Ilustrirani Slovenec LetO V Tedenska priloga >^Slovenca*< (H. 97) x dne 28. IV. 1929 Šicv. 17 "PomlađansKl motiv iz ljubljanske okolice (Na poti iz Štepanjf vujii v Ljubljano.) 130 K državljanski vojni v Mehiki Na levi general h.scobar. poveljnik mehiških > rtašev, na desni general Lassiter, poveljnik ameriških obmejnih čet, ki so dobile nalog prekoračiti mejo, če bi bili ogroženi ameriški pudaniki. kakor znano. Združene države niso najclonjene mehiškim vstašera. Zgoraj na levi: Bolgarsicl kralj Boris v Berlinu Bolgarski kralj so že dlje časa mudi na potovanju po Srwlnji Evropi in je obiskal že AAstriju, Češkoslovaško in Nemčijo. Naša slika nam ga kaže v trenutku, ko se podaja k obisku nemškega drž. preni iirouiet in odpraviti eestno železnico. Ku-, du je v to svrho veliko število najmoder-iii'jših avtobusov, ki jih vidimo na sliki ob iiiiliki njih piihuclii ^- mesto. »VJbeint Icralf« r>.tviiiitelj luske idočc iiniiude, l.oon Tiocki, ki sf mudi scduj ¦i svojo rodbino v Carigradu in moleduje ra/.iie države, da bi mu dovolile naselitev na svojem ozemljn. Na levi: Me^lšlce xadeve /aradi umoru prejšnjega mehiškega prtnlsednikn so razpisane sedaj nove volitve in boj za predisednika bo jako hud. Naša -lika nam kaže prihod kandidata opozicije, Vasconcelosa, v pre--tnlnioo. Za Vascancelosom stoji tudi del vstašev in sedanji režim se bo mogel vzdržati le z največjim terorjem. 131 Na desni: ' Vojvođa Siepan Siepanović najznamenitejši, še živeči naš vojsko\otija iz obeli balkanskih vojn in iz svetovne vojne, ki je jako nevarno obolel, da se je resno bati za njegovo življenje. Bolnik je bil rojen I. 1856. in je bil po običajni častniški karijeri takoj prve mesece svetovne vojne imenovan za vojvodo, a od 1. 1908.—1912. je bil tudi vojni minister. Udeležil se je vojn 1. 1876., 1. 18*7/78. 1. 1885., balkanskih vojn in svetovne vojne, kjer se je vselej jako odlikoval. Za časa balkanskih vojn 1. 1912/1'5. je bil poveljnik druge srbske armade, ki jo je vodil od zmage do zmage. V balkanski vojni je vodil najprej mobilizacijo in koncentracijo celokupne srbske vojne sile, nato je kot zopetni poveljnik II. armade pobil avstrijsko-ogrsko vojsko na Ceru. a jeseni 1. 1918. izvršil znamenito prebitje solunske fronte. Sedaj preživlja slavni vojskovodja preznsluženi pokoj v Čačku. Z martborsRega odra Pod spretno upravo dr. Brenčiča in nmetn. vodstvom režiserja R. Pre-garca mariborsko gledališče kljub težavam in hudim krizam vztraja na innetniški višini, ki je v danih razmerah sploh dosegljiva. Naša slika nam kaže balkonsko sceno iz Sha-kespeurejeve ;/Romeo in Julija«, ki je bila izborno uprizorjena in tvori \ i.šek letošnje sezone. (Foto Japelj.) Svečan podpis fugoslovansTco-gršRe priiatelfsKe pogodite dne 27. p. m. v Belgradu Dne 27. p. m. je bila v Belgradu na slovesen način podpisana prijateljska in razsodiščna pogodba med na.šo državo in Grško, ki tvori nedvomno važen mejnik v balkanski politični zgodovini in trdno jamstvo za inir na Balkanu, zaradi česar je bila sprejeta povsod z \elikim odobravanjem. Naša slika nam kaže v sprednji vrsti od leve na desno grškega poslanika v Be gradu Polihroniadesa, grškega zunanjega ministra Karapanosa in zastopnika našega zunanjega ministra Kumanudija. 132 133 Delilv«ke zljoriiite smo riubili šole po ^ojlli. Sicer ?e je to vprašanje -prožilo večkrat že pred vojno v avstrijskem parlamentu, toda ostalo je vedno v pododsekih ter prišlo kvečjemu v odseke, po vojni smo jili pa dobili brez vsakih večjih bojev in resnejših naporov. Načelno so Del. zbornice brez vsakega dvoma neobhodno potrebne in upravičenosti jim ne more ter ne sme odrekati nihče. Drugo vprašanje je seveda, če je ¦-edanja oblika naših Del. zbornic najboljša in če te res vršijo v polni meri svoje velike dolžnosti, toda to ne spada v okvir današnjega članka, ki naj ofKjzori Je na monumentalno palačo, ki si jo je zgradila ta institucija preteklo leto v naši slovenski prestolici. Misel zanjo se je rodila ob priliki razpisa velikega obligacijskega posojila, ki ga je razpisal svoječasno vladni komisar ljubljanske mestne občine. Delavska zbornica je tedaj ponudila podpis večjega zneska (3>i mili j. Din), če zgradi občina zanjo večjo palačo in založi morebitni primanjkljaj. Po dolgotrajnih pogajanjih je občina predlog sprejela, Del. zbornica se je pa zavezala v 20 letih odplačati znesek, ki je investiran v palači. Načrte za palačo je izvršil mestni stavb, svetnik ing. Vladimir š u b i c , ki je pozneje tudi vodil in nadziral stavbo. Ko je bila kupljena parcela in izvršena vsa preddela, je bila dne 26. junija 1927 poverjena stavba tvrdki Dukič, mesec dni nato so začeli z delom, še tisto jesen je bila pod streho, leto dni nato je bila pa stavba končana. Palača ima 1200 m' zazidane ploskve, ter še posebej dvorano s kompletnim gledališčem z. 560 m'' zazidane ploskve. Vsa stavba je kar naj.solidnejše izvršena, vsi stropi in strehe so železobetonski, tako da ni skoro nikake nevarnosti v slučaju požara ali potresa. V poslopju imajo svoje prostore naslednje soc-ustanove in organizacije: Delavska zbornica z vsemi uradi; borza dela; izseljeniški komisarijat; inspekcija dela; javna knjižnica Del. zbornice; javna kuhinja z restavracijo (Del. zbornice); azil za brez- poselne moške: u/il za brezposelne ženske; Crafičarji; Jiigosk)V. sirnk. zveza; Strokovna komisija za .¦Slovenijo; Svoboda; Krekova mladina; Edinost itd. Nadalje vsebuje poslopje še 28 stanovanj s 4, 5 in 2 sobami. Na dvorišču pa stoji velika gledališka dvorana (250 m') s popolnoma urejenim odrom, garderobami, pododrom itd. Pred dvorano je prostoren foyer z garderobo in stranišči za dame in gospode. Vsi prostori cele stavbe so tako projektirani, da odgovarjajo vsem zahtevam udobnosti, higijene in estetike. Vsak prostor ima direktno luč in zrak. V vsej stavbi nimamo dolgiii hodnikov, vse je kar najbolj ekonomično izrabljeno. Ker je bilo radi pičlih finančnih sredstev misliti le na enostavno, toda prvovrstno izvršitev, se ni porabljalo dragocenega materijala. Glavni namen je bil, z enostavnimi sredstvi doseči kolikor mogoče najugtxlnejsi estctični učinek, tako da naj govori povsod samo prostor. V podkrepitev dojma prostora so se uporabljale potem barve, katere naj zaokrožijo ter povzdignejo prvoten namen. Tako je dvorana kot integralen del stavbe držana popolnoma enostavno, sam prostor pa učinkuje kar najmočnejše. .Strop je radi akustike lesen, ter je iz politiranih plošč vezanega lesa sestavljen. — Vse mizarsko delo pa je pri dvorani iz hrasta. Stebrovje iz podpeškega ka-iJKjiija. Vsi ostali prostori, bodisi pisarne ali stanovanja, so žarko slikani, tako da v naši megleni Ljubijan tudi v zimskih dneh omogočajo prijetno prebivanje. Sicer pa prevladuje povsod enostavna linija. Isto pri fasadi. — Sam kubus z harmonično razdeljenimi okni, ter ravno streho naj poudarja solidnost in resnost stavbe. Figuralna dela je izvršil akad. kipar Lojze Dolinar. Stavba je stala 7,600.000 Din. Tako so dobile naše socialne ustanove in organizacije reprezentativen dom, ki ni le v ponos slovenskemu delavstvu, temveč v okras vsej Ljubljani. Naj bi se med njegovimi stenami porajala slovenskemu delavcu lepša in srečnejša bodočnost. Palača Delavske zbornice za Slovenijo v Ljibljani. Cilavjii vhod \ dvoratin. Portal DfLtike zbornice. Pogled skozi pisnim- D. 7. Velika dv«!' ina Delavke zbornice z odroiu, Kuliinja in obednica Ijnd^ke kuhinje Delavske zbornice. Prostori inspektije dela V čakalnici posredovalnice za delo. Velika dvorana Delavske zbornice s hodnikom. ' čitalnica in knjižnica Delavske zbornice. T/seljt-niški urad. A prostorih JugosL strokovne zveze, Čakalnica Delavske zbornice. 134 Kazne zanimivosti in posebnosti Na levi: ttađlo osvaja svet V Nemči.ji so uvedli posebne propagandne avte za radio, ki potujejo po kmetih in vozijo s seboj vse radijske potrebščine, uslužbenci pu dajejo vse zahtevane informacije. Da prirejajo obenem tudi koncerte in predavanja, je razumljivo samo po sebi. Na desni: Čuda modernega slaščičarstva Nedavno se je vršila v Berlinu slaščičarska razstava, ki je kazala Iirava čuda. Naša slika nam kaže /birko umetnih, iz sladkorja zgrajenih kakt, ki jih je bilo komaj mo-jroče ločili ckI resničnih. Zgoraj na levi: Coteiitslca strast na Španslcem Španci so tako strastni loterijsti, da na dan žrebanja vprav oblegajo loterijska poslopja, zlasti kadar so razpisani znatnejši dobitki. Zgoraj na desni: Boianslci voxovi v Indlfi Hindi vozijo ob priliki svojih procesij seboj posebne božanske vozove. Ker so se fanatični verniki le preradi metali pod njih kolesa, da jih razmesarijo, jih je sedaj angleška vlada prepovedala. Na levi; NovodobMil »Rastem« v nekem berlinskem kabaretu na-stooa 10 letni žongler, ki vzbuja zaradi svoje čudovite spretnosti splošno pozornost. Na desni: Orifentalski plesalec X iivlml Icačami 135 Pogled na pogorelo romarsko cerkev v Tunica^ g (O požaru smo obširneje poročali v zadnji številki našega lista.) Xa levi: Mcđ Slovcnci V MLakeđonlfl ."»koro ga že ni večjega kraja \ Makedoniji, kjer ne bi živelo vsaj par -lovenskih družin. Naša slika nam kaže družinico preglednika fin. kontrole v Ivruševu, g. I. Bezjaka o priliki krsta novorojenčka. Krstil ga je č. g. Andrej Tunipej, seveda tudi .Slovenec, župnik v Bitolju, čigar župniia obsega velik ilei Makedonije in ima približno enak obseg kot vsa ljubljanska škofija. Na levi: Fantfe se xblrafo... v prvi polovici tega meseca so odhajali zopet naši fantje k vojakom. Ob tej priliki je umestno poudariti, da je ob tej priliki opažati od leta do leta manj nerednosti, pijančevanja itd. K temu hvalevrednemu dejstvu so gotovo mnogo pripomogli rekrutni tečaji, ki jih prirejajo vsa-ko leto naša orlovska društva in ki so k vojakom odhajajočim fantom v neizmerpo korist. Naša slika nam kaže udeležence rekrutnega tečaja pri Sv. Benediktu v Slov. goricah ob priliki njih odhoda k vojakom. K današnji uganki: Slika nam kaže malce pri-\zdignjen zastor gledališkega odra. Vidimo tudi še noge dveh igralcev. Bistroumni ugankarji naj sedaj uganejo, kaj se godi za zastorom. l>ve najboljši, najbolj duhoviti in originalni rešitvi bomo izrisani priobčili. Nagrade: I. .\ndree: Radio; II. Kellermann: Tunel. Ponovno opozarjamo naše ugankarje, da morajo rešitve ugank dospeti do petka o p o 1 -I n e. Na kasneje došle rešitve se uredništvo ne bo moglo ozirati. Prav tako bodo od žrebanja izpadle vse one rešitve, katerim ne bo priložen kupon izrezan iz ostalega Slovenca. — Obilo sreče! 136 Miha Alalcš: Mlađa mati Iz knjige »Rdeče lučket, ki jo je izdal g. Males pravkar v samozaložbi in ki obsega okrog 40 risb. Knjiga je prva te vrste na našem knjižnem trgu. SllJce R zemlfevlđu slov. oxemlfa: \,is in žiii)iiij;i BrKO\ščir:A. .»biina Sol. a. okraj Kianj. Car Berenđe/. (Povest iz sibirskega pragozda.) Šele v bodoče, pod urejenimi razmerami, utegne zopet priti Urjannaj v poštev za rusko kolonizacijo. (Prim, poročilo S. Miinzloffa o potovanju v 4 v Urjanhaj, »Zaupna naloga«. Riga, 1928.) j XV. poglavje. Noćnti (ema je vedno bolj pojemiila. kmalu se je piirelo že svitati. Čim se je na vzhodu zdanilo, m sli ugotovili, da korakajo proti jugu: po tej poti .so s»> \ozili va.5ćani po drva: vsak trenutek so videli posekani gozd. čim je i>omolilo solnčece na robu sveta s\oj ^laii venček. je jenjala tudi vozna pot; .samo steza je tekla po položnem obronku navzgor. Begunce je zopet obkolila tajga, a ne mrka in hojnata kakor na Sibirskem, temveč listnata, pa vesela. Kaj vse je rastlo tu: breza, lipa in javor, jelša in brest! Okoli je vse šumelo in gomazelo. da so sli zašli na jitičji sejem: na slehrni vejici je žvrgolei ptiček: eden je pel, drugi čivkal, tretji žvižgal! Trava je segala človeku do pasu, notri pa so se priklanjale in mežikale plave, pa tudi malinaste in rumene cvetlice. Psa sta večkrat spodila kakega zajca; dvignila sta tak lajež, da je kar odmevalo. Težko ju je bilo izpametovati. Vse naokrog se je veselilo in vzklikalo, samo sli so korakali molčeči in mrki: Nilka je spotoma poškilil, pa videl, da ima Vedenej .Savič vse roke krvave, in še na kaftanu so se poznali debeli madeži od strjene krvi. Fantu je kar zopet luido postalo pri srcu, dasi je že davno bil beli dan. Kmalu so začuli, da žubori blizu studenec. Vedenej Savič je krenil tja in na bregu odložil s^roi tovor. — Malo se moramo odpočiti, fantiča — je rekel. — Če bi tudi nas dohiteli, tukaj na prostem jim lahko pokažemo, da se znamo braniti ! Vsi .so naprej ix)hiteli, da potolažijo žejo. Vedenej Savič si je pogladil roke, ji odgrnil namesto / milom s peskom, si umil obraz in šele potem se napil, pa si opral kaftan. Vsi so jeli zajtrkovati. Psa sta se prištubla zraven in pričela mlatiti z repoma, da si zaslužita kaj kruha. (Dalje prihodnjič.) Balcrottsic Jugoslovanalce ttaKarnc v Cfubltani