novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir St. 45 (837) • Čedad, Četrtek, 21. novembra 1996 Il maltempo di questi giorni ha colpito anche le Valli del Natisone, anche se certo non in modo così violento e drammatico come altre zone del Friuli, in particolare la Car-nia, dove si registrano continue inondazioni e smottamenti e la situazione è di continua emergenza. La giornata di lunedì, “V primeru, da nam pristojno ministrstvo za poste in telekomunikacije vzge zeleno lue, mi smo tehnično usposobljeni, da v izredno kratkem Casu začnemo z oddajanjem naših programov tudi za Slovence, ki Živijo v Nadiskih in Terskih dolinah, v Reziji in severneje do tromeje”. Tako nam je zagotovil ravnatelj slovenskih programov deželnega sedeZa Rai Filibert BenedetiC, ko smo ga vprašali, kako je z vprašanjem vidljivosti slovenskih programov Rai na Videmskem. “Na nedavnem srečanju o Čezmejni televiziji, ki je bil v Vili Manin v Passarianu, je podtajnik v ministrstvu za poste in telekomunikacije Vincenzo Vita zagotovil, da bo ministrstvo zagotovilo avtorizacijo, da bi lahko razširili vidljivost tudi na obmejno območje videmske pokrajine in na nekatera področja na Tržaškem, kjer ne lovijo naSega signala”. BenedetiC je povedal, da so za Benečijo odkupili od Ponteca 3 frekvence, ki naj bi sluzile v ta namen. S tehničnega vidika torej ni nobenega problema. Čakajo pa da vlada zagotovi avtorizacijo, ki je potrebna, da se spro- per quanto riguarda le Valli, è stata caratterizzata da una forte pioggia che già a partire dallo scorso week-end aveva i-niziato ad ingrossare sia il Natisone che i torrenti Alberone ed Erbezzo. In particolare ci sono stati problemi a Pulfero, nei pressi del depuratore e all’altezza della prima galleria che porta al vali- ži tehniCno-operativni postopek. Pri slovenskem vodstvu Rai so v teh dneh bili precej zaskrbljeni zaradi napovedanega krčenja sredstev za delovanje deželnega sedeZa. Manjši dotok denarja bi namreč skrčil obsežnost samih programov in postavil pod vprašaj zdajšnje Število zaposlenih. Po odločnem nastopu sindikalnih predstavnikov uslužbencev in krajevnih političnih sredin je vlada vendarle zagotovila, da ne bo prišlo do krčenja finančnih sredstev. co confinario. In mattinata il Natisone si era alzato di una ventina di centi-metri nel giro di un’ora, creando qualche apprensione soprattutto a Stu-pizza, dove aveva raggiunto il limite di guardia. Sempre lunedì una frana ha bloccato la strada che da Clodig porta a Drenchia. Ieri, mercoledì, gli uomini della Protezione civile del comune di Grimacco erano ancora al lavoro per rimuovere l’ostacolo, un lavoro che potrebbe essere stato compiuto in giornata. Per il comune di Grimacco si tratta al momento dell’unica emergenza. In realtà, dopo una pausa nella giornata di martedì durante la quale è ricomparso il sole, le condizioni atmosferiche ieri sono nuovamente peggiorate. Molti i campi allagati, anche verso il Cividalese, così come molte strade -tra queste anche la provinciale che da Scrutto porta a Grimacco - non sono riuscite a far defluire tutta la pioggia, creando grosse pozzanghere e qualche problema agli automobilisti. beneška galerija S, Pietro al Natisone sabato 23 novembre ore 17.30 inaugurazione della mostra antologica GIOVANNI VOGRIG INTAGLIATORE E ARTISTA 1932-1986 Kdaj bomo gledali slovenske oddaje? Pogovor z ravnateljem Filibertom Benedetičem Politična rešitev za Kreditno banko Dokončna odločitev bo iz Rima prišla v teh dneh V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, ni Se znano, kakšna bodočnost se piše TrZaSki kreditni banki. V teh dneh smo sliSali veliko besed, namigov, predlo- in drugih organizacij, ki so zaSle v krizo zaradi blokade računov. To je drugič, da se v Trstu zbere na javni manifestaciji večje Število Italija- Predsednik slovenske države Milan Kučan gov, kako poiskati izhod iz krize. Resnici na ljubo je možnost likvidacije banke najverjetnejša. Vprašanje pa je, kakšna bo ta likvidacija in kaj bo pomenil likvidacijski postopek za vse tiste, ki so tako ali drugače vezani na TKB, od uslužbencev do klientov in same nase manjšinske skupnosti. Danes se bodo v Rimu srečali predstavniki slovenskih in hrvaških bank s skupino italijanskih bank, da bi preverili, kakšne so realne možnosti za najmanj boleč izhod iz krize. Zadnjo besedo pa bo imela Banca d’Italia, ki je v svojih začetnih potezah pokazala, da ne misli kdovekaj resno pomagati slovenskemu denarnemu zavodu. Kot pri vsakem problemu, se za njegovo rešitev lahko uporabijo različni pristopi, bolj ali manj boleče. KaZe, da so pri osrednjem italijanskem denarnem zavodu izbrali enega med najbolj trdih, kar se ni zgodilo, denimo za sanacijo 5 tisoč milijard težke krize zavoda “Banco di Napoli” ali za “Banco Ambrosiano”. Nasa manjšinska skupnost pa očitno ne misli, kar tako podleči izbiram rimskega centralnega bančnega zavoda. To je pokazala tudi v torek popoldne, ko so pred tržaškim sedeZem Banke I-talije pripravili manifestacijo, ki so se je udeležili Številni uslužbenci TKB, varčevalci, stranke in tudi predstavniki gospodarskih nov in Slovencev v obrambo slovenskega denarnega zavoda. Vsem je namreč jasno, kakšna bo gospodarska katastrofa v primeru trde likvidacije banke. Na to dejstvo morajo biti pozorni tudi politični in finančni krogi v naSi državi in ne samo v njej. Rešitev TKB je predvsem politična in zato imajo politki odgovornost, da posežejo in dajo primeren odgovor. Zato ni slučaj, da je slovenski predsednik Milan Kučan prejšnji teden v Rimu na to vprašanje opozoril italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfa-ra. Na srečanju sta ob TKB razpravljala o vrsti težav, ki pestijo naSo narodnostno skupnost in soglašala, da morata obe državi najti ustrezne odgovore na odprte probleme slovenske manjšine. Upajmo, da so tudi voditelji Banke Italije pozorni na ta razmišljanja, (r.p.) Consegnati i premi ai vincitori del concorso Oltre duecento per il “Dono” Luisa Battistig riceve il premio dal rappresentante della Banca Popolare di Cividale Cappanera Sono stati oltre 200 i partecipanti al premio internazio naie “Il dono delle valli” che si è concluso sabato 16 novembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone con la cerimonia di premiazione. Per la sezione della ricerca è stato consegnato un solo premio e precisamente a Roberto Tirelli per una lavoro su “Le feste di coscrizione nelle Val li del Friuli orientale”. Ben lì sono invece ipremiati nella sezione poesia o racconto, tra questi Luisa Battistig di Masseris a cui è andato il secondo premio e Adriano Noacco di Taipana che hanno scritto rispettivamente nel dialetto sloveno delle Valli del Natisone e del Torre. A questo proposito va detto che per i testi in sloveno è stato invitato a collaborare nella giuria il prof. Pavle Merkù che si è espresso in termini molto lusinghieri ri guardo alla poesia “Naš šenk” ed il racconto “Griče na desti” di Luisa Battistig, giudicati ottimi anche dal punto di vista linguistico. Ricordiamo inoltre che tra i 17 segna lati c’è anche Marina Cernetig di Ponteacco. segue a pagina 3 La frana che ha interrotto la strada da Clodig a Drenchia Maltempo, fiumi al limite e a Clodig c’é una frana Četrtek, 21. novembra 1996 Dežela: kakšna bo vladna koalicija? Na ponedeljkovi seji deželnega sveta je tudi formalno padla četrta vlada v zadnji mandatni dobi. Deželni svet je namreč sprejel odstop vlade predsednika Cecottija. Po deželnih volitvah leta 1993 so se zvrstile Stiri vladne koalicije, ki so jih vodili ligasi Fontanini, Guerra in Cecotti ter predstavnik DSL Travanut. Peta vladna koalicija, ki naj bi upravljala deželo do naslednjih volitev leta 1998, naj bi bila izraz Oljke in stranke komunistične prenove. Pogojnik je v tem primeru potreben, saj ne obstaja Se stoodstotna gotovost za taksno deželno koalicijo. V svojem zadnjem posegu v svojstvu predsednika Giancarlo Cruder Dežele je Cecotti pohvalil delo vladne koalicije in med dosežke omenil zakon o parkih, zaSčito Furlanov, zakonski ukprep o znižani ceni bencina za celotno deželno območje ter izredne posege v korist kmetijstva in industrije. Povedal je tudi, da krizo ni povzročila Bossijeva secesijska politika, marveč usmeritev nekaterih centri-stičnih komponent Oljke, ki so želele razbiti koalicijo s Severno ligo. Kakšna pa bo nova deželna koalicija? Opcije so različne, čeravno bo najverjetnejša tista, ki bo združevala Oljko s stranko komunistične prenove, za predsednika pa bi imenovali Gian-carla Cruderja. Vprašanje pa je, če bodo prenovljeni komunisti vstopili v vlado, ali pa jo bodo podpirali od zunaj. A S. Pietro una mozione di Osgnach in consiglio “La Kreditna da salvare come il Banco di Napoli” La crisi della Tržaška kreditna banka - Banca di credito di Trieste è arrivata anche sui banchi del consiglio comunale di S. Pietro al Natisone. Nella seduta convocata sabato scorso dal sindaco Giuseppe Marinig, il consigliere della Lega Nord Renato Osgnach ha presentato una propria mozione con la quale chiede il pari trattamento dello Stato nei confronti della Banca di credito di Trieste e del Banco di Napoli. Osgnach ha ricordato che l’istituto bancario di Napoli, per il quale il Ministero del Tesoro sta provvedendo al risanamento, “presenta un indebitamento di circa 5.000 miliardi che saranno a carico di tutta la comunità nazionale”. D'altra parte “nella Kreditna banka molti privati e operatori economici di Trieste e Gorizia nonché molte famiglie delle Valli del Natisone hanno riposto fiducia, investendo in azioni della medesima e vedendosi ora cancellare di fatto i risparmi e sacrifici di tutta la vita”. La mozione presentata dal consigliere leghista ha quindi chiesto “che venga applicato da Roma pari trattamento nei confronti della Kreditna banka così come per il Banco di Napoli in quanto, per quest’ultimo, verrebbe restituito agli azionisti la quasi totalità del valore sottoscritto”. L’assemblea si è soffermata brevemente sul problema, prendendo atto della situazione. Non c’é stato voto sulla mozione (per la quale è stato richiesto di predi- sporre un testo più preciso), anche se la posizione di O-sgnach è stata condivisa dagli altri consiglieri. L’assemblea ha approvato, nel corso della seduta, la delega all’Azienda sanitaria per i servizi ed interventi a favore delle persone handicappate. E’ stato poi in parte modificato il regolamento che riguarda l’assistenza domiciliare. “La modifica - ha spiegato il sindaco Marinig - permetterà di introdurre un sistema di pagamento più e-quilibrato per l’assistenza domiciliare”. Si ricorderà che alcuni cittadini delle Valli avevano protestato, all’inizio di quest’anno, dopo aver ricevuto un questionario che richiedeva informazioni sui redditi relativi all’intero nucleo famigliare. La correzione del regolamento dovrà essere approvata entro la fine del mese di novembre anche da tutti gli altri comuni delle Valli del Natisone. Renato Osgnach Il consiglio comunale di S. Pietro ha infine approvato una convenzione tra i comuni per la gestione coordinata di alcuni servizi, come gli uffici segreteria e ragioneria. Da circa un mese si sta lavorando anche alla convenzione che riguarderà la raccolta dei rifiuti solidi e urbani, (m.o.) Progetti 5B, richiesti in totale 1.100 miliardi di investimento Tutto ancora in alto mare, per quanto riguarda i progetti 5B. La Comunità montana Valli del Natisone ha inviato la scorsa settimana la richiesta di incontrare il direttore delPErsa Baldo per alcuni chiarimenti riguardo la richiesta dell’ente di predisporre un monitoraggio sulle strutture destinate ad attività extralberghiere nelle Valli. In un incontro avvenuto nei giorni scorsi con alcuni sindaci friulani (tra questi il presidente dell'And regionale Del Frè), il direttore dell’Ersa ha comunque annunciato di aver chiuso il 90 per cento delile istruttorie dei 5B. Si tratterebbe, in totale, di 2.418 pratiche che corrisponderebbero a 1.100 miliardi di investimento, contro i 130 messi a disposizione dall’Unione europea. Una precisazione “Solo tesoreria” Riceviamo dalla Banca Popolare di Ci-vidale: Con riferimento all’articolo apparso su “Novi Matajur" del 14 novembre con il titolo “Sportello bancario a Drenchia" si precisa quanto segue: I) Adempiendo ad un obbligo contrattuale relativo al servizio di Tesoreria, la Banca Popolare di Cividale dal 13 novembre scorso ha attivato presso il municipio di Drenchia non uno sportello ban- cario, bensì un recapito di tesoreria aperto al pubblico ogni mercoledì dalle 14.30 alle 16. 2) L’attività che tale “ufficio" è incaricato di svolgere riguarda esclusivamente gli incassi relativi alle entrate comunali e i pagamenti dei mandati emessi dal comune di Drenchia, non essendoci abilitazione alcuna a svolgere “qualsiasi operazione bancaria” come erroneamente affermato nell’articolo. 1 cittadini di Drenchia potranno sempre far riferimento per ogni esigenza creditizia alla filiale di S. Leonardo della Banca Popolare di Cividale, unico sportello bancario della zona. V Sloveniji večina si želi priti v Evropo Med strankami, ki so prišle v slovenski parlament, tečejo pogajanja za sestavo vladne koalicije. Ob vseh drugih vprašanjih, ki so vezana na sestavo vladne ekipe, gotovo prednjači logika po sestavi takšne koalicije, ki bi bila kos pomembnim izzivom, ki čakajo Slovenijo v naslednjem obdobju. Med poglavitnimi vprašanji sodi prav gotovo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in temu primerno spreminjanje nekaterih ustavnih zakonov, za kar je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Kaj pa menijo Slovenci o vstopu v Evropsko unijo? Na to vprašanje je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij objavil študijo, ki daje dokaj jasen odgovor: večina Slovencev je za vstop Slovenije v EU. Podrobna analiza raziskave kaže, da je odstotek tistih, ki vidijo korist za Slovenijo v EU, zelo različen in odvisen od starosti anketirancev, pripadnostjo posameznim političnim strankam, izobrazbe in socialnega statusa. Kar zadeva politično pripadnost povejmo, da je naj-visji odstotek “pro-Evropej-cev” v Janševi socialdemokratski stranki (77,1 odstotka), sledijo Drnovškova LDS (73%), Peterletova SKD (67,2), stranka upojo-jencev Desus (66,7), Kocjančičeva ZLSD (64) in sama Jelinčičeva SNS (60). Največji “evroskeptiki” pa so pripadniki Podobnikove Ljudske stranke, saj se le 47 odstotkov ogreva za vstop v Evropo. Zanimiva so tudi nihanja med anketiranci različnih starosti. Najbolj navdušeni za vstop v Evropo so mladi do 30. leta starosti (65,8 %), sledi generacija med 50. in 60. letom, najmanj se za Evropo ogrevajo starejši ljudje, tisti, ki presegajo 60 let. Kar zadeva socialne kategorije, najbolj skeptični do Evrope so kmetje (za vstop se ogreva le 34 odstotkov), kar je tudi logično, če pomislimo na dodatne probleme, ki se bodo nakopičili slovenskim kmetom ob vstopu v evropske integracijske tokove. Med zaposlenimi pa je kar 61 ostotkov takih, ki mislijo, da je vstop Slovenije v Evropo koristen. Skoraj polovica anketirancev se tudi strinja s spremembo ustave za vstop v Evropsko unijo, proti se je izreklo le 27 odstotkov ljudi. V tem času pogajanj o sestavi nove vladne koalicije je ljubljansko Delo objavilo javnomnensjko anketo. Vprašanje, ki so ga zastavili 1.100 telefonskim naročnikom se je glasilo: “Kateri par (dve stranki) od večjih strank bi po vašem mnenju sodil v vladno koalicijo?”. Odgovori pa so dali takšne ostotke: Drnovškova LDS in Podobnikova SLS (45,5 odstotka konsenza); Podobnikova SLS in Janševa SDS (44%); SLS in Peterletova SKD (40,4%); LDS in Kocjančičeva ZLSD (38,3%) ter Janševa SDS in Peterletova SKD (29,1%). Iz teh odgovorov je jasno razvidno, da si anketiranci, kot v dobršne meri tudi vo-lilci, nagibajo k bolj zmer-no-sredinski vladni koaliciji. (r.p.) Ballottaggio a Trieste Per la Provincia di Trieste come pure per il Comune di Muggia si dovrà attendere il ballottaggio per sapere chi sarà il nuovo presidente ovvero il nuovo sindaco. Per la Provincia di Trieste gli elettori dovranno scegliere tra il candidato del Polo per le libertà Renzo Coda-rin (al primo turno ha raccolto il 48,8% dei consensi) e la candidata dell’Ulivo Adele Pino (27,5 %). Al terzo posto si è piazzato il candidato di Rifondazione comunista, Denis Visioli, con PI 1,2%. Bassa l’affluenza alle urne: di poco superiore al 55 %. Al Comune di Muggia andranno al ballottaggio il candidatio del Polo Roberto Piazza (37,9 %) e quello dell’Ulivo Giorgio Rossetti (30,5 %). Drnovšek segretario dell’Onu? Tempi duri per i fumatori in Slovenia. Questa settimana è entrata in vigore la nuova legge contro il fumo. Da ora in poi sarà vietato fumare in tutti i luoghi pubblici che non hanno a disposizione delle sale per fumatori Carenza d’insegnanti L’allarme arriva dalla dirigenza della comunità italiana in Slovenia: mancano gli insegnanti per le scuole della minoranza. Infatti della totalità degli insegnanti (168), impiegati nelle scuole della minoranza, una ventina provengono dalla vicina Croazia e un’altra buona parte dovrà sostenere l’esame di idoneità per essere abilitata all’insegnamento. Di conseguenza, se non si arrivverà ad una so- luzione adeguata, si dovrà ridurre il numero di iscritti per gli asili e le scuole medie e ridurre le classi. Drnovšek all’ONU? Il premier sloveno uscente Janez Drnovšek sarebbe uno dei candidati alla successione del Segretario generale dell’ONU Butros Butros Ghali. L’indiscrezione giunge da Washington ed è stata confermata anche da alcune sedi diplomatiche degli stati membri. La candidatura di Drnovšek, come sostengono i bene informati, sarebbe stata formalizzata dall’ex presidente del Benin, Nicephor Soglo. Alla candidatura gli Usa non si opporrebbero mentre hanno già fatto sapere di essere contrari alla ricandidatura di Butros Ghali. Riforma fiscale Uno dei problemi principali che dovrà affrontare il nuovo governo sloveno sarà la riforma fiscale che dovrà essere adeguata ai parametri dell’Unione europea. Al ministero delle Finanze studiano anche come aiutare dal punto di vista fiscale coloro che si trovano in difficoltà economiche. Una soluzione è quella di tassare maggiormente chi ha redditi sopra la media. 11 problema, però, è sempre lo stesso: dove prendere i soldi per darli a chi ne ha bisogno. Oggi in Slovenia sono più di 100 mila i cittadini senza lavoro. Kultura Četrtek, 21. novembru 1996 Na Koroškem tudi o Kanalski dolini Rudi Barthalot spregovoril o Slovencih na Tromeji Na koroškem Brdu ob Baškem jezeru se je konec prejšnjega tedna odvijal sedmi kongres o narodnostnih skupnostih, na katerem je prišla do izraza tudi naša problematika. O njej sta na kongresu spregovorila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar in Rudi Barthalot v imenu Slovencev iz Kanalske doline. Bojan Brezigar je v svojem referatu opozoril tudi na problem definicije narodnostnih manjšin. Pri tem je treba upoštevati dve osnovni naCeli: priznanje manjšine s strani države ter mednarodni nadzor nad izvajanjem obvez države do manjšine. Rudi Barthalot (uvodoma se je spomnil na Salva-toreja Venosija) je v svojem poročilu analiziral in nakazal nekaj smeri za bodočnost Kanalske doline in za slovensko narodnostno skupnost, ki tam živi. “V poznih šestdesetih letih se je zaCela Kanalska dolina pojavljati v raziskavah in raznih študijah, najprej v Ljubljani, potem pa še v Trstu in Gorici. Kanalska dolina je zaCela postajati interesantna, najprej kot kotiček na tromeji, kjer živi veC narodov in med temi tudi naša narodnostna skupnost. V tistih letih so se zaceli prvi teCaji slovenskega jezika, zaCelo se je z glasbe- Rudi Barthalot nim poukom, ustanovljen je bil krajevni urad Slorija. ZaCela se je organizirana dejavnost Slovencev v dolini.” V devetdesetih letih, je še povedal Barthalot, so ustanovili kulturno društvo Planika, ki je nekako prevzelo koordinacijo kulturno-glasbene dejavnosti, ki je danes prisotna v Kanalski dolini. Ob društvu in drugih ob- časnih pobudah pa deluje še urad Slovenskega raziz-skovalnega inštituta, ki je bil pobudnik odmevnega mednarodnega posveta na Trbižu o večjezičnosti na tromeji. Kakšne pa so možnosti razvoja te doline in same nacionalne skupnosti. Barthalot je s tem v zvezi podčrtal težave, ki jih je zabeležilo krajevno gospodarstvo ob vstopu Avstrije v Evropsko unijo. Izgubilo se je precej delovnih mest in med tistimi, ki so se znašli v gospodarskih težavah, so tudi Slovenci. Ob tem je dodal problem zaprtja rudnika v Raj-blu, izselitev raznih gospodarskih dejavnosti v druge kraje ter splošno izpraznje-vanje vasi v goratem predelu. V tem kontekstu pa se postavlja tudi drugo vprašanje: bodo znale manjšine v tej Evropi, ki se zarisuje, izpostaviti svojo problematiko. In še: ali bodo manjšine pred temi izzivi dobile ustrezno in potrebno po-moC s strani matičnih držav? (r.p.) Sabato apre “La libreria” Sabato 23 novembre, nel pomeriggio, a Civi-dale in via Manzoni ria- Boer. pre i battenti l’ex Cooperativa libraria. Il nuovo proprietario della libreria, che si chiama proprio così, “La libreria”, è Piero Un ritratto dell’artista beneciano scomparso 10 anni fa Vogrig, il legno che diventò opera Giovanni Vogrig nacque nel 1932 da una famiglia di contadini a Oblizza, nel comune di Stregna. Seguì la sorte di molti beneciani e-migrando prima in Svizzera, dove lavorò come cameriere, poi in Francia, dove fece vari mestieri e per ultimo l’autista: la sua professione definitiva. Rientrato in Italia fu assunto come autista di autoambulanza presso l’ospedale di Cividale e trovò il tempo di occuparsi di varie attività amatoriali, fin quando non scoprì l’intarsio. Questa attività lo condusse dai lavori artigianali di ornato, intaglio e scultura e ad opere di gusto artistico in uno stile personale ed eclettico. Si occupò anche di e-banisteria e di restauro di mobili tradizionali. Realizzò lui stesso mobili ed oggetti di arredamento in- terpretando la tradizione locale. Con queste opere partecipò a numerose mostre collettive e personali nella Slavia friulana, in Friuli e in Slovenia. Partecipò alla vita delle associazioni slovene, in primo luogo dell’associazione degli emigranti sloveni e del circolo culturale Ivan Trinko e ne seguì i programmi e le manifestazioni. Nel 1977 venne a maturazione l’idea di un circolo per riunire gli artisti della Benecia, e Giovanni si dedicò anima e corpo alla nuova associazione, di cui divenne presidente conservando l’incarico per sette anni. Quando l’associazione potè avere a S.Pietro al Na-tisone una sede con annessa una galleria (la Beneška galerija) nella vecchia cantina dei Bobič, Giovanni ne fu praticamente l’artefice insieme al suo gruppo di amici e dei suoi famigliare Dedicò le sue energie e le ore libere dal lavoro con grande impegno personale, organizzando diverse mostre artistiche. Giovanni Vogrig conseguì buoni risultati in diversi campi della scultura lignea e della pittura, che gli procurarono molte soddisfazioni. Soffrì parecchio a causa delle incomprensioni delle autorità e delle pubbliche amministrazioni, disattente al contributo culturale dell’associazione. Morì nel novembre 1986, dopo aver partecipato alla grande mostra collettiva di Lubiana. Per l’occasione della mostra antologica commemorativa l’associazione pubblica un quaderno-catalogo illustrato che sarà distribuito in galleria. Potres v Benečiji, 1980 IS&v ;kY Vrsta kulturnih pobud občine Kobarid v spomin na Simona Gregorčiča Občina Kobarid, bo ob 90-letnici smrti Simona Gregorčiča pripravila vrsto kulturnih pobud. Jutri, v petek, bodo ob 10. uri na pokopališču pri sv. Lovrancu pripravili recital z glasbenimi točkami učencev OS Simona Gregorčiča iz Kobarida. V soboto, 23. novembra, bodo v LibuSnjah (ob 16. uri) predstavili knjigo prof. Ivana Sivca “Biseri bolečine”. Na Vršnem (rojstna hiSa Simona Gregorčiča) pa bo ob 18. uri osrednja slovesnost z naslovom “Zavezani Gregorčiču", na kateri bodo sodelovali gledališka igralca Ra-doS Bolčina in Jože Horvat, učenka TjaSa Vidic, nonet Simon Gregorčič ter pevski Tercet iz Tolmina. V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Kobaridu bo v nedeljo ob 10. uri maSa, ki jo bo daroval koprski Skof Metod Pirih. Istega dne, ob 11.15, pa bo v kobariškem kulturnem domu recital z glasbenimi točkami “In Sel od sela bom do sela” ob nastopu igralcev Sandija KroSlja in Damjane Kravanje, otroškega pevskega zbora iz Volč, glasbene Sole iz Tolmina, noneta Simon Gregorčič in mladinskega zbora Planinska roža. Venerdì 22 novembre Sabato 23 novembre ore 18.30 ore 20.00 presentazione presentazione del libro di della cassetta PAOLO RUMIZ ROZAJANAVE PUJAJ0 “Maschere I RE SIANI CANTANO PER UN MASSACRO” coro Roze majave Biblioteca comunale Albergo Val Resia Cividale 2- edizione del premio istituito dal Consorzio per la tutela del marchio Gubana Oltre duecento per il “Dono” Ben rappresentate le Valli del Natisone che con Luisa Battistig si aggiudicano il secondo posto segue dalla prima Da notare che hanno partecipato al premio autori provenienti da ogni parte d’Italia, da Livorno a Bologna, da La Spezia a Napoli. Del resto il bando di concorso propone come tema la gubana e le sue valli nonché indagini su storia, tradizioni e cultura delle Alpi e delle Prealpi del Friuli-Venezia Giulia, ma prevede anche la possibilità di presentare poesie e racconti a tema libero. Tuttavia per sapere qualcosa di più riguardo i contenuti bisognerà aspettare il prossimo 7 dicembre, quando come è stato annunciato verrà presentato sempre a S. Pietro al Natisone, un libretto con i migliori testi proposti. La parte del leone alla cerimonia di presentazione l’ha fatta la prof. Emilia Mirmina, presidente della giuria e del Centro studi “I. Nievo” a cui è stata affidata l’organizzazione culturale del premio. Sabato ha voluto rendere omaggio al Consorzio per la tutela del marchio “Gubana”, che ha isti- tuito il premio, con una curiosa relazione sull’etimologia della parola gubana e sui cognomi degli aderenti al consorzio. Non possiamo non rilevare che nel corso di tutta la manifestazione, tanto per non smentirsi, riferendosi alla nostra comunità la prof. Mirmina ha sempre parlato di cultura, tradizioni e dialetti slavi (sic!). Perseverare è diabolico, recita un famoso detto latino. La cerimonia di presentazione, di fronte ad un folto pubblico, si è aperta con i saluti del presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone e sindaco di S. Pietro Firmino Mari-nig e del presidente del Consorzio per la tutela del marchio “Gubana” Lucio Vogrig, che assieme alla Banca popolare e al Lions club di Cividale hanno promosso l’iniziativa. A nome della Provincia, che ha concesso il suo patrocinio ed un contributo finanziario al Dono delle Valli, è intervenuto il presidente Giovanni Pelizzo. Tutti hanno sottolineato l’importanza di con- servare e promuovere le tradizioni culturali e storiche delle Valli del Natisone che accanto alla promozione, diffusione e difesa del marchio gubana tipica delle Valli del Natisone costitui- scono la ragione stessa del premio. A Luisa, Adriano e Marina che hanno davvero contribuito alla valorizzazione della cultura slovena locale, i nostri complimenti. Natečaj Slorija Slovenski raziskovalni inštitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko Unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do največ 2.000.000. Razpisna določila so na voljo na sedežih Slorija v Trstu, Gorici, Čedadu in Kanalski dolini. Rok za predložitev prošnje poteče 31. decembra 1996. Četrtek, 21. novembra 1996 Conferenza del senatore Stojan Spetič a Cividale Rifondazione no alla liquid La decisione di liquidazione della Banca di credito di Trieste - TKB rappresenta un fatto di estrema gravità, che non ha precedenti nel nostro paese ed è la prima volta che un banca viene punita con un provvedimento così drastico. Lo ha detto martedì sera a Cividale il senatore Stojan SpetiC, invitato dalle sezioni di Rifondazione comunista delle Valli del Natisone e di Cividale ad illustrare la crisi della Kreditna ed i suoi effetti sulle realtà economiche e culturali nell’area di confine. SpetiC ha subito sottolineato che la sua parte politica si oppone con decisione a questo provvedimento e si è anche adoperata perchè venga scelta un’altra strada, quella del risanamento e della ricapitalizzazione della banca. Oggi le stesse banche italiane ed il fondo di garanzia, ha aggiunto, riconoscono che risanare costa di meno. Se ammonta a 300 miliardi la somma che il Fondo interbancario di solidarietà deve mettere a disposizione dei risparmiatori (fino a 200 milioni il deposito verrà restituito nella sua totalità, dai 200 al miliardo per il 75%), non conviene con la metà della cifra risanare e ricapitalizzare la banca di riferimento della minoranza slovena? SpetiC ha anche sottolineato che la TKB è una banca fortemente attiva e quest’anno avrebbe chiuso il suo bilancio con 30 miliardi di profitto. Certo il buco c’è ed-è un’eredità del passato. Ma le speranze si affievoliscono sempre più. L’incontro decisivo a Roma è in programma per giovedì 21 novembre quando si incontreranno i rappresentanti del consorzio di banche slovene, del consorzio bancario croato, del Fondo interbancario di solidarietà assieme a un pool di banche italiane dove verrà valutata la possibilità di salvataggio della Kreditna. Ma la Banca d’Italia, che non partecipa a questo incontro (la qualcosa non è senza significato), sembra irremovibile nel sostenere che la liquidazione è inevitabile. Politicamente ci opponiamo alla liquidazione, ha detto SpetiC, perchè l’impatto sociale su tutta l’area di confine sarebbe pesante, drammatico, metterebbe in crisi molte aziende anche nelle Valli del Natisone provocando da mille a cinquemila disoccupati. Il senatore comunista ha poi tracciato la storia dell’istituto di credito sloveno a partire dal ’57 quando è stato istituito in seguito al Memorandum di Londra (come riparazione dei torti subiti dalla comunità slovena durante il fascismo e dei beni espropriati tra i quali anche diverse banche), sulla base Stojan Spetič di un accordo italo-jugosla-vo e diventa il polmone finanziario della minoranza slovena. Molto modesta all’inizio, la Kreditna ha affinato le sue competenze e svolto già negli anni ’60 e ’70 quel ruolo di stimolo della cooperazione internazionale e transfrontaliera che ha trovato poi concretezza politica, molto più tardi, nella legge per le aree di confine. Proprio ora che la Slovenia sta entrando nell’Unione europea, ora che il governo Prodi ha impostato una sua nuova politica di Ostpolitik, la Kreditna con le sue competenze professionali e la sua ricca tradizione viene cancellata dalla scena. Le minoranze sul confine presentano un impedimento? C’è la volontà di qualcuno di subentrare in questo momento in cui c’è il grande affare (400 milioni di dollari in cinque anni) della ricostruzione della Bosnia? Ma quali sono le ragioni del dissesto? A questo proposito, nella sua ampia relazione, SpetiC ha illustrato il panorama politico alla fine degli anni '80: la dissoluzione della Jugoslavia e, sull’altro versante, in Italia il sistema di potere del CAF, l’affacciarsi di Tangentopoli. In quel momento cruciale il gruppo dirigente della banca fa delle scelte sbagliate che derivano dal tentativo di omologazione con quel sistema. Vengono compiute operazioni dubbie su cui sta indagando la magistratura, in Slovenia contemporaneamente la destra inizia una forsennata campagna di tipo politico che ha come bersaglio tutta la sinistra della minoranza slovena e coloro che operavano con la Jugoslavia. Se la TKB verrà liquidata e verrà costituito un nuovo istituto bancario italo-slove-no-croato ci batteremo, ha concluso SpetiC, perchè serva da supporto per la strategia di cooperazione economica internazionale ed alla minoranza slovena, prevedendo la possibilità di partecipazione nella proprietà anche degli enti locali.(jn) Ermi: 550 milijonov v korist izseljencev Sredstva namenjena priznanim organizacijam DeZelena ustanova za vprašanja izseljenstva, Ermi, ki je tik pred tem, da jo razpustijo je v teh dnevih porazdelila sredstva, namenjena prizanim izseljeniškim organizacijam. Gre za podporo tem ustanovam v višini 550 milijonov lir, ob teh pa Dežela preko Ermija dodatno financira dejavnosti oziroma projekte posameznih ustanov. Pri tem je treba povedati, da so bila sredstva na tem področju odločno zreducirana, Ce je namreC za leto 1985 bilo namenjenih 5 milijard, v letošnjem letu se sredstva omejujejo na pol drugo mi-lajardo. Kako so porazdelili teh 550 milijonov? NajveCji kos pogaCe je Sel furlanski organizaciji Ente Friuli nel mondo, letni proračune katere se suCe okrog 1.300 milijonov. Prejela je 275 miljonov, torej 50% razpoložljivih sredstev (lani je prejela 47,2%). Združnje Giuliani nel mondo z njenimi 450 milijonov letnega proračuna je prejela 118 milijonov ( 21,5%), v odstotkih nekaj manj kot lani. Alefu je Slo 10,3% sredstev (56 milijonov) spet delCek manj kot lani. Pordenonska Efasce je prejela 8,5%, torej 56 milijonov. Zvezi slovenskih izseljencev, ki ima letni proračun 230 milijonov (sicer v tej vsoti je upoStevno povprečje treh let) je Slo 7,1%, kar pomeni 39 milijonov, procentualno toliko kot v lanskem letu. In končno 2,6% prispevka 14 milijonov) je Slo združenju Era-ple. Eden od kriterjev pri porazdelitvi sredstev je Število druStev oziroma klubov, ki jih ima vsak organizacija po svetu. Te podatke pa je treba preveriti je bilo sklenjeno in to bo eno od osrednjih vpraSanj na sestanku Konzulte o izseljenstvu, ki se bo sestala v Vidmu 29., 30. novembra in 1. decembra. Emigranti in convegno “S trebuhan za kruhan. Od duoma do Čarnega pakla. 50 dell’accordo ita-lo-belga sul carbone. I minatori e Marcinelle”. Questo il titolo del convegno intemazionale che l’Unione emigranti sloveni del Friuli Venezia Giulia -Slovenci po svetu organizza assieme al sindacato cattolico belga Centrale Chretienne e l’Inas - Cisl. Il convegno si svolgerà sabato 7 dicembre nel centro congressi della chiesa di S. Francesco a Cividale. Tre i relatori principali: Adriano Marti-nig dell’UES, Carlo Biffi, presidente nazionale del patronato Inas-Cisl e Italo Rodomonti, segretario principale del sindacato belga. Molti sono inoltre gli interventi previsti. Tra questi quello di Peter Vencelj, segretario di stato della Slovenia per gli sloveni nel mondo, di Mario Paduanelli dell’Inas-Cisl del Benelux, Alberto Bertoldin per il Banco Ambrosiano Veneto che sponsorizza il convegno e del presidente deH’Ermi Nemo Gonano. A margine del convegno ci sarà anche una mostra fotografica. Il giorno successivo, domenica 8 dicembre, ci sarà la tradizionale festa di S. Barbara protettrice dei minatori che avrà inizio alle ore 11 con la messa nella chiesa di S. Pietro e la deposizione della corona al monumento al minatore. Alle ore 14 ci sarà il pranzo sociale presso il Fogolar di Gagliano. ■fi TKB: un comitato dei risparmiatori L'iniziativa è stata promossa dall' URES A un mese dal “congelamento” della Tržaška kreditna banka - Banca di credito di Trieste non si sa ancora quale sorte le tocchi. Lo Slovensko deželno gospodarsko združenje - l’URES ha a questo proposito proposto di fondare un comitato per la difesa dei correntisti presso la Kreditna. “Ancora non è chiaro se la crisi della TKB avrà il suo e-pilogo con un risanamento o con la liquidazione” si legge in una nota diffusa dall’Ures. “Nel primo caso i risparmiatori non rischiano nulla e le imprese riacquistano le linee creditizie. Nel secondo caso, mentre per i primi interverrebbe il fondo interbancario, le seconde si troverebbero con grossi problemi da risolvere. Fino ad ora la Banca d’Italia, con le sue decisioni, non ha di certo operato tenendo conto dei clienti della Kreditna. E’ comprensibile dunque la preoccupazione di questi ultimi, che ancora non sanno quando potranno disporre dei loro depositi, degli stipendi, delle pensioni, dei conti correnti. Per non parlare delle difficoltà che incon- trano le varie realtà economiche che hanno operato con questo istituto di credito. I correntisti - continua la nota dell’Ures - possono tutelarsi costituendosi in comitato. Questo permetterà di a-vere più voce in capitolo, sarà più facile difendere i propri diritti, anche tramite vie legali. Non è comunque chiaro perchè si perseveri così ostinatamente nell’ipotesi della liquidazione, che provocherebbe molti problemi, e non si pensi invece alla possibilità di un risanamento che verrebbe a costare molto meno e che tutelerebbe nel miglior modo i clienti. II comitato interverrà se si arriverà alla liquidazione o se il “congelamento” dei pagamenti andrà oltre la prossima settimana. Tutti coloro che sono interessati a tale proposta possono comunicare la loro adesione all’Unione regionale e-conomica slovena a Trieste (via Cicerone 8, tel. 362925-362949). In seguito, agli interessati verrà comunicata la data d’incontro per la fondazione del comitato e per le a-zioni da intraprendere. S sobotnega posveta v kraju Susans Združena levica na deželni ravni Obstajajo možnosti, da bi v nasi deželi ustanovili novo stranko levice, ki bi z-druževale različne duSe z-dajsnje napredne organiziranosti, od komunistične, do socialistične, ekološke in socialdemokratske. O tem je tekla razprava na posvetu, ki so ga pripravili v Su-sansu in na katerega so prišli Številni predstavniki politične in civilne družbe, ki se prepoznavajo v tem gibanju. Pobudo za srečanje je dal iniciativni odbor, v katerem je kakih petdeset posameznikov, med katerimi so tudi nekateri predstavniki slovenskih levičarskih komponent. Razprava v Susansu je pokazala, da obstaja volja po taksnem načrtu, ki bi vodil k nastanku enotne levičarske stranke, ki bi imela deželni obseg. V tem smislu teče razprava tudi širSe v I-taliji in ni slučaj, da so v Rimu že ustanovili forum za nastanek nove levičarske stranke. O tem bo govora tudi na kongresih nekaterih strank. Na srečanju v Susansu je senator Darko Bratina podčrtal, da je treba najprej spoznati stvarnost v nasi deželi in izdelati jasno strategijo, da bomo znali kot levičarsko gibanje odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih postavlja sedanja družba. Samo tako bomo lahko računali na širši konsenz različnih družbenih slojev, ki od levice želijo jasne in razvojne perspektive. Rudi Pavšič (Demokratski forum) pa je ugotovil, da je v naši družbi čutiti potrebo po združeni levici, ki pa se mora otresti starih shem, ki niso več primerni za današnji čas. To velja tudi znotraj same manjšine, kjer se morajo uveljaviti razmišljanja o združevanju in zbliževanju. Zaključne misli na posvetu je izrekel evroposla-nec Giorgio Ruffolo, ki je pohvalil pobudo in naglasil potrebo, da se na levici poiSče to, kar združuje. Le tako bo gibanje lahko postalo vodilno in bo dobilo podporo v ljudeh, katere je levica zaradi svoje interne kon-fliktualnosti marsikdaj razočarala. UCeja bo odprta več casa V Bovcu so se konec prejšnjega tedna srečali predstavniki slovensko-italijan-ske komisije policijskih in carinskih lokalnih organov. Na srečanju so vzeli v pretres vrsto odprtih vprašanj. Povedati velja, da je italijanska stran nasprotovala vrsti slovenskih pobud za daljše urnike na maloobmejnih prehodih in za prekategorizacijo nekaterih v mednarodne. Takšna zadržanost italijanske strani je sicer težko razumljiva. V tem okviru velja povedati, da so se vendarle strinjali, da bi bil prehod Učeja od oktobra do maja odprt od 8. do 19. ure, v ostalih mesecih pa od 8. do 21. ure. LTNPDAP assume giovani disoccupati diplomati mediante contratti di formazione lavoro di cui due per la sede di Udine e due per la sede di Gorizia. Gli interessati devono presentare domanda o spedirla A.R. entro il 2 dicembre 1996 o a Udine, p.le Cella 63, o a Gorizia, via Roma, 6. '/vifcsfc, rave.. “Ceglih z zamudo, ist an moja družina zel mo povie-dat ženi Adeli, sinuovam an vsem sorodnikom, da smo jim blizu ob smarti dragega Doričja.” Takuo nam je poviedu Bepino Vogrig - Picjulnu iz Malega Garmikà, ki živi v Kanadi. “Srna bla klaSa an velika parjatelja. Mi bo manjku Se ankrat videmo, ki dost ljudi je poznalo an spoštovalo DoriCja, an kakuo so mu vsi hvaležni za vse, kar je naredu za našo skupnost. Ce sta se rodil lieta 1948, daržajtase fraj za saboto 7. diCemberja: tisti dan bo vičerja vase klase. Se srecata v Spietre ob 17.30, kjer bo maša, ki vam jo zmole gaspuod Mateucig. Po masi se zbereta “Al giardino” an od tu puodeta v Dolegna del Collio, kjer bo viCerja. Bojo tudi godci. Za se vpisat telefonajta Paolu (730667), al pa Marju (727064), od 19. do 21. ure. Imata cajt do sabote 30. novemberja. Rojstni none Amatie Pravejo, de se na smie poviedat, ki dost liet ima ’na žena, pa smo Sigurni, de Amalia Dugaro iz Za-barda (Podutana) nam na zamiere, Ce povemo, de v torak 26. dopune 88 liet. Bi se muorla daržat ma-htih, sa’ vič ku kajšan bi jau, de na more bit ries, de jih ima tarkaj. Se takuo lepuo darži an se tudi dobro ima, sa’ živi sama an neče, de obedan ji bo pomagu. Na fotografiji jo videmo, ko pridno varje pra-navuodo, malo Caterino Martinig. S Caterino je Amalia ratala bižnona dvanajst krat. V nje življenju je irmela šest otruok. Na žalost sta ji dva sinuova že umarla: Diego ’no lieto od tega, Giuseppe pa že puno liet nazaj. So ji ostal Lucia, Giovanna an Antonio, ki žive vsi tle okuole an Gina, ki je pa v Zvice-ri. Draga Amalia, vasi otroc, navuodi, pranavuo-di an vsi vasi te dragi za vaS rojstni dan vam uo-Sčijo vse narbuojše. Dar-žajte se nimar takuo kura-Zna an vesela. CRUCIL RENATO Tu saboto na targu v Cedade so se sreCali trie parjatelji: Giova-nin, Beput an Tonca. Potlè, ki so nardil njih opravila, so se pobrali v gostilno pit sladko rebulo an se začel po-guarjat gor mez njih snuove a, sevieda, jih hvalit buj ki so mogli. - Muoj sin - je jau Giovanin, ki je jagar -Četudi ima samuo Sest liet, kadar ga pejem z mano na jago, zapo-zna vsake sort žvine an ti povie, kuo se kličejo, kje žive an ki jedo. Se njega učiteljca v dvojezični Suoli v Spietre se Cude, kuo more takuo majhan viedet vse tiste reči! - Pa muoj sin - je poviedu ponosen Beput, ki diela darva -ima samuo Stier lieta an kadar ga pejem z mano v host, zapozna vsake sort drievja an ti povie adan po adnim vse imena: kostanj, buku, jesen, dob, lipa, gabar, oreh, lieska, smrieka, masa-sen... an ti povie tudi dost morejo ratat debel, dost vesoki an ka-da cvedejo an Ce dajo kajsno sadje. Se me-Stra v vartace, v ažile, se Cude, kuo more an otroCiC poznat vse tiste reci! - Tiste nie nic - je potardiu mladi Tonca, ki diela na fabriki Kronos - muoj sin ima samuo Sest miescu an vie že vse gor mez Tržaško kreditno banko! - MuC, muč, Tonca, na stuoj jih pravt takuo debele - sta pogo-dernjala ta druga dva -tiste reci morejo viedet samuo poglavari od tiste Banke: predsedniki, direktori an uslužbenci! Ki CeS, de more viedet tuoj sin Ce na zna Se brat? - Oh ja - je odguo-riu hitro Tonca - je ries, de na zna brat, pa ben cieu dan se jo-Ce!!! Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE “Naše mame so parjatelj-ce an pogostu nas kupe uo-zejo na Spancir po Cedade, kjer zivmo. Takuo so odločile, de se bomo tudi kupe kar-stile an v nediejo 20. otube-rja smo se vsi pejal na Liesa, kjer nas je gaspuod Azeglio Romanin lepuo okarstu. Potlè smo nardil an fotografije an videmo, de naSe ma- rne so poskarbiele jih par-nest tudi na Novi Matajur. Smo lepuo nastimane, kenè? Za bit lepe, smo lepe. Pravejo, de smo an pridne. Ce na povemo, Cega smo, visno de marne an tata zavi-hnejo nuos! Tista na Cepami roki sam Martina, v naruoCu me darži marna Sandra, ki je taz Karmina, blizu nas je tata Franco, ki je po prejmku Trusgnach an je Tono ve družine iz Gorenjega Barda. Tista na te pravi roki sam pa ist, Caterina. Moja mama je Cinzia, tata pa Marco Martinig iz Čedada. S tele strani Zelmo pozdravit naSe bižnone, none, strice, tetè an vse tiste, ki nas imajo radi.” “Deset liet od tega nas je zapustu naš Paolo” Deset liet od tega, nas je za venCno zapustu Paolo Blasutig - Lukcu po domaCe iz Sauodnje. Mama Ninetta, sestre Michelina an Simona, njega družina an vsi tisti, ki so ga imiel radi se ga spominjajo z veliko ljubeznijo an žalostjo z besiedami, ki jih je bla napisala v njega spomin sestra Michelina ’no lieto po njega smarti. “Ja, je pru ries! ’No liet an vič /je pasalo odkar te nie doma. / Tuoj prestor za mizo je prazan, I prazna pa- stieja je ostala, / se na Cuje nikiedre vič tuoj glas! / Mi druz poslušamo, čakamo, se troStamo... / ...koga, ki? De nies’ Su proč zaries. /Sa vieS težkuo nan je zastopit, / de na diele te nie / an de damu te na bomo vidli vič prit, / kar tle vse te čaka: kosà, grabje, lopata, / skie-ra an darva, toja kliet, vsa hiša toja! / ...Perfin kaminet te čaka, / samuo ti si znu lepuo oginj zakurit. / Kar si biu ti... / vsien nam je bluo buj gorkuo, / zaki zagriela nas je toja dobra besieda, / toje učilo, tut toja skarb za vse, / toje veseje za videt vse nas okuole tebe! / Pokal so čoki, / pokale so Sčine vesele... / iskre so se go po nap pretiekale; / ...parielo nan je, de obedan nan nie biu mu / ukrast toje veseje. / Kas’ jau? Ja, ja an Mindi te čaka, / samuo Tonimi vič na laja, / on... kiek je zastopu, an je Su proč zaries! / Ki vaja za me, an za te drugo sestro tojo / prit po gostu te gledat, / troStamo se po pot de nan prideS pruot ku ankrat, / ogledavamo se okuole, tiho te kličemo, / ma samuo naSe sarce z nomalo kuraže / nan se oglasi takole: “ga nie... ga nie!" / “Alora, je ries” jest dien med sabo. / Pred uratah od hiSe toje / kajsni me čakajo, / sa vieS duo so... / Tiste kumurne gospe jest gledan, / tu tistih žalostnih oči jest vso resnico prebere n, / an kar vsi kupe močnuo se ob ime mo / po tihim uečemo: “Je ries, je pru ries de nikiedre te nie!” via Cicigolis 2 33046 Pilifero (Ud) tel. 0432/726085 Kronaka Caterina an Martina pozdravljajo vse njih te drage doma in po sviete Bepino an Clara štierdeset liet potlè Iz fotoalbuma Bepina an Clare Dvie CeCe an adan puob (Susanna, Isabella an Anthony), Stier navuodi (Nadia, Carmela, Giacomo an Carla) an stierdeset liet poroke. Vse tuole sta dočakala an “zaslužila” novica, ki jih videmo na fotografiji. Poročila sta se 26. novemberja lieta 1956 tam v Gorici an v nediejo bo glih 40 liet od tistega liepe-ga dneva. Novic je Giuseppe Vo- grig - Bepino Picjulnu iz Malega Garmikà, novica je pa Clara Martinig - Zma-tajova iz CepleSišCa. Bepino je dvie liet po poroki Su v Kanado, nih Sest miescu potlè je “splula” dol h njemu tudi Clara an dolè, v kraju Ottawa, Sele žive. Ni težkuo pa jih sreCat tle tode, kamar se pogostu vraCata. Donas sta nomalo manj mlada ku tekrat, miez lasi je tudi kajsan bieu, pa se zaries dobro daržta an obedan bi ne jau, de je Slo že tarkaj liet napri odkar, mlada novica, sta pozdravila družino an parjatelje an Sla živet takuo delec. De bi se jim nimar dobro godlo jim ob teli liepi par-ložnosti žele vsi tisti, ki jih imajo radi. Seconda parte dell’elenco dei soldati morti in Russia - Epilogo 18 Proseguiamo nell’elenco dei soldati della Slavia friulana morti nella campagna di Russia e in prigionia, ricordando che l’ultimo numero per ogni nome sta a indicare 1 i caduti in combattimento; 2 i caduti dispersi; 3 i morti in prigionia: ** Floram Davide - Pul-fero, 01.09.1922 - 3 artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Floram Andrea - Tor-reano, 30.11.1919 - 8 alpini, 23.01.1943 - 2; ** Florean-cig Vittorio - S.Leonardo, 19.09.1920 - 8 alpini, 24. 01.1943 - 2; ** Franz Giuseppe - Savogna, 20. 02.1922 - 8 alpini, 22. 01.1943 - 2; ** Franz Pio -Savogna, 03.05.1917 - 3° artiglieria alpina, 31.01. 1943 - 2; ** Garbaz Isidoro - Stregna, 09.08.1916, 20-1° artiglieria, 15.02.1943 - 1; ** Gujon Egidio - Tor-reano, 22.04.1921 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Gujon Emilio - Attimis, 03. 09.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.12.1942 - 2; ^caporale Gujon Gino - Pulfero, 31.10.1916 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Gujon Virginio - 12.04.1916 - 2° alpini, 31.01.1943 - 2; ** Juretig Umberto - Savogna, 13.11.1919 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Jurman Guerrino - Stregna, 20.10. 1922 - 8° alpini, 15.04.1943 - 3; ** Jussig Agostino -S.Pietro, 09.04.1922 - 8° alpini, 19.01.1943-2; ** Jussig Luigi - Cividale, 28.01.1921 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Loszach Vittorio - Grimacco, 05.01. 1917 - 8° alpini, 31.01.1943 - 2; ** Macorig Angelo -Pulfero, 19.08.1921 - 8° alpini,19.01.1943 - 2; ** Macorig Arturo - Torreano, 23.07.1922 - 8° alpini, 17.01.1943 - 2; ** Macorig Bernardino - Torreano, 06.11.1912 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Macorig Bruno - Prepotto, 26.01.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Madotto Adamo - Resia, Olga Klevdarjova Vite stroncate dei giovani d 27.09.1911 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Madotto Marcellino - Resia, 10.04. 1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Madotto Silvio - Resia, 23.07.1922 -3° artiglieria alpina, 31.01. 1943 - 2; ** Manzini Arturo - S.Pietro, 26.09.1921 - li raggruppamento artiglieria, 21.04.1943 - 2; ** Marchig Giovanni - Savogna, 06.12.1921 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Marinig Silvio-02.05.1919-3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** Marseu Giuseppe -Pulfero, 14.09.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Martinig Antonio -Savogna, 12.04.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01. 1943 - 2; ** Mattelig Bruno - S.Pietro, 11.8.1922 - 3° artiglieria alpina, 24.03. 1943 - 3; ** Maurig Alfieri - 26.06.1922 - 9° raggruppamento d’armata, 22.01. 1943 - 2; ** Maurig Enrico - 30.10.1912 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Menig Vittorio - Pulfero, 09.03. 1922 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** caporal magg. Micel-li Luigi - Resia, 13.06. 1919 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Micelli Luigi - Resia, 17.11.1943 - 8° alpini, 17.01.1943 - 2; ** Miche-lizza Giuseppe, Platischis, 00.00.1912 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Molaro Riccardo - Luseve-ra, 03.03.1918 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Noacco Egidio - Taipa-na, 12.07.1921 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Noacco Enzo - 18.10.1919 - 4° genio, 20.02.1943 - 3; ** Noacco Ettore - Taipa-na,00.00.1917 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Noacco Gino - Taipana, 02.04.1920 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Noacco Gino-07.11.1922 - 8° alpini, 05.01.1943 - 1; ** ser- Uno dei numerosi cimiteri militari italiani in Russia. Molti di essi vennero distrutti nel corso delle successive operazioni belliche e dell'avanzata dell'armata sovietica gente magg. Noacco Carlo - 29.11.1916 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Noacco Gino - Taipana, 28.11.1919 - 15° battagl. guastatori, 09.01.1943 - 1; ** Noacco Giordano - 22.1 1.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Osgnach Guido - S.Leonardo, 31.10. 1915 - 8° alpini, 18.01.1943 - 2; ** Oviszach Pietro - 07.11.1918 - 8° alpini, 00.01.1943 - 2; ** Pagon Primo - Savogna, 20.04. 1913 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Pagon Alfredo - U-SA, 28.08.1922 - 8° alpini, 15.03.1943 - 3; ** Pascolo Giuseppe - Lusevera, 14. 06.1921 - 8° alpini, 10.10. 1942 - 1; ** segente maggiore Pascolo Angelo -Werbet, 04.03.1914 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** caporale Pascolo Giuseppe - 13.12.910 - rag-grupp. CCNN, 16.12.1942 -2; ** caporale Pascolo Giuseppe - 18.02.1921 - 8° alpini, 21.01.1943-2; ** Pascolo Giuseppe - Mulhouse, 19.03.1921 - 8° alpini, 11.11.1942 - 2; ** Pascolo Guido - 09.09.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Pascolo Luigi - Taipana, 10. 12.1921 - 8° alpini, 26.01. 1943 - 2; ** Pascolo Rinaldo - 03.02.1918 - 8° alpini, 21.01.1943 - 2; ** Petricig Pio - Savogna, 23.08.1922 -8° alpini, 24.12.1942 - 1; ** Petricig Tiziano - Savogna, 10.12.1920- 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** sergente Pinosa Alfonso - Lusevera, 20.08.1914 - 308 sezione sanità, 26.01.1943 - 2; ** Pinosa Carlo - Lusevera, 07.11.1922 - 8° alpini, 23. 01.1943 - 2; ** Pinosa Celso, Lusevera, 19.05.1922 -8° alpini, 28.01.1943 - 2; ** Pinosa Quirino - Lusevera, 05.10.1911 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Pollau-szach Donato - Pulfero, 27.1 1.1921 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Predan Gino - 23.03.1921 - 8° alpini, 17.01.1943 - 2; ** Pri-mosig Danilo - 19.12.1918 -8° alpini, 24.01.1943 -2; ** Primosig Giovanni - Grimacco, 13.03.1910-8° alpini, 31.01.1943-2;** Puller Giovanni - Pulfero, 24.09.1918 - 8° alpini, 18. 01.1943 - 2; ** Puller Sil-verio - Pulfero, 20.12.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Pussini Vittorio - Pulfero, 12.05.1910 - 3 artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Qualizza Lorenzo - S.Leo- nardo, 10.08.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Qualizza Mario - Grimacco, 13.10.1918 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Qualizza Stefano - Stregna, 08.10. 1912 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Raccaro Gino -S.Pietro, 03.08.1921 - 8° alpini - 20.01.1943 - 2; ** Rudi Francesco - Grimacco, 07.01.1912- 109° mitra-gl. autocentro, 23.12.1942 -2; ** Ruttar Antonio -Drenchia, 03.08.1917 - 277 fanteria, 00.01.1943 - 2; ** Ruttar Danilo - Grimacco, 24.07.1918 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** caporale Ruttar Riccardo, Vla-dikavkaz (Russia), 27.08. 1922 - Quartier Generale divisione Ravenna, 20.02. 1943 - 1; ** Salamant Beniamino - S.Leonardo, 14.11.19Ì5 - 8° alpini, 20. 01.1943 - 2; ** Sauli Pietro - Argentina, 23.03.1915 - 9° alpini, 27.01.1943 - 2; ** Sauli Giordano - 25.11. 1919 - 813° ospedale da campo, 17.01.1943 - 2; ** Sibau Gildo - Stregna, 20.09.1921 - 8° alpini, 16.01.1943 - 2;** Sibau Giovanni - Stregna, 23.01. 1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Sibau Mario, Stre- gna, 19.04.1910 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** caporal maggiore Sie-ga Angelo - 20.02.1921 - 3° battaglione misto genio, 23.01.1943 - 2; ** Siega Beniamino - Resia, 27.03. 1922 - 8° alpini, 23.01. 1943 - 2; **Siega Eugenio -Resia, 13.08.1915, 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** caporal maggiore Siega Olinto - 04.08.1917 - 3° artiglieria alpina, 30.03.1943 - 3; ** caporale Siega Nicolò - 19.01.1920 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Simaz Pietro - S.Leonardo, 20.11. 1914-8° alpini, 00.01.1943 - 2; ** Simaz Gino -S.Leonardo, 10.07.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Simiz Antonio - Taipana, 24.01.1911 - 8° alpini, 26. 01.1943- 2; ** Simiz Luigi - Taipana, 21.02.1920 - 8° alpini, 21.01.1943 - 2; ** caporale Simoncig Giovanni - Stregna, 26.06.1920 -8°alpini, 21.01.1943 - 2; ** Simonelig Umberto - Drenchia, 05.12.1922-XV battaglione guastatori, 16.12.1942 - 2; ** Sittaro Antonio - Cleveland, Ohio, 28.06.1915 - 278° fanteria, 31.01.1943 - 2; ** Sittaro Leonida - Kamenka (Russia), 29.08.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** Specogna Eligio -Pulfero, 18.08.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 1; ** Specogna Giuseppe - Pulfero, 05.02.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** Specogna Giuseppe -Pulfero, 07.06.1921 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** capitano Specogna Giuseppe -S.Pietro, 22.02.1908-278° fanteria, 21.01.1943 - 1; ** Specogna Guido - Torreano, 21.12.1921 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Specogna Luciano - Cividale, 11.10.1922 - 62° panettieri, 17.01.1943 - 2; ** Sturma Leonardo - Taipana, 14.05.1921 - 8° alpini, 22.01.1943-2. M.P. (segue) A sinistra Cosimo De Palma e Tiziana Perini durante lo spettacolo “Usa e ri usa". Nelle altre due foto parte del pubblico composto da bambini delle scuole bilingue e statale di S. Pietro al Natisone “Usa e riusa”, il riciclaggio ora entra anche nelle scuole “Usa e riusa”, il progetto della Comunità montana delle Valli del Natisone legato all’attività di riutilizzo degli oggetti, entra anche nelle scuole. Lo ha fatto, ad esempio, venerdì 15 novembre alla scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Allo spettacolo, divertente ma anche educativo, presentato da Cosimo e Tiziana del “Cosmoteatro”, hanno assistito, oltre ai bambini delTistituto bilingue anche le classi della scuola elementare statale di S. Pietro. Četrtek, 21. novembra 1996 Risultati 1. Categoria Opicina - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese - Fortissimi 0-0 Juniores Valnatisone - Fogliano rinv. Allievi Valnatisone - Pozzuolo 2-0 Giovanissimi Savorgnanese - Audace 3-0 Esordienti Gaglianese - Audace rinv. Pulcini Audace - Torreanese rinv. Amatori Pantianicco - Reai Filpa 0-2 Valli Natisone - Montegnacco rinv. Pub Luca e Sonia - Rojalese rinv. Poi. Valnatisone Moruzzo 1-1 Remanzacco - Al Campanile 3-3 Calcetto Lo Spaghetto - Rualis 8-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3. Categoria Lumignacco - Savognese JUNIORES Azzurra - Valnatisone Allievi Buonacquisto - Valnatisone Giovanissimi Audace Majanese Esordienti Audace - Buonacquisto Pulcini Buonacquisto - Audace Amatori Reai Filpa Mereto Capitolo Amaro - Valli Natisone Piaino - Pub Luca e Sonia Sammardenchia - Poi. Valnatisone Chiavris - Bar Campanile Calcetto Merenderos - Volton Gemona (22 nov.) Tarcento - Spaghetto (25 nov.) Classifiche 1. Categoria Cividalese 21; Torreanese 18; Tarcentina, Pagnacco 17; Valnatisone, Corno 16; U-nion 91 15; Vesna 14; Riviera 13; Reanese 12; Costalunga 10; Medeuzza 9; Opicina 8; Tavagnacco 7; Forgaria 4; Zaule 1. 3. Categoria Stella Azzurra 17; Lumignacco 16; Moi-macco, Rizzi 15; Fulgor 14; Rangers 13; Gaglianese 12; Cormor 9; Ciseriis 8; Fortissimi 7; Faedis 5; Savognese 3; Celtic 1; Nimis 0. JUNIORES Cussignacco 15; Serenissima, Lucinico, Cividalese 12; S. Gottardo, Romans 10; Valnatisone, Sovodnje 8; Fogliano 7; Faedis 6; Natisone, Fortissimi 5; Corno 3; Azzurra 1. Allievi Bressa 19; Faedis 18; Cividalese 16; Valnatisone 15; Buonacquisto, Cussignacco, Natisone 13; Pozzuolo, Sangiorgina Udine, Pagnacco 12; Basaldella 9; Lestizza 8; 7 Spighe 6; Bertiolo, S. Gottardo 5; Fortissimi 0. Giovanissimi Savorgnanese 22; Flumignano 19; Bressa 18; Cussignacco 13; Rive d'Arcano 10; Audace, Gemonese 8; Astra 92, Pagnacco 7; Majanese, Buonacquisto, Sangiorgina Udine 5; Cassacco 0. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Invillino 10; Mereto Capitolo, Fagagna 9; Chiasiellis, Pantianicco, Man-zano 7; Tolmezzo, S. Daniele 6; Warriors 4; Chiopris 3; Tarcento 2. Amatori (1. Categoria) Amaro 10; Valli del Natisone, Treppo Grande 9; Turkey pub 8; Pers 6; Calligaro Buja, Montegnacco 5; Racchiuso, Rubi-gnacco, Vacile 4; Reai Buja, Gemona 2. Amatori (2. Categoria) Alla salute Ziracco 11; Deportivo, Godia 10; Rojalese 8; Pub Luca e Sonia Dren-chia, S. Lorenzo 6; Savorgnano 5; Bocal Ziracco, Remanzacco, Piaino, Povoletto 4; Adorgnano 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate aita settimana precedente. 1 La squadra pulferese supera in trasferta i vincitori dello scorso campionato D Real ‘mata’ i detentori Un tiratore di S. Pietro il migliore della sezione ducale Venturini ‘occhio di lince’ E’ Giovanni Venturini, di S. Pietro al Natisone, l’occhio di lince del Tiro a segno nazionale di Cividale. Nella squadra della sezione ha prevalso per costanza, presenze e punteggi conseguiti, con la sua carabina calibro 22, nelle ventuno gare a cui ha partecipato in Friuli, Veneto, Emilia Romagna, Toscana, San Marino, Austria e Slovenia. Tra gli appuntamenti più importanti vanno citati il trofeo Federale di Carrara, il trofeo Riviera Adriatica di Rimini, la finale nazionale svoltasi a Tolmezzo, il trofeo Città di Venezia ed il I4e Gran Premio Città di Padova. Comprensibile la soddisfazione della dirigenza del Tiro a segno di Cividale e soprattutto del presidente Giuseppe Paussa, che l’ha sempre salutato con il motto “occhio al centro”. ■ • . •tv.; Giovanni Venturini “Radiogol”, nedeljska oddaja na Radiu Opčine Radio Opčine je prejšnjo nedeljo, 17. novembra, spet začel z nedeljsko popoldansko športno oddajo z navizom “Radiogol”, ki jo skoraj izključno vodijo mladi. Oddaja se zaCne ob 14. uri, to je pol ure pred začetkom nogometnih tekem. V tej pol uri - tako sporoCa Radio OpCine - napovedovalca (v slovenščini in italijanščini) posredujejo vse rezultate naSih ekip sobotnih tekem in seveda tudi tistih, ki so igrali v nedeljo dopoldan, in to v vseh Športnih in prvenstvih. Ob 14.30 uri pa gre oddaja “v živo”, s tem da se Radio OpCine povezuje z vsemi igrišči. Dom in Kontovel odlična pod koši Pregled zadnjega prvenstvenega tedna na zamejskih Športnih igriščih začnemo pri odbojki. Goriška združena ekipa Vala Imse nadaljuje svojo zmagovito pot v B-2 ligi in potrjuje pre-dprvenstvene napovedi o možnosti napredovanja, kar bi za zamejsko odbojko predstavljajo zgodovinski podvig. Slovenski fantje so prejšnjo soboto pred domačim občinstvom odpravili z rezultatom 3:1 Sesterko Sante Giustine in z novo, 4. zmago, obdržali vodstvo na lestvici. Razveseljive novice prihajajo tudi iz košarkarske D-lige, kjer dve slovenski peterki sta na vrhu razpredelnice: Dom in Kontovel, medtem ko jima Bor sledi z 2. točkama zaostanka. Vse tri ekipe imajo torej stvarne možnosti, da lahko razmišljajo tudi o napredovanju, (r.p.) Pareggi a reti inviolate per la Valnatisone e la Savognese Gran parte delle formazioni giovanili fermate dalla pioggia della Valnatisone. In piedi da sinistra Coren, Specogna, lašarevič, Clavora, Colapietro, Massera, Carlig, Domeniš e Della Vedova. Accosciati Besič, Blasutìg, Braidotti, Duriavig, Rucchìn, Peddis e Spagnut. Qui a fianco Walter Petricig, centrocampista del Reai Filpa Lo spaghetto di Ponte S. Quirino, ha ottenuto la sua seconda vittoria consecutiva dopo un inizio di campionato incerto I ragazzi di Grimacco hanno dato una dura lezione alla squadra di Rualis. Il prossimo impegno è per lunedì 25 novembre, alle 20, a Tarcento. Dopo la vittoria con il Tavagnacco, la Valnatisone era impegnata ad Opicina. Gli azzurri sono riusciti a mantenere un prezioso pareggio, nonostante l’inferiorità numerica dal 7’ della ripresa a causa dell’espulsione di Rossi. Domenica, a S. Pietro, ci sarà l’incontro di vertice con la Tarcentina. Ancora un pari per la Savognese, che non è riuscita a sbloccare il risultato contro i Fortissimi. I gialloblu sono stati sfortunati nelle loro conclusioni, avendo colpito tre pali rispettivamente con Sturam, Meneghin e Coceano. E’ stata rinviata a causa del maltempo la gara degli Juniores della Valnatisone, prevista a S. Pietro con il Fogliano. Su un campo pesantissimo gli Allievi della Valnatisone hanno avuto ragione, nel secondo tempo, del Pozzuolo. Nella prima fase di gara due traverse colpite da Braidotti e Duriavig ed un palo di Coren avevano negato agli azzurri la gioia del gol. La musica è cambiata nella ripresa, quando la Valnatisone è andata a segno con Domeniš e Duriavig, controllando poi il ritorno degli udinesi. Iella nera per i Giovanissimi dell’Audace, impegnati sul campo della capolista Savorgnanese. Nei primi minuti della partita i ragazzi allenati da Ivano Martinig colpivano la traversa con Suber. Negli ultimi cinque minuti del primo tempo i padroni di casa mettevano a segno una tripletta su altrettanti errori difensivi. Nella ripresa, su punizione, Davide Duriavig colpiva due volte il palo. Seguiva quindi, prima del fischio finale, un clamoroso salvataggio sulla linea di porta di un difensore locale su un tiro ravvicinato di Francesco Zufferli. A causa delle inclementi condizioni atmosferiche di sabato, sono stati rinviati gli incontri degli Esordienti e dei Pulcini dell’Audace. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ha espugnato il campo dei campioni in carica di Pantianicco. La gara, molto sentita, è stata combattuta anche se giocata su un campo al limite della praticabilità. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno sbloccato il risultato al 15’ del secondo tempo con Ermacora, lesto a riprendere una respinta del portiere locale su conclusione di Walter Petricig. 11 raddoppio è arrivato al 30’ ancora su iniziativa di Petricig che ha servito al centro Pa-ravan. Il pallone si fermava in una pozzanghera consentendo a Fazio di realizzare il gol. Due espulsi in campo e due nella panchina del Pantianicco dimostrano la determinazione e l’animosità messe in mostra dalla squadra locale per cercare di raddrizzare il risultato. In Prima categoria la gara prevista a Pulfero tra la Valli del Natisone ed il Montegnacco è stata rinviata per impraticabilità del campo e per le avverse condizioni atmosferiche. Stessa sorte a Scrutto, dove il Pub Luca e Sonia di Drenchia e la Rojalese sono state costrette allo stop. Domenica mattina la Polisportiva Valnatisone ha ospitato sul campo del Carraria il Moruzzo. I ragazzi del presidente Pietro Boer hanno sbloccato il risultato grazie al gol messo a segno da Andrea Bolzicco. La reazione degli avversari è stata sterile, tanto che il portiere Bucovaz è stato chiamato ad intervenire una sola volta. Nella ripresa i cividalesi hanno avuto più di una occasione per chiudere la partita con il secondo gol. Chi regala nel calcio alla fine paga. Il Moruzzo è riuscito a riportarsi in parità, favorito dal terreno pesante. Sagra dei gol a Remanzacco, nel campionato Over 35, tra i locali ed il Bar Campanile di Cividale. Il primo tempo si è concluso in parità (1-1, rete di Pantaleone). Nella ripresa i padroni di casa allungavano portandosi sul 3-1. La reazione dei ducali era immediata, prima accorciavano le distanze con Venica, poi riuscivano, nei minuti di recupero, a rimontare definitivamente grazie alla rete di Michelutti. Nel campionato di calcetto, infine, il bar 8 novi matajur četrtek, 14. novembra 1996 Kronaka PODBONESEC Marsin - Pariz Dobrojutro Francesco Rina an Toni Fantig -Maškovičove družine iz Po-cere sta ratala še ankrat nona an telekrat za objet navu-oda, ki se jim je rodiu, bota muorla iti do Pariza, kjer njih hči Chiara je 4. novem-berja povila Francesca. Francesco je parvi otrok Chiare an nje moža, ki je an Francuoz an se kliče Emanuel Parillaud. Nona Rina, ki dost letanja napri an nazaj za povarvat vaše navuo-de! Lietos ste šla v Pariz, lansko lieto pa v Stuttgard (Nemčija), kjer se je biu rodiu vaš parvi navuod, Davide, sin od hčere Genny (Gelmine). Za rojstvo malega Francesca so, sevieda, vsi zlo veseli, tudi stric Marino, ki živi pa v Londonu. Puobčju, ki je kumi paršu na sviet, pru takuo majhane-mu kužinu Davidu, ki je do-punu lieto življenja nomalo cajta od tega želmo, de bi rasla zdrava an vesela an de bi hodila pogostu h non an nonu v Pocero. SPETER Barnas Je paršu Vittorio Zibiela teče tudi v družini tle v Barnase. Za veseje tata Guida Costaperaria an mame Lorette Quarina se je rodiu puobič. Za anj sta mama an tata vebrala ime Vittorio. Takuo se je klicu an nono Puobčju, ki je parvi otrok v družini an ki bo ži-veu v Barnase želmo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo. GRMEK SREDNJE Hlocje Oženila sta se Gianfranco an Marisa Gianfranco Margutti (poznan kot Gianni) an Marisa Marcon iz Lignana sta ratala mož an Zena. Zgodilo se je v nediejo 10. novemberja. Parjatelji so jim napra-vli doplih sorprežo: nastavli an oflokal so jim an velik, liep purton an za veselico so jim skordal godce ansambla Popovič. Novičam, ki žive tle par Hloc, želmo puno veselih an srečnih dni. Platac - Raschiacco Zbuogam Marija Velika žalost v Mateuža-covi družini v Platcu. Na naglim je na svojim duomu v Raschiacco umarla njih Marija, za anagrafe Maria Chiabai, uduova Vogrig. Imiela je samuo 56 liet. Je bla zlo mlada tudi kar je ostala uduova, nje mož je biu Antonio Vogrig - Tončič Skinjim po domače iz Gorenjega Barda. Umaru je lieta 1988 ko je imeu samuo 54 liet. Marija an Tončič sta živiela 22 liet v Belgiji, po potresu sta se vamila v rojstne kraje an šla živet v Raschiacco kupe z otruok, adan puob, Fabrizio, an adna čeča, Adriana. Marija je z nje smartjo v veliki žalost pustila nje, ne-viesto, zeta, majhano navu-odo Chantal, sestre, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala blizu moža Tončicja v Raschiacco, kjer je biu nje pogreb v četartak 14. no-vemberja zjutra. Cernečje Zapustu nas je Toninac Dortih Toninaca Dortih nie vic. Zapustu nas je prezagoda. Umaru je v čedajskem Spitale v četartak 14. novembe-rja zjutra. Imeu je 62 liet. Antonio Crisetig (na anagrafe) je biu an poseban človek. Je biu zapartega karakterja, pa če si ga sreču an si se ustavu guorit z njim, je biu zlo kontent tega. Zve-stuo je poslušu beneško-slo-vienske viže, všeč mu je blu poslušat “Nediški zvon” po radio Trst A. Ni bluo težkuo čut njega radjo na vas glas, dielu mu je dobro družbo. V žalost je pustu bratra an sestro, navuode, prana-vuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pe-tak 15. novemberja popu-dan go par svetim Pavle (Cernečje). SOVODNJE Matajur - Marsin Umaru je Ignazio Gorenszach V Marsine, kjer je živeu od lieta 1990 ta par navuo-du Marcu an navuodi Livii, je za venčno zaspau Ignazio Gorenszach - Nac Pinku po domače. Biu je klaša 1902. Je imeu 20 liet, kar je šu h sudadam, kot alpin, 22 pa kar je šu zavojo diela v Francijo. Uarnù se je damu, kar je imeu 68 liet. Pru lansko lieto za Božič smo bli publikal na Novim Matajurju an pogovor, ki Nac ga je imeu z Ivanam Obala. Poštudierita, na njega lieta je pisu bukva, njega “autobiografio”! “Zaki piše- te?” gaje vprašu Ivan. “Zak sam preživeu puno žalostnih momentu an za jih pozabit, pišem. Lohni kajšan, an dan, po prebieru vse tuo-le.” Glih ’no lieto od tega, 16. novemberja, je biu umaru še zadnji brat, ki mu je biu ostu, Angelo, ki je živeu dol v Fiume Veneto. Tudi Anjul je biu učaku vesoko starot, 91 liet. Seda od velike Pin-kove družine je ostala sama ’na sestra.Pogreb Naca je biu v Matajurje v četartak 14. novemberja. Trinko Žalostna iz Avstralije Taz Avstralije so paršle žalostne novice za Bularjo-vo družino iz naše vasi. Na dan vsih svetih so v Melbournu v Avstraliji podkopal njih Gina (po primku Na-mor). Umaru je 26. otube-rja, ko je biu star 78 liet. Gino je biu te narstariš od Bularjovih otruok, vsieh kupe jih je bluo šest: tri bratje an tri sestre. Su je h sudatam, v Greči-ji so ga ujel an nardil para-žonierja. Dolodtuod so ga pošjal v Avstralijo. Dolè se je ustavu dokjer ni paršu zakon, leč, de paražonierji muorajo rimpatriat. Gino se je takuo vamu damu h Trin-ku. A ni bluo za nimar. Mu-oru je iti dielat v Francijo. Kar se je vamù damu se je oženu z Rosalio Guostovo an kupe sta šla v Avstralijo, kjer bota tudi počivala venčni mier, sa’ tudi Rosalija nas je že zapustila, umarla je kakih štier liet od tega. Na telim svietu je Gino zapustu hči Sonio, navuode an vso drugo žlahto. Zadruga naših kim ŠVICA Ziirich Nova sekcija beneških emigrantu V Zurichu so 29. junija ustanovili novo secjon Zveze, slovienskih izseljencu Beneške Slovenije, ki ima že 24 članu. Njen predesednik je Dino Bordon, sekretar pa Paolo Chiacig. Na slovesnosti je biu prisoten tudi predsednik Zveze Marko novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Petrič, pru takuo predsedniki drugih švicarski še-cjonah. NEDISKE DOLINE Liepa iniciativa naših kimetu V Barnasu so miesca julija napravli zadrugo (cooperativo) med kimeti, takuo de bojo predajali mesuo an druge puojske pardielke. Združili so ki-metije iz naših dolin, vse od Prapotnega do kamunu v Nediških dolinah. Do seda je v zadrugi že 50 kimetu, ki imajo skupno 400 glav žvine. Zadruga je že odparla Včlanjen v USPI/Associato alFUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40,—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Separato, gran lavoratore, onesto cerca signorina - signora (vedova o separata) 40-50 anni, scopo amicizia ed eventuale matrimonio. Fermoposta F. Borea-naz - 33046 Pulfero svojo prodajalno (spaccio), ki je odparta v četartak an saboto an kjer prodajajo mesuo, ki ga zredijo kimetije, ki so vpisani v zadrugo, v svojih hlevih. Sevieda, seda je zadruga šele na začetku, počaso pa mislijo arzšerit nje aktivnosti. Začeli naj bi prodajati še drugo blaguo: jabuke, kostanj an drugo sadje, kompier. (Novi Matajur, 1.9.’74) SREDNJE Gorenj Tarbi Studijsko srečanje o Beneških Slovienju V četartak 26. setembe-rja je biluo v Gorenjem Tarbju parvo študijsko srečanje, v novi rekreacijski sali, ki jo je zvestuo posodu gaspuod famoštar Emil Cencig. Studijsko srečanje je vodiu profesor Viljem Cerno, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. NOVEMBERJA DO 1. DICEMBERJA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 23. DO 29. NOVEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Cepru je biu četartak, die-lovni dan, je bluo ries puno ljudi, paršlo je kakih 40 intelektualcev iz ciele Beneške Slovenije. Zjutra, po pozdravnih besiedah profesorja Viljema Cerna, je guoriu duhovnik Emil Cencig o vlogi (ruolo) cierkve pri ohranjanju domače kulture. Natuo je spregovoriu profesor Paolo Petricig o možnosti uveljavljanja domače kulture v Suoli. Popudan je guoriu pa arhitekt Valentino Simo-nitti o vprašanju naše skupnosti an o pobudah za ohranitev bogatije naše beneške kulture. Na zadnjo je paršu do besiede Izidor Predan, direktor Novega Matajurja, ki je guoriu o pomienu tiska (stampa) pri ohranjanju domače kulture an jezika. Lepuo je bluo tudi s strani ljudi iz Gorenjega Tarbja, ki so paršli zvičer res v liepem številu poslušat koncert Briškega okteta, ki je zapieu nekaj pie-smi po sloviensko Gledali so tudi film, ki ga je biu posneu tle po naših vaseh Ivo Vajgel, vič ku kajšan seje zapoznu na filmskem platnu an za tuo je bluo še vič zanimanja med ljudmi v sali. (Novi Matajur, 1.10.’74) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10*, 7.00,7.26*, 7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 2240 *čeztiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm............5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola........727490 K.D. Ivan Trinko.......731386 Zveza stav. izseljencev ...732231 Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281