Jfpko kot tanin Sevniška taninka stoji jemeneha?P— Jugo tanin Sevnica, '^ostanipv tanin, ker ni dovolj za ta temeljne surovine Lesa kemični izdelek. Ovažaio'Hn'^ gozdarji kostanjevino vrsto ie«i ^ namreč cene za to IzvozniTci zamrznjene, sti kot ^^ke ugodno- mejo! • za prevoze čez pr^vaial?^^ ^ plat. Uvn^^ neugodno proiTva^^f^^ tanina je sproščen, l^at) D0 7Piff predvajajo (zaen- j®. kd^ v K Vprašanje moi^ r" ^ zahod- ne nnt° ?premenila. Ce povili da ip ko bodo ugo-ostaU proivaF*!^ p=i=»niški'jtoi"r''" pristojS o?2°anp^ opozorila na Kostanjevegf oj^prznjenje cen Ali niso t?ko - neuspešna, primerniiuvan^ 1 rešitve nov pljuvanja v lastno skledo? P"^ ^®mo ta orn^i ^^rugih vrst lesa. Javlja dobnm^^^-"^'^ P^ zago- i5e^is2^. ^dIPa |'^''ij2enega ELA bo skupno v hjovpm priprave nT h koncu '^'^'šča 2druj"'^^"°y"ev regijskega fpravni?^ pred- jzpitom, ki bo n e .pravosodnim ^0 dobili 2 :.P''9^®^'°"alec in ga 15. razpisom (rok ^nat še 26 članc^^ sestavljalo Predsedniku CK ZKS Francetu Popitu razkazuje direktor Leo Likar nove objekte plinske elektrarne v Brestanici. Posebna priloga ob 25-letnici Dolenjskega lista Ob 25. obletnici izhajanja Dolenjskega lista smo našim bralcem danes pripravili slavnostno prilogo, v kateri objavljamo med drugim: NOVINAR SE PRED POLITIKO NE MORE UMAKNITI V AZIL - intervju s Francem Šetincem; PRAVEGA SOCIALIZMA NI BREZ KULTURE — intervju z Josipom Vidmarjem; ČAS JE NAJBOLJ PRAVIČEN SODNIK - intervju s slikarjem Jaki-jem; SAMO ŠE TISKARSKO SREDISČE - pregled dolenjskih periodik in razmišljanje o tiskarstvu izpod peresa Boga Komelja; izide ankete VSI LJUDJE VSE VEDO; mnenja bralcev o Dolenjskem listu, dve strani, na katerih se predstavlja 11 novinarjev Dolenjskega lista, spomine po stažu najstarejšega člana kolektiva — direktorja podjetja, nekaj iz lektorjevih spominov, dve strani o tem, kako bi danes pisale Dolenjske novice, fotoreportažo o tem, kako nastane Dolenjski list, nekaj na račun anonimnih pisem in pa izide ter najboljše spise v natečaju za QOSJE PERO. j^vfasa banka zdaj je predsednik slavko kr2an Mali vrh dolenjske regije je zdaj v Trebnjem. Odgovorne funkcije v skupščini skupnosti črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine so prevzeli; Slavko Kržan — predsednik, Stane Hribar — namestnik in Lx)jze Ratajc - sekretar. Izvolili so tudi člane štirih stalnih komisij pri skupnosti; inž. Janez Gačnik iz Metlike bo vodil komisijo za zdravstvo, »cialno varstvo in zaposlovame, uiž. Martin Janžekovič iz Črnomlja komisijo za družbenoekonomske odnose in razvoj, Janez Zaje iz Trebnjega komisijo za kulturo in prosveto ter Jakob Berič iz Novega mesta komisijo za varstvo okolja. OBISK V SEVNICI Včeraj je obiskala sevniško občino generalna sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov Ivanka Vrhovčak. Dopoldne se je udeležila razgovora v LISCI, popoldne pa je imela šc razgovor z občinskim političnim aktivonr^ Pobudi sposobnih prosto pot! France Popit na obisku v Krškem: s programi interesnih in krajevnih skupnosti čimprej v TOZD, šele takrat bodo delavci lahko odločali dneva v dan zmanjšuje vrednost lastnih žuljev, vrednost soudeležbe pri investiciji. V občini bodo za novo tovarno zbrali okoli 25 milijonov dinarjev. Predsednik Popit je opozoril na pomembnost lokalne iniciative pri načrtovanju razvoja kraja, občine ali območja. Menil je, da bi kazalo navezati tesnejše stike -med rudnikom in elektrarno v Brestanici. Zanimalo ga je, če se že uveljavlja novo (nadaljevanje na 4. strani) Predsednik CK ZKS je 6. februarja obiskal krško občino. Najprej se je ustavil na Senovem, kjer so ga predstavniki rudnika in krajevne skupnosti seznanili z zaskrbljenostjo rudarjev za jutrišnji dan in z življenjem svojega kraja. Rudnik je bil dolga desetletja srce Senovske doline. Njegov delovni utrip se bo čez šest tet popolnoma ustavil. Do takrat bodo izčrpali zaloge premoga, kijih cenijo na 850' tisoč ton. Zdaj zaposluje še 460 delavcev. Zanje so pred poldrugim letom poiskali nove možnosti za zaposlitev. Povezali so se s tovarno papirja in Papirkonfekcijo v Krškem in se odločili za postavitev tovarne valovite lepenke na Senovem. Zaprosili so za družbeno verifikacijo tega programa, pa je še do danes niso dobili. Zavlačevanje jim iz Sporazum je prvi korak Kmetijstvo v Posavju se načrtno povezuje štiri posavske kmetijske organizacije. Kmetijski kombinat Zasavje Sevnica, Agrokom-binat Kr^o, Agraria Brežice in Slovin TOZD Brežice-Bizeljsko, so 5. februarja v Kostanjevici podpisale samoupravni spora- zum o poslovno-tehničnem sodelovanju. To je za kmetijstvo v pokrajini pomemben mejnik. Sporazum velja do 1985. leta in uresničuje napovedi iz -dolgoročnega razvojnega koncepta Posavja. Vezi v dolenjski regiji še čvrstejše ---Qnovy|j skupščini skupnosti dolenjskih občm v Trebnjem poudarjeno, da je enotnost pogoj ^ Predsednik^i^® je od prejšnjega tedna v Trebnjem. Od tu (Loizl njegov namestnik (Stane Hribar) in SDr • .' ^ovo ^ skupščine skupnosti občin Črnomelj, tudi dek)vn ^ Trebnje, tu so na prvi seji te skupščine osj ^b^n°sse bodoUP?Vno pove-v.d°le^1u|)ovezovun?a l aosedanjim! pjevaj: regiji šo I. odnosi °Cd i skupna "trjeral1 ^ stop. bUi?P 5 ^ več mP uadevanJa pa interl ^0 zdaj, ko ?ehov- Uspehi so Pa 2 skrbel vffil V°loZ*n0bčin< vendir dovo nekdanjega ameriškega predsednika Johna Kennedyja, . Jacquelino. Tista poroka je >zburkala mondeni del sveta :ot malokatere reč, sedaj pa ga mri nekaj drugega - namreč bolezen grškega milijarderja. O em ni nobenega dvoma več. )nasis je v bolnišnici in bolezen . °, kot vse kaže, huda, sicer ne n njegova soproga Jackie na rat na nos priletela iz New forka. Tačas pa so končali čiščenje Sueškega prekopa, za katerega trdijo, da bo že letos znova sposoben za plovbo. Pri tem so dvignili z njegovega dna nič manj kot 260 ton različnega razstreliva, min, nabojev in gra-- vat, ki so prežale na svoje žrtve fe od vojne leta 1967 sem. In ori tem so egiptovski časnikarji zabeležili neko žalostno podrobnost. Namreč tole: čiščenje je bilo izredno nevarno, tako zelo nevarno, da je pri njem izgubilo življenje več ljudi kot jih je padlo, ko so se egiptovske čete v oktobrski vojni pognale preko njega in napadle izraelske položaje. Tedaj je imela egiptovska armada (samo pri prehodu prekopa, kasneje seveda mnogo več) le okoli 70 mrtvih. Pri čiščenju prekopa pa je izgubilo življenje kar 81 vojakov egiptovske vojske... Nevarno pa je tudi na Floridi v Združenih državah Amerike. Tam so začeli zadnje čase spremljati neke nenavadne pojave. Nenadoma se namreč odprejo tla in nastane velikanska luknja, ki pogoltne vse živo. Te luknje pa niso majhne, saj merijo nekatere celo po sto metrov v premeru in so globoke nekaj deset metrov. Največja med njimi ima kar 350 metrov oremera. Najbolj nenavadno pa ie, da njihovega izvora oziroma vzroka še niso odkrili, kar je vneslo med prebivalce tega dela Združenih držav Amerike pravo paniko... Hiša, stanovanje in davek Ob pomembni spremembi naše (republiške) zakonodaje o tem, kdo in kdaj plačuje davek pri kupoprodaji hiše, stanovanja. (DB) LJUBLJANA — Tik pred iztekom minulega leta so nezasluženo brez posebne pozornosti šle mimo nas važne spremembe republiških predpisov o tem, kdaj se plača davek za prodajo hiše, stanovanja in zemljišča. Nabit dnevni red republiške skupščine in velike teme o gospodarskem položaju in politiki so kar zasenčile te novosti. Za občana — zlasti za tistega brez stanovanja — pa so sedanje novosti zares velike. Vsem spremenjenim predpisom je skupno, da si prizadevajo čimbolj olajšati prizadevanja tistim ljudem, ki si hočejo sami rešiti svoj stanovanjski problem. Tako lastniki pri prihodnjem zamenjevanju hiš ali stanovanj ne bodo več (kot doslej) plačevali davka na seštevek vrednosti obeh objektov, temveč samo na razliko. Davka tudi ne bo plačal občan, ki porabi denar od prodane hiše ali stanovanja za nakup druge hiše ali stanovanja — davek se plača samo na razliko do večje vrednosti novega objekta. Da pa to ne bi odprlo vrat raznim špekulantom, ki gradijo za preprodajanje, je pogoj, da mora človek živeti v stanovanju, ki ga prodaja, vsaj 5 let, oziroma da novega stanovanja ali hiše vsaj 5 let ne bo prodal. Tudi ta pogoj pa ni potreben, če se stanovanje ali hiša prodaja zato, ker je postala pretesna za lastnikovo družino; kdaj je pretesna, določajo predpisi, po katerih se pridobiva pravica do subvencionirane stanarine. Med sedanjimi spremembami je važna še ena: ni treba plačati davka na zazidalno zemljišče, ki ga občina ali po njej pooblaščena organizacija prodaja občanu, ki bo tam zgradil hišo. So še tudi druge novosti — vse so sprejete z namenom, da pod davčni vijak ne bi prišli tisti, ki ne gradijo za preprodajo in zaslužek. Ni povsem umestno negodovati, zakaj takšni predpisi niso bili sprejeti že 1972. leta, koje bil sprejet zdaj spremenjeni zakon. Naša družba se je namreč na tem področju znašla v položaju, ki ga res ni bilo mogoče trpeti. Ena od bistvenih vrednot samoupravljanja je v trdni želji ljudi, da bi bili med sabo enakopravni zato se ni smel obdržati položaj, v katerem je bilo od sreče ali od zvez odvisno, pod katerimi kreditnimi ali drugimi pogoji bo kdo prišel do hiše ali stanovanja. Ljudje upravičeno zahtevajo enako obravnavanje in zato ni mogoče trpeti razmer, v katerih se pogoji za gradnjo - od finančnih do vseh drugih - med-posamezniki občutno in ostro razlikujejo. Javna skrivnost je, da je v takih razmerah marsikdo zase uspel napraviti prav dober posel. Medtem ko so bili ti (čeprav skrajni) primeri večkrat v središču našega razburjanja, pa -ni dovolj MOSKVA, 11. — V nedeljo ob 14.30 po moskovskem času sta se sovjetska vesoljca Aleksej Gubafl ku in Geoigij Vrečko po 30 dneh poleta v laboratoriu „Saljut 4" srečno vrnila na Zemljo, potem K ve uspešno izpolnila program, kot so uradno sporočili. Vesoljca sta skoraj 500-krat obkrožila P u °r Vesoljca sta se spust3a na tla sovjetskega Kazakstana, kakih 150 km severno od CelinogradaJSp^j, je potekalo v težkih vremenskih pogojih, v gosti megli in hudem vetru, vendar pa ni bilo noj*^ -zapletov. Padalo se je normalno odprlo kakih 7000 metrov nad zemljo, nato pa so se avtomatske zaviralne naprave. Oba vesoljca se, kot poročajo, dobro počutita. V ZDA pa se 8-članska ekipa sovjetskih vesoljcev, ki se pripravljajo na letošnji skupni polet Apola in Soju#-diki: sovjetski kozmonavti v ameriškem vesoljskem centru Cape Canaveralu — (Telefoto: UPI) Iz zadnjega PAVLIHE - Ta konzerva je pa zanič! . - Saj je TV spored tndi zanič, pa ga gledamo. padlo v oči, da gre v veliki večini primerov vendarle za ljudi ki do stanovanja niso mogli priti drugače, kot da so ga sami zgradili. Nekatera mesta so ta čas s presenečenjem ugotavljala, da so večino privatnih hiš postavljali delavci: zapostavljeni pri dodeljevanju stanovanj niso imeli druge izbire, kot da gradijo sami. Pravzaprav ni velikih razlogov, da bi na stanovanjsko področje gledali, kot na področje, kjer so možne velike špekulacije. Seveda pod pogojem, da se krediti in gradbene parcele odobravajo pod približno enakimi pogoji. • V položaju, ko naše stanarine ne omogočajo amortizacije družbenih stanovanj niti v sto letih, bi bilo mogoče z vidika družbe reči da je koristnejši tisti ki v celoti ali vsaj delno s svojim denarjem reši svoj stanovanjski problem. Očitno je, da je ekonomska stanarina stvar, ki jo bomo pri družbenih stanovanjih težko dosegli: nekaj časa je pač treba ščititi standard ogrožen zaradi, inflacije, potem so spet druge nujne stvari, stanarine pa ves čas ostajajo nerazumljivo nizke. V takšnih okoliščinah je logično prizadevanje, da bi na tem področju natančneje razmejili, kdo je špeku-ant, graditelj hiš za predprodajo, in , — namreč druga medpa1''3^ tarna konferenca o evtpP p sodelovanju in varnosti ropi. jjjff Udeleženci so po razbu jji razpravah sklenili, da ft ^ varnost v Evropi in n8..^ mogoče doseči le z nadaV ^ popuščanjem napetosti & ^ delovanjem, pri čemer s0^ nfli, da podprejo napo# faze ženevske konference { nosti in sodelovanju s $ Ta naj bi končala de«® $ nekaj mesecev s sprejetji ^ ključnega dokumenta, na jjil1 rem naj bi v bodoče te odnosi med evropskim* lami, ZDA in Kanado. . p P Načela, na katerih odnosi temejili, so med d ■ $ spoštovanje suverenosti. $ meljske nedotakljivosti dotakljivosti meja. TELEGRAMI j MEXICO - Demokratstf. Edward Kcnnedy je izjavil. pritisk, da bi izolirali Kuj5' in brezuspešen. Pozval Jc 0 da^ans^° jesen tako neutrudno nagajalo polje-o^jSano je senci/0 mo8oče spraviti vsega semena v zemljo. J^e z iarinam° ntev zato ve'ja nadomestiti s pomladansko, Var **pad 07im ^ °sebno jari ječmen lahko dodobra nado-Varf' ^ katerih i ž*ta' z^asti odkar se večajo potrebe pivo-^^ju pjVa Ječmenov slad nenadomestljiva surovina pri doK^^ega6^!^^0 ,rečeno 'n zapisano, da bi pridelovanje bet;- k- Hvovalrrfn*i 0 marsikateremu kmetu dajalo lep OcJ? dražje ko» f-a&o, na primer, plačuje tak ječmen za ^ od: ^je pa tudi n 06113 na jugoslovanskem trgu, ^ p^Uena veliko^aht^ ^a^ovos*' zakaj znano je, da pivovarna £ vseeiK)^w°iViarS^e^a ječmena je dokaj zahtevno. Pred- * fleik • elo je z'rn'° beljakovin ima in koliko škroba. Čim od q |.e razmerip ^ je bogato s škrobom in tem ugod- il d?° 12 °dstotknv Tk°Vin' kiJih naJ ^ P»vovarski ječmen dok; ne bi nrptiro y.' navajamo zategadelj, da bi prav gno-dovr-i^dcišča 40 i/ !-S količinami dušičnih gnojil (v vsej rastni V'j kalijevih «n^u^a dušika na hektar) in da bi trosili H ^a beliakn*^ ' Pospešujejo natekanje škroba v zrna. ®aiv*?e' kolobaria "! P.? n! pdvisna le od gnojenja, temveč tudi »jari ^S°rto Union £ nebja »n tal. Pri nas sejejo za pivovarne ^di redecu n'J^rok°vnjaki pa zelo priporočajo tudi sorto koijA;0k°Pavinam Plod°reda velja: pivovarski ječmen naj ustrP^le.rastUnam , " Pa deteljam, ki v zemlji povečujejo ^hkn ^menu in ^stoPnega dušika. Če smo z vsem tem prav p nadejam nK., smo imeli srečno roko pri izbiri njive, se ^ VkiTć°nrne8a, Melka in dobre kakovosti. Hu 7 a![ je treba ^ ^ razvajen tudi pri spravilu pridelka. kuip^6 Predati3 dobro dozori, žeti ob lepem vreme-0 tudi ustrezno p*]"vi^ar najb°U Cisto, potem lahko priča- •' Inž. M. L. ^^nietijski kotiček ki bo bržčas tudi ostala za krajši čas, pa 16,479 pregledov. Pri tein so mišljeni vsi pregledi v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, za katere je medobčinski oddelek ustanovljen, ter pregledi elektroenergetskih in^ktorjev v Brežicah in Krškem, ki bodo opravljeni po posebnem sporazumu s tamkajšnjimi občinskimi skupščinami Ni možno trditi, da pomeni nova organiziranost inšpekcijskih služb na Dolenjskem hkrati že tudi njihovo učinkovitejše, boljše delo, prav gotovo pa je res, da že sama zasedenost delovnih mest zagotavlja pogostejše obiske tudi tam, kjer so bili in^ktorji bolj redki gostje. Koliko delovnih mest bo zasedenih oziroim koliko inšpektorjev bo zaposlenih, pa je odvisno tudi od podpisa vseh dogovarjajočih se in kajpak tudi od denarja, ki ga bodo morali ti nujno zagotoviti za delovanje. ^ ^ Odgovor je: NE! Udarec je bil strahoten. Medtem ko smo prejšnja leta izvažali tretjino in več živine, je znašal lam izvoz le še 11 odstotkov celotnega prirasta. Kriza v živinoreji lahko traja še dalj časa, zato se je treba prilagoditi, pripraviti, bolje organizirati, bolj smotrno gospodariti, invest^ati itd., je naglasil na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije inž. Rado Dvoršak, podpredsednik republiške Gospodarske zbornice. Ali se je treba potemtakem tudi preusmeriti, zmanjšati živinorejo na račun trenutno bolj donosnega poljedelstva, zlasti gojenja žita? Odgovor je bU: ne. Treba je zdržati in pripravljen - dočakati ponoven vzpon, ki bo prišel po krizi,-je bilo rečeno v uvodnem poročilu. Zdržati pa pomeni poiskati vse, da bi zmanjšali stroške reje. Lahko je biti uspešen živinorejec, če dobiš za kilogram prirasta goveda 10 kg koruze. Takšno razmerje je veljalo svoj čas, zdaj pa so cene tako čudno zaplesale, da dobi rejec le še 5,7 kg koruze. Še bolj se ie poslabšalo razmerje pri ceni mleka. Za liter je prej rejec dobil dva kilograma koruze, zdaj pa dobi le še enega. Poziv živinorejcem: vztrajati v usmeritvi, zdržati udarce živinorejske krize. Prišel bo nov vzpon. Rešitev se ponuja sama po sebL Koruzo je treba pridelati doma, če se le da; usmeriti se je treba v doma gridelano krmo, ki je najcenejša, olje je treba pognojiti travnike in Eašnike, da bo te krme čimveč in da o kar najboljša. M. L. Možne posledice \ Obljube v veter Lani so pripravili na območju Posavja posebno posvetovanje predstavnikov kmetijskih organizacij, občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. Govor je bil o ustvarjanju zalog mesa v živem (tako temu pravijo) republiškega Zavoda za rezerve in sekretariata za kmetijstvo. Kmetijske organizacije ^ tedaj takoj začele pogovore z živinorejci, ki bi za vsako glavo vzrejene živine dobili po 2.000 dinarjev premije, pogodbeno na pet let. Stvar bi stekla, če se ne bi zataknilo pri denarju. Iz odgovora na delegatsko vprašanje Borisa Kozamer-nika je zdaj'nenadoma jasno, da zvezni Zavod ža rezerve za to akcijo ni namenil nobenega dinarja, dodati pa je treba, da se slovenski izvršni svet še vedno prizadeva, da bi stvar vsaj do spomladi le speljali Skoraj odveč je povedati, da je medtem največje navdušenje pri živinorejcih minilo. V sevniški občini so se bili živinorejci pripravljeni zavezati za vzrejo 1.000 glav živine, to bi pomenilo, vsaj po načrtu, denarno spodbudo v višini dveh milijonov dinarjev! Ne bi hoteli biti v vlogi živiiiorej-skih pospeševalcev in vseh ostalih, ki so to akcijo sprejeli s srcem. Težko in bridko je namreč govoriti rejcem, da je akcija zastala, da se bo konec koncev vse dobro končalo, skratka: govoriti o nečem, česar nI ^ Roko železnici železniško gospodarstvo Ljubljana se je znašlo ob koncu minulega leta v nenavadnem pok>žaju. Čeprav je bilo minulo leto zanj rekordno tako po poslovanju kot po produktivnosti, gre za „izpad transportnih dohodkov" TOZD v Železniškem gospodarstvu kar za 550 milijonov dinarjev. Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet so se že na drugi seji lani znašli pred težkim vprašanjem, kako položaj rešiti Zato so izdelali samoupravni sporazum, ki naj bi ga podpisale vse ' OZD in TOZD. Le-te naj bi se v korist železnice odpovedale denarju, ki so ga zadnji dve leti združevali po republiškem zakonu za investicije v gospodarstvu, povračila dela obresti za naložbe in poravnavanje obveznosti za modernizacijo prog. Predstavniki štirih posavskih kmet^skih organizacij so 5. februaija v Kostanjevici (poročilo je na 1. strani) podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju. Istočasno so ustanovili koordinacijski odbor, ki mu bo ,prvi dve leti predsedoval Stane Nunčič. (Foto: J. Teppey) zapisat* ••• Z ustanovitvijo skupnosti občin in izvolitvijo njenih delovnih teles je naredila dolenjska regija v povezovanju skupnih želja in potreb pomemben korak naprej. Hkrati se strnjuje tudi medobčinsko organiziranje na politični ravni, saj sledi Zvezi komunistov. Socialistični zvezi in sindikatom pravkar še Zveza socialistične mladine, v zamisli pa je tudi skupen regijski organ za borčevske organizacije. Da gre politično povezovanje v korak z organiziranjem občin, je pomembno zategadelj, ker je od skupnega prizadevanja odvisno, ali bo skupnost občin kos nabgam in uspešnemu reševanju stičnih vprašanj, ki so značilna za vso regijo. Ujeli smo glasove inteligentnih bitij iz vesolja! In kaj pravijo? Da imajo tudi tam inflacijo (Karikatura: Marjan Brogar) Rok, dogovorjen za podpis teh sporazumov (15. februar), je pred durmi. Pri gospodarski sekcgi v Trbovljah, kamor spada tudi Po-savje, v ponedeljek niso mogli povedati razveseljivih podatkov. Do tega dne je sporazume podpisak) le vseh 6 TOZD Lisce, ONPZ Bohor Sevnica, brestaniška elektrarna, senovski rudnik, krški SOP, IGM Sava in Kovinarska. Pri prometni sekciji v Novem mestu so povedali, da v večini kolektivov pristop k ^orazumu odlagajo še na zbore delavccv in seje delavskih svetov. Do ponedeljka je na ožjem Dolenjskem, Kočevju in Ribnici pristopilo k sporazumu šele 11 podjetij. Marsikje bodo verjetno pohiteli v zadnjem trenutku, nekaj je tudi ta-kili, ki napovedujejo svoj pristanek za kasnejši ilatum. So pa tudi taki ki nasprotujejo. A. Ž. Krepitev regije Dosedanji, večkrat nezdravi odnosi, včasih tudi odpori in razprtije bodo /norali, kakor meni sekretar medobčinskega sveta ZK Lojze Šterk, čimprej v pozabo, z njimi pa je treba za vselej pokopati tudi miselnost, ki je često razdruževa-k skupna prizadevanja v regiji, namesto da bi jih krepila in bila neke vrste kažipot pri čvrstitvi in razvoju napredka v regiji in novih odnosov v njej Pošteni odnosi v skupnosti bodo, kakor so poudarjali na ustanovni skupščini, temelj, na katerem bodo 'gradili vse drugo, predvsem napredek občin in seveda regije. Ob dobri družbenopolitični organiziranosti regije bo možno še hitreje razvijati nove, odnose tako na medobčinski kot na občinski ravni Ob tem bo laže uresničevati tudi številne pregraje, ki so se do zdaj pojav^ale pri organiziranju združenega dela v duhu nove ustave. V mislih imamo najrazličnejše integracije dela, sredstev in sposobnosti Trenutno poteka deset najrazličnejših povezovalnih oblik, sicer pa jih je že utrjenih nad trideset. Kajpak, regija pri vsem tem tudi poslej ne bo zaprta, kar je še zlasti pomembno pri njenem nastopu navzven. S Posavjem so odnosi že dobri, ne sme pa ostati samo pri tem, kar je bilo pri povezovanju mrejeno do zdaj. I. ZORAN K .SEiJiki 3 Pobudi... (nadaljevanje s 1. strni) financiranje krajevne skupnosti in če ta seznanja delovne organizacije s svojim programom. Poudaril je, da krajevna skupnost ni občina v malem, kot si to nekateri šc predstavljajo. Na poti s Senovega proti Krškemu je predsednik Popit obiskal še plin^oparno" elektrarno v Brestanici, nato pa je imel razgovor s komunisti v jedrski elektrarni Popoklne se je sestal političnim aktivom posavskih občin v krški osnovni šoli. Razmere v Posaviu mu je v uvodni besedi razložil sekretar medobčinskega sveta ZK Mirko Kambič. Opozoril je na uresničevanje enotnega razvojnega programa v regiji in na probleme nerazvitih območij na obrobju Kozjanskega. V razpravi so vzbudili največ zanimanja problemi splošne in skupne porabe. JOŽICA TEPPEV Dežurna posadka v toplarni, ki je prejšnji petek zjutraj slavila pomembno delovno zmago. (Foto: S. Mikulan) Dragocenih Krkinih 10 milijonov kWh Nova pomembna delovna zmaga novomeške KRKE: v enoletnem poskusnem obratovanju domače toplarne so 7. februarja zjutraj dosegli 10 milijonov kilovatnih ur električne energije v petek, 7. februarja, zjutraj ob 3,45 se turbine v toplarni tovarne zdravil KRKA v Ločni niso zaustavile niti za hip (ves januar niso imeli niti ure zastoja!) — dežurnim delavcem pa so lica vendarle zasijala v nevsakdanji sreči in zadovoljstvu; kazalci števcev so tisti hip pokazali, da je KRKA v slabem letu dni proizvedla 10 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Poskusni pogon lastne toplarne, ta hip največje v ožji dolenjski pokrajini, teče počasi h kraju: že v prvem letu obratovanja pa je Kikina toplarna za 10 odstotkov razbremenila RTP v Bršlinu in pripomogla, da zadnje mesece nismo občutili redukcij toka tako, kot bi jih sicer. Še več pove o novi dektvni zmagi KRKE podatek: v januarju letos je tovarna kupila za svoje potrebe sa- zdravniki in direktorji Davek od skupnega dohodka občanov je do 31. januarja letos prijavilo 4249 prebivalcev novomeške občine. Na upravi za dohodke pravijo, daje prijav nekaj več kot lani. Največji dohodek je prijavil neki zdravnik (160.000 dinarjev). Med občani, ki so na davčne obrazce zapisali številke od 100.000 do 130.000 dinarjev dohodka, prevladujejo zdravniki in direktorji- N.R. marca vselitev? Dva stolpiča s sedemindvajsetimi stanovanji v Brežicah bosta vseljiva čez dva meseca. Vsi, ki računajo na stanovanje, težko čakajo na vselitev, saj so pričakovali stanovanje že konec minulega leta. metlika: krvodajalska akcija bo 18. februarja Občinski odbor Rdečega križa Metlika obvešča vse krvodajalce, da bo naslednja krvodajalska akcija 18. februarja v Novem mestu. Odhod bo izpred hotela Bela krajina ob 6.30 uri. Občinski odbor RK prosi vse krvodajalce, da se akcije udeležijo v čim večjem številu. mo 12 odst,. toka iz omrežja, 88 odst. pa ga je proizvedla sama. Poleg oskrbe s paro, ki jo tako podjele potrebuje ogromne količine, je 10 milijonov proizvedenih kilovatnih ur električne energije dragocen prispevek v času,- ko nam je tako pomembna vsaka prihranjena oz. novo proizvedena količina pogondce energije. Izračun med drugim pove tudi, da pomeni Krkinih 10 milijonov KW ur toliko energije, kot bi je v letu dni potrošilo mesto brez industrije s pribl. ll.OOO.prebivalci. O vsem tem delavci toplarne, ki so se zbrali 7. februarja dopoldne v stikališču z glavno komandno ploščo, seveda niso govorili - spomnili pa so se težav, kijih je bilo treba premagati, da so naprave kooperantov (Jugoturbine, Rade Končarja in Djura Djakovića ter številnih manjših podjetij) stekle tako, kot je treba. Inž. Rado Cimerman, direktor TOZD „Tehnoservis", je ob tej priložnosti spregovo/il o prehojeni poti in težavah, da je KRKA pognala lastno toplarno tako, kot teče zdaj. Predvsem se je zahvalil delavcem, izmed katerih je vsak v odločilnem trenutku prispeval vse, da so bili kos zahtevnim in odgovornim natogam. To je njihov prispevek v. boju proti energetski krizi, hkrati pa tudi pomembna odločitev za zagotovitev neprekinjene proizvodnje, pri čemer sploh ni mogoče do kraja occniti škode, ki nastaja, če zaradi morebitnega ukinjanja električnega toka tako podjetje mora zaustaviti proizvodnjo v fermentoijih in drugih napravah. Za dolenjsko regijo pomeni Krkin delež z 10 odstotki doma „ustvarjene" energije ta hip pomemben prispevek, ki ga poleg NO-VOLESA v Straži daje gospodarstvu in široki potrošnji. Inž. Silvo Oblak, predsednik delavskega sveta podjetja, se je nato prav tako prisrčno zahvalil delavcem toplarne za njihov delež pri novi delovni zmagi. Dežurni posadki in kolektivu toplarne so nato nazdravili s požirkom šampanjca - kazalci na števcih pa so se medtem že skoraj deset ur vrteU enajstemu milijonu v tovarni proizvedenili kilovatnih ur naproti. T. GOSNIK szdl po novem Pri občinski konferenci SZDL v Trebnjem imajo že pripravljen predlog za novo organiziranost občinske konference. Štela naj bi kar 41 delegatskih mest. Krajevne konference naj bi v njej imele 25 delegatov, družbenopolitične organizacije 6 in društva 10. Sindikalne organizacije naj bi delegirale po 10 delegatov iz delovnih organizacij. Milijonske naložbe gozdarjev Napredka bodo deležne letos vse TCZD novomeškega Gozdnega gospodarstva Zbor delegatov delavcev in kmetov lastnikov gozdov pri novo-me^em Gozdnem gospodarstvu je namenil za investicije 13,654.000 din. Investicijski program za leto 1975, sprejet 1. februarja, predvideva nabavo opreme, graditev cest in nekaterih objektov. Nedvomno je pomembna odločitev o gradnji cest. Ceste naj bi gradili na območju TOZD Gozdarstvo Straža pri Drganjih selih in Sv. Petru, na območju črnomaljske TOZD pa cesto Bistrica (odd. 76) in cesto dobliški - tančegorski ovinek, ki bi skrajšala pot do Starega trga. To cesto bi gradili, če bi pri financiranju sodelovala črnomaljska občina. Dokončati nameravajo tudi Krautovo cesto, ki drži iz Poljan do Komarne vasi. Za ceste so odmerili 3 milijone dinarjev. Nadalje velja omeniti sklep o nakupu tovornjaka, treh traktorjev za spravilo lesa in avtobusa za prevoz delavcev na delo, zgraditvi objekta za obtesovalni stroj (za trame) pri ZOZD Straža, modernizaciji žag v Pogancih in Veliki Loki Za transportno opremo bodo odšteli 4,290.000 dm. Razvoj kot še nikoli! Trebnje: sodelovanje kmetijstva in predelave Minuli petek je obiskal trebanjsko občino inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo in predsednik komisije za pospeševanje razvoja manj Inž. Zidar (drugi z desne) si je ogledal tudi proizvodne prostore mi-renske Kolinske, ki predeluje večino trebanjskega krompirja. razvitih območij. Dopoldne si je ogledal gradbišča novih tovarn Trima, Donita v Veliki Loki, Ljubljan^ih opekam v Račjem selu, potek naložb v Dani in mokronoški Iskri. Popoldne je bil v mirenski Kolin-ski — TOZD tovarna za predelavo krompirja razgovor s kmetij ci in predelovalno industrijo. Z veliKim razmahom kooperacij-skega sodelovanja z zasebnimi kmeti je seznanil sekretarja Zidarja direktor trebanjske kmetijske zadruge inž. Slavko Nenianič. Številke kažejo v primerjavi s tistimi izpred štirili let velikanski skok. Vsa proizvodnja je v glavnem naslonjena na predelovalno industrijo (Kolinska, Dana, Eta Kamnik, Ljubljanske mlekarne, Emona ipd.). Te dosežke je tovariš Zidar ocenil kot izreden uspeh, ki je še toliko bolj razveseljiv, ker je nastal v procesu zmanjševanja kmečkega prebivalstva. Za sodelovanje je predlagal šc vključevanje krajevnili skupnosti Predsednik izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti inž. Ciril Lenardič je spregovoril o možnostih pridobivanja kmctijskili zemljišč z agromelioracijami in hidromelioracijami v Mirenski dolini. V občini je zato, žal, premalo denarja. Razgovorov sc je udeležil tudi pomočnik direktorja zveznili državnih rezerv inž. Gabrijelčič. A. ŽFLEZNIK Zbor delegatov je načelno odobril tudi zgraditev delavsk^a centra pri TOZD Crmošnjice in pri- Pravo načrtov za podobna objekta v odturnu in Straži, poleg tega pa ureditev nekaterih poslovnili prostorov pri skupnih službah in ureditev za skladišče lesa v Birčni vasi. Za vse to so rezervirali 5,282.000 din. Za drugo opremo, ki je tu ne omenjamo, je predvidenih nekaj nad 570.000 din. Poleg tega so na seji sprejeli sklep o odpisu 550.000 din, kijih GG plačuje v obliki kredita družbeni skupnosti, namenjenega za kritje izgube v železniškem gospodarstvu. Sprejeli so tudi sporazum o povečanju amortizacijski!) stopenj za okoli 82 odst. ter sporazum o povečani stopnji stanovanjskega prispevka od 6 na 9 odst. V razpravi so sc dalj časa zadržuli pri akcijskem programu, ki govorio urejanju samoupravnih odnosov in stabilizaciji. Pri tem je zbor delegatov ugotovil, da bo potrebno šc veliko delati, preden bodo nastopili odnosi, kakor jih nakazuje samoupravni sporazum o združitvi. F. MAR KOVIC se enkrat m02n0st Lani je 257 otrok iz kmečki!) družin, ki sc preživljajo samo s kmetijstvom, pridobilo pravico do otroškega dodatka, če nimajo starši več kot 600 din dohodka na člana družine. Letos bo črnomaljska skupnost otroškega varstva ponovno uvedla postopek za pridobitev teh pravic. Na ta način nameravajo zajeti vse otroke kmečkih zavarovancev s skromnimi dohodki, obenem pa tudi odpraviti napake, ki .so se pokazale ob prvem popisu. tečaj na jasnici 31. januarja se je na Jasnici pri Kočevju končal četrti dvomesečni politični tečaj, ki .sta ga organizirali ZSMS in center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov. Tečaj je obiskovalo 28 slušateljev. Ob zaključku tečaja so 30. januaija pripravili kulturni večer s koncertom, na katerem sta nastopila basist Ladko Korpšcc in tenorist, Rajko Korhnik ob spremljavi pianistke Milene Trostove. Zaključne prireditve so sc udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje in številni kulturni dclavci. I". BRUS. Ilijević: , Energija: ni vzrokov za paniko Za uresničevanje gospodarskih nalog bo letos v dovolj vseh vrst energije. Glede na položaj v svetu ^ področju pri nas ni vzroka za paniko. Zaskrbljujoče dejstvo, da postajamo vse večji uvoznik energije. ?stotek smo uvozili 17 odst. energije, lani pa je znašal ta oa j 38. (Italija uvaža 80 odst. energije, ZR Nemčija 60 ° • ^ racionalizirano porabo, povečanim delom v elektrar ^ ob določenih redukcijah bo električne energije ^v0Lanio čevanje in prodaja električne energije v tujino, kadar y presežke, in izvoz goriva, da bi dobili električno ene La|o obdobjih, ko nam je najpotrebnejša — vse to bi pre- -omogočiti, da bomo letošnje leto prebrodili brez veCj tre sov. . . uVOzii Plačilno bilančni razlogi nas silijo k zadržanosti P» ^ nafte. Domača proizvodnja nafte bo znašala 3,6 ton, uvozili pa bomo 7,6 milijona ton nafte terJ$o ton naftnih derivatov. Pripravljamo splošno družbeno ^ varčevanja z nafto. Komite za energetiko in industrij ^ naprej spodbujal razgovore in priprave za nad^jevanj kav surovin in goriv v naši državi, prav tako pa si bo p ^ val za sprejetje najširšega družbenega dogovora o siste v energetiki. ^ v (Predsednik komiteja za energetiko in industrij0 intervjuju za „Politiko") Jože Globačnik: Lahko bo poklicati na odgov"r Jugoslovanska in slovenska resolucija o družbenoekofl^ skem razvoju v letošnjem letu izražata prepričanje U1 voljo vseh subjektov, da bi se vendarle spoprijeli z osn problemi našega nadaljnjega družbenega in ekonotnskeg ^ voja. Taka opredelitev se, denimo, izraža v poudarjanj intenzivnosti na področju investicijske porabe, v uSItlf 0^jili večji izvoz,, pa tudi v tem, da moramo na vseh po ^ porabiti manj, da bi postopoma zagotovili stabilnejše P ^ gospodarjenja. V bistvu gre torej za to, da ne drob ^ Bistvenega pomena pa je po mojem mnenju tudi H°iio oba dokumenta pravočasno sprejeta, kar se je zgodi* ^ rekoč prvič v naših razmerah. Razen tega dokurnen ^ več toliko ne poudarjati samo posameznih zadev, cilj črtov in sploh hotenj, ki naj bi jih uresničili, ampak re^o opredeljujeta tudi nosilce nalog in odgovornost. Doki ^ pomembni dokumenti, o kakršnih teče beseda, niso . kovani na tak način, o odgovornosti lahko samo ^ Tokrat pa smo v položaju, da bomo ob izteku koled ^ leta, če bo seveda potrebno, neprimerno laže kot u- ,97s- " .„j/ ROK ZA ODDAJO^ GOV JE 1. MARE^ *„rtiisii» ,|i Po tem datumu bo sprejemala n it i PrC dokaznega gradiva. ^ UPRAVNI ODBOR NOVINARJEV SLl 1 ESEl KI UST To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! r---- KJE SO SERVISI? "jihS"1.?"0 je' da v današ" tu in seveda ko sem fetflP med polSC°- nerodno hoH iSVa skunai vp.n? desetih ;ehk0UStVarila'Pre- Sui P0l5"jVefcni' °gnja je ti«, -]e se med tl at « sprašuje inSlla' me ie oiStranmi skriva Oben me ^ nanotiu ga od braz" nafe11 pa SO mi % na pot studija. knjigi poti $' a sem v7tTo; i P0ro ln CO iiušKe vedno i£mJ u"a nelahki cah faUezen, oporo i/ - njlgi resni" sPreen aj0 in mnl^njlge na PoU-fi°VOre> uč£1J0> v rok' Pa UDan; Potrtost ' P^^ajo sa-da nitd lei*>to ' j ariJ° ljubezen, ljudi J.'Si;'p0!nHt0 j® d°volj, V ^^jeed^n 0 ^ đo ^avamJlFah išcemapu^va-. iim '• 50 Neki? Pa sporni Dfl lzP°vem lenof1 želijo, 1 PoraJajo medl?t0 misli, ki« branjem in med „o, hvab ti, občina Kočevje, da si nam Romom zgradila tako lepo naselje. Odkar imamo to lepo naselje, prijetne in čiste hišice ne poznamo več blata in mokre postelje pod šotori, ni več mučnih taborjenj od vasi Željne za rudniško sipino vse do železniške postaje. Hvala Kjngt lahko čaka Pov^^ jjj j^j|^ lahko tudi resnična bodo z dehm nadaljevali po malici Kmetu se ni dalo več čakati. „Grem pa v trgovino," si pravi. V trgovini moleduje, da bi mu prodajalka dala stvari, ki mu jih je žena napisala na listek, a dobi samo kratek odgovor: „Počakajte! Imam samo dve roki!" Prodajalka pa ves ta čas pridno vrti jezik in z znanko obira vse po vrsti. „Poslušajte, meni se mudi Moram na avtobus!" reče kmet, prodajalka pa mu zabrusi nazaj: „Tovarišici se tudi mudi Mora v službo in kuhati!" „Grem pa v lekarno po obliž za kurja očesa," si misli kmet in odide iz trgovine proti lekarni Toda tudi tam ga pričaka neprijazni „Počakajte!" Ze malce jezen pusti vse skupaj ter se odtoči, da se z avtobusom vrne domov. A glej ga, tudi na avtobusni postaji zasliši: „Počakajte! Zamudili ste avtobus, drugi pelje pa šele čez poldrugo uro." Kmet toliko da ni zaklel Odpravil se je peš proti domu. Zamudil je ves čas dopoldneva, ničesar ni opravil. Spoznal pa je, da ljudje mislijo, da ima kmet časa na pretek, ker ne dela osem Ur na dan. Kmet lahko čaka! Z. M. občini in delavcem pri socialnem skrbstvu. Brez njihove požrtvovalnosti ne bi nikoli imeli takega naselja. Imamo celo šob in dodatni pouk za izobraževanje odraslih deklet in žena. Učijo se kuhati, pomivati, snažno oblačiti, lepega obnašanja. Po nekaj letih prebivanja v novem naselju smo postali „enaki" z drugimi državljani. Vsi smo zaposleni, smo pismeni in osebni standard se nam je dvignil. Ob prostih dnevih smo doma, ker ne čutimo več potrebe po klatenju okoli." Prebudil sem se, moker od vročine, ki me zdeluje pod šotorom, po katerem tolče dež svoj vlažni ritem. Sem na Trati, kjer stoji naše naselje brez pitne vode, stranišč, prepolno blata in luž, v katerih brazdajo naši otroci. To Je resničnost, tisto prej pa so bile le sanje, porojene v bolezenski vročici. Precej Romov je zaposlenih in od zaslužka jim vsako leto odtrgujejo prispevke za stanovanjsko gradnjo, za naselje, ki ga nameravajo zgraditi v Zelj-nah. Skromno, kot ga je videl Rom v svojih sanjah, bi lahko bih kmalu dograjeno. F. K. KOČEVJE Dobemiču v nemški ofenzivi ubit Dušan Hotko, 3. avgusta 1944 pa je bila na desnem bregu Žužemberka ubita 20-letna Marija Campelj, sekretarka O.KK SKOJ Žužemberk, ki je sem prišla z Malega Slatnika. 20. januaija 1945 so betogradisti v Budganji vasi ustrelili 20-letno Mimico Drenšek, članico aktiva SKOJ Žužemberk. V počastitev spomina na te žrtve je aktiv ZSMS Žužemberk s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti pripravil spominsko svečanost, ki bo v petek, 21. februarja, ob 13. uri 30 minut pri spominski plošči pred Iskrino stavbo na žužemberškem trgu. Na svečanosti bosta spregovorila Zdene Mali, sekretar republiške konference ZSMS, in medvojni sekretar okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto inž. Jože Legan, kulturni program pa bodo izvajali: mladina iz Žužemberka, šolarji iz žužemberške osemletke in Dolenjski oktet. Prireditelji vabijo na svečanost svojce preminulih skojevcev, preživele medvojne in povojne skojevce ter družbenopolitične organizacije in krajane. Pripravljalni odbor STIPENDIRANJE V KOČEVSKI OBČINI v občini Kočevje se je razprava 6 štipendiranju zavlekla bolj kot v drugih občinah. Kaj je temu vzrok, niso ugotavljali niti na sestanku predstavnikov in delegatov iz organizacij združenega dela in samoupravnih delovnili skupnosti 7. februarja. Družbeno dogovarjanje o štipendiranju v kočevski občini se je začelo že 1969. Samoupravni sporazum o štipendiranju je podpisalo 34 OZD, TOZD in samoupravnih delovnih skupnosti, to je več kot 73 odst. zaposlenih. Delegati so na zboru zahtevali, naj vse organizacije v občini iwd-pi«jo samoupravni q)orazum, ki bo veljal od 1. 1. 1975. Kljub temu pa sredstva, ki n^ bi jih tako dobili, ne bodo zadostovala za celotno štipendiranje v občini Zbor se je tudi zavzel, naj bi vsa v ta namen zbrana sredstva porabili res le za štipendiranje. PETER SUBIC Sem redni naročnik Dolenjskega Usta tudi v tujini in lahko rečem, da sem zato informiran o vsem, kar se dogaja doma in po širni Dolenjski Zanima me vse, nečesa pa le ne morem razumeti Poslušam radijska poročila in berem tudi časopise, ki posvečajo veliko pozornosti zdomcem, zato se mi zdi prav žabstno tisto, kar se tiče carinskih predpisov. Domov lahko princseš za 300 dinarjev blaga, pa ne vem, ali velja to za posamezen kos ali za celoto. V vsakem primeru je to premalo, saj 300 din znese že zobna pasta, nekaj zobnili ščetk in par navadnili nogavic. Ze pred leti sem pisal y Dolenjskem listu, kako sem sam postal zdomec preko Zavoda za zaposlovanje v Kočevju. Pogodba se končuje z željo, da bi se z novimi izkušnjami srečno vrnil domov. Doma sem iz Mozlja pri Kočevju. Imam ženo in doraščajoče otroke, ki me prav zdaj najbolj potrebujejo. Živijo v neprimernem stanovanju. Prihrankov imam toliko, da bi stanovanje lahko popravil in uredil za boljše bivanje. Poskušal sem že povsod, od vaškega odbora naprej, vendar sem vselej naletcl na glulia ušesa. 1'osniehujcjo se mi in mečejo polena pod noge, samo zato, ker iščem začasno stanovanje! Ničesar nočem zastonj, vse sem pripravljen pošteno plačati To je moj primer. Za resničnost navedb sem se pripravljen zagovarjati kjerkoli FRANCE SENEKOVIC 2. Oststeinbek Moellnerlandstrasse 45 Četrt stoletja D L bo minilo v ponedeljek, 17, februarja 1975, kar je izšla prva številka DOLENJSKEGA LISTA, glasila takratnih okrajnih odborov Osvobodilne fronte Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. V 25 letih, ko je medobčinsko glasilo OF in kasneje Socialistične zveze za desetkrat povečalo svojo začetno naklado ter preraslo v redno, najbolj razširjeno politično-informativno branje na območju 9 občin širše Dolenjske, Spodnjega Pošavja, Bele krajine in Kočevsko-Ribniške doline, je DOLENJSKI LIST kot tribuna lokalne samouprave odigral pomembno vlogo pri izobraževanju, kulturnem prerajanju in vsestranskem obveščanju delovnih ljudi v pokrajini. Uredništvo in uprava domačega tednika se ob tem svojem delovnem jubileju iskreno zahvaljujeta vsem dolgoletnim naročnikom za zvestobo listu, vsem sodelavcem in dopisnikom za dragoceno pomoč pri urejanju časnika, kot tudi vsem delavcem v družbeno-političnih organizacijah 9 občin, vsem delovnim organizacijam, ustanovam, zavodom, društvom in občinskim skupščinam v pokrajini za vse, s čimer so podpirali razvoj domačega glasila SZDL in omogočali njegovo redno izhajanje v tako visoki nakladi! V drugo četrtletje svojega življenja gre DOLENJSKI LIST s preudarnimi načrti Jn z željo, da bi postal še koristnejši sestavni del dobrega obveščanja v socialistični samoupravljal-ski družbi, zlasti pa v pokrajini, v kateri je pred 25 leti začel izhajati, neločljiv člen vsakodnevnega angažiranja in s tem soustvarjalec politike na območju, kjer opravlja svoje življenjsko poslanstvo. Kolektiv uredništva In uprave DOLENJSKEGA LISTA Marko Belopavlovic Od blizu in daleč se je v sredo popoldne, 5. februarja, zgrnila množica ljudi v prijazno belokranjsko vasico Hrast nad Suhorjem. Na zadnjo pot je ob zvokih metliške godbe spremila Marka Belopavloviča, zaslužnega in zavednega rojaka, ki je po 82 letih življenja omenil strt v bolezni. Govorniki, številni prijatelji, znanci' in sosedje so se s^minjali pokojnega Marka kot moža kreme-nitep značaja, ki je bil vse življenje kljub težki mladosti in trpljenju vedno optimist in dobrodušnež, izredno pošten in povsod priljubljen. Že kot otrok je moral trdo delati; njegov oče je trikrat odšel v Ameriko, mali Marko pa je moral garati, da je družinica doma imela vsaj knih na skopi kraški zemlji pod Gorjanci Postal je gozdni delavec, bil pa je tudf med tistimi, ki so leta 1913 kopali semiški predor za železnico. Štiri leta je preživel na frontah prve svetovne vojne. Z ženo Marijo, s katero je živel celih 57 let v uglašenem zakonu, sta imela 6 otrok, toda le dva, Niko in Danica, sta ostala živa Bila so to leta, ko za bolnega otroka na Hrastu in drugod po Beli krajini ni bilo ne zdravnika ne'denarja zanj. Gospodarska kriza med obema vojnama je spet prizadela Markov dom; gospodar je prijel za vsako delo: žgal je ogljej gonil živino od POZIV BIVŠIM POLITIČNIM INTERNIRAN-KAM KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA RAVENSBRUECK Ob 30. obletnici naše osvoboditve pripravljamo poleg popisa še živečih intemirank tudi popis tovarišic, umrlih v centoalnem taborišču in njegovih podružnicah. Prosimo, vse tovarišice, da preverijo, če so na seznamu ravens-briških intemirank na občinskih odborih ZZB NOV, in da nam javijo imena vseh tovarišic, za katere vedo, da so umrle v taborišču ali na poti domov. Seznam umrlili potrebujemo do konca meseca ^bruarja, ker želimo, da bi bil spisek umrlih, ki bo vklesan v novo urejenem muzeju v Ravensbruecku, čim popolnejši. Odbor ravensbriških intemirank RO ZZB NOV Slovenije Vrtač^l 1 Lj ubija tia V---J Karlovca tja do Kranja in spet delal v Kostah. Utrjen v življensKih skušnjah, je leta 1941 zlal^a našel pot do prvih gorjanskih partizanov. 22. julija 1942 je gorel Hrast; Belopavlo-vičevi so znova izgubili vse. Šestkrat se je Marko selil pod streho dobrih ljudi v Gor. Suhorju, na Dragah in Hrastu. Kot vaški zaščitnik je s puško v roki varoval domove pod Gorjanci Sin Niko se je zgodaj usmeril v politično delo in odšel v boj, hčerko Danico pa je Marko prav tako vzgajal v ljubezni do domovine. Po osvoboditvi je Danica postala ena prvih žena — inženirk gozdarstva v Jugoslaviji Ana in Ivan Jankovič S svobodo pa je še bolj zaživel tudi tovariš Marko. Že od 1944 dalje je bil v odborih krajevnih oblasti, po vojni pa je rad pomagal povsod, kjerkoli sta bila potrebna dober nasvet in izkušena roka. Vneto je pomagal pri obnovitveni zadrugi na Hrastu pa pri kmetijski zadrugi, v Zvezi borcev in drugod. Užaloščeni ženi Mariji, Niku, Danici in vnukom, ki jih je imel pokojni Marko tako zelo rad, izrekajo številni prijatelji, znanci in nekdanji soborci iskreno sožalje. Spomin na Marka Belopavloviča bo ostal v naših srcih, kot se bomo vedno spominjali tudi njegove priljubljenosti, srčne dobrote in ljubezni do sočloveka. Biserna poroka V sobota, 8. februaija, sta v Jankovičih pri Adlešičih v Beli krajini praznovala Ana in Ivan JANKOVIČ visok življenjski jubilej 60-letnico poroke. Na slovesnosti, ki so jo priredili v domačem krogu, je bilo vseh njunih 7 otrok, 27 vnukov in 20 pravnukov. Kljub temu da sta na dolgi skupni poti premagovala mnoge težave, sta še vedno krepka in zdrava. Ana je stara 76 let in je pretežno kme-tovala, gospodinjila, vzgajala in skrbela za otroke, da so vsi dostojno preskrbljeni. Ivan, ki je star 81 let, pa je že v I. svetovni vojni odšel na soško fronto in bil nato še v ujetništvu v Italgi. Aktivno je sodeloval tudi v NOB in bU v povojnih letih dolgo časa ljudski odbornik. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan. Najbolj pa je ponosen na odlikovanje predsednika republike. N. Č. **«. ker ; p*vegf ?rzah in ni ' ?**> Po nJel?.> krenil v ■ nw^e zSlasifr°V k Najprej ' T fimnčnern • ?J?/ *o * 6' Povprašal, \ J1 Zavele Ji Vedno Pbče- > ePW tre J?nemlie> K jo je : v^ni^ Prodal ; ^r®%e n7°bmč pri terrL ► Krmili katastru-f" so l^^h^poZ i?taster' K n*hče t o m dan, a po>^nul zrni »»/ r Dru ijo' mi \ ^ zrtiaje ?ie m vrsto- , 7 z Slavo in odide : šfc. : Skopemu T'e proti : ar?6iic/ J K I j'0 ^ ; io pri- : ŽE f** 1 «oj,' Ž" " rad J",,CO '" : i'f?e'"aite'" 'zpul'" ; «b &'nici ,c kZrH ' ' d„,kte V krntu S'°- ' nT'®'"/ nohV V krilcu. : *£?, đ<*f*> «a- ; & -S oj, jy '(-umi in čma ' 'o to ""Potila do vrat | ^0 Hph .' Sovoreč, da ' > e odDrI?Varišica pri \\i*\n^rZknVrata>POgle-u s'°k " ffisnik: „Je n O* se ^,A,e spe/ Po/ 'H^tojas^ Vaodpro in ^H+^^^Jočim, da NASTOP MLADIH V DIJAŠKEM DOMU V novomeškem Dijaškem domu Majde Šile delujeta kulturna in reci-tacijsko-dramska skupina. Letošnji kulturni praznik ni šel mimo njiju. Na proslavi 6. februarja se je občinstvu predstavilo pet mladih besednih ustvarjalcev s svojimi deli. Predtem je pisec teh vrstic obudil nekaj spominov na dogodke pred 30 leti, ko je sodeloval pri organizaciji prvega kulturnega praznika v partizanki tiskarni Triglav na Goteniškem Snežniku. Ob tem je omenil, da so bile takrat nastale pesmi vse drugačne od nekaterih, kijih zdaj proizvajajo Jesihi, Brvarji in njim podobni, ko pr^d njimi, ni „varno" niti več ime tovariša Tita in ga vpletajo med; straniščno navlako svojih umotvorov. Navzoči so prisluhnili 15 pesmim, ki so jih napisali Slavica Mikulanc, Janko Šepetavc, Anica Murn, Darko Škufca in Martina Mafešič, recitirala pa domska skupina. S tem literarnim večerom so mladi lepo proslavili tudi 30-letnico slovenskega kulturnega praznika. M. TRATAR-UČO Nihče me noče razumeti! PROSTA DELOVNA MESTA Transportno gradbeno podjetje »TGP« METLIKA objavlja prosta delovna mesta; 1. REFERENT ZA INVESTICIJE 2. REFERENT ZA PLAN IN ANALIZE 3. REFERENT ZA PLAČILNI PROMET 4. ADMINISTRATOR 5. AVTOKLEPAR Pogoji: 1. Visoka ali višja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednja ekorKjmska šola in 10 let delovnih izkušenj. 2. VtŠ ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja ekonornska šola in 5 let delovnih izkušenj. 3. Srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj. 4. Končana dvoletna administrativna šola. 5. KV — praksa zaželjena. Prijave pošljite na naslov podjetja, v roku 15 dni od objave. PROSTA DELOVNA MESTA Transportno gradbeno podjetje )TGP< METLIKA , objavlja ^ prosto delovno mesto 1. VODJE VODOVODNEGA ČRPALIŠČA Pogoji: VKV elektroinštalater ali VKV vodovodni inštalater ali VKV strojni mehanik s 5-letno prakso. 2. NK DELAVEC ZA DELO NA VODOVODU. Možna je takojšnja zasedba delovnih mest. PROSTO DELOVNO MESTO! RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto , TEHNIČNEGA TAJNIKA Pogoji: srednja šola, pasivno znanje nemščine, znanje strojepisja, organizacijske sposobnosti in izpit za voznika motornih vozil B kategorije. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema pisarna R D v Novem mestu, G lavni trg 7 do 20. 2. 1975. PROSTA DELOVNA MESTA! vsak četrtek^i. VIATOR PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE UUBUANA VA VIATOR 111^-» TOZDBELA KRAJINA Črnomelj vsak četrtek dolehjsm ust 1 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. AVTOMpHANIKA (dve delovni mesti) 2. AVTOELEKTRIKARJA 3. MOJSTRA - VODJO IZMENE 4. KV KUHARICO ZA HOTEL V METLI KI Pogoji za zasedbo teh delovnih mest so naslednji: 1. KV mehanik s prakso na težkih vozilih • 2. KV avtoelektrikar — 3 leta prakse 3. KV avtomehanik, 8 let prakse, od tega najmanj 3 leta na podobnem delovnem mestu 4. KV kuharica Ponudbe sprejema Komisija za medsebojna delovna razmerja pri „VIATOR" TOZD BELA KRAJINA Črnomelj do 25. 2. 1975. viii0r.t02d bela kruina wft vam priporoča: BRUCOVANJE BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV v soboto, 15. feb. v PENSIONU SMUK V SEMICU Bogat srečolov. Vabljeni ! PROSTO DELOVNO MESTO Odbor za medsebojna razmerja ZAVAROVALNICE SAVA — POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO * razpisuje -|9 prosto delovno mesto SPECIALNEGA ŽIVLJENJSKEGA PB°D| CENTA za Novo mesto. I t P0G0JI: * . oSt " — srednja ali osnovnošolska izobrazba ter sposob j veselje za delo s strankami; — obvezna dvomesečna poizkusna doba. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih p°9|fl) naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa n ^ Zavarovalnica SAVA - poslovna enota Novo mest . j i trg št. 24, z oznako: „Odbor za medsebojna razmerja • i ; vsak četrtek ii ■ n /" BLAGOVNICA V ČRNOMLJU TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO dolenjka DOLENJKA NOVO MESTO OBČANOM ČRNOMALJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZNIKI KONFEKCIJA na Vinici Plcvotekf novotekS / v obrat KONFEKCIJE m ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE ČRNOMELJ! tekstilna NOVO . yiSlO kultura in izobraževanje SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK NA DOLENJSKEM Šopek prireditev v Prešernovo čast v Krškem Valvasorjeva knjižnica proslavila jubilej - 10-letnico ustanovitve, v Novem mestu recital ob otvoritvi likovne razstave i Ne zidajo gradu na pesku ^ Novomeški likovniki se iz leta v leto bolj uveljavljajo - Organizacijsko bodo trdnejši \ vf^pd ecer v dolenjski galeriji ta 0b°le9niuH Ealeri!S bo reditev ki »h P™a °d 5n" ZKpn' ® J"1 novomeška skuDni"aČrtUje letos Pod 3S. T"? »30 let Večer dolenjskih i!™' Piatelifv , Pesnikov in sodelovali- "u katerein bodo ® Krškpo ^aflca Založnik KostanjevL ? Smrekar 12 gorčic3! Ss vSust Gre- 17 Metlike^?' Joze Dular Ivan 7n r Janez Kolenc, fclbsm vladtair nč dela bol, i"1?3- Njihova »»«.«£> I?"* Rudi Ko" L» ane int6 S«G iz te~Petrov Mna Zl8an" skesa piJi , n,ca amater-raela. &J. h Novega bosta i2v?im del recitala ^avkoHrl^ Cvetka in Po vsej Dolenjski so se v počastitev slovenskega kulturnega praznika zvrstile prireditve: recitali, likovne razstave, glasbeni nastopi, gledališke predstave. Šole so pripravile samostojne proslave. V zapisu se hočemo ustaviti pri dveh prireditvah, ki sta bUi v Kr^em in Novem mestu. Valvasoijeva knjižnica in čitalnica v Krškem je ob kulturnem prazniku proslavila 10-letnico ustanovitve. Odprta 7. februarja 1965 je imela vpisanih 416 bralcev in skromno število knjig, zdaj pa ima že 2.217 bralcev in na^ knjižnih policah nad 7.500 knjig. Knjižnica je poskrbela, da so prišle knjige do bralcev tudi v oddaljenih krajih (Koprivnica, Raka, Veliki Trn), priredUa pa je tudi več večerov besedne umetnosti. Knjižnici pridružena galerija pa je priredila do zdaj 51 umetnikih razstav, ki_ si jih je ogledalo po 3.000 obiskovalcev. "Na proslavi je pisatelj Jaro Stovi-ček, slavnostni govornik že na otvoritvi knjižnice, poudaril pomen knjige in knjižnic. Odkar je pri nas knjiga podvržena tržnim zakonitostim, je pot v knjižnico mnogim hkrati tudi edina pot db dobre knjige. Stoviček je še posebej podčrtal, da je Valvasorjeva knjižnica po vseh močeh poskušala bralcu vselej ponuditi res dobro knjigo. Za jubilej sta knjižnica in občinska skupščina kot njena ustanoviteljica prejeli veliki Valvasorjevi plaketi, ki ju je izdelal akademski kipar Vladimir Stoviček, od ustanovitve knjižnici zvesti bralci pa Valvasorjeve značke, tudi dek) istega kiparja. v novem mestu: razstava z recitalom Istega dne so v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo del akademskega slikarja Franca Curka in akademskega kiparja Moma Vu-kovića. ^novski Deseti brat ^obra predstavitev Jurčičevega dela ^pr^v M - • ?ožnosti za "d!)!! kaj Prida f novega i/i.,0,' amaterji s čaj°zSL vlet0Presene-s;j°. PrvoS?5JO in marljivo- fkdaUščnjki J° V fftmaiiu 80 • n,Čnika »2 r??Ji Borisa •ev° Priredbo nI! G°vekar- IV tem Docaciv68016^3 brata" lej. Počastili tudi svoj jubi- Režiser s£p^"~x- ceno v Ubi bilo zadnje J ?ej razvle' črtanjem za reprizo to ljudsko igro režiser lahko pripeljal do uspešnejšega konca. Sicer pa je bila malemu šolskemu odru podrejena tudi scena. Kajpak velja omeniti še dobro so-igro, delo z rekviziti, glasbo, kostume, efekte in maske Gučkove, ki je iz mladih igralcev napravila ustrezne figure. Čeprav ne nameravamo podrobneje razčlenjevati igre posameznikov, moramo kljub temu omeniti izvrstnega Krjavlja, ki ga je upodobil Emest Breznikar. Odlikovan so se tudi: Nada Dobrovnik (Manica), Franc Morgan (Piškavov sin Marjan), Stanko Brilej (Obrščak) in Albert • Urek (deseti brat). I^ali so še; Jože Bohorč, Anica Kranjc, Ado Gobec, Igor Dobrovnik, Karel Bizjak, Marko Budna, Nada BožičnUc, Franc Salamon, Jože Ivačič, Bojan Brilej in Anton Baškovč. VLADO PODGORŠEK o *110^ M ^ ^ne- (Poto; '5rata": dogodek iz Obrščakove ____ ^IBo,iEJel»NAGRAJENEC J^rajeJ6 sl>karske 'k^leženec IV. >4? if; .v^kilno" p2ei *> bU U Jujeio - na r„ Pretrnovo nko že oh , .0renJskcm do-S^ik $rado so n • 1956 dalje kovtcMarkn UmhJeUtudiKle„ni postal tudi ta praznik kot mnogo drugih le praznik besed, ne praznik Besede," kot je zapisal v Delu Matej Bor, Z drugimi besedami; tudi kulture, njene „slabokrvnosti in podhranjenosti" (Ciril Kosmač), ki sta že dalj časa očitni, ne bomo rešili zgolj z božanjem lepih, visokoletečih besed in z obljubami, marveč z dejanji, z ,zdravlje njem, če je potrebno, s carskimi rezi Po prazniku KRMELJ; POČASTILI KULTURNI PRAZNIK - DPD Svoboda v Krmelju je pripravila 7. februarja lepo Prešernovo proslavo ob sodelovanju prosvetnih delavcev in rnladi-rie iz Lisce in Metalne, nastopiji pa so tudi recitatoiji in pevci, ftiredi-tev je bila zadovoljivo obiskana. MARIBOR; UMRL PESNIK - V 82. letu starosti je umrl prejšnji teden starosta slovenskih besednm ustvarjalcev, pesnik Janko Glazer. Za svoj bogati prispevek v kulturno zakladnico slovenskem naroda je bil pred leti nagrajen s Prešernovo nagrado. LJUBLJANA; KNJIŽNI SEJEM - V slovenski prestolnici so odprli te dni 2. slovenski knjižni sejem. Na njem so se s sto in sto leposlovnimi in drugimi deli predstavile vse slovenske založbe. Največ seveda velja propaganda za knjigo, ki se je s to razstavo nedvomno povečala. RIBNICA; LIKOVNA RAZSTAVA - Anton Cebin, mladi likovni umetnik, je v Petkovi galeriji v Rib-" niči razstavil olja in akvarele. Razstavo so odprli v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Dejstvo, da se v Sloveniji ne moremo dogovoriti o splošni in skuppi porabi v letu 1975, da se ne moremo zediniti za pravšne stopnje, pri čemer se še posebej zaviralno vedemo, ko gre za sklepanje o tem, naj bi kultura dobila več, in tudi dejstvo, da se vse to (ne) dogaja okrog kulturnega praznika, potrjujeta, kako imata Bor in Kosmač (pa še kdo) v svojih trditvah prav. Kako naj bi kultura postala Beseda, če pa ji tega ne dovolimo, če, preprosto povedano, nočemo kaj veliko slisati o tem, da bi se znebila slabokrvnosti in podhranjenosti, če ji ne damo niti tistega, kar potrebuje za normalno rast? Poglejmo izkazale potrebe in „sugerirane" možnosti, pa si bomo na jasnem, kaj si kultura od leta 1975 lahko obeta. J. JUST odpraviti neskladje Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je 31. januarja obravnaval med drugim tudi družbeni dogovor o dohodku in skupni porabi za leto 1975. Pri tem je ugotovil, da je predlagana 35-odstotna stopnja rasti dohodka na področju vzgoje in izobraževanja navklezna, saj gre v resnici za znatno manjšo rast, kot je prikazana v gradivih. Menili so, da oi morali letos odpraviti neskladje, ko se načrti in naloge oblikujejo po eni, denarne zadeve pa urejajo po drugi poti. Prireditelji so se pri otvoritvi te razstave še posebej potrudili in pripravili prijeten kulturni program, tako da je prireditev dobila res slavnostno obeležje. Uvodne besede je spregovoril ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, nato je Dolenjski oktet zapel dve pesmi Mladinski aktiv tekstilne tovarne Novoteks je izvedel recital štirih sodobnih slovenskih pesnikov, Prešernovih nagrajencev; Novoteksovi mladinci so ob klavirski spremljavi recitirali pesmi Toneta Kuntnerja, Ivana Minattija, Petra Levca in Cirila Zlobca. Razstavo del obeh umetnikov je otvoril prof. dr. Mirko Juteršek in predstavil oba ustvarjalca ter spregovoril o pomenu njunih del za sodobno slovensko likovno umetnost. Med številnim občinstvom so bili na otvoritvi tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine ter mladinska delegacija iz zahodnonemškega mesta Ditzingen. Mladi slikar Franc Curk predstavlja na tej razstavi 20 svojih novejših del, kipar Vuković pa 12 skulptur iz brona in varjenega železa. Dolenjski muzej je ob tej priložnosti izdal katalog s seznamom del obeh umetnikov in z esejema dr. Juterška. Razstava bo odprta do 21. februarja. I. ZORAN A. BARTELJ Novomeški likovni amaterji stopajo iz anonimnosti Razstave, ki smo jih videli lani, kažejo, da skupina kvalitetno raste in se številčno krepi Slikarji se prebijajo tudi kot posamezniki Nekateri med njimi so postali že iskani udeleženci slikarskih kolonij. Nedvomno lahko zapišemo tudi to, da z njimi resno računata tako Novo mesto kot širša Dolenjska. osnovnih šol, predvidena za 24. maja, bo v njihovi organizacgl Organizirana likovna skupina bo poslej članom pri njihovem delu in uveljavljanju še bolj v oporo. Prenekatero likovno delo bi tudi prej dobilo novega lastnika, če prodaja ne bi bila zgolj naključna. Poslej naj bi za odkupe oziroma prodajo del amaterjev skrbela prav ta slikarska orga-nizacga. Na pobudo ZKPO, v okviru katere delujejo, se bodo o^ani-zacijsko še bolj povezali Pripravljen je delovni načrt, ki naj bi ga 21. februarja ustanovni občni zbor skupine še potrdil. Načrt je spodbuden, obetaven in - naj Poudarimo tudi to — uresničljiv, oleg nadaljnjega uveljavljanja na razstavah in sodelovanja z likovnimi amaterji iz drugih slovenskih krajev in drugih republik predvideva načrt najrazličnejše oblike izobraževanja in izpopolnjevanja likovnikov. Pri tem bodo posebno skrb posvečali likovni .dejavnosti mladme. Razstava likovnih del učencev Kajpak je vse to šele načrt,^ marsikaj stvar proučitve, samo nakazana možnost. Toda če se bo posrečilo dobiti prostor, Iger bi se likovniki sestajali, bi zamisli hitro postale resnica. L Z. Prešernovi nagrajenci 75 Nagrade so prejeli: Zoran Didek, dr. Bratko Kreft, Frane Miličinski-Ježek, Pavel Šivic in Dubravka Tomšič-Srebotnjakova Prešernove nagrade za leto 1975 so razdeljene, nagrajenci znani. Prejeli so jih: slikar Zoran Didek, književnik in gledališči delavec Bratko Kreft, humorist Frane Milčinski-Ježek, skladatelj in glasbeni pedagog Pavel Šivic in pianistka Dubra\^ TomSč-Srebotnjako-va. Nagrajenci Prešernovega sklada so; Delavska godba iz Trbovelj, pesnik Bogomil Fatur, filmski snemalec Mile de Gleria, dramska igralka Mina Jerajeva, oblikovalec Tomaž Kržišnik, pisatelj Florjan Lipuš, arhitekta Ciril Oblak in Fedja Klavo- Zbor Živi Odkar ima moški pevski zbor Stara cerkev vaje v kočevski gimnaziji, se je povečal od 18 na 35 članov. Kot pravi Ive Stanič, glasbeni učitelj in vodja zbora, ^oraj ni vaje, da se ne bi pridružfl kak novinec. Od prenovitve je zbor večkrat nastopil; na proslavah, spominskih slovesnostih in drugih prireditvah. Za maj imajo v načrtu samostojen koncert v Kočevju. ZKPO in krajevni skupnosti Kočevje in Stara cerkev so že sklenile prispevati nekaj den^-ja za nakup koncertnih oblek, kijih bo zbor dobil, ko se bo število pevcev ustalilo. Pred kratkim so pevci izvolili vodstvo sedmih članov in za predsednika Franca Merharja iz Kočevja. Tudi organiziranost je jamstvo, da se bo zbor razvil. Pevci vaj ne zamujajo, kar vodjo Iveta Staniča še posebej veseli, saj je do zdaj v Kočevju že večkrat poskušal s komornimi vokalnimi zasedbami in zbori, pa se zavoljo nediscipliniranih članpv niso obnesli. VILKO ILC ra, dramski igralec Stane Raztre^n, slikar Ivan Seljak — Čopič in .oblikovalec Matjaž Vipotnik. Nagrade je v imenu Prešernovega sklada podelil in nagrajencem prvi čestital pisatelj Ivin Potrč, predsednik upravnega odbora tega sklada. Slavnostni govornik Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo, je pred podelitvijo nagrad med drugim poudaril, da „letos že tridesetič po vrsti proslavljamo Prešernov dan kot slovenski kulturni praznik, kar pomeni, da ima naša kulturna politika korenine že v NOB. Podčrtal je tudi, da smo zdaj v prelomnem obdobju samoupravne preobrazbe vsega našega življenja, to pa zavezuje tudi kulturne delavce in ustvarjalce ter vse družbene dejavnike v njihovem odnosu do kulture. Na dan slovenskega kul^mega praznika so Prešernova priznanja podelili tudi študentom na fakuUe-tah ljubljanske univerze in na akademijah. operne arije v krškem v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 10-letnice V^va-sorjeve knjižnice in čitalnice je bil 7. februarja v Krškem koncert, na katerem so solisti in orkester Opere SNG iz Maribora izvajali operne arije. Na sporedu so bili odlomki iz Rossinijevih, Verdgevih, Bizetovih, Smetanovih in Foersterjevih del Orkestru je dirigiral Boris Svara. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z viharnim aplavzom, kar je znak, da tovrstnih prireditev v Posavju manjka. I1I1I Jože Gorjup: TIHOŽITJE, olje na platnu, 1932. S stalne ratstave v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. Stran uredil: IVAN ZORAN I doma sem (prihajam) z dolenjskega I ali pa: iz dolenjske I Zadnjič smo navajali med drugimi take primere rabe pred-1 logov: grem na Reko, na Bled, na Gorenjsko; prihajam z i Reke, z Bleda, z Gorenjskega. Pa smo rekli: če rabim za eno i smer predlog na, pišem za nasprotno smer s ozir. z, kar je i odvisno pač od glasu, s katerim se začenja beseda za pred-i logom. i Danes pa moramo opozoriti na to, da uporablja slo-E venščina zelo pogosto za imena dežel poleg samostalniških i oblik (Nemčija, Francija, Anglija) tudi pridevniške oblike: I Nemška - Nemško, Češka - Češko, Dolenjska - Dolenjsko, i Gorenjska - Gorenjsko itd. V zvezi s pr^lo^ nas tu zani-1 mata zlasti obe pridevniški obliki. Poglejmo si nekaj stanov: = I Šel je na Gorenjsko. Jutri se bo vrnil z Gorenjskega (ali pa g i tudi: iz Gorenjske). Prešeren je bil doma z Gorenjskega (iz | g Gorenjske), Trubar pa z Dolenjskega (iz Dolenjdce). | s Na kratko povzeto: kadar imamo za ime pokrajine pridev- | niško obliko, smemo rabiti srednji ali pa ženski spol. Vendar s moramo pri tem paziti na predlog: pri srednji obliki krajev- | nega imena rabimo predlog s ali z, iudar hočemo povedati, | da prihajamo iz te dežele (s Štajerskega, z NemScega), pri | ženski obliki pa predlog iz (iz Dolenjske, iz Nem3ce, iz Dan- | ske, ker je to okrajšano iz: Nemice, Danske, Dolenjske | dežele). I saj in zato - vzrok in posledica f Pogosto beremo take napačno zvezane stavke: Malčipa je \ najzvestejša krvodajalka, saj je letos dobila zlato kolajno I Prvi stavek vsebuje vzrok, drugi pa njegovo posledico. Zato bi bilo treba reči takole: Malči je požrtvovalna krvodajalka, zato je dobila zlato kolajno. Možno bi bilo sicer uporabiti tudi veznik saj, kakor ga je naš pisec, vendar bi morali v tem primeru stavčni red obrniti: Malči je dpbila zlato kolajno, saj je res požrtvovalna krvod;qalka. (V tem primeru smo vzrok povedali z drugim stavkom.) liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiNiiiHiiHiimHiiiiiiiimiiiiiMiiitiiwi DOtENJSKI LIST Nemška delegacija: riadi sodelujemo Mladi iz novomeške občine že peto leto sodelujejo z vrstniki iz Ditzinge-na - Skupina Novomeščanov gre v Nemčijo v juliju V soboto, 8. februarja, je imelo v Dolenjskih Toplicah predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto 5. sejo. Na njej je sodelovala tudi mladinska tričlanska delegacija iz Ditzingena, iz nemške pokrajine Baden VVuerttembeig. Najprej so Novomeščani nemškim vrstnikom predstavili novo organiziranost jugoslovanske socialistične mladine, nato pa so se predstavili še gostje. Povedali so, da se mladi iz njihovih mest z vrstniki iz vzhodnih dežel težko povezujejo. Če se povežejo na primer s francoskimi ali angleškimi vrstniki, dobijo precej več podpore, kot če se povežejo z mladimi iz vzhodnih držav. Poudarili so, da jim to ni preprečilo, da se ne bi „usmerili" na vzhod. Mladina obeh mest se je povezala že v 1971. letu. V prvem letu sodelovanja so podpisali dogovor o mladinskih izmenjavah med šolskimi počitnicami. V naslednjih treh letih so nem- ški mladinci spoznavali našo, naši pa njihovo državo. Pri izmenjavah so skoraj vedno naleteli na težave. Ker vključujejo Nemci v svojo mladinsko orga-" nizacijo mlade do 15. leta starosti, naša mladinska organizacija pa nekako od tega leta dalje, je sodelovanje delno onemogočala starostna razlika. Zato so se dogovorili, da bo poslej v izme- njavah sodelovala tudi novomeška Zveza prijateljev mladine. Obe delegaciji sta poudarili, da bi morali sodelovanje razširiti. Razen krvodajalcev in tabornikov naj bi se spoznali še gasilci, športniki, glasbeniki, mladi kmetje in študenti, delavci, literati in drugi. Nato so se dogovorili, da bodo Novomeščani odšli v • okviru izmenjav v Ditzingen julija. Razen te skupine bo odšla v Nemčgo še mladinska študijska delegacija. Uspeh je sad vseh Šolsko športno društvo „Kovinar" (Šolski center za kovinarsko stroko Novo mesto) je pred dobrim mesecem slavilo prvo letnico obstoja. Kljub temu da ima društvo zelo slabe možnosti za dek>, je doseglo Mladi in delegatske klopi: prizadevni prosvetni delavec {»rof. Jožko Zupan iz ^ntruperta (drugi z desne) je na sejo občinske skupščine Trebnje minuli četrtek pripeljal tudi štiri člane novinarskega krožka. Mladi novinarji so imeli pred sejo razgovor s predsednikom skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Tudi to aktivnost so uvrstili med akcije v okviru tekmovanja jugoslovanskih pmnirskih iger. (Foto: Železnik) nekaj lepili uspehov. Tako so Kovinarjev i atleti na lanskem občin^em prvenstvu srednjih šol v atletiki brez težav osvojili prvo mesto, na področnem pa so bili drugi. Dokazali so, da so med novomeškimi srednješolci najboljši roko-metaši. Njihovo vitrino krasi pokal _ za osvojeno prvo mesto v občmi in" za drugo mesto s področnega tekmovanja. Izkazali so se tudi dolgo-progaši. Za največji uspeh si člani športnega društva štejejo sodekjvanje s pripadniki jugoslovanske ljudske arma'-de. Dijaki in vojaki se srečujejo v rokometu, nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Dijaki so se izkazali prav v streljanju, ko so tesno, a zasluženo premagali bolj izkušeni vojake. Jože Pečnik, jnentor ŠSD ,.Kovinar", pravi o svojih varovancih naslednje: „Marsikdo nas sprašuje, kako zmoremo vse brez lastne telovadnice in igrišč. Vsakemu odgovorim nekako tako: z dobro voljo in s trdim dek)m! Razen telovadnifce nas • pri delu ovira še dejstvo, da je okoli _ 80 odstotkov vozačev. Kljub temu smo si v letošnjem šolskem letu zastavili obsežen načrt. Najprej pridejo na vrsto medrazredna tekmovanja, in sicer v desetih športnih disciplinah. Nato se bomo pomerili z drugimi srednješolci Tako se bomo na občinska srednješolska tekmovanja dobro pripravili. Povedati moram, da so na naši šoli vsi člani SSD in vsak profesor pomaga" pri delu društva po svojih močeh. Zato so številni pokali in diplome sad nas vseh. i. z. ■KAKO ŽIVIMO?-1 Predvsem človek Ko so se v enoti Rade Petroviča odločili, da bodo pohvalili enega izmed najbolj prizadevnih starešin, niso imeli težke izbire: odločili so se za poročnika Radovana Tkalca. To je prizadeven družbenopolitični delavec in je ob vseh uspehih vedno ostal skromen. Osnovno šolo je končal pred devetimi leti, nato pa še srednjo vojno šolo. Kljub delu se je še naprej posvetil knjigam in uspešno naredil težak izpit..-Dobil je čin podporočnika. Zaradi svojega zagnanega dela in številnih uspehov je do sedaj vedno dobival enako oceno — „zelo prizadeven". Prav zato je dobil pred kratkim čin poročnika. V zadnjih dveh letih je sodeloval v številnih akcijah. V novomeški občini je postavljal vodovod. Z vojaki je v okolici Novega mesta zgradil okoli 24 kilometrov cest, dva armiranobetonska mostova v dolžini 16 metrov, tri lesene moste pri Otočcu v dolžini 60 metrov itd. Za potrebe enote je pripravil 600 ton armiranega betona, izstrelil več tisoč minskih polnjenj, s svojo enoto je močno skrbel za vozila, saj so prevozila več kot 600 tisoč kilometrov brez okvar. Izgradil je nekaj poligonov, z gradnjo pa je enoti, kateri poveljuje Rade Petrovič, pri-štedu več milijonov dinarjev. Še marsikaj bi lahko našteli, dovolj pa bo, če omenimo, daje njegova enota vedho najbolj^, veijetno zato, ker je Radovan pri delu z vojaki pozabil na kazni Pri svojem delu je najprej človek, šele nato strog učitelj, zato ga imajo njegovi vojaki radi L. DRAŽIC »Suha krajina 75« Okoli 900 mladincev bo v Suhi krajini postavi'-20 kilometrov vodovodnih cevi Prostovoljno mladinsko delo postaja v naši republiki vse bolj zanimiva oblika družbenega angažiranja mladih. To nam potrjuje dejstvo, da mladi pripravljajo vse več delovnih akcij v občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Za letošnje poletje pripravlja center za mladince delovne akcije pri RK ZSMS kar štiri republiške in eno zvezno akcijo v Sloveniji. Če bodo zagotovljena sredstva, bo v teh akcijah sodelovalo več kot 5000 mladih ljudi. Na pobudo občinske konference ZSMS Novo mesto so na zadnji seji predsedstva republiške konference ZSMS razpravljali o mladinski delovni akciji v Suhi krajini in se zanjo odločili. Tako bo Suho krajino skoraj gotovo obiskalo in v njej ostalo več časa okoli 900 mladincev in mladink. Položili bodo okoli 20 kilometrov vodovoda. MLADI OBRAVNAVALI STATUT SZDL Na četrti seji predsedstva OK .ZSMS Novo mesto je članom predaval Uroš Dular, predsednik OK " SZDL Novo mesto. Mlade je seznanil z novim statutom SZDL in jim odgovaijal na vprašanja, ki so se nanašala na spremembe v statutu in na delo SZDL. V nadaljevanju seje se je predsedstvo pripravljalo na 2. sejo OK ZSMS. Posvečena bo delu mladih na kulturnem in telesno-kulturnem področju. J. Z. PRIDNI PIONIRJI Člani lutkovnega gledališča Kočevje se skrbno pripravljajo za nastop z lutkovno igrico „Medvedek na obisku". Vodja lutkarjev Matija Glad nam je povediJ, da so pionii]i, ki sodelujejo pri tej igrici, zelo prizadevni, medtem ko mladinci m tudi starejši člani tega gledališča največkrat ne n^dejo prostega časa za sodelovanje. U vodovodu v Suhi se pogovarjali že 195 • Zgradili so glavno zajet]i voarja in prečrpovalm f ^ del vodovodnega dinska delovna akcij3 uj, krajina 75" pa bo . drugi del načrta, po *a . ^ dobila pitno vodo vsa a Aj V kratkem bodo P?^ Suhe krajine obiskali V. mladinci. Več kot ljudi bo prebivalcem .j, stavljene pokrajine po ^ kilometrov vodovod^, Tako naše mladina^ ^ brigade ne bodo te ^ upravljanja, bratstva i ^ sti, tovarištva, pač Pa J vaijalnosti. Na sliki: n ^ mladinci na eni izn^ ^ delovnih akcij vi občini. Za celo knjigo doživetij Po delu Še folklori Pred gasilskim domom v Brestanici stoji star, odslužen veteran na štirih kolesih. Zavore so mu odpovedale, zato ga ne registrirajo več. Burne čase ima za seboj. Voznik in dolgoktni gasilski poveljnik Mihael Žmavc do potankosti pozna njegovo zgodovino, zato mu ni vseeno, kakšna usoda ga čaka. (Nadaljevanje in konec) AVTO JE SEL V PARTIZANE - Rekli ste, da ste pred koncem vojne avto odpeljali v partizane. K^o se vam je to posrečilo? - Pravočasno sem izvedel, da nameravajo Nemci odpeljati naš in krški gasilski avto. T^o sem^štiri-najst dni pred osvoboditvijo dobil telefonsko obvestilo, naj takoj pripeljem gasilski avto v Brežice. Ndo-žil sem vanj obe motorni brizgalni in vse cevi in odpeljal v ilasprotno smer, proti Blancl Doma sem naročil, naj> povedo, da sem krenil v Brežice. V Rožnem sem pod železniškim mostom zavil proti Presladolu. Spotoma sem se ustavil pri našem zaupniku, zdaj že pokojnem Jožetu Kozoletu, in mu vse zaupal. Dogovorila sva se, da bova skrila avto v njegovem gozdu. Težko delo sva imela z njim. Cez potoček je bil speljan trhel mosti-. ček, ki ne bi zdržal težkega avtomobila. S Tončetom sva nanosila hlo- dovine in jo ppložila čez vodo. Avto sva srečno spravila na drugo stran. Potem sem nadaljeval nevarno vožnjo po ozkem kolovozu. Na srečo se avto ni prevrnil. V gozdii sem ga prekril z dračjem, nato pa skrbno zabrisal vse sledi Avta nisem zapustil štirinajst dni. Tudi spal sem v njem. Iz gozda sem ga spravil takoj po osvoboditvi Bil sem nadvse vesel, da sem ga srečno pripeljal nazaj v gasilski dom. POPRAVEK Tiskarski škrat je neutruden. Prejšnji teden je v zapisu z naslovom „Za celo knjigo doživetij" Eri podpisu k sliki spremenil :tnico 1947 v 1974. Nadalje je municijo,, o kateri govori tov. Zmavc, meril v kilometrih in ne v kilogramih, kar je seveda nesmisel Za napaki se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL NESREČEN FANT Po tistem je naš gasilski avto prevzel vlogo rešilnega avtomobila. Z njim sem prevažal v bolnišnico ponesrečence in bolnike. Najteže je bilo za bencin. Kupoval sem ga za svoj denar, če sem ga le dobil. Nikoli ne bom pozabil dogodka takoj po koncu vojne. Ponoči me je zbudil domačin, ki je s konjsko vprego pripeljal ranjenega štirinajstletnega sina. Ročna bomba - našel jo je na paši — se je sprožila in mu odtrgala roko v zapestju. Ranjenega fanta -sem položil na nosila in oddrvel z njim proti Brežicam. Za spremljevalca sem vzel gasilca Venclja Kavčiča. V Stari vasi sem povozil zajca. „Nesreča bo," sem s hudo slutnjo pošepnil Kavčiču. Fantje stokal in prosil: „Vode, vode .. ." Končno smo se ustavili pred bolnišnico v Brežicah. Ponesrečenca sva odnesla na hodnik in ga položila na nosila. Bolniška sestra — takrat so bile še nune — je začela moliti in zapirati fantove oči Umrl je, ni mu bilo več pomoči. Mrtvega sva odpeljala nazaj v Brestanico in ga izročila nesrečnemu očetu, ki je čakal ob svojem vozu. BIL JE STRAŠEN PRIZOR Iz časov pf^ osvoboditvi se živo spominjam tudi tragičnega dogodka s senovsko godbo. Fantje so igrali na pogrebu v Krmelju. Ko so se vračali proti domu, je brzi vlak na prehodu na Blanci trčil v njihov avtobus. Nesreča se je pripetila zaradi odprtih zapornic. Bilo je več huje ranjenih. Prišli so me klicat. T akoj sem se odpeljal na pomoč z našim avtom. Videl sem strašen prizor. Tri najhuje ranjene sem odpeljal v brežiško bolnišnico. Ecfen od njih (Seničar se je pisal) je umrl že na hodniku; odnesli smo ga v mrtvašnico. Tisto noč je bila izredno gosta megla, J taka, kakršne v svojem življenju še nisem doživel Moral sem voziti zelo počasi. To je bila ena mojih najtežjih voženj. Dolgoletni pove^nik brestani-^ega gasilskega ^uštva Mihael Žmavc iz Brestanice rad oživlja spomine na svoja najbolj delavna leta. Povedal sem le dva primera. Naštel bi jih lahko še več, saj sem toliko doživel s tem gasilskim avtom. Tudi prekopane partizane sem vozil z njim v domače kraje. - Je bilo v vašem okolišu po osvoboditvi kaj velikih požarov? - Gorelo je zelo pogosto. Ce smo bili pravočasno obveščeni, smo tudi uspešno posredovali. Eden večjih požarov je bil 1947 v krški Celulozi Gasit smo prišli v noči od 7. na 8. januar. Bilo je tako mrzlo, da je naša mokra obleka takoj zaledenela. Videti smo bili kot ledeni možje. Ce pri stikanju cevi nismo bili dovolj urni, jih nismo več spravili skupaj. Voda je zmrzovala celo v ceveh. Trećega aprila 1949 smo pomagali gasiti velik gozdni požar na Veterniku pri Kozjem. Ukrotili smo ga šele po dveh dneh. Drugega januaija isto leto smo gasili požar v sevnišicem Jugotaninu in decembra parno žago v Sevnici G ASI LI Z GNOJN'CO Včasih, ko ni bilo vode, smo šli nad ogenj kar z gnojnico ali pa z zemljo. To se nam je pripetilo v noči od 18. na 19. oktober pri Adamu Ašiču na Gorici. Gorela sta stanovanjska hiša in hlev z gospodarskim poslopjem. Bili so ob osem glav živine, ob žrebico, ob dvanajst prašičev, zgorelo pa je tudi vse žito in krma. Z zemljo je težko gasiti. - Pa povejte za konec še kaj veselega! - Najbolj sem užival, kadar sem spremljal mladince in pionirje na gasilska tekmovanja. Med njimi sem se v povojnih letih počutil nadvse srečnega. Kadar so zmagali, sem jih z gasilskim avtomobilom za nagrado peljal v rojstni kraj predsednika Tita in jim s tem napravil veliko veselja. JOŽICA TEPPEY Po delu v tovarni uči še mladino ljudske pje pesmi • Dekleta imajo raje folklofj Obiskali smo Cveta Križa iz Kočevja, znanega večletne^ nabiralca naročnBcov za Dolenjski list, harmonikaija in vodjo folklorne skupine mladih deklet iz Klinje vasi pri Kočevju. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o njegovem delu. \ ^ Na vprašanje, s čim se trenutno ubada, je odgovoril: „Iščem prostor, kjer bi naša folklorna skupina vsaj enkrat na teden lahko vadila." - So mladi kijih učite in vadite, dobri učenci? - Vsi so zelo pridni in poslušni. Vendar me bodo nekateri zaradi šolanja vsaj za nekaj časa, žal, zapustili. Upam, da se bodo prijavili še novi mladinci Najraje seveda vabim dekleta, ker se hitreje nauče ljudskih plesov in pesmi pa tudi bolj redno prihajajo na vaje kot fantje. - Kdaj boste sret nastopili na odru? - Imam velike na^l; zadovoljen bom, Se "J flj5 . delno uspeli. Upam, etPv občani Kočevja lahko in gledali na prireditvi ( žena, 8. marcu. ..aie t&j - Kako to, da nai Ici.L' delo, medtem ko bolj poklicani oziroma ^ js, kaj takega, ne najdejo vo(P' - Najpomembnqsa J 3 selje in nagnjenpst do , je to, se najde tudi čas. - Kaj želite doseči ^ lom, ki zajema petje, P harmonike? .. :fare M - Rad bi ohranil pesmi in plese, da se () K' Razen tega želim P°K kako lepo se la*lk0I,rf- ^StVO so Panjem L.1 ? takirn razu- Predvidene *%!?*? zaradi naj bi in telovadnice ki S tem' de! ^ienega ° °'™° imeli niti M* ni bfc ' za ^>ort seffi P,raveBa "ni-drugače « Ž® P°P°'-j^Položenip \ 0cenjuje 0<-ian v kraju JoL • Šoli u?OVOljni 2 ljenju i Učencev pri ^"""ega dna'''1 ^^c'j Slanost v wVa.' Večj° * °nemooiJP^ em dru" veliko !fa,pravzaprav adi težav m7r° vo^a'ev. P 1 financiranju ne'bo''H "'"'ajo celo to b^»«akuS- tudw'' 'Meh, kot h' " Oživili. C'^a M aktivnoai '00 leLf •'»"o ^0 ui ^ •>' dtTi u"'® ' '''n 'epSi a''nice hf^?' A. t Po športnih uspehih v preteklem letu se je Novo mesto uvrstilo med 11 slovenskimi letalskimi središči takoj za Lescami in Ljubljano. Najboljši so bili modelarji, ki so po 25 letih končno le osvojili prvo mesto med 14 slovenskimi modelarskimi klubi. Med petimi najboljšimi' slovenskimi modelarji je tudi Janez Grošelj, ki je bil lani na številnih modelarskih tekmovanjih najusi)eš-nejši dolenjski predstavnik, za njim Ea so se zvrstili Janez Penca, Adolf uštar, Dr^n Stankovič, Matej Jevšček, Bojan Grešak in drugI V padalstvu smo na šestem mestu in to samo po zaslugi Darinke Uhan, ki sije med moškimi priborila drugo mesto v Sloveniji in tre^e mesto v dižavi. Osvojila je žensko državno prvenstvo (tri discipline) in se dobro uvTstUa tudi na svetovnem prvenstvu v Szolnoku. Jadralci so pristali na trenem mestu, komaj nekaj deset točk za Ljubljano. Tudi tukaj predvsem po zaslugi Jakata Smida, Ki je lani iz-polnU fe zadnji pogoj (prelet 512 km) za jadralno zlato značko * s tremi diamanti,"in Cvetke Klančnik -Belin, ki je izboljšala kar 8 državnih rekordov. Smidov „diamantni C" je 15. po vrsti v J^oslavgi in komaj 1544. na svetu. Ce povemo, da imajo več kot 1000 takih zn^k samo tri države: Zah. Nemčga, Poljska in ZDA, z vsestransko ugodnimi pogoji za doseganje nalog, potem toliko lažje ocenjujemo Smidov uspeh. Nič manj zaslužna tii Belinova, saj so bili. vsi dosedanji rekordi starejši od deset let, nekateri pa celo starejši od 20 let! CERKNO - Ob 30-letnici prvih smučarskih tekmovanj v Cerknem in edinih v okupirani Evropi in ob 30-letnici osvoboditve Ji^oslavije je Smučarska zveza Slovenije v sodelovanju s prebivalci Cerknega pripravila v nedeljo 1. srečanje borcev in aktivistov - smučarjev. (D. P.) Manj uspešni so bili motorni piloti predvsem zaradi težav z letališčem in primernimi letali. Ustavili so se na tolažilnem predzadnjem mestu. Prepričani smo, da bo letos bolje! Družabnega večera so se udeležili tudi predstavniki zagrebškega aero-kluba in trenažne eskadrile iz Zagreba, letalci pa so še posebno prijfčno pozdravili v svoji sredi predsednika Zveze letalskih organizacij Slovenije, tovariša Venceslava Jerasa. JESENICE -NOVO MESTO 4,5:5,5 Novomeščani so v zadnjem kolu gostovali na Jesenicah. V izenačeni tekmi so premagali dobre šahiste Jesenic in tako potrdili, da so najboljše moštvo v prvi zahodni šahovski ligi. Rezultati: Zorko — Osterman 1:0, Kajnik - Praznik 0:1, Pavlin -Sitar 0:1, Krničar — Petkovič remi, Korošec - Skerlj remi, Cijuha -Komelj remi, Pongrac - P^nik remi, Klinar - Peterle remi, Želez-nik — Poredoš 0:1 in Simončič — Pucelj 0:1. KOČEVJE -7:3 atletika ^ > Vane Kržan -nov rekord! Na preglednem mitingu za kandidate za državne reprezentance na Reki je nastopil tudi novome^ mladinec Vane Kržan. V teku na 400 metrov, v katerem je nastopil tudi naš najbolj S atlet Sušanj, je dosegel odlično četrto mesto in nov novome^ rekord — 50,4 (prej 50,8, ki ga je postavil prav tako Kržan). V teku na 60 metrov je Kržan zavzel tre^e mesto in dosegel 7,1. Kot kaže, je Novomeščan na bližnja tekmovanja odlično priprav* Ijen in skoraj gotovo je, da bo oblekel ml^in^i dres z državnim grbom. Prav tako lahko prič^ujemo, da bo na repubU^em prvenstvu v Celju dobro zastopal novo-, meške „barve". Cimer - Roblek 1:0, Mestek -Kaše 1:0, Ivič — Mali 0:1, Podkorit-nik - Strle 1:0, K. Mohar - Matja-šič 1:0, Zupančič — Harinski 0:1, Kirasič — Goričnik 1:0, Metelko — Butorac 1:0 b.b., Ofak — Mencinger 1:01 B. Mohar - Hrovat 1:0. Šahisti Kočevja so v zadnjem kolu zaigrali dobro. Ce bi doživeli še eno zmago ali pa če bi Novomeščani močneje zmagali, bi se lahko uvrstili celo na tretje mesto. Ostali rezultati v ligi: Koper -Borec 6,4:3,5, Iskra — Nanos 7:3, Borovnica — Stožice 4:6. Iz lige sta izpadli ekipi Borca in postojnskega Nanosa. Končni vrstni red: 1. Novo mesto 63 točk; 2. Iskra 59,5; 3. Jesenice 47; 4. Kočevje 46; 5. — 6. Borovnica in Stožice po 43 točk; 7. Lesce 42; 8. Koper 39; 9. Nanos 34 in 10. Borec 31,5 točke. ČRNOMELJ -VRHNIKA 5,5:4,5 v odločilni tekmi z Vrhniko so Crnomaljci dobro igrali in doživeli tesno, a pomembno zmago. Z novimi osvojenimi točkami so osvojili drugo mesto in se tako uvrstili v najkvalitetnejšo slovensko šahovsko ligo. V srečanju z Vrhniko so zmagali Tone Žlogar, Egon Petric, Tine Papež, Cvetka Jagodič, remizirali pa so Marjan Balkovec, Vinko Kobe in Marija Dupoijeva. Za Črnomelj so v ligi igrali Ajdnik, Balkovec, Žlogar, Petric, Papež, Kobe, Bedič, Plut, Ivanovič, Popovič, Duporjeva, Jago-dičeva in PoMvičeva. V. KOBE RIBNICA-IDRIJA 6,5:3,5 v prvenstveni tekmi druge slovenske šahovske lige so v Ribnici gostovali šahisti Idrije. Domači igralci so rokomet Pionirji dolenjske četrti! Na tekmah pionirskih medobčinskih ekip nastopilo 300 pionirjev v počastitev 304etnice osvoboditve je Rokometna zveza Slovenije organizirala v tivolski dvorani turnir pionirskih medobčinskih reprezentanc. V 22 tekmah se je pomerilo več kot 300 najmlajših slovenskih roko-metašev in rokometašic iz Savinjske dohne. Podravske, Dolenjske, Gorenjske, Ljubljane, Koroške, Zasavja in ^imorske. V Ljubljano so iz Dolenjske odpotovali samo pionirji, ki ^ se izkazali z dobrimi igrami. Skoda, ker naši rokometni delavci niso poskrbeli tudi za vrsto pionirk, saj je znano, da so prav naše najmlajše pionirke med najboljšimi igralkami v Sloveniji. Verjetno bi sc na SEVNICA - KRMELJ 27:17 Izredno ugodno vreme je vplivalo, da so sevniški rokometaši že začeli rokometno sezono. Pred kratkim so odigrali prijateljsko trening tekmo z rokometaši Krinelja. Medtem ko smo v prvem polčasu gledali slab rokomet, sta se obe ekipi v drugem delu igre močno popravili in pokazati lep rokomet. Krme^čani so bili dolgo časa enakovreden nasprotnik boljšim Sevničanom, tik pred koncem tekme pa so popustilj in izgubili tekmo z 10 zadetki razlike. Najboljši domačin je bil Sumei z 10 zadetki, pri gostih pa sc je izkazal Klatnuss 6 zadetki R. E. turnirju pionirskih reprezentanc, uSpešno Kosala vrsta stopiških pionirk, ki so že precej časa med najboljšimi v republiki. VELENJE - LISCA 20:24 V prijateljski rokometni tekmi so igralke Lisce (Sevnica) doživele spodbudno zmago pri drugoligašu v Velenju. Deset minut pred koncem so domače rokometašice še vodile s 17:16, nato pa so igralke Lisce dobro zaigrale in prepričljivo zmagale. Pri domači ekipi je bila najboljša Za- tfolovškova z devetimi zadetki, pri gostjah pa Mlinaričeva in Rugljeva z 8 zadetki Zmaga je sad vestnih priprav, saj Sevničanke že dalj časa redno trenirajo in se pripravljajo za nadaljevanje prvenstvenih tekem v prvi republiški ligi. Treninge vodi Franc Erncstl, ki pravi, da bodo njegove varovanke spomladi zaigrale šc precej bolje kot v jesenskem delu Ervcnstva. K moštvu so prišle še ne-atere novfc igralke, tako da bo ekipa sedaj precej močnejša kot lani. Za Lisco bodo letos nastopile še Sta-ričeva, Jerajeva, Popelarjeva, D. Po-pclarjeva, DerstvenŠkova in druge. R. E. odbojka Rezultati: pionirji - skupina A: Gorenjska - Podravska 20:5, Ljubljana - Gorenjska 6:5, Ljubljana -Podravska 14:3, Dolenjska — Ljubljana 6:9, Podravska - Dolenjska 2:13, Dolenjska - Gorenjska 10:8. Ker so naši pionirji tesno izgubili z Ljubljano, so se nato z ekipo fti-morsice pomerili za tre^e mesto. Že nekoliko utrujeni zarili prejšnjih tekem so v malem finalu močno popustili in igralci Primorske so zasluženo slavili veliko zmago 13:7 (4:2). Vrstni red: 1. Savinjska, 2. Ljubljana, 3. Primorska, 4. Dolenjska, 5. Zasavje, 6. Gorenjska, 7. Koroška, 8 Podravska. DOLENJSKO PRVENSTVO v' ODBOJKI Pod. pokroviteljstvom Dolenjskega lista bo občinska Zveza za telesno kulturo Novo mesto organizirala odprto dolenjsko prvenstvo v odbojki za mo^e in ženske. Za ženske bo prvenstvo v nedeljo, 23. februarja (pri-četek ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Grm), za mo^e pa naslednjo nedeljo, 2. marca, (pričetek ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Bršlin). Prijave je treba poslati Občinski zvezi za telesno kulturo. Novo mesto, Kidričev trg 2, do vključno 20. februaria. Vabljene so naslednje ekipe; OK Novo mesto, TVD Partizan Žužemberk, O K Trimo Trebnje, SD - OK Mokronog, TVD Partizan, pri ženski pa SD Krka, SSD Pionir, SSD Novoles in TVD Partizan Kočevje. Vse ekipe bodo nastopile v dveh skupinah, prvaka sku-.pin pa bosta igrala za prvo in drugo mesto. |r »hfij lllJŠl dobro zaigrali in brez težav odpravili Idrijčane. Ce ne bi na prvi deski presenetljivo izguba Pisar, bi bila zmaga Ribničanov lahko še prepričljivejša. Zmagali so Milovič, Miladinovič, Šipka, Levstik in Tankova, remizirali pa Oražem, Golja in Metkovič. Končni vrstni red: 1. Kamnik, 2. Črnomelj, 3. Ribnica, 4. Vrhnika itd. M.GLAVONJIC namiini tenis Vodita Pokač in Okoren V prostorih doma telesne kulture v Kočevju se te dni nadaljuje prvenstvo pionirjev v namiznem tenisu. Nj^topa 22 igralcev. Trenutno vodita Roman Poklač in Tomo Okoren z 38 točlumi. Ker mora Okoren odigrati še štiri dvoboje, je skoraj zanesljivo, da bo ob koncu tumipa osvojil prvo rnesto. Dobro uvrstitev so si zagoto_vili tudi Kirn, Mihelič in Lapajne. Že sedaj so zbrali 34 točk. Vsa srečanja do sedaj so bila zanimiva, manj znani pionirji pa so poskrbeli tudi za presenečenja. To velja zlasti za Marinča, kije poskrbel za precej nepričakovanih zmag. Tekmovanje vodi Marjan Oražem. Povedal je, da so se pk)nirji izkazali z dobrim namiznim tenisom, ki obeta, da bo v Kočevju čez nekaj let dobra ekipa. Oražem j? pohvalil predvsem oba Pogorelca, Debevca, Vidmarja, Ofaka in Okorna. Podobno, kot tekmujejo pionirji, se bodo v kratkem pomerile tudi pionirke. z. FAJDIGA KRMELJ - Prizadevno kegljaško društvo Sevnica, ki bo letos praznovalo desetletnico obstoja, je priredilo občinsko prvenstvo za posameznike, na katerem je- med 35 igralci zmagal Plazar s 780 podrtimi keglji. Vrstni red drugih najboUših: 2. R. Kopina 764, 3. Pinoza 761, 4. Gla-van 758,5. Dernač 753, 6. Železnik 741, 7. F. Primožič 738, 8. M. Kuhar 737, 9. Cigler 735,10. A. Božič 735 itd. Prvak je prejel pokal, drugi najboljši pa diplome. (D. B.) SEVNICA — Sevniški kegljači so pripravili prijateljsko srečanje z vrstniki iz Hrastnika. Boljši so bili domači kegljači: zmagali so s 499 : 443. Najboljši posameznik je bil Silvo Krnc, ki je podrl 89 kegljev. Kot kaže, bodo Sevničani v kratkem pripravili še nekaj podobnih prijateljskih dvobojev, na katere bodo povabili predvsem boljše ekipe. (D. B.) Preporod, v Cerkljah Podobno, kot vse ostale ekipe v Cerkljah, so se začeli pri-prav^ati na novo tekmovalno sezono tudi rokometa^. V jesenskem delu tekmovanja v dolenjski rokometni ligi so zasedli skromno 11. mesto. Na vi^o uvrstitev niso niti računali, ker je ekipa tekmovala močno ponUajena. Vsi se sedaj zavedajo, da jih čaka v spomladanskem delu tekmovanja težlca naloga, ker morajo nadoknaditi število točk, ki so jih izgubili v jesenskem ijdelu tekmovanja. Zato na treningih delajo s „polno paro". Vrsto trenira nekdanji igralec Stanko Zloben, ki je zamenjal prejšnjega • trenerja in igralca J'ožeta Volka. Razveseljivo je predvsem to, da so se v ekipo vrnili nekateri strejS igralci, razen teh pa trenira tudi precej mladincev. Kljub temu se ekipa še ne bo povsem- izkazala, kajti veliko igralcev je dijakov, nekaj pa jih bo odšlo k vojakom. B. VEGELJ košarka BETI -INDUSTR0M0NTA2A 77:74 V okviru priprav na tekmovanje v prvi republiški košarkarski ligi so metliški košarkarji prejšnji teden v Ozlju igrali ž ekipo Industromonta-že iz Delnic. Ta ekipa igra v prvi hrvaški košarkarski ligi. V prvem polčasu so bili gostje precej boljši. Na odmor so odšli z devetimi koši prednosti - 44:35. V drugem delu so Metličani zaigrali nekoliko bolje in razliko sredi drugega dela igre močno zmanjšali. Ob koncu so igralce Indu-stromontaže presenetili z ostrim presingom in tesno, a zasluženo zmagali. Beti: T. Vergot 2, Kosovac 2, Vergot 6, Lalič 15, Svinger 6, Medek 30, Arbutina 2 in Klajič 15. PRVI KK STUDENT Košarkarski delavci v Kočevju so prejšnji teden pripravili zanimiv manjši turnir, na katerem so nastopile ekipe študentov, gimnazijcev in prosvete. Tako so študenti in dijaki dokazali, da imajo dobre učitelje, tako dobre, da so jih kar preveč naučili, saj so ob koncu tekem prosve-tarji pristali na tretjem, zadnjem mestu. Največ košev na turnirju je dosegel Arko (28), član „Prosvete". Z.F. nogomet RIBNICA - KOČEVJE 1:0 v prijateljski trening tekmi so nogometaši Kočevja gostovali pri enajsterici Ribnice. V lepi in izenačeni tekmi so zmagali domači nogometaši Edini zadetek je dosegel Hoič. Rezultat bi bil lahko neodločen, če bi gostje izkoristili enajstmetrovko. Tako pa bodo poskušali Koče-vaiji zmagati v prihodnjem srečanju, ko se bosta ooe ekipi pomerili v Kočevju. Novomeški klub za podvodne aktivnosti je. med najboljšimi v republiki. Na prihodnja prv^stva « plavalci redno pripravljajo, tako da bodo po vsej verjetnosti vsi izboljšali osebne rekorde. Na sliki: člani KPA na treningu v bazenu osnovne šole na Grmu. (Foto: Janez Pezelj) Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST pfedtdnil a° S. TRETJIM MESTOM ZADOVOLJNI: (od leve) Smid Ari Aerokluba Novo mesto Marjan Moškon, diamantni Jaka Hlav^v rfunaJpryakin-ja Darinka Uhan, predsednik DLC Zdenko Dez Grn^r ^ Cvetka Klančnik-Belin in najboljši modelar Ja-wvrošel,.(Foto: Ivica Petek) jjamant, rekordi in drž, prvenstvo —_kanova, Belinova, Grošelj in Šmid ■ najboljši dolenjski letalci šmarjeških t 01 *etos na prisrčnem družabnem večeru v sezoni ter nod^r • svoje športne dosežke v minuli ska darila e najbolj uspešnim priznanja in skromna spomin- člane aerokiuJa^1 cxe.nter združuje modelaxskeKa kini? ega mesta, favljalnega 0dh!J KLBrežic, pri-wer°klub in leta?ra za belokranjski Mlrne. kiS uSCe 12 Trebnjega in S0čnomode&°-°^viti nekdaj Včlanieni ^ l"jetalsko sku-in?C1 12 Krškeea vek ne more več jemati za kaj drugega kot deparstvo, kljub temu pa je veliko takih, ki v branje iz dlani še vedno veija-mejo. Vendar v hiromantiji ni vse samo sleparstvo. Nova veda, ki se imenuje d^mato-, glifija ima veliko skupnega s deparsko vedo: iz dlani zdravniki — dermatog^ologi „berejo" bolezni, ki jih je človek prestal ali pa mu še grozijo. V črtah dlani se namreč odraža več sprememb v organizmu, med drugim razne živčne bolezni in Izležen sten aorte. Dober zdravnik ima v človek roki zanesljivo pomagalo pri diagnozi bolezni. Tako meni sovjetski dermato^olog L Raskin. Človeško živčevje je povezano z razporeditvijo črt v dlani, tako da je dlan neke vrste Sfrirana knjiga, ki jo strokovnjak lahko prebere, ako pozna ki^učne šifre. V tej knjigi - dlW so zapisane tiidi živčne bolezni, ki so mučile prednike. To pa je tista stična točka, ki povezuje znanstveno utemeljeno dermatoglifijo s hiromantijo. Obe namireč iščeta sledove preteklosti; seveda pa je razlika k^ub temu velika. Medtem ko ena brska za dogodki in je tako lahko samo čista sleparija, pa druga išče sledove genetskih sprememb. Rasl^ pravi, da bo sčasoma vsak z^vnik moral poznati osnove branja iz dlani. Čebela opravlja izredno važno nalogo. Kaj bomo brez čebel? Nevarno upadanje števila čebel v svetu Neopazno, brez velikega hrupa in javn^a zgražanja izgineva še ena živalska vrsta — čebele. Teh pridnih živalic je videti vse manj na poljih in v gozdovih, k; se prav. tako počasi umikajo modernim betonskim mravljiščem — velikim mestom. Tehnološki napredek sili človeka v vse večje obvladovanje narave, toda napredek zmanjšuje število čebel. Zanje ni prostora tam, kjer človek premočno vdira v okolje. Toda kakor je izginjanje čebel tiho in neopazno, prinaša s seboj veliko nevarnost. Na to dejstvo so opozorili čebelarji rimski kongres o prehrani. V zadnjih desetih letih se je število čebelnjakov v svetu zmanjšalo za 11 odstotkov, kar pomeni, da je za 2 milijardi manj čebel. Temu ustrezno je tudi manj medu. Vendar čebelarji zatrjujejo, da to ni najhujša posledica izumiranja čebelarstva, mnogo večja je nevamost, da se prekine naravno ravnovesje. Čebele so namreč izredno važen delček v razmnoževanju rastlin. Jablane, hmške, breskve, češnje, paradižnik, detelja in sončnice so pri svojem oplojevanju vezane na čebele, ki prenašajo cvetni prah z ene rast- *line na dmgo. Strokovnjaki so postregli s podatkom, da se je v ZR Nemčiji v letu 1973 zmanjšal pridelek jabolk za 41 odstotkov v primeri z letom 1972, kar povezujejo z upadom števila čebelnjakov. Brez čebel perečega vprašanja svetovne prehrane ne bomo rešili! Tako menijo čebelarski strokovnjaki. Čebel pa je vseeno vse manj. m i i Pustna metla Pust, pust krivih ust! Ako jih imamo celo leto poveše-na s kislim obrazom vred, jih je sedaj treba potešiti tja do ušes. O pustu se mastimo. Mast se cedi od brade, akoravno je draga. Pust je le enkrat v letu, zato se takrat naužijemo na debelo, saj postili se bomo lahko celo leto. Pravijo, da je pust dan norcev. Ne norcev, marveč veselih ljudi, ki vržejo z jezh ka večno jadikovanje o draginji, novcih in vremenu, ko nimamo ceh leto česa bolj pravdanskega v ustih premle-vati. Pust mora biti bel, pa čeprav je sneg/a zgolj za seme. To se pravi: ravno toliko, da ne pozabimo, kakšen je. Le pomislite, kaj bi bih, ako bi pustne šeme namesto krofov in jajc nabirale vijolice ali ceh šmarni-ce. Vsi bi se smejali takim šemam in jih imeli za še bo ^ neumne. Otročaji bi tekli za njimi in mislili, da častijo svetega Jurija. Otrokom in drugim so se povesila usta. Snega je premah. Eni se ne morejo sankati in smučati, drugi pa ne vedo kam s smetmi Računali so, da bo s snegom vsaj nekaj časa čisto okolje, pa so se ušteli. Še naprej bo treba pospravljati smeti pred svojim pridom, okoli svojih in drugih hiš, po vaseh in mestih. V beh Ljubljano pa ne grem več, ker mi hodijo kar naprej otipavat vreče in kobilico ter spraševat, če sem jim pritovoril snažilke. Nimajo jih, zato v šolah pometajo učiteljice s šolarji, v podjetjih imajo pa vajence za ta posel ,Jmeli smo eno, pa je kar naprej pila in v stranišču spala. Ko smo jo kregali, je pa še ta odšla," so se eni opravičevali „Ako ni druge pomoči," jim svetujem, „ pa botro burjo pokličite. Naj ona odpre svoj meh za vse in s prepihom pometa, da se reveži ne boste v svojih lastnih smeteh zadušili " MARTIN KRPAN Kako je1 dvojci! Vsak 43. človeM ček-SlucaK Znane so vadnih dogodkih, ^ tili dvojčkom,®^ danju dogodkov, f.1 njaki ne znajo ^ r^ložiti. Zapia mer balerine > ^ J. pom dobila poroJJ^ čeprav ni bua ^ ^ tistem času njena ^ čica rodila ških dvojčkov, KI ^ nala, .a sta si izW^ se na isti dan 3 psa iste pasme m ^ ime; primere ^ krajevno oddalj® Naključje *U Hjt Dvojčka David 111 ^ istočasno zlomila * sta se igrala na ra Prvi, ki se je vptjjjjj kov lotU z vso po° f previdnosti in zn^Lr italijanski Pr0 . jj>. Gedda. 20 let J®! > dvojčke v po«t"n (! posvečenem menu. To je tudi . inštitut na svetu, ji letjih Je pK>fes0?xW.fl kal 15 tisoč dvojč^s, ekipo je "gotovu stva: velika vec dvojčkov nima ... !■' podobnih zU5^wvi»0t enako imajo tud1 ^ l ter celo enakoj^. mnenju medicin^ {(j- kov omogoča tacije organov, nosti, da telo vsajj.(,no ne kot tujek. inteligenčne zlTl.^j^ raziskovalna ^0I^Lfa*; vila nobenega prlfj* ^ like inteligenčen1 dvojčkov. J Dvojčki n^or^J pojav, kot bi ^ Jj Vsak 43 človeK Jjj Dvojajčni dvoj C .m pogostejši kot en Jj^j prav posebna z» jjA no je, da mat1 ^ dvojčka, ki imat očeta. 32. Paradižnik j® . Klara jo je uje«®" Abra - A Klara se je čega krvnika, kot lastovka Trden doka^ Za 19.februar - praznik črnomaljske občine fOLOM Napredek kujemo ljudje liPn skupnost Šteu u ?';®^'valcev iz 17 leta Drpr se je zad- ^ ker so Tiesta o.^^ljevali v toda zasjuž- živlieni "^^^•,'^''^1 začenja ? Povet,"V" i® •^terih se LiT-® T^.ožaki, pri in rir -i? ^^9^ jav-^'fenja v 'I«« občine, črnomalj- • a'','7'<°VIČ, tajnik '51110, da 5e le "^®seli F''°- Celo nas^r usta- » '^stovke se v5 . dogaja: f o liuar« vozi V služhT T vsak prihajajo no u *1*^'^® avtobu-I? ^an in i|k ®^ane dvakrat C?:, pa » To i! ^ "ložnost za-da iznried raz- ^'^Ijenje." ^ Adlešiče vrača Icr^'^'L POŽPk-si?^®vne skunn '• P''®dsednik I ^ iadikol,^-*'- "Več let uspeli opozarjali, £ Prosto ih ^P^^^enih šol-Srein je I'*? ?dP''lo obrat, v 5"!'i.prMv^°bilodelo22 v l<'ai ^ensk- To je za Alu^^^Jam«'!?"^' ''°90<'ek. '^«'861 £"«•< tovarne, ki je i ^ "'SO imeli." v Življenje se vrača RUDI GRABRIJAN, vodja obrata ROG v Adlešičih: „Delo snfio začeli z eno izmeno in s priučevanjem. To dobo ravnokar končujemo in naše delavke bodo od februarja dalje že plačane po učinku; do zdaj so dobivale mesečno nagrado. Računamo tudi, da bomo na spomlad uvedli drugo izmeno in zaposlili še 20 žena. Za naš kraj je to velik napredek k izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Prvi izračuni kažejo, da bodo naše delavke ob plačilu po normi zaslužile za začetek okrog 1.700 dinarjev." Če bo rasla tovarna, bodo mladi ostajali dom^. Sčasoma bo kraj spet dobil osemletko, ki je bila pred leti ukinjena zaradi premajhnega števila otrok. Zdaj imajo samo nižjerazrednico. Ce bo več zaposlenih in šola, bo to potegnilo za seboj še nov napredek: gradnjo hiš, trgovin itd. Kako so občani zainteresirani za industrijsko dejavnost, so najlepše pokazali na lanskem referendumu. Vsako gospodarstvo se je zavezalo prispevati 1.000 dinarjev za gradnjo novega, sodobnega poslopja za industrijo. Ljudje bodo dali prispevek v denarju ali pa v delu. Pričakujejo, da bo ta želja, porojena iz lastnih žuljev, s širšo družbeno pomočjo tudi zagotovo uresničena. Tudi to so povedali možaki, da si Adlešičani veliko obetajo od asfaltne ceste. Trasa od Črnomlja do Tribuč je v dolžini nekaj nad 5 km že zgrajena, potrebno pa bo zgraditi še preostalih 6 km ceste do vasi. Dela bi morala biti končana že jeseni, a je dolgotrajno deževje to preprečilo. Novi rok za dograditev je poletje 1975. In da imajo lepe možnosti za turizem, ljudje tudi vedo. Kristalno čista Kolpa pri gradu Pobrežje je bogastvo zase. Potrebno bi bilo urediti kamp in kmalu bi nastal rekreacijski center. Krajevna skupnost že odkupuje- i^arcele in se ukvarja z načrti za uresničitev te zamisli. Zavedajo pa se, da tudi tej nalogi sami ne bodo kos. Če Adlešičani kje v Ljubljani pravijo, da vas nima niti kina, ljudje ne verjamejo, pa je resnica. Dvorane ni, pa bi bila nujno potrebna za kultu me prireditve in razvedrilo, pa za gasilce in vaške organizacije. T udi ta gradnja je predvidena. ^ Tovariši Cvitkovič, Požek in Grabrijan z zaupanjem gledajo v prihodnost. Za 22. marec, ko bo imel kraj svoj praznik, pripravljajo bogat program in spet nekaj novosti. Rudi Grabrijan, vodja obrata ROG v Adlešičih, v delovnih prostorih, ki so začasno urejeni v izpraznjenem šolskem razredu. Začetek je ^omen, toda za ves kraj izredno pomemben. Vzgoji in izobraževanju, s katerima se največ ukvarja sannoupravna temeljna izobraževalna skuprKJSt v Črnomlju, ni mogoče zanikati velikega napredka, če le pogledamo nekaj podatkov iz prejšnjih let in jih primerjafTKJ z današnjim stanjem. Od leta 1972 do danes se je struktura osnovnih Sol precej spremenila. Takrat je bilo na območju občine 12 podružničnih Sol in 6 osemletl^ v letošnjem šolskem letu imajo o podružnic in 5 centralnih šol, ki pa so dobro organizirane. Leta 1973 so imeli v vsej občini samo 3 oddelke podaljšanega bivanja, danes je 12 takih oddelkov, vanje pa je zajetih že 265 učencev. Leta 1972 je bilo vsega 600 vozačev šolarjev, zdaj jih je 992. Otroke vozijo v šolo sodobni avtobusi, pr^oz je brezplačen, toda družba bo odštela letos v ta narnen 1,380.000 dinarjev. Na vseh šolah je organiziran dopolnilni pouk za učence, ki jim posamezni predmeti delajo težave, pomoči pri učenju pa so deležni tudi učenci vozači- Ne smemo pozabiti, da je posebna šola leta 1970 začela skromno delati z 20 učenci, letos imajo v tej šoli v 9 oddelkih in 8 razredih že 88 otrok. 1 s I 5 I 5 % 5 Te dni mineva -enaintrideset let, odkar je v Črnomlju zasedal prvi redni slovenski parlament - Slovenski narodno osvobodilni svet. Bela krajina ima v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja toliko dogodkov lokalnega in širšega pomena, da ^ bi težko iz tega bogastva" izbrali najpomembnejše. Menim, da je prvo zasedanje SNOS in vse, kar se je doga-jab neposredno po njem, tisto obdobje, ki najbolj nazorno in v vseh razsežnostih ponazarja udeležbo Bele krajine v NOB. In prav zaradi tega smo .občani črnomaljske občine izbrali dan zasedanja SNOS za svoj praznik. Zaupanje v boljši jutrišnji dan, ki je prevevah nđše borce, nam je danes za zgled. Delovni pogoji niso primerljivi, vizija bodočnosti pa je bliže in pot naprej jasneje začrtana. Prav je, da na današnji dan povemo, do kam smo prišli, kaj smo naredili v letu 1974 in kakšne načrte imamo za bodočnost: V občini, ki' šteje danes 16.933 ljudi, opravlja svojo dejavnost 23 organizacij združenega dela in 11 TOZD. Gospodarstvo občine je v letu 1974 ustvarih nad 800 milijonov dinarjev cehtnega dohodka, kar je za 43 odstotkov več kot leta 1973. Konec preteklega leta je bilo v občini zaposlenih 5.149 občanov ali 11 odstotkov več kot leta 1973. Omenim naj, da nam kljub razmeroma hitremu zaposlovanju ne uspe zaposliti vra-čajočih se zdomcev, saj še vedno začasno dela v tujini preko 950 naših ljudi V letu 1974 je bih v občini odprtih nekaj pomembnih industrijskih objektov. Omenim naj le Iskro v Črnomlju, delavnice Viator, razširitev TOZD Beti, te dni pa odpira nove proizvodne prostore tudi Obrtno komunalno podjetje Črnomelj. V letu 1974 pa smo tudi v obratu konfekcije Rog v Adlešičih zaposlili 22 ljudi. V teku je obsežna razširitev in modernizacija proizvodnje v semiški Iskri in v črnomaljskem Belsadu. Letos bo razširila svoje po-slovne prostore v Črnomlju Emona iz Ljubljane, ljubljanska Semenarna bo odprla sodobno trgovino, Dolenjka pa se pripravlja na gradnjo trgovine v KanižaricL Razen vsega tega bo julija odprta sodobno industrijsko urejena pekarna Žita. V osnovnem izobraževanju ugotavljamo izjemne dosežke, saj se je učni uspeh dvignil na 95 odstotkov, osip pa je padel na 36 odstotkov. Vedeti moramo, da so ti rezultati pbd izjemnih naporov prosvetnih delavcev, kajti delovni pogoji ni^ kakor ne ustrezajo potrebam sodobne šole. Zeh daleč smo od tega, da bi se lahko pohvalili ž otroškim varstvom, vendar lahko ugotovimo, da gradimo v tem trenutku dva vrtca, v Semiču in Črnomlju, za skupno 220 otrok. Preporod doživljata tudi kulturna in telesnokultuma dejavnost občanov, združeni v samoupravni interesni skupnosti Pereč problem pa predstavlja socialno skrbstvo, največ zaradi nerešenega sistema financiranja in izjemnega števila ostarelih ljudi V letu 1974 so bila opravljena obsežna dela pri razširitvi vodovodne^ omrežja (9,2 km), urejali smo kanalizacijo in modernizirali mestne ulice in regionalne ceste y skupni dolžini 10 km Vse to je veljak) skoro 30 milijonov dinarjev. Stanovanjska gradnja je bila v družbenem sektorju pretekb leto šibka. V nova stanovanja se je vselilo 14 družin, vendar se gradi še 48 stanovanj. Napravljenega pa je bilo veliko več, kot sem lahko navedel, kajti kni mogoče našteti prav vsega, kar so žrtvovali debvni ljudje in občani, združeni v TOZD in krajevne skupnosti Prepričan sem, da bodo debvnost, samoiniciativnost, čvrsta volja in pripravljenost k medsebojnemu sodebva-nju tudi v bodoče vrline vseh naših debvnih ljudi in občanov. To je tudi zanesljivo poroštvo za naš boljši jutrišnji dan. Inž. MARTINJANŽEKOVIC J predsednik občinske 0 skupščine ^ s s S I I Vse to je priponrK>glo, da se je učni uspeh močno popravil, osip pa bistveno zmanjšal. V preteklem šolskem letu je bil na osnovnih šolah dosežen 95^dstoten učni uspeh. Na vseh šolah imajo otroci tople malice, v Črnomlju, na Vinici in v Dragatušu pa tudi kosila. Da bi izboljšali šolskč prehrano, so kuharice iz vseh šol, iz dijaškega doma in vrtca poslali na tečaj, ki ga je vodil Centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. Velik napredek je tudi v organizaciji malih tol. S tem so zelo skromno začeli pred leti, ko so organizirali le tu in tam male šole s 75 urami pouka. Danes imajo celoletne male šole že na Vinici, v Dragatušu, Semiču in v črnomaljskem vrtcu. Kjer ni možnosti za celoletne male šole, imajo malčki 120 ur pouka. Zunajšolska dejavnost ima na šolah v črnon'ialjski občini že tradicijo. Kolikor več imajo šole prostora in sredstev, toliko bolj se ta dejavnost širi. V preteklem'šolskem letu je v raznih krožkih sodelovalo 1677 učencev, ki so zlasti na nekaterih šolah dosegli vidne uspehe. Znana je bogata dejavnost Kluba OZN na Vinici, dejavnost Vesele šole v Črnomlju, dragatuška folklora itd. Na vseh šolah je tudi precej razvejena Športna dejavnost, prav tako pa teknnovanja za Župančičevo bralno značko, ki jo je lani prejelo 785 otrok. Zelo delavni so tudi mladi matematiki, saj se je tovrstnega občinskega tekmovanja udeležilo kar 125 šolarjev. Šole so organizirale poleg vsega tega še 10 detovnih akcij za urejanje okolice Sol, imeli so 11 zbiralnih akcij. Pri prostovoljnem delu je sodelovalo 2642 učencev. Šolarji so imeli 36 javnih nastopov, pripravili so 6 javnih razstav in 43 nastopov pevskih zborov. Dokaz, da je tudi kulturna dejavnost del vsakdanjega življenja.. Vse to pa hkrati priča, da šola uspešno opravlja ne samo vzgojno-izobraževalno, temveč tudi kulturno in političnovzgojno poslanstvo. Opremljenosti šol zdaj ni mogoče primerjati z nekaj leti nazaj. Najsodobnejši Očni pripomočki niso več redkost, ki bi jo hodili občudovat od blizu in daleč, temveč vsakdanja praksa. Grafoskopi, epidiasko-pi, diaprojektorji itd,, so del sodobnega pouka, ki sp ga na dobro organiziranih centralnih šolah deležni • tudi učenci iz oddaljenih krajev, od koder se vozijo v šolo- Bazena res nima nobena šola, žal pa tudi nikjer nimajo ustrezne telovadnica To je ena izmed slabih točk črnomaljskega šolstva, druga pa je pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra. V občini je zaposlenih 127 prosvetnih delavcev, od teh 65 na razredni stopnji in 62 na predmetni, toda dobrih 29 odstotkov vseh nima ustrezne izobrazbe. Ta slika se bo bistveno spremenila, ko bo 34 absolventov pedagoške -akademije diplomiralo. Omeniti pa velja še, da TIS štipendira 51 študentov. Želje po nadaljnjem napredku so v šolah velike, toda finančne in prostorske možnosti jih omejujejo. Vsem šolam manjka prostor. Eno-izmenski pouk imajo za zdaj samo v Semič^, radi pa bi ga uvedli povsod. Radi bi vsem šolam dali telovadnice in povsod uvedli podaljšano oziroma celodnevno bivanje. Sredstva, ki jih družba in delovni ljudje namenjajo zadnja leta za potrebe vzgoje in izobraževanja, so se nekajkrat povečala. Letos je predvidenih za potrebe osnovnega šolstva, posebne šole in vrtcev 23,730 din. To je veliko denarja, vendar šc premalo, do bi lahko krili potrebe in uresničili vso zastavljene načrte. ljubljanska banka podružnica Črnomelj Ljubljanska banka - podružnica Črnomelj je po-.memben činitelj v gospodarstvu Bele krajine, saj zbira denarna sredstva gospodarstva in prebivalstva na obnnočju, kjer deluje, in z njinni gospodari. Kreditira gospodarstvo za obratna in osnovna sredstva, opravlja stanovanjsko kreditiranje in odobrava kredite občanom. Na območju podružnice se je lani povečal obseg kreditov za 74 odst., sredstva pa so se povečala za 56 odst. Z izplačevanjem osebnih dohodkov na hranilne knjižice je črnomaljski podružnici Ljubljanske banke uspelo mobilizirati vsa tista sredstva, ki najbolj neposredno vplivajo na široko potrošnjo in hkrati tudi na stabilizacijo gospodarstva. Uspeh ni izostal, saj so se vloge občanov povečale za 26 odst., devizna sredstva pa za 38 odst. Se naprej ostaja glavna skrb podružnice približeva- nje občanu — varčevalcu. V letu 1975 želijo pritegniti še preostale delavce na svojem obifiočju, da bi prejemali osebni dohodek preko hranilnih knjižic. Da bi tudi pri mladini vzbudili čut za varčevanje, pa nameravajo ustanoviti šolske hranilnice. Kolektiv Ljubljanske banke — podružnice Črnomelj čestita občanom za prazni1< občine in jih vabi k sodelovanju. Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj, ima lepo urejene prostore za sprejem strank V___y busov. PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VA VIATOR TOZD BELA KRAJINA V letošnjem letu n videvajo večjih 'n^ ,j|J zen pri nabavi novih v° potniški in tovorni P i Predvsem bodo P ^ pozornost kvaliteti v ^ ritev, ki jih opravljaj obseg dela v gostm ^ ■ nosti nameravajo načrtnimi turističnof^p gandnimi akcijami ,n ^ način privabiti v Be jino več domačih ' ^ gostov. Kolektiv P^; doseči 34 milijon°v. a nega dohodka, kar 'erj? odst. povečanje v Prl O z lanskim letom- J|j zaposlenih se bo P° j od 132 na 167. J Kolektiv aLač> TOZD BELA KRAJIN^ stita občanom za Pra priporoča svoje PreV ^ gostinske storitve ter ve mehanične delavnic • Kolektiv VIATOR, TOZD BELA KRAJINA, nenehno povečuje svojo dejavnost. Uspešno je opravil zastavljene načrte in ustvaril v minulem letu 24 milijonov celotnega dohodka. To je kar 60 odst. več kot leto prej. Z avtobusi so opravili 750.000 km • in prepeljali več kot milijon potnikov, s tovornjaki jDa so prevozili 1,7 milijona kilometrov in prepeljali 700.000 ton tovora. Na ta način so v prometni dejavnosti v primerjavi z letom 1973 povečali obseg dela za 30 odst., realizacijo pa za 150 odst. Tudi v gostinstvu so povečali promet za 22 odst. Nočitev je bilo več za 7 odst. Inozemski gostje so prenočevali za 16 odst. manj in le v kampingu na Vinici, ki so ga lani dokončno uredili, je bilo inozemskih gostov več. 13 Belokranjska klet v restavraciji GRAD v Črnomlju Novi prortori OBRTNO KOMUNALNEGA PODJETJA ČRNOMELJ rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala kanižarica. crnomI PRIDOBIVANJE PREMOGA, POLIMARMOR-OKENSKE POLICE IN STOPNICE, OPEČNI IN CEMENTNINARSKI IZDELKI Občanom čestitamo za praznik in hkrati priporočamo svoje izdelke' TAM Maribor tozd BELT Črnomelj Gradbišče pekarne 2IT0 v Črnomlju VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVN' J KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ TER 2ELIM0 PRIJETNO PRAZNOVANJE. Kmet in zadruga - tovariša zadruga v 30letnico starpifh PO nnu ustanovljenih Z že med voj- kodf- se lahko pohvali z več vanip^Tu^^ ^ razširili sodelo-da za potrebe Belsa- "0 striho^^' ^'''^ zadruž- ^labof'I!^'^^^''',. ^ investicijski <^el'širiti t />7ieza- Jirit tovarno Belsad; ^ ^jen je dogovor s pod- jetjem BEG RAD za rekonstrukcijo in novo gradnjo poslovalnice na Vinici, pripravljajo pa tudi posodobljenje lokala v Starem trgu. Naročeni so načrti za preureditev mehaničnih delavnic in skladišč v Črnomlju, kjer bodo imeli rezervne dele za kmetijske stroje; — zadruga je lani odkupila od kmetov nad 2 milijona litrov mleka, v kooperaciji so spita I i okrog 400 telet, odkupili so 164 ton rdeče pese in 22 ton kumaric; — po doslej zbranih podatkih je zadruga do sedaj dala 256 gospodarjem za 5 milijonov di- narjev posojil, ki so jih porabili za nabavo mehanizacije, za gradnjo hlevov, gospodarskih poslopij, za nabavo živine itd. Velik uspeh zadruge, ki pa ga ni mogoče izmeriti, je tudi v tem, da kmetje čutijo v njej oporo za prizadevanja, ki vodijo k napredku. Zadruga daje zasebnim kmetovalcem kredite, načrtuje blagovno proizvodnjo in jih usmerja v donosne proizvajalce. V letu 1975 bodo skušali a? povečati kooperacijo vrtnin s kmetovalci. Rdeči pesi in kumaricam, ki jih ljudje že pridelujejo za Belsa^, naj bi se pridružili še feferoni. Belsad jih je pripravljen odkupiti 100 ton. GOSTIŠČE IN PRODAJALNA KMETIJSKE ZADRUGE ČRNOMELJ Kolektiv KZ Črnomelj čestita za praznik občine! r'"n ■ ri ■ K! 48-stanovanjski blok, ki ga gradi BEG RAD v naselju Čardak. beg rad lO ernomelj 1=11 BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ Gradbinci Belokranjskega gradbenega^ podjetja so lani zgradili v Črnomlju novo tržnico, proizvodne prostore Beti, transformatorsko postajo in prenovili restavracijo Grad. Dokončali so tudi šolo v Ozlju in opravili še več drugih gradbenih del. Nova gradbišča so Zdravstveni dom v Črnomlju, otroškovarstvena ustanova v Semiču in bencinska črpalka na Vinici. Posebno pozornost posvečajo v Begradu gradnji stanovanj. Z drugimi dejavniki v občini se je kolektiv vključil v akcijo in prevzel večino nalog s tega pod- ročja. Begrad ni samo izvajalec gradnje, ampak opravlja vrsto drugih del, ki jih narekuje stanovanjska problematika. Trenutno gradi 48-stanovanjski blok v novi stanovanjski soseski Čardak. Stanovanja so različnih velikosti in bodo nared do junija. Tudi v Semiču, na Vinici in v Starem trgu pripravljajo gradnjo družbenih stanovanj. 250-članski kolektiv nenehno, skrbi za napredek podjetja. Pozornost posveča kadrom, saj ima 33 učencev v gospodarstvu, na srednjih, višjih in visokih šolah pa štipendira 19 bodočih strokovnjakov. Za moderniza- cijo svojih obratov in nakup opreme je kolektiv lani namenil 4 milijone dinarjev, letos pa predvideva prav toliko.. Prizadevanja, da bi določila nove ustave zaživela na vseh področjih družbenega ih gospo darskega delovanja kolektiva črnomaljskih gradbincev, že kažejo sadove v delegatskem sistemu, pri obveščanju, neposrednem odločanju o vseh stvareh in podobnem. Kolektiv Belokranjskega gradbenega podjetja čestita investitorjem in vsem občanom za praznik občine. J Večina izdelkov v izvoz flfr/ T-- BETI, ki se je povzpela v enega največjih in najbolj iskanih proizvajalcev trikotaže v državi, je zadnja leta. izredno napredovala. Ne samo v matičnem podjetju, temveč tudi v zunanjih obratih, kamor štejejo tudi TOZD Črnomelj. Za lanski 29. november so tu odprli nove proizvodne prostore, s čimer so se bistveno izboljšali delovne možnosti zaposlenih. Razen lepih in velikih delovnih prostorov imajo nova skladišča, ^n i tari je in garderobe ter lepo urejen obrat družbene prehrane. Prav v zadnjih tednih pa so ob tovarniški ograji uredili še nekaj parkirnih prostorov. V TOZD BETI Črnomelj delajo največ otroške trenirke za izvoz pa ženske spalne srajce in kopaike za moške, ženske in otroke. Tati ti izdelki potujejo pretežno v tujino. Da so zaposleni — velika večina je žena — urni in natančni pri delu, pove podatek, da so zmožni na dan dati iz rok okrog 400 spalnih srđjc ne povsem enostavnega kroja aH pa 2.000 kopalnih oblek. Stroje imajo še stare, vendar že mislijo na novo, bolj sodobno opremo. Ženske se v kolektivu dobro počutijo, posebno odkar se jim ni treba več voziti v Metliko. Veliko je v kolektivu takih, ki so imele prej delovno mesto v Metliki ob razširitvi obrata v Črnomlju pa so lahko ostale v domačem kraju. Veliko članic kolektiva si je že pridobilo kvalifikacijo. Pozna se, da deluje v okviru BETI poklicna šola. Osem mlajših žena in deklet iz Črnomlja 'Se je odločilo tudi za šolanje na srednji* stopnji, ki je prav tako omogočeno v Metliki. Kakšne so želje kolektiva? V prvi vrsti novi stroji, da bi lahko tekoči trak bolje izkoristili in da bi tudi posameznik bolje zaslužil. Želijo tudi hitrejšo rast stanovanjske gradnje. V novem bloku, ki ga že gradijo, bosta dve stanovanji za potrebe kolektiva BETI, vendar je še veliko interesentov za boljša stanovanja. Tem bodo skušali v naslednjih letih ustreči. 'd Poznamo santi eno pot: napre Mineva natanko leto dni, kar je semiška ISKRA odprla svoj obrat v Črnomlju, in spet je čas za inventuro enoletnega napredka. Trdoživi kolektiv Izpod semiške gore uspeva tudi v časih, ki so za svetovno gospodarstvo težki. Malce zategnejo pas — tega so vajeni že od vsega začetka — počakajo, da gre oblak mimo, pa spet zadihajo s polnimi pljuči, že snujoč nove načrte za nadaljnjo rast. V letu 1974 je bilo v tovarni kondenzatorjev zaposlenih 1060 ljudi, od tega okrog 200 v Črnomlju. Ustvarili so za 150 milijonov dinarjev celotnega dohodka; od tega je znašal izvoz okrog 26 odstotkov. Izvažajo v 20 držav; v najbolj razvite, v nerazvite in v socialistične države. Kaj vse je bilo novega v Iskri zadnje leto? — Lansko spomlad so začeli proizvajati aluminijasta ohišja za kondenzatorje in v ta namen obnovili bivši obrtni servis v Semiču. — Kupili so stroj za 7,5 milijona dinarjev, ki z aluminijem napareva plastične folije. Za zdaj je edini v državi, pomeni pa velik prihranek v uvozu za kolektiv in druge izdelovalce, katerim bodo v bodoče delali usluge. — Začeli so rekonstruirati tovarno. Nova tovarniška hala v velikosti 3500 m2 je že pod streho. V njej bodo razširili proizvodnjo kondenzatorjev in povečali lastno orodjamo. Lani so v to investicijo vložili 23 milijonov dinarjev, letos bodo dodali še 18 milijonov v osnovna in obratna sredstva. — Kupili so nov gasilski avto 'o letu dni v črnomaljskem obratu ISKRE je proizvodnja povsem utečena •KT'- S cisterno in 6,5-tonski tovornjak TAM. — Zelo pomemben pa je tudi lastni sistem za hlajenje industrijske vode. Ker porabi tovarna v proizvodnem procesu veliko vode, ki je prej topla odtekala v kanale, je okoliškim krajem vode zmanjkovalo. Z novo napravo, ki tudi ni bila poceni, so to vprašanje lepo rešili. Toplo vodo ponovno.ohladijo in jo spetxiporabljajo. SUROVINE ŠE ' ENKRAT DRAŽJE Nič čudnega, če se direktorju Jožetu Kočevarju postavljajo pokonci skodrani lasje, kadar nanese beseda na cene surovin. Pravi: „Lani so nas podražitve hudo teple. Za 70 do 100 odstotkov smo morali draže plačevati surovine, kar pomeni, da so cene .v enem letu toliko poskočile kot prej v 10 letih skupaj. Ob vsem tem smo lahko lastne izdelke podražili le za nekaj odstotkov. Da smo mogli rentabilno poslovati, gre zahvala kolektivu. ki je zmanjševal stroške proizvodnje, varčeval na vsakem koraku in trpel zamrznjene osebne dohodke. To breme je kolektiv vzel nase." Položaj pa tudi letos ne kaže bolje, ker je na svetovnem trgu prišlo do zastoja v široki potrošnji. Če prodajo manj televizorjev, raznih gospodinjskih strojev itd., tudi kondenzatorji kot sestavni deli le-teh ne gredo več tako v promet. Kot pravi tovariš direktor, kolektiv varčuje na vseh ravneh, zato tudi ljudem ni vseeno, kam gre njihov denar. Obremenitve, kamor sodijo zakonske in pogodbene obveznosti, pa so lani narasle za'okrog 22 odstotkov. To je bilo za nameček že tako slabemu letu. Vse to je vplivalo na ostanek dohodka, da ni tolikšen, kot so predvidevali. LETOS ŽE 200 MILIJONOV • Ob takih napovedih bo verjetno težko doseči letošnji letni plan, ki predvideva za 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Vendar v tovarni kondenzatorjev ne vržejo tako hitro puške v koruzo. Kolektiv je sprejel sklep, da bodo proizvodne stroške zmanjšali še za nadaljnjih 5 odstotkov. Predvsem^ bodo zmanjšali izmeček, računajo na modernizacijo tehnoloških postopkov in na izboljšano organizacijo dela. Vsak si bo na svojem delovnem mestu prizadeval obljubo izpolniti, tako prihranjena sredstva pa bodo le navrgla nekaj milijonov. ČEZ 70 DRUŽBENIH STANOVANJ Proizvodnja kondenzatoijev je obsežna: gre za 12.000 izdelkov, ki so lahko manjši od mezifl^' ; pa veliki tudi tako, da tehtajo več ton. Eden novih strojev v semiški ISKRI, s katerim režejo izredno tanke aluminijaste folije, potrebne v proizvodnji Osebni in družbeni standard zaposlenih se nenehrK) izboljšu- jeta. Poprečni osebni dohodek semiškega ali črnomaljskega iskraša je znašal konec leta 1974 2100 din, zaposleni pa so dobili razen tega še 900 din regresa za letni dopust. Tovarna ima svojo sodobno opremljeno ambulanto s stalnim zdravnikom specialistom za medicino dela in sestro. Ambu-.lanta ima razne naprave, celo EKG aparat. V Iskri že 18 let deluje obrat družbene prehrane, v katerem dobivajo zaposleni toplo malico in po želji še kosilo. Izdaten opoldanski obrok s pečenko velja samo 4 din. Iskra ima svoj rekreacijski center na Primostku. Lepo kopališče z lepo urejenim lokalom, ki ima tudi prenočišča. V tovarni je dokaj razgibano kulturno in športno življenje, zlasti zato, ker je kolektiv mlad. Večino zaposlenih predstavljajo mladi. Izobraževanje v tem kolektivu ni občasna zadeva, temveč stalna skrb. Razen tega, da že vrsto let štipendirajo po 50 ljudi na srednjih, višjih in visokih šolah in si vzgajajo strokovni kader večinoma sami, prirejajo vsako leto v zimskem času razne tečaje. Trenutno imajo tečaj angleščine, lani je bil nemški tečaj itd. Med kolektivi z največjim posluhom za stanovanja je spet semiška Iskra. Ima že več kot 70 družbenih stanovanj. Samo v preteklem letu so kuprli 7 stanovanj v bloku in dali članom kolektiva 1 milijon dinarjev posojil za zasebno gradnjo. Ta denar ,so tako rekoč zbrali solidarnostno. Ves kolektiv je pol leta delal vse proste sobote. Organiziran imajo prevoz na delo: vsak dan gredo trije avtobusi izpred Iskrinega poslopja v razne smeri, tja do Hrvaškega. TOVARNA y MALEZIJI Da je ISKRA v Semiču trden kolektiv in eden glavnih stebrov občinskega gospodarstva, kaže nenehen napredek. Za letos imajo v načrtu del proizvodnje iz črnomaljskega obrata prene-sti.-v Malezijo. Tam bodo zgradili tovarno kondenzatorjev in bodo solastnik tovarne stiyro-fleksnih kondenzatorjev, v kateri bodo izdelali na leto okrog 30 milijonov izdelkov. Pogodba o kompletnem inženiringu za ta posel je tik pred podpisom. Ni pa postavljanje tovarn na tujem za Iskro nova stvar. Leta 1964 so na primer zgradili in spravili v pogon tovarno kondenzatorjev v Indiji, niso pa več lastniki, ker so vse skupaj prodali. Ob tem, ko si kolektiv tako vztrajno prizadeva prodreti na vse celine in na trg vseh držav, pa ne pozablja tudi na to, da je začel iz nič, v majhnem kraju. In ta kraj po zaslugi Iskrinega kolektiva močno spreminja podobo. ISKRA JE ZDAJ TOZD , I Reorganizacije v tem kolektivu niso nova stvar. Tisti, ki so vse od začetka v podjetju, imajo na primer na svojih dokumentih-že po 7 različnih štam-piljk in raznih imen podjetij. Do lani je tovarna - | torjev poslovala celih ^ ^ samostojna tovarna združene ISKRE. P° ejj'| zaciji le-te se je iz P 21 Iskrinih organizacij nega dela formiralo ^ ^ vanje pa so se vključile ^ le tovarne kot te me'J ^ zacije združenega dela- .4 tudi se miška tovarna TOZD Industrije ele^ zabavno elektroniko/ ^ posebnim položajem-so žiro račun in vse P . i pridobljene samouPr y vice in službe, kar m vseh TOZD P°d ISKRE.* Ob tolikšnem nih, ob nenehno nar obsegu pa kolektiv r j f j ustanovitvi TOZD zn j šnje semiške Iskre. j Samoupravljanje P° j skem sistemu so v te vu lepo zastavili, PrlC ^ velik napredek sar^jptji).,ip vseh ravneh v P?. jajitL l zato, ker so začeliiz ^ tovarniški list, ki "° ^ obveščal o vsem, . samoupravljalec veo ' ^ lahko odločal. Skica prikazuje, da iz majhnega belokranjskega izdelki potujejo v 20 držav na več kontinentov fiJitev prejšnje križanke ' J I I'4«« I i muLi i H*" ~T---—_ ! ^L J Umi MU "tuti ••' *4«iu . lili I i 11 n*,5£ ^ €. M ,at° *»- _ iW_ F L | \L t "• » a TTTT— — * P o RA+rbr®:^—-^ A L 1 STVlj^lgSi RJ.I A T psiltrHiE« A»i 5š5E?=Ti--^^i.* I®* hItv?^!* l A * D_ R. A T - R A T (Ne)resnice z napako (častu^ • paljenja masti ^tol^imarsikd0 zn^! % te^akm? Je P0U(iarjal, da !ti>»«8tedovS^av„0rOS4i(novo- oje ,55« ^ *"">$: najnovejše w^č^°4.8ana Č3Sa j0 * P0®'0" dl trik kurir nr^ boginja naravne mL_ krajna GORENJSI^ (marmor) nadav duša področje gardner dl anton bole spis iglavec kaca ^likanka > izbranci sara.ievo pritok mozele biciklist krma dl \mm nica sit travnik ivr" veletok nagon športna trofeja operni napev dl placa" ^JPOi^-ca W jezero v jafriki smith iva mm. osmij del HISE stranka ararpre poroda skotsko krilo LO^ sestanek mr ju2ni sad gr.-rim STARI M teta glad az. de2ela ^ "'"'''■""■■iiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim llN^om so odsekali roke j ^ štirimi minareti in grobnica iz belega | _ orja: to in še kaj spomenik carici - Kohinor so ukradli i ^dije velia s »spomeni r ^ »^enavidno ^8"- To za V.* ""Pozantno irddiin poprečni '.angeli" -g . Jah Tak ' ^ narediti MumS. M svojo ženo ^8a otroka ^"'»4 'f (»o najboiiKu^ j i tisoč 'jato in brusiilj '?• postav- ^naamoMto ^0 carjevo i, '^abiute^ postavili Tad? ^ Mahal, je dal Jah Jahan vsem slovitim mojstrom odsekati roke, da ne bi nikomur več naredili česa takć lepega in popolnega. Veliki vhod (zapirajo ga srebrna vrata) v Tadž Mahal je dvorana iz rdečega peščenjaka in marmorja, okrašena z rezbarijami in v marmor viclesanimi citati iz Korana. Pred Tadžem je ogromen vrt, posajen s cipresami in prepleten s štiriinosemdese-timi vodometi. Tadž obkrožajo dve džamiji in jštirje minareti. Ena džamija je bila narejena iz verskih ra^ogov, druga pa samo zato, da bi ohranila dovršeno simetrijo celotnega „spomenika". i*1* Mahali min. * ^ dn»go JC**.dve džamiji, štirje minareti, prekrasen "IIIM...... u ^ eno največjih čudes Indije. Tadž, v katerem je grobnica pokojne carice, je ves iz marmorja. Glavna kupola s sedemnajst metrov visokim bakrenim stolpom je postavljena na izrezljano marmorno ploščad, vhod v Tadž pa je štirikotno pročelje z obokom, na katerem variira ime Alaha. Prav Alahovo ime je največja mojstrovina Tadža, kajti vse vrste imena so videti enake, čeprav v resnici niso. Tiste vi^e, ki bi bile zaradi oddaljenosti videti manjše, so namenoma klesali postopoma vse večje. Zato je pročelje Tadža „odprta knjiga" z Alahovim imenom, ker je zadnja vrsta „enako velika" kot prva, čeprav je med njima večkratna razlika v velikosti. Notranjost Tadža sestavljajo nešteti izrezljani zidovi, vhodi, niše, prav na sredi pa so marmorni cvetovi, okrašeni s 34 vrstami dragih in poldragih kamnov. (Od tod so ukradli dragulj Kohinor, ki velja za najlepši dragulj na svetu.) Car Jah Jahan, ki je dal •zgraditi nič koliko hramov in palač v Delhiju, Lahoreju, Agri in drugod, je s Tadž Mahalom, ki je zgrajen v mogulskem stilu, dosegel vrh muslimanske arhitekture. Paradižnik v srednjem veku »Trava« ni nedolžna Lažne trditve o neškodljivosti marihuane „Marihuana ni škodljiva", „Legalizirajte travo!", „Ljudi stori dobre volje, drugega pa nŽ!" Take in podobne trditve so krožile po svetovnem časopisu, kadar*je bilo govora o marihuani To mnenje je nastalo prav gotovo pod vplivom pritiska širokih množic, ki so hotele izsiliti znanstveno neutemeljeno pocestno mišljenje, da so mamila, ki niso škodljiva. Posledice so bile prav kmalu vidne; številne ankete so pokazale, da postaja marihuana skoraj tako vsakdanje mamilo, kot je alkohol, seveda s poudarjeno „neškodljivostjo". Botri zgrešenemu mišljenju so bili tudi nekateri medicinski strokovnjaki, ki so se vprašanja lotevali površno in tako niso v svojih tMsku-sih niso mogli dognati škodyivosti marihuane. Zdaj se je veter obrnil. Harvey Powelson, psihiater in vodja psihiatričnega oddelka na Berkleyevi univerzi v Kaliforniji, ter z njim še mnogi drugi so se resno lotili raziskav o posledicah, ki jih na človekovem zdravju pusti „trava". Rezultati so prav presenetljivi: marihuana ne samo da ni neškod^iva, marveč je celo zelo škodljiva. Stalnim kadilcem marihuane se močno poslabša odpornost proti raznim boleznim. Uničujoče deluje na bela krvna telesca ter njihovo število zmanjša tudi za 41 odstotkov. Močno kajenje poškoduje tudi kromosome, čeprav vse posledice v tej smeri še niso raziskane. Moški pa bi se morali sploh zamisliti, preden prižgo cigareto z marihuano. Kajenje namreč zmanjšuje moško potenco in kvaliteto sperme. Močan je sum, da je marihuana eden od povzročiteljev raka na pljučih. Brez dvoma pa povzroča bronhitis in druee poškodbe dihalnih organov. Hude so tudi posledice za duševno zdravje, na kar Povvelson še^ posebno opozaija. \ Jenie {jr p Ponikvali. Ivan N0^.n začasno na delu v N. m vozil iz Ljubljane p s bu, pri Ponikvah p deneli česti avto za^^ia^!, -ti. Ko je zapeljal na J; trčil v železno ograJ ' y/. P3 je padel iz aV' ^ Zeljko Novine m °t\. ^ fti poškodovan. OdpelJa vi bolnišnico, kjer Pa*io|>\ umrl. Hkrati se je teArtl0,1,'i dovala tudi 2-letna * j vinc, voznikova h če'^ 'f . Isti dan proti ve fj druga huda nesreč jAV gorici. Domačin Redek se je v oliJJJjH peljal od Trebnjega Pf0tiP1 v ovinku pa se je naP*,jjfl j Ijal s kolesom s polfl torjem 37-letni Anto" Gor. Medvedjega & sta čelno trčila, P^v^ Strniša padel na P° Al a ja, nato pa zdrknil n U žal je na mestu m ^i tega je nesreča p°]Jo(je. 7.000 din gmotne w „ 0V , zvočnik, ploSče in qo0^ j skupaj vredno okrog i 16 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER i * li\ sto/ • ^ § I 7" " 111' eetrtkbv intervju Abeceda samouprave ? pomoči staršev in družbe ne bi bilo bo- i gatih sadov pionirskih svobodnih dejavnosti $ nSJ3 S,bvenskem kulturnem žpvlT Je temelJna izobra-2°Jna skupnost Novo esto podelila priznanja 27 zarŽr-em Pl0nirske organi-reJfhl vodiem roznih inte-fohu Jožk°v na osnovnih tudi f od mgrajenk je ajda Jereb, mentorica ^novni šoli Grm, ki je iftenn °rltl ledino tako LTT!h hodnih de- Brežicah 6 ^ P° VOJni v ilovemln nekateri otroci še SM 5® ^"pripojile u ,01 Jereb' "zato so zeb sĆTnOSti' sevedaše nez^ne'ZehP°memb- J'avitieseobm'fVObodne de* uPravijanja.'^1 ^ samo" otrok v°rtfe vključevanje nes SO SVn^f0^' Danda- Se$tavni del ČideiaVnosti p°uk ne Vn s?1hnla' sam kv dat ni ?$°H tiste*a> [eh deb v b°dnih dpZ, Koristl svo- i«« te?»*<*»■ ka, ki Se , ,asih so otro- 12 krožka zdn! Učil> vzeli spoznali \n fa sa vpišejo; krožkih SmSL ie deh v Z^vihmČo^eišeZ ^\yyy^l hn"Vmil>oii razvitih slovenskih občinah, imamo kar 42 krožkov. Način dela je zelo vabljiv, pionir ali pionirka si ne širita obzorja in znanja samo o stvareh, ki ju neposredno zanimajo (na primer novinarstvo, modelarstvo, šport itd.), svobodne dejavnosti so tudi nekakšna mala šola samoupravljanja. Pionir se nauči nastopati, kritično ocenjuje, uči se solidarnosti, sodeluje v odborih, presoja svoje ter delo drugih. Šola brez svobodnih dejavnosti ne bi bila prava šola. Pionirski ter mladinski mentor imata seveda pri vsem tem pomembno in odgovorno nalogo. Povedati moram, da so za uspeh naše šole, ki je z bršlinsko na tem področju najboljša v občini, zaslužni prav vsi mentorji, brez njihovega predanega sodelovanja in pomoči naš pionirski odred ne bi dobil visokega priznanja za uspešno deb v dveletni jugoslovanski pionirski akciji ,,Lepota v ustvarjanju, radost v odkrivanju." Deb mentorjev zeb olajšujeta pomoč in podpora vodstev družbenopolitičnih organizacij, podjetij - pokroviteljev in seveda staršev. Naš pokrovitelj - Industrija motornih vozil nam ni še nikoli zavrnil nobene pro.-šnje. Največje in najlepše mentorjevo plačilo so od sreče žareče otroške oči Takrat smo poplačani za ves trud. Svobodne dejavnosti bodo dobile še večji pomen in veljavo v cebdnevnih šolah. Če kdaj pa kdaj pomislim, kako in s čim' smo začeli takoj po vojni in kaj vse smo v tridesetih letih dosegli na področju svobodnih dejavnosti, sem vedno malce ponosna." M.BAUER PLOČEVINASTA RAZPRODAJA - Novo me &a Novotehna je letos že tretjič priredila razprodajo kuhinjske posode tretje vrste iz celjske Emo. Kilogram pločevine je bil po 32 dinarjev. Gospodinje trdijo, da se je zlasti pri manjši posodi nakup zelo izplačal. (Foto: M. Bauer) Šolski vozel se razrešuje Še letos bodo zastavili lopate na gradbiščih posebne osnovne šole v Šmi-helu ter osnovne šole v Brusnicah - Milijon neizpolnjenih obveznosti Posebno osnovno šolo v Šmihelu pri Novem mestu bodo začeli graditi še letos, nam je minuli ponedeljek zatrdil Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občinske skupščine Novo mesto. Šola bo stala nasproti sedanje šmihelske osnovne šole (čez progo), investicijsko-tehnična dokumentacija mora biti pripravljena najprej v treh mesecih. Inž. Milivoj Lapuh z republiške izobraževalne skupnosti je že pripravil projektni načrt. Vest, ki smo jo uporabili za uvod tega pisanja, najbrž ne bi doživela objave na vrhu strani, če ne bi vsi (od tistih, ki plačujejo samoprispevek, do tistih, ki odločajo o zidavi) vedeli, da graditev kasni, da torej ne teče po sprejetem dogovoru. KONCEM MESECA POLITIČNA ŠOLA Občinski .svet Zveze sindikatov, komite občinske konference ZKS in občinska konferenca ZSM Novo mesto prirejajo skupaj z Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto politično šolo, ki se bo začela koncem februarja. Trajala bo 48 šolskih ur, predavanja bodo trikrat tedensko od 16. do 20. ure. Šola je namenjena članom vodstev družbenopolitičnih organizacij. , z° Krka presahnila zaradi rib? "Ž V»J da bi sl» ob bila torej večkrat popolnoma suha. Podjetju Ribarstvo-export novomeški ribiči ne očitajo slabega go- OBVESTILO odloku in h;!!P0vfrebnejkZ^*.izvr^ne9a sveta rnorajo imeti vsi občane v i 0 *ašČito T tna Sre<^stva za radiološko, kemično ta 1973 2atft 3 sredstva bi morali imeti posamezniki (Uran5 •Stya či'mnrpi POn°vn° opozarjamo vse občane, naj si *aŠČit!!'u''St SFRj « oo f-iTi0' ^a' jdJy otroci na Čatežu ; rtov'vo,,i \ 5. uri zjutraj. V«**}1 ij J bi pomenili le še bolj fldpLf otroke. Seveda o staj j, -* vprašanje, kdo bo plu TREBANJSKE NOV# Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK Dvorana mirenske Svobode je s težavo sprejela vse, ki li zadnjega zbora občanov, kar obeta živahno dejavnost, skupnosti tudi vnaprej. Na sliki: Ivan Janežič, kije do ; dil krajevno skupnost 8 let, med podajanjem poročila. mli,\hUM30& Knjižnica se vam predstavlja Na policah že 15.100 knjig - Prihodnje leto 30-letnica obstoja P°%1Skntmatična knjižnica kulturo m-' enota Zavoda za stvo nu" Jeno knjižno boga-leto ^100 knjig. Vsako 1200 T,n Upl P° 1100 d0 knjig na o1 -£ Povečala število Me? ^ f-?Ucah za 1345 • škihdeN,-6 -° PreceJ otr°- 'a Pionir J6 Z n^mi izpopolni- ,0ddelek Ta še ^je da zaolcrožen- Pokazalo ki ih!im.u manjka veliko del, °i za Kaiuh° prebrati tekmoval-Todatfr0 bralno značko. NigarnahJ zat^° tU<" v morejo ustro j otr°kom ne. J°ustre6i le z nekaj izvodi. dela ni za vse vanie im?V°du 23 zaP°slone ^brežiške obči- ne^nadJe9nnZlzaposlitev ^čie «tp, -i občanov. Na n^me?iiprostih delov-^ v druJ ? računamo še-tos se ponvici leta. Le- P°večah St6V?° zaPoslenih novih inv„P[e VSem ^ pričakn !C1Jskih naložb aMef0°aVatl *■ da se bo teala za » u ,, „ tu^' zdomci, ki ia se b0đ„T0 leto obetali. li domov okonecl975 vrni- ^dinarjev "<"«0. ° nio^rn- • 1 denar bo-20 kUo- SODISCE ZDRUŽENEGA DELA V BREŽICAH Posavske občine bodo imele pri sodišču združenega dela v Brežicah po šest oziroma sedem sodnikov iz vrst delovnih ljudi in dmgih občanov. Vseh skupaj bo 21, s predsednikom sodišča pa 22. Edino predsednik bo opravljal Jo dolžnost poklicno. Sodnike združenega dela bodo volile občinske skupščine. PRELOŽENE INVESTICIJE v brežiški občini so se nekatere investicije zavlekle iz lanskega v letošnje leto. Med njimi je gradnja tovarne silikatne opeke, modernizacija Dekorlesa, graditev novih prostorov za Jutranjko in skladišča m plinarno. Tudi trgovsko podjetje Po-savje je preložilo začetek nekaterih gradenj v leto 1975. POVEČAN IZVOZ ANE DOVOLJ Podatki za 1974. leto kažejo, da se je izvoz delovnih organizacij iz brežiške občine povečal za 20 od-'stotkov, čeravno je bilo pričakovati večji odstotek. Tovarna pohištva je zaradi izgube opustila prodajo na vzhodno tržišče, IMV pa je v primerjavi z letom 1973 izvoz podvojila. P'°nirsiCem J. ———————— °ddelku brežiške knjižnice. (Foto: J. Teppey) NOVO v BREŽICAH I S5tu,^?i«ilove - Oblct- P'SS"'" "Btt'SiciS"™!"' 'Evf^EjE > v mScirr'- sicer brT« mo-N^v so ovarstvpn« ° bolj ustano- !!!f&jSKE VESII « pr, ditev štirih oddelkov, na Bizeljskem pa bodo dobili za predšolske otroke dva oddelka. Letos nameravajo opremiti po en oddelek v Pišecah in v Artičah ter nove varstvene prostore v Brežicah. DO 15. FEBRUARJA ~ Sredina februarja je rok, do katerega so krajevne organizacije Socialistične zveze dolžne izvoliti delegate v občinsko kbnferenco ZK. Osemnajst organizacij bo imelo v občinski konferenci 27 delegatov. V njej bodo delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij (ZK, ZSMS, ZB NOV in sindikata) ter delegati ?amoupravnih interesnih skupnosti m društev. PRED ZAČETKOM - Na pobudo izvr^ega sveta občinske skupščine je bila za 11. februarja sklicana skupna seja odbora za graditev ^d^vstvpne^ doma in lekarne ter odbora za fmančna vprašanja, da bi na njej natančno opredelili financiranje prve faze gradit e. sodijo neomejeno število knjig, kolikor jih pač želijo prebrati. Kljub temu da ima knjižnica več prostora in vsaj pet let ne bo v stiski, pa že zdaj pogreša ločeno čitalnico. Stalni obiskovalci motHO tiste, ki želijo v miru brati. Čitalnica ima dvajset sedežev. To je obenem prostor za ure pravljic, za pogovore s pisatelji in drugimi kulturnimi delavci, ki jih bo knjižnica v prihodnje vabila na srečanja z bral-ci. Preureditev knjižnice je vejja--la doslej okoli sto tisoč dinarjev, za nakup knjig pa so lani dali 65 tisoč^ov. JOŽICA TEPPEV Odgovornost na tehtnici Premalo čuta za solidarnost Ko je komite občinske konference ZK v Brežicah ocenjeval izid referenduma za ceste, je zahteval od osnovnih organizacij, naj ugotovijo, kako so se komunisti vključevali v priprave, ter ukrepajo proti tistim članom, ki niso spoštovali sklepov komiteja. ; Program modernizacije cest je bil sprejet po samoupravni poti, zato je bila odgovornost komunistov pred glasovanjem za samoprispevek še toliko večja. To velja za vse družbenopolitične organizacije in njihova vodstva, za vodilne delavce v krajevnih in delovnih skupnostih. Enake analize morajo na zahtevo komiteja pripraviti v delovnih kolektivih. Kjer nimajo osnovnih organizacij ZK, morajo to deb opraviti sindikati. Komunisti so dolžni ukrepati proti vsem, ki so poskušali razvrednotiti izid glasovanja, češ da glasovi niso bili pravilno prešteti. Akcija za ceste z referendumom še ni končana. Nadaljuje se s podpisovanjem družbenega dogovora o sofinanciranju programa za modernizacijo občinskih cest povsod tam, kjer do^ govora še niso podpisali. V tistih delovnih organizacijah, v katerih so se delavci izrekli proti podpisu, morajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije podjetja ugotoviti vzroke neuspelega gbsevanja (na primer v Obrtnem kovinskem podjetju in TOZd Beti v Dobovi). To pomeni, tehtanje odgovornosti ne Ic v besedah, ampak tudi v dejanjih. Enak korak bo morala napraviti krajevna skupnost Dobova, ki med osemnajstimi krajevnimi skupnostmi v občini edina ni podpisala dogovora o sofinanciranju cestnega programa. Njen odnos do modernizacije je prav gotovo vplival na odločanje volivcev, saj se jih je komaj 20,4 odst. izreklo za solidarnostno akcijo. J. T. VPOSAVJU 1699 KOMUNISTOV Število članov Zveze komunistov v posavskih občinali se je lani povečalo za dvajset odstotkov. Vseh skupaj je zdaj 1699, od tega 626 iz brežiške, 663 iz krške in 410 iz sevni-ške občine. Med novosprejetimi je nad 60 odstotkov mladih ljudi, več kot polovico pa jih je iz neposredne proizvodnje. STOLPIČ Z 48 STANOVANJI Novo ustanovljena samoupravna stanovanjska interesna skupnost bo letos skušala Uresničiti načrt za 48 stanovanj v bodočem stolpiču, ki naj bi ga začeli graditi to pomlad. Skupnost si bo prizadevala, da bo čimprej izposlovala dovolj novih lokacij za družbena stanovanja. Prosilcev je vedno več zlasti zato, ker se Je tako zavlekla gradnja solidarnostnih stanovanj. Ljudje bi morali biti že vseljeni, pa fc zdaj ne vedo, kdo bo dobil streho in kdo bo moral počakati. DELO NAPREDUJE Na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem se vse odvija po načrtu. Ta čas je pred izvajalci zahtevna naloga, ki jo bodo morali opraviti v napetem roku. Na vrsti je izkop in do prvega marca bodo morali izkopati 165 tisoč kubikov materiala. Od Hidroelektre so zaradi tega zahtevali pojačano mehanizacijo, da bodo lahko potem pravočasno začeli zidati te-, melje. Vzgajamo 800 mladih Zavzeto delo z mladim rodom se bo obrestovalo Planinsko društvo Bohor združuje 1163 ljubiteljev gora v svojih vrstah. Na letnem občnem zboru 24. januarja so opozorili na naloge, ki jih postavlja pred planince skrb za naravo. Planinstvo bo poslej deležno večje družbene podpore v okviru telesnovzgojnih dejavnosti, to pa nalaga dništvom številnejše dolžnosti. Predsednik CK ZKS France Popit (drugi z leve) med pogovorom s komunisti jedrske elektrarne v foškem. (Foto: Jožica Teppey) Mladim se najbolj mudi Mnogi vozniki niso zreli za lepe ceste - Brezobzirno skozi strnjena naselja Cesta KrSco-Brežice na levem bregu Save je skrajšala razdaljo med obema mestoma, odkar so jo razširili, asfaltirali in izravnali nekatere hude ovinke. Promet na njej se je povečal, toda veliko voznikov ne upošteva pravil za vožnjo skozi strnjena naselja. Nekatere spametuje šele kazen. - Postaja milice Krško na svojem območju vedno znova ugotavlja nediscipliniranost voznikov. V akciji, ki jo je te dni napravila na odseku ceste med Starim gradom in Dolenjo vago, so miličniki od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne zabeležili 45 prekrškov zaradi prehitre vožnje skozi obe naselji. Ivan Gerjevič in Franc Es sta povedala, da se najbolj mudi mladim šoferjem do 25. leta starosti. Tudi ženske so med njimi. - So vozniki tovornjakov bolj disciplinirani od voznikov osebnili avtomobilov? ' - Nikakor ne. Ugotavljamo, da zlasti zasebni avtoprevozniki vozijo •prehitro. Prekrškov je nasploh manj, odkar velja novi prometni zakon. Kljub temu smo na odseku med Krškim in Brestanico z radarsko kontrolo ugotovili, da je med vozniki več kot 60 odstotkov krSteljev. Tam je vožnja ponekod omejena na 40 km, pa ne spoštujejo omejitve, čeprav je cesta zelo ozka in nevarna. - Je tudi na tej cesti kak nevaren odsek? - Seveda je, na Libni ob škarpi. Tam sta se pripetili dve smrtni nesreči; ena na začetku, druga na koncu škarpe. - Kolikšno kazen naložite kršilcem za prehitro vožnjo? - Po sto dinaijev, nekatere pa tudi samo opozorimo. - So voljni plačati? - Večina je. So pa tudi taki, ki prekršek tajijo ali pa nas žalijo. Ravno danes si nas je privoščil neki Zagrebčan. Skozi vas je vozil s hitrostjo 80 km. Kazni ni hotel plačati. GOSTOLJUBNI GASILCI Mladina v dolenjevaški krajevni skupnosti ima za delo vse možnosti. Gasilci so ji odstopili za sestajanje in plesne vaje SYoj dom. V njem gostujejo tudi druge politične organizacge. Odkar so gasilski dom povečali, jim služi za dvorano, ki so jo v kraju pogrešali vsa zadnja leta. POSLUHA MANJKA Krajevna skupnost Senovo je poslala svoj program delovnim organizacijam,-da bi se čim bolje seznanile s potrebami kraja, kjer živijo njihovi delavci. Ugotavljajo, da je zainteresiranost za krajevne načrte največja v tistih kolektivih, ki imajo sedež podjetja v občini. Drugod kažejo manj posluha, a ugotavljajo celo, da niti trgovsko podjetje Preskrba ne kaže dovolj zanimanja za delavce s se-novskega območja. S Senovega se vozi na delo v druge krajevne skupnosti nekaj nad 200 občanov. Bahal se je, da ima dovolj denarja in da bo plačal trikraten znesek, samo da bo zaposlil administracijo. J. TEPPEV Planinsko dmštvo ,3ohor" na Senovem ima tudi mladinski odsek. Ta vključuje 82 mladincev in 766 pionirjev. Tolikšen podmladek je za dmštvo izreden uspeh. Najmočnejša skupina pionirjev je v osnovni šoli na Senovem, nato pa v Brestanici, Krškem in Leskovcu. Za pionirje, mladince in starejše člane so do sed^ v teh šolah priredili 31 izletov s 1063 udeleženci. V minulem letu so prejeli pionirji planinci 39 bronastih, 13 srebrnih in dve zlati znački pionirja-planinca. V planinski šoU pod Mangartom so poslušali predavanja med desetdnevnim taborjenjem. Tabora v Logu pod Mangartom se je udeležHo v prvi skupini 16, v drugi skupini pa 80 planincev. Za mlade planince organizirajo vsako leto tradiciondni izlet na Velebit, pozimi pa izlet na Roglo ter v okolico Senovega. Jeseni so mladi planinci obiskovali vrhove ob zasavski planinski poti. Na občnem zboru je tov. Bučar podelil društvena priznanja Milanu Mahovnetu, Albinci Mahovnetovi, Hildi Lipovšek, Romanu Sotlaiju, Marjani Gi-zelj, Dragici Ribič, Bojanu Ra-deju in Nevenki Habinc. Novi upravni odbor šteje zdaj 36 članov. Z občnega zbora so senov-ski planinci poslali v Ljubljano protestno pismo, v katerem nasprotujejo graditvi elektrarne na Soči, saj bi s tem oskrunili edino nedotaknjeno reko v Sloveniji. NEVENKA ZAJC Ivan Gerjevič in Franc Es med akcijo na cesti. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE OCENA: USPEŠNO! - Dejavnost krškega filatelističn^a društva sega izven zaprtega kroga zbirateljev znamk, saj jo pred.stavl>ajo vsako leto s številnimi razstavami in izdajo spominskih ov'itkov s priložnostnimi žigi. Zato je minula letna skupščina samo potrdila doslej začrtano delovno usmeritev in naročila vodstvu, naj tako plodno deluje tudi v pri-.hodnje. ' Se EN AKTIV - Na območju krajevne skupnosti Gora živi več kot 60 deklet in fantov, ki so se pred dnevi povezali v osnovno organizacijo ZSMS. Za osnovno nalogo v tem obdobju so si začrtali delovno pomoč pri gradnji gasilskega doma,-v katerem bo tudi družbeni prostor oziroma manjša dvorana, v kateri naj bi postopno obudili za ta kraj nekdaj značilno amatersko kulturno dejavnost. PRVI POHOD - Po poteh „Xiy. divizije" so minulo soboto krenili s Senovega na Bohor mladi iz krške občine ter njihovi vrstniki iz hrvaške občine Podsused. To je bil letošnji prvi pohod, v počastitev 30-letnice osvoboditve pa jih bo občinska konferenca ZSMS oziroma njena komisija za SLO pripravila še več. NAPOVEDANA SiRITEV -Krška TOZD servisi ljubljanskega „Slovenije-avta" obeta uporabnikom svojih storitev pomembno novost. Do konca prve polovice tega leta bo namreč pod streho poslopje s površino 200 m2, namenjeno izključno tehničnim pregledom motornih vozil. OB JUBILEJU - Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, ki je 7. februarja slavila 10-letnico delovanja, ima ob jubileju na policah že 7200 knjig. V teh letih se je število bralcev povečalo na 2217, izposojenih knjig pa je bilo lani več kot 10.000. KRŠKI TEDNIK .___i Stran uredila: J02ICA TEPPEV DOLENJSKI LIST 19 dihala N*3 °^^ns^a matična knjižnica v Brežicah je svobodneje n°v odd u Pre(*večer slovenskega kulturnega praznika je odprla valcg: ® *a otroke. V njem je tudi čitalnica. Za mlade obisko-ohlVj Q P^obitev. Odpira jim vrata med pravljične ure io. Br 3 Z m^ad'no' ki jih namerava vpeljati knjižnica. Lani je občinska matična knjižnica izposodila 22800 knjig nekaj manj kot enajstim tisočem obiskovalcem. Vanjo je trenutno vpisanih 1522 članov. Učenci osnovnih šol plačajo po 10 dinaijev letne članarine, dijaki, študenti in vojaki po 15 dinarjev in odrasli po 25- dinarjev. Za te zneske si lahko izpo- Stražnji vrh - naselje vikendov Turizem in vinogradništvo oživljata sončno pobočje nad mestom, kjer je po približni oceni zadnja leta zraslo že okrog 100 vikendov Partizanski Stražnji vrh z okoliScimi vasmi, ki je nekaj let po zadnji vojni životaril, zadnje čase močno spreminja podobo. Od vsepovsod prihaj£^o bivši domačini, nekdanji partizani in občam domače občine, ki si tu postavljajo zidanice ali letne hišice za oddih. Vse več je tudi tal^, ki v tem kraju za stalno žive. Med njimi so kar štiije generali. Na pobočju Stražnjega vrha, Dobličke gore, Miaverlena j in Rožič vrha so ob lanskem popisu našteli okrog 200 naseljenih hiš, od tega je približno polovica vikendov. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so aktivre, zato je na vseh področjih življenja viden napredek. Lani so ljudje tega predela s samoprispevkom urejaU klanec pri Bezgovcu in tako začeli modernizacijo ceste, ki bo po občinskem programu javnih del do konca 1976 dobila asfalt. S tem bo Stražnji vrh z zaledjem dobil možnost za še veliko večji turistirai razmah. Vinogradi so že marsikje-obnovljeni in plantažno urejeni, gospodarji starega trtja pa tudi že mislijo na obnovo. Pred kratkim so se občani lotili nove akcije. V tednu dni so s stroji razrili cesto od Stražnjega vrha do Rožič vrha. Ljudje so za akcijo sami zbrali denar, poma- Precej je zamudnikov Na čmomaljški davčni upravi so pričakovali okrog 650 davčnih prijav zavezancev, ki so v preteklem letu zaslužili čez 40.000 dinarjev. Do roka (31. januaija) je vložilo napovedi le 457 občanov, kakih 30 pa jih je prišlo z' zamudo do 5. februaija. Med zasebnimi obrtniki jih je 97 ob pravem času oddalo napoved, čakajo jih še 21. Prav tako popoldanski obrtniki še niso vsi prijavili zaslužka. Razumljivo: za zamudnike bo davka več! * Med prijavljenci zaslužka so n^slab^ zastopaU občani, * ki imajo dohodke od podnajemnikov — z oddajanjem sob. Računajo, da je takih okrog 300, doslej pa je tak dohodek prijavilo le 40 oseb. Kot kažejo prvi podatki, bo sicer precej prijav osebnega dohodka, vendar bo za obdavčenje prišlo v poštev le kakih 150 davkoplačevalcev. Vsi drugi imajo namreč po zakonu dovoljene olajšave. gali pa so tudi z delom. V teku je še vodovodna akcga. Gre za napeljavo vodovoda od odcepa glavnega voda pri Dobhčah na Tušev dol. Vse to vodi k turističnemu razcvetu. V sodelovanju z zadrugo nameravajo razviti kmečki, pa tudi lovni turizem. Možnosti za obe veji sta zelo ugodni. Za domačine pomeni velik napredek tudi uvedba iieodnih avtobusnih, zvez, s čimer so dobili možnost zaposlitve. In daje sredi tega razcveta tudi politično življenje dokaj razgibano, je povedal Lojze Gabrovec, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in predsednik Krajevne organizacije ZZB: „Pri nas je skoro toliko članov ZZB, kolikor jih je včlanjenih v SociaUstično zvezo. Organizacije sodelujejo med seboj, pri zadnjih volitvah pa smo bili po. hitro opravljenem delu celo drugi v Slovengi. Stražnji vdi se vsestransko prebuja in mislimo, da se bodo začeli vračati tudi ljudje, ki so se nekdaj odselili." R. BAČER „Va^ štab" iz AdleSč, kakor ljudje v šali imenujejo krajevne funkcionaije Alojza Cvitkoviča, Cirila Požega (prva dva z desne), v pogovoru z občani, ljudje kar naprej razglabljajo, kako bi kraj hitreje povedli iz zaostdosti. (Foto: R. Bačer) NAJPREJ NA TALCJEM VRHU 8. februaija bo na Talčjem vrhu občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa, na katerem bodo po običajnem dnevnem redu podelili tudi značke zaslužnim krvodajalcem. Na podoben način se bodo s toplo besedo in iskreno zahvalo oddolžili tudi drugim krvodajalcem v vseh osnovnih organizacijah RK na območju črnomaljske občine. INVENTURA SPOMENIKOV Borci bodo letos v sodelovanju s kulturno skupnostjo popisali vse spomenike in spominska obeležja na območju domače črnomaljske občine. Ob 30-letnici osvoboditve smatrajo za potrebno narediti točno evidenco s podatki, kdaj je bil spomenik odkrit, kaj na njem piše, Kdo in kdaj ga je odkril itd. CRNOMAUSKI DROBIR ZAZIDAVA ČARDAKA Samoupravna stanovanjska skupnost Črnomelj vabi občane v četrtek, 13. februarja, ob 18. uri na javno razpravo o predlogu zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Čardak. Razprava bo v sejni dvorani občinske skupSčine. POBRATENEMU MESTU -Akademijo, ki bo v četrtek, 19. februarja, zvečer v prosvetnem domu v Črnomlju, bodo v celoti pri- BravUi gostje iz pobratene občine luga Resa. Domača občina je sklenila to pobratimstvo ravno pred letom dni KEGLJAČI SE BODO POMERILI - V čast letošnjega občinskega praznika bo športno društvo INVALID organiziralo tradicionalno tekmovanje v kegljanju, na katerem bo nastopilo več ekip iz raznih slovenskih krajev. Ta prireditev poteka pod pokroviteljstvom občinske konference Socialistične zveze. NE VEČ NA PLOČNIK - Pred črnomaljsko tovarno BETI ni več dovoljeno parkirati na pločniku. To tudi ni več potrebno, ker so uredili na tovarniškem dvorišču dovolj velik parkirni prostor. kaj delajo Športniki - Izvršni odbor temeljne telesno-kulturne skupnosti Črnomelj izdaja „Informacije", s katerimi seznanja vse delovne ljudi, občane in športnike s svojim delom in dosežki na tem področju. V zadnji številki objavljajo Informacije sestav skupščine ttks, katere predsednik je Mirko Čadonič, podpredsednik pa Marjan Svajger. IZVOLJENI ZA 4. OBČINE: V skupščino skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so bili izvoljeni; Jože Kočevar -direktor ISKRE Semič; veterinar Danilo Rus - direktor KZ Črnomelj; Janko Stariha direktor podružnice Ljubljanske banke v Črnomlju; Janez Dragoš direktor Centra srednjih šol in Janez 2unič iz Črnomlja. j,. 1 -*__» Marindol hira Rade Stipanovič, znan imenom Brko, doma iz Marin-dola 12, je eden izmed gospodarjev v osemindvajsetih še naseljenih hišah v Marindolu. V tej vasi, kjer je 8 hiš opuščenih in od Koder se je zadnja leta izselilo vse mlajše prebivalstvo, so ostali le starejši ljudje. Kako živijo, je povedal Brko Stipanovič: „Veliko nas je že čez 70 let starih. Otroci so šli po svetu, mi, stari, zemlje ne moremo več obdelovati. Tudi ko smo bili mlajši, je'bilo težko, ker je svet kamnit. V naši vasi je bilo pred leti po 300 do 400 ovac, veliko koz, zdaj vidiš le tu in tam kak primerek teh živali. Nima kdo skrbeti zanje. Starci si pomagamo s priznavalninami in pokojninami, nekaj živeža vendar pride-la.-no, pa živimo. Iz naše vasi se jih nekaj vozi v službo v Belt, v gradbeno podjetje, veliko pa jih je v tujini Ti se redno vračajo in doslej še nihče ni,,zares" ostal na tujem. V naši vasi je žalostno, ker ni slišati otroškega vrišča. Včasih je bilo v vsaki hiši po pet otrok, danes jih je toliko v vsej vasi Mojih pet je šlo v svet. Dva sta v Črnomlju, ena v Mariboru, ena v Banatu, ena pa v Nemčiji 2e dolgo ni bila vsa družina skupaj. To bi še rad dočakal" Čeravno tbv^iš Stipanovič ni vedel povedati kaj spodbudnega in veselega o svoji vasi, pa vseeno njegove besede niso izzvenele kot tarnanje. Le to je, da so na trdi zemlji tudi ljudje postali trdi R. B. Kdo financira krajevne skupnosti? Tajnik KS Gradac Rudi Dim: »Javna razsvetljava ne sveti dVa meseca« „Pri uresničevanju nove ustave so krajevne skupnosti dosegle že vidne uspehe. Osnovni problem, ki je še vedno močno pereč in ga bo treba zato čimprej rešiti, je financiranje krajevnih skupnosti " Tako je začel svojo pripoved o težavah v krajevni skupnosti Gradac njen tajnik Rudi Dim starejši. Nadaljeval je: „Za zadovoljevanje določenih skupnih potreb in uresničevanje interesov v KS so po novem i dolžne prispevati del sredstev TOZD z območja KS in tiste TOZD, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti. Naša KS je do nedavnega od občine dobivala od 1 do 1,5 milijona. S tem denarjem se na žalost ne da veliko narediti. Tako vse, kar pri nas v letu dni naredimo, naredimo s prostovoljnim delom. Če se bo začela ustava uresničevati, bi lahko poslej dobili precej več denarja kot do sedaj. Iz naše KS je zaposlenih 200 ljudi, in sicer v Semiču, Metliki, Črnomlju, pa tudi v Novem mestu. Izračunali smo, da bi nam morale TOZD obogatiti blagajno za okoli 4 milijone dinarjev. S tem denarjem bi se dalo delati. Sedaj se delovne programe bojimo sestavljati. In zakaj bi jih, ko pa brez denarja ne bodo uresničeni? Ukvarjamo se tudi z javno razsvetljavo. Že dva meseca namreč sploh ne sveti, denarja za popravilo pa ni. Nimamo ga niti za delegate , ki se še kar na svoje stroške vozijo na občinske seje. No, kljub temu smo v preteklem letu dosegli nekaj lepih uspehov: dobro smo popravili ceste in poti, uredili smo pokopališče, precej dela pa nas čaka 150 zamudnikov Metliško društvo upokojencev obvešča svoje člane, da v njihovi pisarni pobira blagajnik članarino že od novega leta. Zato prosi vse člane, ki do sedaj še niso poravnali svoje obveznosti, da se čimprej zglasijo v pisarni. Le tako bo društvo lahko še naprej nemoteno delalo in*uresniče-valo delovni program. Denar morajo zbrati do marca, ko bo društvo pripravilo nekaj krajših in daljših izletov in začelo skrbeti za kuijavo. Od 450 članov je članarino do sedaj poravnalo 300 upokojencev. pri ureditvi mrtvašnice. Podrli smo dve hiši in pri podiranju porabili 10 tisoč udarniških ur. Republiški Rdeči križ nam je ob tem obljubil, da bo popra^ dvoranico, v kateri so ustanovili 16. junija 1944 slovensko orea-nizacijo Rdečega križa. Zal, ostalo je samo pri obljubi. zataknilo pri 73. členu ustave. V njem je navedena vsebina dela krajevnih skupnosti. Ta se velikokrat podvaja z vsebino dela 'samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bo sedaj potrebno bolj natančno opredeUti naloge KS in SIS. Zato pravimo, da je potrebno v oblikovanju načel za financiranje KS izhajati iz vsebine dela krajevnih skupnosti, in to čimprej. Le tako bomo po KS odslej'delali laže in bolj uspejo. J. PEZELJ Rudi Dim, tajnik krajevne skupnosti Gradac: „Gradac je drugi največji kraj v metliški občini, pa se še vedno ukvaija s številnimi težavami. Zanima nas, kako in kdaj bodo začeli financirati delo v KS." Še vedno nas zanima, kako bo s financiranjem. Pri nas nekateri pravijo, da se je vse POŠILJKA ČEVLJEV Februar je za trtgovce mrtev mesec. V prodajalni metliške „Kras" pravijo, da prodajo te dni največ copatov. Sicer pa prodajo narekuje vreme: če je deževno, gredo v promet gumijasti izdelki, če je lepo, pa nizka obutev. Na zalogi imajo že pomladansko obutev, v kratkem pa bodo dobili tudi novo pošiljko moških mokasinov in lahkih ženskih čevljev. O PRIPRAVAH NA KONFERENCO v torek, 11. februarja, so uneli člani komiteja OK ZkS Metlika sejo, na kateri so se pogovorili o pri- firavah na prihodnjo občinsko kon-erenco in o izhodiščih za skupno in splošno porabo v letošnjem letu. Ob koncu so pregledali, kako se pri njih uresničuje ustava. Na zborih veliko novega Občni zbori 00 Zveze sindikatov močno uspeli Na letošnje občne zbore po vseh osnovnih organižacijah Zveze sindikatov, ki so prvi množični sestanki po VIII. kongresu ZS Slovenije in VII. kongresu ZS Jugoslavije, so se v Metliki dobro pripravili, ker so želeli, da bi letos v cebti uresničili sklepe sindikalnih in partijskih kongresov. Prav gotovo se jim je to posrečilo. Občani so na vseh dosedanjih zborih dokazali, da se zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Še pred leti je občane zanimal le osebni dohodek. Danes je drugače, ljudje se zanimajo tudi za bolj široke probleme, jih primerjajo, poskušajo n^ti rešitve in primerjajo poti vseh možnih rešitev. Na zborih so se občani pogovarjali tudi o medsebojnih odnosih. Ni jih zanimal le odnos delavca do delavca, temveč tudi drugi, še bolj važni. Na tem področju so predlagali marsikaj zanimivega, prav tako na področju ustvarjanja in razporejanja dohodkov. Pogovorili so se tudi o delegatskih odnosih in ugotoviU, da še vedno šepajo. Zato bodo morali poslej bolj poskrbeti za usposabljanje delegatov. Občane je zanimal tudi družbeni standud, predvsem stanovanjski problemi in gospodarjenje s stanovanjskimi sredstvi, dalje delovanje interesnih skupnosti itd. Člani sindikatov so zahtevali boljše sodelovanje med delegacijami in volilci in poudarili, da so do sedaj informacije slabo potekale. In kako je z delovnimi programi? Izdelani so na znanih stališčih in niso prezalitevni. Izhajajo iz praktičnili problemov, tistih, ki jih delavci čutijo in o katerih se člani sindikata najraje pogovarjajo. Če bo potrebno, bodo programe dopol-njevaU. Za napredek „Klik-klak, klik-klak ..In z drugega brega se je kot odmev zopet slišalo: „Klik-klak, klik-klak ..." Smo že v februarju, svečanu. Dan se daljša in po belokranjskih vinogradih je vedno bolj živahno. Vinogradniki se čudijo vremenu, obrezujejo svoje trtje previdno in s strahom in zmajujejo z glavami: „Le kaj bo, le kaj bo? Če bo vse zmrznilo, bomo jeseni pili le vodo ..." Eden takih prizadevnih vinogradnikov je tudi Matjašičev ata, 61-letni Marko. Njegov vinograd je skromen, toda obdeluje ga prizadevna in izkušena roka. Trtja stari Marko ne prijema, boža ga in obrezuje, obenem pa si v brk poje staro belokranjsko pesmico. ,JDa, vse se spreminja. Mladi prej odraščajo, hočejo več, kot zmorejo, zapuščajo kmetije ... Ne, to ni dobro. Poglejte, 20 arov imam in sem zadovoljen. Sedaj, ko je tako lepo toplo, večkrat zaidenl v svoj vino^ad in obrezujem. Doma imam ženo. Bolna je in skrbeti moram zanjo. Oj, ko bi bila zdrava! Skupaj bi delala tu gori, se sončila in zapela. Tako pa nas daje starost. Kljubujem ji z delom in mislim, da mi dobro uspeva . .." Marko, je doma v Čirilah pri Radovicl Ko sem ga vprašal, kaj meni o vinogradniških skupnostih, ki se pri njih vse bolj uveljavljajo, je rekel: „Vedno sem za napredek. Prav je, da tudi vinogradnik zaživi bolje, če lahko. Koliko dela bodo sedaj opravili stroji! Vam, mladim, je sedaj bolje, kot je bUo nam ..." J. PEZELJ SPREHOD PO METLIKI KULTURNI PRAZNIK - Učenci poklicne šole Beti so pripravili za slovenski kulturni praznik razredne proslave. Sodelovali so domala vsi učenci in si tako oboptili znanje o slovenski besedi in kulturi Lepo proslavo so priredili tudi na osnovni soli / ZDRAVSTVENA PREDAVANJA - Mestni odbor Rdečega križa je pripravil vrsto zdravstvenih predavanj. 3. februaija je v sejni sobi skupščine občine predaval dr. Tomislav Goranič o raku. Mestnemu odboru Rdečega križa gre za organizacijo predavanj pohvala. KJE JE DELAVSKA UNIVERZA? - O delu delavske univerze ni slišati že nekaj časa niti besede. Da bi delo ponovno zaživelo, se zavzemajo družbeno politične oiganizaci-je, težko pa je dobiti primernega človeka. OBISKI VASKIH AKTIVOV -Predstavniki občinske konference ZSMS obiskujejo vaške aktive, ki so bili v preteklosti precej zapostavljeni S članstvom se pogovarjajo o bodočem delu, pa tudi o pomoči občinske konference ZSMS vaškim aktivom. ODLOŽENA NAROČENA KOMEDIJA - Zaradi bolezni v ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega je odpadla za 7. februar napovedana predstava. Odlično komedijo si bodo ljubitelji gledališča ogledali konec aprila. ' OBVEZNO IZPOPOLNJEVANJE Člani osnovne organizacije ZK TOZD izobraževalni center Beti bodo imeli ob sobotah obvezno izpopolnjevanje v idejnosti pouka in programskih načelih> ZKJ. Primer, vreden posnemanja. „GRADASKI SVETILNIK" Dvomesečni gradaški mrk (v Gradcu namreč javna razsvetljava mrknib že pred dvema mesecema) bo verjetno rešil njihov velikanski pustni maček. S svojimi očmi - žarometi bo opravljal dvojno nahgo: ponoči bo razsvetljeval Gradac, obenem pa bo svetilnik za vse tiste pijančke, ki so se v temi izgubljali v - jarkih! metliški tednik 181 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ Jamo bodo odprli Načelni sklep o taki ureditvi Vančeve jame pri Koblaijih, da bo sposobna za ogled turistov, je bil sprejet na zadnji seji KS Kočevje. V roku enega meseca bodo jamaiji izdelali še načrt ureditve jame in predračun strokov, nakar bo o vsem tem ponovno razpra\^'al svet KS Kočevje in se predvidoma tudi dokončno odločil o ureditvi jame. Že zdaj kaže, da bo urejanje jame potekalo v etapah glede na denarne in druge možnosti Dela bodo predvidoma financirali razen jamaijev še KS Kočevje (iz sredstev za turistično dejavnost oziroma še nekaterih drugih vitov), KS Stara cerkev, na katere območju je Vančeva jama, in Turistično društvo Kočevje oziroma Interesna skupnost za turizem, če bo ustanovljena. Jamarji so predvideli za ureditev tri jame, in sicer razen Vančeve še Remergrund I pri Rimskem in Veliki Skorten. Za Vančevo so se odločili, ker je najlepša, razmeroma lahko dostopna in blizu Kočevja. 2al pa je tudi najkrajša, saj meri le 153 m. Jamarji iščejo nadaljevanje, a ga doslej še niso na^li. Zanjo trdijo celo, da je med najlepšimi v Sloveniji, in jo uvrščajo po lepoti celo na 4. mesto. J. P. M Motiv iz Vančeve jame. Posneto pred nekaj leti, ko so jamaiji prvič pokazali jamo ndcaterim predstavnikom Turističnega društva in drugih organizacij. Lani več gostov in manj nočitev Poleti že zdaj primanjkuje ležišč za turiste - Ko bo posodobljena cesta do Delnic, po potreben nov hotel • Menjanih manj deviz Število domačih gostov in nočitev sta lani porastla, število tujih pa padlo. Tako je 4.787 domačih gostov prenočilo predlanskim 8.895-krat, lani pa 5.142 domačih gostov 9.163-krat, kar pomeni, daje število domačih nočitev porastlo za •268. Nasprotno pa je zelo upadlo število tujih nočitev, in sicer od 2.022 v letu 1973 na 1.329 lani ali kar za 693. Lani so prenočevali izmed tujih gostov v hotelu Pugled najpogosteje Zahodni Nemci (474-krat), za ^.jimi Avstrijci (318-krat), Američani (162-krat), Italijani (138-krat) in Poljaki, ki so delah v kočevskih podjetjih (110-krat). Gostinci menijo, da je bilo lani tujih nočitev manj predvsem zato, ker je bila skoraj vse leto zaprta cesta Kočevje-Brod, ki je v gradnji, oziroma jo posodabljajo. Ta cesta pa je razen ceste skozi Postojna ^avna zveza med Ljubljano in južnim Jadranom. Tudi zmogljivosti hotela so predvsem v poletnih mesecih premajhne. V glavni sezoni, ko potuje skozi Kočevje tudi največ tujcev, namreč ne more sprejeti vseh gostov. Med tujimi gosti se je lani najbolj zmanjšalo število nočitev Italijanov in Avstrijcev, čeprav so hkrati prav turisti teh držav med tistimi, ki še enak obisk gostov kot lanL Cesta Kočevje-Brod bo letos sicer posodobljena, vendar (po pogodbi) šele do 29. novembra. Takrat pa je že zdavnaj konec turistične sezone. Občutno večji promet skozi Kočevje pa bo šele, ko bo posodobljenih tudi preostalih 12 km (po posodobitvi pa menda le 8 km) ceste od Broda na Kolpi do Delnic. Takrat bodo gotovo zasedena bolje vsa prenočišča hotela v Ribnici, motela Jasnica in hotela v Kočevju. Nekje na tem koncu bo takrat potreben tudi nov hotel, katere^ gradnjo je treba čimprej pripraviti. J. P. Prešernov dan v Kočevju Slovenski kulturni praznik 8. februar smo v Kočevju lepo in svečano proslavili. Na predvečer Prešer- KOMAJSE PREHODNO Pot med Kidričevo in Tomšičevo ulico v Kočevju je komaj še prehodna, ^ato je krajevna skupnost sklenila, dajo bodo letosdokončno uredili, za kar bodo najeli 150.000 din posojila za dobo 5 let, preostali manjkajoči denar pa bodo prispevale OZD Avto, Melamin in Komunala, ki so glavni uporabniki tega celotnega odseka. DROBNE IZ KOČEVJA NEKAJ SREČE - Nagradne igre » prinesle nekaj uspeha. V 5. kolu »portne napovedi je nekdo iz Kočev-a zadel enajstico, kar mu je prineslo }.236 din. Dva sta zadela z nagradio križanko Antene v super žreba-iju Antenino kosilo 74. DENAR NA NEPRAVI NASLOV - Pravi naslov je za raznašanje pošte elo pomemben, posebno za d^nar-le pošiljke. .Najbolj je to opazno pri aznašanju pokojnin. Skoraj vse — So res naredili na občini stko? — Samo na podstre^u, pa so : tam našli med odpadnim laterialom tri umetnice slike :čje vrednosti, za katere so čitno nekateri menili, da so restare in torej amortizirane. pokojnine so naslovljene po starih uličnih imenih in številki, ki so veljale še pred zadnjo preureditvijo. To zelo moti nove pismonoše, ki ne vedo imen starih uhc. Po 209. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji mora upokojenec sporočiti vsako spremembo. Tudi preimenovanje ulic je taka sprememba, pa jo je redko kateri kočevski upokojenec sporočil. Na pošti dobite upokojenci obrazce za prijavo spremembe naslova. j UJETE LE ZA RAZSTAVO -Na zadnji razstavi ptic so razstavljali tudi gozdne ptice, ki ostanejo preko zime v naših krajih. NalovUi so jih tik pied otvoritvijo razstave, da so predvsem otroci videli in spoznali te ptice, ki poživljajo naše okolje spomladi. Otroci, pa tudi veliko starejših jih skoraj polovico niso poznali. Po končani razstavi so ptice „obročkali" in jih spustili. NIC ODMORA ZA BODOCE Šoferje - Zima, kakršne ne pomn^o niti stari ljudje, omogoča se vedno vozniške izpite za motorna vozila. Vse zime so morali tečaje za nekaj mesecev prekiniti, letos pa ne. Kandidatov je izredno veliko. Nič še tudi ne kiže, da jih bo kmalu zmanjkalo. novega dne so dijaki gimnazije, učenci'glasbene šole in vokalna skupina DOREMI organizirali prireditev z deklamacija mi, recitac^ami, glasbo in petjem in Seškovem domu. Učenci osnovne šole so imeli svoje proslave istega dne v šoli. Zvečer ob 20. uri sta Dušan Ora-žem, predsednik skupščine kulturne skupnosti Kočevje, in Miloš Humek, predsednik izvršnega odbora TKS, priredila v hotelu „P^led" sprejem vseh vidnih kulturnih delavcev in ustvarjalcev z območja občine, združen s krajšo kulturno prireditvijo in skromno pogostitvijo vseh navzočih. Kulturni klub pri Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij Kočevje paje v počastitev praznika izdal prvo šte-viUco revije Kočevski razgledi Namen te revije je spodbuditi vse ustvarjalce in občane, ki se kakorkoli udejstvujejo'v družbenih in kulturnih dejavnostih na Kočevskem. Hkrati želijo obveščati delavce in občane o vseh pomembnih dogodkih iz vsakdanjep življenja, vzbujati zanimanje za dogodke iz preteklosti ter poživiti kulturno dejavnost v kočevski občini. VILKO ILC POVSOD NEVARNO Nekateri občani Kočevja, predvsem upokojenci, ki se večkrat odpravijo na sprehode oziroma na svež zrak, se pritožujejo nad vse večjim nemirom zaradi prometa. Skoraj ni več poti, po kateri bi se lahko mirno in varno sprehodili, kajti povsod brnijo in kvarijo zrak mopedi in avtomobili. Urbanisti bi morali zagotoviti občanom, da bi prišli lahko iz enega na drugi konec mesta, ne da bi hodili po cestah, kjer je velik promet motornih vozil. POPUST BREZ SNEGA Od 3. do 8. februarja je bil v veleblagovnici NAMA v Kočevju gospodinjski teden in so blago prodajali z 10-odstotnim popustom, smučarsko opremo pa prodajajo celo z 20-od-stotnim popustom. Ce ni snega, imamo torej popust vsaj pri zimski opremi Kupci se tolažijo, da bo prihodnje leto gotovo dovolj snega za smuko, ko imamo zdaj že dve leti zapored namesto zime pomlad. V. I. Premalo delavcev in strokovnjakov Zaradi nagrajevanja po učinku večji osebni dohodki in tudi bolj stalni delavci - Zaposlili bi takoj 3 strokovnjake in 20 nekvalificiranih delavcev, ki bi jih priučili • Kar 9 odstotkov za stanovanje ' AjHila in maja lani je precej nihalo število zaposlenih v Donitu v Sodražici. Zdaj nihanja ni več, ker so se izboljšali osebni dohodki. Zdaj je povsod, kjer se da meriti delo oziroma učinek, osebni dohodek odvisen od učinka. Vsa delovna mesta, razen režgskih, so normirana. Uspeh je že viden, saj je najmanjši osebni dohodek v Donitu 2.000 din, povprečni osebni dohodki pa so lani v vsem Donitu znašali 3.160 din, medtem ko so v so-draškem TOZD le nekaj nižji, saj znašajo po nepopolnih, a v glavnem zanesljivih podatkih nekje med 3.100 in 3.150 din, medtem ko so VEC KOMUNISTOV v Donitu Sodražica so lani ustanovili osnovno organizac^o ZK, ki je štela najprej 5 članov, zdaj jih šteje 7, priprav^ajo pa sprejem petih novih članov. Sekretar organizacge je Janko Divjak, ki je hkrati tudi sekretar sveta ZK Donit Medvode. Janko Divjak je lani končal enoletno srednjo politično šolo pri CK ZKS. znašali še v prvih desetili mesecih 1973 le 1.840 din. Delavcev v sodraškem Donitu pa k^ub temu nimajo dovo^. Takoj bi zaposlili še 20 takili, ki so končali osemletko in odslužili vojaški rok. Za delo bi jih tudi priučili, zato računajo na mlajše, se pravi do 40 let stare. Manjka pa jim tudi strokovnjakov. Najbolj potrebujej(^ inženirja strojništva, inženirja tekstilne tehnologije in ekonomista. Da bi hitreje zagotovili stanovanja sedanjim in bodočim članom kolektiva, so v Donitu letos povišali stanovanjski prispevek od 6 na 9 odstotkov. Del tako zbranih sredstev (20 do 30 odstotkov) bodo namenjali tudi za zasebno gradnjo Obsežen program sindikata Zagotovili so si materialno osnovo za delo Na občnem zboru sindikata Donit v Sodražici, ki je bil 26. januaga, so organizii^ sindikalno organizacgo po novem. Glede ila vrsto dela (oddelke) in delovne izmene so razdelili 162-člansko organizacgo na 9 skupin in za vsako izvolili po-^ veijenika, ki je hkrati član iz-' vršnega odbora sindikalne orga-nizacqe TOZD Donit. Slabo pripravljen zbor Novo predsednica Vida Grilj Nedavni občni zbor osnovne organizacije sindikata občinske skupščine Ribnica ni bil kaj posebno pripra\1jen zaradi prekratkega roka. Občinski sindikalni svet tudi ni pripravil za predsednike izvršnih in upravnih odborov osnovnih sindikalnih v^.ganizacig ter delegatov posvetovanja o pripravah na občne zbore. Ta organizacija zajema cjelavce v upravi občinske skupščine, občinskega komiteja ZKS, občinske konference SZDL in postaje milice Ribnica. Na zboru so člani sindikata •:enili dosedanje delo ter se dogo- r 'i o delovnem programu in pripravi finančnega načrta. Izvolili so nov upravni in izvršni odbor sindikata, ki je sestavljen po novem delegatskem sistemu. Za predsednico upravnega odbora je bila izvoljena Vida Grilj, za tajnika Andrej Abrahamsberg, za blagajnika Albina Mihelič in za podpredsednico Pavla Arko, v izvršni odbor pa Ančka Andoljšek, Lojzka Zakraj-sek in Nataša Zibert. Ostali člani upravnega odbora so še: Draga Tanko, Melanga Andoljšek in Miro Ferlin. Na občnem zboru ni bil sprejet pravilnik o delovanju sindikata. Novi upravni odbor mora osnovno organizacgo organizirati v skladu s statutarnim dogovorom, sprejetim na 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije, in sicer tako, da bo delo od- slej bolj učinkovito. Novi upravni odbor se je že sestal, a še ni sprejel delovnega načrta. Novi poveijemki so Franc Novak, Ivan Benčina, Andrej Mihelič, Vili Marolt, Matija Oražem, Janko Divjak, Alojz Zabukovec, Danilo Sile in Zdenka Ozimek. Novega predsednika organizacge bodo izvouli na prvi seji Na zboru so v glavnem osvojili delovni program, ki ga je predlagalo občin^o vodstvo, razen tega so sprejeli še svojega, za uresničitev katerega bodo porabili okoli 170.000 din. Največ tega denaija, in sicer skupaj nad 100.000 din, bo šlo za športno dejavnost in izlete, za obdaritve okoli 20.000 din, okoli 10.000 din za kulturno delo, solidarnostne pomoči proslave in delovanje aktiva mladih delavcev. Za šport bodo letos porabili več denaija tudi zato, ker bodo šj^or^ne igre delavcev Donita letos v Sodražici in bo sodraška TOZD njihov organizator. Obdaritve so predvidene za dan žena in novoletno jelko. Proslave pa bodo razen za dan žena še za 1. majjn 29. november. J. P. SEMINAR ZA VODSTVA ZK 31. januarja in 1. februarja je bil na Ugaiju pri Ribnici dvodnevni seminar za vodstva organizacij Zveze komunistov. Obravnavali so najbolj aktualne naloge s področja delovanja članov in organizacij Zveze komunistov v občini Ribnica. Preveč in premalo surovin Vsepovsod je toliko odpadnega papirja, da ljudje ne vedo, kam z njim. Občani bi ga radi podarili za kakšno koristno stvar ali pa se ga vsaj znebili. Vendar se DI-NOS ne spomni, da bi ga zbiral po vaseh. V Kočevje ga prav res ne moremo voziti iz Ortneka, v Ribnici pa ni podružnice DI-NOSA. Tako ne pride v prave roke: Po dolgem čakanju in zbiranju- zapeljejo ljudje papir v Malo goro. Tam ta dragoceni material zakurijo. Ali ne bi kočevski D/NOS organiziral vsaj enkrat na mesec pobiranja papirja po hišah in trgovinah v ribniški občini? To bi bilo za vse koristno. DINOS naj bi v Dolenjskem listu in po radiu obvestil meščane, kdaj bo pobiral papir, in prepričan sem, da bi bilo papirja na pretek. Tudi Sodražica bi se rada znebila odpadnega papirja. Neodpustljiva je lenoba tistih, ki so dolžni zbirati odpadni material. Meji že na sabotažo, saj po eni plati odpadni papir mečemo v smeti, ga kurimo ali z njim onesnažujemo okolje, po drugi pa moramo sekati več lesa za proizvodnjo papirja, celo uvažati odpadni papir kot surovino za tovarne papirja Hkrati s tem vedno znova in znova podražujemo papir. Občani lahko le ugotovimo, da je nekaj gnilega pri organizaciji odkupa odpadnega papirja in drugega odpadnega materiala, ki ga naše tovarne potrebujejo kot surovino, na primer stekla, železa. Prav bi bilo, da bi politične organizacije posegle vmes in poklicale na odgd-vor tiste, ki morajo pametno ^organizirati odkup. Naj ga organizirajo bolje ali pa naj zapuste delovno mesto, za katero niso sposobni. V. P in J. P ČREPINJE IZ LONČARIJE Tone Arko Tone Arko, šc ne 30^1etni predmetni učitelj, doma iz Gore, zaposlen na osnovni šoli dr. Antona Delwljaka v Loškem potoku, je imel trpko mladost. V rani mladosti mu je umrl oče, pred nekaj leti pa še mama. Kot proletarski otrok je imel toliko sile, da se je skozi študij pre-^bil do poklica učitelja, kar mu jc bila življenjska želja. Usoda mu je dodelila prvo službeno mesto na osnovni šoli v Loškem potoku. Z vso mladostno ilito in zagnanostjo se je vrgel na delo. Prav v tej šoli pa se mu je pripetila nesreča, ki se je končala s smrtnim izidom. Pokojni Tone je bil med drugim posebno aktiven v sindikalni organizaciji na osnovni šoli, kjer je bil predsednik, bil pa je tudi član občinskega sveta Žveze sindikatov in občinskega odbora sindikatov delavcev vzgoje in izobraževanja. T udi v sindikalnem delu bo ostala za njim praznina, saj je bil zelo prizadeven sindikalni delavec. Kako je bil Tone priljubljen, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi med njimi tudi precej iz Loškega potoka. Od pokojnika sta se s toDlimi besedami poslovila ravnatelj osnovne šole Loški potok Darko Krašovec ter učenka iz Tonetovega razreda, ženski pevski zbor z Gore pa mu je zapel v zadnje slovo. K. ORAŽEM PRILJUBLJENA MADŽARKA - Med. ribniškimi gostišči ki jih je precej, imata samo dva glasbeno skrinjo. V bifeju pri Samopostrežbi imajo v glasbeni skrinji pestro izbiro plošč zabavne, narodne in pop glas-oe. Trudijo se, da imajo veo no nove plošče. Zanimivo je, da si gos^e največkrat izberejo za poslušanje srbsko narodno pesem z nekoliko nenavadnim naslovom „Madžarka". LESARJEV POIZKUS KRAJE -Ribniški vlomilec Ludvik Lesar je poizkušal ukrasti avto (kombi IMV) tudi .rokometašu INLESA Janezu Kersniču. Kombi je bil na parkirnem prostoru nasproti Samopostrežbe. Medtem ko se je Janez pogovarjal z znanci je Lesar pridno „opravljal svoje izposojevalno delo". Ko so ga opazili je že snel električno napeljavo, odprl pokrov motorja in „isical okvaro na motoiju". Potne dokumente, last Kersniča, je imel seveda že v žepu. Poizkušal je pobegniti, a so ga kmalu ujeli PREHITRO PO STRUSKI ULICI — Struška ulica, ki pelje proti INLE-SU in Riku, je zelo prometna, predvsem takrat, ko prihajajo ljudje na dek) oziroma odhajajo z dela. Pešci sami niso „problem", pač pa vozni- ki ki drve v službo. Pčleti se njihova dirka da prenašati, težje pa je, kadar je na cesti mokro in blatna voda brizga po pešcih. KINO SPET DRAŽJI - Kino se je v Ribnici spet podražil: vstopnice so že TO 8 in 10 din. OpravičUo za podražitev je podražitev filmov. Za tako ceno pričakujejo gledalci večje udobje v dvorani, kot ga dobno. M. G. občan vprašuje madved odgovarja — Kakšna je značilnost le-to^jih sindikahiih občnih ^zborov? — Da sprejemajo več sklepov, člani sindikata pa ne dobe več niti klobas. u&euske hdvice REŠETEI Stran uredil: J02E PBIMC DOLENJSKI LIST 19 Leta 1973 je v hotelu Pugled v Kočevju 5.669 gostov prenočevalo skupno 10.917-krat; lani pa je 5.803 gostov prenočilo skupno v hotelu le 10.492-krat. To pomeni, daje lani prenočevalo v hotelu sicer 134 gostov več, vendar so prenočili skupno 425-krat manj, se pravi, da so se lani zadržali v Kočevju povprečno manj časa kot Dredlanskim. vedno najpogosteje prenočujejo v Kočevju. ..... Zmanjšanje štćvila nočitjv tujih gostov pa ima še drugo neljubo posledico: menjalnica v hotelu Pugled je leta 1973 zamenjala za 668.173 din deviz, lani pa le še za 463.828 din ali skoraj tretjino manj. In pogled naprej? Gostinstvo lahko tudi letos računa na približno KOČEVSKE NOUIGE ^ KOČEVSKE NOVKE -K- KOČEVSKE NOVICE -H- KOČEVSKE NOVICE -Jf KOČEVSKE Uršula Briški 31. januaija je umrla Uršula Briški, po domače Papeževa mama, iz Banje Loke pri Kočevju. Rojena je bila 12. februaqa 1880 v Curlovi družini v Drežniku, kjer se je tudi poročila z Matijem Briškim in se pozneje preselila v Banjo Loko. Rodilo se jima je sedem otrok. Kmetija je bila premajhna, da bi z, njo shajala tako velika družina. Zato se je mož Matija odpravil v svet, da bi kaj zaslužil in prigospodaril. Ko je krošnjaril po Avstriji, ga je doletela smrt. Potem je bilo le huje. Začela se je osvobodilna vojna. Njeni otroci so bili lepo vzgojeni ter narodno in domovinsko zavedni Zato so spomladi 1942 odšli v partizane kar trije; Jože, Matija in Karel. Karel, znan s partizanskim imenom Zmaj, je bil en izmed štirih slovenskih partizanov, ki so na predvečer prvega maja 1942 osvobodili Brod na Kolpi Padel je kot sekretar okrajnem komiteja SKOJ 21. februarja 1945. Tri njene hčerke so bile aktivistke Osvobodilne fronte. Uršula je bila ne le skrbna mati svojih otrok, marveč mati vseh partizanov in aktivistov. Pri njej so vsi vedno našli toplo besedo, pomoč in razumevanje. V nedeljo, 2. februarja, se je od nje poslovila velika množica IjUdl V imenu vseh pa sta se od nje poslovila še govornika domačin Alojz Jurjevič in sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik iz Kočevja. -t GIBANJE PREBIVALSTVA v mesecu januarju sta bili na območju matičnega urada rojeni dve deklici Poročili so se štirje pari Unuli so; Stanko Sotlar, socialni podpiranec iz Kočevja, Trg zbora odTOslancev 16, star 53 let; Matija Br^i, upokojenec iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 68, star 71 let; Matija Žagar, kmet iz Gornje Brige 2, star 71 let; Albina Lavrič, upoko* jenka iz Kočevja, Kajuhovo naselje 2, sžaia 66 let; Zlatka Peček, delavka iz Klinje vasi 3, stara 25 let, in Ivana Tufek, upokojenka iz Stare cerkve 36/a, stara 75 let. Načrt za mesto in okolici)] Katere ceste, ulice in pločniki bodo zgrap* roma asfaltirani letos Načrt komunalnega urejanja na obmogu krajevne skupnosti Kočevje, Rudnik—Šalka vas, Stara cerkev in Dolga vas za letos je izdelan. Po tcni načrtu bodo na območju KS Kočevje urejene in asfaltirane naslednje ceste oziroma cestni odseki; Trata II in XI ter del Trate XIII, cesta do zgornjega Mahovnika, nadgradnja Cankarjeve ulice, cesta proti TVD Partizan in bodočemu bazenu. Ulica Veronike Deseniške, StreUška ulica, vezna cesta od Tekstilane do V križišču Reške in Podgorske ulice v Kočevju je vidno označen prehod za pešce, vendar ga ne upoštevajo in prečkajo cesto kakih 5 metrov proč kar čez sredino križišča. Tako izzivajo nesrečo in ovirajo promet. Prav bi bilo, da bi miličniki delavce iz Trikona in ITASA, ki so med najpogostejšimi kratelji, opozorili na pravilno in varno prečkanje ceste. (Foto: F. Brus) Složno do nove zdravstvene postaje Za njeno gradnjo so že doslej prispevali prebivalci slovenske in hrvaške strani Kolpe precej denarja in brezplačno zemljo, na kateri bo stala - P^^ostovoljno bodo tudi delali - Računajo še na pomoč podjetij in skupnosti zdravstvenega varstva Trate, popravilo ceste„ „dKP1^ tunela od prvega leveg0"; Podgorske proti Maj1 maljska-Mestni log 10 i na območju Nabrežja. j.{,: Na območju KSi Sun urejenih približno 2 Km ^ l močju KS Rudnik-§ vaš50?! km; na območju Dolg^ odsek že dogovorili, ni r" denarja za delo. Razen naštetega p° y> veH povsem na novo urejen ^ sta Kidričeva-Tomšic nisejtl Ljubljanske v Kajuho predvidene dotacge SK P ste SRS pa bo oP^g^J gradnja II. in III.fa^e LlT^I ste na odseku Trikpn- . j-o« Hotel Pugled-križisce P1 JI Zgrajeni bodo P^n^0|0d^J Strelišče (200 m), (občina) ob Ljubljan»• . 0t,L| hovo naselje, levi Pj°jL doC-1 Ijanski od gostilne Kn* 0bl v Mahovnik in od tK l na Trato (600 m). urejen plato pred sap - ul Predvideni stroški M bodo znašali 6,534.66 ^y bodo znašala lastna prispevki občanov A . jj j0: predvidena posojila m prispevki TOZD p° 1,773.500 din. Će bopnJjJ tok manjši, bodo Kra^e^ranj3,J iskale nove vire f'na?„„0diti:i bo treba program P^ r po^l ložljivemu denarju, Kai^l bo v tem primeru narg Sredi julija lani so na skupni seji sveta krajevne skupnosti Osil-nica v kočevski občini in družbenopolitičnih organizacijah tega kraja imenovali med drugim tudi odbor za gradnjo nove z^avstve-ne postaje v Osilnici, za predsednika odbora pa so izvolili dr. Stanka NikoUća, ki smo ga pred kratkim zaprosili za razgovor o tej akciji občanov. DAN ALI DVA NA IZLET? Učenci osmih razredov osnovne šole Kočevje že sedaj razmišljajo o zaključnem izletu ob koncu Šolskega leta. Preko svojih predstavnikov razrednih skupnosti, ki so sodelovali na polletni redovalni konferenci, sc izrazili željo, naj bi jim učite^i dovolili in omogočili, da bi bil ta izlet dvodneven. V, I. dl: — Za začetek bi naa bralci radi zvedeli,, kakšna je utemeljitev za gradnjo zdravstvene postaje v Osilnici, saj nekateri trdijo, da je še bolj nujna nova zdravstvena postaja v Strugah. ODG; — V zdravstveni postaji v Osilnici je ordinacija trikrat na teden po pol delovnega časa. Njeni prostori so v drugem nadstropju. Vhod je isti kot za osnovno šolo. Parket v njej je Izrabljen, strop se ruši, tekoče vode nI Na kratko bi dejal, da so prostori zdravstvene postaje skrajno neprimerni, medtem ko je oprema (zdravstveni aparati) dobra. dl: — Kje naj bi nova zdravstvena postaja stala in kako je z načrti za njeno gradnjo? ODG; - Njena dokončna lokacija je že določena. Stala bo med Seli in Osilnico. Zemljo zanjo so brezplačno odstopili Drago Stimec, Štefka Žagar in Jože Kvatemik, vsi iz O silnice, dalje Anton Kovač iz Ptešc ter Anton Kovač in Boža Klepac iz Sel. Hkrati bodo gotovo zemljo brez- !>lačno odstopili poleg teh glavnih astnikov zemljišč tudi vsi ostali solastniki Med dvodnevnim izletom smo videli marsikaj lepega in zanimivega, med drugim tudi izvire nekaterih pritodeov lUnže. (Foto: J. Podržaj) Vsa tehnična dokumentacija za gradnjo je v glavnem zbrana. V teh dneh bomo dobili tudi glavni načrt. Dobili smo tudi že vsa potrebna soglaga. DL: — Zdaj pa najvažnejše: koliko bo ta gradnja veljala in kdo jo bo plačal, oziroma kje boste dobili denar zanjo? ODG; - Sedanji izračuni kažejo, da bo gradnja montažne zdravstvene postaje veljala okoh 450.000 do 500.000 din. Ta denar, računamo, bi zagotovili tako; 200.000 din prispevek delovnih organizacij iz Kočevske občine, 250.000 din posojilo Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana, in sicer iz sklada za regionalne investicge v zdravstvu, 60.000 din pa bi znašali denarni prispevki občanov ... VELIK DELEŽ OBCANOV DL: — Pravite: prispevki občanov, v denaiju. So ti prispevki že zbrani? Kakšni pa bodo ostali, se pravi nedenarni prisTCvki občanov? ODG; - Doslej sem že zbral okoli -30.000 din prispevkov v denarju, ki so jih dali prebivalci 213 hiš, se pravi z območja krajevne skupnosti Osilnica in še prebivalci okoli 20 vasi in zaselkov s hrvatske strani Kolpe, ki se zdravijo v zdravstveni postaji Osilnica. Vsi občani so že sklenili, da bodo darovali približno enake zneske še enkrat. Prispevki posameznih gospodinjstev so odvisni od gospodarske moči občanov in zna^jo v povprečju od 50 do 200 din, nekaj pa je tudi manjših in večjih. Omenili smo že, da so občani brezplačno darovali zemljo za zdravstveno postajo. Sklenili pa so tudi že, da bodo s prostovoljnim delom zgradili podkletni del stavbe s prvo ploščo, razen tega pa bodo pom^ali pri montažnih delih. Nekateri so obljubili tudi material To pomeni, da bo dejanski prispevek občanov precejšen. DL: — Kakšni prostori bodo v novi zdravstveni postaji? ODG; - Omenim naj le najpomembnejše; ambulante s splošno in zobno ordinacijo z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori in gahonje- ro za patronažno sestro ter garaža. Pomembna novost je, da bomo imeli tudi zobno ambulanto, ki je zdaj daleč naokoli ni, je pa nujno potrebna. Dt: — Omenili ste prispevke delovnih organizacij. Je katera že nakazala oziroma obljubila prispevek? ODG; - Krajevna skupnost Osilnica je naslovila prošnjo za denarno pomoč na vse kočevske delovne organizacije In tudi na nekatere iz Hrvatske. Odgovore pričakujemo v drugi polovici februarja in v marcu, ko bodo narejeni zaključni računi delovnih organizacij. Pri Elektru so že obljubili, da bodo pomagali pri električnih delih oziroma priključku na elektriko. sti zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi dala posojilo. Naši občani bodo svoj prispevek gotovo dali. DL: Bi ob zaključku razgovora radi še na kaj opozorili, oziroma povedali še kakšno zanimivost, ki sva jo v razgovoru spustila? OIXJ; - Doslej je naš gradbeni odbor opravil veliKo delo. Ogromno potov je bilo potrebnih, da smo dobili razna soglaša, dokumente in prispevke. Omenim n£y še, kar sem prej pozabil, da se je zdravstveno osebje naše zdravstvene postaje odreklo enomesečnemu zaslužku v korist nove zdravstvene postaje. JOŽE PRIMC CENA ZA VRTIČKE Svet krajevne skupnosti Kočevje je na zadnji seji določil^ ceno za letno najemnino kvadratnega metra zemlje za vrtičkaije. Tako velja po novem ceniku najemnina kvadratnega metra zemlje v mestu 0,25 din, v bližini mesta (Trata, Podgorska od Dinosa do Grajske poti in Strelišča) 0,20 din, za pašni-K6 pa 0,05 din. se okrepCeva^I Stalni potniki ali Pj^jJ „avtobusaiji" so zelo novo streho za avtobu* « na novi postaji v K°c pravijo, da bi bilo P .^n"' čakalnice zgraditi se » čevalnico. ^ kdajbazaa^ Šele po letošnjem sodobljena cesta Ko£® > iv nekje ob cesti SkoflJ1 Brod na Kolpi postavjjj^. Avto-moto zveze S>»° je|o točno določeno, kate:r -{: gradnja začela, gotov°. r jjo visno - kakor tudi skupnih vlaganj AMJ javnikov. V tej bazi bi ov^ i testiranje avtomobilov- f fc dvomno vplivalo na P v AMD oziroma AMZ- Dr. Stanko NikoUć, predsednik odbora za gradnjo nove zdravstvene postaje v Osilnici, je tudi zdravnik za območje od Banje Loke preko Vasi—Fare do OsU-nice. DL: — Kdaj računate, da bo nova zdravstvena postaja stala? ODG; - Vse je odvisno od denarja. Želja občanov pa je, da bi bila zgrajena že letos. Tudi „Marles" nam bo pri tem pomagal. Vse-je torej v rokah delovnih organizacij, ki smo jih'prosili za pomoč in Skupno- TRAVIATA ZA ŠOLARJE Jutri, 14. februarja, si bo 320 učencev višjih razredov osnovne šole Kočevje (gledalo v Ljubljani opero Traviata. Ogled opere je kot dopolnilo glasbeni vzgoji organizirala Anita Zupanova, učiteljica glasbe, na šoli Svet krajevne skupnosti Kočevje je imenoval na zadnji seji 27-članski odbor za organizacijo proslav krajevnega praznika. Za predsednika odbora je bil izvoljen Dušan Oražem. Odbor mora pripraviti program prireditev in predvideti stroške proslav. KS Kočevje bo letos prvič praznovala svoj praznik 4. maja, in sicer v spomin na osvoboditev Kočevja pred 30 leti Razen tega je prav meseca maja 1471, se pravi nekaj več kot pred 500 leti, Kočevje d obuo mestne pravice. V počastitev 'tera praznika se bo predvidoma od aprila do 15. maja zvrstilo več prireditev. Odbor mora kar krepko poprijeti, če hoče pr'Pf^ jen program, saj je c M malo. ' ' . iflitf'J Svet KS je tudi žf. j,«! sebno 13-člansko zir»J ^ o^J priznanj najzaslužng j^fEI se pravi tistim, ki so L#! ali k napredku KS. jo J je Bruno Ciglič. ^ stavniki SZĐL, ZB,^.,^ KS, delegacije «PucJJ>A in drugih, ki bodo s* r jfl ■ z ostalimi delovng,p#;l organizacijami, SIS •• 'k, li predloge za P^Ao\)t-\4 določili, kdo jih V d", f j „bronasta jelka*, *>* jgtPsU bronaste plakete b°d pr0 ne prvič, in to p*®v Pripoved kmeta Gregonca Zadnji spomin 95-letnega Janeza Gregoriča Se po italijanski zasedbi je bilo v laškem potoku 525 gospodarstev s 420 kmetijami in 2.2(X) prebivalci. Redili so 1.100 govedi, od tega 550 krav, 3(X) teUc, 250 volov, 1950.ovac in 200 konj, zakaj Potočani so bili. tudi znani furmani. Takih gozdnih delavcev, tesačev in do-gaijev nisi zlepa dobil daleč naokoli. Vojna pa je hudo prizadejala, izčrpala in uničila vse, sorla ljudi in spremenila človeške duše,da niso šli v boj proti narodnim in razrednim sovražnikom dovolj enotni. Oče Gregorič je bil zaveden, neomajan in trden Slovenec. Vsi, ki so ga poznali, so ga imeli za poštenega, preudarnega, umirjenega in vrlega moža ter vzornega kmeta, ki ni nikdar razočaral svojih ljudi in domovine. PARTIZANSKI NAPAD Italijanov kmet Gregorič ni nikdar maral. Vedel je, da prinašajo samo zlo. Zato nad njimi ni bil razočaran. Kar je slutil, se je zgodilo z italijanskim prihodom. Tedaj se je začelo |udi v Lo-škfem potoku tajno delovanje organizacije OP m priprave na vstajo. Ko se je po napadu na Lož poročnik Ljubo Sercer s svojim partizanskim polbataljo-no m in ujetimi Italijani pomikal čez Loški potok in 21, oktobra 1941 utaboril v Beli vodi, je tudi stari Gregorič začutil, da Italijani ne bodo dolgo gazili naše zem^e. Bolj ko o tem mi je razlagal, kako je bilo 9. maja 1942, ko so partizani napadli Loški potok. Bilo jih je menda trinajst, Italijanov pa trideset. Dolfetova MaUca je napadenim Italijanom posredovala partizanski ultimat, naj se vdajo, odložio oro^e in zapuste Loški potok; pustiti morajo tudi živež. Toda sovražniki so s pogajanji zavlačevali. Morali so imeti radijsko postajo in so pričakovali hitro pomoč. In res! Tudi kmet Gregorič je na nebu zagledal sovražno letalo, kije spremljalo pomoč s severne strani. Tedaj je radovedni italijanski kuhar pomolil glavo skoz okno in pri priči skupil partizansko kroglo. Vnel se je hud boj. Toda partizani so morali popustiti, zakaj sovražna pomoč je bila že tu. Naslednji dan so Italijani pobrali šila in kopita ter odšli. S tem je tudi občina Loški potok postala sestavni del prvega osvobojenega ozemlja, kije na jugu segalo do Broda na Kolpi in Starega trga. Partizani so prevzeli vso vojaško in politično oblast v kraju. Odstavili so dotedanjega župana in občinskega tajnika. V občinskem uradu/so delovali aktivisti OF: Karel Lavrič, po domače Bobnaijev, Ivan Lavrič, po domače Kapčev, učitelj Lado Vrtačnik in drugi, ki so bili desna roka komisaija Matevža Haceta iz Podcerkve na Notranjskem. Vsi so mu zaupali, zakaj Matevž je bil tudi sam delavec in kmet. BELA GARDA Potem je kmet Gregorič obujal spomine na župnika Josipa Pravhaija in kaplana Leopolda Puhaija. Oba sta bila od začetka velika nasprotnika Osvobodilne Fronte. V ta namen sta izkoriščala verska čustva svojih faranov v Marijini družbi. Katoliški akciji, Apostolstvu mož in društvu Slovenski fantje, od koder se je pojavil prvi zarodek bele garde. Kmet Gregorič se je zamislil v preteklost in nadaljeval: „Nagovarjala sta vernike zoper rdečo oblast in govorila, naj se ne damo vladati notrargskim oblastnežem in potoškim samovolj nežem. Tedaj me je nekdo obvestil, naj takoj odidem k dotedanjemu županu Birtku. In sem šel, ne da bi vedel, za kaj gre. Povabljen sem bil v hišo. Notri pa sem zagledal župnika Pravhaija, ki je podžigal fante in može zoper rcfečo oblast. Bil je ves iz sebe, Naročal je, naj gredo qd hiše do hiše zbirat vernike in dvigat upor zoper partizane in OF, Vsi naj se zberejo na Taboru, ob cerkvi na svetišču, S seboj jiaj prinesejo oroi^e, kar ga imajo skritega, pa vile, sekire, kge, cepine, krampe, motike, lopate in podobne reči. Osupnil sem ob teh župnikovih besedah in **************** j vprašal, čemu Župnik Pravhar pa eje gledal v oči. Zate111 pridobiti na svojo jjj partizanom. Prosu -pl me je, naj grem |%t « seh in hišah organu^ , zbirat belogardiste- c\^h Odkimal sem: , * gospod župnik, * „Pa mojih šest ti ^ nariev, za katere s ,0f,,, fali? " Vrnil sem * JP} so me radovedno gt.j Povedal sem, za jal, da jaz že^ef^l take umazanije.». ^ beli gardi. Tedaj / nil, da imam res p» U net pa zaboj nab°us< sem našel ob razs bajo''". t slavije; Puško ifj jiO ' imel doma skn y 1° j pod steno, v lu^IJ )fir (nadaljevanie 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC Krajevna skupnost si ■ 1 ■ ■ ■■ i ■ —— — p Letos ob 30-letnici osvoboditve praznik - Imenovan odbor za J prosto delovno mesto! 2AV0D ZA P02ARN0 VARNOST, NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE izobrazba ekonomske smeri ali srednja izobrazba •^onomske smeri in najmanj 2 leti prakse. do zasedbe delovnega mesta. prosto delovno mesto OBJAVLJA dve prosti delovni mesti Pogoji: OBRATU GORIČA VAS. 2 da't ^er nočno 3 d kpd,dat ni bil kaznovanj • aa m v postopku. Razpis podjetja. do zasedbe. ^'^NICa "k P''ošnjo na naslov: „EUROTRANS", obrat Goriča vas. VEJICE! SMREKOVE IN BOROVE VEJICE. '^•iSdin din, za 1 kg smrekovih vejic Vsak^"'' ! kg borovih vejic 0,32 din, 100 00o'^''*s'^' 25.000 kg jelovih vejic, čaka Sa°STA DELOVNA MESTA! J^ustrija elementov za elektroniko, tozd ELEKTROLITI r„ Mokronog 2ens --o vec nekvalificiranih delon/mv mosk|H za priucitev na mest,h v m0nta21- pr^pejn° 0p^'|en spretnostni test ,e Pošljite ni Okusna doba. a9ornji naslov v 14 dneh. »m p« itr f ""Ti^—iti Milimi m ......... i m 11 j 020 ELEKTR0L,ti MOKRONOG , I KVAl ^azPisuje prosto delovno mesto n0bratni'kuh^E KUHaR'CE njl' ^0nudbe s potrebnimi dokumenti pošljite £°Žna *£ p T0ZD ELEKTROLITI MOKRONOG -4 dni po objavi. j "0" ZA PRODAJALCE! V^0Ehnika JUBLjANAl8pl®^,«^nmn materialom p& objavlja Sta AJALCA°St0 delovno mesto ^ aneta Ro2manga3^ovino v ČRNOMLJU, Cesta r?^0rri in stan'03. t®^n'^ne stroke z odsluženim vo-iern : n j® šoferski v ^rnomlju ali bližnji okolici. 1-3. iQ^Spe^o 2-mp^- kategorije. Poseben pogoj za spre-^Drjja'..^' ^cno poskusno delo. Nastop zaželen s 'er>imj l- .. Došr* 0pis°m do,-3!' Se borno pogovarjali v Črnomlju. ^00o !'te na našim«6 zaP°s'itev in dokazili o izobraz-U,BUaNa pJ,UG0TEHN'KA, kadrovska služba, ^GOt> 0t^ tran^° 2, v 15 dneh po objavi. lilka", Partizanska 3, Novo mesto. MARLJIVO kmečko dekle zaposlim v gospodinjstvu. Odlični pogoji in možnost šolanja. Pišite; Turk, Nedeljski dnevnik, Kopitarjeva, Ljubljana. STANOVANJA SPREJMEM sostanovalko. Naslov v upravi lista (379/75). JSCEM za dve leti stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam vnaprej. Ponudbe pod „2 M". ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje z velikim vrtom v Črnomlju za enako v Novem mestu. Za nagrado nosim sama selitvene stroške. Anica Bašelj, Nad mhni 28, Novo mesto. ŽENSKA z odraslim sinom išče enosobno ali manjše dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (414/75). IVIotorna vozila UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1972. I Van Zagore, Vel. Bučna vas 40, Novo mesto. PRODAM vse dele za NSU Prinza. Miran Milojkovič, Partizanska 8, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1967, prevoženih 60.000 km, registriran do oktobra 1975. Stane Gosenca, Podgrad 23, Stopiče. PRODAM traktor Deutz 25 s plugom in kosilnico. Martin Toma-žin, Smlednik 6, Raka. PRODAM ZASTAVO 750. Oglasite se na naslov; Florjan Uhl, Novo mesto, Ragovska 1 a. FIAT 750-1969, brezhiben, registriran do avgusta 19/5, prodam. Ponudbe; Franc Vidmar, Vrtača 5, 68333 Semič. PRODAM PRODAM kobik), staro 4 leta. Garancija za vse. Martin Lokar, Karteljevo, Mirna peč. PRODAM troje trodelnih oken (1,30 X 1,40), Jože Berus, Pod-turn 39, Dol. Toplice. UGODNO prodam električni štedilnik Gorenje. Naslov v upravi lista (386/75). PRODAM mak) rabljeno motorno kolo in ročno motorno žago. Josip Mlinarič, Ločna 39 a, Novo mesto. PRODAM rezano kompletno ostrešje (grušt) za hišo. Naslov v upravi lista (392/75). PRODAM peč za centralno kurjavo. Strašek, Volčičeva, n. h., Novo mesto. PRODAM semenski krompir Igor in zelo roden zgodnji krompir Erra ter snopovezalko za BCS kosilnico, po ugodni ceni l eliks Miho-vec, Sp. Senica 2, 61215 Medvode. PRODAM motorno kosilnico znamke Irus z žetveno napravo in jer-menico, vprežni kombiniran obračalnik F^hr. Franc Lindič, Sela 1, Smaiješke Toplice. PRODAM malo rabljen ženski šivalni stroj Mirna z omarico. "Janez Zvab, Vrtna 19, Črnomelj, telefon 76-396, popoldne. KOKOSl za rejo oziroma zakol prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto. PRODAM takoj vseljivo garažo na Mestnih njivah. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Povše, Koseške terase B 4/9, Ljubljana. KUPIM KUPIM novo aH novejšo hišo, lahko še nedograjeno, v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam v devi-- zah. Naslov v upravi lista (377/75). KUPIM 300 kosov žgane rabljene strešne opeke (folc). Ivan Kos, Novo mesto, Trdinova 32. KUPIM srebro vseh vrst, kovance, Eosodo in drugo. Ciril Mohar, 'rejčetova pot 19, Novo mesto. KUPIM traktor Ferguson 35 KM, lahko tudi v nevoznem stanju. Te-rezga Medvešek, Blanca 19. • ■KUPIM rabljen 16-colski gumi voz za traktor, tudi brez gum. Franc Struna, Polov vrh. Novo mesto. POSEST HIŠO V KOČEVJU z gospodarskim objektom in 10 arov zemlje prodam takoj ali zamenjam za cno-sobno komfortno, ogrevano stanovanje. Marija Fabjan, Šeškova • 14, Kočevje. PRODAM 3 leta star vinograd (250 trt) in nedokončano zidanico in parcelo, primerno za vinograd (pribl. 10 a) v Naklu pri Črnomlju. Naslov v upravi lista . (375/75). UGODNO prodam dvostanovanjsko novo hišo s prijetnim vrtom v Črnomlju. Cena zelo ugodna. Naslov pod šifro „MIR". UGODNO prodam dvostanovanjsko novo hišo v Črnomlju. Cena ugodna. Naslov: Črnomelj, CBO 14. VINOGRAD (1750 m2) z zidanico v gradnji v Vrbovcih pri Šentjerneju prodam ali zamenjam za vinograd v Vinjemvrhu. Informacije pri Alojzu Škctlju, Vrbovce 6, Šentjernej. ZELO UGODNO prodam dve stavbni parceli v Orcšju pri Sevnici. Ogled možen vsak dan. Naslov: Ivan Bevc, Orešje 14, Sevnica. UGODNO PRODAM enonadstrop-no hišo z vrtom v Kočevju (center). Interesenti naj se zglase na naslov: Marija Zgonc, Trg zbora odposlancev 7, Kočevje. PRODAM staro hišo z vrtom v Ljubljani ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Naslov v upravi lista (400/75). VINOGRAD z zidanico (40 arov) v Sromljah pri Brežicah prodam. Zinka Barbič, Brežice, Cesta prvih borcev 36. PRODAM 22 arov vinograda z zidanico v Lubancu med Uršnimi seli in Dol. Toplicami ali 10 arov vinograda s parcelo za zidanico. Pot je za vsako vozilo. Vodnjak v zidanici, elektrika poleg. Sončna lega in lep razgled. Udovič, Cegcl-nica 22, Novo mesto. RAZNO v Četrtek, 6. februarja, sem ob 16. uri izgubila jogi blazino od Skocjana do Zaloga. Poštenega najditelja ^Jrosim, da jo vrne na naslov; Erna Žagar, Vinica 2, Smarjeta. POROČNI PRSTANI! - Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! STAREJŠI SAMSKI MOSKI želi spoznati pošteno žensko, samsko ali vdovo od 45 do 50 let, ki bi šla na srednje posestvo. Ponudbe pod „ŠTAJERSKA". ^obvestila ■ OBRTNIKI! Obveščamo .vse obrtnike, da bo občni zbor Društva samostojnih obrtnikov dne 24. februarja ob 9. uri v sindikalnem domu v Novem mestu. Ker se bodo obravnavale pomembne novosti o osebnih dohodkih in davčnih obveznostih obrtnikov, se občnega zbora zanesljivo udeležite! Upravni odbor Združenje samostojnih obrtnikov v Novem mestu. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA-LUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. Ob prerani smrti drage žene, mame in stare mame MARIJE LEVIČAR s Prekope se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pokk)njeno cvetje in vence ter za udeležbo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za uspešno zdravlj^n^ do zadnje ure, koje prenehajo biti njeno srce. Najlepša hvala vsem sosedom za pomoč in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Alojz, hčerka Tilka z družino in drugo sorodstvo. Ob smrti našega dragega ata in starega ata FRANCA ŠKOFA iz Gor. Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, va.ščanom in znancem, ki so-nam izrekh sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Baboriču za obiske na domu, kolektivu Iskre za podarjeni venec ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Rezka in Francka ter sin Roman z družinami in drugo sorodstvo Ob prerani »imrti ljubega moža, očeta MIHAELA VRBETICA iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Beltu, Beti, godbi, učencem 8; in 5. razreda in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Poscjbno se zahvaljujemo tov. Jankoviču iz Belta za organizacijo pogreba. V.sem iskrena hvala. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Mihelca, sin Branko in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi, ki nas je doletela z nepričakovano, prezgodnjo smrtjo naše dobre in skrbne žene, tete in sestre MARIJE B02IC iz Zapuž 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobriin vašča-nom za pomoč ter za vence in cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala kaplanu iz Šentjerneja za opravljeni obted. Žalujoči: mož Jože, nečakinja Slavka z možem Lojzetom in sinčkom Lojzekom ter brata Franc in Lojze z družinama, sestri Rezka in Francka z družinama, Pepca ter drugi sorodniki. Vsem zdravnikom ginekološkega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, posebno dr: Sribarju in dr. Springeiju, se iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč pri zdravljenju. Obenem zahvala tudi vsem sestram na oddelku. Hvaležna pacientka MARA BULiC z možem Martinom in sinom Vojkom. ANTON PER, VeL -Poljane 9, Skocjan, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojih parcelah ter sekanje smrek in drv po mojem gozdu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JANEZ DERGANC iz Gabra 19, p. Semič, opozarjam vse vaščane, da ne smejo napajati moje polsestre Angele z alkoholnimi pijačami, niti je ne smejo vabiti brez moje vednosti na delo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. OGLAŠUJTE V DL! % Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! SEZNAM krvodajalcev na območju krajevnega odbora Rdečega križa Žužemberk, ki so darovali kri, d ne 6. 12. 1974. ISKRA ŽUŽEMBERK: ^irko Hrovat, Milka Jarc, Jože Mirtič, Jože Kastelic, Ivan Črnogoj, Miha Hrovat, Jože Uršič, Anton Lavrič, Rozaliia Ozimek, Jelka Vidmar, Vera Zupančič, Amalija Pire, Roman Pajk, Jože Senica, Franc Longar, Draga Krese, Vida Struna, F/anc Kraševcc, Boštjan Smrke, Franc Gnidovec, Ciril Longar, Bogomir Longar, Jože Zupančič, Cirila Hrovat, Dušan Plot, Stanka Repar, Ignac Papež, Marjana Repar, Gizcla Hrovat, Tončka Travnik, Darinka Hočevar, Angelca Kuhclj, Jože Jaklič, Slavko Struna, Darko Gliha, Jože Klobčar, Irma Filipič, Bojan Brezovar, Jože Longar, Alojz Suštaršič, Albin Krakar, Hedvika Petruna, Angela Strojin, Angela Drab, Alojzija Sinolič, Rezka Miklavčič, Terezija Žnidaršič, Olga Glavič, Rezka Grm, Jožefa Skobe, Zalka Zupančič, Jože Perko, Danica Blatnik, Jožica Kranjc, Anica Nose, Jaka Roje, Janez Suhadblnik, Sandi Ćernač, Zofka Skube, Marija Mirtič, Jelka Gliha, Jože Stupar, Jožica Kocmur, Ivan Milič. NOVOLF-S STRAŽA: Jože Nose, Drago Lavrič, Janez DrabJStane Longar, Jože Kastelic, Janez Struna, Stanislav Legan, Franc Jerše, Stanislav Muhič, Janez Lovše, Kelvišar Miro, Leopold Anžlin, Anton Stupar, Ciril Nahtigal, Silvester Zore, Franc Crček, Alojz Stravs, Jože Pečjak, Jože Zupančič, Anton Spec, Miha Legan, Franc Legan, Franc Prime, Štefan Rajer, Alojz Legan, Štefka Koncilja, Albin Stravs, Justa Gorenčič, Vinko Veselič, Jože Novak, Frane Zupančič, Rudolf Murn, Franc Gorišek, Miha Gorišek, Frančiška Gnidovec, Alojzija Radin, Ivan Radin, Ciril Hrovat, Jože Tekavčič. IMV NOVO MESTO: Jože Pečnik, Jože Novine, Franc'Rojc, Tone Tomšič. LITOSTROJ LJUBLJANA: Branko Suštaršič, Ivan Perko, Marjan Suštaršič, Drago Gracar, Stanislav Plot. OSNOVNA SOLA ŽUŽEMBERK:..Tončka Banko, Fani Longar, Dorica'Nahtigal, Alojzija Kristan, Jože Mrvar, Ciril Kosmina, Anica Hribar. OSNOVNA SOLA PREVOLE: Anton Ster, Majda Lavrič, Jože Hribar. KMETIJSKA ZADRUGA "ŽUŽEMBERK: Marija Pečjak, Anica Lavrič, Albina Križman, Ivica Kastelic, Majda Travnik, Jože Ban, Slavko Glohokar, Irena Jerše. NEŽA KAPLAN, Klošter I,Gradac, prej Kapušin, Krasinec 45, prepovedujem vožnjo po mojili njivali, -odoravanje meje in delanje škode. Enako prepovedujem delanje škode po mojih gozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANTON BRULC, Dol. Težka voda 3, Stopiče, prepovedujem hojo in delanje škode ter vožnjo po v.seh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. DOBRI in skrbni mam' . AVGUŠ-TINOVI s Dol. Toplicali ob 80. rj), dnevu in godu iskreno c u želita še naprej. voljstva hčerka m P ' Stanko. i DRAGI ŠTEFKI VIDMAR^ j Grad Otočec za rojstni ^ j tajo in želijo vse najboO* • p ožji .sodelavci. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame marije čepar iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem osebju kirurškega oddelka novome^® niče, duhovniku za opravljeni obred, sorodnikom, Krka in sosedom za podarjeno cvetje ter vsem, ki so jo sp 1] do njenega poslednjega doma in nam izrekli sožalje. za Žalujoči: sin Franc z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti našega drag^a milana roglja iz Rdečega kala pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov darovali vence in cve^e ter ga v tako velikem številu sp^ preranega groba. Posebno hvalo smo dolžni sosedoni mjj nom, gasilskim društvom Gr. Vrhe in Dobrnič ter dcK lei opravljeni obred. * Žalujoči: družini Rogey in Kolenc ^>1 --- ZAHVALA Ob smrti našega dragega marka belopavlovii^^ vi m še iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojga spremili na poti, mu darovah cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno P ^»1 se zahvaljujemo za vso pozornost in sočutje prijateljen^ cem, sovaščanom, ZZB občine Metlika in krajevni orga" govornikom za poslovilne besede, metliškim godbenikom ^ p cem iz Novega mesta. Iskrena zahvala zdravnikom doma Metlika ter zdravnikom in drugim zdravstvenim 9® bolnice Novo mesto za skrb in nego, še posebej v zadnji" njegovega življenja. Žena Marija, hčerka Danica in sin Niko z druži® Hrast, Novo mesto, Ljubljana, dne 12. 2. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta PETRA MADRONI<^ iz Prelesja 10, Stari trg ob Kolpi ' ' ^ i se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih vali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter g«1 P 05iif<,1 P na zadnji poti. Posebna zahvala govornikom: ravnatelju >ir j šole Stari trg prof. Marku Kobetu, predstavniku SO K° j,/-. Načetu, tov. Milanu Megušariu Borutu in tov. Antonu direktorju gozdnega obrata Črnomelj. Iskrena zahvala P V tif JI zboru in gasilskim društvom* Prclesje, Predgrad in ^ii1 I spremstvo in pomoč, hvala vaščanom za nesebično p°"J * hovniku za opravljeni obred. Še enkrat srčna hvala vsem- V' W Žalujoči: žena Frančiška, snaha Ivanka, hčerK* in Katica z družinami dolenjski lis . , i iS^vV * IZDA,JA: Casbpisno založniško podjetje DOLENJSK' c/PK>» 0 mesto USTAN6VITELJI LISTA: občinske konference ^ , žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo me* ' J\ Sevnica in Trebnje. , „vO'CVi UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in J v nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan M jićl* jij Pezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge P)»^ciflijjjrpi Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Pc1®1 „ja, V }. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravlja : ^ nik: 1-rane Bukovinsky. - IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 dij1 .ijjva^V'*i ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 d in, P' Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriškili dolarjev oZ jzI,i p ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Dcv t,tl v 52100-620-107-32002-009-8-9 & A°\y, £ OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 clll i0 • strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani li*ta L : mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda jcPj ^ druge oglase in oglase v barvi velja do preklica ceni* N.j 4"'^' 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SR- ,Lj djV od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje teincJ . ! PTE1cWW&N pri podružnici SDK v 52100-601-10558 Naslov uredništva in upraVC- , 2»,/j |y mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (Ujsn' .^i . Ncnaročenih roktujisov in fotografij ne vračamo ( Jm irv«1' filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo mesto " ^ j| L tisk: Ljudska pravica Ljubljana. radio ljubljana '60°- 7 00 ^ nn°r°i n ob 5 00' I 15 °0, is on iq 'o«10"00' 12-00> Pisan »hi? '■ 1930 in ob 22.00. : 8.00. 8 *em sP°fed Od 4.30 do 13' FEBRUARJA: , Jadijska S "a ...matineja. 9.05 P°TaliiinS 4 y^° stopnjo. 10.15 ^■turistični nanoU" l1'00 Poročila -!»jwe. 12 3»? i- za naše goste iz ®Ž- Tone v5mutlJski. nasveti -®^fte jn : ^je dobimo žredink. n /nmo 0 za naPravo f^ami. 13 ift n pihalnimi wm --15 3n v •, PnP°roč^o Minute z aiKi'Vrtiljak". 19.40 i9-50 Uhkn T Jožeta Privška-^tkov večer"^' °i-uCi! 2000 ^Pevov 21 Šn X?1!11*1 pesmi in noj, Melodija za lahko &sbenaK'nJa4tinF^BRQUARJA: 8-10 ^ za mnaSJa- 905 Radijska iranska ,, ^opnjo. 9.30 100 CSa Tar°dna glasba ia naše eost» Tunstični napotki Kmetijski -12 tujine. 12.30 &8°ornA ^ev brez besed. Naši nr?? * vam .. 14 3n [Šolajo ?c .čestitajo ' in Dh človek in H "Vrtiljak"-£byestUa in Lf zdravJe- 19.30 ti®utezaji«mk?vna gfesba. 19.40 ef 0 Lahko °.m Mihe Dovžana. Jjj? pops 20 ??oci- 20.00 f0r3u J 21 15 Oddaja o CSede in zvo^T^- 22.20 ».SOBOTA ,r ^iov domačih. tj°. Glasbena * FFBRUARJA: finski tednDc 9-05 ,H?lstični nanr.fi,- Poročila — §ue- 12.30 Kmpt-ai,— goste iz JJ? HočevarK?9-1 nasveti ing-. imanje pleveja *eJ?a sredstva za ^Poročajo J P0^"1^- 13.30 fe° « beS"-14-10 S £, 5 V?«.?i£° Ju8° slavijL te^mo' Li • 17-20 i, nedelu v novi t07 Rl%ka m-d FEBRUARJA: fer, P°mnite ♦ otroke. 9.05 «^?yana meu,i-. tovariši.. io 05 ItBRUARU1EK. ,, Mb'n9 05 Pila'0 Glasbena pujskov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslužilcev. 19.40 Minute z ansamblom Ottavia Brajka. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke z jugoslovanskih študijev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 18. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Pačnik: Kritične zaloge nekaterih vrst semen. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 19. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 11.30 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Alojz Zega: Ukrepi za varstvo gozdov pred požari na Krasu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam___14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak' . 19.40 Minute z ansamblom Weekend. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 20. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja., 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — radio sevnica NEDELJA, 16. FEBRUARJA: -10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 po domače - 11.15 po sledeh Prešernovega vsakdanjika - 11.25 deset minut s slovenskimi popevkami - 11.35 naš razgovor -11.55 za vsakogar nekaj — 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 19. FEBRUARJA: -16.00 poročila — 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 tehnika in mi -16.55 disco klub brez imena -17.30 nekaj nasvetov za gospodinje - 17.40 oddaja za najmlajše -18.00 zaključek programa SOBOTA, 22. FEBRUARJA: -16.00 SOBOTNI VRTILJAK -16.15 pet minut za... - 16.20 EPP L del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milena Jazbec: Vzroki izmenične rodnosti v sadovnjakih. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. radio bre2ice ČETRTEK - 13. februar: 16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, nove plošče RTB. 16.30-17.00 - Aktualnost tedna, obvestila in reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI. SOBOTA - 15. februar: 16.00-16.30 - Oddaja iz JLA. 16.30-17.00 - Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja. 17.00-17.30 -KRONIKA, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole. 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 13. FEBRUAR: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.35) (Zg). 15.35 Francoščina (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.10 Verne-Kohout: V 80 dneh okoli sveta - II. del (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok -barvna TV nadaljevanka (Ij). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.15 Kam in kako na oddih (Lj). 21.25 Četrtkovi razgledi: Lakota (Lj). 21.55 Simfonični orkester RTV vam predstavlja - D. Pejačević: Koncert za klavir in orkester v G-molu op. 33 (Lj). 22.25 TV dnevnik (Lj). PETEK, 14. FEBRUAR: 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg). 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.45) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 Morda vas zanima - mladinska oddaja (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 19.15 Slovenski ročk 75 - Jutro (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Doktor, pomagajte mi: Starost in staranje (Xj). 19.15 Barvna risanka NEDELJA - 16. februar: 10.30-12.00 - Domače zanimivosti — Pregled gospodarske situacije v Posavju. - Za naše kmetovalce: ing. Mamilovič - Kako uničujemo plevel v vinogradih. -Magnetofondci zapis. — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-16.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 18. februar: 16.00-16.30 - Napoved programa, srečanje z ansamblom NEW SWING QUARTET, poročila, Novo v l^jižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. 16.30-17.00 -Tedenski ^rtni komentar, obvestila, reklame in ' filmski pregled. 17.00-18.00 - MLADI ZA MLADE. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Ilaš iz Dol - Branka, Martina Žužek iz Svinskega — Antona, Ana Hočevar iz Mačkovca - Martina, Anica Ba-dovinac iz Stopič - Mojco, Zdenka Pavlič iz Gotne vasi - Bojano, Ana, Dragan iz Vratna - Jožeta, Majda Abram iz Senovega - Jasno, Olga Gnidovec iz Velike Loke — Jožico, Marjana Lavrič iz Sadinje vasi -Matejo, Zlata Radman iz Zaluke -Nikolo, Darinka Zupančič iz Dolenjskih Tc^Uc — Mojco, Stanislava Hlebec iz Gomile - Francija, Miroslava Garantini iz Obrha — Darjo, Jožica Kocuvan s Trške gore - Jurija, Danijela Rauzmič iz Bratovanj-cev - Jožico, Ana Pečavar s Hrasta - deklico, Marija Kurent iz Skrljeve-ga - deklico, Marija Mesaric iz Slap-na - deklico, Jožefa Jerele iz Karleč - dečka, Marija Turk iz Polhovice -dečka, Zdenka Bahor iz Kočevja -dečka, Olga Omerzel iz Vojsl^ -dečka, Jožica Pavlin iz Velikega Slatnika - dečka, Milena Ovnič.ek iz Smolenje vasi - dečka, Fanika Udovč iz Gotne vasi - dečka, Marija Mohar iz Potovrha - dekhco in Amalija Pašič iz Brdavcev - dečka. (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.5() Tedenski notranjepolitični komentar (LJ). 19.55 Propagandna reportaža (Lj). 20.00 3-2-1 (Lj). 20.05 Avanture mladega človeka - barvni film (Lj). 22.25 TV kažipot (Lj). 22.45 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 15. FEBRUAR: 9.30 TV v šoli (Bgd). 10.30 TV v šoli (Zg). 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Smučate s Karlom Schranzem -barvna oddaja (Lj). 18.30 Alice v čudežni deželi - barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20' Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20.30 Opatija 75 — prenos festivala . zabavnih melod^ (Žg). 22.00 Moda za vas - barvna oddaja (Lj). 22.15 Potovanje z jahto Yes - barvni film (Lj). 23.30 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 16. FEBRUARJA: 9.25 Poročila (Lj). 9.30 Svet v vojni - serijski dok. film (Lj). 10.20 Otroška matineja: Vikmg Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.10 Mozaik (Li). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg). 12.00 Poročila (Lj). Nedeljsko TOpoklne: Prvi aplavz. Moda za vas. Morda vas zanima (Lj). 16.35 Poročila (Lj). 16.40 Koščka Olimpga : Crvena zvezda: prenos JRT, v odmoru Propagandna oddaja (Lj). 18.15 Poročila (Lj). 18.20 Propagandna oddaja (Lj). 19.25 Vesolje 1999 — serijski barvni film (U). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Odpisani - TV nadaljevanka (Bgd). 21.00 Propagandna oddaja (Lj). 21.05 Karavana: Bukovica - I. del (Lj). 21.35 Športni pregled (Sa). 22.1 OTV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 T V v šoli - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do -16.55) (Bgd). 17.35 D. Kladnik: Ciribu - I. del (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Naši zbori: Ruše, barvna oddaja .(Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Nega bolnika na domu (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Propagandna reportaža (tj). 20.05 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave (Lj). 21.15 Kulturne diagonale OLj). 21.45 Mozaik kratkega filma: Šport na ulici. barvni film (Lj)... . TV dnevnik (Lj). TOREK, 18. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Bgd). 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli — ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.05 TV v šoli -ponovitev (Sa). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Smučate s Karlom Schranzem - barvna oddaja (Lj). 17.45 O. Preusler: Mala čarovnica -barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma -otroški film (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Mi med seboj: Občani Ljubljane v Socialistični zvezi (Lj). 21.05 Propagandna oddaja (Lj). 21.10 D. Mikszath: Cmo mesto -barvna TV nadaljevanka (Lj). 22.10 TV dnevnik (Lj). SREDA, 19. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, PleSvec do 16.55> (Bg4). 17.30 Viking Viki - barvni fUm (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Sarajevo (Lj). 18,40 Mozaik (Lj). 18.45 Delovni dan 4389 km -reportaža (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19155 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna: Povabilo -barvni film (Lj)..., Miniature: Pivsko posodje skozi stoletja, barvna oddaja (Lj), ,,, TV dnevnik (Lj). Četrtek, 20. februarja: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Bgd), 10,00 Francoščina (Bgd), 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16,55) (Bgd). 17.30, Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj), 18.20 Moliere za smeh in jok - barvna TV nadaljevanka (LJ). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj), 19,55 3-2-1 (Lj), 20,05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.00 Kam in kako na oddih (Lj). 21.10 Četrtkovi razgledi: Mala šola trden most (Lj). 21.40 Simfonični oAester RTV vam predstavlja; H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester (Lj). 21.55 TV dnevnik (Lj). '^USTRljfl mOTORniH VOZIL "^VOmESTD mousTRunmoTORniH VOZIL nOVOIHESTO mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo inDUSTRunmoTORniH VOZIL novoniESTO ""rttmij: fjtođm republiki pod gorjanci *!pjenem kirovskem junaku kiparju bakšetu 30 fsede iNli (l05zP°slali 0pi„ j Postavili so tri močne KnJ?^ kotle vil ,e Patn*lje in zopet pod-1 f"S0[a.ko ^e"tr,tudi t" ni bilo miru. ^esle ki so se v -Js, usta£ki topovi. ^ec iVann°benih zask/hi • olco^ poldne, niso *a ^emi se ie JUJOČi^ n°vic. Obvešče- Ptk * belokranjskim Vi^ičr^f' ZoW Če? r^ m MlšlC0> imeno-P °Eardkt P°d Miklavž™ *ance* Pri studencu LVvarstv,°v v Predhorin™ ^ !}a^etela na trume ft ? °2eS-t0pniškeBa no'0' ltaliJanske vojske, ki * .^eli ^e- Oglednib--, ^ Prodirala na osvobo- I? MilavP?Ui- Wenilta ? »e da * b. Si v Pa je kmalu n popoldne v^ija Ski 0 gorsko cer£ ' ^ so vdr^ Dr5 ItaliianPelca ** Brusni/"^ PatrulJa orožnika H?®? na TrdSf Pa lQ >avila' da Je °Pa" kj Keserl61^ ^u. m Vrhu m da Podirajo fv'toVinp,edlo8oemS°„Parispeli ,r'ie čajevi od- l<3itv * z ran™'"V SlOTenei pridružijo h"' Ck, Urba"°vo s^/jurBu prebijejo ta*- aški k Je Prodreti ir? .ni bUo za tak soji^cev. cl'talj0ni so inL 1 r,°škim gozdovom. *oi raiiPPi?v^i so iih v 1 K °^ev ta dan osem r2 i S1" P° bor^^otni Gaj, komaj pa nV" Pri ft i"a nosil, h^°fah- ^ so jih morali 60 bea^oviču kaf™ "i1'1 v »rapi Žele-W ®*neev. Najbam M >e "teklo tudi J ž so Prenesli tja tudi ra- Pa je bil že pred nočjo zopet nazaj. Nič ni opravil. V Bojčin pri Sošicah je pokalo in ni mogel do mlina. / Veliko taborišče, kije podiralo svoje šotore,je prvi zapustil komandant Urban in že zgodaj popoldne krenil s svojimi ljudmi in vodnikom Za-nom Mikcem čez Gorjance. Ni še zašlo sonce, ko sta se dvignila na pohod tudi Gorjanski bataljon in Belokranjska četa. Na "čelu je bila Suhijeva četa z bataljonskim štabom in vodnikom Bakšetom s Kire. V predhodnico so poslali sedem strelcev. Za njimi so v dolgi, nepretrgani koloni zapuščali Keserske blate gonjači čredice goveje živine in štirih konj, otovorjenih s kuharskimi kotli, vrečami hrane, šotori, odejami, oblačili, težko strojnico in municijo. Sledili sta Kostanjeviška četa brez Jurjevega voda, ki je odšel s Hrvati, in Brusniška četa brez komandirja Bombe, kije že prejšnji dan z okrepljenim vodom in posebnimi nalogami ostal na kranjski strani. Kolona je obšla Miklavžev vrh, ki ga je držal sovražnik. Gorske doline je zagrinjal prvi mrak, ko je po strmih robovih nad Pendirjevko in Kranjsko drago prispela na ozko pot po ostrem grebenu Velike Kobile. Na obeh straneh so zijali prepadi. Z Miklavža je prihajal zamolkel hrup belogardistov in Italijanov. Cerkvico je krvavo-rdeče osvetljeval požar zažganega Hudoklinovega planinskega doma. V zrak so letele signalne rakete. S cerkvenega stolpa je zadrdrala strojnica in besno klestila po stoletnih bukovih gozdovih. Konji v partizanski koloni so se splašili in z ozke poti z vsem tovorom zgrmeli v prepadne Brloge v Kobilski dolini. Za njimi je strmoglavila tudi čre-dica krav. Da bi kdo kaj reševal, ni bilo misliti. Komandir Suhi, imenovan Liko, zatrjuje, da sta se dva borca spustila v temni prepad, da sta rešila strelivo s konja, ki je obležal s polomljenimi nogami. Na zgodovinsko znameniti Dobrinčevi košenici nad Mihovim, od koder so pred poltretjim tisočletjem ilirske straže oprezovale za sovražniki v dolini, se je partizanska vojska ustavila. Nihče ni vedel, kaj je v Podgorju. „Daj mi tri dobre strelce," pravi Bakše komandantu Dušanu, „grem pogledat »la Kiro." S tremi Piroščani je pri svoji bajti našel Urbanove ljudi. Utrujeni bi se radi okrepčali. „Imamo denar, vi Kirovci pa vino," pravi Mara piparju. njence iz hrvaško-slovenske partizanske bolnišnice pri Cetošiču. Hrvati so zbrali za svoj načrt precejšnje sile. Zvečer so se jim pridružili belokranjski prostovoljci iz davišnjih bojev za Radatoviče, Juijev vod iz kostanjeviške čete Goijanskega bataljona in celo Urbanovo oboroženo spremstvo, ki se iz patrulje ni vrnUo v taborišče. Pozno ponoči je dolga kolona z nosili krenila proti Sv, Jani, visoko v žumberških gorah. Varoval jo je proletarski bataljon v predhodnici in močni zaščitni oddelki. Tudi Gorjanski bataljon je pozno popoldne podrl svoje taborne šotore in se pripravljal za po-vratek na kranjsko stran. „Ali poznaš zemljevide? " vpraša neznan partizan bolj majhne rasti kirovskega pipaija. Kako ne! Toda le čemu naj mu bodo karte, ko pa pozna brez zemljevidov Vsako zajčjo stezo in sleherni grm v Gorjancih? Dodelili so ga za vodnika drugi četi s komandirjem Dragom Suhijem, znanim bolj pod partizanskim imenom Liko. Četa je bila določena za predhodnici). Kirovcu so rekli; „Vodil jih boš na Kiro, Suha dol in čez Vahto proti kočevskim gozdovom." Begunce so razdelili v manjše skupine, jim dali vodnike in vsaki nekaj hrane, zlasti surovega mesa. Tako so osem tujcev z neznano partizanko izročili cerovskemu zaščitniku Francu Luzarju in Lojzetu Mikcu iz Mihovega, Krenili so na Pleše, ki so še na hrvaški strani meie. Tam jih je Luzar v mračni gorski grapi puVil in Mikcu naročil: „Grem v mlin v Bojče po novice; dobimo se v Gričih nad Pragi v Kobilah," „Skoda denarja," meni Bakše, „ga boste še potrebovali. V Simčevem hramu imamo sto petdeset litrov bataljonskega vina.*^ Ni vedel, da so ga Gorjančani popili že pred pohodom na Zumberk. No, skrbni intendant Jaka je imel več skritih rezerv, kot so drugi slutili. Močan oddelek Belolaanjcev in Gorjančanov ni prispel na Kiro, Z gora je nadaljeval pot skozi' Mihovo na Krko, v upanju, dajo bo lahko prebre-del. Z njimi so bili pogumni bratje Čukajni iz Mihovega, Jaklič iz Brusnic, gabrski Mrak, suha-dolski Luzar in triindvajsetletna proletarska sko-jevka Francka Bratkovičeva, po domače Novo-gorčanova iz Vrhpolja, ki ni preživela ofenzive: belogardisti so jo ujeli in za tisoč lir prodali italijanskim strelcem. Na Kiri so se komandanti in četni komandirji v štabnem hramu sestali k posvetovanju. Sklenili so, da bodo nekje v brusniških krajih izsilili preboj iz obkolitve. Vojska se je okrepčala, si napolnila čutarice z vinom in krenila čez Tolsti vrh. Izvidniki, ki so se vrnili od Brusnic, so javili, da so zadeli na italijanske zasede. Italijani so se v veliki premoči utrdili na trojni črti. Partizani so se obrnili in bili po isti^ poti po polnoči že zopet nazaj na Kiri. V bližnjem gozdiču so v negotovosti do dneva čakali štabne odločitve. Med partizani se je oglašala nejevolja; aU se je bilo res treba vrniti? Komandir Liko, ki je bil sam takoj za izvidniki, je poznge zatijev^, da predhodnica v resnici ni nikjer naletela na sovražnika. Drugi so menili le, da so obveščevalci v Brusnicah izvedeli, da so italijanske zasede pri Ratežu. Pred jutrom so bili nazaj na Kiri tudi tisti Belo-kranjci in Gorjančani, ki so zvečer krenili na Krko. Njene bregove so našli močno zasedene. Na prehod ni bilo mogoče misliti. Ni se pa vrnil na IGro komandant Cankarjeve brigade ar. Marjan Dermastja — Urban, ki je s svojim spremstvom in močnim oddelkom gorjan-skih partizanov ponoči prvi zapustil vojsko v ki-rovski rebri, Z njim so odšli medicinec Dolfi Med-vešček-Sumski z bolničarko Gizelo, ljubljanski študent Malnerič-Kiiževski, italijanski prostovoljec Antonio Dettore, Nemec Žorž ter gorjanski obveščevalec Holender, rudar iz Holandije, ki se je s svojih ogledniških patrulj vračal vedno s sumljivo junaškimi zgodbami. Naš dopisnik Učo Mnogo vesti, poročil, člankov, potopisov, zgodovinskih zapisov in drugih zanimivosti „od tu in tam",.ki polnijo strani Dolenjskega lista že petindvajset let, ima istega očeta. Včasih je podpisan M. T., včasih Marjan Tratar, včasih Marjan Tratar--Učo. Več stvari izpod njegovega peresa (bolje:-iz pisalnega stroja) je izšlo brez podpisa: ali sam ni želel, da bi bilo njegovo avtorstvo posebej poudarjeno, ali pa je to po svoji uvidevnosti storil urednik, ko se je odločal za objavo. Brez Tratarjevega sodelovanja bi bil Dolenjski list siromašne j si, prikrajšan za številne zanimivosti, ki jih je ta dopisnik ali osebno prinašal v uredništvo ali pa pošiljal po pošti. Od vsepovsod, kamor ga je pot pripeljala, se je oglašal: s tega ali onega sestanka, srečanja, prireditve, ekskurzije, s popotovanja po ožji ali širši domovini, iz tujine. V dopisniško kožo je Marjan Tratar, na Koroškem rojeni „Mokronožan", skočil davno prej, preden ga je med sotrudnike Dolenjskega lista zvabil prvi urednik Jože Zamljen-Drejče. „Bil sem še na ljubljanskem učiteljišču," se spominja, „ko sem napisal prvi dopis za časopis. To je bil spis o fantih, ki so telovadili pri Sokolu. Ko je za to zvedel profesor slovenskega jezika, se je začel zame bolj zanimati in me na vse načine spodbujati, naj z dopisovanjem nadaljujem. Njegov nasvet sem seveda upošteval, ko sem šel za učitelja na Štajersko, in ker so bila uredništva za to, sem jim pošiljal, za kar smo se dogovorili.' Seveda sem se zgodaj zavedel tudi odgovornosti, ki sem si jo s tem naložil. Sčasoma mi je prešlo to dopisovanje v meso in kri ter je ostah neizogiben sopotnik vsega mojega življenja do danes." In še pravi: „ Ves čas sem dopisoval le v napredni tisk. Menil sem, da lahko sodelujem le s tistim, ki ima enako prepričanje in mišljenje kot jaz sam. Morda sem bil pred vojno že zavoljo tega premeščen na Kočevsko. Kajpak tudi tam nisem odnehal, niti kot učitelj niti kot dopisnik. Našel sem pot v liste, ki so bih pripravljeni objavljati zapise o slovenstvu na nemšku-tarskih tleh. To je bil nela-hak boj." (Kajti potrebno je vedeti, da je Kočevska kot otok nemštva že precej pred vojno postala mala rajkovska trdnjava, j „Začetek vojne me kot dopisnika ni našel nepripravljenega. Že takoj po kapitulaciji Italije sem dobil stik s partizansko tiskarno Triglav na Goteni-škem Snežniku, nedaleč od vasi, kjer sem živel Tedaj sem si moral tudi nadeti ime Učo (tj} je učitelj), pod katerim^ sem potem deloval in pisal do konca vojne, uporabljam pa ga še zdaj V tiskarni Triglav sem bil korektor za Slovenskega poročevalca. S tiskarno sem šel sredi aprila 1945 v Zadar, kamor se je umaknila pred Nemci in četniki. Korektor in dopisnik za Poročevalca in Ljudsko pravico sem bil tudi po prihodu v Ljubljano. Do konca junija 1945 pa sem nekaj časa korektorsko službo opravljal tudi v Trstu pri Primorskem dnevniku." Te dni, se spominja, je tudi 30 let, ko je šel skozi njegove korektorske roke v Slovenskem poročevalcu prvič objav^en odlok o dnevu Prešernove smrti kot slovenskem kulturnem prazniku. In še veliko spominov ima na tiste čase in kasnejša leta. Marsikaj je že obehdanil, marsikaj še bo. „Zeb rad bi, če mi bodo poslušne sposobnosti, kaj več napisal o.svojih letih na Kočevskem, o predvojnem času in med vojno. Potem bom morda imel občutek, da je moje dopisniško delovanje strnjeno." IVAN ZORAN V Tak je bil konec inflaciji, vendar samo na mokrbnoškem karnevalu! Čeprav si je lahko vsak ogledal razpadajočo mokronoško šolo v naravi, so larfarji, ker je karneval pač na nedeljo, pokazali, kako je s poukom v taki zgradbi odznotraj; v šoli, kjer je treba zaradi varnosti šolarjem nadeti čelade, zatem tudi palica ne pride butici do živega! (Foto: Železnik) Gradaški mački so se tudi letos izkazali. S posrečenin^ so bili zadovoljni številni gosti. Avtomobilske oznake so prišli celo iz Kranja, Ljubljane, Zagreba in Karlo pa so želeli, da bi na mostu zagorela nova razsvetljava, lašč za pusta postavili spretni Gradčani. . . , (FotorJan«^ Moicronožani so obesili inflacijo Jubilejni 10. karneval priklical od blizu in daleč nad 6.000 firbcev Edini karneval brez dotacije (v nasprotju z litijskim in celo ptujskim etnografskim) je prestopil desetletje. Vseeno nič ne kaže, da bi Mokronožani obupali in sledili drugim dolenjskim krajem. Čeprav le za eno priložnost jim ni žal graditi velike stvore. Tokrat se if» zvrstilo kar 42 skunin s 500 nastopajočimi. Letošnji karneval je bil v znaku varstva okolja, človeka in vesolja. Larfaiji so se resnično ttudili varovati vse, kar si je le mogoče misliti. Primerjava med padalskim dinarjem, kot so imenovali tistega iz leta 1965, ki sta ga morala zaradi teže in velikosti nositi dva možaka, je do letos uplahnil, da mu bil ciciban Streljal 4. februarja so sredi dopoldneva odjeknili streli v Pesjenr pri Krškem. Mirko Korbej, star 51 let, je ob 10.30 s pištolo v svojem stanovanju dvakrat ustrelil proti svoji ženi Mariji, stari 45 let. Napadena je v strahu pobegnila na balkon, od tam pa skočila dva metra globoko, da je riizjarjencmu možu ušla. Na balkon, je zatem pritekel tudi Korbej s pištolo in še od tam izstrelil dva naboja, tokrat proti nič hudega slutečemu sosedu Mirku Rožmanu, ki je bil na vrtu pred svojo hišo. Na srečo streli tudi njega niso zadeli. Miličniki so kmalu prišli v Korbejevo stanovanje, kjer so zasegli pištolo, ki jo je Mirko Korbej imel brez dovoljenja. Njega so po nalogu preiskovalnega sodnika odpeljali v pripor, hkrati pa so ga prijavili javnemu tožilcu. I*rvi podatki kažejo, da je prišlo do prepira in streljanja zaradi družinskih zadev. Korbe-jeva sta namreč v ločitvenem postopku. kos. Boksarskemu spopadu med dinarjem in inflacijo je sodila marka, dinarju pa je uspelo zbiti inflacijo na tla šele pri drugem obhodu skozi larfarsko velemesto. Kako je v življenju, smo lahko videli v sprevodu. Našo industrijo najbolje varujemo z uvozom vsega pebodigatreba, četudi iz Kitajske ali celo kapitalističnih dežel. Prijateljstvo na Bližnjem vzhodu? Ne, ta obrnjena podoba resničnega življenja je nastala v času pustnih norčij, ko so v Dolenjskih Toplicah izbirali najboljšo masko. Podobnih „zgodovinskih trenutkov" je bilo na (vetek tudi v ostalih krajih veselega pustovanja. (Foto: S. M.) )Kazerija KAZALEC, KAZALCA, KAZALCU... Ko je V Hitrotkalu nekaj ^tnilo, ie direktor dv^nil desno roko, stegnil kazalec in ga uperil v komercialnega direktoija. Ta je za hipec prebledel kot hostija,dvignil desno roko, stegnU kazalec in ga nameril na tehničnega direktoija, ki je mirno srkal kavo. Tehnični direktor je skomignil s širokimi ramami, dvignil desno roko, stegnil kazalec in ga uperil v vodjo oddelka za pripravo dela. Vodja oddelka za pripravo dela je odkorakal iz njegove pisarne, poiskal v kotu vodjo temeljne organizacije združenega dela, dvignil desno roko, stegnil kazalec in ga uperil vanj. Vodja temeljne organizacije združenega dela je brez besedi odkorakal do preddelavca, ki je pravkar malical, mu zaželel dober tek, dvignil desno roko, stegnil kazalec in ga nameril vanj. Pred-delavcu je zastal v ustih kos kruha, namazana s pašteto, a je kljub temu hladno vstal in se odpravil do Jožiča Re-piča, ki je stal za strojem in pazil, da se ne pretrga nitka. Preddelavec je dvignil desno roko, stegnil kazalec ter ga uperil v delavca Jožiča,-da mu je zastala sapa v pljučih .. . Na seji delavskega sveta podjetja so pod tretjo točko dnevnega reda razpravljali o rdclamacijskih zahtevkih, kajti v Hitrotkgl je prispela pošiljka steznikov brez zadnjega dela. To pošiljko je zavrnil nemški partner z obrazložitvijp, da se takšni stezniki praktično ne dajo uporabljati in da bi bilo edino pošteno, če mu firma Hitrotkal prizna reklamacij-ski zahtevek v višini nekaj tisoč nemških mark. Spet so se dvigale roke, spet so se stegovali kazalci: direktoijev je kazal na komercialnega, kazalec komercialnega je bil uperjen v tehničnega direktoija, le-ta je žugal s kazalcem vodji oddelka za pripravo dela, njegov kazalec je meril na vodjo temeljne organizacije združenega dela, kazalec v posesti vodje je kazal na preddelavca, ki je stegnil desno roko in hkrati z njo kazalec^ ki je bil upeijen v Jožiča Repiča. Delavec Jo-žič Repič je zardeval, in ko so glasovali, da je edinole pravilno, če priznajo rekla-macijski zahtevek nemškemu fabrikantu, je dvignil desno roko visoko v zrak in le najbolj pozorni so opazili, da je stegnil kazalec, ki je kazal proti vrhu. TONI GAŠPERIČ Larfarji seveda niso pozabili varovati povsem zemeljskih stvari; od žena (ki se varstva branijo!) do oktan-^ ske vrednosti cvička, ki je menda* dostikrat že podoben mokro, ali kot pravijo, moški vodi. Gospodinje, ki ■še marsikje pogrešajo na policah trgovin praJne praške, so na karnevalu lahko videle stroj, kije delal konkurenco Zlatorogu. Larfarji niso več kar tako; tolčrat so razvili pravi prapor, ki bo tudi za pogrebe: da pa si, čeprav le na karnevalu, ne bi mazali svojih znanili mokrih nog, so, preden je karneval sploh krenil, počistili pot pred njim. Posebne vrste dim iz tega stroja je ob največji gruči radovednežev pozelenel, kar je dokaz, da ga je marsikdo na ta prelepi sončni dan tudi krepko srknil. A. Ž. Ga že imajo februarja ponoči je nekdo skušal vlomiti v restavracijo „Pri vodnjaku" v Novem mestu. Najprej je skušal priti v lokal "skozi vhodna vrata iz Clerniove ulice, ker pa mu tu ni uspelo, je razbil stekla na oknili z dvoriščne stranu Ropot je zbudil stanovalce nad restavracijo in eden je skoz okno zakričal; ,,Kdo pa je tam? " Tega se je vlomilec ustrašil in je pobegnil. Vlom se ni posrečil, vseeno pa je za 5.000 din škode. Že zjutraj so storilca dobili. Pri Karteljevem so namreč prijeh 20-let-nega Danijela Planinca iz Zagorja ob Savi, za katerim je bila razpisana tiralica. Ko so ga privedli v zapor, so ugotovili, da ima na vesti tudi nočni obisk ,,Pri vodnjaku". PRVIC MEDVEDEK Kočevski mladi lutkarji so naštu-dirali igrico Leopolda Suhadolčana „Medvedek na obisku". Z njo bodo prvič nastopili 17. februarja popoldne v Seškovem delu, in sicer za šole. V naslednjih dneh se bo zvrstilo nekaj predstav za šolsko in predšolsko mladino. ZAKAJ TUJtf? . • V predavalnic'i Jamica, kjer se je končal že tretji d tečaj za sindikat , dinske delavce, ]f Ji ena parola, in sice tujka, ko imamo_ vensko besedo ? A Nace Karničtf' občinske k°nfeT? Kočevje, je geslo polnil, češ: . in> ,,Zakaj lepa slovenska de* , NA GRAD^ JEDRSKA 8. februarja seje PrJ"e^-Z na gradbišču jedr Krškem. Voznik . w P-, kuenika Franjo Beg^ prišel tja z vozilo"1' proti njemu v^ral"^ t tovornjak Branko MbtfV ba. Zadel je Begicev ^ voznika močno stis,1,g3'p^' li hudo poškodovanj , novomeško bolnisn^ MEDPR|2IGa LUC V 4. februarja o nj^Uap^ Ivan Hočevar iz Krs "pro11) lesom od Drnoveg Med potjo je ustavu. l} prižgal luč, peljala z avtom 22-1 dopivec iz Krškega i ^ M la. Hudo poškodov uje#®? so takoj prepelja'1 šnico. 'gt^\ i NAŠLA Pč j j Postaja miljee ^ (,[U« sporočila, da je o-li 14.20 9-letna Kidričeve ulice v pf pred samopostrež y f Kidričevi ulici o*,* Lastnik bo dohilI u ^ fi postaji milice, .?ao^p° / koliko denarja n*11 bil. Mali Jožetov živalski ™ Sestinpetdesetletni strojni ključavničar Jože Marinšek izGorenjega pri Kočevju je pravi ljubitelj živali. Na dvorišču pozdravijo obiskovalca z močnim lajanjem trije ovčarski psi, ki jim je bila namenjena krogla, pa jih je vzel v rejo Jože. V kleti ima razvrščene Iičn6 kletke, v katerih goji preko 60 papig najrazličnejših vrst in barv. V kotu nad prostorom .za hrano prepeva okrog 20 kanarčkov, poleg njih pa v posebni kletki uganja vragolije na pol udomačena veverica, ki večkrat smukne v kletko k družini zlatih fazanov in tam povzroči splošen preplah. Največjo pozornost v tem malem živalskem vrtu zasluži javanski opičja k makaki, ki ga jc Jože zamenjal za kanarčke v ljubljanskem živalskem vrtu m mu dal ime Tombe. Combe je star štiri leta in se je pri Jožetu v dobrih dveh mesecih lepo udomačil. Najraje je banane, rdeči kprenček in pije planinski čaj. Zanimivo je. da Combc rad seže tudi po dobrih piškotih, medlem ko slalxr zavrže. Ne mara tudi nolvnih bonbonov m čokolade. Pri hranjenju je fVjj Combc zelo rednih obrokov oJJ^J ' i m Jože MarinSek »f>dl cem, jivanskij®,cv J Čombejem. (Fo*0' j| sP°vJ zelo kriči darja, da je laĆc'V ^■ Jj poizkusil ("ombfj ni fijf ncjSili v rago lij 1 ^ c V J ci iz bližnje o^° t vali. '3hlL^'^®^i' siav straitoiP'^^^i'ete- P''''o9' ob 25. obletnici Dolenjskega lista 35 Oria dolenjske NOVICE - na ^o^^dopisrh Vp-l^'^VITE, STRAHOPETNI PODLEŽI! o 39'"' poslovanj! ^ uredništvo — na strani 36, o ' ohiaui^ Dolenjskega lista pišemo - na 38. strani, 'i40 S®*"" ^otoreportažo OD ROKOPISA DO vn'^iočih "^osja Derft«af'"' '^^ objavljamo izide našega natečaja za hkrati tudi najboljše prispevke sode- ta str • ^Ks. intervju sodelavcev Dolenjskega lista s i^jT'^^^aris izvršnega komiteja predsedstva C K ®dgovarii^ "3 odgovornih položajih v o° ^'ogi nni)^ )(Prašanja o novinarstvu, o senzacionali-sedan" časopisa v delegatskem sistemu, ^'"*"IK0 Mp Intervju nosi naslov NOVINAR SE MORE UMAKNITI V AZIL. i!SLJ£ nnjBou RRuitEn soDniK Ja 28 n^|OVom č k>i* uani Prebereto NAJBOl-J PRAVIČEN SODNIK lahko vaHreQa°rvatom^ . .,nte^ z znanim slovenskim slikarjem re*nit J^kovniaki Ta svoiski ustvarjalec novega sveta, Sh^^ani 0st' v svoiih r J'°' da slov' P° ekspresivno preobliko-g.a 'i s|jL ,s''karstva Probah, iskreno in neposredno govori o ** prav ji6! je1I.n.ačinu dela' ° P°imovaniu s,ikar" ^aj ne. dlake na jeziku pove, kaj je po nje- SAMO SE tiskarsko SREDIŠČE V članku, ki nosi naslov SAMO ŠE TISKARSKO SREDIŠČE, razmišlja upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Bogo Komelj o dolenjskem tiskarstvu, zraven pa objavlja tudi pregled dolenjskih periodik. Še posebej se ustavlja ob naraščanju tovarniških listov, ob Dolenjskem listu in njegovih Dolenjskih razgledih ter Prilogi in ob Krkinem latrosu. Komeljev zapis objavljamo na 29. strani. DUOfJSKI UST DOBER Na straneh 30 in 31 objavljamo reportaži, ki nosita naslov DOLENJSKI LIST: DOBER, BRALCE ZANIMAJO ZANIMIVI POUČNI PRISPEVKI, NAJRAJE BEREJO DOMAČE ZANIMIVOSTI in pa BREZ DOLENXA - KOT BREZ ŽLICE V HIŠI. V prvi boste izvedeli za izide ankete ,.Vsi ljudje vse vedo"; sporočili vam bomo,-kateri prispevki bralce najbolj zanimajo, kaj jim je zadnje čase najbolj ostalo v spominu, kakšnih stvari si še želijo in podobno. Druga reportaža pa govori o izjavah naših bralcev o Dolenjskem listu. PRAVEGA SOCIALIZMA NI BREZ KULTURE Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar je znan po svojih načelnih in trdnih stališčih. Prav tak se je izkazal tudi v intervjuju sodelavcem Dolenjskega lista, ki nosi naslov PRAVEGA SOCIALIZMA Ni BREZ KULTURE. Josip Vidmar je v intervjuju razložil svoja temeljna stališča in poglede na kulturno politiko, označil sedanje stanje v kulturi ter opozoril na njen pomen v graditvi socialistične zavesti. Intervju je objavljen na 27. strani. V SLAVNOSTNI PRILOGI OB 25. OBLETNICI DOLENJSKEGA LISTA SODELUJEJO S SVOJIMI PRISPEVKI: KAREL BAČER, RIA BAČER, ANDREJ BARTELJ, MARJAN BAUER, NAC BIZILJ, MARJAN CIGLIČ, TONE GOŠNIK, BOGO KOMELJ, MARJAN LEGAN, MILAN MARKELJ^ MARJAN MOŠKON, BORUT PEČAR, JANEZ PEZELJ, JOŽE PRIMC, JOŽE SPLICHAL, JOŽICA TEPPEV, IVAN ZORAN IN ALFRED ŽELEZNIK - PRILOGO JE OBLIKOVAL PETER SIMIČ, UREDIL JO JE JOŽE SPLICHAL >3 ■z VSEBINE . NOVINAR SE PRED POLITIKO NE MORE OMAKNITI VAZIL Ko je bil še zvezni poslanec, je Franc Šetinc ob neki priložnosti dejal, da bi bil brez Dolenjskega lista kot brez ušes in oči. Poudaril je, da mu je časopis zanesljiva opora v poslanskem delovanju, ki je ne bi moglo nadomestiti sto in sto sestankov. 45-letni Franc Šetinc, doma iz Mihalovcev v brežiški občini, ki se je kot novinar — dopisnik, urednik ter glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista vrsto let poklicno ukvarjal z novinarstvom, ob tem pa se je ves čas udejstvoval tudi kot politični delavec, je zdaj sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije. Ob jubileju Dolenjskega lista smo tovariša Šetinca zaprosili za intervju; naši prošnji se je prijazno odzval.. V njegovi pisarni v poslopju CK ZKS so se z njim pogovarjali Marjan Legan, Jože Sptichal in Ivan Zoran. Pogovor objavljamo po magnetofonskem zapisu. — Tovariš Šetinc, kako danes ocenjujete Dolenjski list kot človek, ki se je dolga leta poklicno ukvarjal z novinarstvom? Prosimo za iskreno, kritično mnenje. Kaj mu štejete v dobro, kaj v slabo? „Brez laskanja moram reči, da je Dolenjski list zelo dober časopis. Rekli smo mu fenomen v Jugoslaviji; ker je popularen, ker je priljubljen med ljudmi, kar se redko zgodi. Ne razumite tega kot laskanje, ker hodim na Dolenjsko in poznam razmere. To ne pomeni, da nimam pripomb, ampak kot celota je časopis zelo dober. Ne strinjam se z nekaterimi, ki pravijo, da je v njem preveč drobnih novic. To mu daje pestrost in to je dobro. Smer, ki jo zasledujete, je razvidna iz celote in v glavnem iz vseh posameznih prispevkov.' Seveda se zgodi, da pride do spodrsljaja, da kakšna stvar odleti od glavne smeri. Opazno je, da si kolektiv prizadeva, da bi bilo spodrsljajev čim manj. Mogoče je bilo nekaj časa prisotno, da je hotel Dolenjski list imeti vedno zadnjo besedo; tega, mislim, da je manj. Če drugim ne prizanašate s kritiko, kar je prav, potem morate dopustiti, da tudi vas kritizirajo." — Komunist je pred kratkim v uvodniku napisal, da tisku nihče ne more niti ne sme zapreti ust. Če dela napake in kadar jih dela, ima družba na voljo dovolj regulativnih instrumentov in^ načinov, s katerimi se v takšnih primerih zavaruje, vendar to ne more biti izgovor za dušenje tiska v njegovem prizadevanju, da izpolnjuje svojo vlogo javne besede v samoupravni socialistični družbi. Poskusov zapiranja ust je v lokalnih razmerah, ko pišemo konkretno, še vedno zelo veliko. Kako vi gledate na to? „Tu lahko pride tudi do nesporazumov. Vi lahko smatrate, da vam hočejo zapreti usta takrat, kadar je, denimo, kritika upravičena. Tako kritiko bi morali sprejeti, čeprav ima videz pritiska. Tak primer je po moje sevniški (mejaški spor Auer — Požun), kjer ste po mojem nebistveno napihnili v bistveno. Tako pisanje bi spr.ejel, če 'bi imeli 'ambicijo, da bi posplošili to kot nezdrav pojav. — Naš namen ni bil izživljanje v pisanju, pač pa pomagati, da bi rešili problem, da bi pobili govorice z resničnimi dejstvi... „Saj je naredil napako tudi sekretar, res pa je, da se tudi sosed nemogoče izživlja. Pisanje bi bilo upravičeno, če je takih primerov več in če bi iz konkretnega ppsplošili stvar." NOVINARJU NE ZAPIRATI VRAT — Vrnimo se k izhodiščnemu vprašanju glede svobode pisanja. Pogosto se dogaja, da o majhnih zadevah lahko hitro dobimo tudi kritične podatke, o velikih pa so nam zaprta vrata. Zlasti večja industrijska podjetja zapi^'ajo vrata do kritičnih podatkov. Zgodilo se je, da so nam bili celo politični forumi nenaklonjeni, ko smo sami hoteli priti do podatkov, češ da grajati močne lahko škodi občinskim ali regijskim interesom. „Pojav, ko lahko samo nekdo daje podatke za javnost, je tehnokratizem, birokratizem. To je treba razbiti. Novinarji ne smejo ovirati delovnega procesa, ampak da bi se osredotočile vse informacije pri enem samem človeku — to predstavlja monopol. To je lahko misterij birokracije. S tem se moramo spopadati in mi in vi, kajti to je nevzdržno. Če neposredni proizvajalci novinarjem ne-smejo ali ne morejo dajati informacij, celo tistih najbolj splošnih o samoupravnem življenju v podjetju, to ni samo problem novinarjev, ampak kolektiva samega!" — Kdo naj se v kolektivu bori proti temu? „Mislim, da je to tudi stvar delavske kontrole. Morate pa se boriti tudi vi novinarji. Ta poklic je tak, da mu ni mogoče z dekretom preskrbeti lagodnega življenja. To je poklic, v katerem je človek razpet med skrajnosti, in stalno se je treba bojevati. Tak je naš poklici" — Kako zagotoviti družbeni vpliv oa podružb-Ijanje tiska? Pri nas je problem, ker ne moremo ustanoviti izdajateljskega sveta po delegatskem načelu. Naša želja je, da bi svet čimprej zaživel, da bi nam pomagal pri vsebinskem delu. „Tisti, ki se ne potrudijo, da bi deloval ta svet, kot bi moral, ki si ne vzamejo časa za razpravo-o • programski in vsebinski usmeritvi, ti tudi nimajo pravice do kritike. Najprej morajo storiti vse, da organizirajo družbeni vpliv na časnik, da se ustvarjalno vključijo v oblikovanje koncepta in vsebine — šele znotraj tega imajo pravico do kritike!" V BOJ MNENJ LE Z ARGUMENTI — Časopis je tribuna bralcev, pravimo, zato naj bi v njem sodelovali s prispevki, tudi s kritičnimi zapisi. Ko pa smo, recimo, dobili kritično pismo iz Novolesa, so se stvari zapletle: delavcema, ki sta zapisala svoje kritično mnenje o samoupravljanju v podjetju, ni nihče odgovoril, češ da nimata prav, ampak so začeli postopek za njun odpoklic s funkcij. '„Napačno je mnenje, da se lahko odraža razpoloženje, javno mnenje samo prek pisem bralcev, ker s tem razvrednotimo vlogo političnih organizacij. Res pa je, da bi morali odpreti vrata posameznikom, jim dati možnost, da izražajo svoja mnenja ne le v svojem okolju, ampak tudi na straneh časopisa, na radiu in televiziji. V delovni organizaciji, kjer se je pojavil človek, ki je poslal pismo ven, bi se najprej morali vprašati, kaj to pomeni. Ne v tem smislu, da bi ga prijeli ali pa nagajali Dolenjskemu listu, temveč: kaj je narobe pri nas doma, da človek, ki ima toliko možnosti na sestankih, napiše pismo? To je daleč pomembnejše od prestižnega vprašanja, nad tem bi se morali zamisliti. Če je pismo poslal, bi mu morali odgovoriti z argumenti. V tem primeru po mojem delovna organizacija ni ravnala prav." — Kako bi na splošno zagotovili, da bi taki primeri šli pravo pot? „Veliko je odvisno od vloge, ki jo igra partijska organizacija v podjetju. Vsak človek, ki naleti na zid ignorance, bi se moral opreti na partijsko organizacijo; tam bi moral dobiti oporo. Partijska organizacija bi se morala dvigniti nad podjetniške interese, nikoli ne bi smela biti advokatura vrhov < v podjetju, seveda pa tudi ne po vsej sili opozicija! Zal ni vedno tako." NOVINAR NE MORE ZBE2ATIVAZIL — O senzacionalizmu ste že večkrat govorili. Kako bi vi za časopis, kakršen je na primer Dolenjski list, postavili mejo med informativno-.političnim in zabavnim? „Človek potrebuje zabavo, svet bi bil brez razvedrila monoton. Ko govorim o senzacionalizmu, nikoli ne mislim na tako zabavo, ki oblikuje okus. Če ste tu našli pravo mero, potem sploh ne gre za razmerje, ampak za enovit koncept. Ne gre za to: malo tega, malo onega. Tudi zabava je sestavni del časnika, človek to potrebuje. Drugo je senzacionalizem. Ni opravičilo, da nekdo izdaja nekulturo, zato da bi dobil denar za kulturo. Dober časopis si lahko v naši družbi zagotovi obstoj, ,ne da bi mu bilo potrebno to početi. Vedeti moramo, da se naša politika ne omejuje na politiko v klasičnem pomenu te besede: čedalje bolj je razsežnost, ki vključuje kulturo, znanost, rekreacijo — vse s težnjo, razvijati zavest na teh področjih. Tudi kulturni boj je vpet v politični boj in narobe.' Ne more biti pisanja, kamor bi zbežal novinar v azil, češ da se ne mara ukvarjati s politiko. Izbral si je le navidezen azil, kajti tudi tam se ustvarja politika: vse zabavno mora biti vpeto v pravo politiko, v tisto politiko, ki spreminja stvari, ki se ne zadovolji z obstoječim." DOLENJSKI LIST V DELEGATSKEM SISTEMU — Tovariš sekretar, kako si predstavljate vlogo pokrajinskega časopisa v delegatskem sistemu? Bojimo se namreč, da bi nas zasipali z uradnimi objavami in drugimi gradivi, zaradi česar bi po našem trpela kvaliteta novinarskega poročanja, ki ima svoje zakonitosti. Kako to uresničiti, da bi Dolenjski list ostal časnik, ne pa zgolj skupščinski poročevalec? „Tisti, ki objavljajo tako gradivo v Dolenjskem listu, morajo paziti, da objavijo tisto, kar je bistveno, kar bo človeka vpletlo v delegatski odnos. To,'kar zdaj nekateri delajo, ko objavljajo gore materiala, je način — ne rečem, da zavesten — da onesposobi človeka, da bi sploh o čem odločal, ker se zgubi v množici tega gradiva. V enoten sistem informiranja bi se morali vključiti vsi dejavniki, ki so odgovorni za to. Tu naj Dolenjski list najde svoje mesto." — Pred časom je Socialistična zveza naslovila na slovensko javnost poziv o skrbi za lepoto in čistost slovenskega jezika. Najrazličnejši dokumenti so še vedno polni tujk, zapletenih in učenih formulacij. Če vas vprašamo kot bralca: kako ta poziv uresničuje Dolenjski list? „Odlika Dolenjskega lista je, da piše ljudsko; jasno in razumljivo. Nasploh pa bo potrebno jezik izboljšati, za kar se bomo morali potruditi vsi. Vendar pa moram poudariti, da idejno neosveščeni nikoli ne bodo razumeli še tako razumljivo pisanih dokumentov. Vzporedno z akcijo za čist jezik moramo voditi akcijo za osveščanje ljudi. To pa ne opravičuje tistih, ki še vedno pišejo v nerazumljivem, baročno zavozlanem jeziku." — Pri nas je še vedno kriza časnikarstva. Pogosto jo doživljamo zaradi premajhne idejno-politične in marksistične usposobljenosti, in ne toliko zaradi premajhnega števila novinarjev. Kaj vi menite o tem? „Upam, da bo v prihodnje bolje. Novinarji morajo razumeti marksizem dialektično, ne pa kot katekizem; znati morajo razlikoval od nebistvenega, objektivno od suDJ Novinar ne sme biti zgolj registrator ampak raziskovalec, boriti se mora za P jj spreminja odnose. Kljub morajo novinarji najti čas za marksistic ^ ževanje, ker se to pozna tudi časop'®^' škodovali barvi ali zanimivosti časopisa* . no: škoduje lahko le tisti, kdor marksizma in zanimivo nadomesti s fraz REŠITEV NI V ROHNENJU -aiflOKr — Večkrat ste govorili o nujnem •" .pj, nem redu v družbi, o zavestni ^ novoletnih praznikih se je zgodilo, ^ podjetij ni spoštovala odredbe, ki je -^l^c naj se v ponedeljek in torek pred n° JjF.j1 dela. Kaj ni to izraz popuščanja reda na r j delovne discipline? . 5 „Moj odgovor je: človeka razburi ^ i teh in brezbrižnost onih, ki bi mora 1 ^tiM Rešitev ni v tem, da bi zarohnel CK, I spreminja stvari. Tej malomarnosti, bfe .apif< temu „javašluku", kot pravijo Srbi, jetr I vedati neizprosen boj! To, da s'.vsaeSjCv delovni čas po svoje, da so mu i[i}er0]e^' deveta briga, je nevzdržno. Neusmi'Je ^ i po tem udariti, glavni borci v tem ^ 0nif 1 biti člani ZK, pa tudi vi imate pri }erf]a^' no nalogo, da dvignete zavest ljudi in n ^ razvade. Mi hočemo samoupravni tehnokratskega, birokratskega reda' ne gre posploševati, je tudi veliko ko ^ samoupravni red spoštujejo. Treba ^ ^ zavest, da se bodo delavci zavedali, da v bistvu škodujejo sami sebi!" . n3P°, — Ko spremljamo partijsko življelK3' skem, naletimo na množico sklep? uresničevanje smo dolžni spremljati- ^ je toliko, da jih ne moremo fP''0.. • j obravnavati. Kako izbrati bistveno?^ -prelji ,,V našem delu je napak to, preveč novih sklepov, namesto da b' že sprejete in samo preverjali, kako s®aj0u 1 ^Pisa L 'Kakšna je nn™0?*3*6, mora sodelovati <.fW ie Dni • yasem mnenju vloga ča-kaL>viti sj jP n,ski list? i ^islitv- Zares lah'kn^ ,°!Povni kr'terij: kar ' Dr0p99iratin napredku to m' Č'0veku' n'e90vi at|. vse drunr, ' moramo poudarjati in Kakšna n - 9 pazarr«etavati!" I Ho ra®dla9al selr^ daUIedni.Ška po,itlka v kulturi? 1 ^Pešp, a^° kultum^e V ,.u90s,aviji 9dločimo z? vsega P? ^kp- Z^emam se za ^jsei^^a sebe in cl°veku, mu odpira a'leratura?'v.^e rečem Ha drUQe' Vse drugo 'e 0ria - Uc'ti. |\ie lauV me mora na primer k ^ova .! tisti človpk L ?°VOri tudi ° občutkih 0vanje 'tera*ura |e nhiai Pomeni* Če pa je vsa diK0:> dolžni tn m a^' a,i ce,° P°sme" . J ° v«''ko den2n l° "vračati. P,i nas pa zdaj I kSu„,0i «a» J te edar'ie." . N> ko< Politična'a|Skrt>lienost' da I Y ^^e5ava a Pusti kulturo, da se /0(ja • niSem • • • do»u7ert ^-"un^tof"'6 °blaS,i v kulturo. A"red"iStvih 5;« skrbeti, da %£' ženite d <«»'liudje." ^"^eda^^^ialbirt 23radi tega toliko ne- °?*®*ki dijaški list Almanah. knjj* kseroks k lnz' arb> Marijan Mušič je no hrn,Co- OrigLfe za novomeško študijsko ^i^i ^'ovenska n, e,etovo literarno zapušči- la«5t 0 dijaških i 9'mnazije , ki vsebuje si^pat-99 ie takoj Dn l(!Jlb':Takratna gimnazijska Wz,r* 2OF. p. od krit ju prepovedala, češ da Vrinjeniec ^°vomeščeaCnlMllUStrator je bil takratni 9rafjjp. [Oslovi na Marijan Jenko. Vsi drugi ]937 ' ^°že Bajer o. prevzeti iz odlične biblio-'*Šla ^5. Lii.kr ensk' časniki in časopisi ^nJiŽni ^0-letnir- Bibliografija je Ce v Ljubljani' odne ln univerzitetne 5'^led ffeniske •^'oclke 1 ^ 1ooa v Dolenjski Doleniska periodika, • ir> nadal .ra29'edih, snopič 1, str. ^8 ^, rvanje za leta 1970 - 1974) '941 l887/JD''iaški |istv M 6 a p- '* N°vo mesto 1885/86 - "39a A,eclal'§ki |jst k. 61 a lTanah. Nov/n V° mest0 188- ~ 1889- ^1939 Ma,j vestni5!01921- 63 a' r ■ Pon,kve, Dobropolje 1925 64 ' kavt kral- ^0/41 ^J' vre?ciMMiaŽ!- Litija 1937' 1939-67 a ć,9^. (Od 10^0 0r' Stična 1936 -vtski tisk P, 8/39 dalJ'e"v Stični.) ,Sk- Vestnik skavtske knjižnice. Litija 1939 - 1941. 67 b. Skavt. Glasilo Stega skavtov kralja Matjaža. Litija 1939/40 — 1940/41. 68 a. Naše delo. Radna, Lisičje (pri Škofljici) 1940 - 1943/44. 68 b. Smuk. Zimska priloga Skavta, glasila Stega skavtov kralja Matjaža. Litija 1940/41. 69 a. Plug. (Glasilo belokranjskih študentov. V letih pred 1941.) 1942 — 1945. 75 a. Goreči plameni. Glasilo vseh poštenih deklet. Šmihel 1942/43 — 1943. 75 b. Kočevski vestnik. 1944. 80 a. Na braniku. Glasilo oklop, vlaka Grosuplje. Grosuplje 1944. 81 a. Naša četa se bori. Kočevje 1945. 81 b. Naš boj Novo mesto 1943. 81 c., Ogrevajoči žarki. List katoliških dijakinj. Šmihel 1942/43. 103 a. Torpedo. (Dijaški list šestošolcev novomeške gimnazije.) 1942/43. 103 b. V boj. Velike Lašče 1945. 106 a. Za slovensko domačijo. Ribnica 1944 — 1945. 1945-1969 142 a. Dolenjski rudar. Delavski svet Rudnika rjavega premoga Krmelj. L. I. 1961-. 1970- 1974 211. Utrinki. Glasilo Pionirskega odreda Osnovne šole Katje Rupena Novo mesto. I. 1969/70. 212. Zarje. List učencev osnovne šole Trebnje. Št. 2 1970/71. 213. Preproste besede. Glasilo novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert. I. 1970—71. 214. Otroci svobode. List Pionirskega odreda in mladinskega aktiva na Osnovni šoli Raka. Št. 4 1971. 215. Excerpta. Izdaja Krka, tovarna zdravil, Novo mesto. 1971. 216. Glasnik za medicino in farmacijo, l-zdaja Krka, tovarna zdravil Novo mesto. 1971. 217. Gozdar. Glasilo GG Kočevje. I. 1971 —. 218. Mladi ob Krki. Glasilo Pionirskega odreda in mladinskega aktiva Gorjanskega bataljona Osnovne šole Grm. Novo mesto I. 1971 /72 —. 219. Mladi kurir. Glasilo Taborniškega odreda Mladi kurirji osnovne šole Novo mesto. I. 1971/72 -. 220. Preproste besede. Glasilo literarnega krožka Posebne šole Novo mesto. I. 1971/72 —. 221. Iz naših logov. Glasilo učencev Osnovne šole Bršljin, Novo mesto. I. 1971/72 —. 222. Informacije občinske konference ZMS Novo mesto. 1972. 223. Potoček. Osnovna šola Kočevje. 1972. 224. Mokronoška larfarija. Izdaja Turistično društvo — klub larfarjev v Mokronogu. 1972 —. 225. Kapitelj. Župnijsko oznanilo. Novo mesto 1972. 226. Kurir. Časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto. I. 1972. —. 227. Krka. Glasilo DO Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča. Novo mesto I. 1972 —. 228. IT AS. Glasilo organizacije združenega dela ITAS Kočevje. I. 1972 (Obveščevalec.) 229. Mladi tekstilec. Glasilo mladinskega aktiva tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto. 1972—. 230. Kovinarska. Glasilo delovne skupnosti Tovarne industrijske opreme in konstrukcij v Krškem. I. 1972-. 231. Informator. Glasilo Lesne industrije Kočevje. I. 1972-r. 232. Obveščevalec. Glasilo kolektiva Tovarne celuloze in papirja Krško. 1972. 233. Misli mladih. Glasilo literarnega krožka O. š. Krmelj. 1972/73-. 234. Kozice. Izdaja Literarni krožek O. š. Stari trg ob Kolpi. I. 1973—. 235. SGP Grosuplje* Glasilo delovne skupnosti. I. 1973—. 236. Obvestila. Glasilo delovne skupnosti Zavoda za rehabilitacijo invalidov, ROG Novo mesto. I. 1973 —, 237. Zeleni tolmuni Krke. Informator Ribiške družine Novo mesto. I. 1973—. 238. Novoteks. Glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. I. 1973 —. 239. Kočevski grafičar. Glasilo mladinskega aktiva Kočevski tiskkočevje. 1973—. 240. Naše okolje. Glasilo Hortikulturnega društva Krško. 1973—. 241. Glasilo občanov. Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. I. 1973 —. 242. Ela. Glasilo delovne skupnosti podjetja za izdelavo elektrospojnih elementov, elektro-konfekcije in elektrotermičnih aparatov. Novo mesto I. 1973—. 243. Naš list. Glasilo osnovne organizacije sindikata. Ribnica I. 1973 —. 244. Informator. Glasilo partizanov. Kočevje, 1974 -. 245. Bilten. Izdan ob srečanju krvodajalcev Ditzingen — Novo mesto. ObO RK Novo mesto 1974. (Edina številka je izšla v nemščini.) 246. Filter. Glasilo TOZD Institut Novo mesto. Izdaja Krka, tovarna zdravil Novo mesto. 1. 1974-. 247. Martinčki starih zidin. Glasilodobrepoij-ske osnovne šole. I. 1974 —. 248. Melamin. Glasilo delovne skupnosti Kemične tovarne Kočevje. 1974 —. 249. Trimo. Glasilo organizacije'združenega dela Trimo Trebnje. 1. 1974 —. 250. Krka—LE K. Tovarna organskih kislin. Novo mesto—Ilirska Bistrica — Ljubljana. 1974 Iz prejšnjega zapisa in iz tega sestavka se izlušči, da je izšlo do leta 1941 24 časnikov splošne vsebine, 43 dijaških listov, 1 revija, 1 gledališki list, 1 tovarniško glasilo, 3 verski listi in 7 različnih periodik. V narodnoosvobodilnem razdobju je izšlo 45 partizanskih in sovražnih glasil. Tu so mišljena tista, ki imajo označen kak dolenjski kraj izhajanja. Vsi drugi listi, pa čeprav so bili razmnoženi na Dolenjskem, niso upoštevani, ker so bili namenjeni vsemu prebivalstvu in so se razširjali tudi izven Dolenjske. Tudi sedaj tiskajo tiskarne v Kočevju, Krškem in v Novem mestu razne časnike za založnike izven Dolenjske in tudi niso zajeti v tem pregledu. Po letu 1945 se časniki in časopisi vsebinsko zelo razširijo v primeri na tematiko časnikov in časopisov izpred I. 1941. Po letu 1945 so izšli 3 časniki splošne vsebine, 46 dijaških listov, 4 revije, 5 gledaliških listov, 3 volilni časniki, 9 uradnih in podobnih listov, 21 glasil množičnih organizacij, 39 tovarniških listov, 1 versko in 13 glasil z različno vsebino. vedno već tpvami&kih listov Med glasili po I. 1945 je vedno več tiskanih. Edino dijaški listi, nekateri tovarniški in razna priložnostna glasila so razmnoževani z raznimi tehnikami. Okrog 4 sedmine listov, izdanih po letu 1945, je dijaških in tovarniških. Dijaški listi so se zelo razmahnili in niso več domena srednjih šol, ampak jih izdaja skoraj že sleherna osnovna šola. Pišejo jih šolarji pod * vodstvom svojih mentorjev. Vsebinsko so si zelo podobni in objavljajo literarne prvence šolarjev. Večkrat pa je vsa številka posvečena isti temi, npr. kmečkim uporom. Vsebinsko vedno bolj posegajo v našo preteklost in vedno več je sestavkov iz naše narodnoosvobodilne borbe ter vsebujejo spominske zapise, ki jih pripovedujejo starši otrok ali drugi udeleženci osvobodilne borbe. Dijaški listi so pomembni predvsem za sodelavce, ker jih sodelovanje uvaja v pisanje in oblikovanje estetskega čuta. Večina listov je ilustriranih. Tovarniških listov je vedno več in vedno bolj pridobivajo pomen. To niso več suhoparni listi z naštevanjem podatkov ali objavo raznih statistik, ampak so zaradi pestre vsebine postali zanimivi za člane delovnih kolektivov. Marsikdaj je tovarniški list edino čtivo delavcev. Nekateri tovarniški listi so izločili razna obvestila ter jih rajši objavljajo v raznih biltenih in s tem posredujejo hitrejfe obveščenost. V listih se zelo odraža samoupravljanje delavcev. Vsebinsko so presegli obseg informiranja in so postali s svojimi sestavki tudi izobraževalni. Listi imajo dovolj možnosti, da bi še bolj razšipili obseg svojega pisanja. Morda bi objavljali podatke in opis dela posameznih ustanov, ki se financirajo s samoupravnimi sporazumi. Tovarniški listi bi lahko seznanjali svoje bralce s krajem, v katerem živijo. Morda bi lahko objavljali tudi koledar raznih prireditev, da bi bili delavci z njimi seznanjeni. Zadnje številke nekaterih listov so seznanile svoje bralce z gradbenimi načrti novomeške občine. tudi kulturne ustanove Ne bi se več ustavljali pri raznih zvrsteh časnikov, ampak bi se omejili le na Dolenjski list, Dolenjske razglede in omenili revijo latros, in to iz naslednjega vzroka: V neki znanstveni publikaciji piše, da mora imeti kraj, ki hoče igrati vlogo pokrajinskega središča, poleg gospodarske moči, potrebnih uradov in ustanov, ki pokrivajo območje pokrajine in razvitega šolstva, še te kulturne ustanove: bogato knjižnico, muzej, arhiv^ galerijo^ časnik in časopis, radijsko postajo in tiskarno. Ze stoletja velja Novo mesto za pokrajinsko središče in še je znan naziv Novo mesto — metropola Dolenjske. Toda ta nekdanji pomen se Novemu mestu počasi izmika in nekdanji vpliv se vedno bolj oži. Edino Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu še pokriva z delom svoje dejavnosti (zbiranje domoznanskega gradiva in sestavljanje dolenjske bibliografije) celotno Dolenjsko v njenih zgodovinskih mejah. Dolenjski list ne pokriva območja, dolenjske občine Grosuplje. Ta občina pa redno izdaja vzorno urejevani in vsebinsko bogati Grosupeljski zbornik, ki je I lahko zgled vsem ostalim dolenjskim občinam. Prav je, da se vsi kraji razvijejo, čimbolj se bodo razvili, prej bo šla Dolenjska iz svoje zaostalosti. Toda vsi kraji ne morejo imeti vseh institucij, ker nismo dovolj bogati. Prav pa bi bilo, da bi imel vsaj en kraj na Dolenjskem to, kar imajo druga pokrajinska središča. Novemu mestu manjkajo založba, revija, radijska postaja in popolna tiskarna. Upajmo, da se bo uresničil koncept o tiskarskem centru, ki ga je lepo nakazal v Dolenjskem listu novinar M, Moškon. Z njegovo realizacijo bi imela Dolenjska vse, kar potrebuje regionalno središče. Založbo je imel že Janez Krajec pred skoraj 100 leti in do nedavnega je še živela Dolenjska založba. Tudi pokrajinsko glasilo Dolenjski list obstaja že 25 let. V svojem obstoju je opravil pomembno delo in nekaj spodrsljajev mu ne zmanjša pomena. Prva leta svojega izhajanja je objavljal daljše tehtne sestavke, ki jih bo š pridom uporabljala bodoča generacija. Ko pa je list vpeljal posebne strani za posamezne občine, je list sicer postal zanimivejši za bralce omenjenih strani, ni pa mogel več objavljati daljših člankov. S tem pa si je list zmanjšal vrednost za uporabo v kasnejših letih.. Toda kljub temu ne bo mogel iti mimo njega nihče, ki se bo bavil s preteklostjo Dolenjske. Morda je tudi uredništvo Dolenjskega lista prišlo do enakih ugotovitev, ker je vpeljalo najprej prilogo Dolenjski razgledi in nato še Prilogo. dolenjski razgledi Dolenjski razgledi lahko docela nadomestijo posebno dolenjsko revijo, ker sta že prva snopiča vsebinsko enaka revijam. Za Dolenjske razglede pa govori še velika prednost, da imajo krog bralcev. Ne bere jih samo 30.000 naročnikov, ampak tudi drugi člani gospodinjstev, kar da približno 100.000 bralcev. Le katera slovenska revija st lahko postavi s takim številom bralcev! Poleg tega imajo Dolenjski razgledi že vpeljano administracijo, kolportažo, tiskarno in podobno, medtem ko bi si nova revija vse to šele morala ustvarjati. Res bi izšlo nekaj številk na boljšem papirju, revija pa bi. zanesljivo zamrla. Hiba Dolenjskih razgledov je le papir. Morda bi se dali odtisniti na boljšem papirju. Skoraj vsi sestavki bodo našli svoje mesto v slovenski bibliografiji, prav vsi pa v dolenjski. Že sedaj so v novomeški študijski knjižnici Dolenjski razgledi v stalnem branju. priloga Tudi Priloga se je lepo uveljavila. Z objavljanjem Trdinovih notesov se je trajno vpisala v našo književnost. Tudi drugi sestavki bodo koristno služili bralcem v kasnejših generacijah. Ostalo gradivo pa zadovoljuje druge bralce, ki žele zvedeti, kaj je novega v modi, gospodinjstvu in ki jih zanimajo zanimivosti iz drugih l$rajev. iatros Omeniti moramo še odlično revijo latros, ki jo izdaja Krka, tovarna zdravil v Novem mestu. Čeprav je namenjena le zdravstvenim strokovnjakom, je zanimiva tudi za laike, zlasti je zanimiva razprava dr. Draga Mušiča. Tudi zaradi odlične opreme in slikovnega gradiva iz Zakladnice naših likovnih umetnikov jo s pridom prelistava vsak, komur je pri srcu umetnost. S svojimi povzetki v tujih jezikih je revija našla bralce tudi v drugih državah. Le žal, da je že več let ni na svetlo. BOGO KOMELJ P. S.: Če ima morda bralec kak primerek v tem sestavku omenjenih listov (označenih z a in b), prosimo, naj jih odstopi novomeški študijski knjižnici, ker mora ta tako gradivo zbirati. Prav tako iščemo tiste številke časnika Belokranjec, ki so bile tiskane v Pragi. Tudi v Pragi jih tamkajšnje , knjižnice nimajo, kot nam je sporočil naš pomembni rojak dr. Oton Berkopec, ki živi in dela v Pragi. B. K. DOLENJSKI UST Pregovor pravi, da vsi ljudje vse vedo. V uredništvu si vsak teden belimo glave, ko razmišljamo o tem, kaj pisati, da bo časopis boljši in za bralce še bolj zanimiv. Zato smo se pred novim letom odločili, da si pomagamo z anketo, v kateri smo želeli izvedeti, kaj bralce zanima, česa si želijo več. Kaj smo izvedeli? Rezultati so pred vami! veDkot polovico'- Hober Do roka smo dobili 415 odgovorov: samo 10 bralcev je odgovorilo, da Dolenjskega lista ne berejo redno. Kar 97 odstotkov in še čez pa je v rubriko zapisalo, da ga berejo redno. V anketi so sodelovali ljudje najrazličnejših starosti: najmlajši, ki so odgovarjali, so imeli komaj nekaj več kot 10 let, najstarejši med njimi so imeli več kot 80 let. V anketi so odgovarjali ljudje najrazličnejših poklicev: kmetje in delavci, obrtniki, dijaki in študentje, upokojenci, inženirji. V anketi smo želeli izvedeti, kakšen se zdi našim bralcem Dolenjski list. V pomoč smo jim navedli pet kategorij: dober, povprečen, slab, odličen, zanič. Velika večina bralcev, kar 217 ali 52 odstotkov, meni, da je Dolenjski list dober. Da je povprečen, meni 105 ljudi ali četrtina, da je odličen pa 89 anketiranih ali 21 odstotkov. Samo dva bralca sta mnenja, da je Dolenjski list slab, 1 pa je odgovoril, da je zanič. Tako kategoriji „slab" in „zanič" ne tvorita v skupnem seštevku vseh anketiranih niti enega odstotka. Zanimalo nas je tudi, kateri prispevki v listu bralcem bolj ugajajo: ali zanimivi poučni ali informativno-politični. Nekateri se niso mogli opredeliti za eno samo možnost, pač pa so odgovorili,da jih zanimajo tako ir>for-mativno-politični kot zanimivi poučni prispevki. V veliki večini pa so vendar odgovori tistih, ki jih zanimajo zanimivi poučni prispevki. Teh je 321 ali 77 odstotkov, medtem ko je 139 odgovorov ali ena tretjina takih, ki jih bolj zanimajo informativno-politični prispevki. Nedvomno je za oceno želja in okusa bralcev izredno pomembna tista kategorija v naši anketi, v kateri smo se zanimali za področja, ki naše bralce v listu najbolj zanimajo. Kot je znano, smo navedli 11 možnosti: politika, gospodarstvo, odmevi bralcev, kultura, šport in mladina, splošne zanimivo- -^ r ^^ i ^ UilS RRflLCE ZANIMAJO ZANIMIVI POUČNI sti, komunske strani, domače zanimivosti, kriminal, zabava in Priloga. Odgovori po svoje značilno ilustrirajo zanimanje bralcev za posamezna področja, kot tudi priljubljenost Dolenjskega lista, ki je po nakladi največji pokrajinski časnik v Jugoslaviji. Na prvem mestu po priljubljenosti posameznih področij so domače zanimivosti. Kar 272 bralcev je v odgovorih zapisalo, da jih zanimajo domače zanimivosti: to pomeni, da se je zanje odločilo skoraj dve tretjini anketiranih. Kajpak so nekateri navedli več področij, ki jih zanimajo, 43 bralcev pa je navedlo vseh 11 področij, ki smo jih navedli v anketi — vendar so jih ti bralci zvrstili po priljubljenosti posameznih področij. Teh 43 odgovorov smo še posebej obdelali, in sicer tako, da smo področju, ki so ga postavili na prvo mesto, zapisali 11 točk, tistemu na drugem mestu 10 in tako naprej do zadnjega, enajstega področja, ki smo mu zapisali 1 točko. Lestvica področij, ki teh 43 bralcev v listu zanimajo, je potem dobila takole podobo: splošne zanimivosti 326 točk, šport in mladina 299 točk, odmevi bralcev 286 točk, domače zanimivosti 284 "točk, gospodarstvo 271 točk, kultura 264 točk, komunske strani 258 točk. Priloga 255 točk, politika 242 točk, kriminal 229 točk in zabava 195 točk. Zanimivo je, da je prav Priloga imela največ nasprotujočih si mnenj med temi 43 bralci: kar 10-krat je bila postavljena na prvo mesto, hkrati pa celo 11-krat na zadnje. Sicer pa sta bili na prvih mestih po 6-krat postavljeni politika in komunske strani, po 4-krat gospodarstvo, šport in mladina, splošne in domače zanimivosti, po dvakrat kultura in kriminal, enkrat odmevi bralcev, medtem ko ni bila zabava nobenkrat na prvem mestu. Taka je bila vrednostna lestvica teh 43 anketiranih, ki so odgovorili o priljubljenosti posameznih področij tako, da so navedli vsa področja, vendar po vrstnem redu zanimanja. Kot smo že omenili, je med vsemi 415 anketiraninii največ glasov prišlo za domače zanimivosti. Njim pa slede po vrstnem redu: odmevi bralcev — 248 glasov (59 odst.) kriminal — 237 glasov (56 odst.) spi. zanimivosti — 234 glasov (56 odst.) gospodarstvo — 233 glasov (56 odst.) Priloga — 227 glasov (54 odst.) šport in mladina — 201 glas (48 odst.) kultura — 190 glasov (45 odst.) zabava — 186 glasov (44 odst.) politika — 170 glasov (40 odst.) komunske strani — 157 glasov (37 odst.). dolenjski razgledi^da! Uredništvo Dolenjskega lista se zaveda, da mora kot glasilo SZDL v do- lenjski regiji izpolniti tudi svoje kulturno poslanstvo. Del tega.poslanstva naj bi bili Dolenjski razgledi, katerih izdajanje pa bi morale podpreti tudi kulturne skupnosti dolenjskih občin. Dolenjski razgledi naj bi bili središčna točka kulturnega dogajanja na Dolenjskem; njen prikaz in odraz, obenem pa naj bi bili tudi prostor, kjer bi se uveljavljala živa ustvarjalnost. Prav zaradi tega smo v anketi našim bralcem zastavili vprašanje, ali naj bi izdajali Dolenjske razglede. 174 odgovorov ali 41 odstotkov anketiranih je mnenja, da bi Dolenjski razgledi morali izhajati, 134 vprašanih sodi, da bi jih lahko izdajali — teh je torej slaba tretjina, medtem ko 20 bralcev ali manj kot 5 odstotkov meni, da Dolenjski razgledi niso potrebni. Ostali — teh je 21 odstotkov — v anketi na to vprašanje niso odgovorili ali pa so napisali „ne vem" ali „odloči naj večina" ali „kakor se vam zdi". Očitno je, da je velika večina bralcev za Dolenjske razglede, saj sodimo, da je anketa vendar dovolj dober vzorec za posplošitve. Odločilno besedo bodo zdaj morale izreči kulturne skupnosti. PRISPEVKI II] kotiček. Hiša za Cunkove, pisanje o izginulem Boštjančku in Dolenjski cazgledi. kateri prispevki v spomina? Na vprašanje, kateri prispevki so bralcem v zadnjih tednih najbolj ostali v spominu, smo dobili več kot 50 različnih naslovov. Temu so bili všeč taki, onemu drugačni članki in zapisi. Velikokrat so bila omenjena pisma bralcev in različne splošne in domače zanimivosti. Med posameznimi naslovi pa so se največkrat pojavili tisti, ki so govorili C sojenju novomeški skupini mladih vlomilcev (Grenak konec sladkega življenja in drugi zapisi): 40 bralcev ali slabih 10 odstotkov ima v spominu te Članke. Po številu glasov slede: podlistek Iva Pirkoviča „O svobodni republiki pod Gorjanci in njenem kirov-skem junaku piparju Bakšetu" z 39 glasovi, Priloga in kriminal s po 27 glasovi, „Gradovi in usode" z 21 glasovi, šport z 20 glasovi, politični in gospodarski članki s po 12 glasovi. Vsaj 4 glasove bralcev (ali 1 odstotek anketirancev) so dobili še naslednji članki: o NLP v Prilogi, obisk tovariša Tita v Krškem in gradnja atomske centrale, naša akcija, novoletna ropotija. Revščina z dvema obrazoma, pisanje o JLA, Po svetu okoli. Hudo se pozabi, dobro ostane, pedagoški in zdravnikov kaj naj bi se Ulov DL? Tudi pri odgovorih na to vprašanje so bile zapisane različne misli. Devet kategorij prispevkov, ki naj bi bili pogosteje ali v večjem obsegu v Dolenjskem listu, smo zasledili pri številnih anketirancih. Najpogosteje — kar 62-krat — je bilo pod rubriko, kaj bi še moralo biti v listu, zapisano: „Roman ali povest v nadaljevanjih!" 51 bralcev se zavzema za večje križanke, za več križank, za nagradne križanke in za več hunrK)rja; 31 bralcev je mnenja, da bi morali imeti več gospodinjskih nasvetov in receptov; 28 jih meni, da bi morali pogosteje pisati o kmetijskih nasvetih in o kmetijstvu sploh; 25 jih sodi, da premalo pijemo o preprostih ljudeh, o odročnih krajih in da imamo premalo potopisov; 23 bralcev odgovarja, da bi morali imeti več strokovnih, vzgojnih in poučnih* člankov (kot na primer „Zdravnik svetuje" in podobno); 13 anketiranih pa se zavzema, naj bi več pisali o glasbi in filmu. BEREJO DOMAČE lMUMNOKIl kaj bi lahko brez škode opustili? i Velika večina tistih, ki 50 ^ • rili na vprašanja v naši an pgsf-mnenja, da ne kaže ničesar ^ da je najbolje „naj ostane na „ kar tak, kot je — ni kaj iz? |S izdajanje Dolenjskega lista^ o Paradižniku bi opustilo Kaj so pisale Dolenjske ^n^ti' 80 in kaj Dolenjski list pred ^ Prilogo bi opustilo 10 bra«c®'^gl političnih člankov 7, ^r' 4^! Krpanov kotiček 5 in ko?®'' ci. Vse drugo, kar naj bi °P predlagala največ dva bralca« pa en sam. h0 iW, In za konec: uredništvo zanimive in uresničljive pre ^ p, jeti, saj se zaveda obvezno ^ ima do svojih številnih nar bralcev NAGRAJENCI suni Do 15. januarja, ko se je končal razpisni rok za odgovore v na .|j4 v kateri smo želeli zvedeti za mnenje bralcev o časopisu, smo ° ti^ odgovorov ali blizu 1,5 odstotka od skupnega števila izvodov, k> J mo vsak teden. -jBL Žreb je nagrade razdelil takole: . ^ t 1. nagrado — 1.000 dinarjev bo dobila Alojzija Novina, Kri* Novo mesto; , ^ 2. nagrado — 500 dinarjev dobi Jože Borko, Reštanj 3, SenO*0'^™ I 3. nagrado — 250 dinarjev bo dobil Franc Ferbežar, Partiz3 Struga (SR Makedonija); 4. nagrado — 200 dinarjev pa bo dobila Cirila Bence, Dol. 10 knjižnih nagrad bomo poslali po pošti naslednjim 'z* |»b Ro °i69al" skpmka pri Mim?.' 7®"'etna kmetica s /J1 ča*u rada nr osebno v zim-Cser^arlia R09ina i,87ram P°d'istke!" si vam Povedat: 5apudia: »Hotela so 0 .2 Vami zelo »J?3 Smo ljudie' ki všeč prisDewif- -0Voljni- posebno Slannk-kVČasih bi Se'*i kmečke9a živ" 2ria" 0 revščini • 0vek zjokal ob ve? nit^ot;;ie^-Ker r°^anov naših ^89a dela'si že,im Stanko Bot PlSate,iev-" 'entk-a: "Nai osian3'!610' vrtnar iz j^o" n naj se še zre- k0m°re prjkrškem? 'T3- ^oditija skihrS'h straneh tri b' bile na s pr|delkov iz ra,iine Cene kmetij- 4rk0 krfjev<" Haorf' Raki- y p8,etm kmet iz sSS !ak; da hi' 8 ' da bi bil še doslej' da bi imeT PHi0 Vremenu' ,Podi-U*,'> »lih?"' £""" z Gor- Su" in^a ,S!ku obiaviiot' ko bi začeli *e skr,aj' ^Udiia m ' r?man "V pekel veri S na Pamot^Urp- Via" 2nam ga do ,°,aka Proti ! ie odkrita izpo-sr^0>ni hvaležni ,ni'Bra,ci vam bo-^Sisjti "!: pobranih štorij Saj? v Beli krtij1^"' "P°kojenec iz listu in8p-,0 29°dovinski t1 t°do P°d" •Malt' n,°9i!" ' ot So zdai v iz i? f1rankovič io, ,e v D^rŠkega- r ' 39.Jetni uslužbe- bo. „.ole"iskem ii?tf.™'^al "m. kaj < S^P^Id0strOin.kaiSlal ^etk'a!fJ ie, vsai ,a lepa: kar tako • Erna s° k°nca.. ®m®' zanimiv od JJj 6K3''etna flospodinja diPrea,bo|joenim ,kem: "V vašem Ana eSte občane r postav|iate tu-čakam * *'» iz čr"* V'dno mesto." 'iniJS,daDČrm,ia: "Komai Najboljemm Dolenjski na Do. 1 skl zapisj! .j! • e Pritegnejo V'ne#. njskem res . J '™amo pri nas v'ienia adnie vojne i/t' iz 2god°-k 'Van R? trP'ienjanaŠega težkega ie^jj pri len tja*' >u po k°ie nec iz °na|a bi vsebina n T' "Moja že|ia *daj.« ^ naprej tako°k njskega lista ,tako bogata, kot je ',fKa* ^bie^sjIČ'. 7o,etna gospo-*a> P^omb' Pr! Novem meSu: ^trtka, le to' da komaj Pride Dolenjski nsz DOUNJGA KOT nsz acE Kristina Cesar, 50-letna gospodinja Iz Biške vasi pri Mirni peči: „Izhaja lahko še v večjem obsegu, saj se mi zdi, da ga prehitro preberem ..." Fanika Ivanič, 53-ietna gospodinja iz Črešnjevca pri Dragatušu: „Dolenjski list mi zelo ugaja in bi mi bilo dolgčas brez njega." Franc Glavan, 64-letni upokojenec iz Dol. Straže: „Rad bi videl, da bi se ljudje poboljšali, da bi lahko pisali več dobrih novic!" Anton Krošelj, 80-letni kmet iz Kapel: „Z Dolenjskim listom sem zelo zadovoljen." Bertka Velše, 41-letna delavka iz Semiča: „Sem zelo zaposlena, vendar vseeno komaj čak^m, da dobim Dolenjski list v roke ..." Boris Debelak, 57-letni upokojenec Iz Krmelja: „Vsebinska izboljšava lista, razširjena mreža dopisnikov in objektivno poročanje naj bo vaš moto!" Jurij Fras, 63-letnl delavec Iz Brežic: „Vsaj enkrat na mesec bi morali izdajati Dolenjske razglede ali kakšno drugo kulturno revijo, v kateri bi lahko sodelovali mladi ustvarjalci iz vseh dolenjskih občin, ki jih ni malo. Revija naj bi se razširila tudi na druge dele Slovenije, kar bi pritegnilo nove bralce in naročnike." Pavel JanežIČ, 36-letni delavec iz Brestanice: „Nisem Dolenjec, ampak Gorenjec, vendar mi je Dolenjski list najbolj ljub med vsemi časopisi, ki iz-, hajajo v Sloveniji." Marija Kostevc, 49-letna gospodinja Iz PIšec: „Tu pri nas ima skoraj vsaka hiša Dolenjca in nič pripomb. Le tako naprej, po svoje!" Slavica Sraj, 24-letna prodajalka Iz Laškega: „List mi je zelo všeč in želim, da bi še naprej uspešno izhajal!" Robert Kastelic,- 76-letnl upokojenec Iz Litije: „Obdržite list na sedanji ravni." Julka Gabrijel, 60-letna gospodinja Iz Rodin pri Trebnjem: „Prečitam ga od prve do zadnje strani; komaj čakam, da ga dobim." Franc Podnar, 27-letnl absolvent Iz Škofje Loke: „Ostanite še naprej najboljši pokrajinski list v Sloveniji!" Tanja Hočevar, 26-letna trgovka iz škocjana: „Naj ostane še naprej glasilo Dolenjske — brez pačenja in olepšav." Jože Perše, 33-letnl predmetni učitelj iz Škocjana: „Novinar naj bo pri svojem delu svoboden in objektiven!" Helena Pompe, 19-letna ekonomska' tehnica s Trške gore. Krško: „Zelo mi ugaja Priloga in želim, da bi izhajala vsak teden." Darja Smrke, 28-tetna študentka iz Ljubljane: „V Prilogi je prva stran brez pomena, preveč praznega prostora, prevelike slike. Ni škoda papirja? " Alojz Povhe, 25-letnl papirničar Iz Smednika pri Raki: „Mislim, da je Dolenjski list v tej obliki kar v redu, želel pa bi, da bi bila Priloga vsak teden." Anton Košir, 69-tetni zidarski mojster iz Sodražice: „Iz Sodražice je zelo nsz DOUNJGA KOI BREZ ZLCi malo, ampak smo sami krivi, ker nihče nič ne piše!" Anton Stipič, 44-letnl kmet Iz Planine pri Podix)čju: „Prav bi bilo, če bi prišli novinarji kaj v naše kraje pogledat ..." Mitja Uhan, 28-letni absolvent Iz Ljubljane: „Časopis naj bo tehnično bolje urejen." Oto Kolman, 72-letnl upokojenec iz Ljubljane: „Naj naročniki v redu in brez odlašanja plačujejo naročni-^no..." Leon Senger, 28-letni prosvetni delavec Iz Brezja pri Podbočju: „Pišite tudi o odročnih krajih, o ljudeh in življenju v njih, saj tudi tja prihaja Dolenjski list." Slavka Struna, 16-tetna dijakinja s Potovega vrha: „Dober tisk in manj napak!" Zlatko Razdevšek, 35-letni komercialist 'z Otoček: „Znani dolenjski ekonomisti bi lahko uvedli stalno rubriko, kjer bi poročali o rasti gospodarstva, vlaganjih v proizvodnjo, ocenjevali investicije in podobno." % Jože Robežnik, 18-letnl kuhar Iz Ljubljane: „Zakaj ne daste na koledar lepe fotografije dolenjske pokrajine namesto tovarne Gorenje? " Anton Ajster, 37-letni VK avtome-hanlk Iz Krške vasi: „Ali bi se ne dalo urediti, da bi izhajal obrambni kotiček? Preprosti ljudje bi se marsičesa naučili o ljudski zaščiti in obrambi domovine." Marjan Zupančič, 23-letnl šofer z Jame pri Dvoru: „Dolenjski list je včasih zanimiv, včasih je pa pomanjkljiv." Danica Poje, 35-letna učiteljica Iz Ljubljane: „Več bi lahko pisali o vzgoji in izobraževanju, o etiki." Vladislava Špilek, 26-letna ekonomske tehnica Iz Prilip pri Brežicah: „Večkrat bi morali objavljati daljše, zanimive pogovore s tako imenovanim malim človekom: o življenju in delu kmečkih in delovnih družin, o zdomcih in podobno." Mlml Prešeren, 53-letna upokojenka z Dol. Karteljevega: „Ostreje ocenjujte tekoče stvari, zlasti napake v gospodarstvu!" Tone Omerzel, 33-letnl ekonomist Iz Radencev: „Nikar naj komu izmed članov izdajateljskega sveta ali uredniškega odbora ne pride na misel, da bi bilo treba spremeniti format Dolenjskega lista!" Lojze Ratajc, 23-letni tehnik z VIne gorice pri Trebnjem: „Pišite tudi tisto, česar ljudje prvič ne bodo brali; ne pišite le tega, kar zanima večino." Bogdan Jerič, 16-letni 'dijak iz Krmelja: „Pobrskajte malo po kotičkih lepe Dolenjske in odkrijte revščino in bedo, ki je ni tako malo." Jože Kos, 72-letnl upokojenec Iz BIrne vasi pri Šentjanžu: „Vseskozi sem vaš naročnik: želim več branja in manj slik." Anica Peruci, 49-letna gospodinja s Senovega: „Da bi se nič več ne podražil!" Alojzija Novina, ki se ji je nasmehnila sreča v obliki novega tisočaka, je naročnica Dolenjskega lista že od vsega začetka. Pravi, da je bolj za šalo kot zares izpolnila anketni listič; pravzaprav je odgovore samo narekovala, pisala je sinova žena. Skromna šivilja — v tovarni Krka je zaposlena že 16 let in je po stažu med najstarejšimi delavkami v tej tovarni — je imela doslej že enkrat podobno srečo. Pred leti je izpolnila anketo o gospodinjskih strojih in žreb ji je prisodil električno pečico z ventilatorjem. „Dolenjca preberem od prve do zadnje vrstice. Tako smo se navadili nanj, da se nam zde četrtki med dopustom, ko nismo v Novem mestu, kar nekam prazni. Sicer pa vas ne smem samo hvaliti, večkrat se je že zgodilo, ' da nismo dobili Priloge. Ne razumem, kako se more izgubiti. Včasih, ko doma ne utegnem brati, vzamem Dolenjski list kar s seboj v službo. Preberem ga med malico. Prav vse me zanima: novomeške novice, nesreče, najraje pa preberem kakšno dobro povest v nadaljevanjih. Nerada berem spomine na NOB, vendar ne zato, ker ne bi spoštovala in cenila našega osvobodilnega boja in revolucije. Vzrok je popolnoma drug: spomini mi preveč živo prikličejo pred oči tiste hude čase, postanem preveč žalostna. Sicer pa še naprej ostanite takšni, kot ste bili doslej, veste, ljudje vas imajo radi. Dolenjec je res naš list." N. R. „Najprej preberemo o nesrečah, sevniško stran, temu sledi ostalo," je odgovorila Cirila Sence, knjigovodja osebnih dohodkov v Lisci, doma iz Dolenjega Boštanja, ko smo jo povprašali o našem listu. „Anketo sem pravzaprav izpolnila za mamo, časopis je namreč drag, zato imamo obe družini le en izvod, preberemo pa ga vsi. Najbolj zanimive so podrobnosti iz domačih in drugih krajev, ki jih poznamo, ureditev lista pa je taka, da človek iz tedna v teden brž najde tisto, kar išče," je bilo mnenje tudi ostalih članov družine, ki so bili ta čas v hiši. — In vendar, kakšne kritične pri- pombe imate? — me je zanimalo. „Menim, da bi lahko objavili več iz kolektivov, predvsem o pripombah delavcev, kot jih izražajo na kolektivnih sestankih ali drugače. Žal na te novinarji ponavadi niste vabljeni. Želeli bi bolj pregleden televizijski spored, predvsem pa, da bi bil objavljen tudi zagrebški spored, ki ga tod lahko spremljamo.. Večina ljudi si ne more privoščiti še drugih časopisov, zato bi bilo koristno, če bi bilo v tem sporedu o nekaterih oddajah, posebno o filmih, napisanega kaj več." A. Ž. Upokojeni rudar Jože Borko iz Re-štanja pod Bohorjem je naročnik Dolenjskega lista odkar pomni. Dolenjec je trenutno edini časnik v hiši. Oba z ženo ga vestno prebirata, zato mi je brez ovinkov povedal, kaj mu je všeč in kaj pogreša v njem. — Ljudje na podeželju želimo, da bi bil list, ki prihaja v hišo, tudi svetovalec. Najbolj redno berem kmetijske nasvete. Pokojnina je majhna, zato se trudimo, da bi čim bolje obdelali vrt, njive in vinograd. Zdajle nas bo vinogradnike zanimalo škropljenje trte, zato pričakujem, da nam boste pisali o tem dovolj obširno in razumljivo. Glede novic in zanimivosti nimam pripomb. Iz Dolenjca veliko zvemo. Le tako naprej! Pogrešamo pa kako domačo povest ali roman, zlasti med prazniki. Takrat imamo več časa za branje, pa nam tega včasih kar zmanjka. Rad bi vam povedal tudi to, da imate pretežke križanke. Pavliha je imel lažje. Zelo rad jih rešujem, žal pa je v njih preveč tujk. Tako se preprosti bralci nikoli ne moremo dokopati do pravilne rešitve. Pripomočkov nimamo in neznane tuje besede nam vzamejo vso voljo. Tukaj pod Bohorjem dobimo Dolenjca šele vsak petek, zato za četrtek nikoli nimamo televizijskega in radijskega sporeda. Upoštevajte to, pa bomo vsi zadovoljni. J. T. dolenjskBmst 31 Iveste ljudje vas map rai poslušajte delavce premalo svetujete „Cev vodovoda je preplitvo, sosed sili čez mojo mejo, pridite in fotografirajte nas ob posipavanju ceste, da bo črno na belem, kdo je delal in kdo ne," take in drugačne želje naslavljajo ljudje na novinarjev dom. Preproščina, iz stiske porojene besede ponavadi nikoli ne cikajo na zlaganost in namen podtai:niti nekaj neresničnega. Kot pa se dogaja marsikaj, se zgodi tudi to. Tako je eden tistih, ki mi je ravno tarnal o preplitvi vodovodni cevi, ki mu jo naj bi zagodli komunalci, prišel na spisek črnogra-diteljev, ker je na svojo pest postavil oporni zid in zniževal zemljišče, Preverjanje zato ni nikoli odveč, zakaj „krivica" nima svojega konca vedno na eni strani. Nanese tudi tako, da se čuti kdo prizadet, ko mu ne nameravaš storiti ničesar niti s peresom, kaj šele s fotoaparatom. Ko sem nekega jutra nekaj minut po začetku uradovanja na sevniški občini kar na cesti opravil pogovor z enim od predsednikov gradbenega odbora neke hribovske ceste, ga na kraju tudi še fotografiral, me je na prihodnji občinski seji potegnil za rokav načelnik davčne uprave: ,,Pa se je morala zabliskati tista tvoja reč ravno takrat, ko sem jaz pripeljal!? " A. ŽELEZNIK prej, zdaj, potem... Takole sem si njislil pred leti: novinar ie ^ malce siten človek, ki povsod rad vtikal 1 ^ škljoca s fotografskim aparatom, iz žepa ^ moli beležnica. Kjer koli se kaj dogodi, ta Niflj san pojavi peroprask, odprtih oči in u ;; more presenetiti, za vse ve. Ima neki P° fiNjt! sluti vnaprej dogodke, naj bo to požar ali" domišljija in spretnost sta tolikšna, da zn ^ praviti slona. Skratka, novinarja sem i"1 prav posebne vrste. Zdaj si mislim takole: novinar „drsi gajanja. Nima ne časa ne moči pro°r®tw3jo,ir' kakega dogodka, kajti dogodki ga Pr. L ir.s' cije preplavljajo. Ni siten on, ampak lju jLpfi mora biti nezmotljiv, da mora poznati v ^ za vse vedeti, da se mora na vse sp° . ^la1 toliko čutov kot drugi ljudje in kot dr"9 ^ na/ vesel, razočaran, utrujen, zagnan " sl( čisto navaden človek. Nekoč si bom morda mislil takole: n0J^ sočlovek. Rad ima ljudi, čuti z njimi- tejo,S dogodi, pomaga, da dogodek dobi prav .|jj vo vzročnost in posledico spoznajo vsi, ^ ali dogajanje v neki meri zajema. St°J' oZn^3-novim, daje novemu ime, kaže ga in Pr P ^ ge. Ni mu žal ne časa ne truda,jtroji'L prekolne vse skupaj. Ropotanje P'M ^Lijo# ? stane najslajša glasba, ki se ji ne more m je skratka, novinar je — predvsem človek. milan m medn^ vvarni že kmalu ob začetku moje novinarske poti sem bil gola žrtev rK)vinarske radovednosti. To se je moralo zgo- diti, če natanko premislim svojo pretirano začetniško vnemo. Bilo je pred osmimi ali devetimi leti. Skupnost kmetijskih šol Slovenije je priredila desetdnevno ekskurzijo — strokovno seveda — po Bolgariji in Romuniji. Do takrat je malokdo romal v ti dve vzhodni deželi. V modi je bil zahod. „Pojdi s kmetijskimi šolniki in naj te bodo same oči in ušesa!" mi je urednik dejal za popotnico. Zlasti Bolgarija je bila zares kmetijsko zanimiva. Kadilcem in pivcem bi se režala usta: tisoči hektarjev tobaka in vinske trte. Ne veš, kje se konča ena parcela in začne druga. In potem spet ogromna polja paradižnika, sončnic; oh, da ne pozabim na dame: polja vrtnic, iz katerih iztiskajo slovito bolgarsko (naravno) rožno olje! Iz avtobusa je bilo sploh vse videti čudovito. Do Bolgarov resda nismo mogli, „navadnih" mislim, sicer pa so tako vse vedeli poklicni razlagalci bolgarske stvarnosti in kolektiviziranoga kmetijstva, ki so nam jih že takoj na meji pritaknili v spremstvo. Ne pozabite, dragi bralci, kakšne kmetijske čase smo takrat previharili pri nas! Brez strahu, ne bom ponavljal potopisa, opisati nameravam le doživetje, ki takrat ni našlo.prostora v njem. Ekskurzija je, kot se strokovnim ekskurzijam spodobi, imela tudi „turistični del". V Bolgariji se vse turistične poti stekajo v Varno, na Zlate peske. Res je tam [jočit-niški raj: samo ena je Crnomorska plaža s svojim svetli-kajočim se drobnim peskom, ki je nastal iz školjk in hišic morskih polžev! Res čudno, da ga naša uvozna trgovska podjetja še ne nudijo našim p>otro5Bikom. Toda tudi lepota postane dolgočasna. Zvedavost me je vlekla ob obali. Kar mi pot zaustavi lesena ograja. Izpadle izsušene grče v deskah so nadomeščene z novimi. So pa natančni ti Bolgari; vidi se, da je red v deželi! Zvedavost pa me ne jenja, dokler ne najdem vhoda in se — o, strelaj — ne znajdem med nagci obeh spolov in vseh starosti. Ročno se podvizata dva moža, čuvarja reda najbrž, proti nrveni. Toda nobeno moje dopKJvedovanje in kriljenje z rokami ni pomagalo. V trenutku sem spoznal vrhovni zakon naturistov: lahko si med nagci pod enim samim pogojem: da si tudi sam nag! P. S.: Bralce prosim za uvidevnost. Upoštevajo naj, da je bil takrat nudizem še v ilegali in da svet ni bil pokvarjen tako, kot je dandanes. MARJAN LEGAN aprUsko vreme »4 • Novinarji se večkrat znajdemo v kočljivih trenutkih, ko moramo improvizirati in pisati o stvareh, ki jih slabo poznamo. Včasih se nam posreči, včasih pa nam tudi spodleti. Bilo je v prvih letih moje časnikarske zaposlitve. Dela la sem pri Glasu Gorenjske v Kranju. List je izhajal dvakrat na teden, ob ponedeljkih in v petkih. Ponedeljkova številka je zahtevala nedeljsko delo, in tako smo novinarji izmenoma dežurali ob nedeljah, da smo ujeli na papir čimveč zadnjih dogodkov — od športa do po litike in kulture. Veliko časa smo presedeli pri telefonu, saj so se pridni dopisniki oglašali zdaj z Jesenic, zdaj iz Škofje Loke ali Radovljico. Nedeljsko popoldne je bilo hitro mimo, včasih še prehitro, če nam delo ni šlo dovolj naglo od rok. „Glas" je tako kot mnogi drugi listi gojil lepo navado da je svoje bralce redno obveščal o vremenu. Za neka tere od njih so bile vremenske napovedi celo pomembnejše od drugih dogodkov. Pa se je ravno meni primerilo, da smo v nedeljo pogrešili vremensko poročilo. Časopis je bil pripravljen za tisk, ko so me iz stavnice opozorili, da je rubrika o vremenu še vedno prazna. Naš vremenar je bodisi pozabil poslati poročilo ali pa se je ta stvar zataknila na pošti. Kakorkoli, nekaj je bito treba napovedati. Toda kaj? Bil je april, najbolj nestalen in muhast mesec. Dan se je nagibal v večer. Brž stopim k oknu in si ogledam najprej nebo na zahodu, nato še severno stran. Poskušam si ustvariti vremensko sliko za naslednje dni. Nič pametnega mi ne šine v glavo. Minnogrede povpra^m za mnenje sodelavca športne rubrike, pa je o teh stvareh še manj vedel kot jaz. Torej sem se lahko zanesla le nase. Svojo napoved sem napisala nekako takole: — Do srede spremenljivo oblačno brez posebnih temperaturnih sprememb. V četrtek vetrovno z močnejšo pooblačitvijo, v petek možne padavine. Zvenelo je še kar verjetno. Ob koncu tedna pa se je celo izkazalo, da je bila napoved pravilna. Ko smo jo drugič pogrešili, je šlo že laže. Celo kaj bolj kočljivega jIb bilo treba kdaj napisati brez pomote. Človek se vedno uči in vsaka izkušnja mu pride prav. JOŽICA TEPPEV okaMin zviti vrvi / in tako bi bilo res preveč „zahtevati i mi v tem kratkfem času pripetilo nev ga, posebnega ali nevsakdanjega. Lah ^ ^ i kako sva se z urednikom pogovarja a, ^ |(? oddal rokopisa: to sicer ni bil pravi p 9 fj| oi1 v glavnem molčal, tisto pa, kar je g j časopis ... - ^ „tl^fi Poseči moram malo bolj nazaj, ko n0rafl\ tehničnem oddelku našega podjetja, ^pn[ malo delal tudi za uredništvo. Takoj m da moje delo ni bilo tako, da bi zobe", kot pravijo. Pregovor pravi: kog . ^ pičila, se boji zvite vrvi. V tej Z9° j vrv . . . jj l j Čudovitega poznojesenskega dne 56 odpravil na izlet v okolico. S seboj sem ^ J aparat, da bi naredil nekaj P°sn®*. ' album. Pripeljali smo se na grič, 0 pogled na Novo mesto in okolico. Dan da taki kraji ne morejo več ostati neo I ko prej tam zrastejo vikendi .. . nostn' S No, tam si je gradil vikend ^s9.'',fare| 0 n — luč. Med potjo je,še enkrat zar°Pot nobenih krikov. V popolni tišini m s » videvala luč vse bliže. Se nekaj korak0 >0 ljudmi. Ko sem planila mednje, so in malicali. Spet je zaropotalo. Oni se . pn — Kaj se je pa zgodilo? me je vpr j zagledal na pol živo. tj ,,Mar se ni nekaj porušilo? " dahr>0 Takrat so se zakrohotali, da je kanižarskem podzemlju: „Premog s ,te ti/' v vagončke. To se zgodi vsaki dve m"1 — Kaj pa direktor? se spomni dr^fl'j Takoj so telefonirali nekam navzdo^j tJ ji tej in tej. Kmalu je prisopihal za m r. man. | strana spretnost sr J pa tudi študiranih1 fj de prav kmalu Ondi, kjer danes ^J se bode naglo za uistvt' zidan most. Al fe.njk^V zaspala, borno ča ic^ seljem zapeli: Retll ti DOLENJSKE NOVICE grajavni glasovi o ravnatelju cestnefabrike ^ časnikih «>kako7H"^u^u® testne fabri-ceste nafe^ P^P^" istini takn o J® v fe dnh občin- «stni fi? da so v *«mu s? „I" ™™atelju fabri- '®®iltih iamn "" ' °Wko?T °,'"wali, da se »mu ie ^'/°''°"-Zamerao PisitslcL'„^™8»jeieuvajui f .*» kupeij'.^® ^ zapovedu- navada j® ®T"!' "laje sla-P"" hia zauovprt"- "^a vsak *""<0 zsj„! f ■'® napravila ^"ia to je, da i(» " ^odih go- "ilniku) (P"o- prev(Fariati^u k ^odo vsi , i' delati, vsakemu svoje delo odkazati, nepotrebne stroške opustiti, vse snažno in čedno imeti. Nekateri fabriški ljudje pa so ravnatelju zoprvali. Sirili so gra-javne glasove, da bi ravnateljeve navade utegnile politiško škodljive biti. Silno grdo sta se gledala zlasti ravnatelj in sindikalni prvo-sednik. Drug o druzem sta veliko grajavnega govorila. Ker je ravnatelj črtil sindikalnega prvosednika, je brez vsake dvombe črtiJ tudi tajnika njegovega. Vikši politiški (boljševiški) gospodje so na svojem shodu konstatovali, da ravnatelj s svojim besedovanjem in izgledom škoduje visokej politiki in po-spehu naše domovine. Izrečeno je bilo, da domovina ravnatelju ne bode hvaležna. Ravnatelj je protestoval, svojim pisarjem in družim poma-gavcem je pridigoval, da je v sedanjem osodepolnem času le njegova politika najbolj prava. A kaj se je potem pripetilo? Gospod, ki je ravnatelja naj-vneteje branil in zagovaijal, je v pisanju kantonskemu politiške-mu komiteju na tanko razložil ravnateljeve dobre, umne in tudi slabe navade. Kantonski politiški gosposki je ponižno priznal, da je vs^o ravnateljevo besedo za sveto jemal. Potlej pa se je vse tako zasukalo, da je politiški prvosednik v fabriki dosegal, da je svet fabriških delalcev ravnatelja na cesto pognal. Častitljivi gospod ravnatelj fabriški je hočeš nočeš zapustil fabriko, za. njim so fabriko zapustili še nekateri njegovi po-magavci in pfišepetovavci. V fabriko pa se je pripeljal nov direktor. Homatije so minile. Pre-častitljivo cestno uradngstvo zdaj spet na ceste misU in cestne luknje flika. Prosto ljudstvo se jezi in smeje v eni sapi. Kadar kaj tacega v časniku svojem prebere, duhta samo zase, da je imineje o takšnih homatijah v časnikih pisati, časnikarsld dobrovoljnosti prepuščati take razglase, kot pa molčati ali le plitko ali nič ne reči. IVAN ZORAN l'g^mHISABODE ZARAZVIM I^IKAJ IMENITNA OSNOVA ^iih^h po- sloviti bukvah zapisal J!' 'n ie ? -"anez Trdi- ^ ^^fla nanai Kdor "»?■ Al pS' " Kiko vodo nai 7«. "iBi prija- hodni I ^ mladenči I 2a Ude zahajajo in ®^^astičnih društev ^ K mladenč' i i i«??' park. i bižal n; ^^^"a hvala i te,i ' kak ift^° f • Nadejamo I 00«'""'tu „rS i"'usijan v I &va, u-J® bode svoje hiše I ""»"a. veleva idan^ I cfe"°^'"iajo g''®'«.pa ne-i k Praviio J o^Podje vikši I CiHv*''' dan sit? '""P'a I reči dolo- čujejo, tudi to stvar na tanko preiščejo in pomagajo telovadnico postaviti na noge. V šolskih telovadnicah je namreč takšna gneča, da športisti drug drugemu na prste stopajo. Zato gospodje, kteri imate kjer koli govoriti o športskih zadevah, nujte se, da bode telovadnica v metropoli dolenjske dežele čim preje delati začela. Navdušenost se razodeva povsod. V preteče-nem leti bi se kmalu pripetilo, da bi mestjani dobili toliko želeno poslopje. jubUejni shod naših mladenčev in deklin naj bi se stavila najmodemiša telovadna hiša. V prvi vrsti bi bila po namembnosti svoji .dodeljena športistom, služila bi tudi ljudskim in vikšim šolam, služila bi tudi fabrikam za javne prikaze njihovega gospodarskega poneha, služila bi tudi o priložnosti deklamatorično-mOzikalnili besed. Tudi naše mesto bi bilo stopilo v vrste tistih mest, ki se dičijo z modernimi telovadnimi napravami. Srenjsko predstojništvo je že na tanko določilo načrt poslopja, velikost mu je bila napravljena na celih petnajst arov. Ta sklep so vsi radovoljni in prostovoljni podpisali. Komisiia visocih po- spodov je po železnici odpotovala na Švajcarsko, kjer, kakor ves svet ve, najmodemiše telovadne hiše stoje. Nadjati se je bilo, da bodejo naši otroci v leti 1975 v novem poslopji krepili svoje truplo in svojega duha. Da pa to ni tako hipoma storjeno, kakor rečeno, mi pa tudi noben skušenec odbijal ne bo. Al poslopje se v časi, ko pišem te vrstice, še ni staviti začelo. Al je tega mlačnost kriva, tega ne vemo. Take neprilike bi menda vendar treba ne bilo! Naj bi bila vradnija ob priložnem času vendar na znanje dala, kdaj bode telovadnica zgotovljena. Že zaradi brambe naše domovine nam je potrebna taka hiša. Morda kdo abotno drugače misli? Jaz menim tako, da bode telovadna hiša za razvitek narodni kaj imenitna osnOva, ki bode gotovo mnogim željam vstregla. Sosebno dijaki naj bi se telovad-ske šole oibilo udeleževali. Dolenc rad pove, da tri reči najbolj razvesele njegovo srce in oko; lepa ženska, lep konj in lep vinograd. Nadjam se, da bode kmalu trem stvarem pristavil še četrto; lepo telovadno hišo. JANEZ PEZELJ Motorje na bencin /a poljodclKtvo SpC^* in obrt najnovejša gonilna moč ter poljed. stroje, oroc^e in stroje vsake vrste za rokodelce, okove za stavbe in pohištvo in sploh vso železnino priporočata najceneje iCarol BlavSoic-a ».aaledrdlca Najveće naj sta reje parobrodno društvo na svetu. Njega parobrodje obsega 280 velikanskih parni Kov. — meriko zanesljivo v fidnevih direktna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz llamburcia v NoviVork aii pa v Halifax. • Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potijeni zaslopniK: liamburg-AmeriKa Linie Fr. Seunig v Ijubljani L Dunajska-cestaštv.51 poleg-velike milnice ališrange. i tuses^ujenačejo z zdniženimi mo£mi' Slavna pisateljica naša gospa Jožica Teppey nam takole piše: Dovolite, dragi mi rojaki, da se oglasi tudi le še mlada delavka na lepem in širokem polji gospodarske učenosti. Naj mi bode dovoljeno današnjemu no-vičaiju na čelo staviti preimeni-to oznanilo, da bode čez bore štiri leta (leta 1979.) nastopilo leto, ki se bo s ptujim dozdev-kom imenovalo „atomsko". V tem spisu si bom drznila črhniti besedico o terminologičnih novinkah, iz kterih je razviden pojem, kteremu imajo služiti. Cez štiri leta torej bode v Krškem začela delovati velika fabrika, ki se ji s terminolo-gično novinko , jedrska" pravi. Pri postavljanju temeljnega kamna bodoče stavbe bilje pričujoč sam državni predsednik. Elektriški strokovnjaki so dokazali potrebo in važnost nove fabrike, ki bo močno pospeševala deželne interese. Nova fabrika bo dajala 4,4 milijarde ki-lovatnih ur na leto, to je dve tretjini tiste skrivne moči, ki ji elektrika pravimo. Fabrika bo porabila vsako leto 160 centov požlahtnjenega urana iz Žirov. Zlahtnili pa bodo rudo seve, Amerikanci. Stavila bodeta atomsko fabriko dva dobra soseda; Slovenija in pa Hrvaška. Celo stroške si bodeta delila na polovico. Za stroške, ki so jih oblastnije za novo fabriko že imele in jih še bodo imele, potrebujejo v vsem skupaj sedem milijard dinaijev. Zs zidavo bodo odrajtali 700 milijonov, za mašine pa štiri milijarde. Dyenaije za stavbo bodeta odštela oba soseda, ptuje banke pa so obljubile dati državne zajeme ali posojila z majhnimi obligacijami. Stavila bode fabriko ameriška firma Westinghouse, ki ima največ skušenj. V Krškem bodo izpeljali dela na stoti je-derski centrali. Visokorodni predstojniki ptuje firme so naznanili, da bode fabriki delala brez vsake najmanjše nevarnosti za prebivavce Kranjskega in Hrvaškega. Prebivavstvu tofej ne žuga nobena nevarnost, ako-ravno je bilo slišati protivne ugovore. Prebivavstvo, ki domuje ob Savi, je pretečena leta živelo v strahu, ali ne bo naprava nove fSbrike pokvarila pitno vodo. V srenjah, kantonih in celo v de-želsicih zbornicah so se stavila vprašanja, kaj bode s Savo ih z vso drugo zalogo vode. Saj seje že spočetka slišalo, da bode fabrika rabila veliko savske vode. Nekateri rodoljubi so se v svojih vprašanjih protivili, češ da bo nova velika fabrika za elektriko pomorila ribe v reki, naredila meglo na krškem polji in sploh spremenila podnebje. Firma VVestinghouse je na vsa protivljenja diplomatično odgovorila, da se stavijo podbbne fabrike križem po sveti. Slaba poje tistim deželam, ktere ostanejo brez takšnih fabrik! Statistično je'dokazano, da zidava ta-košnih fabrik mnogo povikša pomen dežele. Vsaki pa, ki zares ljubi svojo domovino, mora to početje po^eševati, ne pa poderati. Moderno tvomarstvo je do take mere napredovalo, da ne more biti nobene 3code za prebivavstvo. Teorija in praktika gresta sedaj z roko v roki. Z gorkomerom bodo dokazali, da se Sava ne bo preveč ogrela, zagotovo pa ne bo zavrela. Ker elektrike vse bolj zmanjkuje, se oblastnge v Jugoslaviji že odločajo za nove fabrike te sorte. Kranjska in pa Hrvaška sta v smislu razvitka samoupravna, ki je podlaga občinskega napredka, sklenili staviti kar dve elektriški fabriki. Tu se spolnjuje načelo „z združenimi močmi". Obema sosedoma je veliko ležeče na tem, da si duševno in materijalno na bolji stan pomoreta, akoravno brez pričkanja po časnikih ne bode šlo. Važnost takšnih fabrik prihaja od dne do dne veča. Na koncu se mi zdi tudi o tem besedico sprožiti; želeti je, da se o pravem času ne skrijejo naši denarni domo- in rodoljubi. Želeti je, da se prav krepko popri-memo tega, da denar dobimo za tista dela, ki se štejejo k pri-pravljajočim in še za vsa druga. Se ve, da rodoljubi ne morejo 'plačati vsega in da bodo še največ plačale kreditnice, pa vendar bo tudi denar rodoljubov veliko hasnil. Cez štiri leta bomo naznanili skupino računa za celo fabriko, do tistihmal pa kličemo; Slava novi fabriki. slava delalcem, ki jo bodo stavili, slava društvenemu napredku! JOŽICA TEPPEV BasasasgsaaasasasasgsgsasgsasasasasES Vsaki pondeljek in torek (razven praznikov) ordinira v hotelu „pri Schwarzu" v Novem mestu od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne zobozdravnik dr. A. Fraiinseis. Plombiranje in štavljenje novih zob in celih zobovji itd. (i54-0-1) sasasasgsasasiBEŠgsssisgsisisiSB, „Halo! Je tam Dolenjski Ust? Kdo je pri telefonu? Sporočam vam silno zanimivo vest, da v šoli zasmehujejo učiteljice mojega otroka. Objavite!" Takih in podobnih telefonskih klicev imamo še nekaj, čeprav jih je zadnja leta znatno manj kot včasih. Različni glasovi nam v skrbi, da bi bi! vaš časopis še boljši", telefonirajo o različnih, navadno drobnih in osebnih problemih — pri tem pa niso pripravljeni povedati svojega imena. Razen telefonskih pozivov neznancev imamo v arhivu tudi nekaj pisem, ki so ali nepodpisana ali pa so se pisci podpisali z izmišljenimi imeni. Tudi tega je, hvala bogu, manj kot včasih. Dosledno spoštujemo pravilo, da nepodpisanih ali zlaganih piscev ne upoštevamo. Naš re-cept je silno preprost: vsa pisma preverimo, preden gredo v obja- vo. Na željo piscev, ki se podpišejo s pravim imenom in s celim naslovom, objavimo tudi njihove kratice ali celo izmišljene podpise — toda v uredništvu moramo vedeti zć vse pisce, sicer njihova pisma nikoli ne bodo zagledala luči sveta. Pisci umazanih, spolzkih, hudobnih, zlaganih in podtikajo-čih sumljivih pisem preradt pozabijo, da stresajo svojo zlobo na druge ljudi, hkrati pa niso dovolj pogumni, da bi se podpisali. Človek, ki govori resnico, se nima česa bati! Ob 25. obletnici Dolenjskega lista objavljamo nekaj takih nepodpisanih pisem, da bodo bralci spoznali še eno plat človeške zlobe in neumnosti — in da bodo hkrati videli še &n del našega dela; tokrat ne dela s poštenimi, dobro mislečimi ljudmi, pač pa dela z ljudmi, ki nimajo imen . .. radi ljublika v sinil „Spoštovani gospod! V predzadnjem Dolenjcu se nekdo sprašuje, zakaj ne pišete o^X. smrti. Jaz in vsi prebivalci mojega kraja se pa vprašujemo; zakaj ne poročate o samomoru Y iz A. ulice. Ustrelil se je z lovsko puško. Vzrok samomora pa je ženin ljubček. Ta ženska se je že enkrat ločila no Y se je ustrelil in zdaj bo najbrž že ta ljubček kateri je še prej imel z njo opraviti ta tretji mož. Ona je znala tako daleč spraviti moža, da se je ustrelil. Jaz vam samo to malo pišem, sicer se pa pozanimajte v našem kraju to zadevo. Če pa ne boste nič napisali s tem v zvezi odpovem takoj Do- lenjski list in še več drugih se je že izjavilo da bodo odpovedali, in zakaj. Saj malo naj bi čutila da se le ljudje zgražajo nad tako predkanostjo. Podpisal se ne bom^Upam in vsi želimo da bomo vendar nekaj zasledili v Dolenjskem listu v zvezi s tem samomorom. Prav lep in resničen naslov članka bi lahko bil „Radi ljubčka v smrt". Dragi zlobnež, napisali smo, kdo je umrl, po njegovem življenju pa nismo brskali. Če bi bilo karkoli narobe, bi sodišče ukrepalo po svoji uradni dolžnosti, fako pogumni ste bili, da ste pisali nelepe stvari o svojfim someščanu — toliko pogumni pa ne, da bi se vsaj podpisali. . . še en kriavelj Bržkone vsak Slovenec pozna Desetega brata ali pa vsaj tisto zgodbo iz romana, ko je Krja-velj hudiča na dvoje presekal. A ta Krjavelj ni bil edini: preberite! „Iz Brežiške bolnišnice. Hudič me kliče na raspravo nisem se odzval, pred nekaj leti sma se hudičem spoprijela in to zares, jas sem imel puško on je bil praznih rok, torej bil sem jas močnejši od njega, zarenčal je na ves glas neboš imel sreče in pobegnil jas urno težem za njim in streljam aH ga nisem nič poškodoval, jas pa močno padel da sem dobil pruh, zdaj pa na bolniški postelji za prušno operacijo ležim on se pa meni zdrav smeji." Mi smo pa doslej mislili, da je s hudičem dokončno opravil Krjavelj, vi nepodpisani bojevnik z repatim vragom! kaj se lahko zgodi v morebitnem ludskem odporu Zloglasni krvnik med drugo svetovno vojno to je Eichman je 'dejav operite si tudi vi vaše krvave roke Torej če nesmeš graditi je to znak da je človek preganjan iz države Prosim objavite to z vašim pogumom Strahopetni podleži" Dragec, besa in jeze je bilo veliko, da je skoraj žolč počil, poguma pa ni bilo niti za ščepec. Res, niti toliko ne, da bi se bili podpisali! Prav nič se nismo prestrašili, čeprav ste nam napi- sali, da smo strahopetni podleži, in to z veliko začetnico. Drugače bi kajpak storili, če bi se podpisali in če bi dostojno zapisali: v tej in tej občini se dogajajo take in take nepravilnosti pri izdaji gradbenih dovoljenj. Vaše pismo bi potem - prav gotovo zagledalo luč sveta. Tako pa ste udarili vse počez — tudi Dolenjski list, kot da v uredništvu določamo, komu bodo izdali gradbeno dovoljenje in komu ne — in vaše pismo bo prišlo na dan med tistimi, ki kažejo, kako se ne sme pisati! 'upravnik je gradil. : zbodla me je sramotna vest* „Že po nekaj minutah prebiranja dolenskega lista je lahko zbodla sramotna vest v tem listu k sramotno razgalja svojo nepoštenost ki pač ne gre samo po naši deželi ampak tudi izven meja toliko let po vojni in se taka razuzdana teroristična ma- fija zelo z ne poštenim delom se ukvarja vaša sramotna mafija. Prosim upravo D. L. objavite zakaj ni dobiv prosilec aH oškodovanec gradbenega dovoljenja za katerega je sigurno tudi pro-siv tako imenovano mafijo ki službuje na občini si naj zamisli „ Upravi Dolenjskega Usta Novo Mesto. Javnost je sporočala, da je upravnik ciglane nemaren, ker se nič ne briga za svoje delavce, kako živijo v bednem stanju. On sam si je že 1910 leta postavljal temelje za današnje, in bodoče obdobje. Upravnik je gradil sam mednarodno ciglano, in pekarno. , / zdravstveno higijeno. Iskal je delavce za vse podjetja, pa ni dobil niti enega delavca. Sporoča tujec O F" Najprej konkretno: če še tako razmišljamo, ne poznamo na Dolenjskem nobene opekarne ali pekarne, ki bi ne imela delavcev! Drugače pa morebiti sodi znameniti tujec, ki pa ni imel dovolj poguma, da bi se podpisal. Tako sporoča on — mi pa sporočamo vsem, da tudi v prihodnje nepodpisanih pisem ne bomo jemali resno. Nekatera bomo spravljali v arhiv: morebiti se bomo čez pet let še lahko smejali silni korajži bojazljivcev, ki nimajo niti toliko poguma, da bi se podpisali pod svoje umotvore . . . Javljamvari „Javljam vam v Dolenjski list. Zdaj se strinjajo z državo ko kmetje dobijo penzijo. (2.) Zakaj bom delav po polju imam penzijo pustil bom naj koprive rastejo vinograd stoji neobrezan to je več mesteh po dolenjskem (3.) svinje hranijo s kruhom z pšenico zakaj je pšenica poceni otrobi so draži od kruha tako prebrisani ljudi da je to neka čuda nigdo nebi popusti! ni za pol črnega nokta. Če veste da je kaj narobe pa posamezno označite in zložite malo lepše kjer glih nisem pi-smoučen malo popravite prosim se bomo razumeli. Če bo use uredu bom še gkaj kaj pisal za dolenjca pozdrav od ne-poznanca." Prav nič se ne razumemo, kaj? Se več: upamo, da kaj takega, dragi „nepoznanec", ne boste nikoli več podp^ ko krat smo že jasno ' povedali, da ne mara"1"! podpisanih pisem! J Razen tega nam p|Z jc; kaj ste se spravili karP ; in počez na kmete. , desetletja je naša druz ^ la, da so kmečki Iju J ' . med vojno tako « ■ odločno živeli s pan. . borili s puško v roki magali pravičnemu . osvoboditev, zaP??l0lli; ko so se stvari vsaj de dile, nastopite vi in $ a sate za lenuhe, jj^ ^ pravice do pokojni dobno. . , p: Zato smo mnenja« v redu" — kadar se na * podpisati, pa nam spe 0 težavah, o proble^ f pravilnostih, o veseli"1 napredku ... 'prlfie imai strežnice 3 ' „Podpisani, brez premoženja brez pokojnine brez doma delam na kmetih kateri me rabi da se pošteno preskrbim. V domu za onemogle je bila neka strežnica Marica ki je hotela mene — meni pa ni bilo zanjo kjer sem starejši od nje 30 let, bilo je lani meseca maja sedel sem na klopi pa sem jo slišal, ko je rekla proti strežnici Zinki in Julči da me bo hipnotezirala. Kmalu nato sem začel zmešano govoriti tako kar nebi sme! govoriti, pisal sem bratu tako zmešano nakar je to pismo prišlo Upravniku v roke tako meje zrih tala ta mrcina. Upravnik pa je bil jezen na mene pa je to da! v javnost to t*n kar sem govoril P3 *0 veliko več to seje lZ lagalo še veliko t skup samo laž. Star f. na glavi in jetrih Pj* ^ služil na stara leta da ^ ganja. Prosim vas te v Dolenski list V /* jfl Priče imam strežnic' Julči to kar je govor"* Če ima strežnica ^?' moč, da lahko uroc' nemara uročila tudi ^ darske in vsakovrstn žave in brezmejna D' ^J slava! Samo bojimo ca pri najboljši volj' . koncentraciji te nno J dnpis za il.list „Kruh prosjači. Mar si gdo misli da danes ni nihče kruha lačen gdor ne verjame naj se sam prepriča. X nad osem deset letni starček pred nekaj letih je bil žlakiran in je zdaj umo bolan, pred nekaj letih se je k njemu priklatila njegova vnukinja okrog se je klatila brez zaposlitve po useh podjetjih jo poznajo po imenu lenoba. Poroči- • la se je z Y brez vsakega znanja sedaj stanujeta pri X. Mož je zaposlen njegov zaslužek ostane po gostilna. Za preživljanje X se je dobro zmislil posegel je v njegov gozd če ravno ni lastnik od gozda, les ruši kar na črno kroz celo leto denar roma v gostilno. Z logarjem po gostilnah popivata in pečenko obirata to je tudi sramota logar jeva iskori- • * šćanje tuje lastni'1 lastnik gozda !o93 gtfn sko odao var, ja za ■ tow črno. Če komu '1 ^ naj oglasi pa pfi"e'n . mote na dan še veL" ^ Vse v redu in Pra je celo po resnic' n kaj, ko ni podpts\0ć\ česa je bilo pisca . f ' se ni mogel P°^ln\e^Ji i že sodelovali z D° m stom, lahko potro1' | ni nič tragičnega- stely človek ne dobi n® jjjjjj črnih koz, tudi ga nka; 0/ ?i a'" ustreli. SkfJ ,jft jf ,; ' pismo v DolenjsK' ^ povsem vsakdanJff^jj t j i ga; pisci pa so Pr' uc1.1/ njeni, saj smo t°'' c6v ' j I kolikor več sode'3 ^ OBJAVITE, STRAHOPETNI PODUŽI IZ LEKIDRJEVIH SPOMINOV Ko trainpiZ^ y Novem mestu snovali s tem javno glasilo, nisem imel kar h" k zveze, vendar sem bil o doga- časp ° i-u saj sem tiste nepo- '^ssesniknm^? -• ^""UGoval s prijateljema Ivom Tonetom r » današnje ime, in '"iciatorlev n^i j® glavnih fiisnio DospHai° "sta- Takrat namreč kakor le da« ' za večerom za televizorji, ?''®^evali v navada, ampak smo se '^Tienlavali '^^varnah in drugod in dosti Mo^^J '"^^'''^aciie. Bilo je pač tiste živlleni«!!,- življenja, dasiravno je je danes p splošno precej nižja, ^®netno tudi H znancema na rovaš gre ^*^0 Popoirino pusto nedelj- Za Gošnit-^ kosilu za pet ali šest ur ie7iL.« njegovem stanova- vno m pravopisno popravljal pri- spevke, ki so se natekli v uredništvo za prve številke Dolenjskega list^. Nič čudnega ni, če so se podrobnosti o tistem popravljanju po toliko letih porazgubile v mojem spominu, toda dobro pametim, kako sem bentil nad obupno slabim izražanjem nekega zdravnika, ki je poslal listu svoj prispevek, in se čudil, ko sem kmalu za tem prebral jezikovno skoraj neoporečen članek, ki ga je napisala medicinska sestra, po naključju uslužbenka tistega zdravnika. Je pač tako, da tudi šole ne dajo vsakomur vsega ... Moje prvo korektorstvo (danes bi mu rekli; lektorstvo) je bilo le kratkotrajno. Ta posel so potem opravljali menda uredniki sami, nato pa nekaj časa književnik Severin Šali, ki se je bil kmalu po vojni za stalno naselil v Novem mestu. Ker pa je bil on preveč zaposlen s prevajanjem in drugim delom, sem septembra 1960 prevzel lektorstvo jaz. Opravljal sem ga do konca avgu- Z LJUDMI PO LJUDSKO GOVORITI »#N3pjjj , , Drv^ 'e dolenjski rSt'hv prvih' najtežjih časov, UrpH ?ra^e med n -ISt,. e r°Jeval in usmerjal ,JništVa. __ p . ' ljudi," so želeli tovariši iz froJt 'Vbi'ej domi* m kar tako'takle četrtsto-2 ?i . 'n Socialisti- 093 9'asn'ka Osvobodilne V 6riSS «r"e fVeze v pokrajini, ki se je nov Pa ie t n P'sa v z9°dovino naše revo-Jl" kalnem WUd!.že čas " Pi«n,e sporni-ždri.v?® š,ršeDnlp .nf 2mu» ki je Pretkal vasi .^2|' okoli impnn,S V 2ac'ni'h 25 letih in jih najfe ^. da tTk^t "Doleniski list"? Pohv ra29ibanpn= čas še ni tu. Smo sredi Halo' nov'h načrt«' Vstvaria'ne93 dela, vedno utm^' k' nam jju°V .,n „uresn'čevanja številnih sPoJrn VSakdan In^L3-^ vedno Pester, nikoli B0qdan°V" Ni se še sir °aS naklonien Pisaniu desVtfna Osolnik? t -r uresničila želja tovariša silu i7tnici" objavil ' J° ? V sv°iem .»Pismu ob 5 "1960- V nasem pokrajinskem gla-»»celir^o tež!!!!0Va' tudi' s t0 pomočjo uspešno Prej e' s katerimi mater'a'ne 'n tehnične ni ■.*> » »u-rtSuit' in da bi *■ če ne četnici tiskal v lastni tiskar- V^^^S ^eniSki list res nima niti tivniJ11 2arnis|j u* L a .pa zani° čvrsto podlago ^ko LCentra, ki ip Vlnh. Doleniske9a informa-(Jo|er,^'astvenih kmPrav dobil vso podporo '5 le iki P°k"aji„k°VP° 'iiČ"ih činite"" ^ Doidm Predstavlial u si pred kratkimi Vek sa desetletii mo Prej kot v slabem 'n dJv v ^ovem L Priprav'jal" časopisni statik!? na ofsetT?U-.S pomočj° e|ektronike °blike * Pr'sega|a JL °' ko ie večina vseh l5-00n S nia! Takrat° na.svlr^ec in klasične Vrti ni 0,enjskih li« Sm° l2daia'' na teden po 'O^a naklad! Petnaist let kasneje se C;T°da: leDO n med 29000 ^ 30.000 ^ašnip • ln '2Polnipn° VrSt'' da Preg'ed zao-l |Ubil«ine S^ake,udi obveznost do da, J^izgodmrineo listu "^napisane 6l'ko' ®Proti"e^eri ne 9°vori rad' pa tudi ^ * Postavlja, in brž ko izide. je tudi že predmet kritike,-ocen, mnenj, predlogov „za" in „proti". Taka je usoda pisane časnikarske besede. Dolenjski list je prvič povedal nekaj več o sebi 17. 2. 1960, ob svoji desetletnici. 18. februarja 1965 je namenil precej spominov 15-letnici svojega izhajanja, vsebinsko tehtna in zanimiva številka pa je izšla tudi ob 20-letnici izhajanja dolenjsk^a tednika (26. 2. 1970). Zgodovinar, a tudi ljubitelj „lokalnega kot regionalnega" bosta tam našla skoraj vse, kar ju zanima. Naključje je hotelo, da sem bil navzoč že pri porodu prve številke Dolenjskega lista. Rad bi dopolnil, kar je v sestavku „Ob rojstnem dnevu" zapisal prvi listov urednik Jože Zamljen— Drejče, ko je 17. 2. 1S60 razodel to in ono o nastajanju in rojevanju prvega povojnega medobčinskega glasila OF v pokrajini. Vse, kar tam piše, je točno — dodati je treba le še tole: ime za novi pokrajinski tednik je predlagal prof. Janez Kasesnik, ko je dejal: ,,Pa naj bo to Dolenjski list - list naše dolenjske zemlje...!". Oberoč smo sprejeli njegov predlog. Prva, številka, ki je izšla 17. februarja 1950, je nastajala v obliki čudnih in počečkanih rokopisov na mizi v jedilnici Pike Gregorič na takratni Ljubljanski c. 21. Razen urednika Zamljena, ki je bil poklicni ravnatelj vajenske šole in torej le „honorarni novinar in urednik", sva listu največ pomagala Peter Romanič in jaz. Seveda je imel tudi Romanič takrat čisto drugačno službeno dolžnost, toda ^ilica staremu, izkušenemu aktivistu in propagandistu ni dala miru, da ne bi sodeloval. Po delu na okrožnem NOO in nato na okrajnem izvršnem ljudskem odboru v Krškem in Novem mestu sem po zaslugi in posredovanju Frančka Sajeta 16. januarja 1949 prevzel pokrajinsko dopisništvo Ljudske pravice za Dolenjsko. Takega, „novopečenega novinarja" me je iztaknil urednik Drejče in me povabil na pomoč k »Dolenjcu'. Gradiva za skromne štiri strani je bilo hitro dovolj skupaj, list pa je potreboval tudi organizacijsko mrežo: za razpečevanje naklade, za zbiranje stalnih naročnikov jn prodajalcev, treba je bilo uvesti prvo skromno knjigovodstvo in blagajno „uprave", ki je še nikjer ni bilo itd. Drejčetu na ljubo sem ugriznil tudi v to kislo jabolko in mu skoraj leto dni pomagal pri težaškem gara..ju ko si je mladi Dolenjski list utiral pot med ljudstvo. sta 1964 in potem ponovno od 1. maja 1966 do danes, torej skupaj skoraj trinajst let. Če računam, da sem vsako leto lektoriral okoli 5000 tipkanih strani, in vsaj toliko sem jih gotovo, znese to v trinajstih letih 65000 strani. Ce bi jih zvezali v knjige po 500 strani, bi na ta način dobili 130 zajetnih knjig. In vso to goro strani, vrstic in črk so moje oči prebrale, marsikaj je roka prečrtala, dostavila, prestavila in preoblikovala, da so vsi ti nešteti članki, notice, oglasi, poročila o sejmih, rojstvih, porokah, smrtih itd., itd. dobili kolikor toliko spodobno jezikovno in pravopisno podobo, da so lahko šli v javnost. Koliko za mizo presedenih ur, koliko zamujenih popoldnevov in večerov ssončnimi zahodi, ki so prav v Novem mestu tako čudoviti! Kako je bilo delo opravljeno, naj sodijo drugi. Povem naj samo, da čisto vsega gradiva nisem nikoli dobil v popravilo jaz. V časopisu je pač tako, da se zmeraj mudi in marsikdaj ni časa, da bi čakali na lektorja, marveč mora sestavek takoj v tiskarno. Ali pa: drugo stran Dolenjskega lista sestavljajo vedno sodelavci v Ljubljani in jo tam tudi lektorirajo, tako da nimam jaz z njo nobenega opravka. V svoj zagovor pa naj povem še, da sem neredko v enem popoldnevu moi'al popraviti tudi po 90 tipkanih .strani in da mi je urednik kar sproti odnašal izpod prstov liste, ne da bi bil mogel o tem ali onem pozneje še razmisliti. Mislim, da je v tem pogledu lektor časopisa pač dosti na slabšem kakor revijski lektor, kajti ta ima vendarle možnost, da problematične stvari premisli, išče sveta v zadevni literaturi in priročnikih, povpraša itd. Pri nas pa vsega tega ni mogoče, kajti tu še prav poseb^ velja, da je čas „rabelj hudi" . . . Ker smo ravno pri tem, naj omenim tale dogodek. Bilo je pred leti, ko nisem bil lektor pri Dolenjskem listu. Pa so mi prinesli na nos, kako si me neki učitelj slovenskega jezika na novomeški šoli privošči. V šolo prinese list. Doišče v njem kakšno napako in nato oravi učencem: „Vidite, ža te napake je pa kriv procesor Bačer, ki popravlja Dolenjski list!" Početje me je zjezilo, kajti kakor sem rekel, takrat sploh nisem bil korektor, vrh tega pa mi je hotel podtakniti neznanje nekdo, ki je bil komaj nekaj let nazaj moj lastni učenec, torej je prav dobro vedel, kako je z znanjem jezika na tej in na oni strani. .. Moram pa reči, da sem se pri prebiranju tega raznolikega časopisnega gradiva marsikdaj tudi nasmejal ob jezikovnem spodrsljaju tega ali onega. Zal si nisem zapisoval posebno zabavnih primerov, zato naj navedem samo zgled iz prav zadnjega časa; ,.Prodam 10 let staro plemensko ikobilo, 6 mesecev brejg, POD GARANCIJO!" Moj bog, kam vse nam že prodira komercialni jezik naših trgovcev! In za konec še nekaj besed o mojih načelih, po katerih sem se ravnal. Lektorstvo je dokaj zahteven in nehvaležen posel. Na eni strani ti preti, da te bodo proglasili za pretiranega iskalca napak, na drugi, da ti bodo očitali preveliko popustljivost. (O tem lahko beremo zanimive stvari prav v prvi letošnji številki Sodobnosti.) Moja misel je ta; korektor naj ne posega v tuje besedilo, če je jezikovno pravilno in dovolj razumljivo. Mnenje; „Tako bi bilo lepše!" je preveč subjektivno, da bi se imeli ravnati po njem. Kar se zdi tebi lepše, se nemara drugemu ne bo. Če pa je izražanje površno, prezan^otano, tako da bi ga' bralec le težko razumel ali bi ga sploh ne, tedaj naj poseže vmes lektor in stavek popravi, s tem da ga po potrebi razbije na manjše dele, odpravi v njem nepotrebne tujke, razbije zamotane besedne konstrukcije itd. Nedvomno pa je, da je lektorjev posel zelo potreben, samo hvaležnosti in razumevanja za njegove težave je navadno zelo malo. KARELBAČER Ni bilo lahko. Manjkalo nam je izkušenj, vsak je imel svoje poklicne obveznosti, listu smo se „dajali" lahko le poleg službenih dolžnosti. Leto dni je tako še šlo; v začetku 1951 pa je zaškripalo. Jože Zamljen—Drejče zaradi šole ni zmogel dvojne in trojne obremenitve, saj je ves čas delal tudi še na prosvetno—kulturnem polju, povsod seveda brezplačno, dodatno, nadurno in še in še, kot smo takrat temu rekli. Za kakšna dva meseca ga je na uredniškem mestu zamenjal Jože Bon, 1. februarja 1951 pa sem po dogovoru okrajnega vodstva z Ljudsko pravico prevzel uredništvo Dolenjskega lista jaz. Najtežje morda ni bilo to, da je imel list kot „podnajemnik" (to jp še danes, le da ima zdaj v žepu sodno odpoved za poslovne prostore, v katerih smol) na voljo ogromno prazno sobo (tam, kjer je sedanja novomeška davčna uprava) z veliko, s kupi papirja obloženo (edino) delovno mizo, star pisalni stroj in Povšetovo Justino za blagajničarko. Bil sem sam - naloga pa se je glasila; izdajati redno tedensko glasilo OF za tri okraje. Začeti je bilo treba od začetka. sedein urednllmv v25letlli Na pomoč je prišel najprej Peter Romanič; mesec dni za mano je nastopil trnovo pot drugega poklicnega novinarja v mladem uredništvu. Vse, kar je napisal v sestavku „Iz skromnih začetkov" 17. 2. 1960, drži kot pribito še danes. To so bila pionirska leta dolenjskega povojnega časnikarstva, polna prizadevnega akti-vizma in nenehnega dajanja. Romaničeva „osnovna sredstva" za novinarski poklic so bila bogatejša, kot jih je takrat premogel Dolenjski list! S svojim pisalnim strojem, fotografskim aparatom in kolesom se je Peter lotil terena in ga kot mravlja pridno obdeloval — od belokranjskih vasi tja do meja trebanjske in šentjernejske fare. Sama sva tolkla nehvaležno novinarsko raboto do marca 1958, ko se nSma je pridružil Miloš Jakopec, septembra 1958 pa še Jože Prime. Malo kasneje je opustila tajniške posle pri listu Ria Bačer in se tudi uvrstila med „pišoče ljudstvo", saj sicer ne bi vzdržali naporov, ki so se grmadili na naših ramenih in zbirali nad našimi glavami. V enajsterri letu izhajanja je imel tednik ,,že 4 riovinarje, z urednikom vred, seveda!". Naporno in nehvaležno delo odgovornega urednika je bilo naloženo leta 1950 Jožetu Zamljenu. Decembra 1950 in januarja 1951 ga je na tem mestu nadomeščal Jože Bon, 1. februarja 1951 pa je bila ta dolžnost zaupana meni. Opravljal sem jo do 30. 8. 1954; do 1. junija 1955 je list nato izhajal brez odgovornega urednika, čeprav sta to delo v resnici opravljala Peter Romanič in Severin Šali. Po moji vrnitvi iz Krškega, kjer sem urejal POSAVSKI TEDNIK od 1.9. 1954 do 31. 5. 1955, sem s 1. junijem 1955 spet postal glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista. To dolžnost sem opravljal do 30. junija 1973, ko je postal glavni in odgovorni urednik lista Marjan Legan. najtežji fiasi--najlepsi spomini Ni, da bi človek tarnal ali zavijal oči — toda bili so resnično težki časi, ko sva najprej s •Petrom Romaničem več let sama, potem pa že kot malo večja „družinica" treh, štirih novinarjev in prvih, seveda doma vzgojenih delavk v upravi časnika postali ,,kolektiv Dolenjskega lista", se zanj borili, ga širili in priporočali, vanj pisali in ga z najrazličnejšimi prijemi skušali ponuditf dolenjskemu delovnemu človeku tako, da bi ga vzel za svojega. Prvih deset do petnajst let je bilo najteže; potem je delo le steklo po nekakih normalnih tirnicah, čeprav se danes spet dušimo v že dolgo premajhnih prostorih. Toda vse povedano seveda niso spomini, morda le bežen zapis ob postanku sredi dela, saj bo tudi tale 25-letni ali srebrni jubilej potekel v delovnem ozračju in načrtih za številko, ki bo izšla prihodnji teden. Za spomine bo morda čas malo kasneje. Za konec bi rad v temle skromnem pisanju povedal nekaj, kar me je ves čas dolgoletnega urednikovanja pri našem domačem listu (poleg železnega zdravja* in trdne volje, da ne odneham, dokler cilji niso doseženi) najbolj veselilo: da smo znali in hoteli tudi težke, zapletene reči povedati ljudem po domače, po naše; da smo razvili in razširili pravi ljudski časnik, tak — da ga je razumel kmet na polju, delavec v tovarni in izobraženec za delovno mizo, S prijateljem Ivanom Potrčem sva bila leta 1941 in 1942 v Mauthausnu; spomladi 1945 sva se srečala za nekaj ur v Makedoniji, šele po osvoboditvi pa večkrat v Ljubljani. Komaj takrat sva našla priložnost za pomenke o novinarstvu. Najbolj pa so mi ostale v spominu njegove besede o časnikarski besedi, ki jih je izrekel lani oktobra v Črnomlju ob 30-letnici slovenskega novinarskega društva: „Nikoli ni šlo zgolj za obveščevalca, ampak je šlo vselej tudi za obveščievalca s svojo glavo — s tisto in s takšno zdravo dialektično in marksistično pametjo, ki zna sproti presojati, kaj je potrebno delovnemu' človeku povedati, da bo družbeno osveščen in da bo kos svojim dnevnim nalogam, da bo znal sam presojati in odločati pri vsem tistem, kar terja od njega nastajajoča socialistična in samoupravna družba. Brez takšnem časnikarstva bi to družbo težko ostvarili. Časnikarski jezik, tega se moramo vedno znova in znova zavedati, je lahko samo takrat ustvarjalen, more ljudem veliko povedati, ko zna biti ljudski, z ljudmi po ljudsko govoriti ter njihove težnje razvijati in uresničevati. .." Te njegove besede mi prihajajo na misel, ko slavi Dolenjski list četrtstoletnico. Ob njej čutim veliko zadovoljstvo, ki mi ga je v teh dolgih letih nudilo delo pri našem tedniku: ljudje so razumeli politiko O F, partije in socialistični razvoj, šteli so pokrajinski časnik za svoje glasilo, sodelujejo z njim in ga hočejo za svojega obveščevalca. " , TONE GOŠNIK „Pa imate res toliko naročnikov ?" Ni jih bilo malo, ki so tako spraševali v zadnjem poldrugem desetletju in še malo nazaj. Marsikdo ni mogel verjeti, da ima Dolenjski list zares, ta ko veliko naklado, marsikomu ni in ni šlo v račun, da si pri nas „naročniki podajajo kljuke na vratih uprave lista . . kot smo nekajkrat poročali med akcijami za pridobivanje novih prijateljev domačega tednika. Pa je bilo vedno res, kar smo poročali o nakladi lista. Skrb zanjo se je začela že s prvo številko 17. februarja 1950; o njej govori v zadnjem odstavku urednikov uvodnik, Franc Šiško, pokojni predsednik okraja Trebnje, pa je v pozdravnem članku med drugim dejal: „Časopis naj zajame sleherno vas in sleherno družino v okraju. Ljudstvo naj seznanja z razvojem našega okraja, ljudstvo pa naj tudi dopisuje v časopis o vsakodnevnih vprašanjih . . Uprava časopisa je hkrati naslovila na naročnike in bralce DOLENJSKEGA LISTA obvestilo: „Prvo številko DOLENJSKEGA LISTA pošiljamo poverjenikom za lokalni časopis pri vseh krajevnih odborih OF. Krajevni poverjeniki bodo raz-pečali časopis s pomočjo aktivistov svojega odbora O F, hkrati pa bodo zbrali po vaseh imena stalnih naročnikov. Stalnim naročnikom bodo v bodoče časopis dostavljali po pošti." Krajevne odbore OF v okrajih Črnomelj in Trebnje je uprava novega lista hkrati povabila, naj pošljejo spiske „s točnimi naslovi in navedbo pošte vseh vaših stalnih naročnikov na vaš okrajni odbor O F . . Z odpremo lista so bile v začetku velike težave. Naklada je prišla iz tiskarne Slovenskega poročevalca v Novo mesto v skupnih zavitkih; naslove krajevnih odborov OF smo ročno lepili na manjše zavitke naštetih listov, kar je povzročalo dodatno delo in zamude v dostavi. Zadeva se je uredila šele, ko je odpremo lista prevzela pošta. VSESTRANSKE KORISTI VELIKIH NAKLAD „Komu koristi, če vse tele članke, poročila, obvestila in nasvete prebere 3.000 ljudi — namesto da bi list prihajal v roke 10.000 naročnikom? "Take in podobne misli so nam vrtale v mislih in zaposlovale uredništvo kot upravo mladega tednika že v letih 1951, 1952 in kasneje. „List je treba razširiti med ljudi! V vsako hišo Dolenjski list!" — taka gesla (v začetku pa le želje!) so nas navdihovala, ko smo se npr., že zgodaj odločili za novoletna nagradna žrebanja. Reklama za novi časopis je šla od ust do ust, od vasi do vasi. Aktivisti OF so za Dolenjski list naredili v prvih letih največ dobrega: priporočali so ga in ponujali, saj je bil zares nekaj novega, domačega, čisto dolenjskega. Ze leta 1951 smo v upravi lista zabeležili 1900 novih naročnikov, leta 1952 še 1550 in leto dni kasneje novih 1350. Prelomnica pa je nastopila leta 1955: „Teden tiska" je Dolenjski list počastil z vsebinsko sila zanimivo številko. Pokojni tovariš Tomo Brejc nam je napisal uvodnik, v katerem je podčrtal -r* 30.000, J V UVODOV \ 20.000 '-i IZVODOV BO USPELO PRIJI M T mm, 3SMO l£rwiAGfljflfo MU! lO.OOOlZV: Takole nas je videl karikaturist Božo Kos 26. 2. 1970; konec leta 1969 smo res že dosegli 31.030 izvodov redne naklade, ki pa je kasneje zaradi višjih cen lista malo padla. „Visoki cilj" — 35.000 izvodov Dolenjskega lista je kakor najvišji vrh sveta sicer malce v oblakih, toda — nanj nam manjka samo še „zadnji vzpon"! Balzacovo misel „Tisk je sekretar družbe" in Leninov izrek „Časopis je kolektivni organizator in propagator". Razpisali smo prvo anketo, na katero je o vsebini lista odgovorilo 593 naročnikov, hkrati pa proglasili december 1955 za „mesec Dolenjskega lista". Takrat so stopile v akcijo osnovne šole in posamezni aktivisti: Že v prvih 5 dnevih smo dobili 166 novih naročnikov! Nižja gimnazija iz Kostanjevice jih je poslala 40, osnovna šola v Črneči vasi 10, Slavko Dokl iz Novoteksa 50, Miha Šepetavc 80, učiteljica Vera Sever iz Šentjerneja 20, šol? v Starem trgu 6 itd. Od 1. do 26. decembra 1955 smo dobili 937 novih naročnikov! „Mesec Dolenjskega lista" smo podaljšali do konca januarja 1956.- Uspeh ni izostal: 3. februarja je Dolenjski list poročal: do 30. januarja 2619 novih naročnikov! Od tega iz novomeškega okraja 1713, iz kočevskega okraja 670, izven Dolenjske 198 ljudi in 38 novih naročnikov iz inozemstva. LEDJE BIL PREBIT Potem nas je nekaj „obsedlo": zavzeli smo se, da bo geslo „V vsako hišo Dolenjski list!" naša nenehna spodbuda. Skoraj vsako jesen ali zimo smo ponovili akcijo zbiranja novih naročnikov. Kasneje so šole zamenjale pošte: izkazalo se je, da je to najuspešnejša pot do novega naročnika: pismonoša pozna „vse svoje ljudi" v dostavnem okolišu, ljudje mu zaupajo in verjamejo — saj je že od nekdaj oseba, ki jo, zlasti na podeželju, občani spoštujejo. Za 1140 novih naročnikov smo zrasli leta 1958, 2250 leto dni kasneje, potem pa je šlo navzgor takole: 2420 novih naročnikov,.980, 1640, 1720 in leta 1964 kar 3090 novih naročnikov! Pismonoša Jože Topo-lovšek iz Brestanice je od 7. 11. do 31. 12. 1963 pridobil 403 nove naročnike! . 4460 NOVIH NAROČNIKOV V ENI AKCIJI ! Rekordno žetev je imel Dolenjski list od decembra 1965 do 31. januarja 1966: takrat se je na domači tednik naročilo kar 4460 novih naročnikov! 29-letnL pismonoša Peter Ga-brič na Senovem se je najslajše smejal: moped je bil po 9 ted- nih njegov, saj nam je nabral 357 novih naročnikov. Zaslužnih pismonoš je dolga vrsta — sproti smo jih predstavljali našim bralcem in ljudje jih dobro poznajo. Hvaležni smo jim, kot tudi številnim drugim poštnim delavcem, zlasti upravnikom in upravnicam posameznih pošt, ki so ogromno naredili za razmah Dolenjskega lista. Ob srebrnem jubileju domačega tednika se s hvaležnostjo spominjamo tudi vseh drugih sodelavcev in prijateljev lista, ki so v zadnjih dveh desetletjih kakorkoli pomagali k sedanji veliki nakladi pokrajinskega glasila SZDL. Med njimi so številni prosvetni delavci, sindikalni aktivisti v tovarnah in ustanovah, mladina po šolah, gasilci in lovci, stari in mladi aktivisti SZDL, prizadevne žene, matere in gospodinje, tu je ribniški dimnikar, ki je neko zimo sam pridobil nad 40 novih naročnikov, tu pa so tudi vsi tisti številni neimenovani naročniki, ki so nam pridobili morda samo enega novega naročnika — a tega od srca! Plaketa novomeške občinske skupščine, ki jo je Dolenjski list dobil ob občinskem prazniku 1970. leta. Tako je naraščala velika družina naših bralcev in naročnikov. Kadar se je zmanjšala, se je, žal, zaradi neizogibnih podražitev naročnine. Tudi take padce smo doživljali; sledili so si vsakih nekaj let, toda znova smo se lotili dela in spet pridobivali listu stare in nove prijatelje. Danes nas je malo manj kot 30.000, to pa pomeni: najmanj 150 do 170 tisoč rednih bralcev v krajih med Kolpo in Savo ter med Zagrebom in Ljubljano. Zato je srebrni jubilej lista naš skupen praznik — tudi (naklada Dolenjskega lista je med drugim potrdila, kaj zmore „kolektivni organizator in propagator". s TONE GOŠNIK Ob srebrnem jubileju in 25-letnici nepretrganega izhajanja pokrajinskega glasila SZDL so delali v Časopisno založniškem podjetju „DOLENJSKI LIST" v Novem mestu: V UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA LISTA: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Žeteznik. Tajnica uredništva Jožica Lajkovič, foto-laborant Janez Zdovc. V TEHNIČNEM ODDELKU PODJETJA: Marjan Moškon (tehnični direktor ČZP), Niko Kupec (oddelkovodja), stavci na IBM vhodu in izhodu Mihaela Fink, Stanka Gregorčič, Majda Makše, Danica Peterlin, Srečko Petric in Jelka Seničar; montažerji Boštjan Krže, Drago Les in Iztok Gačnik, reprofotografa Jože Mikec in Dušan Pezelj, oblikovalec Dušan Lazar in korektorici stavka Iva Krže ter Alenka Mazovec. V UPRAVI PODJETJA: Tone Gošnik (direktor), Metod Beltram (računovodja), Mirko Vesel (vodja oglasne službe), Cirila Mazovec (vodja naročniškega oddelka) Tilka Divjak (vodja obračuna OD in personalne službe), Minka Krhin (knjigovodkinja), Nataša Murn (blagajničarka) Sandi Mikulan (fotograf) ter administratorke Stanka Kolenc, Iva Štefančič, Fanika Volk in Fanika Zupančič. Honorarni lektor Dolenjskega lista je bil prof. Karel Bačer, honorarni oblikovalec priloge „P" pa Peter Simič. — S civilno-pravnim razmerjem so sodelovali s podjetjem še Julij Schmidt in čistilca Ana ter Franc Lenart. Ob 25-letnem izhajanju je Dolenjski list v letu 1975 že tretje leto sam v lastni režiji in na lastnih napravah skrbel za celotno grafično pripravo časnika, tiskala .pa ga je tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani s tedensko naklado med 29.000 in 30.000 izvodi. ........ . j GLASILO OSVOBODILNE E KO fi T E O K R A J EV C R S VMELJ, SOVO MESTO — IXTQ L — STKV. 1 |__NOVO MESTO. 17. IcfcraaI«*__^— U N ULJ , NOVO GLASILO O SV O U O l> i LN E F KO NT E O K RAJ E I ore^ Takale je bila prva stran prve številke Dolenjskega lista p stoletja. DOLENJSKI UST-drugi letal" db<^ Komisija za agitacijo in propagando pri izvršnem o Slovenije je maja 1951 objavila uspehe 6-mesečnega te ^ dopisnikov lokalnih listov-frontnih glasil. Izmed 22 " dopisnikov iz Slovenije so dobili nagrade za poslane c ^ takratni dopisniki Dolenjskega lista: Lojze Zupane iz \ f Franc Vodnik iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem, 1 Metlike in Peter Romanič iz Novega mesta. . -ei Tekmovanje urednikov frontnih glasil v Sloveniji, k' gj dviganje vsebine in oblike lokalnih listov, njihovo aktualnost, skrb za rast nazornosti in prepričevalnosti ter ^ omrežja stalnih dopisnikov, pa je bilo sklenjeno s takim ^ 1. mesto: GRADIMO — glasilo OF Ljubljane; ' ^ DOLENJSKI LIST - glasilo O F dolenjskih okrajev; NOVA GORICA - glasilo OF za Goriško, 4. mesto: Jt3 KOVINAR — glasilo OF Jesenic in radovljiškega okraja- ji (Po Dolenjskem listu 26. ^ Brez nepoklicanih botrov „ .. . Hkrati moramo storiti vse, da bi vse bolj dajali prostor časnikarski besedi tistih, ki se vsak dan na novo ubadajo z najbolj preprostimi in velikokrat tudi z najbolj narobešnjimi vsakdanjostmi ob nastajanju naše socialistične in samoupravne družbe, ki nima samo nasprotnikov, ampak ki ima prečestokrat tudi toliko nepoklicanih botrov, da bi mogli delovni ljudje s svojim ljudskim jezikom spregovoriti o svojih težavah in uspe- hih. Te nove ljudske y0 bodo spregovorile 9^£ le pogosteje s svoji«1 ^ nih mest, le-te bodo ^ rekel bi, enkrat 13 pregnati iz časnika^t navijajoče se dolgova pravi, naš socialist^0 vii? upravljavec naj P°sta^; tU; ši samoupravni drUZnj|v roke krepko prijele za pulko v narodnoosvobodilni borbi in ljudski vstaji zrn boIjie in lepše življenje, tako tudi ' sedaj krepko vihtimo sekire, motike, kose in vodimo plug za boljše življenje, za lepšo bodočnost mladega rodu. Saša pot v socializem je nova, fio- ' diti moramo po neizhojenih stezah in • treba je mnogo razmišljanja, mnogo t melmh preudarkov in zdravih do- Mc. Dom Je postavljen, treba ga je znotraj uredili in si napraviti udobnega. Za tako delo Je potreben posvet_ in nasvet, skratka potreben je svetovalec. Tak svetovalec hoče In mora postatf naš Dolenjski list. V njem bomo prikazovali točno, nepristransko naše življenje, naie delo in napake. Skrbeli bomo. da bo tak, da bo bralec v njem videl sebe kakor v zrcalu. Nobenih pregrad, nič zaves, nobenih vrat, vae kakor na dlani. Osnovna panoga našega gospodarstva je kmetijstvo. Zato bomo tem vprašanjem v našem listu posvečali največ pozornosti. Vendar ne bomo razpravljali o rinem starem liberalnem gospodarjenju Iz kapitalističnega sistema, ki je privedlo našo kmetijo do poloma In do razkosanja kmečke zemlje, ampak bomo prikazovali uspehe skupnega zadružnega kmetijskega gospodarjenja. Kje in na kakšen način bomo izboljšali donosnosi zemlje, kje in kako bomo dvignili živinorejo, kam usmerili gospodarjenje, da si bomo ustvardi boljše In lepše življenje. Včasih so dejali, da Je možno samo v mestih komunalno gospodarjenje, vas naj ostane tam. kjer Je. O. ne prijatelji. tudi na vasi Je potrebna in celo nujno potrebna ta dejavnost, če hočemo zadostiti potrebam delovnega človeka1 Tudi domačo ln uslužnostno obrt jt treba zbuditi in Jo spravili v tak in L izidom dolenjskega lokalnega časopisa ima Jjud*vo treb*njakega okraja nove motnosti za čim fcric udejstvova-nje pri graditvi socializma in ljudske oblasti. Lokalni časopis naj sprejmejo delovne mnotice trebanjskega okraj« resnično za svoj časopis, ki naj zbliia vsakdanje tivljenje bi delovne zmag« natega ljucktva pri izvrševanju planskih nalog za čiraprejtoijo izpolnitev prve petletke Caoppis naj zajame sleherno vas in sleherno d rutino v okraju. Ljudstvo naj šesianja z razvojem našega okraja, ljudstvo pa naj tudi dopisuje v časopis o vsakodnevnih vprašanjih Delavci v podjetjih naj pite jo o uspehih h) post vu, odpravi napak itd. Socialistični sektor v kmetijstvu, drlavna posestva, kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije na^pcikalejo socialistično obdelavo zemlje, visoke hektarske donose. bngadno skupinsko obdelavo zemlje itd. Tako bo postal iaaofns priljubljen našemu delovnemu kmetu tel delavcu v podjetju Množične organ'za-cije naj pile jo o uspehih svojega dela in pomanjkljivostih v organizacijah, ker le tako bomo po eni strani utrdili in izboljšali delo organizacij, po drugi strani pa vsebinsko izboljšali vsako številko časopisa. Osvobodilna fronta kot -vodrna organizacija mnoiičnih organizacij v trebanjskem okraju je odigrala v tretjem letu prve petletke valno vlogo pri gra- pojavljale pomanjkljivosti v nekaterih organizacijah, ki svojih nalog ruso jemale resno. Zato moramo vse slabosti v delu organizacij v -bodoče odpraviti. Politično delo v našem okraju, ki Je izrazito agraren, je zato toliko večja naloga Fronte. Krajevne organizacije OF so sprejele za leto 1850 veliko valnih in odgovrnih nalog. Na svojih sestankih so potrdile plan za leto 1900. ki izkazuje tisoče ur oroatovoljnega dela S tem bo dan nov, pogon. Vse to bo spremljal naš list In nakazoval pota in naloge, kl se stavlja jo pred nas. Pri vsem tem pa moramo skrbeti za politično In Ideološko vzgojo ljudstva, za dvig njegove kulturne ravni, da se bo zavestno vključilo v to veliko borbo za izgradnjo focialtzma, za izboljšanje življenjskih prilik vseh narodov Jugoslavije. Star pregovor: čim več znaš, bolje žMš, mora postati naše geslo in naš smoter. In kritika? Ze Levstik je dejal: •Več kritike!* Ml. ki živimo v resnično demokratični državi, moramo ta klic še podeaetorttL Da, več kritike. In lo pravične In dosledne kritike/ Le s kritiko bomo dosegli zboljšanje. Vse na- Ljudstvu in množičnim organizacijam okraja Trebnje ogromen doprinos skupnosti za dvig, iivljcnjskega standarda delovnega ljud- lokalna in komunalna dejavnost na Krajevni ljudski odbori, ki so vodniki lokalne n komunalne dejavnosti, naj v bodoče posvete čim več poeornosU razvoju krajevnih podjetij, mnotočne organizacije pa jim bodo pri tem potna- Valno je, da plani, ki so jih sprejele organizacije, ne bodo ostali samo n« papirju Cc bodo znali odbori organiza- t ci] zainteresirati svoje članstvo za i*-polnjeVsnJe planov, bo delo vspetao in bodo ob koncu leta lahko zabeletili •« Več prepričevanja v Fregied uspehov minulega le'a naa W. »udi v novosnetkem okraju potrdu, d*, jmo na poti v socializem napravili d.brten korak naprej. V politična«, gospodarskem in kulturnopros*«tn«® li v'.jen ju okraja so organizacije Onvotoo-dtjve fronte priapevale pomemben deies. Ko pa ugotavljamo napredek v delu otrovnih frontnih organizacij, ki Je oči-teu. poeebno ako ga primerjasao s **' num v letu 1M8. m prej. s« moramo ua.aviti tudi prt oajkh pomanjkljiv««« in alabostih. Valoge, ki Jih ima OF pri izpolnjevanju petletnega plana, so frontne «*■ gr.-iizacije v okraju reševale različno. Tam. kjer So domači aktivisti poznah Ukoče naloge in so Jih obmaiofcli Uud-stru ter sproti pojasnjevali poman borbe za a*Wi*em. so bili nspeM dobit 1 o se Je pokazalo posebno v meaecn gozdarstva, pri odkupu bta, v dot*«® delu nekaterih krajevnih organizacij AF*. LUS. ZB itd. £al pa Je blk> na sptuino delo naiih aktivistov ha vedno k.-.mpanjsko ln prakticistično. To ; rmri. da smo v političnem jf gospodarskem delu naloge reievali tako. da smo se od časa do časa zaletava* is meeta u na In reievali pri tem na-še delo. vse naie napake, sploh vse naše življenje mora priti pred Javno razpravljanje. Na ta način se bomo mnogo naučili In popravljali naie de/d In naš odnos do veličastnih naporov, *' Jih delovno ljudstvo vsak dan vlaga za izboljšanje življenjskih prilik. Srečno pot. dragi Dolenjski listi Naj pride s teboj v vsako dolenjsko hišo zadovoljstvo, naj ta ljudje z veseljem prebirajo In ličejo v tebi novih potov in novih pobud za delo In ustvarjanfel Frineti v vsako hišo novega življenj* in novih pobud za naš gospodarski napredek, za socialistično preobrazbo vasi In miselno prevzgojo našega IJod- UREDNISTVO. --- ne frente krajevnim « ^ tev in učvrtE«* 1 po drugi „ju« ' činiUlJ**- r naše ■** 'riS", piM*. ■»'rf' Kar DRUŠTVO NOVINARJEV SJLOVENlJE PODELJUJE TOMŠIČEVO NAGRADO SVOJEMU ČLANU NOVINARSKEMU KOLEKTIVU "D0LENJSKE6A USTA" to nagrado, ustanovljeno v spomin na organizatorja partijskega tiska toneta tomšiča, podeljuje društvo novinarjev slovenije vsako leto za pomembne prispevke k NAPREDOVANJU slovenskega novinarstva i V Ljubljeni, dnr 29.6.1967 Predsednik kamisije m let Prtdaednik . r.agrmd Toneta TomUim Deuitrm novinarjev Sle*ef*P OD ROKOPISOV obraza L' ^ svojega ali katPri !> '^rUcev ° Nbolj pogumnih samo ' nestrpno ^iipak časopisa, ^e^ničnn C delavcev, ki ga ^ poleg urpri^l^ jezikovno in oblikovno IkkiH ;'tf '^jprei no ~ rokopisa pride 'slika 2) ,, ^''^^"'kovo' nnizo iŽ'^teri odloči, na kolikn prispevek tis-fl'n katere ^^6^' "^popestrile Pr^f^^T bodo skrai& potrebi ^očtoa Al ? j® usoda «Mtena Ali * I"'"" Islika S ! ■ '«!<• ' P°tern pa ga dobi plat, predvsem grafični delavci — tiskarji. Bralce seveda najbolj zanima, če je časopis lepo čitljiv, slike jasne in prispevki, ki jih bere, pregledno natisnjeni in razumljivi. Kako to tudi dosežemo, pa velja pogledati vsaj ob takih jubilejih, kot je naš današnji: v roke obifkovalec oziroma urednik tiste strani, na kateri bo objavljen. Urednik strani ali oblikovalec točno določita, iz kakšnih črk in v kakšni obliki bo prispevek tiskan, kakšne in kako velike črke bo imel za naslov, kako velike bodo fotografije, ki ga spremljajo, in na katerem delu strani bo prispevek našel svoj prostor. Za vsako stran časopisa je treba narisati točen načrt razporeditve prispevkov v naravni ^ velikosti (slika 4). °P,Se' slike in n9*radiv° 'ek,ro"skih ®,P'Sn' aa"ek na cn3"1^ ®M, i2 f,Vr"h. krojih fi .Opravi' nih ilustra- fe"1 s m^nrđukci'e "a K b"C n°- re0r°ljene fil % v°tSr?0 dop^iH °dpe|jemO na Va,SSo TudnKevLiub,ia- Pli>Jn,ke alum; preslikaJ0 r°taCijlSliki inTdp® ofset %e|ii ^oi a Iln vpno v ^'ita asopisni ,8 v ie korita t ,paPir 'n če je ^Hlb 9 *^0 Še n V3 barVa' l|*k (sn,stroi steče ,!fmti na Di* (S? 15) in 7:-.zacneta se hka 16) Marije časo-v tako obliko, Hkrati nastajajo v reprodukcijski temnici reprodukcije izvirnih ilustracij (slika 8), na fotonaslovnem stroju pa je treba postaviti vse večje naslove-(slika 9), ki jih IBM ne zmofe. IBM je namreč namenjen izrecno za časopisni stavek do velikosti črk največ 3 milimetre. Ko je vse potrebno pripravljeno, začno montažen i uresničevati načrt strani (slika 10). Nastaja tako rekoč „prvi Izvod" časopisa. Urednik strani še enkrat pregleda, če je bilo vse narejeno po njegovi želji oziro-nna načrtu, in s podpisom odobri tisk take strani. Od tu naprej namreč urednik svoje strani ne vidi več do trenutka, ko časopis izide. Celo „odobreno" stran v reprotemnici preslikamo na film (slika 11). Montažerji potem zlepijo štiri strani Dolenjskega lista v tako veliko polo (slika 12), kot je velika tiskovna plošča v rotacijskem časopis-riem stroju v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, kjer se list tiska. kot vam ga v četrtek zjutraj prinese pismonoša na dom (slika 17). Tiskani izvodi . namreč tečejo po transportnem traku v odpremo, kjer jim prilepijo naslovne listke in jih razdele v poštne vreče. S poštnimi avtobusi, nekaj pa tudi z vlaki potuje vsak teden 30.000 Dolenjskih listov na vse strani. . . M. MOŠKON FOTOGRAFIJE: JANEZ REZELJ i !!!l CAsopisk os.w\> sHjsrnim 39 DOLENJSKI LIST grafttn bKiinja DOLENJSKI LIST enakovrednih Veselo smo bili presenečeni, ko smo po razpisu „Gosjega peresa" vsak dan dobivali v uredništvo številne prispevke iz vseh koncev in krajev Dolenjske, pa tudi od drugod. Do zadnjega januarja, ko se je iztekel razpisani rok, smo dobili 208 prispevkov. Posebna komisija, ki je ocenjevala prispevke, se je znašla v težkem položaju. Vsi prispevki so bili zanimivi, marsikateri nas je globoko ganil, številni so nas presenetili s svojo domiselnostjo; nemalokrat se je za okorno zapisano besedo skrivalo življenje v vsej svoji lepoti in grenkobi. Nekaj prispevkov je bilo takih, da bi jih le težko uvrstili v „Gosje pero", čeprav je bilo v njih čutiti živo prizadetost pisca — morebiti bomo te misli uporabili v kakšni drugi rubriki in ob drugi priložnosti. Ko smo med dobrimi izbrali najboljše prispevke, se nikakor nismo mogli odločiti, kateremu prisoditi prvo, drugo, tretjo . .. nagrado. Vsi so bili najboljši: zato smo se odločili, da bomo podelili pet enakovrednih nagrad. Združili smo denar, namenjen za vseh pet nagrad, in tako bomo vsem petim podelili po 600 dinarjev. Nagrade dobijo (po abecednem redu): SE BOVA KDAJ SREČA LA ATI? „Martin, poišči si novega očeta! Ta bo že tretji . . . Saj ti ga bo mama hitro pripeljala. To ji gre od rok. Odšel bom, tega cirkusa imam čez glavo," je surovo spregovoril Martinov očim, zaloputnil vrata in odšel. Martinek, svetlolas in kodrolas devetletni deček, je obsedel na divanu. Grenka bolečina ga je stisnila v grlu in ga dušila. Stisnil je zobe in pogoltnil bolečino. Mrak, ki je pritiskal na okna, se je pritihotapil tudi vanj. „Novega očeta, novega očeta . . . Koga bo spet pripeljala mama? " je vrtalo v njem. Od bolečine in strahu je zamižal. Zagledal je pravega atka. Samo dvakrat ga je videl v življenju. Potem je odšel daleč v drugo mesto in si poiskal drugo. Vendar je Martinek še nosil v sebi njegove besede: „Prišel bom pote!" Pa ga ni bilo. Deček je štel dneve, dnevi so se zlili v leto, minila so leta, njega pa ni bilo. Le njegove besede so še zvenele v Martinku, njegova obljuba. Vedno močnejša je bila želja, da.bi imel očeta, velikega, močnega, pametnega .. . Mama si je našla drugega moškega in ga pripeljala v hišo. Bila je nasmejana in vesela: „Martinek, novega atka imava, atka Viktorja. Nič več ne bova sama. Daj mu roko." Deček ga je s strahom pogledal. Bil je majhen in čokat; ustrašil se je njegovih hladnih sivih oči, da bi skoraj zajokal. „Ne, moj ati je bil lepši," je vzkliknil in stekel iz "šobe. ' — A novi atek Viktor je ostal pri hiši. Martinek sega je bal in se je raje potepal po vasi, samo da ga ni videl. Ču- gosje pero _ j „V zvoniku je odbilo polnoč. Nekje v daljavi je grozljivo zavijal pes. Tiho smo stali v globokem snegu in trepetali od mraza, ki nas je ščipal v obraz ter silil skozi raztrgano obleko. Prsti na rokah so nam dreveneli, zato smo jih z drgnjenjem ogrevali. Pogled nam je venomer uhajal v dolino, kjer je ležala vasica. Zagledali smo temno senco, ki se je počasi bližala. Bil je tovariš Jaka, postaven fant, ki je bil odšel v vas, da bi poizvedoval za sovražnikom. Sporočil nam je, da je doli v vasi vse tiho in mirno. Po ozki gasi smo odšli v dolino. Kmalu smo prišli med nizke hiše, pokrite s slamo. Previdno smo potrkali na neka vrata. Odprl nam je prileten starec. Vstopili smo. Sveča v veži je bledo osvetlila naše utrujene obraze. Starec je hitro naložil drva v peč in kaj kmalu je prijetna toplota grela naša premrzla telesa. Odložili smo nahrbtnike ter posedli po tleh. Starček je bil zelo ljubezniv. Ponudil nam je kruha, da smo se do sitega najedli. Potem je začel pripovedovati o sinu Lojzetu, ki je odšel k partizanom in se ni več oglasil. Takoj sem se domislil, da gre za Lojzeta, mojega dobrega prijatelja, ki je pred tednom ranjen zmrznil med italijanskim napadom na neko va«. Pri srcu me je zazeblo, ko sem se spomnil njegovih ustnic, ki so tiho ponavljale: „Be — ži, Žan! ... Reši se vsaj ti... z menoj je tako konec . . ." Nisem ga hotel poslušati. Naložil sem si ga na ramena in ga s težavo nesel kakih trideset metrov daleč. Tedaj sem v levem ramenu začutil pekočo bolečino. Stemnilo se mi je pred očmi. Skupaj z ranjenim Lojzetom sva padla. — ,,Kam pa vi, tovariš? " me je zdramil znan glas. ,.Domov se peljem. Mama se je ponesrečila," sem pojasnil. „Hudo? " „Ne vem. Telefonirali so, da je resno," sem odgovoril. Sopotnica me je nehala spraševati. Avtobus je enakomerno brnel po asfaltni cesti. Na postajališčih ni bilo ljudi, zato se nismo ustavljali. Ivan Barbič iz Bregane za prispevek ..Veliki dan Martina Gorja na"; Franc Brdik iz Ržišča pri Kostanjevici za prispevek „Jožetova ljubezen"; Stane Plut iz Črnomlja za prispevek „Pripoved soseda Janeza". Lojze Sever iz Velikih Lašč za prisfjevek „Mamina smrt" in Anica Zidar iz Mokronoga za prispevek ..Se bova kdaj srečala, ati? " Le za malenkost so za nagrajenimi zaostajali prispevki „Dolga je pot do zdravja" (Belinda), „Najmlajši" (Sergej), ,,V življenju moraš biti odločna" (Marija Hribar, Globočice) in ,,Silvestrovi večeri" (M. Š.), Razen nagrajenih, ki jih objavljamo danes, bomo te štiri in številne druge prispevke objavljali vse leto v Prilogi Dolenjskega lista. Vse tiste, ki se tokrat niste oglasili, pa čutite, da bi lahko kaj napisali, in vse tiste, ki tokrat vaših prispevkov ne bomo objavili, obveščamo, da bomo ..Gosja peresa" p>oslej pogosteje razpisovali. Vse sodelavce v tem razpisu tovariško pozdravljamo in se jim zahvaljujemo za sodelovanje. til je, da ga ne mara. Nikoli se ni z njim prijazno pogovarjal, samo ukazi, odrezave, hladne besede ... _ " Tudi mama je kar nekam pozabila nanj. Vrtela se je le okoli Viktorja, mu stregla in ga zasipala s prijaznostjo. Deček se je zaprl vase, bil je vedno bolj sam. Zaklepala sta ga v hišo, tudi s prijatelji ni smel več na gmajno. „Mulec, samo potepal bi se. Ti bom že izbil iz glave!" je robantil Viktor. Večkrat je ušel, pozno se je vračal iz šole. Viktor ga je tepel, a Martinek ni nikoli niti zajokal. ..Trmast je kot konj," je bentil Viktor. Kar naprej je mahal po njem, Martinek pa je stiskal zobe. ,,Pusti ga! S tepežem ne boš nič opravil. Rad ga imej!" se je jezila mama. „Saj ga imam. Tako kot ti mene! Pasja zalega! Le kam sem gledal, ko sem te poročil? !" je bentil ves besen. , Mama se je živčno zasmejala: „Spomni se! Jaz ne vem ..." Med njima se je začelo krhati. Mama se je pozno vračala domov, Viktor je začel piti. Pozno v noč sta se prepirala, kričala. Martinek je bežal k sosedovi teti in še tam boječe prisluškoval v temo, če bosta prišla ponj. Kmalu je bil obema odveč. Kot da ne preneseta njegovega zbeganega, otožnega p>ogleda in bledih, udrtih lic. Potem je Viktor odšel. Na Martinka so težko legle besede: „Poišči si novega očeta! Saj ti ga bo mama hitro pripeljala..." „Ga ni? "je vprašala mama, ko se je vrnila. ..Samo da je odšel, surovina!" V Martinku pa so kar naprej trdo udarjale Viktorjeve besede. Nenadoma je planilo iz njega: ..Mama. mama. ne |3ripelji nobenega več v hišo! Nobenega ne maram! Nobenega!" Tiše je pristavil: ..Moj pravi atek je pozabil na obljubo." Bolečina je stisnila Martinka in v mrak so se zarezale besede: ..Si res pozabil name in na svojo obljubo? Se bova še kdaj srečala, ati? " ANICA ZIDAR Mokronog Ko-sem se zavedel, sem opazil, da Lojzeta ni več blizu mene. Misleč, da je nadaljeval sam. sem tudi jaz krenil naprej. Vtem je streljanje ponehalo. Na zemljo je legla noč in Italijani so se umaknili. Ko smo se partizani zbrali. sem ugotovil, da manjka samo Lojze. Pričeli smo ga iskati. Nikoli ne bom mogel pozabiti trenutka, ko sem ga zagledal ležati nedaleč od jarka, kjer sva padla. Oči je imel široko odprte, prste krčevito zagrebene v sneg. Bil je mrtev. S solznimi očmi sem ga zagrebel kar v sneg. Zemlja je bila zmrznjena, lopat pa nismo imeli. „Kaj bi neki naredil njegov pče. če bi zvedel, da je njegov sin mrtev, medtem ko v njegovi rojstni hiši gosti njegove prijatelje? " sem pomislil. Povedati mu nisem mogel. Le kako bi starček to prenesel? Edini sin — mrtev. Tisto noč nisem mogel zadati. Preden smo zjutraj odšli, sem v starčevo dlan p>orinil ves denar, kar sem ga imel. in zlato uro, ki mi jo je Lojze dal pred napa^dom, rekoč, naj jo vrnem očetu, če se mu kaj pripeti. Še danes ne vem. kako je mogel zaslutiti nesrečo. Naglo sem se obrnil in stopil čez prag. Za seboj sem zaslišal ihtenje. Bolj čutil, kot videl sem, kako zgarane roke božajo uro. Starec je tiho šepetal: ,,Sinko, moj zlati sinko!" V grlu me je tiščalo, solze so mi silile v oči. Le s težavo sem se premagoval, da nisem zajokal kot otrok. Stopil sem v vrsto m odšli smo dalje ..." Tako je končal svojo pripoved sosedov Janez, nato pa se je globoko zamislil. Nihče ga ni več spraševal, kajti vedeli smo, da je okusil strahote dveh vojn, ki sta pustili na njem težke sledove. Počasi je dvignil kozarec, ga izpil, potem pa s počasnimi koraki odšel iz gostilne--- „Dolgo ne bo več, je že pri kraju!" je žalostno pretrgal tišino Miha. ..S seboj pa bo odnesel tudi te zgodbice," je pripomnil Andrej. Stric Žan. ki je znal tako lepo pripovedovati, pa je izginil v temi. STANE PLUT Pod smreko 4 Črnomelj Čeprav sem se hotel zamotiti z opazovanjem okolice, mi je po glavi kar naprej rojilo spsročilo. ki sem ga dobil po telefonu nekaj minut pred odhodom avtobusa.,Klicala me je neka ženska; predstavila se je, vendar sem pozabil njeno ime. Vedel sem, da ima hišo poleg trgovine. „Prosim, pridite takoj domov. Mama seje ponesrečila." mi je sporočila. Zaslutil sem, da mi nekaj prikriva, ker ni hotela več povedati. ..Je mrtva? " sem s strahom vprašal. Mislil sem že, da je odložila slušalko, ker ni Odgovorila. ,,Hitro pridite dbmov." je kratko dejala. Najbrž je res hudo, če me kličejo domov, mi je rojilo po glavi. Naša hiša je cel kilometer oddaljena od trgovine. Mame torej ni doma. Ponesrečila se je prod trgovino! Če je to res. lahko pričakujem najhujše. Tam so doslej vsi ponesrečenci obležali mrtvi. „Ne, saj ni res. Mama je živa! Ženska je rekla, naj pridem domov, če hočem videti mamo," se je oglasilo v Nekaj sto metrov pred trgovino je avtobus zmanjšal hitrost, ..Kaj se je zgodilo? Ali je spet prometna nesreča? " so spraševali potniki. ..Nesreča? Mamo je povozilo . . . Mojo mamo . . ." me je boleče spreletelo. ,.Poglejte, na cesti nekdo leži, pokrit z rjuho." so govorili vsevprek. Vsi se stegujemo, vendar zaradi gomile radovednežev nič ne vidim. ..Kdo je? Tukaj blizu je šola. Je otrok stekel čez cesto? " sprašuje nekdo. ..Šofer, spustite me ven! To je moja mama!" kriknem. Vodnik noče nič slišati. ..Spustite me k mami!" ..Kaj? Njegova mama je to? Ubogi revež." me sočutno pogledujejo sopotniki. Šofer strmi predse in hladno reče: ..Postaja je naprej. Tam bom ustavil." Tista minuta do avtobusne postaje je bila neznosno dolga. Mislil sem na mamo. ..Ni res. Sanja se mi. Že eno leto se mi prikazujejo iste sanje. Ničkolikokrat sem se ponoči prebudil ves premočen. Mislil sem. da sem v avtobusu, in klical: .Spustite me ven. to je moja ma-^ma!"' Peš sem hitel od avtobusne postaje proti mestu nesreče. Po glavi so se mi podile misli: ,,Zakaj nisem mame opozoril? Kaj bi ji govoril? Vedno je pazila nase. Za očeta se ne bi čudil, saj je s kolesom večkrat izsiljeval prednost pred avtomobili. Zadelo pa je mamo. Zakaj ravno njo? " V daljavi sem sredi ceste zagledal belo rjuho. Torej je res mrtva . . . Kaj pa, če je kdo drug? Ne. Mame ni več. MARTTKA GORJAM „Mama, mama!" vpije v meni, a nltifi® n® jj j Sinoči je bila pri meni na obisku. Je slutila nibs kaj se je dvakrat poslovila? Najprej tako W ko je bila že pri vratih, se je vrnila, me od) besed odšla. „Izgubili smo mamo," je ves r,esre^efl.^ZLa{j.! Bilo mi je tako hudo, da nisem mogel niti jo gar več nimam," je tožil oče. „ „Saj imaš nas, otroke. Veliko nas je,' ®. . tolažiti. Miličniki so merili, iskali sledove, fotografa mi je uhajal k truplu. Ob robu ceste so jJB I očala, sredi ceste ruta, še naprej ona. Stopi' ' res mama? Truplo, ki je ležalo pod rju^0'I® o* majhno. To je otrok. Ne. Izpod rjuhe se v. . L ka, čevlji. Tam, kjer naj bi bila glava, je lu*a .^c si res ti? Rad bi jo dvignil, pa nisem moge rjuhe, da bi ji pogledal v obraz. Ljudje so govorili: „Prazna cesta .. • Jj« drvel je avtomobil .... čez sto na uro. znaki? Prehod za pešce? Kako ga je zaneslo- J. naravnost, bi se rešila . . Jnikoff^ I Brat je iz bližnje hiše po telefonu s°r0. "j6| čal žalostno vest. Na drugem koncu sobe je I Čeprav mlad, je bil ves sključen kot sta.r^cIlnoi^• tla. Gledal sem ga, pa ga nisem ne obsojal ^ Kot da vse to ne zadeva mene, kot da P°ne.enS|(0 , moja mama, kot da je povozil neko neznano j LOJZE1 Martiri je rad obujal spomine na dni pred vojno, ko je študiral v Ljubljani in upal, da bo postal pomemben odvetnik. Rad se je učil, zato je uspešno študiral. Slikal si je idealno prihodnost, ki se mu je po malem že nasmihala. A ta nasmeh je izginil, še preden je končal študij. Prišli so časi, ki so podirali načrte: začela se je vojna. Njegov šolski kolega Stane mu je povedal, da vojna ne prenese omahljivcev, da bo moral stopiti na to ali ono stran. Tistega usodnega 1941. leta je Martin postal aktivist. Z veseljem je sprejemal naloge, ki so mu jih dajali,, in tudi uspešno jih je opravljali Aktivistične izkušnje so mu pomagale, ko je spomladi 1942 p)Ostal partizan. Partizansko življenje ga je spreobrnilo od nekdanjega sanjarskega idealista v čvrstega, realnega, hladnokrvnega borca. Vedel je, da mora sovražnika udariti prvi, sicer bo on udaril njega. Spominja se neke avgustovske noči, ko je bilo za partizane v Rogu zares vroče. Dobro pomni, ko je ležal na položaju in čakal, kdaj bodo udarili. Zraven njega je bila Majda, sošolka, spremljevalka v borbi in velika ljubezen. Nista se'pogovarjala; besede so bile v tistem času nepomembne. Čakala sta, kdaj se bo začel pekel, ki sta ga že večkrat okusila. K njima je za hlod prilezel Stane, ki je bil takrat že komandir. Deloval je mirno, toda Martinu niso ušle Stanetove suhe ustnice. Martin je vedel, da je p>oložaj težak, kadar Stane s težavo požira suho slino. Martin je Stanetu ponudil čutaro z vinom: vzel jo je brez besed, potegnil dolg požirek. Preden je čutaro vrnil, je počilo. Začelo se je: pokalo je na vse strani, grmelo je in se bliskalo, stokali so ranjenci, med poki so se slišali klici borcev, ki so jurišali. Bil je pravi pekel. Ko so se Italijani približali, je dal Martin Majdi znak. naj mu da bombe. Takrat se je Majda preveč dvignila in krogla jo je zadela v levo stran prsi. Tiho je zastokala in se zgrudila. Martina je stisnilo: pobral je dve bombi, sti--snil v roke puško z nasajenim nožem in se pognal proti Italijanom. Po kakih dvajsetih metrih se je vrgel na tla in zalučal bombi, potem pa vstal in se zapodil proti Italija- JOŽETOVA LJUBEZEN Prelep nnajski popoldan je bil: drevje je brstelo in ptice so prepevale po gozdu, ki je ves dehtel po cvetočih šmarnicah. Ko šem šel v Lurd k maši. me je že od daleč vabilo veselo potrkavanje zvonov. Pospešil sem korak in kmalu sem bil pred majhno kapelico, ki je odsevala pomladno gozdno lepoto. Mrmranje ljudi je preglasik) šumenje potočka, ki je izviral pod kapelico. Stal sem sam in med ljudmi iskal znan obraz. Končno sem zagledal dvoje živih, črnih oči, zal obrazek in lepo oblikovane ustnice. Topel občutek me je preplavil iri mi pognal kri v glavo. Povesil sem pogled in šele čez čas sem se spet ozrl tja; kjer je stalo neznano dekle. Se vedno je zrla vame, in ko sem ji pogledal v oči, se mi je nasmehnila. Zatrepetalo mi je srce in gledal sem jo kot uročen. Tako sem jo gledal, dokler ni umaknila pogleda, da sem videl le njene v rep spete rjave, kodraste lase. Kot da bi čutila, da jo gledam, se je nekajkrat ozrla in se mi nasmehnila. Čudno vznemirjen sem odhajal domov s te gozdne jase: pozabil bi jo bil, če bi bilo mogoče pozabiti njene črne oči in blagi smehljaj. Še veliko nedelj sva se tako srečavala in vedno sem pil lepoto iz njenih črnih oči. vendar nisem zbral dovolj poguma. da bi jo ogovoril. Premlad sem bil še in tako sva se razšla, še preden sva se spoznala. Minevali so tedni. Hotel sem jo izbrisati iz srca, a ni šlo. Vedno znova so se mi v sanjah prikazovale njene oči. kot oglje črni zvezdici, ki sta mi prižgali ljubezen. Mnogokrat sem šel k maši v upanju, da jo bom srečal, a vse zaman. Nekoč pa sem jo nenadoma srečal na certi. S prijateljico je šla domov kot jaz. Pozdravil sem jo in jo ogovoril. Oni pa sta se začeli smejati in ponavljati moje besede. Najprej nisem vedel, zakaj se smejita. ali potlej^ sem spoznal, da se norčujeta iz moje gorjanske počasne in zatezajoče govorice. Zardel sem in umolknil, v mislih pa sem tisočkrat preklel ljubezen in njo. ki mi je ppvzro-čila to gorje. Od takrat nisem šel več v mesto • • • Ker pa je nisem mogel pozabiti, sem sklenil oditi v tujino. Na hitro sem se odločil in potlej me nekaj let ni bilo nazaj. Prijatelji so mi pisali, a med vsemi pismi mi je bilo najljubše sosedovo, kjer so bili napisani tudi Albmi-ni pozdravi. To pismo sem večkrat prebral, saj v tujini moja ljubezen ni prenehala, ampak je postajala še trdnejša. Nazadnje mi je bilo dovolj tujine, dovolj Berlina in Muenchna, zaželel sem si zelenih Gorjancev. Nihče, ki tega ni sam doživel, ne nDOre vedeti za moje občutke, ko sem zagledal znano hribovje. Vasi, ki so mi bile tako drage, so čepele na holmih in jih je pokrival sneg. S polnimi pljuči sem dihal čist zrak in gledal na rojstno vas. * Zaslišal sem korake, srce mi je otrpnilo. Zagledal sem Albino. Šla mi je naproti in v očeh ji je žarelo veselje, ko mi. je zaklicala v pozdrav; ,,Jože, dober dan! Od kod si pa ti prišel? Tako dolgo te ni bilo!" Od sreče nisem mogel spregovoriti niti besede, in ko sem jo gledal, sem spo- ------------- nom. Bil je kot prikazen, ko je udarjal zdaj s kopitom, grizel z zobmi, tolkel kot p ^jjlrc Potem je izgubil zavest. Ko se je zbud ]• t(i nj^ k v glavi in komaj se je lahko premaknil. rSjh 'e^C stal Stane, Majda pa je z veliko rano njem. Spomnil se je besed stare mame: težavo, a kmalu na to pozabi ter dela te / jj njihovem življenju." -./zelv ^ Dolgo je bil v bolnišnici. Puške ni vec tudi po končani vojni ga je čuden n®n?'vati ^ 9 vsem, česar se je lotil. Ko je hotel nada j šlo in tudi ob drugih delih ni čutil zadovo J $ L Ko mu je umrla mama, se je vrnil v r J Gorjance, se oprijel kmetovanja in PoC^-z zad"^ H stare čase. Delo g^ je veselilo, saj je dela 1 in ne zgolj zato, da bi se preživljal. jeb|l3.V Tako živi Martin že četrt stoletja; Maj va edina ljubezen. Ob večerih je rad za " stilno, da je bil med ljudmi. Pripovedova J. ,n0, študentskih dnevih, pripovedoval je o Map ^ tovih podvigih ter o svojih bojih. Poveda ) ^ nisC' pomemben funkcionar. A njegovim z9°f* jtud^ li, kot niso mogli verjeti, da je tako do'90 je bc pa gara na zemlji. Tudi niso verjeli, da rjpo^ prvih dni, zdaj pa je le kmet. Martin da ni pomembno, kaj je kdo, ampak da I mu srce nalaga. _ „;niev.C Nekega večera je bil Martin zamišljen malo govoril. Sam je začel sumiti, če ie/, • $1* rec, ali res pozna Staneta in če je sploh k Majda. Danes je imel še poseben razlog zf,ar[jn, % Prekinil sem njegovo razmišljanje: » . trjd^ pozdravit s prijateljem Stanetom, saj se z nista videla!" Pogledal me je, izpil kozare in rekel: „Tudi ti mi ne verjameš!" ^ kiC Ne da bi poslušal, je odšel v posebno ,, dela zbrana družba. Stopil je tja in glasno boš eno'prižgal? " -oiacel0^ Nastala je tišina, ki je za Martina traja Nato je zaslišaj Stanetov glas: „Ne, hva' j ponuC te." Martin pa zopet: „Potlej jo pa ti me To je bil njun pozdrav. . bjem. J Stane je skočil s stola in padla sta si v o )■ { To je bil še en veliki dan Martina CjO pozdravil s Stanetom, se je z utrujenim ko ; proti domu, čeprav v gostilni veselja m |^/vN " ■ Žuf^ led®'< znal, da sem jo vedno ljubil. Dolgo sem j° ® t se ni spremenila. ctil^-' Šele ko je bila čisto pri meni, sem SPU v s^.rj stisnil roko. Potem sem jo objel, kot nise ^ T ljenju še nobene ženske. Zašepetal sem )'• in rad te imam." Naslonila mi je glavo ns solze so ji tekle po licih. Njene ustnice f3 in tudi v očeh ni bilo sledu žalosti. Božal ^ ^if1 ^ in besede, toliko časa v srcu zaklenjene, na ustnice. Bil sem srečen kot nikoli d°tle^ {se"1' Poljubila sva se dolgo in vroče — tako, j vsa ta leta. tod8 V* Dolgo bi lahko tako stala sredi P0.'3!.. |criž' ;/] je premrazila. Odšla sva z roko v roki. N s\^ ( sva se poslovila, sva se zmenila, da bom prišel pod njeno okno. . .. $a>O1 Potem sem veliko večerov prebil pri y prihodnosti kot dva osnovnošolca. Kada. jo ^ mal, da sem čutil njene čvrste prsi, sem A želel. . uiflIPrel