Gospodarske reči.
(Mehka zima -~ strah nekterim kmetovav-cem). Letošnja mehka zima nikjer kmetovavcem tolikšne skerbi' ne prizadeva, kakor v občini Mon-treuil les Peches blizo Pariza. Več ko 100 let so breskve edino premoženje te  srenje  (vsako
—    54   —
leto skupijo blizo i milion frankov iz breskev). Ob svečnici so hotle drevesa cvesti; se ve da, če po tem mraz pritisne, gre ves pridelk pod zlo. Prizadevajo si toraj na vso moč zaderžati spomladansko sočnost dreves: h koreninam pokladajo od de-lječ pripeljani led, na kterega pokladajo slamo, da ga sonce ne topi. „Ali bojo s tem zaderžali cvetje do mraza — pravi časnik Pražke kmet. družbe — se ne ve; po vsakem pa naj bo taka pridnost izgled drugim kmetovavcein, da ne pokladajo križem rok, kadar žuga nevarnost in se ne zanašajo v nemarnosti svoji le na Boga, da bi pregreho lenobe še obdaroval z milostjo Svojo!
(^Vinorejcom!) Listje, slama, mah in druga enaka stelja ne obrani terte pozimi zmerzline — pravi nemški časnik „Frauend. BI." — ker, razun v posebno hudih zimah, ni ravno mraz, ki terti škodje, ampakpoledje ali s krap a (Glatteis). Poledje se mora odvračati; zato nar bolje so pa zemeljne grude. Kadar je zemlja za pave globoko zmerz-nila, naj se blizo terte izkopa zemlja v velicih grudah ali plošah, in s temi naj se terta krog in krog in tesno obloži; pod to odejo ni terti prevroče in ne terpi po poledju. Kjer se pa ne morejo zemeljne grude imeti, naj se terta odene s protjem smereč-jim ali še boljši z jelovim, ktero se konec zime (perve dni marca) sopet odpravi.