stremita za tem, da si zavarujeta svoj i kontingente d j emalcevna jugu. s Le zaradi lepšega nadevljejo ti sebičneži svoji 1 komediji „naroden" nakit, pri tem pa plačujejo svoje j agente in trgovske pomočnike za to, da stoje v i prednjih vrstah, kadar gre najbolj kričati vsenemški 1 „heil“! 1 In kot žrtev lakomnosti nemško - židovskih in- č dustrijalcev in trgovcev naj bi pade! naš mili narod 1 na jugu, naj bi umrli naši najlepši ideali?! Rojaki, zavedajmo se vendar neopisne nizkosti . in umazanosti, ki vodi te sebičneže v boj zoper naše najsvetejše pravice! Edino in najkrepkejšo! sredstvo proti temu umazanemu orožju je, da se i ( močno in hitro organiziramo gospodarski. Z je-j ^ kleno pestjo iztisnimo lakomnike iz naših vrst, — S boj njihovi trgovini in obrti na vseh kon- 1 cih in krajih! Iz Gornjega grada. Dosedaj se je že precej o društev oficijelno oglasilo, ki pridejo na našo vese- e lico v nedeljo. Na slavnostnem prostoru se vrlo dela v in damski odsek pripravlja marljivo vse za veselico.! 8 V vasi Bočna so sklenili, da gre vsa vas na slav- g nost, premožnejši kmetje dajo svoje vozove na raz- o polago. Moderno urejeni vrtiljak že stoji in danes se v, je začelo delati za acetilensko razsvetljavo. Sprejem y štajerskih društev je ob 9. uri dopoldne v spodnjem a trgu, ob 10. uri pa pri „Prodniku11 sprejem kranjskih, | s ki pridejo čez Črnilec. Tistim, ki so se glede obeda ^ javili, je osiguran obed v raznih gostilnah, kdor se a ni javil, bode pač moral čakati, da se mu kaj pri- z pravi. Ob V2II. uri točno gre ves sprevod od Gasilnega doma pred novo posojilnično poslopje, kjer je n občinski urad in pozdravi došla društva in cenjene c. goste v imenu občine podžupan g. nadučitelj Kocbek. rj Nato odhod v cerkev, kjer je opravilo ob 11. uri. Ob S( V23. uri odhod po trgu na slavnostni prostor (Preker- : v stein). Tam se lahko ostane vso noč. Kamničani se 2, pripeljejo do Prodnika, tam počakajo približno do a 10. ure. Konji in vozovi se pustijo pri Prodniku ozi- g roma pri sosedih. Preskrbljeno bode za vse. Odsek Sl za preskrbo konj in vozov je že vse potrebno ukrenil tL Od slavnostnega prostora do Prodnika je blizu, tako ___ da ne bode Kamničanom odročno. Z ozirom mi ogromne stroške (godba, naprava ut, paviljonov itd.) ni mogoče društev brez vstopnine pripustiti. Vsak plača za osebo 60 vin. — v predprodaji do slavnostnega dne 11. ure pa 50 vin. — Torej pridite, dragi g. sosedje Kamničani in drugi k nam, da poveličate slav- ja nost s svojim mnogobrojnim posetom. Sprejeti Vas M hočemo z vso odkritosrčnostjo in ljubeznijo! — Na y veselo svidenje v nedeljo v Gornjem gradu! : s] Društva, ki so se javila, da pridejo na veselico: ti 1.) Celjski Sokol; 2.) Savinjski Sokol v Mozirju 1 h 3.) Kamniška Lira; 4.) Celjsko pevsko društvo: ši 5.) Pevsko društvo Edinost v Žalcu; 6.) Pevski zbor os v Sv. Pavlu pri Preboldu; 7.) Akad. tehnično društvo rc Tabor v Gradcu; 8.) Zvezda na Dunaju (po odpo' slancih); 9.) Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja ■ R 10.) Čitalnica v Kamniku; 11.) Čitalnica v Celju C v 12.) Bralno društvo v Bočni; 13.) Savina, kolesarsko pr društvo za gornjegrajski okraj; 14.) Požarna hramb* de v Kamniku; 15.) Požarna hramba na Rečici; 16.) P°' j Pr žarna hramba v Ljubnem; 17.) Požarna hramba pO Sv. Frančišku Ksaveriju; 18.) Požarna hramba v M°'; Og zirju. Več društev je sicer privatno javljenih, a ni' mamo oficijelnoga dopisa.' ne Ormož. Sokolsko slavnost v Ormožu je hotel0 da prepovedati okrajno glavarstvo v Ptuju. Ker pa j0 namestništvo v Gradcu višja'inštanea, se je izjalovil poskus tako skrbnega ptujskega glavarstva. Mi P* pravimo samo: mir nam dajte, in potem vam ni treba klicati nobene žendarmerije na pomoč. Politično društvo „Naprej“ za celjski, brežiški, konjiški, rogaški in slovenjegraški politični okraj pozivlje vse župane, občinske predstojnike in občinske tajnike teh okrajev, da pristopijo kot udje k temu društvu in da se udeleže občnega zbora, ki se ima vršiti v najkrajšem času. Smoter sklicanja je, da omenjeni činitelji v društvu zadobe zaščito proti ' raznim nagajivostim nemčurskih političnih oblasti in da se v vsakem slučaju vedo ravnati v poslovanju v prenešenem delokrogu, v katerem stavi vlada čedalje več zahtev do občinskih uradov. Lepa narodna navada. Prijatelj lista nam piše: Te dni, ko imam počitnice, potujem rad širom lepe slovenske domovine. Deloma iz razkošnosti v ; ičigled divni prirodi, deloma tudi zaradi tega, da rekoliko proučujem politične in gospodarske razmere našega naroda ter da obenem spoznavam, v koliko se razvija, v koliko tudi sahne pri našem ljudstvu narodna zavest. Po nekod posebno na Štajerskem se divim gorečemu narodnemu čuvstvu čisto priprostih ljudij. Pri tej priliki moram omeniti, da me je zelo razveselilo videti po nekod na visokih drogovih razvito slovensko trobojnico, katere žive barve jako krasno odsevajo v bujni zeleni prirodi. Te trobojnice so ljudje razobesili, da svetu kažejo narodno prebujenost naselbine, nad katero v visočini plapolajo. Ali bi ne bilo prav umestno, da bi naše slovensko zavedne vasi sploh gojile v lepem poletnem času to lepo narodno navado? Bi li ne bilo zanimivo gledati nad nebroj naselbinami vihrati našo ! trobojnico, ki naj bi oholemu tujcu naznanjala, da ; je tu — slovenska zemlja? Celjsko okrajno glavarstvo presega svoj delokrog. Vsak trenutek dokazuje, da nikakor ne ve razločevati med zasebnim političnim mišljenjem svojih uradnikov in dolžnostmi c. kr. urada kot takega. Pretekli teden so celjski pangermani hoteli I v celjski okolici s svojim „Schubertbundom" prirediti strelno zabavo. Županstvo celjske okolice pa se je odreklo nadzorstvu pri streljanju, katero je smatralo enostavno za politično izzivanje slovenskega prebivalstva okolice celjske. Kaj stori c. kr. okr. glavarstvo? Brez ozira na upravičene ugovore okoliškega županstva dovoli to veselico, katere so se uradniki glavarstva udeležili v lepem številu, županstvu okolice Pa zaukaže nadzorovanje pri streljanju. Panger-toansko glavarstvo v Celju si domišlja, da sme pometati s slovenskimi župani in jih smatrati za svoje sluge — edino za to, ker je — glavarstvo! Taki nadutosti pa morajo prizadeti slovenski krogi stopiti prste in učiti ponižnosti uradnike, ki se drznejo 2anašati zasebno politično življenje v c. kr. urad! Pri njih je vse častno. Kakor čitamo v „Domovini", so dolžni Nemci za svoj „Deutsches Hausu Celjski mestni t. j. nemški hranilnici 384.680 K, mariborski pa 44.800 K vkup torej 429.480 K. Stavbišče s° kupili pa za 172.000 K. Dolga imajo torej dvakrat več nego je vse vredno. Po pravilih noben denarni ; Zavod ne sme posojevati več nego je objekt vreden, a za nemški denarni zavod ne poznajo pravil, kadar gi'e metati denar za nemški humbug. Radovedni smo, ako ne znašajo v imenovana denarna zavoda ; tudi Slovenci svojih kronic. Koroško. Koroška sodba o Kranjski. Tisti „Mir", ki §a včasih pohvalijo tudi kranjski liberalci in opozarjajo na njegove članke, piše med drugim sledeče: smo popolnoma zadovoljni, da nam za-uPa narod na Koroškem. Pogled na Kranj-sko črez Karavanke, no, tega pa menda ^udi ne bomo preveč prakticirali, kajti ^ vala Bogu, da je še kaj gorovja pred na-Mmi očmi, sicer bi bili morali že zdavnaj °slepeti vsled oči odpirajočih kranjskih ^zmer. — Vse to pa je popolnoma istinito! p Soc. demokrati v Borovljah so čudni možje. v° Vzgledu svojih sodrugov, katerih je dobiti celo V Ljubljani nekaj, mislijo, da si pomagajo s tem, če podajajo svoj nemško-nacionalni šovinizem. Mi sicer 6lavce zelo spoštujemo, vendar to ne gre, da ne buste Slovencev v miru! Rajtiše. „Mir" poroča, da so imeli v Bajtišah ^Jegasci svoj „pecirksfajerbertog" in pri tej priliki 60 pozabili preplaviti slavnostnega prostora z vse-euiškirni zastavami. Mora že biti Velika Germanija 1151 slabih nogah. - Primorsko. Slovesna otvoritev napajališča pri Zagradu. Preteklo nedeljo je bilo slovesno odprto napajališče furlanske ravani med Zagradom in Tržičem ob progi Gorica-Trst. To napajališče, katero je zgradila privatna družba z državno podporo, stane okroglih 3,600.000 kron in je največje v Avstriji. O priliki te slovesnosti je bila vsa okolica v zastavah. Otvoritvi kanalov je prisostvoval tudi poljedelski minister. Po dovršenih oficijelnih slavnostih je bilo ogledovanje napajališča, obstoječega iz velikega omrežja kanalov, iz katerih se bode ob času potrebe zlivala voda po polju, obsajenem s trto in tako preprečevala posledice suše, katera je zlasti v teh krajih vsako leto usodepolna za kmetijstvo. Na ravnini, ki meri 4500 hektarov, je 11000 posestnikov trpelo vsako leto sušo, g bodo zdaj ob napajanju iz Soče gospodarski okrevali. Voda za Gorico. Mesto Gorica nima enako Trstu dovolj dobre pitne vode. Vkljub ogromnim stroškom za poskuse dobiti izdatne studence za novi vodovod, se še vedno ni posrečilo pridobiti mestu pitne vode, kar zelo škoduje njegovemu razvoju. Zdaj so iznova pričeli z Mrzlekom, močnim studencem ob Soči pod sv. Goro. Z deli je pričela tvrdka Kurz z Dunaja. Novi župan goriški. Preteklo soboto je bil umeščen novi župan goriški, advokat dr. Marani, hud irredentovec in sovražnik Slovencev. Doma in drugod. „Slovenski Narod" je skušal odgovarjati na naš zadnji članek o Prešernovem spomeniku s srditim napadom — ne na članek sam, ampak — na „Naš List", ki mu je še nedoraslo, nezrelo otroče, črev-Ijarski vajenec, ki zaluča kamen v vsako okno, .paglavec, malopriden smrkavec, kamniški pobalin, cunja — — kakor vidijo naši čitatelji, samo izrazi, ki ne pobijejo niti ene stvari, kar smo pisali do zdaj. Vse, kar je pisal „Narod", je le golo zanikanje tega, kar smo mi priobčili. Če jim je vse to otročarija, bi jo vendar lahko ovrgli ali navedli protidokaze vsaj tam, kjer se pravi, da je metal odbor denar skozi okno. Nekateri ljudje se jim zde premladi, če bi se pa navduševali za nje in jim brezpogojno sledili na vseh njih potih, bi jim bili tudi polovico mlajši dosti stari. Na naš zadnji poziv, naj je „Slov. Narod" v polemiki vendar stvaren, se iz lahko umljivega vzroka ni odzval — ker ni imel ničesar resnega povedati. Pravi, da je tudi dosti naprednjakov na „Naš List" naročenih: dokaz, da se odvračajo ljudje vedno bolj od nezmerne politike liberalnih. „Narod" pozivlje, izti-rati „Naš List" iz vseh spodobnih Idkalov in kliče svojim somišljenikom: „„Naš List" v smetišnico" — vendar je ostal njegov poziv brez uspeha, kakor da nima nobenih somišljenikov več. Pravi, da se oprimejo zdaj Nemci naše kritike. Ali ni v tem slučaju bolje, dq so se našli vsaj nekateri Slovenci, ki so s Fabianijem vred enega mnenja, kakor pa da nam bi morali šele Nemci pokazati, kaj imamo? Ker pa že potrkavajo liberalci na lojalnost in narodnost: Kako pa to, da je eden vaših prvih voditeljev baš ob času Prešernove veselice — kvartal v neki ljubljanski gostilni v nemški družbi? Vi pravite „bodemo videli, kdo se prej naveliča!" Prav kakor angleška politika v burski vojni. Verujte pa, da se mi ne naveličamo, ker s takimi izrazi in polemiko sploh ne pričnemo ne. Naveličali pa smo se že — vas! -h Dr. Gregor Krek je umrl v graškem sanatoriju. Že nemški listi so poročali v zadnjem času, da je njegovo stanje brezupno. Pokojnik je bil star 65 let in pričel svoje javno delovanje z 22. letom, ko je izdal nekaj svojih pesni, končal pa je je kot vseučiliščni profesor. Rajni je bil velik ljubitelj svojega naroda in kot človek naprednega mišljenja tudi dostikrat izpostavljen najrazličnejšim napadom. Lahka mu zemlja! Prešernov spomenik odkrijejo v Ljubljani 10. septembra t. 1. Odbor nikogar posebej ne vabi, ampak vse vkup in vsakega. Vsa društva, ki se-udeleže slavnosti z zastavami, naj naznanijo to najkasneje do 8. septembra 1.1. Frančišku Trdini mestnemu knjigovodji v Ljubljani. — Ob tej priliki izide tudi poljudna brošura, ki jo piše profesor idrijske realke Engelbert Gangl. Vse občine bi morale skrbeti, da jo dobi vsaj vsak otrok v šoli. Tega mnenja je bil tudi ljubljanski občinski svet. Tudi naši učitelji store lahko v tem oziru marsikaj dobrega. Nemškega poštnega ravnatelja mislijo imenovati za Ljubljano. To bi bila res lepa. Sredi naših slovanskih dežela človeka, ki niti naš ni! Obrtno razstavo otvorijo v najkrajšem v Lj ubijani. Obrtniki mojstri in pomočniki, ki bi se je radi udeležili, naj se javijo pri pripravljalnemu odboru razstave mojstrov in pomočnikov. (Sv. Petra cesta št. 27, Ljubljana.) Ljubljanski grad — slovenska last. Prizadevanju ljubljanskega župana in še nekaterih drugih se je posrečilo, dobiti Ljubljanski grad mestni občini. Vlada je sicer kakor vedno poskušala malo šikanirati, morda celo kranjskim Nemcem na ljubo. Pa ni imela dosti uspeha. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila kolekovati svoje listine in dopise z narodnim kolekom v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter to naznanila podpisanemu vodstvu. Ta društva so: Slov. del. pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani; Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu; Trgovska obrtna zadruga v Gorici; Čitalnica v Brežicah; Gasilno društvo v Idriji; Lovski klub v Idriji; Posojilnica na Bledu; Posojilnica v Dobrepoljah; Kat. slov. izobr. društvo v Loki pri Zidanem mostu; Slovensko bralno društvo v Železnikih na Gorenjskem; Hranilnica in posojilnica v Gotovljah na Štajerskem; Posojilnica v Dolu pri Hrastniku; Bralno društvo „Naprej" pri sv. Barbari v Halozah; Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini; Hranilnica in posojilnica pri sv. Jurju ob južni železnici. Zahvaljujoč se vsem navedenim p. n. društvom in njih odborom na njihovi naklonjenosti napram naši družbi, prosimo i ostala slavna društva širom slovenske domovino, da se blagovolijo odzvati našemu pozivu glede rabe narodnega koleka, ter to naznaniti podpisanemu vodstvu objednem z naročilom. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za Sokolski izlet na Jesenice se je oglasilo do zdaj že deset Sokolskih društev. Kakor za nas nekaj veselega, tako za Nemce nekaj neprijetnega. Jesenice je treba res pozorno čuvati, kajti našim Nemcem so postale že preveč — priljubljene! Slovenski slikar Alojz Šubic je umrl v Ameriki, v noči 15. na 16. julija. Pokojni je dosegel starost 40 let, rojen v Poljanski dolini na Gorenjskem, in kakor je že usoda slovenskih_ umetnikov, je šel s trebuhom za kruhom. R. I. P. „O užitnini od vina in mesa" je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Za dodatek ima kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. Cena jej je samo 1 K 50 vin. s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati. Državni dolg. Avstrija ima 5.970,000.000 kron dolga. Letne obresti 375,000.000 K. O Obrenovičih. „Cri de Pariš" prinaša interesantna razkritja o dogodbi iz bivše srbske kraljeve rodbine. Ko je bil srbski kralj Milan Obrenovič, sta tekmovali za to državico istočasno Rusija in Avstrija. Kralj se je poročil z Natalijo, a medeni tedni niso trpeli prav dolgo. Na Dunaju jim je bilo kmalu jasno, da bo imel mlad in lep kavalir kot poslanec Avstrije v Srbiji veliko več uspehov, kot star, izkušen diplomat. Izbrali so v ta namen sedanjega avstrijskega poslanika v Parizu, ki je znal priti prav kmalu v najožjo zvezo z mlado Natalijo. Milanu pa se posreči, prestreči nekaj pisem svoje žene, naslovljenih na mladega grofa. Posledica tega je bila ločitev zakona, in Natalija mora bivati od tedaj v tujini. V rumunskem glavnem mestu se seznani kasneje Milan z gospo Drago Mašin, ki jo je imel za svojo ljubimko. Tako se posreči Dragi, dobiti v roke nekaj pisem izgnane Natalije, nese jih njej in postala je vsled tega njena najboljša prijateljica. Ko pa je Natalija uvidela, da je ujela Draga mladega Aleksandra v svoje mreže, ji je zagrozila, da jo izda svojemu sinu kot bivšo ljubimko Milana, če ne odneha z ljubimkovanjem z veliko mlajšim Aleksandrom. Draga ji odgovori na to, da naj to le stori, če hoče, da izda tudi ona v javnost njeno zvezo z avstrijskim poslaaikom. Kajti med pismi, ki jih ji je izročila nekoč, so se nahajala samo najnedolžnejša, a glavna ima še vedno v svoji posesti. Tako je bila Natalija prisiljena molčati in Aleksander ni ničesar zvedel o razmerju svojega očeta s svojo bodočo ženo, in tako je sledilo v tej nesrečni rodbini eno prikrito razmerje za drugim. Duh po smrekah v sobah. Ne le zelo prijetno je, ampak tudi zdravo, če imamo v sobi mesto škodljivega smradu prijeten vonj po brinju, smrekah itd. Vonj po smrekah dobimo tudi s tem, če razpršimo s posebno pripravo posebno esenco po sobi. Ta esenca je pa navadno zelo draga, zato svetujemo sledečo ceno sestavino: Na 1 lit. močnega špirita stopi 1 gram lavendelovega olja in 1 V2 grama terpentinovega špirita. Žejo pogasi morda najbolj limonada. Ker pa je včasih zelo težko, dobiti sveže citrone, zlasti pa na deželi, zato si napravimo lahko sok citron na umeten način, če stopimo v pol litru mehke vode (čista dežnica, voda iz rek) 35 gramov citronove kisline in 30 gramov sladkorja. Kdor pa ima kaj denarja preveč, lahko pridene temu nadomestilu citron še nekaj (okrog 20) kapljic limonine esence, ki jo je prav tako dobiti v drogerijah. Hišno opravo očistiti. Naša oprava po sobah dobi včasih razne lise, omotni in postane zamazana. Ista pa je vedno čista in ohrani svojo prvotno barvo, če jo namažemo prilično vsako četrtletje z zmesjo, obstoječo iz dveh delov petroleja in enega dela terpentina. Mesto ledu, ki ga je včasih poleg tega še težko dobiti, a bi ga rabili, da shladimo čim prej razna jedila, jih varujemo skvarjenja (n. pr. ribe) itd., vporabljamo sestavino iz enakih delov vode, krista-lizovane sode in salpetrokislega amonjaka. Temperaturo znižaš s tem na 30° pod ničlo. — Po imenovane sestavine pojdi ali v drogerije ali lekarne. Prah v zraku. Prah, ki ga vidimo v zraku, obstoji iz organičnih in neorganičnih tvarin. Slednjih je vedno več kakor prvih. Na kubičen meter zraka pride prahu (v miligramih, 1 gram == 10 miligramov) v tovarnah za suknjene črevlje 140 5, v umetnih mlinih (novega sistema) 4'4, v umetnih mlinih (starega sistema) 47'4, v predilnicah 3'0, v papirnicah 17 2, v tovarnah za železo 25'8, v premogo-kopih 14 3. Razen tega je med cestnim prahom še nekaj zlata in srebra. ra^j52382iS82S82$S82$S82$S82$SB2$S Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesece\t. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. *znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1905. Listnica uredništva: V. K. v L.: članek „O alkoholizmu" pride vsled vednega pomanjkanja prostora prihodnjič. Pišemo. — I. P. v L.: Vaš članek „Nemško naprednjaštvo" gotovo prihodnjič. — F. S. Primorsko: Morali marsikaj odložiti zaradi pomanjkanja prostora. — I. F. Koroško: Isto! Lekarnarja A. THIERRV-ja ---------------------- jjra | '3? !5jy5| pristen le s trgovskosodno registr. zeleno varslvcno znamko z nuno. Najstarejše domače sredstvo zoper prsne in pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krč, pomanjkanje teka, pehanje iz želodca, zoper zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco, za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsake poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 15 kron. “2 eentifolijsko mazilo o Ti žal. >■ ■zassič/• *»<„.•<:i-1*#-1 •• - Priporočajte povsod „Naš List' Vsak dobi.-».. brezplačno „Naš List11, „Slov. Gospodinjo" in „Ježa", kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser11 „Naš List", „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", kdor kupi 2 kg ekstrakta „Panonski biser11 „Naš List", „Sl. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", „Ljub. Zvon", kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser11 ’ 1 ^ ~ \ Nealkoholni ekstrakt „panonski biser11 daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 —10 deli sveže vode — najboljšo naiprijetneišo nealkoholno piiaeo „?anonka“. Izvrstna kakovost! Izvanredno nizka cena! 1 liter pijače pride na 20—25 vinarjev. Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 kroni, 2 kg 5 kron, 3 kg kron 7'20, 5 kg kron 11’50 Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K 1’20 in 5 kg-ne za K 1'60 franko nazaj. 7 Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru. Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo. V naročilu mora hiti navedeno, kak list dotičnik želi imeti. nea-lkoholiaila pijete „AtestineneSja61 Ljutom e v t'i'sslvo.