GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 21 • LETO XII. # 9. JUNIJ 1973 Iranski šahanšah Mohamed Reza Pahlavi je v sredo, 30. maja, obiskal kranjsko Iskro hi si z velikim zanimanjem ogledal proizvodne obrate. Posebno so ga zanimali najnovejši Iskrini telefoni. Na vprašanje, kakšno je sodelovanje Iskre z Iranom, je bilo rečeno, da je vrednost izvoza kranjske tovarne dosegla lani 140.000 dolarjev, poslovno sodelovanje pa bo Iskra še razširila, saj so nekatere pogodbe že sklenjene, v izvoz pa se bodo vključile tudi nekatere druge Iskrine tovarne. Na sliki: Iranski cesar $ spremstvom pri ogledu proizvodnje v obratu ATN v kranjski tovarni ISKRI Iranski šahanšah v Iranski šahanšah Mohamed Reza Pahlavi Ariamer si je ogledal proizvodnjo v Elektromehaniki in vpisal svoje vtise v knjigo častnih gostov. V sredo, 30. junija, je obiskal Iskro iranski cesar Mohamed Reza Pahlavi s svojimi sodelavci in v spremstvu podpredsednika skupščine SRS dr. Jožeta Brileja. Pred vhodom kranjske tovarne je visokega gosta pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, glavni direktor Elektromehanike Jože Hujs in drugi predstavniki naše Iskrine skupnosti, nato pa sta mu Marina Kuralt in Jože Perko izročila šopek gorenjskih nageljnov. Iranski cesar si je nato s svojim spremstvom ogledal proizvodnjo v Elektromehaniki. Med potjo so ga pozdravljali naši delavci s ploskanjem. Osrednji ogled je veljal obratu avtomatsikh telefonskih naprav in relejev in razstavi nekaterih naših pomembnejših izdelkov. Po vprašanjih sodeč, se je šahanšah zelo zanimal za nekatere naše izdelke, zlasti s področja telefonije. Po ogledu tovarne je v sejni sobi generalni direktor ZP prikazal visokemu gostu razvoj združenega podjetja, navedel podatke o proizvodnji. zlasti pa dosedanji izvoz Iskre v Iran ter nadaljno poživitev sodelovanja. Omenil je tudi številna priznanja, ki jih vsako leto dobiva Iskra na mednarodnih razstavah in sejmih. Ob koncu razgovora je generalni direktor izročil iranskemu suverenu darilo — najnovejši telefonski aparat ATA 40. Pred zaključkom razgovorov je šahanšah dejal, da se zahvaljuje za prisrčen sprejem in upa, da bo imel kmalu priložnost videti telefone in druge naprave iz proizvodnje Iskre v Iranu. Ob slovesu je iranski cesar v knjigo gostov zapisal: »Im-presioniralo me je delovno vzdušje in organizacija, k?i omogoča tej veliki tovarni, da je vedno na visoki stopnji tehnološkega napredka današnjih dni. — obravnavajo poslovne rezultate posameznih TOZD in skupne poslovne rezultate; — obravnavajo skupen zaključni račun in neriodične obračune: — vsklajujejo vse zadeve, ki so v skupnem interesu vseh TOZD po tem sporazumu (5. točka); — obravnavajo in zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma in obveznosti, ki izhajajo iz drugih soglasno sprejetih aktov, kakor tudi vse zakonske obveznosti; — ocenjujejo nastopanje pooblaščencev skupnosti pri izpolnjevanju nalog in pooblastil skupnosti kot subjekta na tržišču in pravne osebe; — porazumno in v skladu z načeli enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti sprejemajo odločitve o združevanju in vlaganju sredstev v namene, ki so v skupnem interesu vseh TOZD; — nadzorujejo in ocenjujejo delo izvršilnih in operativnih organov v skupnosti TOZD; — omogočajo delavcem v organih skupnosti, izpolnjevanje njihovih samoupravnih pravic; — imenujejo in postavljajo organe in delavce, ki imajo pravico nastopati, zastopati in podpisovati za skupnost v imenu in na račun vseh vanjo združenih TOZD; — zagotavljajo sredstva družbene reprodukcije skladno s soglasno sprejetimi programi; — zagotavljajo sredstva za solidarno ekonomsko in drugačno pomoč tistim TOZD, ki je take pomoči potrebna, pod pogoji iz tega sporazuma; — usklajujejo proizvodne, tehnične in tehnološke programe posameznih TOZD in skrbijo za njihovo kontinuiteto; — skrbijo za razširitev prodajne mreže, prodaje in prodajnega asortimana skladno z zahtevami tržišča in proizvodnimi zmogljivostmi; — skrbijo za redno dobavo repromateriala in drugega materiala, potrebnega za proizvodnjo in delo; — skrbijo za pravno, ekonomsko in socialno varnost; — skrbijo za stike z ZP ISKRA in za izpolnjevanje obveznosti do njega; — urejajo, obravnavajo in vsklajujejo ter izpolnjujejo še vse druge zadeve, ki sodijo v okvir pooblastil skupnosti, njenih organov in služb po tem sporazumu in drugih soglasno sprejetih skupnih aktih. Pod skupnostjo je v tej točki razumeti njeno samoupravno organiziranost, delovno organizacijo in pravno osebo, pod organi skupnosti pa tiste, ki so pooblaščeni zastopati in opravljati naloge skupnosti v imenu in na račun njenih članov (TOZD) v okviru pooblastil iz tega sporazuma. 11. Samoupravne in druge pravice uveljavljajo delavci v TOZD neposredno prek zborov de lovnih ljudi, na referendumu, posredno pa prek svojih delegatov v samoupravnih organih TOZD in delegatov v organih skupnosti TOZD, kadar gre za uveljavljanje samoupravnih in drugih pravic v skupnem interesu. Pri uveljavljanju samoupravnih pravic velja pravilo, da je treba o njih razpravljati in sklepati v bazi — to je neposredno v sami TOZD tudi tedaj, kadar gre za skupne interese. Delegati TOZD v samoupravnih organih TOZD in v organih skupnosti nastopajo izključno le v imenu delavcev TOZD oziroma v imenu TOZD kot celote. 12. Delavci v TOZD so sporazumni, da imajo v svoji organizaciji tele samoupravne in izvršilne organe: — Delavski svet TOZD, — Komisije oziroma odbori DS TOZD kot kolektivni izvršilni organi; — Direktorja TOZD kot individualni izvršilni organ. 13. Delavci TOZD in v njihovem imenu TOZD prek svojih organov uveljavljajo samoupravne in druge pravice, ki so v skupnem interesu vseh TOZD, kot je rečeno v tem sporazumu, prek samoupravnega in drugih organov skupnosti TOZD (10. točka sporazuma). Samoupravni organ je predstavniško telo vseh TOZD in predstavlja tribuno medsebojnega dogovarjanja, sporazumevanja, usklajevanja in soodločanja o skupnih interesih vseh TOZD, zavoljo katerih se te združujejo v to skupnost. TOZD so soglasne, da se samoupravne in druge zadeve, ki so v skupnem interesu vseh njih, urejajo prek; 1. Skupščine TOZD, 2. Direktorja skupnosti, kot individualnega izvršilnega organa. Opomba: Za direktorja kot izvršilnega organa se uporablja gornji naziv, v poslovanju IEZE navzven pa se uporablja delovni naziv glavni direktor IEZE. 3. Pomočnik direktorja skupnosti — kot individualni izvršilni organ skupnosti; 4. Vodje skupnih strokovnih služb — kot individualni izvršilni organi v skupnosti. Individualne izvršilne organe imenuje skupščina TOZD za določeno dobo. Kakšna naj bo organizacija in kakšna so pooblastila skupščine in izvršilnih organov, navedenih v tej točki in drugo se dogovorijo TOZD v posebnem sporazumu o organizaciji in pooblastilih samoupravnih in izvršilnih organov skupnosti in skupnih strokovnih služb. 14. Skupščino TOZD sestavljajo delegati TOZD jn skupnih strokovnih služb. Izhajajoč iz števila delovnih skupin delavcev v posamezni TOZD in skupnih. strokovnih službah, imajo TOZD in skupne strokovne službe v skupščini naslednje število delegatov: — TOZD Avtomatika in TOZD Upori po 5 delegatov — TOZD Keramični kondenzatorji 4 delegate — Vse ostale TOZD in skupne strokovne službe po 3 delegate Če pristopi v skupnost še katera druga TOZD, se njeno število delegatov določi po enakem merilu. Neposredno so kot delegati v skupščini predsedniki DS TOZD in predsednik sveta delovne skupnosti skupnih strokovnih služb. Glede na to, da ima skupščina TOZD značaj tribune dogovarjanja, sporazumevanja, usklajevanja in soodločanja, morajo biti njeni sklepi sprejeti soglasno vselej, kadar gre za interese skupnosti kot celote, še posebej pa, kadar se obravnavajo zadeve, ki neposredno ali posredno izhajajo iz neodtujljivih pravic delavcev v TOZD. Vsaka TOZD ima v skupščini po en glas, ne glede na to koliko ima v njej delegatov. Kadar se v skupščini glasuje o zadevah iz prejšnjega odstavka, so odločitve sprejete in veljavne, če so zanje glasovale vse TOZD. V vseh drugih zadevah, ki ne štejejo med zadeve iz prejšnjega odstavka se odločitve sprejemajo z večino oziroma z 2/3 tretjinsko večino vseh TOZD, če je kje tako določeno. Natančneje se glasovalni postopek v skupščini uredi s sporazumom iz prejšnjega člena. 15. Direktor skupnosti je individualni izvršilni organ skupnosti s pooblastili, ki mu jih da skupščina TOZD. Glede na statusni položaj skupnosti kot pravne osebe in subjekta na tržišču in ured družbeno skupnostjo nastopa direktor skupnosti in zanjo podpisuje pod delovnim nazivom glavni direktor IEZE. Direktorja skupnosti imenuje skupščina TOZD in je podvržen reelekciji. Za opravljanje in organiziranje določenih operativnih nalog ima direktor skupnosti svojega pomočnika (delovni naziv: pomočnik glavnega direktorja IEZE). Pomočnika glavnega direktorja imenuje skupščina TOZD in je kot individualni izvršilni organ podvržen reelekciji. 16. Individualni in izvršilni organi navedeni v 13. točki tega sporazuma so izvršilno-opera- tivni- organi, prek katerih skupščina izvaja odločitve, sprejete na skupščini. Individualni izvršilni organi so hkrati strokovno-operativni, delavci za določena področja dela v skupnosti TOZD. Prek individualnih izvršilnih organov skupščina izvaja tudi vsklajevalni postopek, kadar je treba izvesti zavoljo različnih stališč posamezne TOZD, oziroma kadar je potrebno priti do skupnih izhodišč v zadevah, ki so v skupnem interesu vseh TOZD. Individualni izvršilni organi so za svoje delo odgovorni skupščini, ki jih imenuje in direktorju skupnosti kot glavnemu direktorju in operativnemu vodji. 17. Izhajajoč iz načel gospodarnosti in racionalnosti poslovanja se TOZD sporazumejo, da za operativno opravljanje skupnih zadev, kakor tudi posamičnih zadev TOZD po posebnem dogovoru ali sporazumu, ustanovijo skupne strokovne službe za področje financ, komerciale, programiranja razvoja in investicij, marketinga, načrtovanja in analiz, organizacije poslovanja in mehanografske obdelave podatkov, kadrovskih in splošnih zadev. rOganizacijo skupnih strokovnih služb in obseg njihovih pooblastil‘in zadolžitev se določi v posebnem sporazumu (točka 13). Skupnim strokovnim službam se priznava status delovne skupnosti, ki ima svoj samoupravni organ in svoje predstavnike v skupščini TOZD. Samoupravni organ skupnih strokovnih služb je svet delovne skupnosti, prek katerega delavci uveljavljajo samoupravne pravice znotraj te skupnosti. Vodja skupnih strokovnih služb je direktor skupnosti, pomočnik direktorja in vodje posameznih organizacijskih delov teh služb pa so individualni izvršilni organi, podvrženi reelekciji. V sporazumu iz drugega odstavka te točke se podrobneje uredijo tudi ostala vprašanja iz te točke sporazuma. 15. TOZD se sporazumejo, da imajo statut, v katerem podrobneje obdelajo posamezne določbe iz tega sporazuma. Statut TOZD predstavlja v tistem delu, ki obdeluje posamezne določbe iz tega sporazuma, izvršilni akt, v delu, ki obravnava samoupravno organiziranost in delovanje TOZD. pa 'temeljni akt vsake posamezne TOZD. Opomba: Vsaka TOZD mora imeti svoj statut. Ta pa je lahko povsem enak za vse, oziroma prirejen tako, da jc uporaben za vsako TOZD. Skupnost TOZD nima statuta — temveč se določene izvršilne zadeve lahko rešujejo s statutom TOZD ali s posebnimi izvršilnimi akti, na osnovi dogovora med TOZD. III. MEDSEBOJNI SAMOUPRAVNI IN EKONOMSKI ODNOSI 19. Izhajajoč iz tega, da so delavci v TOZD dejanski nosilci gospodarjenja in upravljanja s svojim delom in sredstvi družbene reprodukcije, je pri vzpostavljanju medsebojnih samoupravnih in ekonomskih odnosov izhajati iz neodtujljivih pravic delovnega človeka, dogovorjenih skupnih interesov, ki jih vzpostavljajo ip družbenih interesov. V zaščito zgoraj navedenih pravic,' obveznosti in interesov, se TOZD s tem sporazumom zavezujejo, da bodo ob zagotavljanju in delitvi dohodka, oblikovanju in razpolaganju s sredstvi skladov in drugimi sredstvi pri vzpostavljanju samoupravnih in ekonomskih odnosov ravnale tako, da ne" prizadenejo pravic tretjih, s katerimi imajo vzpostavljena določena razmerja in ne pravic delavcev iz njihovega tekočega in minulega dela. 20. Celotni dohodek temeljne organizacije združenega dela je vrednost, ki jo je ta med letom dosegla s svojim poslovanjem. Kaj se šteje za vrednost, ki jo je TOZD dosegla s poslovanjem, navaja zakon (Zakon o ugotavljanju in obračanju celotnega dohodka in dohodka TOZD — Ur. 1. SFRJ, št. 71/72). Celotni dohodek skupnosti predstavlja celotni dohodek vseh temeljnih organizacij združenega dela, združenih v skupnost. Dohodek, ki ga ustvarijo delavci v TOZD v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temeljni organizaciji združenega dela. Iz tega izhaja tudi obveza temeljnih organizacij združenega dela, da iz ustvarjenega dohodka za sebe krijejo vse obveznosti, ki jih nalagajo predpisi in obveznosti, sprejete s tem ali drugimi sporazumi, dogovori, pogodbami ipd. 21. Da se zagotovijo možnosti trajnega poslovanja, razširjene reprodukcije, ekonomske in socialne varnosti, tehničnega in tehnološkega napredka ipd., se TOZD podpisnice tega sporazuma obvežejo zase in v skupnem interesu skupnosti ustvariti najmanj tako stopnjo akumulativnosti, da bodo sposobne poravnati s tem sporazumom sprejete obveznosti. Stopnjo akumulativnosti se določi z vsakoletnim gospodarskim načrtom. 22. TOZD so sporazumne, da mora tista temeljna organizacija združenega dela, ki ne bo dosegla take stopnje akumulativnosti, da bi krila porabljena sredstva, pogodbene in zakonske obveznosti in osebne dohodke, sprejeti in podvzeti ustrezne sanacijske ukrepe in jih predložiti skupščini TOZD v potrditev. Če TOZD, ki bi morala sprejeti in podvzeti ustrezne sanacijske ukrepe, tega ne stori, odločajo o njenem nadaljnjem poslovanju in obstoju delavci vseh drugih, v skupnosti združenih TOZD, na skupščini TOZD. Če se lastni viri TOZD, kot pozitivni element stopnje akumulativnosti, znižajo zaradi nedoseganja dohodka do take mere, da jih TOZD v obdobju treh let, kljub podvzetim sanacijskim ukrepom ni bila v stanju nadomestiti s pozitivnimi rezultati, imajo delavci v drugih TOZD po tem obdobju pravico in dolžnost prek skupščine sprejeti sklep o saniranju negativnih razlik na način, ki ga sami izberejo ali pa sprejeti sklep o prenehanju tiste TOZD, ki ni dosegla tolikšnih lastnih virov, da bi bila sposobna še naprej samo. stojno poslovati. V primeru ukinitve TOZD prevzamejo druge TOZD njeno aktivo, v enakem razmerju pa še njene lastne vire. Če se taka TOZD prt poji drugi, preide na to drugo TOZD vsa njena aktiva in pasiva. Pri sprejemanju ukrepov iz prejšnjega odstavka se ne more ravnati mimo ustavnih načel in je delavcem ukinjene TOZD zagotoviti polno zaščito. 23. Obveza vseh TOZD, ki jo sprejemajo s tem sporazumom, je tudi ta, da zagotovijo zq nemoteno, uspešno in stimulativno poslovanje skupnih strokovnih služb .sredstva za kritje s planom določenih in soglasno odobrenih stroškov poslovanja, pogodbenih in zakonskih obveznosti, osebnih dohodkov in morebitne druge izdatke, sredstva za razširjeno reprodukcijo, za sklad skupne porabe in druga soglasno s planom odobrena sredstva, ki so nujna za uspešno delovanje teh služb. TOZD se zavezujejo zagotoviti delavcem delovne skupnosti skupnih strokovnih služb v pogledu osebnih dohodkov in drugih pravic iz dela in po delu, enake pravice kot delavcem v TOZD. 24. V pogledu solidarne in subsidiarne odgovornosti so podpisnice tega sporazuma soglasne, da gredo vse obveznosti v breme dohodka tiste TOZD, ki jiji je povzročila s svojim poslovanjem oziroma tiste, v katere korist so nastale. Subsidiarna odgovornost izvira iz družbenih sredstev za skupno sprejete in soglasno dogovorjene obveznosti do tretjih, ne glede na to, v čigavo korist so nastale. Znotraj skupnosti te obveznosti bremene TOZD po načelu iz 1. odstavka. Glede na skupen zaključni račun prevzamejo TOZD subsidiarno odgovornost tudi tedaj, kadar vse skupaj ne dosežejo tolikšnega celotnega dohodka, da bi pokrile izgube na načine, kot jih predvideva zakon. V vseh drugih primerih velja solidarna odgovornost — kot jo predvideva ta sporazum. Odgovornost po tej točki velja od dneva sklenitve tega sporazuma in ne za zatečene obveznosti, za katere je v tem sporazumu drugače določena 25. Skladno z načeli delitve dohodka po tem sporazumu so temeljne organizacije združenega dela sporazumne, da se pri zagotavljanju in delitvi sredstev za osebne dohodke izhaja iz enotnih temeljnih osnov in meril, soglasno sprejetih in določenih v skupnem temeljnem aktu na osnovi družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov gospodarske panoge, v katero so razvrščene po veljavni nomenklaturi. V temeljnem aktu iz prejšnjega odstavka mora biti uveljavljeno izhodiščno načelo, da gre za enako delo enako plačilo. Notranjo delitev sredstev za osebne dohodke oblikujejo TOZD same v svojih aktih, izhajajoč iz zgoraj navedenih temeljnih osnov in meril. Pri tem se zavezujejo v delitvi izpolnjevati obvezo iz zadnjega odstavka 23. točke, do delavcev skupnih strokovnih -služb. 26. Temeljne organizacije združenega dela, združene v skupnosti, se sporazumejo, da se niihova sredstva vodijo skupno v naslednjih skladih: —- v poslovnem skladu, — rezervnem skladu, — skladu skupne porabe. Vse prej navedene sklade se knjigovodsko in obračunsko vodi za vsako TOZD posebej. TOZD so sporazumne, da imajo skupno knjigovodstvo, skupne periodične obračune in skupen zaključni račun. Za vsako TOZD se sestavi interni zaključni račun (za, obračun z družbeno skupnostjo in poslovnimi partnerji), ki vsebuje zlasti tele podatke: 1. ) o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka; 2. ) o delitvi dohodka; 3. ) o virih sredstev, s katerimi razpolaga TOZD; 4. ) druge podatke, ki jih potrebujejo delavci v TOZD, da bi mogli odločati o poslovanju in upravljanju v TOZD. Način sestavljanja internega zaključnega računa ter njegova vsebina in roki morajo biti vsklajeni z zakonom o knjigovodstvu organizacij združenega dela. Podrobnosti o tem se uredijo s skupnim pravilnikom o knjigovodstvu, ki ga sprejme skupščina TOZD. Za obračun z družbeno skupnostjo in poslovnimi partnerji imajo TOZD skupen zaključni račun in skupen periodični obračun. Glede na zakonsko obvezo, da se za vsako TOZD ugotovi celotni dohodek in njegovo delitev ter vire sredstev, s katerimi razpolagajo, mora biti za vsako TOZD izdelan interni obračun. Za opravljanje poslov skupnega pomena temeljne organizacije združenega dela, združene v skupnost TOZD, združujejo del svojih viroi poslovnih sredstev, ki se jih vodi kot združena poslovna sredstva. Ta del se določi 1 vsakoletnim gospodarskim načrtom. 27. Mimo skladov iz prejšnje točke osnujejo TOZD še poseben solidarnostni sklad. Vlaganje v ta sklad je solidarnostna obvezna TOZD. TOZD so sporazumne, da vlagajo v solidarnostni sklad sredstva iz nerazporejenega dela ostanka dohodka. Kolikšen del iz nerazporejenega dela ostanka dohodka bo posamezna TOZD vložila v solidarnostni sklad in do katere višine bo vlagala, odločajo delavci v TOZD sami ob delitvi nerazporejenega dela ostanka dohodka. Sredstva vložena v solidarnostni sklad, se vodi knjigovodsko po vlagateljih in se jih vrne vlagatelju šele ob izstopu iz te skupnosti, če jih zahteva in če jih ni med tem že izkoristil. Do sredstev iz solidarnostnega sklade imajo praviloma pravico le vlagatelji, če zanje zaprosijo, in le izjemoma drugi, ki te obveze do sklada niso izpolnili. Sredstva sklada se lahko odobrijo bodisi kot pomoč, bodisi kot posojilo. O delitvi sredstev sklada in o pogojih ter načinu dodelitve in vračanja, odloča na prošnjo posamezne TOZD skupščina TOZD z absolutno večino drugih TOZD v tej skupnosti. Skupščina TOZD lahko v naprej s posebnim sklepom in s soglasjem vseh vlagateljev določi kriterije dodeljevanja, koriščenja in vračanja sredstev solidarnostnega sklada, (n, pr. prekvalifikacija delavcev, premostitev trenutnih objektivnih težav v poslovanju, na tržišču ipd.) 28. S planiranjem opredeljujejo TOZD svojo poslovno politiko in poslovno politiko celotne skupnosti, vsklajujejo medsebojne interese, razmerja in odnose, sprejemajo obveznosti in izvršujejo pravice, zastopajo in vzpostavljajo poslovna in druga razmerja s poslovnimi udeleženci, fizičnimi in praynimi osebami ter družbeno-politično skupnostjo. TOZD so soglasne, da predstavlja skupen soglasno sprejet srednjeročni načrt razvoja TOZD in skupnosti kot celote, osnovo poslovne politike za obdobje petih let, razčlenjeno po obdobjih enega leta s stalnim premikom eno leto. Letni gospodarski načrt, ki obsega obdobje enega leta in ga sprejme vsaka TOZD sama, mora biti usklajen z intenci jami srednjeročnega načrta razvoja in s soglasno sprejetimi izhodišči. Letni plan skupnosti je zbir letnih planov TOZD. Načrte po tej točki pripravljajo za TOZD in skupnost pooblaščeni delavci skupnih strokovnih služb ob udeležbi pooblaščenih delavcev v TOZD. Morebitna neskladja so še pred obravnavo na skupščini dolžni odpraviti individualni izvršilni organi v sodelovanju z delegati DS TOZD. Letni načrti morajo biti sestavljeni in sprejeti najpozneje do dobe, na katero se nana- šajo. Izvrševanje načrtov (plana) se ugotavlja s periodičnimi obračuni in zaključnim računom, ki jih je izdelati skladno z veljavnimi predpisi. 29. TOZD so sporazumne, da se vse zadeve iz tega poglavja podrobneje uredijo s posebnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kot skupnim temeljnim aktom s tega področja. IV. MEDSEBOJNA POSLOVNA RAZMERJA ZNOTRAJ SKUPNOSTI 30. TOZD se sporazumejo, da vstopajo v medsebojna razmerja znotraj skupnosti samostojno, kot enakovredni poslovni partnerji. Pri vzpostavljanju medsebojnih poslovnih razmerij je treba izhajati iz tega sporazuma in drugih normativnih aktov, sprejeiNj: na osnovi tega, upoštevajoč načela o poslovni morali, enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti. Z vstopanjem in vzpostavljanjem medsebojnih poslovnih razmerij ne smejo v nobenem pogledu biti kršene pravice tretjih znotraj ali izven skupnosti. Pri vzpostavljanju medsebojnih poslovnih razmerij velja načelo samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, če do sporazuma ne pride, se stranke obrnejo po pomoč na di-it-eKtorja skupnosti kot individualnega izvršilnega organa ali neposredno na skupščino, v kolikor ta ni uspel • uskladiti strankinih nasprotujočih si stališč. Podrobnosti usklajevalnega postopka se navede v sporazumu iz 13. točke tega sporazuma. Če pride do spora med izvajanjem dogovora ali sporazuma, velja, da je razsodnik v sporu skupščina TOZD in šele v končni fazi notranja arbitraža, v kolikor bi se takega spora ne moglo rešiti po samoupravni poti. 31. Dogovori in sporazumi, sprejeti mimo načel iz prejšnje točke, nimajo pravne veljave, še posebno ne tedaj, kadar so v škodo tretjih. Dogovore in sporazume med posameznimi TOZD je treba predložiti skupščini TOZD, da 'ih verificira. Z verifikacijo skupščina ocenjuje skladnost sklenjenih sporazumov s postavljenimi načeli v zaščito samoupravne skupnosti kot celote. 32. TOZD se dogovorijo, da bodo pri vzpostavljanju medsebojnih poslovnih razmerij mimo prej navedenih načel ravnale skladno z načelom ekonomike poslovanja in storitve ter druge usluge v medsebojnem prometu obračunavale po pogodbeno dogovorjenih cenah. V pogodbah iz prejšnjega odstavka določijo Stranke, kdai in ob kakšnih nno.iiih in za koliko se laltko spremenijo pogodbeno dogovorjene cene. Kot osnova za pogodbeno dogovorjene cene se vzamejo predvsem spremembe novih pogojev v določenem obdobju, splošni gospodarski ukrepi, spremen jene družbene obveznosti do skupnih interesov članov skupnosti TOZD in spremembe veljavnih družbenih dogovorov in sporazumov. S pogodbo se lahko določijo tudi premoženjske sankcije za tisto pogodbeno stranko, ki ne bi izpolnjevala pogodbenih obveznosti. TOZD so sporazumne, da se pogodbe o vzpostavljanju poslovnih odnosov na področju proizvodne dejavnosti, kooperacij, tehničnega sodelovanja in drugih podobnih akcij, ki bi prispevale k učinkovitejšemu poslovanju obeh strank sklepajo za dobo najmanj 5 let. ■ V sporih, nanašajočih se na sklenjene pogodbe po tej točki, se je ravnati tako, kot je dogovorjeno v tem sporazumu. 33. ' TOZD se tudi dogovorijo, da si bodo medsebojno zagotavljale naročil,a tehnično in tehnološko pomoč, ustrezno zasedbo prostih proizvodnih zmogljivosti in podobne storitve in usluge. TOZD se zavežejo, da storitev in uslug ne bodo iskale izven skunnosti, če so možnosti, da jih opravijo znotraj nje. če TOZD zagotovi dobave in nudi usluge ob najugodnejših tržnih pogojih, potem druga TOZD tega ne more in ne sme odkloniti. Takšna je obveza, ki jo TOZD sprejmejo s tem sporazumom. V. REŠEVANJE SPORNIH ZADEV V MEDSEBOJNIH ODNOSIH 34. Pri vsklajevanju stališč in vzpostavljanju medsebojnih samoupravnih odnosov se stranke v tem sporazumu zavežejo posluževati samoupravne poti. Šele tedaj, ko po tej poti ne bi mogle vskladiti svojih interesov z interesi celotne skupnosti TOZD, prepuste morebitni spor v reševanje ustavnemu ali drugemu pristojnemu sodišču. Če pride do spora v stališčih pri vzpostavljanju medsebojnih samoupravnih odnosov, se stranke v tem sporu zavezujejo podati predlog o sporni zadevi skupščini TOZD. Preden skupščina obravnava sporni predlog, naloži direktorju skupnosti, da izvede usklajevalni postopek. V usklajevalni postopek pritegne direktor skupnosti delegate DS spornih strank. Ko je usklajevalni postopek končan, bodisi uspešno, bodisi da ne, vrne direktor skupnosti sporni predmet skupščini, da o njem zavzame staiišče in ga v izogib morebitnemu nadaljnemu sporu reši — vendar v nobenem primeru ne na škodo enega ali drugega sospornika ali tretjih članov v skupnosti. Usklajevalni postopek ima prednost pred vsemi drugimi zadevami in se ga izvede po hitrem postopku. Stranka, ki meni, da je bila r dokončno odločitvijo skupščine prizadeta, ima pravico sprožiti ustavni spor, kadar gre za zadeve, ki imajo ustavni značaj (statusne zadeve). 35. V sporih, izhajajočih iz medsebojnih poslovnih (ekonomskih) razmerij, se stranke zavezujejo poslužiti samoupravne poti, kot je navedeno v prejšnji točki tega sporazuma s to razliko, da v takem sporu nastopa v končni fazi ustavno sodišče, temveč notranja arbitraža, katere odločitev je dokončna in obvezna za vse sporne stranke. Odločba notranje arbitraže ima tudi moč izvršilnega naslova. Za izvršbo na podlagi odločbe notranje arbitraže je pristojno Okrožno gospodarsko sodišče, na katerega območju je sedež skupnosti TOZD. Nova arbitraža ima šest članov in predsednika. Dva člana arbitraže imenuje skupščina TOZD, po dva člana pa DS TOZD, ki sta v sporu. Predsednika arbitraže imenujejo njeni člani, če se ne morejo zediniti, pa ga imenuje predsednik okrožnega gospodarskega sodišča. Za predsednika in člana arbitraže so lahko imenovane osebe, ki niso člani skupnosti TOZD. Postopek pred arbitražo se lahko uredi v skupnem statutu TOZD ali v posebnem aktu. 36. Pri reševanju kolektivnih sporov ali sporov med TOZD, združenih v skupnost in skupnostjo TOZD kot pravno osebo, se )ahko zahteva posredovanje mešane arbitraže. Posredovanje mešane arbitraže je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko so bile TOZD seznanjene s sklepom skupščine TOZD (pride v poštev samo tak sklep, ki ga je skupščina sprejela v skladu s pooblastili iz tega sporazuma z navadno večino). Skupščina lahko še pred svojim sklepom tudi sama zahteva mnenje mešane arbitraže. Mešano arbitražo imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča, na katerega območju ima sedež skupnost. Glede sestave dela mešane arbitraže je uporabiti veljavne predpise. Te določbe veljajo toliko časa, dokler ne bodo sprejeti novi predpisi, usklajeni z ustavnimi amandmani. S sprejetjem novim predpisov se uporabljajo ti predpisi. VI. POSLOVNA IN DRUGA RAZMERJA S TRETJIMI OSEBAMI IZVEN SKUPNOSTI TOZD 37. TOZD so soglasne, da pri vzpostavljanju poslovnih in drugih razmerij s tretjimi osebami izven skupnosti TOZD nastopajo TOZD samostojno, kadar gre za zadeve, ki niso v skupnem interesu vseh TOZD združenih v skupnost. Kadar gre za zadeve, Ki so po tem sporazumu v skupnem interesu vseh TOZD, pooblaščajo TOZD s tem sporazumom skupnost TOZD — kot pravno osebo, da prek organov in služb skupnosti vzpostavlja in vstopa v poslovna in druga razmerja s tretjimi osebami na tržišču, v družbeno-političnih skupnostih in drugod v imenu in na račun TOZD. Pred vzpostavitvijo določenega razmerja je obvezno dobiti soglasje tistih TOZD, v katerih interesu je vzpostavljanje določenega razmerja, če ni tako soglasje že dano s soglasno sprejetim drugim aktom (programom razvoja, letnim gospodarskim načrtom itd.). 38. Pri vzpostavljanju poslovnih iri drugih razmerij s tretjimi osebami izven skupnosti se je ravnati po zakonu, običajih svoje stroke in načelu poslovne morale. 39. Obveznosti, ki jih prevzamejo TOZD, ko samostojno vzpostavljajo poslovna in druga podobna razmerja, so izključno njene obveznosti in jo za neizpolnjevanje zadene vsa odgovornost. Obveznosti, ki jih sprejme skupnost TOZD — kot pravna oseba v imenu in na račun TOZD z njihovim soglasjem, so obveznosti TOZD. Za te obveznosti velja subsidiarna odgovornost '('seh tistih TOZD, za katere so bile sprejete, če ni v delu tega sporazuma, ki govori o subsidiarni oziroma solidarni odgovornosti drugače določeno. 40. Natančneje se določbe iz tega poglavja lahko uredijo v statutih TOZD ali katerem drugem splošnem aktu. VIL ODNOSI DO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTI 41. Obveza vseh TOZD in skupnosti, ki jo sprejemajo s tem sporazumom je, da zagotovijo vsem družbeno političnim organizacijam čim širše sodelovanje na vseh področjih samoupravnega delovanja tako v razpravah o gospodarskih, samoupravnih in drugih vprašanjih razvoja TOZD in skupnosti kot celote. Družbeno političnim organizacijam je treba omogočiti za njihovo uspešno vključevanje na vseh nivojih samoupravnega delovanja ustrezno materialno osnovo (sredstva, podatke in gradivo), da bodo v stanju zavzeti svoja stališča, aktivno sodelovati pri vseh pomembnih odločitvah, organizirati in usmerjati razprave med člani delovne skupnosti in dajati pobudo za ustreznerešitve. Stranke v tem sporazumu se zavežejo, da ne bodo sprejele nobene pomembne odločitve. ki zadevajo samoupravne pravice delovnega človeka, ne da bi prej dobile mnenje družbeno političnih dejavnikov v TOZD oziroma skupnosti. Stranke se tudi zavezujejo, da bodo upoštevale vsako kolektivno izraženo mnenje teh dejavnikov, ki ne nasprotuje samoupravnim pravicam ali skupnim interesom, hkrati pa pričakujejo od njih vso podporo, ki bo pripomogla k uspešnejšemu opravljanju samoupravnih pravic in odnosov v celotni skupnosti. 42. Delovanje družbeno političnih organizacij v celotni skupnosti mora biti usmerjeno k uveljavljanju samoupravnih teženj in pravic, vseh delov skupnosti in njenih članov, zato jih je treba usklajevati s skupnimi cilji in interesi, ki jih nakazuje ta sporazum in drugi akti. 43. Organi in službe v TOZD in skupnosti so dolžni dajati družbeno-političnim organizacijam v razpravo in oceno osnutke vseh normativnih aktov vključno s tem sporazumom, predloge o spremembi organizacijske strukture, finančne, proizvodne in druge načrte in programe in zaključne račune, skratka vse, o čemer se razpravlja na zborih delovnih ljudi in v organih upravljanja na katerikoli ravni. Družbeno politične dejavnike je treba tudi sproti in pravočasno informirati o vseh dogajanjih znotraj in izven TOZD oziroma skupnosti. 44. TOZD in skupnost TOZD — kot pravna oseba, so za svoje delo in delo z družbenimi sredstvi odgovorne družbeno-politični skupnosti za zakonitost, za skladnost poslovanja z načrti družbeno-političnih skupnosti, za razširjeno reprodukcijo in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Skupnost TOZD — kot pravna oseba — je v imenu TOZD in v svojem imenu dolžna obveščati družbeno politično skupnost o svojih investicijskih planih in dajati poročila o svojem poslovanju. To obveznost imajo tudi dislocirane TOZD, katerih sedež ni v istem kraju, kot je sedež skupnosti. Organi TOZD in skupnosti so dolžni obravnavati priporočila in pripombe družbeno-političnih skupnosti in njenih organov, ter jih o svojih odločitvah obveščati, s tem, da imajo od njih pravico zahtevati in dobiti pojasnila in poročila o vseh zadevah, o katerih so odločali ali soodločali. Temeljna družbeno politična skupnost je tista skupnost, na katere območju ima TOZD oziroma-skupnost TOZD svoi sedež. VIII. DELAVSKA KONTROLA 45. V zaščito samoupravnih pravic delovnih ljudi v posamezni TOZD in skupnosti TOZD kot celoti, organizirajo TOZD, podpisnice tega sporazuma zase in za skupnost kot celoto delavsko kontrolo. Delavsko kontrolo izvaja poseben organ, izvoljen na zborih, delovnih ljudi v TOZD. Organ za delavsko kontrolo je v vsaki TOZD za njo samo in pri skupnosti za skupnost TOZD kot celoto. O njegovem sestavu odloča zbor delovnih ljudi sam, pri čemer pa naj se ravna po načelu, da so v njem zastopani člani delovne skupnosti iz vseh delov TOZD oziroma iz vseh TOZD, kadar gre za nadzorni organ pri skupnosti. Organ za delavsko kontrolo ima polno pravico nadzora nad' delovanjem posameznikov in organov v TOZD ter skupnosti. Organ za delavsko kontrolo deluje kot zaščitnik vseh tistih pravic, ki so zajamčene z ustavo, ustavnimi amandmani, zakoni, tem sporazumom in z drugimi akti, ki bodo sprejeti na osnovi tega sporazuma. Njegova pravica je zahtevati odpravo vseh nepravilnosti in nezakonitosti ki se pojavljajo v delovanju in poslovanju ka-kateregakoli dejavnika v TOZD in skupnosti zahtevati zaščito zakonitosti znotraj skupnosti in tudi izven nje, kadar je to nujno in potrebno. Organ za delavsko kontrolo ima pravico od pristojnih samoupravnih organov oziroma prek zbora delovnih ljudi zahtevati razpravo o odgovornosti kateregakoli posameznika, pa tudi organa in v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlagati ustrezen postopek. Podrobneje se to točko lahko obdela v skupnem statutu TOZD, če ne bo z zakonom oziroma dopolnili ustave drugače rečeno. IX. ENOTNOST V NORMATIVNI DEJAVNOSTI 46. V zaščito skupnih interesov vseh v skup nost združenih TOZD, se podpisnice tega sporazuma odločijo za enotnost na področju temeljne normativne dejavnosti. Vsi akti, ki jih TOZD samostojno sprejemajo v smislu dogovora po tem sporazumu, morajo biti soglasni s temeljnimi akti, ki jih sprejema skupnost kot celota, da zagotovijo eotnost normativne dejavnosti, ki je v skupnem interesu vseh TOZD. Kateri so še temeljni akti, mimo tistih, ki jih omenja že ta sporazum, se določi v statutih TOZD in drugih snoraznmih. X. VSTOP V SKUPNOST TOZD 47. V skupnost TOZD, ki so jo ustanovile podpisnice tega sporazuma, lahko pristopi vsaka delovna ali temeljena organizacija združenega dela (v nadaljevanju samo organizacija), katere člani so izrazili svobodno voljo, da se žele vključiti v to skupnost. Organizacija vstopi v to skupnost TOZD in postane njen enakopraven član s podpisom tega sporazuma. S pristopom druge organizacije v to skupnost morajo soglašati vse TOZD, ki so že podpisale ta sporazum. Organizaciji združenega dela, ki želi vstopiti v to skupnost, pa v danem trenutku ne izpolnjuje vseh pogojev pristopa, naloži skupščina TOZD, da jih v določenem roku izpolni, nakar šele dokončno odloča o njenem pristopu. XI. ODSTOP OD SPORAZUMA, NJEGOVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 48. TOZD lahko odstopa od samoupravnega sporazuma, ki ga je podpisala. Njen odstop pomeni odcepitev in izločitev iz skupnosti, v katero je vključena s tem sporazumom. Sklep o odstopu mora biti sprejet po postopku, ki velja za sprejemanje vseh drugih lastnih splošnih aktov in ga dostavi vsem TOZD podpisnicam tega sporazuma. Ne glede na tO; da je odstop od sporazuma neodtujljiva pravica delavcev v TOZD, se vse TOZD s podpisom tega sporazuma zavedajo, da s svojim odstopom ne smejo prizadeti delavcev v drugih TOZD. Izhajajoč iz zaščite drugih podpisnic tega sporazuma so te soglasne, da velja odstop šele od tedaj, ko so* poravnane vse materialne in druge obveznosti, ki so nastale iz skupnega poslbvanja, če se ne sporazumejo kako drugače. Tak sporazum mora biti pismen in ima značaj civilno pravnega akta. Podpisnice tega sporazuma, ki menijo, da so z odstopom druge prizadete, ali da so prizadeti skupni interesi, smejo zahtevati od izvršilnih organov skupnosti, da sprožijo z ustavo ali zakonom predvideni postopek. Sklep o odstopu stopi v veljavo šele po pravnomočnosti. Ce postopek zoper sklep ni sprožen v 30 dneh od dneva, ko so ga sprejele vse TOZD podpisnice tega sporazuma, postane pravnomočen po izteku odstopnega roka. TOZD — podpisnice tega sporazuma soglašajo, da je mogoče odstop najaviti in sklep sprejeti 6 mesecev pred polletnim obračunom oziroma pred zaključnim računom (odstopni rok). 49. Sprememba in dopolnitev tega sporazuma je mogoča le tedaj, če s tem sklepom soglašajo vse podpisnice. U spremembah in dopolnitvah se razpravlja najprej na zboru delovnih ljudi s tem, da so z osnutki teh sprememb in dopolnitev seznanjeni najmanj 15 dni prek ustreznega javnega informativnega sredstva. Zaključke zborov potrdi DS TOZD in jih posreduje v roku 15 dni s svojim stališčem skupščini TOZD. Skupščina TOZD je dolžna nasprotujoča stališča vskladiti po postopku, ki je določen v tem sporazumu. Po odpravi nasprotujočih si stališč skupščina sporazum verificira. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. Obveznosti, nastale (zatečene obveznosti) do sklenitve tega sporazuma, so obveznosti tistih TOZD, za katere so bile nastale in uporabljene. Za njihovo izpolnitev velja subsidiarna odgovornost do tretjih izven skupnosti. Glede na to, da se s tem sporazumom vključujejo v skupnost TOZD, ki so bile kot obrati, ali kot celota vključeni v dve delovni organizaciji, ki sta imeli vsaka zase svojstva pravne osebe in samostojne organizacije, padejo obveznosti iz prvega odstavka na TOZD tiste samostojne delovne organizacije in pravne osebe, iz katere izhajajo. To določbo se uporablja tudi v primeru, ko v skupnost pristopa nova TOZD, ki je pred tem delovala samostojno kot delovna organizacija. 51. Po sprejetju tega sporazuma je v roku 90 dni pripraviti in sprejeti naslednje skupne temeljne akte in sporazume: — statute TOZD, — sporazum o organizaciji in pooblastilih samoupravnih in izvršilnih organov skupnosti in skupnih strokovnih služb; — sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka; — sporazum o osnovah ter merilih za delitev osebnih dohodkov. Vse druge temeljne in splošne akte se izdela na osnovi statuta TOZD in tega sporazuma v roku enega leta od sprejetja statuta, do tedaj pa se uporablja dotedanje akte, če ti niso v nasprotju s tem sporazumom. Določbe iz dosedanjih aktov, ki so v nasprotju s tem sporazumom, se do sprejetja novih nadomesti s sklepi pristojnih samoupravnih organov. 52. Ta sporazum je temeljni akt in vsebuje določbe o združevanju vseh TOZD, ki so ga podpisale ali k njemu pristopile. S podpisom ali pristopom k temu sporazumu so TOZD postale .enakopraven član skupnosti z enakimi pravicami in dolžnostmi, Ta sporazum je bil sprejet z večino vseh glasov na zborih delovnih ljudi v TOZD in to: Sporazum velja od dneva, ko ga podpišejo predsedniki DS TOZD, uporabljati pa se ga začne z dnem, ko ga verilicira skupščina TOZD in ga podpiše njen predsednik. 1. TOZD Avtomatika dne 14., 15., 16. in 19.2.73 54. 2. TOZD Feriti dne 20. 2. 73 Ker v času sprejemanja in podpisovanja tega sporazuma še niso konstituirani stalni 3. TOZD Ker. kond. dne 17.2.73 samoupravni organi TOZD in skupnosti, podpišejo ta sporazum na podlagi zadnjega od- 4. TOZD Keramika 5. TOZD Magneti 6. TOZD Orodjarna dne 17.2.73 dne 21.2.73 dne 14.2.73 stavka prejšnje točke predsedniki začasnih organov v TOZD in skupnosti. 7. TOZD Upori dne 9 .3.73 Ljubljana, dne 5. 4.73 $. TOSti Žarnice dne 13.2.73 Štev. 1. TOfTO AVTOMATIKA 2. TOZD FERITI 3. TOZD KER. KOND. 4. TOZD KERAMIKA 5. TOZD MAGNETI 6. TOZD ORODJARNA 7. TOZD UPORI 8. TOZD ŽARNICE predsednik DS Keršič Jože predsednik DS Limpel Marjeta predsednik DS Klobčar Jože predsednik DS Kajzer Jožica predsednik DS Žerjav Jože predsednik DS Hrženjak Stane predsednik DS Pirkovič Jože predsednik DS Šketa Edvard Začasna skupščina je verificirala ta sporazum na svoji 2. redni seji dne 31. 5. 1973. Predsednik začasne skupščine KERŠIČ JOŽE KAZALO Vsebina Stran I. Temeljne določbe 3 II. Uveljavljanje ustavnih pravic v medsebojnih odnosih 5 III. Medsebojni samoupravni in ekonomski odnosi 8 IV. Medsebojna poslovna razmerja znotraj skupnosti TOZD 10 V. Reševanje spornih zadev v medsebojnih odnosih 10 VI. Poslovna in druga razmerja s tretjimi osebami izven skupnosti TOZD 11 VII. Odnosi 'do družbeno-političnih organizacij in družbe- no-političnih skupnosti 11 VIII. Delavska kontrola 12 IX. Enotnost v normativni dejavnosti 12 X. Vstop v skupnost TOZD 13 XI. Odstop od sporazuma, njegove spremembe in dopolnitve 13 XII. Predhodne in končne določbe 13 \ . . ^ nekdaj in danes • imela nobena, zaradi česar so poučevali v prostorih tistega bogataša, katerega otroci so obiskovali šolo. Sedanja šola v Sežani je postavljena v letu 1883 (v njej se je rodil pesnik Srečko Kosovel). V so- vam, je dvigalo njihovo narodno zavest. Že pred in med prvo svetovno vojno jih je nekaj zbežalo iz domačih krajev, kar se je množilo po prvi svetovni vojni. Bežali so mnogi, delavci in napredna Vrh stopnic, M vodijo v botanični vrt, je moč videti oka-meneli morski gobi, ki sta prav gotovo edinstvena primera lah so poučevali v slovenskem jeziku do leta 1923.24, ko so Italijani slovenski pouk prepovedali in uvedli strogo italijanskega. Ta sprememba jezika se vidi tudi na pokopališčih, kjer so do tega leta nagrobni napisi v slovenskem, od tu dalje pa v italijanskem jeziku. Taki napisi so najbolj zgovorni in neizpodbitni dokazi slovenskega življa. Na podlagi Ble:weissovih »Novic«, ki so prihajale tudi v Sežano, se je leta 1852 ustanovilo bralno društvo ter društvo za pogozdovanje Krasa. Narodna zavest se j'e širila in krepila. Za leto 1869 sklican Tabor je bil za leto dni preložen, ker ga tržaško namestništvo ni dovolilo, vendar se je naslednje leto zbralo nad 6000 udeležencev. To je bila prava manifestacija slovenske misli. Leta 18S9 je bilo ustanovljeno gasilsko in bralno društvo, ki je imelo bogato knjižnico, godbo na pihala, pevsko društvo, dramatski in tamburaški odsek. Pevsko društvo je vodil Anton Kosovel, oče že omenjenega pesnika Srečka Kosovela, ki je bil učitelj v Sežani in kasneje zaradi narodne zavesti premeščen v Tomaj. To društvo je delovalo do leta 1926, ko so Italijani društvo razpustili. Zaledni Kraševci Kraševci so imeli vseskozi trdo življenje. Kakor je razvidno, jih mati narava ni obdarila z naravnimi bogastvi. Morali so vedno trdo delati. Prav to in pa dejstvo, da živijo in so živeli na prelomnici med Germani, Romani in Slo. inteligenca. Bili so povsod zavedni in napredni, zaradi česar jih je tedanja državna uprava naseljevala zlasti ob severni meji Slovenije (učitelji) in v policijo. Zavedne Slovence, ki niso (pravočasno) zbežali v bivšo Jugoslavijo, so italijanski fašisti premeščali v Južno Italijo. Znani so streli fašistov pri Bazovici, kjer so padli prekaljeni in zavedni Slovenci. V boi za svobodo Kmalu po napadu na bivšo Jugoslavijo so Kraševci pričeli odhajati v partizane; skoraj ni hiše, da ne bi imela vsaj enega udeleženca v NOB. Kraška mladina je 5. aprila 1942 napadla municijsko skladišče pri Sežani m 16. aprila istega leta napadla celo oddelek italijanske vojske. Skvadristi so pričeli dobesedno divjati, padle so prve žrtve, nekateri so si morali sami pred smrtjo izkopati grob. Nastajale so prve organizacije AFŽ, krajevni odbori OF. Ko so Italijo v septembru 1943 zasedli Nemci, so v Sežani ustanovili šolo, ki je delovala po zasebnih hišah, kajti šolsko poslopje so zasedli nemški vojaki. Med učitelji je bil tudi tov. Ivo Barišič, zdaj zaposlen v Iskri Sežana, ki je vodil tudi prirejanje enodejank in kasneje postal skoraj poklicen režiser v Sežani. Zaradi izdaje je prišlo do aretacij, mnogi so odšli v internacijo, kjer jih je sedem tudi umrlo. Ko je bilo konec nemške okupacije in terorja, je prek Ilirske Bistrice prišla IV. armada NOB, osvobodila Sežano, in napredovala v TrsL Še bi lahko • opisoval, kakšne nevšečnosti je povzročala (Dalje na 6. strani) Udeleženci Iskrine proslave v Lipici, ki bo 30. junija v Lipici, si bodo lahko ogledali dresuro lipicancev (zgoraj), pa tudi kočije bodo ta dan na razpolago ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektroniKe TOZD Avtomatika Ljubljana-Pržan — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5 štipendij — industrijska elektronika — EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — posiovno-organizacijska smer — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 5 štipendij — šibki tok — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA 2 štipendiji ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — telekomunikacije ali industrijska elefc tronika — VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija — računalništvo — VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA 1 štipendija — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 4 štipendije — šibki tok ISKRA — Tovarna električnih aparatov Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 3 štipendije — industr. elektronika — 3. letnik — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji — tehnološka smer — 3. letnik — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 1 štipedija — šibki tok — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA 1 štipendija — EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji ISKRA — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipedija — indust. elektronika 1 štipendija — indust. elektrotehnika — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji — II. stopnja — tehnološka smer 2 štipendiji — I. stopnja — tehnološka smer — EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — poslovni študij — I. stopnja — PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko pravo — VIŠJA EKONOM.-KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija — splošna komerciala 1 štipendija — zunanja trgovina — VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA 2 štipediji — energetika — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 6 štipendij — jaki tok 2 štipendiji šibki tok — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA 5 štipendij ISKRA — Tovarna elektronskih naprav Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 7 štipendij — telekomunikacije — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 4 štipendije — šibki tok — EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov Horjul — EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — poslovno organizacijska — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 1 štipendija — šibki tok- — EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji ISKRA — Tovarna kondenzatorjev Semič — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — avtomatika 1 štipendija — industrijska elektrotehnika — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — I. stop. konstrukcijska smer — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — kemijska tehnologija — VIŠJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija — splošna komerciala — VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija — kadrovska smer — VIŠJA TEHNIŠKA SOLA 1 štipendija — energetska smer — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 2 štipendiji — jaki tok 3 štipendije — šibki tok — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA 3 štipendije — UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija — 4. letnik (Dalje na 6, strani# flVadnl.tevnnje s 5. strani) ISKRA — Tovarna električnih merilnih instnimentov Otoče — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — ind. elektronika 1 štipedija — ind. elektrotehnika 1 štipendija — merilno regulacijska smer — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — konstruktorska smer 1 štipendija — tehnološka smer — EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — poslovno organizacijska smer ISKRA — Tovarna polprevodnikov Trbovlje — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — ind. elektronika 1 štipendija — ind. elektronika 3. letnik 2 štipendiji — ind. elektrotehnika 2. letnik — EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji na Ekonomski fakulteti ali na Višji eko-nomsko-komercialni šoli — dogovor smeri kasneje — FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — tehnična fizika — VIŠJA TEFINIŠKA ŠOLA 1 štipendija — merilno tehnološka smer — 2. letnik ISKRA — Tovarna orodij Ljubljana — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — konstrukterska smer ISKRA — Elektrotehniško podjetje Vrhnika — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — I. stopnja tehnološka smer ISKRA — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 6 štipendij — avtomatika — absolventi 6 štipendij — avtomatika — 4. letnik 10 štipendij — avtomatika 2. ali 3. letnik 8 štipendij — ind. elektronika — absolventi 6 štipendij ind. elektronika — 4. letnik 10 štipendij — ind. elektronika 2. ali 3. letnik 4 štipendije — telekomunikacije — absolventi 2 štipendiji — merilno regulacijska smer — absolventi — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 4 štipendije — konstrukterska smer II. stop. 2. do 4. letnik 2 štipendiji — tehnološka smer II. stop. 2. do 4. letnik 2 štipendiji — konstrukcijska smer I. stop. 2 štipendiji — tehnološka smer I. stop. — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 2 štipendiji — jaki tok 6 štipendij — šibki tok ISKRA — Commerce Ljubljana — FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji — ind. elektrotehnika — 2. letnik 1 štipendija — ind. elektrotehnika 4. letnik 5 štipendij — telekomunikacij e — 1. Jetnik 2 štipendiji — merilno regulacijska smer — 2. letnik 1 štipendija — merilno regulacijska smer — 3. letnik — EKONOMSKA FAKULTETA 6 štipendij — poslovno organizacijska smer — 1. letnik 12 štipendij — poslovno organizacijska smer 2. letnik 2 štipendiji — poslovno organizacijska smer — 3. letnik 3 štipendije — I. stop. bančništvo — 1. letnik 3 štipendije — I. stop. stroškovno računovodstvo — 1. letnik 1 štipendija — I. stop. stroškovno računovodstvo 2. letnik 3 štipendije — I. stop. zunanja trgovina — 1. letnik — VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 5 štipendij — računalništvo — 1. letnik — TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 23 štipendij — šibki tok — 1. letnik — EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 24 štipendij — 1. letnik — UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 8 štipendij — 1. letnik 1 štipendija — 2. letnik — ADMINISTRATIVNA ŠOLA 14 štipendij — 1. letnik ISKRA — Industrija EMO Celje — FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 3 štipendije — energetska smer 7 štipendij — konstrukterska smer 10 štipendij — tehnološka smer — EKONOMSKA FAKULTETA 6 štipendij — poslovno organizacijska smer 10 štipendij — splošno ekonomska smer 4 štipendije — zunanja trgovina — VIŠJA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 6 štipendij — bančno finančna 'smer 10 štipendij — knjigovodstvo in informatika 5 štipendij — splošna komerciala b- VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA 5 štipendij — energetska smer 10 štipendij — merilno tehnološka smer Sežana z okolico nekdaj in danes (Nadaljevanje s 5. strani) anglo-ameriška okupacijska oblast, ki je prepovedala v letu 1945 miting, ki pa je vendarle bil, čeprav na prostem; na njem je govoril pokojni pesnik France Bevk. Delovni polet svobodnih ljudi Dne 15. 9. 1947 je bila Sežana z vso okolico in z mirovno pogodbo priključena k Jugoslaviji. Pričelo se je novo in uspešno delo. Z delovnimi brigadami je bila zgrajena železnica Sežana—Dutovlje in tako je Sežana dobila železniško zvezo z Novo Gorico in Jesenicami. To je bil vsekakor prvi večji gospodarski uspeh po osvoboditvi. Kasneje so se tu razvila (in v okolici) še razni podjetja, ki poslujejo še danes, npr. Iskra — Sprejemniki Sežana, Krasmetal, Jadran, Mi tol v Sežani, Krasoprema v Dutovljah, Pletenina v Sežani in Tekstilna tovarna v Senožečah, v Kozini Kovinar in Steklarna. V Sežani, kjer je obmejna postaja proti Italiji, ima najmanj 15 podjetij od drugod svoja obmejna predstavništva, pripravlja se pa izgradnja terminala, ki bo prevzel vse poslovanje z blagom, ki prihaja iz Italije ali gre v njo, zlasti za vzhodne države. Ta terminal ho pomenil nov razmah Sežane, dvignil obmejni promet itd. Premet in gostinstvo Pet kilometrov od Sežane je svetovno znana kobilarna Lipica. Tam je tudi nov hotel Maestoso, Ime ni fantazijsko, temveč je povzeto po začetniku posebne pasme li- picancev in ima torej zgodovinski pomen. Sežana ima dva hotela (razen v Lipici, ki je v poletju vedno zaseden) in mnogo privatnih turističnih sob. Turisti se v Sežani ne zadržujejo prek nekaj dni, vendar tudi domači turisti prespijo v Sežani, preden gredo v Italijo. Ob sobotah je videti dolge kolone namenje v Trst. Nekdaj so prihajali Tržačani v Sežano na svoje vikende, ker jim je bilo v poletju v Trstu prevroče, danes pa hodijo na Opčine, kjer je enaka nadmorska višini. Prek Sežane stalno rahlo vleče in prave poletne vročine pravzaprav ni. Če smo navedli, da imamo danes dva hotela, moramo povedati, da je gostiln sicer več, vendar ne toliko, ka-kakor pred vojno, ko jih je bilo kar 23! Stanovanjska kriza je zavladala tudi v Sežani, čeprav se mnogi boje naseliti tukaj. Med Sežano in Lokvijo je v zadnjih 10 letih nastala nova Sežana (novo naselje) samih zasebnih dvostanovanjskih hiš z vrtovi, torej vrtni del Sežane. Znamenite osebnosti Sežana je dala tudi nekaj znanih mož: pesnika Srečka Kosovela, pesnika in publicista Stanka Kosovela, pripovednika, urednika in publicista Jožeta Pahorja ter pripovednico Maro Husovo. Turistične zanimivosti Med Divačo in Bazovico je večja vas Lokev, v kateri je (zgodovinsko zaščiten) obrambni stolp pred Turki. V cerkvi so znamenite freske. ki jih je naslikal slikar Kralj. V štirih alegorijah je sarkastično prikazal Mussolinija kot hudiča, ki seje plevel med pšenico itd. Te freske si je vredno ogledati. Zelo zanimiva je kobilarna v Lipici, ki ima svetoven sloves. Med Sežano in Lokvijo je podzemska jama Vilenica, v katero so zahajali že pred 150 leti Nekatera imena so na dnu jame zapisana; tudi Franc Jožef je bil v tej jami. Na tem področju je še več jam, ki ali še niso raziskane ali pa so jih Italijani na vhodih zasuli in jih sedanji jamarji marljivo iščejo. Jamarje vodi delavec Iskre v Sežani Jože Gustinčič. Sežano in obmejni blok bo treba z avtocesto povezati na avtocesto Ljubljana—Nova Gorica. Ni še objavljeno, ali bo ta povezava šla direktno Senožeče—Sežana ali bo Sežana dobila odcep iz Divače, Mnogi trde, da bi direktna povezava kamionski in železniški promet bolje rešila kakor cesta Senožeče—Divača— Koper in odcep Divača—Sežana. Zemljišča so že rezervirana in mesto Sežana s to cesto ne bo ničesar zgubilo na svojih zazidalnih površinah. Kras, kakršnega si danes predstavlja, mnogo ljudi, že zdavnaj ni več »kraški«. Kraška planota je pokrita z bo ri, hrasti in gostim grmičevjem, med katerim je izredna mnogo brinja. Ni torej čudno, če prebivalci nakuhajo mnogo brinjevca, ki ga pro dajajo sosedom (Italijanom) za dober denar. Poleg navo denega je planota prekrita . tudi z njivami in vinogradi Posebna sestava tal daje svetovno znan »kraški teran«, ki je kot vinska sorta tudi zaščiten. V Tomaju in Dutovljah praznujejo vsako leto »praznik pršuta in terana«. Po raznih virih sestavil Lojze Cafuta Pred praznikom dneva borce in Iskre bo v Sežani izročena prometu nova poštna zgradba (desna stznba), kjer bo tudi telefonska centrala za direktno povezavo z Italijo Obvestilo počitniške skupnosti Iskra Vsi, ki so se prijavili za letovanje v počitniških domovih tujih podjetij (Bohinj, Savudrija, Debeli Rtič, Umag, Vodice in Kašteli), naj najpozneje do 15. 6. 1973 nakažejo akontacije, ker bomo sicer letovanja odpovedali. V primeru, da vsi še niso bili obveščeni, objavljamo seznam vseh, ki so dobili rezervacije za letovanje: BOHINJ: 1. Negro Matilda 2. Tavčar Andrej 3. Klopčavar Marjan SAVUDRIJA: 1. Tolmajner Milena 2. Svetina Marija 3. Kmetič Franc 4. Perko Anica 5. Maljkovič Joži 6. Jerman Pavel 7. Siler Vlado 8. Kunstelj Janko 9. Brezovar Marjan 10. Lampe žitomir 11. Pavšek Janez 12. Vehovec Greta 13. Krištofeljc Nada 14. Pavlin Elvira 15. Kavčič Adolf Iskra Commerce Ponovno znižanje cen Iskra Commerce obvešča, da je naknadno še za 5 % znižala cene televizorjem, tako da stane: — barvni televizor namesto 16.715 din s popustom 15.787 din, — črno-beli televizor namesto 3382 din s popustom 3194 din. Obenem obvešča, da so na razpolago sesalci HOO-WER za 1240 din. Razen tega bo Iskra Coomerce organizirala razstavo vseh izdelkov ZP Iskra v dvorani nad restavracijo Iskre v Kranju 14. in 15. 6. 1973, ki bo odprta med odmori dopoldne in popoldne. Na razstavi bo možno kupiti katerikoli razstavljeni artikel po znižanih cenah od 5 do 20 %, po pogojih, ki so bili že objavljeni. Razpis ISKRA TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALNI REFERENT Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri, 5 let primerne prakse. Delovno mesto za ojačevalne naprave s sedežem v Kranju. Kandidati naj pismene vloge vložijo na naslov Iskra Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. ISKRA Tovarna električnih aparatov Ljubijana, Savska cesta 3 razpisuje » v skladu s 123. členom statuta vodilno delovno mesto: VODJA SEKTORJA RELEJI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko 'strokovno izobrazbo elektrotehniške stroke — najmanj pet let delovnih izkušenj na delih v proizvodnji, v pripravi proizvodnje, na komercialno-teh-ničnih delih in vodstvenih delovnih mestih. Delovno mesto zahteva od kandidata smisel za organizacijo in poznavanje ekonomskih zakonitosti modernega poslovanja ter znanje enega od svetovnih jezikov (angleščina, nemščina). Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: ISKRA, Tovarna električnih aparatov, Ljubljana, Savska c. 3 (za razpisno komisijo). O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. 16. Orehek. Fortunat 17. Sinjanovski Danica 18. Fortuna Majda 19. Križnar Jože 20. Žerovpik Vinko 21. Valič Jožica 22. Humer Jure 23. Novak Lidija 24. Marn Iva 25. Leskovar Martin 26. Brehh Dragica 27. Podlogar Vesna DEBELI RTIČ: 1. Kavčič Angela 2. Lovšin Marija 3. Justin Stanka 4. Repinc Pavla 5. Štimfclj Franc 6. Treul Milan 7. Pretnar Jože 8. Prašmčki Jože UMAG: 1. Ravnikar Peter 2. Leben Nika 3. Pogačnik Franc 4. Virant Ivan 5. Koprivnikar Milena 6. Vrhovnik Joža 7. Ramovš Branko VODICE: 1. Simič Pavle 2. Težak Milena 3. Stanežič Marjan 4. Pičulin Marjan 5. Gril Sonja 6. Skodlar Marinka 7. Marušič Joži 8. Kavaš Angela 9. Tavčar Andrej 10. Šimnic Zdravko 11. Pislak Jože 12. Tomazin Olga 13. Mikič Andrej Za vse ostale interesente nismo dobili rezervacij. V mesecu juliju so vse zmogljivosti že zasedene, nekaj prostih mest je le še na voljo konec junija in v avgustu v Crik-vemci. Vodicah in Trenti. Uprava PSI Športni uspeh v Železnik h Iskrina tovarna v Železnikih je premajlma, da bi lahko razvila širšo športno dejavnost. Svojega športnega kluba nima, pač pa Iskraši sodelujejo v različnih klubih v Železnikih, Škofji Loki in celo v Kranju. Preteklo nedeljo je bila v Selcih na rokometnem igrišču prisrčna slovesnost. Rokometašice Alplesa, v kateri sodelujejo tudi dekleta iz »Elektromotorjev« je slavila zmago: premagala je ekipo Gorenja z 21:6. S to zmago so postale republiški prvak in član druge zvezne lige. Dekletom je čestital predsednik škofjeloške občine Tone Polajnar in jim izročil pokal republiške rokometne zveze. K uspehu so jim čestitali tudi sekretar občinskega komiteja ZK Janez Jemec in predsednik odbora lige slovenske rokometne zveze Nikica Boži-novič ter domači športni funkcionarji. — TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — STROJNA 6 štipendij — EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 10 štipendij — UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 10 štipendij Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge ti^ naslovu ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Strokovne službe. Referat za štipendije LJUBLANA, Trg prekomorskih brigad 1/VI (telefon: 55-021, int. 302), kjer dobite tudi vse informacije. Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Industrijo elementov in zabavne elektronike Ljubljana-Stegne, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike, Ljubljana-Stegne. Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Zavod za avtomatizacijo, naj pošljejo svoje vloge ha naslov: ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Tržaška 2, Ljubljana. Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Industrijo EMO Celje, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA-EMO Celje, Izobraževalna dejavnost, Mariborska 86. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na posebnem obrazcu DZS naj kandidati priložijo: •— spričevalo (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključnega izpita oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih in vajah z ocenami (študenti, ki so že vpisani na fakulteti) — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1973 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti, itd) obr. 0,12. Priložena morajo biti tudi potrdila organizacij, kjer so člani družinske skupnosti zaposleni, kjer dobivajo pokojnino, kjer je registrirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti, itd. — potrdilo o višini otroških doklad oz. potrdilo, da le-teh ne prejemajo — potrdilo o začasnem bivališču, če študent biva, oz. bo med časom študija bival izven kraja svojega stalnega bivališča. V vlogi naj kandidati navedejo za katero organizacijo v okviru ZP ISKRA želijo biti štipendirani. Upoštevali bomo samo tiste vloge, ki bodo vložene do 20. junija 1973 in ki jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Kandidate bomo obvestili o sklepu Komisije za štipendije do 31. avgusta. Šolski center ZP Iskra Kranj BO SPREJEL ZA ŠOLSKO LETO 1973/74 V I, LETNIK tehniške strojne in elektro šole Kranj 90 učencev, in sicer: — 30 učencev v strojni odsek — 30 učencev v elektro odsek — šibki tok —- 30 učencev v elektro odsek — jaki tok poklicne kovinarske in elektro šole Kranj 148 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj: — 100 učencev za Tovarno elektrotehničnih in finomeha-ničnih izdelkov v Kranju, in sicer: — 15 orodjarjev — 15 finomehanikov — 10 strojnih ključavničarjev — 15 strugarjev — 10 rezkalcev — 15 elektromehanikov — 20 telekomunikacijskih mehanikov — 16 učencev za Tovarno električnih merilnih instrumentov v Otočah, in sicer: — 4 orodjarje — 4 finomehanike — 1 strugarja —- 1 rezkalca — 6 elektromehanikov — 20 učencev za Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih, in sicer: — 5 orodjarjev — 6 strojnih ključavničarjev — 2 strugarja — 3 rezkalce — 4 elektromehanike — 12 učencev za Tovarno industrijske opreme v Lescah, in sicer: — 2 orodjarja — 2 strojna ključavničarja — 6 strugarjev — 2 rezkalca (Dalje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) PRED IX. LETNIMI ŠPORTNIMI IGRAMI ISKRE V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 23. junija 1973, v poklicno šolo pa do vključno 30. junija 1973. Kandidati za sprejem v obe šoli morajo ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu 1,20 (tiskovina se dobi v knjigarni), koll.ovano z, državnim kolekom za 2 din (v prijavi navedejo kandidati 'za. vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero še želijo šolati, kandidati za tehniško šolo pa odsek) — izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na psnovj učnih uspehov z osemletke, sposobnostnih rezultatov zavoda za zaposlovanje in razgovora s kandidati. Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke. Učencem, ki bodo sprejeti v poklicno šolo, bo tista tovarna, za katero se bodo šolali, izplačevala štipendijo. Zanjo bodo učenci zaprosili v mesecu septembru po navodilih uprave šole. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Učenci za potrebe tovarn v ZP Iskra z ljubljanskega področja se bodo šolali v poklicni šoli Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani. Sprejetih bo 89 učencev za naslednje tovarne: — 14 učencev za Tovarno električnih aparatov v Ljubljani, in sicer: — 3 orodjarje — 3 strojne ključavničarje — 2 strugarja — 2 rezkalca — 4 elektromehanike ■— 15 učencev za Industrijo elementov in zabavne elektronike v Ljubljani, TOZD avtomatika Ljubljana — Pržan, in sicer: — 1 orodjarja — 1 finomehanika — 1 strojnega ključavničarja — 1 strugarja — 1 rezkalca — 1 elektromehanika — 9 RTV mehanikov — 29 učencev za Iskra Commerce v Ljubljani, in sicer: — 28 telekomunikacijskih mehanikov — 1 RTV mehanika — 7 učencev za Zavod za avtomatizacijo, in sicer: — 2 finomehanika — 2 strugarja — 1 elektromehanika — 2 RTV mehanika — 7 učencev za Industrijo elementov in zabavne elektronike v Ljubljani — Stegne, in sicer: — 6 eleklromchanikov — 1 RTV mehanika — 6 učencev za Tovarno elektronskih naprav v Ljubljani, in sicer: — 3 strojne ključavničarje — 1 strugarja — 2 telekomunikacijska mehanika —- 4 učence za Tovarno elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, in sicer: — 1 orodjarja — 1 elektromehanika — 2 RTV mehanika — 4 učence za Tovarno orodja v Ljubljani — Stegne, in sicer: — 4 rezkalce — 3 učence za Tovarno usmerniških naprav v Novem mestu, in sicer: — 1 strojnega ključavničarja — 2 elektromehanika Kandidate bo vpisoval Izobraževalni center Litostroj v Ljubljani do 30. junija 1973. Ob vpisu morajo kandidati predložiti tajništvu Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 53, naslednje listine: — izpolnjenb prijavo za vpis na obrazcu 1,20 (tiskovino dobite v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 2 din (v prijavo navedejo kandidati poklic, ki sc ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati) — izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki —- zdravniške potrdilo Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi ucntii uspehov,» osemletke. Avtoelektrika sn Elektromehanika že finalista v nogometu Čeprav bodo letošnje letne športne igre ISKRE šele 23. in 24. junija, lahko rečemo, da so se praktično začele že 17. maja, s predtekmovanji v nogometu. Nogomet je namreč športna zvrst, v kateri na naših letnih športnih igrah vselej nastopa toliko ekip, da je treba najprej izvesti predtekmovanja v štirih skupinah in je tako v okviru dveh dni športnih iger. le še finale štirih najboljših ekip. Tudi letos so bile nosilke skupin nogometne ekipe: Avtoelektrika, Elektromehanlr ka, Iskra Commerce in ZZA. V prvih dveh skupinah se je predtekmovanje že končalo 17. in 23. maja, medtem ko bo druga polovica predtekmovanja na igrišču »Sava« v Tacnu in na pomožnem igri- Kegljaško tekmovanje kranjskih orodjarjev V soboto 12. maja t. 1. je bilo na kegljišču KK »Triglav« Kranj veliko kegljaško tekmovanje posameznikov in bkip 'kranjskih orodjarjev. Da je bilo tekmovanje res veliko, priča že samo število, saj se je za naslov najboljšega potegovalo kar 30 posameznikov in 2 ekipi. Kegljaško tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj je letos že deveto po vrsti. Glavni organizator in vodja tekmovanja je bil ponovno Ivan Kranjc-Vasko, ki zasluži vse priznanje, saj je neumoren vsestranski športnik in lahko zgled mladim. Da se je tekmovanje odvijalo, je prispeval vsak tekmovalec 10 din, kar pa se je pozneje uporabilo za nabavo malice. Samo tekmovalno stezo pa je letošnje leto plačal sindikalni pododbor »Orodjarne« s svojim denarjem, kar je zelo razveseljivo, saj so vsa dosedanja tekmovanja plačevali udeleženci — tekmovalci — sami. Tekmovanje je lepo uspelo in si ga je tudi ogledalo veliko ljubiteljev keglaškega športa. Rezultati posameznikov: 1. in zlata medalja Jože Lombar (434); 2. in srebrna medalja Mirko Grmič (433); 3. in bronasta medalja Bruno Sternad (426); 4. mesto si je prilkegljal Alojz Mezek (416); 5. Ropret Petek 411); 6. Franc Oman (407). i Ostali posamezniki so na sto lučajev podrli pod 400 kegljev. Prvo mesto med ekipami si je priborila ekipa »Brusil-nice« v postavi: Plestenjak (382), Fajfar 372, Mezek 416, Grmič 433, Lombar 434, Sternad 426, Šparovec 381, Brezar I. 372 podrta keglja (skupaj 3216). Drugo mesto si je priborila ekipa »Ročne« v postavi: Kranjc 373, Rajgelj 397, Bradeška 397, Oman 407, Bajželj 358, Ropret 411, Prevodnik 396, Fajdiga 394 podrti keglji (skupaj 3133). Ekipa »Brusilnice« si je z zmago 3216 podrtih kegljev nasproti 3133 podrtim kegljem priborila lep prehodni pclkal. Upamo, da bo tekmovanje prihodnje leto privabilo še več udeležencev in, da bo borba za vrh še bolj zagrizena kot letošnje leto. Franc Šenk PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA organizira Vzpon na EVtont Blanc Opis ture: Prevoz z avtobusom prek Italije po avto cesti v Chamonix, kjer bo izhodno taborišče. Za spanje so predvideni šotori. Pristop na vrh bo po običajni planinski poti v navezah gorskih vodnikov,. Do višine Aig du Gouter se peljemo z zobato železnico, od koder je do vrha še 8 do 9 ur hoje. Po uspešnem zavzetju povratek v Chamonbc še isti dan, kjer je kratek oddih. Naslednji dan povratek prek Švice (kopanje v Lago di Como) in čez Italijo domov. Stroški: Vsak član odprave bo moral imeti ustrezno opremo (obleko, dereze, cepin, ledeniška očala). Za hrano skrbi vsak sam. Predvidena centi za prevoz, vodnike in ostalo je 500 dinarjev za člane PD Iskra, za ostale 1000 din. Ob prijavi je treba vplačati 100 dinarjev. Pred odhodom na Mont Blanc bo trening tura na ustrezni domači vrh, kar bo istočasno preskus udeležencev. Prijave sprejema: PD Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, do vključno 9. junija 1973. ščv NK Olimpije, 9. junija. Na igrišču »Sava« sc bodo pomerile ekipe ZZA, Aparati in IEZE — Elementi, na igrišču Olimpije pa Iskra Commerce, Emo Celje in Gospodinjski aparati. V prvih dveh skupinah sta finalista postali po pričakovanju Avtoelektrika in Elektromehanika s tem, da je prva premagala ekipi Elektromotorji s 4:0 in Sprejemniki s 14:1 (ekipa Elektromotorji je premagala s 4:0 ekipo Sprejemniki), druga pa ekipi IEZE — Avtomatika z 12:0 in Naprave s 6:2 (ekipa Naprave je premagala ekipo IEZE — Avtomatika s 3:0). V skupini, katere nosilec je ekipa ZZA, je skoraj zanesljivo, da ne bo presenečenj in bo ekipa ZZA najbrž tretji finalist, več možnosti za presenečenje pa je v skupini, katere nosilec je ekipa Iskra Commerce. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta JOŽETA KERNA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji, očetovim sodelavcem v obratu ATN in mojim sodelavcem v obratu Stikala kranjske tovarne za izraze sožalja, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Jože Kern ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA LOTRIČA se iskreno zahvaljujem sode. lavcem v merilnih napravah v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Janez z družino ZAHVALA Ob izgubi ljubljene mame ANE RIBNIKAR matere 16 otrok se iskreno zahvaljujem sodelavcem TPD obrata Števci v kranjski tovarni za izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo k zadnjemu počitku. Sin Peter ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP iskra Kranj, industrije za eleklromchaniko telekomunikacije, elektronike in avtomatiko — Urejuj« uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgo vorai urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Roko pisov ne vračamo — Nasloi uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj