G o TS s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 38, št. 3, str. 149-260, Ljubljana, oktober 1994 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, profdr. Branko Rojc, dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK. klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za organizacije in podjetja 10 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 000 SIT. · Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 250 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1994 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 38 3 1994 GEOD TS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Assodation of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 38, No. 3, pp. 149-260, Ljubljana, October 1994 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, and Technical Editor: Božena Lipej, M.Se. I Programme Board: Chairinen of Tenitorial Surveying Societies and the President of the Association of Surveyors of Slovenia Editorial Board: B01is Bregant, M.Se., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakar, ProfDr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Lidija Vodopivec Lectar: Joža Lakovič Subsc,iptions and Editorial Address: Geodetski vestnik - Editorial Staff, Kristanova ul. 1, SI-61000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 61 312315, Fax: +386 611322021. Published Quarterly. Annual Subscription 1994: SIT 10 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1994: SIT 1 000. Drawing Account of the Association of Swveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printed by: Povše, Ljubljana, 1 250 copies Geodetski vestnik is in pari financed by the Ministry for Science and Technology According to the Ministry of Culture letter No. 415-211/92mb dated March 2nd, 1992 the Geodetski vestnik is one of the products far which a 5% products sales tax is paid. Copyright © 1994 Geodetski vestnik, Association of Surveyors Slovenia Vol. 38 3 1994 2.2. ~o, CiE EZIJA IN S'IROKOVNO POSVE1DVANJE 27. GEODETSKI DAN RADENCI, 13., 14. IN 15. OKTOBER 1994 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE MEDOBČINSKO DRUŠTVO GEODETOV MARIBOR ORGANIZACIJSKI ODBOR - Ciril Cvetko - Janez Goršič - Vojteh Holc - Ahmet Kalač - Miro Langerholc - Rajko Mlinarič - Boris Premzl - predsednik - Rozika Sraka - Dušan Vrčko REDAKCIJSKI ODBOR - To maž Banovec - Andrej Bilc - Milan Brajnik - mag. Božena Lipej - Miroslav Logar - Jurij Hudnik - Dušan Mrzlekar - dr. Anton Prosen - predsednik GENERALNI SPONZOR: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana VSEBI A C ~TEN IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Anton Prosen: SISTEM PLANIRANJA IN UREJANJA PROSTORA IN NALOGA GEODEZIJE 155 Anton Prosen: SYSTEM OF PLANNJNG AND PHYSICAL PLANNING AND THE TASK OF SURVEYING 160 Danijel Boldin: PRIMER UPORABE GIS-A PRI IZVEDBI SPREMEMB PLANSKIH AKTOV OBČINE PIRAN EXAMPLE OF GIS USAGE IN CHANGES OF PIRAN COMMUNE PLAN ACTS EXECUTION 165 Božo Demšar: GEODETSKA DELA PRI GRADITVI SURVEYING TASKS IN CONSTRUCTION 169 Mojca Glinšek: MODEL VZPOSTAVITVE KATASTRA ZGRADB BUILDING CADASTREMODEL SETTJNG UP 174 Nežka Gorkič: PRISTOP PRI NAČRTOVANJU KATASTRA ZGRADB IZ UPRAVNEGA VIDIKA ADMINISTRATION POINT OF VIEW APPROACH TO BUJLDING CADASTRE PLANNING 183 Dušan Kogoj, IZMERA PREMIKOV IN SANACIJA ODLAGALIŠČA HIDROMETALURŠKE Darko Trlep: JALOVINE BORŠT RUDNIKA ŽIROVSKI VRH UNDULATION MEASUREMENTS AND HYDROMETALLURGJCAL TAILINGS OF URAN/UMORE MINE ŽIROVSKI VRH AND BORŠT WASTE DUMP RESTORATION 188 Karolina Koračin:VZPOSTAVITEV KATASTRA ZGRADB V PRAKSI BUILDING CADASTRE SETTING UP IN PRACTICE 196 Miljenko Lapaine BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA LISTA IN OSEBNI RAČUNALNIK et al.: GEODETSKI LIST BIBLIOGRAPHY AND PERSONAL COMPUTER 204 Miljenim Lapaine: KARTO MA TIKA - RAČUNALNIŠKI SISTEM ZA OPSTRANJEV ANJE DEFORMACIJ Z RISB, NAČRTOV ALI KART CARTOMATICS - DEFORMATIONS DEBUGGJNG COMPUTER SYSTEM FORDRAWING, PLANS, ORMAPS 210 Martin Puhar: KAKO HITRO DO SEZNAMA VSEH ZGRADB HOW SWIFT TO A LIST OF ALL BUILDINGS 216 Jože Senegačnik: REGISTER PROSTORSKIH ENOT REGISTER OF SPATIAL UNITS 223 Bojan Stanonik: RAČUNALNIŠKO IZMENJEVANJE PODATKOV IN GEODEZIJA COMPUTER DATA INTERCHANGE AND SURVEYING 227 Bojan Stopar, SODOBEN POMEN IN VLOGA GEODEZIJE Radoš Šumrada: CURRENT MEANING AND ROLE OF SURVEYING 231 Maruška Šubic VREDNOTENJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN IZHODIŠČNE VREDNOSTI Kovač: STAVBNIH ZEMLJIŠČ- PRIMER LJUBLJANE EVALUATION OF URBAN LAND AND URBAN LAND STARTING-POINT VALUES - THE LJUBLJANA EXAMPLE 238 Andrej Kocuvan: OCENA RECENZENTA REVIEW 243 Joe Triglav: IZDELAVA DIGITALNIH KATASTRSKIH NAČRTOV NA GEODETSKI UPRAVI MURSKA SOBOTA DIGITAL CADASTRAL MAPS ELABORAT/ON IN MURSKA SOBOTA SURVEYJNG AND MAPPJNG ADMINJSTRATION 246 Florjan Vodopivec: Pavel Zupančič: NOVOSTI V ŠTUDIJU GEODEZIJE NOVELTIES IN SURVEYING CURRICULUM STANJE IN UPORABA GEODETSKIH EVIDENC NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN PRESENT STA TE AND USAGE OF SURVEYING RECORDS IN LJUBLJANA COMMUNE AREA 253 256 IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 711.011:528 061.3(497.12-2) Radenci„1994" SISTEM P NIRANJA IN UREJANJA PROSTORA IN NALOGA GEODEZIJE dr. Anton Prosen FAGG, Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 18.8.1994 Izvleček V članku je na kratko predstavljena teorija planiranja prostora in iz tega izhajajoče naloge geodezije ter usmeritve za nadaljnji razvoj tako planiranja kot geodezije. Ključne _besede: Geodetski dan, geodezija, komasacije, prostorsko planiranje; Radenci, urejanje prostora, 1994 1. UVOD V uvodu tega prispevka poglejmo, kakšne so današnje osrednje naloge geodezije in kako se le-te odražajo v dejavnosti planiranja in urejanja prostora. Pogled v zgodovino nam nazorno kaže, da je imela geodezija pomembno vlogo v sklopu urejanja prostora že pred več tisočletji, saj poznamo iz te dobe načrt mesta Babilona in načrte kmetijskih površin na glinastih ploščah (Informationsschrift ... 1993). Današnje naloge geodezije so ostale podobne kot v preteklosti, znatno pa so se spremenile metode dela. Danes lahko sprejemamo zunajgalaktične radijske signale, pošiljamo elektromagnetne valove k umetnim zemljinim satelitom in uporabljamo svetlobo laserjev za določitev razdalje med kontinenti ali lege točk na zemeljskem površju, z meritvami določamo premike kontinentov, s satelitskimi metodami določamo tudi višinsko nihanje oceanov, podobno lahko evidentiramo tudi klimatske spremembe. Vsebine načrtov in kart so lahko danes shranjene v računalniški digitalni obliki, pripravljene tako, da jih lahko avtomatsko izrišemo z različno vsebino in v različnem merilu. Podatke za izdelavo načrtov in kart dobivamo geodeti s pomočjo kamer ali z elektronskimi senzorji v letalih ali zemljinih satelitih. Izvrednotenje in interpretacija vsebine slike je avtomatizirana. Geodeti sodelujemo pri načrtovanju in uresničevanju izgradnje infrastrukturnih objektov, pri načrtovanju in opremljanju posameznih urbanih con, pri ukrepih za varstvo okolja in narave ter pri urejanju podeželskega prostora in ne nazadnje je naloga geodetov ureditev lastniških odnosov na določenih parcelah, kjer je načrtovana nova raba prostora. aštete naloge geodezije so danes zelo tesno povezane z urejanjem in planiranjem prostora, pa se tega ne zavedata ne planerska ne geodetska stroka. Delež geodetske stroke v okviru planiranja in urejanja prostora je včasih res težko merljiv, ta je odvisen od stopnje razvitosti sistema urejanja in planiranja prostora v posamezni državi, predvsem pa od medsebojnega sodelovanja in ustrezne koordinacije med posameznimi strokami. Danes je vloga geodetske stroke pri urejanju prostora čedalje pomembnejša, saj je eno izmed njenih področij dela tudi Geodetski vestnik 38 (1994) 3 proučevanje naravnega in socialnega okolja, kar obsega meritve razpoložljivih kopenskih in vodnih virov ter njihovo izkoriščanje in uporabo pridobljenih podatkov za razvojno planiranje urbanih, ruralnih in regionalnih območij (FIG Publikations No. 7 v Informaciji o študiju geodezije 1994). 2. PLANIRANJE IN UREJANJE PROSTORA je dejavnost, s katero si posamezniki in družba pomagamo urejati v sedanjosti za prihodnost. Znani so različni pojmi planiranja, kot npr. gospodarsko, socialno, prostorsko, regionalno, urbanistično, krajinsko planiranje, planiranje posameznih sektorjev i.td. V življenju človeka in družbe se čedalje bolj prepleta vrsta strukturnih dejavnikov, z razvojem družbe pa postajajo te zveze čedalje bolj raznolike in soodvisne, zato je treba razvoj posameznih dejavnosti na različnih teritorialnih ravneh usklajevati in načrtovati. Celoten sklop dejavnosti lahko delimo na gospodarske, socialne in prostorske. Pod pojmom prostorsko planiranje razumemo urejanje prostora in razmestitev dejavnosti, ki so vezane na prostor. Danes se vse bolj uveljavlja integralno ali celostno planiranje, ki naj bi ustvarilo harmonični socialni, gospodarski in prostorski razvoj ob upoštevanju danih specifičnosti geografskega okolja in iskanju skladnosti z okoljem. države so leta 1973 v Strasbourgu sprejele za urejanje prostora tele fizično planiranje, regionalno planiranje in planiranje organizacije prostora (Naprudnik 1985). Pod pojmom fizično planiranje razumemo boljšo in nadzorovano izrabo tal za naselitev, kmetijstvo, gozdarstvo, prometnice, rekreacijo ipd. Regionalno planiranje je danes temelj za usklajevanje razvoja na regionalni in lokalni ravni, cilj je zvišati življenjsko raven v celotnem prostoru, njegova koncepcija ni več fizična, temveč prostorskofunkcionalna. Planiranje organizacije prostora je politika urejanja prostora, ki naj privede do takšne organizacije prostora in človeških bivališč, ki bo ustvarila ljudem najboljše življenjske razmere. Cilj dobrega planiranja je ustvarjanje novega prostorskega reda, težnja k stabilnosti naseljevanja, socialna vzajemnost in integracija potreb človeštva in naravnih razmer (Glikson 1971). Ti cilji in naloge prostorskega planiranja se spreminjajo glede na ravni planiranja in velikost obdelave prostora. V zvezi s tem ločimo: lokalno (občinsko), regionalno in državno ter meddržavno planiranje, ob tem pa lahko delimo urejanje prostora na prostorsko in urbanistično planiranje. Urbanistično planiranje je strokovna in družbena dejavnost, ki načrtuje rast naselij, njihovo prenovo in ustvarja optimalne pogoje za stanovanje, delo, promet in rekreacijo. Tu prihaja do izraza gradbeno-tehniški, tehnološki, arhitektonski in oblikovni vidik (Pogačnik 1980). Ne glede na našteto hierarhijo planov ali njihovo definicijo ter časovno opredelitev plana je planiranje razdeljeno na posamezne faze, ki temeljijo na uporabi podatkovnih baz in informacijskih sistemov, zato posamezni avtorji (Hoisl 1982) menijo, da je planiranje vrnitveno sklenjeni proces, ki temelji na pridobivanju, obdelavi in uporabi informacij. anes vse več govorimo o prostorskem planiranju kot planiranju prostorske ekologije, saj le-to zajema naravo in družbo, s katerim se trudimo, da dosežemo popolno integracijo socialnoekonomskega razvoja, populacijskega toka, urbanega oziroma naselbinskega, industrijskega in kmetijskega razvoja ter rekonstrukcijo krajine. Nadalje je naloga prostorskega planiranja prednostna izpolnitev temeljnih Geodetski vestnik 38 (1994) 3 družbenih funkcij, kot so: stanovanje, delo, oskrba, izobraževanje, gibanje in življenje v okolju, ki ima ekološko in strukturno razmejeno razpoložljivo rabo prostora, z minimalnimi konflikti, in v katerem je zagotovljeno preprečevanje škode. Temelj gospodarskega usmerjanja razvoja prostora so ekosistemi kot produkcijska podlaga rabe, zato je treba pri prostorskem urejanju doseči zavarovanje in enakomerno produkcijo ekosistema, pri tem pa povzročiti kar najmanj škode (Buchwald, Engelhard 1980). Izhajajoč iz teh nalog se je v svetu razvilo varovalno planiranje prostora, ki ima za cilj obravnavati naravno okolje in njegove sestavine kot dobrine, ki so omejene in jih ni mogoče nadomestiti, ko so izčrpane ali uničene. Ekološka ali varovalna orientacija planiranja pomeni dodajanje ekološke sestavine v sistem urejanja prostora, integracijo ekološkega planiranja v integralno in sektorsko planiranje. Iz te orientacije se je izoblikovalo krajinsko planiranje, ki je poleg globalnega varovanja okolja zajelo oblike skrbi za naravno okolje (Prosen 1993). Priprava kakršnega koli prostorskega plana je na eni strani tehnična, strokovna in znanstvena naloga, na drugi pa umetniška (Košir 1993), slednje velja še posebej za mestna naselja. Zgornji prikaz teorije planiranja prostora naj bi nam bil v · nadaljevanju temelj za grobo razčle.nitev nalog; ki bi jih lahko prevzela geodetska stroka v na novo nastajajočem sistemu planiranja in urejanja prostora. 3. SODELOVANJE GEODEZIJE PRI UREJANJU PROSTORA nalogah, ki jih opravlja geodezija v sklopu dejavnosti planiranja in urejanja moramo ločiti dvoje, in sicer: ali geodetska stroka nudi določene ~,,..,~.,~ in podatke ali je nosilec nalog te dejavnosti. Z vzpostavitvijo geografskih in zemljiških informacijskih sistemov oziroma informacijskih sistemov sploh se je vloga geodezije v sklopu planiranja in urejanja prostora znatno ojačala. Iz prvotne naloge nudenja podlag, to je kart in načrtov, je danes geodezija sposobna nuditi znatno več, in sicer: o karte, načrte in fotoposnetke v digitalni tehniki o podatke o naravnem in ustvarjenem prostoru o podatke o zavarovanih in ogroženih območjih o podatke o sedanji rabi itd. V sedemdesetih letih smo veliko razmišljali o postopkih in metodah planiranja (Sedlar 1970, Naprudnik 1985) in o delitvi le-teh na posamezne faze, in sicer: inventarizacijo (zbiranje in obdelava podatkov), valorizacijo (vrednotenje in analiziranje podatkov) ter izdelavo plana (variantne rešitve). Danes so ta razmišljanja v marsičem različna, vendar pa ne odstopajo od tega koncepta metod dela, res pa je, da nam geografski informacijski sistemi, kiizhajajo iz vsebinskega in metodološkega pristopa za posamezni planski akt, lahko prihranijo veliko časa pri zbiranju, vrednotenju in analiziranju podatkov. Podatkovne baze in informacijski sistemi za urbanistično planiranje in projektiranje se danes vse bolj uveljavljajo na podatkovnih osnovah, ki se navezujejo na parcelno stanje oziroma na zemljiški informacijski sistem. To pomeni vzpostavitev katastrskega realnega stanja v digitalni obliki. Vzpostavitev informacijskih sistemov za potrebe planiranja in urejanja prostora na zemljiški Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 informacijski sistem je nujnost, saj je treba za realizacijo planov in načrtov priskrbeti ustrezna zemljišča za realizacijo in ureditev zemljiškopravnih razmerij. Intenziteta in stopnja sodelovanja geodetske stroke v dejavnosti planiranja in urejanja prostora je med drugim odvisna od ravni planiranja. Vsekakor se razlikuje sodelovanje stroke pri izdelavi državnega plana ali plana lokalne skupnosti ali celo pri izdelavi zazidalnega načrta. Da je lahko geodetska stroka tudi nosilec nalog na področju urejanja prostora, kažejo primeri iz Nemčije (Seele et al. 1982). V prejšnjem stoletju so se začeli geodeti v takratni Nemčiji izobraževati med drugim tudi za potrebe urejanja kmetijskih zemljišč (,,Kulturtechnik"), kar pomeni danes za urejanje in razvoj podeželja. Te naloge so se razvile v sklopu zložbe zemljišč oziroma komasacije, ki se je skozi stoletje začela razvijati kot sredstvo za urejanje prostora, s katerim se realizirajo plani tako državne, regionalne kot tudi lokalne ravni. Komasacijo se pri nas še vedno obravnava kot agrarno operacijo, je pa tisti tehnično-strokovni postopek, s katerim tehnično, ekološko in pravno preurejamo prostor ter ustvarjamo možnosti uveljavitve različnim rabam zemljišč in s tem pokritje družbenih potreb tudi po stavbnih zemljiščih. To pomeni, da tak načrt za komasacijo upošteva celostne potrebe določenega območja in načrtovalske-metodološke zahteve, pa tudi ekološke in oblikovno-urejevalske. Usklajevanje načrtovanja in izpeljava prostorsko pomembnih ukrepov naj bi torej pripomoglo k smotrnemu uresničevanju teh ukrepov z enim prostorsko izvedbenim načrtom, in ne več z delnimi sektorskimi pristopi. Principe komasacije lahko uporabimo tudi pri urejanju naselja ali njegovih posameznih delov, predvsem pa lahko uporabljamo zložbo zemljišč kot metodo za pridobivanje stavbnih zemljišč. Izraz komasacija se uporablja več ali manj za urejanje kmetijskih zemljišč oziroma podeželskega prostora in je agrarnotehnična operacija, katere glavna naloga je zbiranje razpršenega premoženja, na katerem je kmetijska proizvodnja iste pravne osebe, ki ima sočasno razpolagalno pravico, v eno celoto ali vsaj v nekoliko zaokroženih površin (ekonomski učinki). Izraz zložba zemljišč pa se uporablja več ali manj za urejanje zemljiškopravnih razmerij pri realizaciji urbanističnih dokumentov na območjih, ki so namenjena stanovanjski gradnji ali obrti in proizvodnji. Lastniki zemljišč prostovoljno vložijo svoja zemljišča v komasacijski sklad, iz katerega se po posebnem postopku delijo deleži posameznemu vlagatelju v skladu z urbanističnim aktom in v odvisnosti od vrednosti vložka vlagatelja. Iz navedenega je razvidno, da bo slej ali prej tudi naša družba morala podpreti našo stroko in ji zaupati te naloge. Do sedaj te potrebe in zaupanja žal ni bilo. 4. ZAKIJUČEK Pregled naše zakonodaje iz preteklosti in iz nje izvirajoče metodologije planiranja in urejanja prostora po drugi svetovni vojni nam kaže, da je ta izrazita interdisciplinarna dejavnost doživljala večje vzpone in padce. Enako velja za geodetsko stroko in njej podporo od strani politike in družbe. Nov družbeni sistem in pot v Evropo zahtevata drugačen pristop planiranja in urejanja prostora in drugačno skrb za okolje sploh. Vse to od nas vseh zahteva drugačen odnos, tako do planerske kot geodetske stroke. Dediščina družbenega planiranja ni v ponos ne stroki ne državi, zato bi morali z dovolj strokovne resnosti zgraditi po evropskih metodah nov sistem Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 , 1 , ' ! t 1 1 1 J i ~ 1 planiranja in odločanja o posegih v prostor in o rabi prostora sploh. Ta trenutek smo priča strateškim odločitvam o novi rabi prostora v državi, pa država nima svojega državnega plana. Povsod v svetu slonita razvoj in varstvo na kvalitetnih regionalnih planih, mi regionalnega planiranja ne poznamo. Sprašujemo se, komu koristi stihija? Sloveniji teče nekaj poskusov vzpostavitve geografskih informacijskih sistemov, se zdi, da ni prave povezave z nastankom metodologije planiranja. Občutek imamo, da je včasih geodetska stroka zavestno odrinjena od planerske stroke, saj se ji na ta način lažje očita, da je neažurna in zastarela. Teh pomanjkljivosti se zavedamo in jih zavestno odpravljamo. V naši družbi ima žal še vedno prednost sektorsko planiranje pred celostnim, to pa je tudi vzrok, da posamezne stroke v sistemu planiranja prevladujejo, druge so zapostavljene. Odgovora ne vemo! Vloga geodetske stroke pri urejanju in razvoju podeželja ter vasi je dovolj prezentna, posebno v Nemčiji, pri nas pa nekatere institucije menijo, da ta dejavnost ne spada v naše področje dela. Še bi lahko naštevali pomanjkljivosti, ki jih čutimo na področju razvoja geodetske stroke v sklopu planiranja in urejanja prostora. Geodetski dan je verjetno tudi prilika za nove delovne naloge. Literatura: Buchwald, K, Engelhardt, W, 1980, Handbuch fuer Plannung, Gestaltung un Schulz der Umwelt, BL V Verlagsgesellschaft Muenchen, Wien und Zuerich. Glikson, A., 1971, Regionalno planiranje i razvoj, Klub mladih arhitekata, Beograd. Hoisl, R., 1982, Planungstheoretische Grundlagen zum Plan ueber die gemeinschaftliche und oeffentlichen Anlagen, Ministerium fuer Emaerung, Landwirtschaft und Forsten, Baden-Wuertenberg. Informacija o študiju geodezije, 1994, FAGG OGG, Ljubljana. Informationsschrift zum Studiengang Vermessungswesen an der Rheinischen Friedrich-Wilhelms- Universitaet, 1993, Bonn. Košir, F., 1993, Zamisel mesta, Slovenska matica, Ljubljana. Naprudnik, M., 1985, Družbeno-ekonomske opredelitve geodetske inventarizacije prostora, Doktorska disertacija, FAGG OGG, Ljubljana. Pogačnik, A., 1980, Urbanistično planiranje, Učbenik, FAGG VTOGG, Ljubljana. Prosen, A., 1993, Sonaravno urejanje podeželskega prostora, Doktorska disertacija, FAGG OGG, Ljubljana. Sedlar, S., 1970, Inventarizacija prostora, Geodetska dejavnost v inventarizaciji prostora, Bled. Seele, W et al. 1982, Flurbereinigung, Bundesministeriumfuer Emaerung, Landwirtschaft und Forsten, Bonn. Recenzija: prof dr. Milan Naprudnik Darko Tanko Geodetski vestnik 38 (1994) 3 SYSTE OF PLAN PHYSICAL PLAN I THE TAS OF SUR Dr. Anton Prosen FAGG, Oddelek za geodezijo, Ljubljana Received for publication: July 18, 1994 Abstract The article describes briefly the spatial planning theory and the resulting surveying tasks and directives f or further developrrient of planning as well as surveying. Keywords: Geodetic workshop, land consolidation, physical planning, Radenci, spatial planning, surveying, 1994 l. IN'fRODUCTION UDC 711.011:528 061.3(497.12-2) Radenci "1994" INGAND GANO NG In the introduction of this article I would like to go through the main tasks of surveying and how they are reflected in the activity of planning and physical planning. A view into history clearly shows how surveying has had an important role within physical planning already some thousands of years before. From that times there exists a map of the city of Babylon and maps of agricultural land on clay tablets (Informationsschrift ... 1993). The present tasks of surveying remain the same as in the past but methods of work have changed radically. Nowadays outer galactic radio signals can be received, electromagnetic waves to artificial Earth's satellites are sent, and laser light is used for determining the distance among continents or position of points on the surface of the Earth; by measurements we determine movements of the continents, by satellite methods altimetric movements of the oceans are determined, and likewise climatic changes can be recorded. Contents of maps and charts may be stored in a computer digital form prepared in such a way to be automatically reproduced with various contenis and at various scales. Surveyors get the data for maps and charts elaboration with the help of cameras or by electronic sensors in airplanes or Earth's satellites. The evaluation and interpretation of the contents of the image is automated. We, the surveyors cooperate in planning and realization of infrastructure objects construction, in planning and furnishing individual urban zones, in provisions for environment and nature protection, in managing rural land, and least but not last the task of surveyors is the settling of proprietorship relations on parcels where a new usage of land is planned. The enumerated tasks of surveying are nowadays closely connected with physical and spatial planning although neither the planers' nor the surveyors' branch may be aware of it. The share of the surveying profession within the planning and physical planning may sometimes be difficult to be measured since it is dependent on the degree of the development of the system of physical and spatial planning in an individual state and above all it depends on mutual cooperation and adequate Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 1 coordination among individual professions. Nowadays the role of the surveying profession in physical planning grows more and more ,m,~ 0 ,.,~ since one of its fields of work is also to study natural and social environment which cornprises measurements of available land and water sources and their exploitation and usage of the gained data for developmental planning of urban, rural, and regional areas (FIG Publikations No. 7 in Informacija o študiju geodezije 1994). 2. PLANNINGAND PHYSICAL PLANNING ,,,_,,,,.,.,..., is an activity with which individuals and society themselves settle lives in the present for the future. There exist different notions of planning such as e.g. economic, social, spatial, regional, city planning, landscape planning, planning of individual sectors, and alike. In personal and public life a set of structural factors gets more and more intertwined and with the development of the society these connections get ever more diverse and co-dependent. This is the cause the development of individual activities on various territorial levels has to be coordinated and planned. The whole complex of activities may be divided into economic, social, and spatial activities. The term spatial planning stands for physical planning and displacement of activities bound to space. Nowadays integral or wholesorne planning is gaining on importance since it should create somewhat harmonic social, econornic, and spatial development taking into account the given characteristics of the geographical environment and seeking for a harrnony with the environment. 1973 in Strassbourg European states have accepted the following components physical planning: physical planning, regional planning, and planning space organization (Naprudnik 1985). The term physical planning stands for better and supervised usage of land for settling, agriculture, forestry, transport routes, recreation, and alike. Regional planning is nowadays the basis for coordinating the development on the regional and local level with the aim to raise the level of life in the whole area; its conception is no longer physical but land functional. Planing space organization is a policy of physical planning and it should lead to such space organization and human dwellings to create the best living conditions for people. The aim of a good planning is a creation of a new space order, a tendency to settle stability, social solidarity, and integration of mankind, and natura! conditions (Glikson 1971). These aims and tasks of the spatial planning change as to the leve! of planning and the extent of space processing. In connection with this there are: local ( communal), regional, and state and international planning and along with these spatial managing may be divided into spatial and town planning. Urban planning is a professional and social activity, which plans growth of settlements, their restoration and creates optimum conditions for dwellings, work, traffic, and recreation. Here the construction-technical, technological, architectural, and designing aspect actually expresses itself (Pogačnik 1980). Regardless of the enumerated hierarchy of plans or their definition and timely plan determination planning is divided into individual phases based on a usage of databases and information systems. Therefore some authors (Hoisl 1982) regard planning a return-closed process based on data acquisition, processing, and application. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 owadays spatial planning is ever more regarded as planning spatial ecology since it comprises nature and society, with it we try to achieve perfect integration of social economic development, population flow, urban e.g. settling, industrial, and agricultural development, and landscape reconstruction. Further the task of spatial planning is a priority fulfillment of social functions such as: dwellings, work, supply, education, recreation, moving and living in an environment which has ecologically and structurally divided available use of land with minimal conflicts, and, in which damage prevention is assured. The basis of economic spatial development guidance are ecosystems such as usage production basis therefore at physical planning protection and an even production of the ecosystem has to be achieved along with minimum damage (Buchnwald, Engelhard 1980). Emerging form these tasks as a basis worldwide a spatial protection planning has developed, its aim beeing the treatment of natura! environment and its components as the goods which are limited and can not be substituted when exhausted or destroyed. Ecological or protecting orientation of planning means adding ecological components into a system 9f physical planning, integration of ecological planning into integral and sector planning. Resulting this orientation landscape planning has been formed and besides global environment protection it has comprised some forms of taking care for the natura! environment (Prosen 1993). A preparation of any kind of spatial plan is on the one side a technical, professional, and scientific task, and on the other it is also an artistic one (Košir 1993) the latter beeing valid as such for urban settlements in particular. The above presentation of the theory of spatial planning should form a foundation for the in the following text explained rough division of tasks the surveying profession could take over in the new emerging system of plaiming and physical planning. 3. PAR1'ICIPATION OF SURVEYING IN PHYSICAL PLANNING mong the tasks the surveying profession already executes within the activities of planning and physical planning two issues must be clear:.either the surveying profession offers certain basics and data or else it is the carrier of these activities. With the set up of geographic and land information systems e.g. information systems on the whole the role of surveying within the complex of planning and physical planning has intensified greatly. From the original task of supplying basics e.g. maps and plans surveying is nowadays capable of much more, narnely: • maps, plans and air photographs in digital technique • data on natural and built-up environment • data on protected and endangered areas • data on present use, and alike. In the 1970's much thought was given to procedures and methods of planning (Sedlar 1970, Naprudnik 1985) and to dividing the latter to individual phases namely inventarization ( data collecting and processing), valorization ( data evaluation and analysis), and plan elaboration (variant solutions). At present these considerations are in many ways different yet they do not deviate from this concept of work methods though it is trne that geographic information systems resulting from the concept and methodological approach to an individua! planned act may save much tirne at data collecting, evaluating and analyzing. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 atabases and information systems for urban planning and project making are at present more and more based on data basics which are connected with the state of the parcels e.g. the land information system. This means the setting up of a cadastral real condition in a digital form. The setting up of information systems for the needs of planning and physical planning onto a land information system is a necessity since to realize plans and maps adequate land has to be provided and land-legal relations settled. he intensity and level of the cooperation of the surveying profession in the activity of spatial and physical planning depends among other things on the level of planning. There surely is a difference of a profession cooperation at an elaboration of a state plan from that one of a local community plan or even from an elaboration of an urban area development plan. The examples from Germany (Seele et al. 1982) show the surveying profession may also be a carrier of tasks from the field of physical planning. In the previous century the surveyors in Germany began to be educated also for the need of agricultural land managing ("Kulturtechnik") which today means managing and development of rural areas. These tasks have been . developed within. the complex of a planning subdivision e.g. land consolidation which has begun through centuries began to develop as a means of physical planning and with which plans of the state, regional, and local level are realized. In our environment the regrouping of parcels is still treated as an agricultural operation though it is the professional technical procedure with which technically, ecologically, and legally land is reorganized and a possibility of putting into force various usages of land parcels and with it to cover the society's need for building sites are ensured. This means such a plan for regrouping of parcels considers integral needs of a certain area and planners-methodological demands as well as ecological and designing- managing ones. The coordination of planning and executing spatial important measures should be a help to an expedient realization of these measures with one spatial construction plan and no longer with partial sector approaches. The principles of land consolidation may be used also in managing a settlement or its parts and above all the land consolidation may be used as a method of gaining building sites. he term land consolidation is used more or less for managing agricultural parcels e.g. countryside and is an agrarian technical operation which main task is collecting dispersed property on which there is an agricultural production of the same legal person with coincident disposal right into a whole or at least a few round-up areas (economic effects). The term planning subdivision is used more or less for managing land-legal relations in realizing urban documents on areas intended for dwellings construction or trade and production. On a voluntary basis land owners put their parcels into a land consolidation fund from which under a certain procedure shares are allocated to an individual investor according to the urban act and accdrding to the value of the deposit. From the stated it is evident that sooner or later also our society is bound to give support to our profession and entrust us with these tasks. To our regret this kind of need and trust is not present yet. 4. CONCLUSION e review of our legislation from the past and from it arising planning methodology after the second world war shows that this distinctly interdisciplinary adivity has had Geodetski vestnik 38 (1994) 3 its ups and downs. The same goes for the surveying profession and the it has had from politics and society. The new social system and the way to Europe demand a different aucn v,:t,..-11 of spatial planning and managing, and in general quite different concem about the environment. All stated demands from all of us a different attitude towards the planners' as well as the surveying profession. For our social planning heritage neither the profession nor the state may take pride in so with sufficient professional seriousness and using European methods a new system of planning and decision-making about spatial intervention and usage of land on the whole should be set up. Just now we witness strategic decisions about a new usage of land in our state yet this state has no state plan of its own. Worldwide spatial development and protection are based on high quality regional plans but we know nothing of a regional planning. One wonders who benefits from blind forces? Slovenia there are some attempts at setting up geographic information systems it seems there is no real connection with the origin of methodology of planning. One has a feeling the surveying profession is sometimes deliberately pushed off the planners' profession to be more easily taxed with beeing the out-of-date and obsolete. We are aware of these shortcomings and they are consciously done away with. It is regrettable but in our society sector planning still dominates over the complex one and this is the cause some individual professions dominate in the system of planning while others are beeing set aside. The answer why so is not known! The role of the surveying profession in physical planning and countryside and village development is clear enough especially in Germany ~hereas in our environment some institutions regard this activity not part of our line of work. Even more could be said about shortcomings we feel in the field of the development of the surveying profession as to physical planning and managing. The Geodetic workshop may be a good opportunity for new work tasks. Literature: Buchwald, K., Engelhardt, W, 1980, Handbuch fuer Plannung, Gestaltung un Schutz der Umwelt, BL V Verlagsgesellschaft Muenchen, Wien und Zuerich. Glikson, A., 1971, Regionalno planiranje i razvoj, Klub mladih arhitekata, Beograd. Hoisl, R., 1982, Planungstheoretische Grundlagen zum Plan ueber die gemeinschaftliche und oeffentlichen Anlagen, Ministerium fuer Emaerung, Landwirtschaft und Forsten, Baden-Wuertenberg. Jnfonnacija o študiju geodezije, 1994, FAGG OGG, Ljubljana. Jnfonnationsschrift zum Studiengang Vermessungswesen an der Rheinischen Friedrich-Wilhelms-Universitaet, 1993, Bonn. Košir, 1993, Zamisel mesta, Slovenska matica, Ljubljana. Naprudnik, M, 1985, Družbeno-ekonomske opredelitve geodetske inventarizacije prostora, Doktorska disertacija, FAGG OGG, Ljubljana. Pogačnik, A., 1980, Urbanistično planiranje, Učbenik, FAGG VTOGG, Ljubljana. Prosen, A., 1993, Sonaravno urejanje podeželskega prostora, Doktorska disertacija, FAGG OGG, Ljubljana. Sedlar, S., 1970, Inventarizacija prostora, Geodetska dejavnost v inventarizaciji prostora, Bled. Seele, W et al. 1982, Flurbereinigung, Bundesministerium fuer Emaerung, Landwirtschaft und Forsten, Bonn. Review: profdr. Milan Naprudnik Darko Tanko Geodetski vestnik 38 (1994) 3 UDK (UDC) 711:659.2.011.56 681.3:65.012.45 GIS 061.3(49ZJ2-2) Radenci „1994" PRI p ER UPORABE GIS- IZVEDBI SP EMB PL S HA TOV OBČINE PIRAN Danijel Boldin Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 16.8.1994 Izvleček Različnih dogodkov je v prostoru danes vedno več. Vedno · več je tudi zahtev po ažurnih in usklajenih infonnacijah o teh dogodkih. Z razvojem računalniške tehnologije se povečuje tudi ponudba digitalnih prostorskih podatkov. S primerom občine Piran prikazujemo način uporabe GJS-a pri izvedbi sprememb planskih aktov. Ključne besede: CAD, Geodetski dan, GlS, Piran, planski akti, prostorska informatika, Radenci, 1994 Abstract Growing urbanization brings f orth necessary detailed studies of current characteristics and regulations of spatial changes. At the same tirne the supply of digital spatial infonnation is growing increasingly. Within the frame of the case study of the Piran commune, we present a usage of GIS tools which give a broad specter of possibilities to implementation and coordination of spatial changes. Keywonlls: CAD, Geodetic workshop, GJS, Piran, planning documents, Radenci, spatial informatics, 1994 UVOD razvojem računalniške tehnologije so se povečale tudi želje in potrebe po uporabi digitalnih prostorskih podatkov pri različnih procesih planiranja. Tako kot pri večini procesov, ki jih želimo avtomatizirati, je tudi za računalniško podporo procesom planiranja potrebna vrsta priprav. Poleg organizacijskega, tehnološkega in kadrovskega dela imajo največji vpliv na rezultate podatki. Zelo je pomembno, kakšne podatke imamo na voljo, kako so ti podatki pripravljeni, koliko so ažurni, kakšna je njihova natančnost ipd. Poleg kvalitete vhodnih podatkov, ki so za enkrat še večinoma v analogni obliki, se pri njihovi pretvorbi v digitalno obliko srečujemo še s problemi natančnosti zajemanja, standardizacije, povezljivosti, različnih načinov kartografskega prikazovanja kakor tudi spreminjanja nekaterih že uveljavljenih postopkov pri procesih priprave planskih gradiv. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 V prispevku prikazujemo delo pri računalniški podpori izvedbe sprememb planskih aktov občine Piran (spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Piran od 1986. do 2000. leta). Namen projekta je bil pripraviti grafično podatkovno bazo, ki nam je omogočala izdelavo ustreznih kartografskih prikazov, kakor tudi izvedbo različnih prostorskih analiz. Pri projektu smo si zastavili nalogo pripraviti digitalno podatkovno bazo, ki naj temelji na tehnologiji geografskih informacijskih sistemov (PC ARC/INFO). V občini Piran že obstaja (na Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora) podatkovna baza sistema SDMS (Mikrodata Maribor), ki vsebuje določene podatkovne sloje (rastrske slike temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5 000 in preglednih katastrskih načrtov v merilih 1:1 000 in 1:2 000, kategorizacijo kmetijskih zemljišč, agrokarto itd.) in omogoča izvajanje nekaterih prostorskih analiz. Podatkovna baza, ki smo jo pripravili na Urbanističnem inštitutu, zagotavlja osnovo (identifikacijo, lokacijo, osnovno klasifikacijo entitet - objektov) za različne potrebe na ravni planiranja in urejanja prostora. Ta baza planerjem omogoča pridobiti osnovne informacije o trenutnem stanju v prostoru in tudi o obstoječih in predvidenih posegih v prostor. Celoten projekt je bil izveden na osebnih računalnikih 1 ,1 z uporabo različnih programskih orodij za vnos in obdelavo grafičnih in atributnih podatkov. Kot osnovno GIS-ovo orodje za obdelavo podatkov smo uporabljali program PC ARC/INFO 3.4D. Pri zajemu in prikazu grafičnih podatkov pa smo uporabljali še programa MapCAD in AutoCAD 12. Zajem podatkov je potekal deloma z ekransko vektorizacijo, deloma z digitalizacijo na digitalniku formata A0. Kartografske prikaze smo izrisovali na peresnem risalniku formata A0 kakor tudi na barvnem rastrskem risalniku enakega formata. VHODNI PODATKI snovni vir za zajem in prikaz podatkov so predstavljali pregledni katastrski in temeljni topografski načrti v merilu 1:5 000. Za zajem podatkov, ki se vežejo na parcelno stanje - vektorizacija (kmetijske, stanovanjske, gozdne površine ipd.), smo pregledne katastrske načrte merila 1:5 000 prenesli v digitalno obliko (skaniranje, umerjanje v GK-koordinatni sistem, rezanje, lepljenje). Za zajem podatkov, ki se navezujejo na topografske načrte (vodovod, kanalizacija, elektrika ipd.) pa smo uporabili iz obstoječe podatkovne baze sistema SDMS skanirane topografske načrte v merilu 1:5 000. Za podlago tem podatkom smo uporabili centroide hišnih številk iz EHIŠ-a in meje naselij, krajevnih skupnosti in same občine iz registra območij teritorialnih enot - ROTE-ja. MODEL GRAFIČNE BAZE er v Sloveniji še nimamo enotnega sistema šifriranja in klasificiranja digitalnih elementov plana oz. ni definiranih standardov geoinformacijske infrastrukture, smo pripravili model podatkov za to nalogo. V podatkovnem modelu so objekti (entitete) razvrščeni v tri hierarhične ravni. V sak objekt je šifriran s štirimestno šifro. Sifra objekta omogoča enolično identifikacijo kot tudi povezavo med grafičnim in atributnim delom. V model podatkov smo uvrstili naslednje skupine: • energetska infrastruktura - elektrika - plin Geodetski vestnik 38 (1994) 3 o komunalna infrastruktura - vodovod - kanalizacija - odlagališča odpadkov o prometna infrastruktura - ceste - zračni transport - vodni transport o telekomunikacijska infrastruktura - PTT - RTV o naravna in kulturna dediščina - naravna dediščina - kulturna dediščina o razmejitve in območja urejanja prostora - razmejitve - namenska raba zemljišč - načini urejanja z vrstami PIA - izboljšava in urejanje naravnih virov. Objekte smo glede na topološko obliko razvrstili v tri skupine. V podatkovni bazi so tako zajete naslednje skupine podatkov: točkovni, linijski in poligonski objekti. Atribute za posamezen objekt (vrsta objekta, izvedba, faznost izdelave itd.) smo vezali na posamezni tip podatkov. Nosilci atributnih podatkov so: točka pri točkovnih, logični odsek pri linijskih in centroid poligona pri poligonskih objektih. KARTOGRAFSKI PRIKAZI a izrise planske vsebine smo pripravili model kartografskih znakov, s katerim smo skušali kar v največji možni meri upoštevati že dogovorjene znake iz klasične (ročne) izdelave planov. Osnovni prikazi so izrisani v merilu 1:5 000, sintezni prikazi pa v merilu 1:25 000. Pri pripravi kartografskih prikazov smo testirali več možnih načinov izrisa vsebine plana. V prvi fazi smo tematske prikaze izrisovali na prosojen papir, ki nam je omogočal različna prekrivanja. V nadaljevanju smo razvili postopek za izris digitalne vsebine na že obstoječo kartografsko podlago z upoštevanjem skrčka ali raztezka te podlage. Na koncu pa smo izrisovali digitalno vsebino plana skupaj z skaniranimi podlagami temeljnih topografskih ali preglednih zemljiškokatastrskih načrtov merila 1:5 000. ZAKLJUČEK izvajanju omenjenega projekta smo razvijali in testirali različne tehnološke ki naj omogočijo lažjo, natančnejšo in kvalitetnejšo pripravo različnih prostorskih gradiv. Obenem smo podatkovno bazo prostorskega plana zasnovali tako, da jo lahko uporabniki brez večjih sprememb uporabljajo na različnih sistemih (CAD ali GIS). Digitalna vsebina plana omogoča veliko lažje vzdrževanje in spremljanje dogajanja v prostoru skozi različna časovna obdobja. Tudi pri tem projektu lahko potrdimo že znano ugotovitev, da je kvaliteta vhodnih podatkov zelo pomembna. Kljub različnim možnostim, ki nam jih nudi računalniška tehnologija, moramo pred Geodetski vestnik 38 (1994) 3 analogno/digitalno pretvorbo prostorskih podatkov skrbno preučiti vhodne podatke, kajti ti imajo še vedno največji vpliv na končne rezultate našega dela. Viri in literatura: Antenucci, J.C. et al., 1991, GIS A Guide to the technology, Van Nostrand Reinhold, New York. Boldin, D., 1994, Računalniška podpora dolpolnitvi prostorskih sestavin dogoročnega plana občine Piran, I. in II. faza, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana. Boldin, D., Jakoš, A., 1992, Uporaba geografskega informacijskega sistema pri predlogu novih občin Slovenije, Simpozij geografski informacijski sistemi v Sloveniji, Ljubljana. MapCAD, Reference Manual, Version 3.6, VJSIONGLOBAL Ltd, London. Recenzija: mag. Božena Lipej Tadej Pfajfar (v delu) Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Božo Demšar Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Prispelo za objavo: 18.8.1994 Izvleček Sedanji geodetski in drugi predpisi ne urejajo geodetskih del pri graditvi oziroma posegih v prostor. V referatu so navedeni predlogi za legalizacijo geodetskih del in ureditev statusa izvajalcev-naročnikov ter ureditev temtinologije na tem področju. Ključne besede: Geodetski dan, graditev, Radenci, urejanje prostora, zakonodaja, 1994 Abstract Present surveying and other regulations do not regulate surveying tasks in construction e.g. interventions into space. The article gives suggestions regarding legalization of surveying works and regulation of the status of both the ordering and executing party, and the regulation of tenninology far this field. Keywords: construction, Geodetic workshop, legislation, Radenci, physical planning, 1994 UVOD UDK (UDC) 69+ 711:528 061.3(497.12-2) Radenci „1994" pričujočemu prispevku ne pristopam kot specialist na' področju geodetskih del ri graditvi. Kljub temu sem v svoji praksi tudi na tem področju pridobil pravšnjo mero izkušenj, da lahko določena vprašanja obravnavam nepristransko. Prispevek naj bo vzpodbuda za širšo akcijo priprave predpisov za področje geodetskih del pri posegih v prostor in graditvi. OBSTOJEČA ZAKONODAJA Geodetska zakonodaja, v celoti še iz let 1974 in 1976, je povsem neustrezna in že škodljiva. Predvsem nima ustrezno opredeljenih geodetskih del zunaj uprave. Veljavni predpisi dajejo vse vzvode stroke v roke upravni službi, ki jih skuša čim dlje časa zadržati, kar je po šestih letih priprav novelacije predpisov že povsem očitno. Očitni so tudi klavrni poizkusi ureditve geodetskega podjetništva v okviru geodetske zbornice, ki naj bi zastopala interese podjetnikov in urejala izvajanje geodetskih del, kamor spadajo tudi geodetska dela pri graditvi. Brez dvoma lahko ugotovimo popolno neurejenost izvajanja geodetskih del na področju urejanja prostora in graditev. Pogrešamo strokovno in materialno zaščito izvajalcev kot tudi naročnikov, kar je nesprejemljivo za stroko in pravno deklarirano državo. Za stroko pa je nevarna situacija, ki dopušča posamezniku, komurkoli s primernim položajem, po lastni presoji izbirati veljavnost predpisov. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 analogno/digitalno pretvorbo prostorskih podatkov skrbno preučiti vhodne podatke, kajti ti imajo še vedno največji vpliv na končne rezultate našega dela. Viri in literatura: Antenucci, J.C. et al., 1991, GIS A Guide to the technology, Van Nostrand Reinhold, New York. Boldin, D., 1994, Računalniška podpora do/polnitvi prostorskih sestavin dogoročnega plana občine Piran, I. in II faza, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana. Boldin, D., Jakoš, A., 1992, Uporaba geografskega infonnacijskega sistema pri predlogu novih občin Slovenije, Simpozij geografski infonnacijski sistemi v Sloveniji, Ljubljana. MapCAD, Reference Manual, Version 3.6, VISIONGLOBAL Ltd, London. Recenzija: mag. Božena Lipej Tadej Pfajfar (v delu) Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Božo Demšar Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Prispelo za objavo: 18.8.1994 Sedanji geodetski in drugi predpisi ne urejajo geodetskih del pri graditvi oziroma posegih v prostor. V referatu so navedeni predlogi za legalizacijo geodetskih del in ureditev statusa izvajalcev-narocnikov ter ureditev terminologije na tem področju. Ključne besede: Geodetski dan, graditev, Radenci, urejanje prostora, zakonodaja, 1994 Abstract Present surveying and other regulations do not regulate surveying tasks in construction e.g. interventions into space. The article gives suggestions regarding legalization of surveying works and regulation of the status of both the ordering and executing party, and the regulation of terminology for this field. Keywonl.s: construction, Geodetic workshop, legislation, Radenci, physical planning, 1994 UVOD UDK (UDC) 69+ 711:528 061.3(497.12-2) Radenci „1994" pričujočemu prispevku ne pristopam kot specialist na· področju geodetskih del ri graditvi. Kljub temu sem v svoji praksi tudi na tem področju pridobil pravšnjo mero izkušenj, da lahko določena vprašanja obravnavam nepristransko. Prispevek naj bo vzpodbuda za širšo akcijo priprave predpisov za področje geodetskih del pri posegih v prostor in graditvi. OBSTOJEČA ZAKONODAJA Geodetska zakonodaja, v celoti še iz let 1974 in 1976, je povsem neustrezna in že škodljiva. Predvsem nima ustrezno opredeljenih geodetskih del zunaj uprave. Veljavni predpisi dajejo vse vzvode stroke v roke upravni službi, ki jih skuša čim dlje časa zadržati, kar je po šestih letih priprav novelacije predpisov že povsem očitno. Očitni so tudi klavrni poizkusi ureditve geodetskega podjetništva v okviru geodetske zbornice, ki naj bi zastopala interese podjetnikov in urejala izvajanje geodetskih del, kamor spadajo tudi geodetska dela pri graditvi. Brez dvoma lahko ugotovimo popolno neurejenost izvajanja geodetskih del na področju urejanja prostora in graditev. Pogrešamo strokovno in materialno zaščito izvajalcev kot tudi naročnikov, kar je nesprejemljivo za stroko in pravno deklarirano državo. Za stroko pa je nevarna situacija, ki dopušča posamezniku, komurkoli s primernim položajem, po lastni presoji izbirati veljavnost predpisov. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Geodetska dela pri graditvi so bila ustrezno zastopana in urejena v predlogu Zakona o graditvi, ki je bil obravnavan v Vladi v letih 1990 in 1991. Predlog zakona je vseboval tudi osnovo za izdajo ustreznih pravilnikov, ki jih stroka takrat žal ni zmogla pripraviti. Zakaj je sedanji osnutek Zakona o urejanju prostora in graditvi geodetsko dejavnost v procesu posegov v prostor in graditvi dejansko prezrl, je umestno vprašanje. Pripombe oziroma predlogi za ureditev bistvenih vprašanj za ureditev geodetskih del v tem zakonu so bili naknadno podani ter sprejeti pozitivno in naklonjeno. S konstruktivnim sodelovanjem geodetske stroke bo možno predlagano ureditev uskladiti z vsebino zakona. UREDITEV V PREDPISIH Geodetski predpisi so okvir, ki bo omogočil in legaliziral geodetska dela. pri graditvi, postopkovno pa je treba izvajanje del urediti v področnem Zakonu o urejanju prostora in graditvi, ki je v pripravi. Takoj je treba opozoriti na nevarnost podrejanja geodetske stroke področju, ki ga zakon ureja. Definirati in konkretizirati je treba tudi terminologijo. V prispevku predlagam ustreznejše izraze za ureditev geodetske dejavnosti v procesu izvajanja del pri urejanju prostora in graditvi. PROJEKT GEODETSKIH DEL Osnova za legitimnost in ureditev geodetskih del pri graditvi je v zakonu definiran projekt geodetskih del kot sestavni del dokumentacije pri graditvi oziroma posegih v prostor. Brez dvoma se geodetska dela v procesu posega v prostor izvajajo različno zahtevno, obsežno in natančno. Za gradnjo zahtevnih objektov, npr. hidrocentral, so geodetska dela obsežna in zahtevajo veliko natančnost. Za gradnjo stanovanjskih sosesk so geodetska dela manj zahtevna, toda kljub temu je treba izdelati projekt, ki je osnova za izvedbo del in dokumentacijo izvedbe. Projekt za izvedbo geodetskih del je poleg tega nujen za racionalizacijo izvedbe. Glede na stopnjo izvedbe se projekt geodetskih del deli oziroma naj bo sestavni del projektov za izvedbo del in izvedenih del. Na osnovi projekta izvedenih del in predpisov zakona o katastru zgradb in zemljiške knjige se izdela še projekt etažne lastnine. Sestavna dela projekta geodetskih del v projektu za izvedbo sta obvezno projekt prenosa lege funkcionalnih zemljišč v prostor in projekt prenosa lege objekta (gradnje) v prostor. a zagotovitev zanesljivosti, odgovornosti izvajalcev in nadzora je zakonska ureditev geodetskih del pri graditvi nujna. S tem bo dana tudi osnova za izdajo pravilnikov za podrobno ureditev izvedbe postopkov, pr~ravo normativov in potrebno usposobljenost izvajalcev za posamezna dela. Ce je primerno v zakonu opredeliti projekte hortikulturnih in vrtnarskih ureditev, ima vsaj enako težo in pomen za korektno izvedbo posega v prostor tudi projekt geodetskih del. Prenos lege projekta posega v prostor (v geodetskih predpisih je uporabljen i.zraz v naravo oziroma na teren) Veljavni zakon o urejanju naselij in Zakon o graditvi vsebujeta termin zakoličba, ki opredeljuje dejansko vsa geodetska dela pri posegih v prostor in graditvi. Nedoločenost izraza je povzročila strokovne in postopkovne pomanjkljivosti, o čemer Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 sem v prispevkih že razpravljal. Posamezne faze geodetskih del pri posegih v prostor in graditvi lahko delimo v: o prenos lege funkcionalnih parcel v prostor o prenos lege objektov (gradnje) v prostor ' o parcelacijo za formiranje funkcionalnega zemljišča parcele o tehnično geodetska dela pri graditvi (zakoličbe) o ugotovitev lege izvedenega posega v prostor (Zakon o geodetski službi imenuje: izdelava geodetskega načrta lege novoizgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. Zanimivo, da ni bilo potrebe pri tehničnih pregledih ugotavljati tudi korektnost izvedbe parcelacije funkcionalnega zemljišča. Očitno je bilo dejstvo družbene lastnine zemljišč močnejše kot predpisi). Z izrazom zakoličba smo poimenovali faze del prve, druge, delno tretje in četrte alineje. Za zagotovitev strokovno logičnih postopkov je treba tudi terminološko ločiti: o prenos lege posega v prostor iz projekta in o izvajanje tehničnih geodetskih del za graditev. Prenos lege posega v prostor, lege funkcionalnih parcel in lege objekta je geodetska določitev lege projekta v naravi s prenosom v upravnem postopku, z izdelavo zapisnika, ki ga opravi geodetski upravni organ ali pooblaščenec. Vsa ostala geodetska dela, ki se izvajajo za gradnjo objektov, se še naprej imenujejo zakoličbe. Predlagana ločitev upravnih del, prenos lege posega v prostor, od izključno tehničnih del, zakoličbe za gradnjo, zahteva tudi že pred časom predlagano terminološko ločitev v geodetska upravna dela in geodetska tehnična dela ter opustitev sedanjega že dlje časa neprimernega in nelogičnega termina geodetska inženirska dela, ki se tudi v tujini ne uporablja več. Še posebej zahteva tako opredelitev terminov regulativa za gradnjo cest. Ločiti je treba podatke za prenos lege projekta v prostor, funkcionalne parcele ceste in lege trase ceste, ki je podana že z osjo ceste, od elementov za zakoličbo pri gradnji ceste. Pri gradnji cest se bo treba opredeliti, ali naj projekt vsebuje tudi projekt funkcionalne oz. gradbene parcele ceste, opredeliti časovno izvedbo in način parcelacije ter pridobitev lastništva s parcelacijo formirane parcele ceste. Sedanja zakonodaja ima pri časovni ureditvi postopkov geodetskih del pri gradnji cest največ pomanjkljivosti. Geodletske osnove za posege v prostor Sedanja zakonodaja predpisuje merila, vsebino in posredno natančnost g.eodetskih načrtov kot osnov za pripravo projektov. Po opredelitvi vsebine prostorskih planov je smotrno opredeliti tudi merila in obvezno vsebino geodetskih kart kot osnovo za pripravo prostorskih planov. Prav tako je smotrno, da izdelavo predpisanih kart poverimo državi oziroma geodetski službi. Že dlje časa trdim, da je nesmiselno predpisovati merilo, vsebino in natančnost geodetskih kart za pripravo projektov posegov v prostor. Edino pravilno je, da glede na zahtevano natančnost projekta merilo, vsebino in natančnost geodetskega načrta določi in naroči projektant. Projektant mora poznati zahtevnost projekta in glede na to zahtevati ustrezno natančnost geodetskega načrta, ker le projektant odgovarja za kvaliteto projekta. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Geodetski izvajalec je lahko odgovoren le za izvedbo zahtevane natančnosti geodetskega načrta. Osnova za izdelavo projekta funkcionalnega zemljišča in parcelacije za graditev zahtevo za ugotovitev meja lastništva in izmero ugotovljenega parcelnega stanja, ki naj bi bila obvezna za območja predvidenih posegov v prostor, dejansko izdelavo novih zemljiškokatastrskih načrtov za območje posega, si želijo nekateri pridobiti zasluge za geodetsko stroko. Osnova za izdelavo projekta funkcionalnih zemljišč in izvedbo parcelacije za pridobitev lastništva naj bi bil v bodoče le mejni katastrski načrt tMejni katastrski načrt je termin, predviden v osnutku geodetskega zakona za zemljiškokatastrski načrt, katerega parcelno stanje je bilo pred izmero ugotovljeno v mejno ugotovitvenem postopku. Ker je pravno veljavno parcelno stanje obvezna vsebina zemljiškokatastrskega načrta, lahko to imenovanje tudi zavaja). a ekološko in lastniško občutljivih območjih ( cena zemljišča) bo račun pokazal upravičenost te zahteve, lastnik in investitor pa bosta odločala o izdelavi novega zemljiškokatastrskega načrta že pred posegom v prostor. Račun se zagotovo ne bo izšel pri izgradnji infrastrukturnih objektov, npr. avtocest, ki potekajo zunaj naselij (na območjih zemljiškokatastrskih načrtov grafične izmere). Dokazljivo je, da v teh primerih taka investicija ni interes države in večinoma tudi ne lastnikov zemljišč. V takih primerih je smotrna in strokovno ustrezna izvedba postopka, ki je bil kot predlog že objavljen (način in postopek izvedbe je obrazložen v članku v Geodetskem vestniku v letu 1991). Časovna opredelitev izvedbe geodetskih del V procesu izvedbe posega v prostor je treba časovno urediti izvedbo parcelacije in prenos lastništva oziroma pridobitev pravice uporabe zemljišča za graditev. Za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor se mora investitor izkazati z lastništvom zemljišča. Zato je treba formirati funkcionalno zemljišče oziroma izvesti zato potrebno parcelacijo še pred izdajo dovoljenja za poseg. Parcelacijo je treba izvesti na osnovi veljavnega projekta za izvedbo del, ki vsebuje projekt za prenos lege meja funkcionalnega zemljišča v prostor. Posebno vprašanje je ali naj že dokumentacija za predhodno soglasje za poseg v prostor (sedanje lokacijsko dovoljenje) vsebuje projekt za prenos posega v prostor. Predhodno soglasje naj bi investitorju zagotovilo tudi smotrnost investicije za pridobitev potrebnih zemljišč, torej možnost pridobitve zemljišče. Posebno pozornost in drugačno, posebnostim prilagojeno ureditev te problematike, zahteva gradnja cest. Predlagan dejansko korekten postopek (glej prejšnje poglavje) je lahko enostavnejši po zgledu prakse preteklih let. Če bo ugotovljen zadosten družbeni interes in ne bo v nasprotju z osnovami pravne ureditve, naj zakon predpiše ugotovitev meje funkcionalnega zemljišča ceste in izvedbo parcelacije po končani gradnji po dejanskem stanju zgrajene ceste ter nato ureditev lastništva; toda vsekakor še pred izdajo uporabnega dovoljenja. Prenos lege objekta v prostor, sedanja zakoličba objekta, je zahte;:,an po prijavi začetka izvajanja del in pred dejanskim začetkom izvajanja del. Ce štejemo prenos objekta v prostor za začetek oziroma fazo graditve, je tak vrstni red logičen. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Če bi enako šteli tudi prenos lege meja funkcionalnega zemljišča v prostor, bo zadeva nelogična. Glede na problematičnost neizvajanja prenosov lege objekta v prostor bi bilo priporočljivo zahtevati prenos objekta v prostor še pred prijavo začetka graditve, zapisnik o prenosu pa naj bi bil kot dokaz izvedbe pravilnega prenosa priložen prijavi izvajanja začetka del. Literatura: Demšar, 1988, Stanje in nestrokovna uporaba geodetskih podlag za pripravo izvedbenih aktov, Zbornik referatov Sedlarjevega srečanja. Demšar, B., 1989, Geodetske podlage in evidence za pripravo in izvajanje prostorskih izvedbenih aktov, Geodetski vestnik (33), Ljubljana, štev. 1, str. 9-13. Demšar, B., 1989, Geodetske podlage za planiranje, Planerska delavnica zavoda SRS za planiranje. Demšar, B., 1989, Problematika pridobivanja zemljišč za gradnjo avtocest, Posvetovanje javnih pravobranilcev Slovenije, Polževo. Demšar, B., 1990, Geodetske osnove za projektiranje cest, Gradbeni vestnik, Ljubljana, štev. 1, str. 37-42. Demšar, B., 1991, Geodetska dejavnost v zakonu o graditvi objektov, Obvestila MOP-Republiške geodetske uprave, str. 7-14. Demšar, B., 1991, Geodetske podlage za pripravo lokacijskega načrta in za izvedbo parcelacije pri cestah, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 1, str. 90-92. Demšar, B., 1991, Priprava Zakona o dejavnosti geodetske službe, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 1, str. 7-12. Demšar, B., 1993, Obravnava tehničnih pogojev za izvajanje meritev in parcelacije zemljišč za gradnjo in rekonstrukcijo cest, Obvestila MOP-Republiške geodetske uprave - priloga, 4~trani. Recenzija: Matjaž Accetto (v delu) dr. Dušan Kogoj Geodetski vestnik 38 (1994) 3 DELVZP ST TASTRA ZGRADB Mojca Glinšek Geodetski zavod Celje, Celje Prispelo za objavo: 18.8.1994 Izvleček Prispevek obravnava namen in organizacijo katastra zgradb. Predstavljeno bo predvideno delovanje katastra zgradb v okviru geodetske službe, vsebina katastra zgradb ter delovni in upravni postopki, potrebni za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra zgradb. Ključne besede: Geodetski dan, kataster zgradb, model, postopek, Radenci, vsebina, 1994 Abstract The article discusses the aim and organization of a building cadastre. It presents some intended building cadastre operations within the frame of the surveying service, building cadastre summary, and working and administrative methods needed f or setting up, managing, and maintaining a building cadastre. Keywords: building cadastre, Geodetic workshop, method, model, summary, Radenci, 1994 UVOD UDK (UDC) 347.235.11.001:721 061.3(497.12) Radenci „1994" V prispevku bo na kratko opisan model vzpostavitve katastra zgradb razvojno-raziskovalnega projekta vzpostavitve digitalne baze katastra zgradb (v nadaljevanju: projekt katastra zgradb), katerega naročnik je bila Republiška geodetska uprava (RGU), izvajalca pa Geodetski zavod Celje, kot nosilec, in Igea, kot soizvajalec. Za spremljanje dela na katastru zgradb je RGU imenoval posebno komisijo, ki je s svojimi mnenji in stališči usklajevala potek izvajanja projekta. IZHODIŠČA ZA PROJEKT KATASTRA ZGRADB Pred začetkom dela na katastru zgradb je bilo jasno postavljeno samo eno izhodišče: ,,Kataster zgradb funkcionira v okviru geodetske upravne službe. Njegova osnovna funkcija je tehnično podpreti vpise etažne lastnine v zemljiško knjigo." To izhodišče je imelo pravno osnovo v Zakonu o geodetski službi (Ur.l. SRS 23/76), ki opredeljuje, da je kataster zgradb zadeva geodetske službe, in v Stanovanjskem zakonu (Ur.l. RS 18/91), ki opredeljujejo, da se podatki za register stanovanj zajemajo iz katastra zgra<;lb. Na tej osnovi je bil izoblikovan model vzpostavitve katastra zgradb. Poleg tega naj bi bile opredeljene še nekatere druge funkcije katastra zgradb: kataster zgradb je urejena, časovno preverjena zbirka osnovnih peidatkov o zgradbah in delih zgradb, ki so osnova za izmenjavo podatkov o zgradbah in delih zgradb za druge evidence. Realna potreba po vzpostavitvi katastra Geodetski vestnik 38 (1994) 3 zgradb kot tehnične podpore za vpis pravnih razmerij na delih zgradb v zemljiško knjigo je nastala s sprejemom Stanovanjskega zakona, ki opredeljuje, da so lastniki stanovanj dolžni vpisati stanovanja v zemljiško knjigo v treh letih po njegovi uveljavitvi. CILJI PROJEKTA KATASTRA ZGRADB 1. cilj: Opredeliti minimalno vsebino katastra zgradb in postopke za njegovo izvedbo, ki bodo omogočali v času zaključka projekta praktično izvajanje osnovne funkcije tehnične podpore za vpise etažne lastnine v zemljiško knjigo v pogojih obstoječe ali spremenjene zakonodaje. 2. cilj: Dobiti osnove za pripravo poglavja o katastru zgradb v novem geodetskem zakonu, ki je še vedno v pripravi. 3. cilj: Izdelati operativna navodila in minimalno računalniško podporo za izvedbo testne vzpostavitve katastra zgradb. 4. cilj: Izvesti testno vzpostavitev katastra zgradb na testnih območjih geodetskih uprav Trebnje in Celje, kjer se je v praksi preizkusila zmožnost postavitve predhodnih metodološko-tehnoloških rešitev v realno okolje za celotni sistem vodenja katastra zgradb. DOSEDANJI NAČIN VPISOVANJA ETAŽNE LASTNINE V ZEMIJIŠKO KNJIGO akonsko osnovo za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo dajeta Zakon o pravicah na delih stavb (Ur.l. SRS 19/76) ter Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige E (Ur.1. SRS 22/77). V pripravi je nov zakon o zemljiški knjigi, ki je že v skupščinski obravnavi. Obstoječi prepisi predvidevajo, da se za vpis etažne lastnine ustanovi zemljiška knjiga E, ki je sestavljena enako kot glavna knjiga. V knjigo E se vpišejo zemljišče, na katerem stavba stoji, stavba in posamezni deli stavbe, ki so v etažni lastnini. Vpis v knjigo E poteka tako, da se iz glavne knjige prenese v knjigo E zemljišče, na katerem stoji stavba v etažni lastnini, za katero se predlaga vpis v zemljiško knjigo. O odpisu zemljišča v knjigi E se naredi posebna zaznamba. V enem zemljiškoknjižnem E vložku so tako zbrani podatki o zemljišču in stavbi kot celoti, ki sta v lasti vseh vsakokratnih lastnikov vseh posameznih delov ene stavbe ter o posameznih delih stavbe, ki so v lasti različnih etažnih lastnikov. V predlogu novega zakona se predvideva enotna zemljiška knjiga za vpis vseh nepremičnin, vendar pa tehnični postopek vpisa stavb v etažni lastnini še ni znan. Način vpisovanja nepremičnin v zemljiško knjigo epremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb ter drugi objekti, če tako določa zakon. Vpis nepremičnin v zemljiško knjigo se izvede na osnovi zemljiškoknjižnega predloga, ki ga predloži lastnik nepremičnine. Zemljišča je možno vpisati le s podatki, s katerimi so opisana v zemljiškem katastru, v katerem so zemljišča enolično označena s parcelnimi številkami, opisana pa s podatki o vrsti rabe, površini, katastrskem razredu ... Komunikacija o medsebojnem usklajevanju podatkov zemljiškega katastra je prek listin (sklepov sodišč in odločb ali sklepov geodetske uprave). Geodetski vestnik 38 (1994) 3 a vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo morajo lastniki po obstoječi zakonodaji predložiti naslednje: o listine, ki se zahtevajo za vpis v splošno knjigo o načrt vseh posameznih delov stavbe, izdelan od organizacije, registrirane za to dejavnost, ki mora obsegati (ti deli dokumentacije bi se po vzpostavitvi katastra zgradb zamenjali z listinami, ki bi jih izdajali iz katastra zgradb): - zemljiškoknjižno označbo zemljišča, na katerem stoji stavba, in njegovo površino označbo stavbe z ulico, hišno številko in posebnim imenom - risbo, iz katere je jasno razviden razpored stavbe - označbo, lego in mere posameznih delov stavbe, na katerih se zahteva vknjižba etažne lastnine - označbo, lego in mere tistih delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo njenim posameznim delom - razmerja med vrednostjo posameznih delov glede na vrednost vse stavbe o pogodbo o ustanovitvi etažne lastnine ali pravnomočno odločbo sodišča, izdano v nepravdnem postopku, če gre za spremembo pravic na dosedanjih idealnih deležih v etažno lastnino o pogodbo o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, na kateri so overjeni podpisi po pristojnem organu, ali sodni sklep, ki nadomešča to pogodbo. Za zgradbe se vodi v državi Sloveniji več različnih zbirk podatkov (registri stanovanj bivših samoupravnih stanovanjskih skupnosti za stanovanja, ki so bila v družbeni lasti, evidence za pobiranje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, evidenca črnih gradenj ... ), vendar nobena od teh zbirk ni izdelana tako, da bi zbrani podatki o zgradbah zagotavljali primerno osnovo za vpis etažne lastnine v ;,:emljiško knjigo. Vse sedanje zbirke podatkov o zgradbah in delih zgradb funkcionirajo kot neodvisni samostojni sistemi, ki jih ni mogoče povezovati med seboj, imajo slabo izdelan mehanizem vzdrževanja, zbrani in urejeni pa so enonamensko. Za potrebe vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo se največkrat izdelajo vsi potrebni dokumenti za vpis na novo, zaradi neskladnosti obstoječega stanja s stanjem v veljavnih dokumentih. Predlog novega zakona o zemljiški lmjigi predvideva, da. se bodo vse nepremičnine vpisovale v zemljiško knjigo z: identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru. To pomeni, da se bodo podatki za vse nepremičnine prevzemali iz zemljiškega katastra in katastra zgradb. Dokler kataster zgradb ne bo vzpostavljen, pa smiselno uporablja sedanji način vpisa. Medsebojna odvisnost pravnih razmerij na zemljiščih, stavbah in posameznih delih stavb Pri vpisih stavb v etažni lastnini v zemljiško knjigo E se upošteva pravno pravilo „superficies solo cedit", kar pomeni, da imata zemljišče in na njem stoječa stavba isto pravno usodo. To pravilo izhaja iz rimskega prava in je upoštevano v vseh pravnih odnosih med zgradbo in zemljiščem, na katerem le-ta stoji, tudi v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Zakonu o prometu z nepremičninami, Stanovanjskem zakonu, Zakonu o graditvi objektov, Zakonu o pravicah na delih stavb, Zakonu o stavbnih zemljiščih. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Sodelovanje geodetske službe pri sedanjem načinu vpisovanja nepremičnin v zemljiško knjigo a osnovi izhodišča za oblikovanje modela katastra zgradb je bilo treba poiskati mesto katastru zgradb v obstoječem načinu funkcioniranja zemljiške knjige in geodetske upravne službe. Zato je bila narejena analiza sedanjega načina vpisovanja nepremičnin v zemljiško knjigo in sodelovanja geodetske službe pri tem. Ugotovljeno je bilo naslednje: Na področju zemljišč prihaja do delitve dela med geodetsko službo in zemljiško knjigo. Najprej geodetska služba določi lego in obliko zemljišč, jih enolično označi s parcelnimi številkami in opiše s predpisanimi podatki, ki jih uvede v zemljiški kataster - upravno tehnično evidenco o zemljiščih. Geodetska služba da torej tehnično osnovo za vpis zemljišč v zemljiško knjigo. S podatki zemljiškega katastra se ravna v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ 47/86). Zemljiška knjiga in geodetska služba usklajujeta podatke o zemljiščih z medsebojnim obveščanjem o nastalih spremembah z uradnimi listinami. Usklajevanje je možno z enakimi podatki o zemljiščih, ki jih vodita obe evidenci. Na področju zgradb in delov zgradb v geodetski službi ni urejene zbirke podatkov, ki bi dajala tehnično osnovo za vpis zgradb in delov zgradb v zemljiško knjigo. Zaradi tega mora stranka sama poskrbeti za podatke in jih predložiti skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom za vpis pravnih razmerij na zgradbah in delih zgradb v zemljiško knjigo. OPREDELITEV POGOJEV ZA VZPOSTAVITEV KATASTRA ZGRADB. a osnovi predhodne analize sedanjega načina vpisovanja nepremičnin v zemljiško knjigo in sodelovanja geodetske službe pri tem je bilo opredeljeno, da lahko kataster zgradb v odnosu do zemljiške knjige določi lego in obliko stavbam in posameznim delom stavb, jih enolično označi in opiše z najmanj tistimi podatki, ki so nujno potrebni za vpis stavb in posameznih delov stavb v zemljiško knjigo. Da bi imeli ti podatki uradno veljavo, morajo biti urejeno zbrani, vodeni in vzdrževani po predpisanih merilih, v uradni evidenci, organizirani v okviru geodetske službe. V zvezi z zajemom, spreminjanjem in izdajanjem podatkov je treba uporabljati merila, določena z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Zemljiška knjiga mora od vzpostavitve katastra zgradb naprej vpisovati stavbe in posamezne dele stavb le na osnovi podatkov katastra zgradb. Za medsebojno usklajevanje podatkov je treba vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal medsebojno usklajevanje podatkov obeh. Pomemben vidik pri postavljanju meril za izgradnjo modela vzpostavitve katastra zgradb je bilo dejstvo, da imata zemljišče in na njem stoječa stavba isto pravno usodo. Zaradi tega zemljiška knjiga z načinom vpisa vedno zagotavlja povezavo med obema. K temu jo zavezujejo zakonske osnove, v katerih je opredeljen odnos med zemljiščem, in na njem stoječo stavbo, ki jih mora zemljiška knjiga pri svojem delu upoštevati. Zaradi tega je treba že pri zajemu podatkov zagotoviti takšno tehnično izvedbo, ki bo v nadaljevanju omogočila geodetski službi določitev lege zgradbe na parceli. Pri vzpostavljanju meril za izgradnjo sistema katastra zgradb je treba pri tehničnem opredeljevanju podatkov upoštevati merila natančnosti, ki se uporabljajo v geodetski stroki. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 VSEBINA KATASTRA ZGRADB Vsebina katastra zgradb je bila v projektu opredeljena tako, da je možno z njo v celoti zagotavljati osnovno funkcijo katastra zgradb - podpreti vpise etažne lastnine v zemljiško knjigo. Z opredelitvijo vsebine katastra zgradb riaj bi bilo omogočeno, da bi kataster zgradb lahko zadovoljeval še kakšne druge funkcije. Zaradi tega je bila celotna vsebina katastra zgradb razdeljena v dva dela: • obvezni del vsebine predstavljajo tisti podatki, ki izpolnjujejo osnovno funkcijo katastra zgradb - podporo vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo in podatki, potrebni za funkcioniranje samega sistema. Ta del podatkov bi bil lahko tudi osnova za izmenjavo podatkov o zgradbah in delih zgradb, ki se že zbirajo neodvisno na različnih mestih za različne namene; • ostali del vsebine predstavljajo podatki, ki bi lahko podpirali urejanje prostora, bili bi osnova za odmero davka .... Kataster zgradb je bil opredeljen kot uradna evidenca ( obvezni del) o zgradbah in delih zgradb, ki služi kot tehnična podlaga za vodenje pravnih razmerij na zgradbah in delih zgradb. V povezavi z zemljiško knjigo je kataster zgradb evidenca objektnega stanja posamezne zgradbe in posameznega dela zgradbe. Kataster zgradb je tudi osnova za povezovanje drugih podatkov ( ostali del) o zgradbah in delih zgradb, za katere tako določa zakon. V sedanji zakonodaji se uporabljajo izrazi stavbe, posamezni deli stavb in kataster stavb. Projekt je nosil naslov kataster zgradb zaradi večje splošnosti izraza zgradba. Tako so bile zgradbe opredeljene kot izgrajeni objekti, ki imajo temelje. V katastru zgradb so to stavbe, trajni gradbeni objekti in ruševine. Stavbe so objekti, ki imajo stene in streho. V katastru zgradb so to zgradbe, ki se uporabljajo za prebivanje ali za opravljanje poslovne ali druge dejavnosti v zaprtih ali v pokritih prostorih (pod skupno streho). Trajni gradbeni objekti v katastru zgradb so zgradbe, zgrajene za delovanje komunalnih, energetskih ali drugih naprav in za druge dejavnosti ali namene. Ruševine so v katastru zgradb zgradbe, ki nimajo funkcije stavbe ali spomenika, a jim je možno nedvoumno določiti tloris. Del zgradbe je osnovna enota vodenja v katastru zgradb, na katero je možno vpisovati različna pravna razmerja (najmanjša ~nota pravnega prometa v zgradbi). Sestavljen je iz enega ali večih površinsko opredeljenih delov zgradbe (prostorov) in običajno predstavlja notranjo gradbeno celoto, ki ima potencialni značaj lastniške enote. V ataster zgradb vsebuje opisne in lokacijske podatke, ki so vsebinsko in časovno ~rejeni in medsebojno kontrolirani. Temeljna prostorska enota za vodenje katastra zgradb je katastrska občina. Za zgradbe se vodijo ( obvezni del) podatki o vrsti, identifikacijski označbi, legi in obliki zgradbe. Poleg teh podatkov se vodijo ( ostali del) še podatki o neto površini, koordinate x, y, z GK centroida zgradbe, minimalna in maksimalna višina zgradbe ter vrsta in koordinate zgradbnih točk (x, y, z GK). Za povezavo z zemljiškim katastrom se vodi parcelna številka, na kateri zgradba stoji, ki je opredeljena v zemljiškem katastru. Za povezavo z registroma ROTE in EHIŠ se vodi naslov zgradbe kot je opredeljen v teh registrih. Za dele zgradb se vodijo ( obvezni del) podatki o vrsti, identifikacijski označbi, površini, legi in obliki dela zgradbe. Poleg teh podatkov se vodijo ( ostali del) še podatki o označbi Geodetski vestnik 38 (1994) 3 vhoda, o označbi in tipu funkcionalnolastniške enote ter podatki o vrsti in površini površinskih delov. Za povezavo z ROTE in EHIŠ se vodi naslov dela zgradbe. Za povezavo z zemljiško knjigo se vodi številka zemljiškoknjižnega vložka in prevzeti podatki O lastniku. Zgradbe so enolično označene Z 1(.!f;:'.lt.'.;ca'u~v, znakom, ki je številka zgradbe, dodeljena po kronološkem redu v okviru katastrske občine. Deli zgradb so enolično označeni z identifikacijskim znakom, ki je številka dela zgradbe, dodeljena po kronološkem redu v okviru zgradbe. Za vrste zgradb in delov zgradb je bil v projektu izoblikovan začasni šifrant, ki ga je treba pred dokončnim oblikovanjem preveriti uporabnikih. Lega in oblika zgradbe sta določeni v državnem koordinatnem sistemu. Prikazani sta v zgradbnokatastrskih načrtih, ki so izdelani kot prosojnice k zemljiškokatastrskim načrtom. Lega in oblika dela zgradbe sta določeni v lokalnem koordinatnem sistemu v okviru zgradbe. Prikazani sta v načrtih delov zgradb, ki so izdelani v obliki prosojnic po tlorisih etaž za vsako zgradbo posebej. Spodnja slika shematično ponazarja prikaze zgradb in delov zgradb. ZGRADBA V NARAVI (23) DEL ZGRADBE II. nadstropje l. nadstropje pritličje klel ,,,,,.-----------·--- / NAČRT DELOV ZGRADBE 22 23 tloris m. nadstropja 1 1132 1 14 1 1-. _,,_,I aj-15- tloris I. nadstropja LPL~M v ,GMDMom- -ru tloris pritličju tloris kleti 160 ZGRADBA V ZKN-ju 157 160 176 KOPJJA ZGRADBNOKATASTRSKEGA NAČRTA i 156 .. _: 157 158 Slika: Prikazi zgradb in delov zgradb v katastru zgradb Geodetski vestnik 38 (1994) 3 ORGANIZACIJA KATASTRA ZGRADB videnca katastra zgradb ima naslednje razvojne faze: Vzpostavitev je faza, v kateri se vzpostavljajo merila za funkcioniranje katastra zgradb. Nastavitev je naslednja faza, ki nastopi potem, ko so že izoblikovana merila za funkcioniranje katastra zgradb. V tej fazi se podatki o zgradbah in delih zgradb prvič vnašajo v kataster zgradb. V projektu sta bili opredeljeni: popolna nastavitev v primeru, ko se istočasno nastavijo podatki za vse dele zgradbe v zgradbi (npr. nova zgradba, ki je bila zgrajena za prodajo, pred odprodajo posameznih delov) in delna nastavitev v primeru, ko se nastavijo podatki za samo en ali pa za samo nekatere dele zgradbe v zgradbi. Predpogoj za takšno nastavitev je, da so predhodno vnešeni v kataster zgradb podatki za zgradbo kot celoto. Vodenje in vzdrževanje je zadnja faza, ki nastopi potem, ko je že izoblikovan sistem funkcioniranja katastra zgradb in so podatki že vnešeni vanj. V tem obdobju je treba zagotoviti dvoje: ohranjanje in izboljševanje sistema, ki o;nogoča funkcioniranje katastra zgradb ter ohranjanje in vzdrževanje podatkov o zgradbah in delih zgradb, ki jih vodi sistem katastra zgradb. Kataster zgradb je trenutno v fazi vzpostavitve. Sedaj predvideni sistem organizacije znotraj geodetske službe je prikazan na spodnji sliki. ZAJEM PODAITOV IZ OBSroJEČIH EVIDENC VZPOSTAVITEV IN VZDRŽEV ANIE ZAJEM PODATKOV SPREP.AIJANJE POSLOVANJA KZ-ja POVEZAVA Z DRUGIMI EVIDENCAMI PARCELE, ZKV, HIŠNE ŠT. OPISNI DEL KLASIČNI ARHIV LOKACIJSKI: DEIL ZA ZGl!Al)!IE ZGRADBNOKATASTRSKI NAČRTI NAČRTI DELOV ZGRADB LOKACUSKI! ,DEIL ZA DELE ZGl!Al)B Slika: Organizacija katastra zgradb Geodetski vestnik 38 (1994) 3 VPIS ZGRADB IN DELOV ZGRADB V ,,_,"'''"'"--'"""u.'--" KNJIGO PO VZPOSTAVITVI KATASTRA ZGRADB vzpostavitvi katastra zgradb bo geodetska služba določala lego in obliko zgradb delov zgradb in jih opisala s podatki, ki jih zemljiška knjiga potrebuje. Vpis v zemljiško knjigo se bo lahko izvršil le na osnovi podatkov katastra zgradb. Po njegovi vzpostavitvi bo zemljiška knjiga namesto načrtov (projektov), ki jih sedaj sprejema za prikaz delov zgradbe sprejemala le sklep, ki bo vseboval vse podatke o zgradbi ali delu zgradbe in grafično prilogo, izdelano v formatu papirja A4 ali A3. Za zemljiško knjigo bo to pomenilo poenostavitev dela, za lastnika pa vsekakor ne. Postopek vpisa dela zgradbe v zemljiško knjigo bo po vzpostavitvi katastra zgradb za lastnika tekel po naslednjem vrstnem redu: o vložitev zahteve za vnos podatkov o zgradbi in delu zgradbe v kataster zgradb na geodetski upravi o sodelovanje pri izmeri zgradbe in dela zgradbe na terenu in podpis ugotovitvenega zapisnika • sprejem sklepa za dele zgradb z grafično prilogo in izkaza o povezavi zgradbe, parcele in naslova z grafično prilogo geodetske uprave o priprava pogodbe ali pogodb na osnovi podatkov, navedenih v sklepu in v izkazu o priprava zemljiškolmjižnega predloga na osnovi pogodbe • predložitev zemljiškoknjižnega predloga in ostalih dokumentov, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo o vpis v zemljiško knjigo o izdaja sklepa zemljiške knjige o vpisu zgradbe in dela zgradbe lastniku in geodetski upravi. Postopek je opisan zelo splošno. V primeru vpisa stanovanja, kupljenega po postopku, ki ga določa stanovanjski zakon, bi bila dopuščena možnost, da bi vpis delov zgradbe v zemljiško knjigo v imenu lastnikov (obvezno pooblastilo lastnikov) izvedel upravnik večstanovanjske hiše. Postopek bi bilo možno za lastnika poenostaviti z dobro organizacijo geodetske službe in zemljiške knjige in njunega medsebojnega sodelovanja, z obveznostjo vpisa, ki bi povzročil vezane postopke v različnih upravnih službah ... ZAKLJUČEK ožnost praktične vzpostavitve opisanega modela katastra zgradb je bila preverjena na dveh testnih območjih, v Trebnjem in Celju. Testna vzpostavitev je obsegala vzpostavitev celotnega modela in poizkusni vpis v zemljiško knjigo. Za podporo vodenju opisnih podatkov katastra zgradb v testnem obdobju je bila izdelana minimalna računalniška podpora. Testna vzpostavitev je pokazala, da je s predhodnim'i manjšimi korekcijami in dopolnitvami možno prenesti prej opisani model v realna okolja. Upoštevana mora biti predhodna odločitev zemljiške knjige, da bo vpisovala zgradbe in dele zgradb le na osnovi podatkov katastra zgradb. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Literatura: Geodetski zavod Celje, Jgea, 1992, Projekt za pripravo metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Geodetski zavod Celje, lgea, 1993, Nadaljevanje projekta metodološko-tehnoloških rešitev nastavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. I. Faza testne nastavitve projekta metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Recenzija: Andrej Čeme mag. Samo Drobne Geodetski vestnik 38 (1994) 3 v UDK (UDC) 347.235.11:721:35 061.3(497.12-2) Radenci „1994" PRISTOP PRI NA OVANJU KATAST ZGRADB IZ UP EGA VIDI Nežka Gorkič MOP-Republiška geodetska uprava, Ljl,/bljana Prispelo za objavo: 18.8.1994 Izvleček Prispevek obravnava pristop pri načrtovanju katastra zgradb iz_ vidika uprave v ožjem in širšem kontekstu. Predstavlja ideje, ki so nas vodile pri ustvarjanju koncepta katastra zgradb pri projektu, ki je izvajan v letih 1993-1994 na MOP-Republiški geodetski upravi, in vizijo o implementaciji projekta v prakso. Ključne besede: Geodetski dan, kataster zgradb, Radenci, Slovenija, 1994 Abstract The article deals with an approach to a building cadastre planning from administrative point of view in its broader and limited sense. It presents ideas which guided us in creating a concept of a building cadastre in a project, which had been carried out in 1993-1994 at the Republican Surveying and Mapping Administration, and it gives a vision of a project implementation into practice. Keywords: building cadastre, Geodetic workshop, Radenci, Slovenia, 1994 UVOD S prispevkom želim predstaviti ideje, ki so nas vodile pri snovanju projekta katastra zgradb (KZ) z uradnim naslovom: ,,Projekt metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb" v letih 1993-1994~ Nosilec naloge je bil Geodetski zavod Celje s soizvajalcem Igeo. Za strokovno vodenje projekta je bila na MOP-Republiški geodetski upravi (RGU) imenovana posebna komisija. Vseh problemov, ki smo si jih nakopali v 50-ih letih v zemljiškem katastru (kot so npr. nevpisane zgradbe zaradi neurejenih lastniških odnosov na parcelah pred gradnjo v družbenem sektorju) ne bo mogel rešiti kataster zgradb. Za vzpostavitev katastra zgradb je pogoj urejena evidenca zemljiškega katastra, ker sicer ne bomo mogli vzpostaviti povezav, ki jih želimo vzpostaviti. Od širše javnosti si želimo podporo, da bomo uredili geodetske evidence. Do sedaj ni bilo interesa, da bi se vedelo, kaj je od koga. Morda je sedaj pravi čas, da se to uredi. Osnovni problem, trenutno najbolj pereč in najzahtevnejši, ki smo ga hoteli rešiti s projektom KZ-ja je bil, olajšati lastnikom stanovanj vpis etažne lastnine v Geodetski vestnik 38 (1994) 3 zemljiško knjigo. Pri snovanju nove evidence o zgradbah smo se želeli oddaljiti od vseh mogočih informacij o zgradbah, ki bi jih uporabniki želeli. Hoteli smo se osredotočiti samo na geodetske podatke oz. na podatke izmere. Če bomo uspeli evidenco oživeti, bomo lahko poleg osnovnega namena omogočili tudi drugim uporabnikom, da se bodo na našo osnovno informacijo o zgradbi navezali in dogradili sistem s svojimi podatki. S tem bi se izognili podvajanju evidenc o zgradbah, jim dali metrično osnovo in zagotovili vzdrževanje. Hkrati bi omogočili povezljivost vseh podatkov o zgradbah. CILJI PRI SNOVANJU VSEBINE bi opravičili vzpostavitev KZ-ja, moramo postopke v primerjavi z današnjimi Največja racionalizacija bo ob večnamenski uporabi podatkov, ki so do sedaj ležali na policah sodišč v zbirki listin praktično neuporabni za druge uporabnike. Predvidena primarna funkcija KZ-ja naj bi bila lastniška, davčna in povezovalna. Za dosego teh ciljev bodo morali biti zbrani podatki veliko bolj poenoteni vsebinsko in postopkovno kot so sedaj. Pri snovanju KZ-ja smo se omejili na geodetske podatke; to so podatki izmere zgradb in delov zgradb. Ti podatki opredeljujejo lego in obliko za zgradbe in za dele zgradb. Za zgradbe se ti podatki že vodijo, in to samo v dveh dimenzijah, v zemljiškem katastru. Potrebujemo samo še tretjo dimenzijo. Za dele zgradb je treba evidenco zasnovati na novo. Na začetku so bile ideje, da bi problem reševali z razširitvijo vsebine obstoječih evidenc ali zemljiškega katastra ali ROTE-ja in EHIŠ-a. Ta rešitev ne bi bila primerna zaradi neobvladljive vsebine. Poleg tega ima vsaka od teh evidenc svoje zakonitosti, ki motijo razreševanje osnovne problematike KZ-ja. izhodišču postavljanja vsebine nove evidence KZ-ja smo se postavili na stališče, vsebina KZ-ja ne sme presegati sposobnosti obvladovanja geodetske službe. Zato smo bili na začetku zelo skromni v zahtevah. Bolj smo se poglabljali v vsebino, kaj vse bi morali imeti, bolj se je vsebina razraščala. Tipičen primer je podatek o površini. Če hočemo dobiti površino iz podatkov KZ-ja, ki jo potrebujemo pri kupoprodajnih pogodbah za posamezna stanovanja, jo moramo razčleniti do površin posameznih prostorov. V nasprotnem primeru nimamo kontrole nad vodeno površino. Še vedno je odprto vprašanje, kakšno površino naj bi vodili na delih zgradb. Veliko energije nam je vzela misel na veliko število obstoječih zgradb in na novogradnje ( da si bomo zagotovili podatke v postopku izgradnje kot pogoj za uporabno dovoljenje). PRIMARNE POVEZA VE KZ-JA pri oblikovanju povezav so se podatki v evidenci razraščali. Največja zadrega bila povezava s parcelo. Kadar je parcela tudi fundus zgradbe, ni problemov. Toda povezava ne sme odpovedati niti tedaj, ko zgradba nima v zemljiškem katastru nobenega vidnega znamenja (zaklonišča, zidanice v bregu ipd.). Običajno ni povezava zgradba - parcela, ampak zgradba - vrsta rabe, ki je del parcele. Če bi hoteli enolično povezavo v obeh smereh, bi morali tudi v zemljiškem katastru pripisati identifikator zgradbe na konkretno vrsto rabe. Pri povezavi z zemljiškim katastrom se je zmeraj znova odpiralo vprašanje, kaj pa funkcionalno zemljišče? Po dolgih razpravah smo do tega vprašanja zavzeli naslednje stališče: ,,V primerih, ko je Geodetski vestnik 38 (1994) 3 funkcionalno zemljišče že definirano in na podlagi tega že izvedena parcelacija, ni problem voditi v posebnem sloju tudi funkcionalna zemljišča. Vsekakor pa se sloj funkcionalnega zemljišča, ki je prostorsko upravna kategorija; ne bi smel mešati s slojem parcel, ki je lastniško upravna kategorija" (Sklep 8. sestanka komisije). Pri povezavi z registroma ROTE in EHIŠ so bile podobne težave. Zaradi povezave z registroma ROTE in EHIŠ smo morali uvesti entiteto „vhod", na katero smo lahko definirali povezave. V samem KZ-ju pa smo morali opredeliti, kateri deli zgradb gravitirajo k posameznemu vhodu. Povezava z zemljiško knjigo bo podobna kot je to pri zemljiškem katastru. Razmišljamo, da bi formirali skupno bazo zemljiškoknjižnih vložkov (ZKV) za oba katastra. To bi lahko uporabljali, dokler ne bo zemljiška knjiga vodena računalniško. Kasneje bo treba razmišljati o direktnih povezavah prek ZKV-ja. Pri sedaj možnih povezavah smo razmišljali o načinu obveščanja zemljiške knjige o spremembah v KZ-ju. V kakšni obliki naj bi posredovali podatke zemljiški knjigi, zlasti lokacijske podatke. Še vedno iščemo najbolj primerno obliko, da bi bila pregledna za nesporno identifikacijo zgradbe in zlasti dela zgradbe v zgradbi. Hkrati je treba pri posredovanju podatkov upoštevati določila Zakona o varovanju osebnih podatkov. ""·'L,"''"' UPORABE KZ-JA prvi fazi vzpostavitve bo uporabnost te baze podatkov zelo omejena. Da bomo bazo čim prej napolnili s podatki o obstoječih zgradbah, se bomo morali potruditi, da nam zainteresirani posamezniki, ki so pripravljeni zbrati vso potrebno dokumentacijo in želijo vpisati zgradbo v KZ, ne bi zaradi naše nerodnosti odhajali drugam. Potrebovali bomo vzpodbudo za stranke, da bodo zainteresirane čimprej vpisati zgradbo v KZ. Ker si ne moremo pomagati s fiskalno politiko, ki ni v naši domeni, bi to lahko dosegli s popustom pri načinu pridobivanja dokumentacije (npr., da ni treba, da jo izdela pooblaščena organizacija oz. pooblaščenec). Tudi to je take vrste ukrep, da v prehodnem obdobju lahko vlogo za vnos zgradbe vloži druga zainteresirana stranka in ne samo lastnik. Šele polna baza bo pritegnila~pozornost drugih uporabnikov. Predvsem pa bo imel KZ povezovalno funkcijo. KZ bo lahko povezoval vse obstoječe informacije o zgradbah in o stanovanjih. Različnim evidencam, ki se že sedaj vodijo, bo dal metrično osnovo glede lege in oblike, ter skupni identifikator: KZ-ja bo možen nadzor nad izvajanjem prostorskih izvedbenih aktov na Naloga geodezije je posneti trenutno stanje na terenu in ga prenesti v načrt. Moti nas, da se rešujejo problemi drugih resorjev skozi našo evidenco. Problemi, ki nastanejo v prostoru, naj se rešujejo pri izvoru, pri povzročitelju, in ne „post festum". Zato nam take rešitve, ki jo od nas zahteva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, uničujejo evidenco. Če mi, ki snemamo dejansko stanje na terenu, registriramo zgradbo, ki nima vse dokumentacije, bi morali samo sprožiti alarm, ki bi imel na drugem koncu ukrepe in sankcije. Če tega ne bo, bo zadeva propadla. Rezultat bo deformacija naših evidenc, ki naj bi odražale dejansko stanje na terenu (kar velja tudi za obstoječe evidence). Tudi na izvajanje fiskalne politike nismo pozabili. Drugod po svetu so izhajali iz te funkcije in so lažje postavljali stvari zlasti glede finansiranja in lažjega vzpodbujanja hitrega polnjenja baze. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 IMPLEMENTACUA KATASTRA ZGRADB V PRAKSO KZ-ja je s to nalogo pripravljeno. Po testiranju ga je treba še enkrat pregledati in popraviti model po pripombah. Nekatere stvari smo namenoma pustili odprte, ker menimo, da jih je treba doreči v širšem krogu in tudi zunaj geodetske stroke. Preden se lotimo pilotskih vzpostavitev, je treba opredeliti še: o dokončno definirati vse tipe; to so vrste zgradbe in namembnost dela zgradbe. Pri tem je treba pripraviti tudi pravilnik Q uvrščanju v posamezne tipe (v vrste zgradbe in v namembnost dela zgradbe), o definirati površino, ki jo bomo vodili za dele zgradb, o računalniški program, ki je izdelan v okviru projekta (za obdelavo zajetih podatkov izreka listine) je treba toliko dodelati, da bo sprejemljiv tudi za potrebe pilotskih vzpostavitev, o dokončno definirati obliko in vsebino vseh predvidenih elaboratov, potrebnih za vzpostavitev KZ-ja. Po teh odločitvah bo treba na geodetskih upravah pripraviti pogoje, tehnične in kadrovske, za vzpostavitev nove evidence. Istočasno bomo morali zainteresirati in priučiti zasebnike, da bodo sposobni izvajati terenske meritve za zgradbe in dele zgradb po naših navodilih in pripraviti vse potrebne elaborate po naših zahtevah. okviru tega projekta je bil izdelan računalniški program z minimalno vsebino, to v obsegu izreka listin, potrebnih za vodenje KZ-ja. Program je predviden kot začasna rešitev. Ko se bo postavljeni model potrdil v praksi skozi pilotske vzpostavitve, se bomo lotili pisanja pravega računalniškega programa za potrebe KZ-ja, podobno kot to imamo že za zemljiški kataster. Za inštalacijo računalniškega programa, ki je bil izdelaQ v okviru projekta, je potrebna minimalna strojna oprema: PC računalnik 386 z najmanj 4 MB RAM-a, miška, barvni zaslon, tipkovnica in tiskalnik ter minimalna programska oprema: operacijski sistem DOS vsaj 3.0 in Borlandov Paradox Runtime 4.5 za DOS, ki jo zagotavlja Geodetski zavod Celje. Zahteve so namenoma naravnane zelo skromno, da je možna inštalacija v vsako geodetsko upravo. Predvideno je, da se bo baza podatkov polnila na podlagi zahtev lastnikov. Geodetske uprave, ki bodo sposobne same nuditi celotno uslugo, bodo sprejele od lastnika samo vlogo, na podlagi katere bo geodetska uprava izvršila izmero, izdelala elaborate, izstavila stranki račun z obvestilom o uvedbi podatkov v bazo in vnesla podatke v bazo. Na geodetskih upravah, kjer nimajo dovolj kadra, si bodo pomagali z zunanjimi izvajalci v fazi terenske izmere in v fazi izdelave potrebne dokumentacije. programu geodetskih del je predvidena pilotska vzpostavitev KZ-ja na ge<)Oc~tsinn upravah Celje, Ljubljana, Koper in Trebnje. Za prve tri geodetske uprave je bilo odločilno, da uvajajo DZK (digitalni zemljiški kataster), s katerim želimo vzpostaviti direktno povezavo, in da je potreba po vpisu etažne lastnine zelo velika. Geodetska uprava Trebnje se je pridružila, ker se pri njih že izvaja testiranje projekta. Hkrati pričakujemo, da bomo imeli v takšnem okolju manj težav pri vzpostavitvi in bomo lažje testirali vse rešitve. Za pilotsko vzpostavitev smo predvideli tudi sofinanciranje občinskih geodetskih uprav. Pri izboru katastrskih občin v okviru Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 posameznih geodetskih uprav je treba opozoriti, da je predpogoj za vzpostavitev urejeni zemljiški kataster. Pričakujemo velik interes po vzpostavitvi KZ-ja zunaj geodetske stroke (npr. sklad stavbnih zemljišč ipd.). Radi bi pripravili vsa navodila do take mere, da bi bile tudi druge občine sposobne same vzpostaviti KZ (brez sofinanciranja RGU-ja). V fazi pilotskih projektov želimo, da bi bilo tveganje čim manjše. Z vzpostavitvijo na posameznih geodetskih upravah se bo hkrati polnila baza podatkov o zgradbah in o delih zgradb po posameznih geodetskih upravah. Če bodo posamezne baze polnjene po enakih pravilih z istim računalniškim programom po vseh geodetskih upravah po enotnih kriterijih, ne bo težko združiti v enotno bazo podatkov o zgradbah in delih zgradb za celotno Republiko Slovenijo. Pri pripravljanju geodetskega zakona smo upoštevali možnost, da bi v primeru večjega interesa države, da hitro napolni bazo, do določene ravni lahko sama finansirala in tudi sama izvedla. To velja za prehodno obdobje, da bi čimprej napolnili bazo z obstoječimi objekti. Za nove zgradbe pa si moramo v samem postopku spremljanja izgradnje objekta zagotoviti mesto uvedbe zgradbe v KZ pred izdajo uporabnega dovoljenja. Najbolj primeren čas za uvedbo nove zgradbe v KZ je pred pridobivanjem uporabnega dovoljenja. Vsekakor pa to ne more biti pred HI. gradbeno fazo graditve objekta, ko še niso vidne končne oblike zgradbe. Z uporabnim dovoljenjem se izgradnja zgradbe zaključi. Torej bi bilo treba postaviti pogoj, da se pred izdajo uporabnega dovoljenja zgradba uvede v zemljiški kataster in v KZ. Poleg zakonskih opredelitev bomo potrebovali tudi podzakonske predpise in podrobnejša navodila. Nekatera navodila nastajajo že pri izvajanju ki pa jih bo treba spraviti v primemo obliko in jih verificirati. Če bomo s pilotskimi vzpostavitvami prehiteli zakonske osnove, bomo imeli stalne težave povezavah z drugimi (stranke, zemljiška knjiga idr.). Če pa ne bomo pravočasno pripravljeni, nas lahko zunanji pritiski prehitijo. ZAKLJUČEK Trudimo se,.da bi čim prej usposobili sistem, da bo možna vzpostavitev KZ-jaza nekaj pilotskih občin in kasneje za vse občine. V tem času pripravlja tudi pravosodje spremembe pri zemljiški knjigi, zato želimo z njimi sodelovati, da ne bi prišlo do vmesnih rešitev, kot je to bila zemljiška knjiga „E". Literatura: Geodetski zavod Celje, Igea, 1992, Projekt za pripravo metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Geodetski zavod Celje, Jgea, 1993, Nadaljevanje projekta metodološko-tehnoloških rešitev nastavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. I. Faza testne nastavitve projekta metodološko-tehnoloških rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze katastra zgradb, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Recenzija: Dominik Bovha (v delu) mag. Miran Ferlan Geodetski vestnik 38 (1994) 3 UDK (UDC) 6J2.1(497.12-2) Zirovski vrh:528 061.3(497.12-2) Radenci „1994" IZ ERAP MI O IN SANACIJA ODLAGALIŠČA v HIDROMET URS v J OVINE BO ST RUDNI ŽI OVS VRH dr. Dušan Kogoj FAGG, Oddelek za geodezijo, Ljubljana Darko Trlep · Rudnik Žirovski vrh, Todraž Prispelo za objavo: 1.8.1994 Izvleček Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt bivšega Rudnika urana Žirovski vrh je posledica večletnega izkoriščanja in predelave uranove rude. Na osnovi geodetskih men'tev so bili ugotovljeni horizonta'-J;;i in vertikalni premiki na odlagališču in v njegovi širši okolici. Sistematične geodetske men'tve od leta 1990, ki jih dopolnjujejo geološke raziskave, so pokazale, da plaz nosi s seboj odloženi material. Nevarnost, da bo odlagališče spolzelo v dolino, predvsem pa radioaktivnost odloženega materiala, zahteva ustrezno sanacijo. Ključne besede: Geodetski dan, izmera, odlagališče jalovine, premiki, Radenci, Rudnik Žirovski vrh, sanacija plazu, zgodovina, 1994 Abstract The Boršt hydrometallurgical tailings waste dump of the ex uranium ore mine Žirovski vrh, Slovenia, is a result of a yearlong exploitation, extraction and manufacture of uranium are. On the basis of the surveying measurements horizontal and vertical movements were detected in the waste dump, and in the surrounding countryside. The since 1990 systematic surveying measurements with geological researches have shown the land slide is carrying with it the dumped maten'al. The danger of the waste dump to slide into the valley and above all the radioactivity of the dumped maten'al require adequate restoration. Keywords: Geodetic workshop, history, mine Žirovski vrh, movements, Radenci, landslide restoration, survey, tailings waste dump, 1994 Geodetski vestnik 38 (1994) 3 l. UVOD Žirovski vrh je edini rudnik v Sloveniji, kjer so do sredine leta 1990 uranovo rudo. Rudnik leži jugozahodno od Škofje Loke v dolini potoka Brebovnica, kot stranski dolini Poljanske doline. Prve geološke raziskave na območju ležišča uranove rude Žirovski vrh segajo v leto 1960. Po letu 1970 so raziskave postale intenzivnejše. Na osnovi dotedanjih geoloških ra.ziskav izdelana Elaborat o ekonomski opravičenosti izgradnje rudnika in osnovni Investicijski program sta privedla do ustanovitve Rudnika urana Žirovski vrh v letu 1977. Rudnik urana Žirovski vrh je s pridobivanjem uranove rude in proizvodnjo rumene pogače - uranovega koncentrata - predstavljal prvi člen pri zagotavljanju gorilnih elementov za Nuklearno elektrarno v Krškem. Izgradnja rudnika je bila zasnovana ambiciozno na sodobni rudarski, kemijski in metalurški tehnologiji s poudarkom na varovanju okolja. Aktivnosti izgradnje rudnika v gorskem masivu Žirovshvrh, začetek poizkusnega odkopavanja v letu 1981 in uvedba redne proizvodnje v letu 1984, so potekale skoraj nemoteno do leta 1990. Takrat sta izkopavanje uranove rude in proizvodnja im~novega koncentrata dosegla 120 000 t rude in 100 t rumene pogače na leto. letu 1990 sta bila z vladnim Sklepom o začasnem prenehanju z izkoriščanjem in uranove rude v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l. RS 40/90) izkopavanje uranove rude in proizvodnja uranovega koncentrata ustavljena. Leta 1992 je skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l. RS 36/92). Na osnovi zakona je bilo konec leta 1992 formirano javno podjetje Rudnik Žirovski vrh, katerega temeljne naloge so zaprtje rudnika urana, izvedba trajnega zavarovanja okolja pred posledicami rudarjenja in uvedba nadomestnih dejavnosti od načrtov do izvedbe. Spomladi leta 1994 je bil na osnovi omenjenega zakona izdelan in tudi sprejet ustrezen program vseh potrebnih del za zaprtje in sanacijo „degradiranega" okolja rudnika zaradi rudarjenja. Program naj bi zagotavljal tudi proračunsko financiranje del. Tehnologija pridobivanja uranove rude in metalurški proces proizvodnje rumene pogače sta narekovala izgradnjo ločenih odlagališč jamske jalovine in hidrometalurške jalovine. Odlagališča jamske jalovine so locirana neposredno ob vhodih v rudniško jamo in so namenjena odlaganju jalovega jamskega materiala. Na območju rudnika se nahajajo tri odlagališča jamske jalovine. S projektom so bili določeni načini odlaganja jamskega materiala in mešanja z rdečim blatom (vmesni metalurški odpadek) z dokončnim urejanjem odlagališč - ozelenitvijo. Za odlaganje predelane uranove rude, imenovane siva hidrometalurška jalovina, je bilo predvideno posebno, nekoliko odmaknjeno, območje Boršt nad dolino potoka Todražice. 2. ODLAGALIŠČE HIDROMETALURŠKE JALOVINE Odlagališče Boršt je objekt Rudnika Žirovski vrh, ki leži približno 1 500 m vzhodno od predelovalnega obrata, na pobočju istega imena med višinskima kotama 520 m in 580 m. Površina odlagališča je približno 4,2 ha. Odlagališče je zaradi radioaktivnih emisij locirano nad lokalno temperaturno mejo. Geološko podlago predstavljajo karnijski elementi z menjajočimi se glinovci in skrilavci ter tufiti. Siva Geodetski vestnik 38 (1994) 3 hidrometalurška jalovina je peščeno meljast, slabo vodopropusten agregat, kemično sestavljen pretežno iz SiO2, sadre in sulfatnih soli. Vsebuje tudi precej vlage: 20% do 24% ob vgraditvi do postopnega zmanjšanja na 18%. Odlaganje hidrometalurške jalovine na odlagališču je določil poseben projekt. Po odstranitvi vegetacijskega in humusnega pokrova ter po postavitvi sistema drenažnih cevi za odvodnjavanje zalednih voda je bila matična podlaga urejena z vodonepropustnim, pretežno glinastim materialom. Zaledne vode so odpeljane iz območja odlagališča. Odlaganje hidrometalurške jalovine je potekalo z razgrinjanjem v plasteh (4 do 5 m) s sprotnim nameščanjem filcnih drenažnih trakov. Izcedne vode iz odloženega materiala so se stekale prek zadrževalnega bazena nazaj v tehnološki postopek. Brežine odlagališča so bile oblikovane z naklonom 20° in prekrite s približno 0,25 m zatravljenim humusnim prekritjem. Brežino prekinjajo vmesne berme s sistemom koritastih kanalet, ki služijo za prestrezanje meteornih voda, ki so prav tako speljane v zadrževalni bazen. Sedanjo obliko je odlagališče dobilo po ustavitvi proizvodnje leta 1990, ko se je končalo z dovažanjem sive jalovine na odlagališče. Po obilnem deževju oktobra in novembra istega leta so se na odlagališču pojavile razpoke, ki so opozarjale, da se z odlagališčem nekaj „dogaja". 3. IZMERA PREMIKOV ODLAGALIŠČA BORŠT Izgradnjo in obratovanje Rudnika so spremljale intenzivne geod~tske aktivnosti, ki so in še slonijo na solidno določeni mikrotriangulacijski mreži. Ze leta 1988 smo na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt postavili opazovalno mrežo za meritve stabilnosti njegovih brežin, skladno s sistematičnimi geodetskimi opazovanji vseh pomembnih rudniških objektov. 3.1 Metoda izmere aloga, ki je bila zaupana Katedri za geodezijo pri FAGG v sodelovanju z jamomersko službo Rudnika Žirovski vrh, je bila ugotavljanje stabilnosti odlagališča Boršt v horizontalnem in vertikalnem smislu. Za določitev horizontalnega položaja izbranih točk na nasipu in zunaj njega je bila izbrana kombinacija triangulacije in trilateracije, v višinskem smislu pa so bile točke določene z metodo trigonometričnega višinomerstva. 3.2 Oblika mreže in meritve za meritve premikov predstavljajo kontrolne točke na opazovanem in mreža opazovalnih točk na stabilnem terenu. Prvotno stabilizirano mrežo opazovalnih geodetskih točk tvori pet masivnih betonskih stebrov z možnostjo prisilnega centriranja (Slika la) (točke 1, 2, 3, 4 in 10). Kontrolne točke so bile s posebno stabilizacijo (Slika lb) stabilizirane na posameznih etažah odlagališča (l/1, II/1, II/2, II/3). Predvideno je bilo, da bi se z višanjem odlagališča število kontrolnih točk povečevalo. Opazovalne in kontrolne točke tvorijo mikrotriangulacijsko trilateracijsko mrežo. Mreža je povezana in vklopljena v sistem triangulacijske rudniške mreže Rudnika Žirovski vrh. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Opazovalni steber triangulacijske mreže cco 1.JOm cco l,lflil SLIKA 1n btlonJho CIV IJ 1.0 s ' ~: Jalonil crv O 50 --------------- ~ btlon ----- podlo/ni t,clon RUŽV-FAGG Ocena stobllnosli deponije Bodt Op:JZovolni steber triangulocijsl,e. mre.Je H-1•250 Fripro11ilo, dr Vodopivce F.,d,pl inl Trltp O., dipl. inJ., RiJOlo, Ho9ovith Z, D:Jtum, April 19D8 SLIKA 1b RUZV- FAGG Dana stabilnosll deponije Bor1t Sl v zgradbi štev._1,..._ __ merilo 1 =~d"-'0"'-0"---- vrsta dela zg. (št.) ty1:91Rv\ .-0-~}'.':"'-"- -,;,_IL-< "' ZGRADBE ,2T. 'c. ~M2 --.-G.:_ , !to M2 ____j_,~M2 ___ ,_M2 ___ ,_M2 ___ ,_M2 ___ ,_M2 ___ ,_M2 ___ ,_M2 __ ._,_M2 ___ ,_M2 1 <;JIRNISCF 2 S:IQfN I SCE. -3 _____ _ 4. _____ _ 5 _____ _ 6 _____ _ 7 _____ _ a. _____ _ 9 _____ _ 10. _____ _ SKUPAJ: ___ .,_€,'-/2.5 M2 @ " 1 ,11- is 19 1 n.o I its 2.5 s.v. 'i.'1.7 -Oso v-- >< "" " HOG DEL tloris ® P __ NADST. M zg. (št.) 11""2®"' tli..u,'{""-:: /\JQ-9,y ZGRADBE ST. 3 ~M2 1 Ka[LO\J t:\ 1 QI" ~ , 'b._M 2 2 KLEr ><--/4~~_,75M2 .J trODt::UIC __ 5_,2._o_t-12 4 (:,ARAZA \J -l\15I _1Q_,~M2 5. ___________ ,_M2 6_______ _ __ , __ M2 7 _______ ___ ,_M2 8, __________ ,_M2 9 ___________ ,_M2 10_______ _ ___ ,_M2 ,; SKUPAJ: G) 4 Gfl'R/1 fJ\ \} \\\e,1 >oo __.....:eS-> datotečni preračun tahimetrično posnetih točk (tudi z registratorjem), • editiranje in izris geodetskega posnetka (z vso topografijo), • kreiranje lastne knjižnice topografskih znakov in povezav, • avtomatski izrisi brežin in poljubnih krivulj (plastnic), • vodenje baze trigonometričnih i.n poligonskih točk, • digitaliziranje načrtov in površin (z izravnavo), • prenos podatkov v in iz formata DXF, • izdelavo lokacijske dokumentacije, • izrise profilov z izpisi stacionaže, • 3D prikaz in rotacijo slike, • izdelavo elaborata KKN ... ZEIA d.o.o., Gregorčičeva 33, MARIBOR, if 062-221-073 MERA d.o.o., Fulneška 3, LJUTOMER, 'ii!'069-82-416 • J Ptica ima svqje gnezdo, kamor se vrača. človek ima rqjstni krqj Tam so spomini. Tam so otroške igre. In so pesmi. Tiste otožne, slovenske narodne. !nje veliko lepega. Drobnarjje naravnih lepot, ki osrečzggo in vračqjo optimizem in zdrayje. GORNJA RADGONA p.o. 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9 Tel.: 069/61-321; Fax.: 069/61-039 • 1 Poznate morda radgonsko penino , traminec , radgonsko ranino ali pa janževec ? Če, potem poznate tudi podjetje Radgonske gorice , ki že čez 140 let poini šampanjske steklenice z žlahtno kapljico. V zadnjih 1 O ietih je trikratni nosilecnaziva "ŠAMPION" za zlato radgonsko penino in nosilec velikega števila medalj vinskih in ostalih sejmov. p DEJAVNOSTI: anska c. 12 Fax: 062/28-525 Tel: 062/212-751 TEMELJNE GEODETSKE IZMERE; GEODETSKE MREŽE; KOMASACIJE; GEODETSKE STORJTVE:ZAKOLICBE, PARCELACIJE, POSNETKI PO IZGR!J.DNJI; KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV,· KARTOGRAFSKA OBDELAVA NAČRTOV IN KART; DIGITALIZACIJA; IZDELAVA DIGITALNIH BAZ PODATKOV,· NASTAVITEV EVIDENC; IZDELAVA DIG.MODELOV NOTRANJOSTI ZGRADB; SPECIALNA MERJENJA; KOPIRANJE .. eo etski i gra e i inženiring Murs a So ota .o.o. Cvet ova 18 a, tel./fax: 069 32 067 l -.:c~Vrhunska natan(';nost meritev! ._ Vrhunslsa Nikon optika - ED (Extra-\ow Dispersion)I ._ Dva izhoda za komunikacijo avtomatski prenos podatkov med PCjem in instrumentom! GEODETSKI INŽENIRING MARICTOR GeoNic (~®in) lolalntpo•t•i• ·ltodol11, ·n,vtl,q, 1,,.,.~, n,~11,rj, SfSTEM ZA REGISTRACIJO: ,,.g,111t\nr HUSKY FS/2 GtnN,cPC. Bu,c,otlvtr GtoN,c PC · OTM 1ollYtr PRIBOR ZA GEODETSKE MERITVE: • n,vel,rs~e lalo ·lra.s,rka ·mernakolasa ·podloioaplos/:e PROGRAMSKA OPREMA: ·prtoo,podtlllOY ·prtratun, ·1,i.1obd1ltYt družba za izvajanje geodetskih storitev SA BOR ILEC d.n,o, tel. & fax: 062/779-575, 779-065 Ulica Lackove čete 5/b PTUJ GEOdetski BIRO MARIBOR Strossmayerjeva 26, 62000 Maribor, Slovenija, SDK 51800-601-42744, tel / fax 386-62-221-024 Izvajamo geodetski inženiring inženirske meritve s področja hidrogradenj inženiring na področju zemljiških informacijskih sistemov priprava grafičnih baz podatkov geodetske storitve projekte izvedenih del urejanje zemljiških zadev GEODAT Geodetsko in gradbeno podjetje Meljska c.38, 62000 Maribor SLOVENIJA Tel. 062/25-602,F ax062/25-602 Izvaja: ZAKOLIČBE POSNETKE KOMUNALNIH NAPP.A.V y TEHNICNE IZMERE IZDELAVA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV IZDELAVA VSEH VRST GEODET. NAČRTOV RAZVOJ, SVETOVANJE IN STORITVE S PODROČJA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV 5 x PRVI v Sloveniji PRf// 0/1&t"at/1nr/ ze,/f(flii/ 1';r/of"!f(aefi.ri/ .r/.rte,,/f( 1J- Slo1J-1&1(/i/ - /{jEII- PRf// 0/1&/"at/11-1(/ d!fitall(/ o!"to/oto 11- Slo1J-1&1(/i/ - 1(/Elf PRf/1 0/1&/"at/11-1(/ cft11tall(/ ze,!f(~-;;f,; iata.rt1&!" 11- Slo11-1&1(/i/ - 1(/EII- PRfll 0/1&/"at/11-1(/ iatalo1 .rial(Oj'f"a#(OI!- to;o1/"a/.rii/4 l(ao!"to11- (Q fa!"t 11- Slonl(fi/ - 1(/EII- PRf// C!} iz/e,/al( 11- S/o11-e,,l(fii - 1(/EII- 1';r II-IJII-C71f IGEA d.o.o., Koprska 94, 61000 Ljubljana, Slovenija tel: (061) 268-148, 274-396, 263-396, 1231-321, int: 304 fax: /061) 267-867 ITel: 061/71 5_212? 1 1 1 1 1 mera d.o.o Podjetje za geodetske in gradbeniške storitve Mestni trg 10 63230 Šentjur ing, TISEL MILAN Tel.: 063/ 743-883 gr.teh. STANE STOJAN Tel.: 063/ 743-883 doma: 063/ 7 43-156 M L Fax:061/715_1 l_ 61 1 UT 1lS RAČUNALNIŠKA OPREMA POTRJENA KAKOVOST CERTIFIKAT ŠT. 941:l272 PODELJEN PROIZVAJALCU IPC CORPORAUON LTD SINGAPORE LJUBLJANA M. SOBOTA Masarykova 17 Slovenska 25 061 310-142 . 069 31-217 1 1 1 1 @~@DWJ~(Q)~lMJ&©DcJJ@~D @D@u~lMJD [p(Q)lMJ&@&cJJ(Q) DWlu~@~D~&uD DWJ &WJ&[lJ~D~&uD rP~@@u@~@~~ rP@[Q)& 'lr~~• vam ponuja: vodilna GIS ramska &~©/~mfl~(Q)~ &~©©&[Q\ &~©W~~WlvJ ~[]00&@~[M~ svetovanje, inženiring podatkov· in razvoj aplikacij. GISDATA d.o.o. geoinformacijski sistemi, tehnologije in storitve G d.o.o. geoinformation systems, technologies and services Za podrobnejše informacije nam pišite ali nas GISDATA, Šaranovičeva 12, Ljubljana, tel. 061 1323 336, 1327 121, fax: 061 1323 336 LJUBLJANA, TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE 7, tel.: 061 21 35 37 ČE NE VESTE KAM, VAM PREDLAGAMO K NAM - V PRODAJALNO KOD &KAM. In kaj lahko kupite: atlase, avtokarte, izletniške in planinske karte, karte mest in krajev, šolske karte, vodnike, videokasete s turistično vsebino, stenske karte, globuse, kompase, višinometre, kurvimetre, lupe .. o Verjemite, splača se vsaj pokukati v p,vo . tovrstno prodajalno pri nas! 61000 Ljubljana, Šaranovičev;_-12, tel.: 061/13 27 121 GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE Silicon Graphics proizvaja delovne postaje in superračunal­ nike v širokem spektru zmoglji- vosti od najnovejše osebne delovne postaje Indy, preko zmogljivih grafičnih delovnih postaj Indigo in Crimson, do superračunalniških str_ežnikov družine Challenge in Power Challenge. Delovne postaje in strežniki Silicon Graphics se uporabljajo na mnogih področjih od multimedijskega kreativnega osebnega delovnega mesta, pre- ko inženirskega načrtovanja, televizijske in filmske produk- cije, geografskih informacijskih sistemov do strežnikov podat- kovnih baz in klasičnih super: računalniških sistemov za računsko intenzivne postopke: V Sloveniji je več kot sto sistemov Silicon Graphics, ki jih uporablja množica zadovoljnih uporabnikov. Aster ;e disttibu- tor sistemov Silicon Graphics za Slovenijo in Hrvaško. Za te sis- teme nudi popolno uporabniško podporo: integracijo programske opreme, instalacijo, šolanje in vzdrževanje. ASTER uti.n}wvil.t ro.č1JJUIUJ.iilu rtfi.!ut Geoinformacijska orodja G~nasys predstavljajo novo ge- neracijo odprtih orodij za delo s prostorskimi podatki. Genasys . ponuja integrirano programsko rešitev za kartografijo, gradbeni- štvo in geoinformacijske sis- teme. Jedro sistema predslc1vlja topološki vektorsko orientiran GIS, ki se povezuje z re!acijski- rni bazami podatkov. Nadgrajen je z rastrskim modulom, ki omogoča enotno delo z vektor- skimi in rastrskirni podatki. , Dodatni moduli omogočajp spe- cializirane funkcije za gradbeni- štvo, geodezijo in hidrologijo. Posebna modula sta narr1enjena pripravi vektorskih podatkov in obdelavi in arhiviranju rnstrsko shranjenih dokumentov. Celoten sistem temelji na odprtih siste- mih, deluje na mnogih platfor- mah in v&ebuje tudi orodje za izdelavo grafično atraktivnih uporabniških vmesnikov za aplikacije za končne uporabnike. Programska orodja Genasys po- nuja Aster predvsem kot del celovitih rešitev, seveda pa pod- pira tudi razvoj aplikacij pri uporabnikih s šolanjem, vzdrže- vanjem in uporabniško podporo. OpenVI-.1S Podatkovne baze Aplikativne rešitve Aster se od ustimovitve ukvarja s 'sistemsko podporo na opera- cijskem sistemu V AX/VMS. Trži nekaj programskih orodij za okolje VAX/VMS, predvsem: programsko okolje Mouse, nabor orodi,j za urejanje sistema VaxhAan, finančno-ratunovodski programski paket DF, sistem za podporo blagovno-materialnega poslovanja VP in množico dodatnih programskih orodij za sistemska opravila kot so defragrnentacij~ diskov, disk cacheing, nadzor varnosti sistema, itd. Aster ima organizirano tudi ce- lovito uporabniško podporo za uporabnike podatkovnih baz, predvsem baze Orade. Skupina za podatkovne baze se ukvarja z razvojem aplikativnih rešitev, svetuje pri administraciji podatkovnih baz in uglaševa- njem optimalnega delovanja baz. Vsa ta področja delovanja je potrebno združiti pod eno streho za zagotavljanje celovitih in učinkovitih računalniških rešitev uporabniških problen10v. Izhodišče delo~anja Aster ni prodaja žeiezja ali prodaja programja, temveč postavitev delujoče rešitve uporabnikovega problema. Povezano znanje na opisanih področjih skupaj z znanjem mnogih stalnih partnerjev omogoča, da uporabnik dobi tisto, kar potrebuje, ne pa samo tisto, kar nekateri menijo, da je sposoben kupiti. Aster, učinkovite računalniške rešitve, N:1de Ovčakove 1, 61113 Ljubljana telefon (061) 168"3511, fax (061} 168-3165 1111 • • • + \W\ ~ ; uscmnc. T \' \ • ADS VECTOR, predstavitev nove --~------ 111 b!Jelavo skenirn11ih risb, noun PODOBA. ~;~~~d,'hotel Radin, 14. oklober Kot vodilno slovensko podjetje na področju projektiranja s programom AutoCAD ter razvoja in distribucije projektantske programske opreme za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo se zavedamo, da je stik z uporabniki naše programske opreme ključnega pomena. Da bi Vam olajšali dostop do strokovnih informacij, do konca letošniega le!a načrtujemo nekaj samostojnih informativnih dogodkov: • PLATEIA, predstavitev nove verzije programa Zt! prnjeklir1mje v geodeziji i11 ceslogrndnji, Avditorij Portorož, 26. oktober 1994; • izid informlllivnega časopisa (GS z novostmi s področja rni:un!!lniškega projeklirnnja in CAD progrnmov v mese u oktobru. • • • • • ) ~ OOGOOHt C::: Seveda Vam bomo na voljo tudi na Geodetskih dnevih v Radencih od 13. do 15. oktobra, na Kongresu o cestah v Portorožu od 2t do 28. oktobra, na sejmu INFOS v Ljubljani od 22. do 26. novembra, predvsem pa vsak delavnik na telefonski številki 061-1684-55 l. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN CADD SISTEMI, do.o. Voikova cesla 65 61000 liubljano Tei 06 1-1684-55 1 Fax 061- J 685-573 WAutodesk Authorlzed Dealer DEJAVNOSTI: Vojkova c.57 61109 Ljubljana tel. 061/168 34 32 fax. 061 /345 395 l. Izdelovanje strokovnih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov· ter tehnično strokovne naloge v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor; 2. Strokovna opravila v zvezi z izdelavo planskih aktov; 3. Strokovna opravila v zvezi z lokacijsko dokumentacijo; 4. Izvajanje geodetskih del (nove izmere in reambulacije, zakoličenje objektov in komunalnih naprav in inženirska geodezija), digitalizacija načrtov, izdelava digitalnih baz podatkov; 5. Izdelovanje tehnične dokumentacije (izdelava PGD in PZI stanovanjskih, upravnih, industrijskih, javnih in drugih zgradb - arhitektura, statika, strojne in elektro instalacije); 6. Izdelava PGD in PZI za nizke zgradbe ( ceste, sanacije terena, mostovi, zunanje ureditve, komunalni in energetski načrti in drugi načrti); 7. Inženiring in nadzor pri izvajanju projektov objektov, vseh vrst cest, komunalnih in energetskih naprav; 8. Raziskovalno razvojne storitve v okviru dejavnosti; 9. Opravljanje Indok storitev; 10. Informacijski inženiring; 11. Prodaja in servisiranje programske in strojne računalniške opreme; 12. Opravljanje inženiring storitev in vodenje in.v,estidj. PODJEUIE ZA RAZISKOVALNO RAZVOJNO DEJAVNOST, IZOBRAŽEVANJE, STORITVE IN TRGOVINO UUBUANA, OPEKARSKA 11 tel.,fax.: (061) 12-51-072 GEODEZIJA RAČUNALNIŠTVO Geodetski inženiring Izdelava aplikacij in podpora za AUTOCAD Skeniranje, vektorizacija,digitalizacija Razvoj MAPINFO aplikacij: GIS sistemi tematske karte konzulting v razvoju aplikacij Smetanova 75 62000 Maribor te/.:062 212 367 fax.: 062 224 378 Eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji na področju postavitev informacijskih sistemov na osnovi PC računalnikov. Tehnična podpora in šolanje. Vzdrževanje in servisiranje informacijskih sistemov. Uradni distributer za DTK računalnike, monitorje SAMTRON, diske MICROPOLIS, mrežno opremo ALLIED TELESIS in mrežne kartice COMPEX. Uradni prodajalec za NOVELL, EPSON in HP. Tržaška 61, 62000 MARlBOR - tel.: (062) 306 571, 304 694, fax: (062) 302 468 . Tbilisijska 57, 61000 LJUBLJANA tel.: (061) 267 985, fax: (061) 267 985 fP ~C§J.D G3:.VO~~ (§:) ~~@v .D~ ~~~ BIRO ZA GEODEZIJO - zemljiško katastrske izmere - nove izmere katastrskih, topografskih in drugih geodetskih načrtov - izdelava katastra komunalnih·vodov in naorav - 1n2enirska geodezija pri projektiranju in gradnji cest in vodotokov - zakoličevanje stavb OSTALI BIROJI - biro za nizke gradnje - biro za arhitekturo in visoke gradnje - biro za inštalacije - biro za statiko - biro za gradbeni nadzor MEDOBČINSKA GEODETSKA UPRAVA občin Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec želi geodetom Slovenije na 27. Geodetskem dnevu plodno delo Ob 27. Geodetskem dnevu čestitamo Zvezi. Geodetov Slovenije, želimo uspešno delo in dobro počutje OBČINA DRAVOGRAD OBČINA RADLJE OB DRAVI OBČINA SLOVENJ GRADEC Pričakujemo nadaljnje uspešno sodelovanje MARIBORSKI VODOVOD 62000 MA R I BO R, Jadranska cesta 24 - Telefon (062) 37-351 - Telelax (062) 305500 Žiro račun: 51800-601-12066 OSKRBUJEMO S PITNO VODO OBČINE MARIBOR PESNICA RUŠE LENART G. RADGONA VARUJMO VODNE VIRE ZA NAS IN NAŠE POTOMCE ! m a r i b o r s k a p li n a r n a m a r i b o r, p. o. 62000 MARIBOR, PLINARNišKA ULICA 9 TELEFON: H. C. (062) 224-141, DIREKTOR (062) 211-149, SKL. BOHOVA (062) 611-703, TELEFAX: (062) 222-272 ZIRO RACUN SDK MARIBOR 51800-601-10040 GLAVNA DEJAVNOST: Proizvodnja, prenos in distribucija plinov (zemeljski plin in utekočinjen naftni plin) . . STRANSKA DEJAVNOST: - predelava in prodaja utekočinjenih naftnih plinov (UNP) - gradnja, r,ekonstrukcija, popravilo in vzdrževanje plinovodov in plinskih objektov prenosa · - gradnja, rekonstrukcija, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij (plinske instalacije, vodovodne, električne, signalne ter ogrevalne, če so v zvezi s plin- sko instalacijo) - druge storitve kovinsko predelovalne obrti, t.j. izdelava, popravila, rekonstruk- cija in vzdrževanje plinskih naprav - izdelava tehnične dokumentacije za potrebe glavne in stranske dejavnosti ter iz- vajanje inženiringa in strokovnega nadzorstva na področju plinovodnih naprav in instalacij - prodaja na drobno nadomestnih delov za plinske instalacije in plinska trošila (tesnila, cevke, mrežice, regulatorje itd.). 62000 MARIBOR GRAJSKAUL 7 TEL: (062) 223-881 TELEFAX: (062) 26-094 d.o.o. Maribor PODJETJE ZA IZDELAVO PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV, PROSTORSKIH IZVEDEBENIH AKTOV, LOKACIJSKE DOKU- MENTACIJE, GEODETSKE DOKUMENTAOJE, IN VSEH VRST TEHNIČNE DOKUMENTAOJE TER STROKOVNIH PODLAG URBANIZEM PROJEKTIRANJE INŽENIRING p.o. PRAVA AGENCIJA ZA PRODAJO VAŠE NEPREMIČNINE PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI GIM d. o. o. Promet z nepremičninami, cenitve nepremičnin in opreme, vrednotenje premoženja, pravna pon,oč, svetovanje 62000 MARIBOR , Miklošičeva 4 Tei. (062) 27-061 , 224-406 Fax : (062) 28-961 1 1 Uradne ure : od ponedeljka do četrtka od 9 - 13 h ter vsak ponedeljek in sredo od 17 - 19 h Mlinska ulica·32 tel. 062/226-303 tel. 062/226-731 fax. 062/226-299 biro za projektiranje in inženiring d.o.o. marlbor PROJEKRIRAMO IN IZDELUJEMO VSE VRSTE NAČRTOV GRADBENIH KONSTRUKCIJ S POVDARKOM NA OBJEKTIH NIZKIH GRADENJ REFERENČNI PROJEKTI: - VSE CESTE NA PROJEKTU "KOROŠKI MOST" - HITRA CESTA BOHOVA-SLIVNICA - OBVOZNICA RADELJ, OBVOZNICA ORMOŽA - AVTOCESTA HOČE-ARJA VAS(RAZŠIR. NA 4 PASOVN.) - POTEK AVTOCESTE MIMO MARIBORA Z NAVEZAVO NA PYHRINSKO AVTOCESTO IN AVTOCESTO PROTI LENDAVI \ \ ' .· > , .· • \ ' \ • ' ~ X• • , . ,oi\~~ 6,;,o,, /'(~~~i{) ;\ \ ' . xi~ix: \. . / \ \• 62000 Mar I bor \ Ljubljanska ulica 9 / telefon (062) 301-390 in / 31-468, telefa-x (062) 301-390 ž i r o r a č u n 51800-601-23654 m o b i t e 1 0609/614-186 N < )> • • • • (._ )> N "U -u- s:: N rN o )> s:: o )>o 7 (/) o fT1 z zfTl z Al _r )> C fTl fT1 Al )> (/) o, -; )>< r OJ N ::S z • fTl KOPITARJEVA UL. 5, 62000 MARIBOR fTl )> N (._ o )>0 z r+ A C -U Tel./fax: 062/223-448,Žiro račun SDK Maribor 51800-601-55814 z ;,;:: )> fT1 (._ (b .., -, o )> o )> :- o (O C.. s:: -; N o :,'--.__ )> fT1 G") o S-·§ (1) fT1 (/) o -; fT1 O) '-,: :;o fT1 (/) o -1> Q: (D (D =i -; r ~ (1)-0 N fT1 )> 7 o < :;o < :r fT1 ___. ~-, o Izdelujemo vse vrste strokovnih podlag fTl o -; -P- ~- g (J) 7 -o (/) 1 {/) ,-+ ,-+ za urbanistično in prostosko dokumentacijo, (/) o r o 7 ~O O o s:: o )> ~ < .., ::J -o o o o o o prostorske sestavine planskih dokumentov, o C 7 r o ~ o -· < o z )> o fT1 . :J o )> o 0 :J prostorske izvedbene akte in lokacijske :;o r - __. :J '--· o r (._ )> ~ -P- ~ ~ o, z (/) N .. dokumentacije . (._ S: 7 )> ~o )> :r: o -.=: 5 -o o, Izdelujemo lokacijske dokumentacije za z o -1> s· z )> o -; " < vse vrste gradenj na območju občine Pesnica N< -o o ;o ~ (D fTl :;o 7 fT1 - (1) ,+ in Lenart v Sl. Goricah. z )> C CD 1 o· 55 < s:: fTl 00 u;- (/) fT1 o, Za področje ekologije in varstva človekovega z -o .,.. X-7 o fTl -; :;o okolja izdelujemo študije. in presoje vplivov )> o CL G") o (/) (D na okolje. fTl C:: -; o o o < o ;o :J Nudimo vam tudi izdelavo projektne (/) o fTl u, " N 7 ,+ dokumentacije za vse vrste objektov. C:: fTl ~ fT1 0 )> Projekta 1 inženiring Podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in operativnega urbanizma, p.o. 62250 Ptuj,, Trstenjakova ulica 2 Telefon: (062) 771-391, 771-324 Direktor: 772-614 Telefax: (062) 771-359 Žiro račun: 52400-601-10173 bi,o,e,vi, Servis, proizvodnja, prodaja biroopreme POLAJŽER DANIJEL 62282 Cirkulane 53a, pri Ptuju, -a- / lax 062/761-080 Podjetje za trgovino, posredovanje, uvoz in izvoz d.o.o. Uprava: Ptuj, Levstikova pot 3 Salon: Ptuj, Prešernova 35 a tel.: (062) 773-464 tel.: (062) 775-293 NUDI: VES PISARNIŠKI MATERIAL Paus, jasnit, transparent Drafteks folije Amo film, mm papir ·Rotring peresa Peresa za enkratno uporabo Fotokopirni papir Računalniški papir Fotokopirne stroje Pisalne stroje Telefakse 9-------------,1 + + 1 K(O)g(O)jev21 8 ~ (ij61) 125 41 71 Komunalno podjetje Ptuj p.o. Žnidaričevo nabrežje 3 Javno podjetje opravlja naslednje dejavnosti - Proizvodnja in distribucija vode - Proizvodnja in distribucija toplote in oskrba naselij s plinom - Čiščenje in odvajanje odplak - Urejanje in vzdrževanje ulic, prometnih površin, parkov, zelenic - Komunalne storitve ( tržnica, tehtnica, plakatiranje, javna razsvetljava in powebne storitve) NA VSEH MEJNIH PREHODIH V SLOVENIJI ljutomerska. 29, 69250 GORNJA RADGONA, tei.(069) 61-511, fa.x 61-359 .,,il!W.Jl___c:_.'.=....a.___L __ L__J...=-==::::::!..ll.JLIL~~ ARCONT je družba za proizvodnjo bivalnih enot. M~bilne enote so konstruirane po ISO normah in so prilagojene za vse vrste internega transporta. V ARCONT-u smo razvili bivalno enoto, katero je mogoče uporabiti amostojno ali kot objekt. Najpogostej iH primeri uporabe bivalnih enot so sledeči: poslovne zgradbe, delavska naselja, šole, vrtci, ambulante, spalnice, sanitarije, ... t r- d.o.o., Ptuj, Rogozniška cesta B Priporočamo se s trgovino na debelo in drobno_. lastnimi izdelki in industrijskimi storitvami t rj edicop· Inženiring d.o.o., Černelavci, Murska Sobota SLOVENUA PROIZVODNJA IN MONTAŽA MEDICINSKE OPREME Z ZNANJEM, IZKUŠNJAMI, PODA- TKI, OPREMO IN STROKOVNJKI ZAGOTAVLJAMO ZANESLJIVOST VODNOGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, NAČRTOV ANJA, IZVAJA- NJA IN VZDRŽEVANJA OBJEKTOV VODNEGA GOSPODARSTVA, VODNEGA OKOLJA, . OSUŠEVANJA , NAMAKANJA IN SPLOŠNE HIDROTEHN~KE i ZA ČLOVEKA IN NABAVO AGROSERVIS p.o. l Murska Sobota Telefon (060) 21 630 *SERVIS OSEBNIH VOZIL, TOVORNIH VOZIL IN TRAKTORJEV *PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT IN LADA *ODKUP IN PRODAJA RABI.JENIH VOZIL AGRO SERVIS VEČ l{OT SERVIS atelje Aleksander Šmidlehner dipl. ing. arh., samostojni projektant in stalni sodni izvedenec 69000 MURSKA SOBOTA Trstenjakova 18a, ".i' 069/22-275 HOTEL DIANA 69000 Murska Sobota Hotel »B« kategorije, ki irna na razpolago 96-eno in dvoposteljnih sob. Vse sobe TWC ali kad, TV s sateli'csldmi. prograrni., nekatere sobe mi.ni bar in z balkoni. V hotelu je restavrncija z dobro kuhinjo, priznana slaščičarna, bife, kava.i.-na, night club in TRC - termal.TJo rekreacijski center, ki obsega: - FITNE&S STUDIO, kjer varn tudi strokovno svetujemo - Bl\2EN S TEPJVLALNO VODO (32°C) V ok'1obrn začetek plavalnega tečaja za odra- sle. - whirl pool 35°C - igrišče za SQUACH - SAVNI (fmska in turška) - terasa za sončenje - aerobična dvorana, v kateri smo spet organizi- rali tečaj aerobike s pričetkom 29. 08. 1994. Vljudno vabljeni v naš hotel! Informacije na tel. 069/32-530 fax: 069/32-097 Vas vljudno· pričakuje v svojih enotah : - v restavraciji HOTELA ZVEZDA v samem centru mesta. V prenovljeni restavraciji je bogata izbira vseh vrst jedi, na letnem vrtu pod mogočnimi kostanji pa se odžejate s hladno pijačo - v PREKMURSKEM HRAMU - v restavraciji in slaščičarni . s tradicijo in številnimi priznanji - v MOTELU ČARDA z discoteko Super Li s priznano gostinsko tradicijo dobre kuhinje; v discoteki Super Li pa je zabava do zgodnjih jutranjih ur - v gostišču 11ZVEZDA11 BelUnci, kjer lahko uživate ob dobrih jedeh, ki so pripravljene po receptih naših babic in - v restavraciji 11GRAJSKI HRAM 11 , v gradu v Murski Soboti, ki je prenovljena in opremljena v baročnem stilu. Nudimo Vam divjačinske in ribje specialitete. Na vo!jo pa vam je prav tako bogat izbor slaščic in vrhunski izbor vin. 1 • • ------- - -~ --- --~--- -~- VELETRGOVINA • p_ O. 69000 Murska Sobota$. Arhitekta Novaka 2 zavarovalnica triglav d.d. območna enota M, Sobota Lendavska 5, teL: 069/31-650 Predstavništva: G. RADGONA, Cesta na stadion, tel.: 069/61-697 RADENCI, Panonska 1 LENDAVA, Mlinska 5, tel.: 069/75-257 LJUTOMER, Ormoška 12, tel.: 069/81-136 APAČE 117, tel.: 069/69-418 OBIŠČITE NAS PREDSTAVILI VAM BOMO: - PAKETNO ZAVAROVANJE KMETIJ, OBRTI ALI GOSPODINJSTVA - VSE VRSTE INDIVIDUALNIH PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ - Pooblaščeno investicijsko družbo TRIGLAV ob MURI in vam svetovali kam naložiti svoj CERTIFIKAT. 11 1 DP ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, MARIBOR 5 t Navodilo za pripravo prispevkov 1. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeti kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). 3. Ime in priimek pisca se navedeta z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. 4. Znanstveni in strokovni prispevki morajo obsegati izvleček v obsegu do 50 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod naslova članka, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaja na naslednji način: o v tekstu se navedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et al. 1976) • v virih oz. literaturi. se navedejo viri in literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 2, 13-16, b) za knjige: Novak, J. et al., 1976, Izbor lokacije, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalen odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni skladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljate na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, MOP-Republiška geodetska uprava, Kristanova ul. 1, 61000 Ljubljana. 10. Rok oddaje prispevkov za naslednjo številko: 27.10.1994.