Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. * cement TRBOYUE PC 450 [ * cement ITAIIJAMKI * opno ZAGORI! * mODUl ORAIOŽ * naoniKE ptofči «x ■ :jur) * snioniT pioščc Y8 - sive äw KPO Ijubijo-fllozirje tel.: 831-040: 831-871 Čflf DOPU5TOY JE TUDI Čflf OBAOYC m GRflDAJf -IZKORISTITE UGODROST! rnmoKoiniOE ur * BEToniKi mešnici iiy * TEGUIA 5 fADOIIA CIAflO ..(ADOim EXTRA !/' * lüPOl 25 kg RAZPRODAJI! 0PUŠ06ACGA PROGRAIAA TCRfllO OKCfl MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! SE PRIPOROČA VAŠA POSLOVALNICA! MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 |J PE Velenje, tel.: 863-960 1ZJ1BM ¥1M® 135.A\EMI cBA\S MITH1I1 SUZUKI - KUPCI POZOR! ENKRATNA PRILOŽNOST ZA VSE, KI SO Sl DOSLEJ TERENSKI AVTO LE ŽELELI, SEDAJ PA GA LAHKO TUDI KUPIJO! NIŽJE POLETNE CENE TERENSKIH VOZIL SUZUKI DAKOTA OD 3.000-7.000 DEM. ZNIŽANJE CEN VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG, ZATO POHITITE!!!! VITARA 3V ŽE OD 29.990 DEM VITARA 5V ŽE OD 34.990 DEM VITARA 5 V6 ŽE OD 42.990 DEM KLIMA ZA SAMO 1.000 DEM PRESTIGE OPREMA ZA SAMO 1.000 DEM POSEBNA PONUDBA: SWIFT 1,3 GX SEDAN FAMILY 17.990 DEM oprema: seafty pack 500 DEM (servo volan, centralno zaklepanje, air-bag, avtoradio) IZJEMNO UGODNI KREDITI: 1-5 LET, ŽE OD T+ 6%!!!! LEASING! STARO ZA NOVO! ____________ OBIŠČITE NASf____ SIH1§PN VAI 4 S I ( I IVIW Selska 1C, Aiezirie, Tel. 832-946 PRODAJNA AKCIJA V JULIJU - KUHINJE SVEA IN MARLES - 30% POPUST - VRTNO POHIŠTVO BOHOR - 30% POPUST - KOTNE SEDEŽNE GARNITURE S FOTELJEM ŽE OD 115.127,00 SIT - KOTNE SEDEŽNE GARNITURE, USNJENE S FOTELJEM ŽE OD 229.900,00 - STILNO POHIŠTVO - KOSOVNO, PO IZREDNO UGOD- NIH CENAH PRI NAKUPU VAM POSREDUJEMO TUDI ZELO UGODNE KREDITE DO 4. LET BREZ POLOGA Z OBRESTNO MERO OD T + 3,5%, NA KATERE VAM PRIZNAMO TUDI GOTOVINSKE POPUSTE. NUDIMO VAM MONTAŽO, IZRIS KUHINJE IN OSTALEGA POHIŠTVA NA DOMU TER BREZPLAČNO DOSTAVO PO VSEJ SLOVENIJI. {OSREDNJA J KNJIŽNICA CELJE • ■ Ul 212 N®ilöVni^® Na izletu zvestih naročnikov foto: ToP <1 ;l ■■ «rl OJ Zaplet na seji gornjegrajskega občinskega sveta V Lučah kompromis glede sredstev za KS Solčava Od lipe do prangerja za popolno osnovno šolo na Rečici ob Savinji Intervju: Janja Port, sodnica za prekrške Reportaža o izletu zvestih naročnikov Savinjskih novic Veter odnesel zlato lokostrelsko medaljo Bernardi Zemljak Urednikova besed a Ko se konča prvih šest mesecev v letu, napoči trenutek za različne obračune in načrte za drugo polletje. Tudi pri Savinjskih novicah počnemo nekaj podobnega. Že večkrat sem dejal in zapisal, da je prizadevanje za napredek časopisa naša stalna naloga, ki nam včasih uspeva bolj včasih pa malo manj. Vzpodbudne besede in pohvale godijo, res je, res je pa tudi, da se realno zavedamo vseh pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje še odpraviti. V ta namen smo pred kratkim kupili nov, sodoben in profesionalen program za tehnično urejanje, od katerega si obetamo, da nam bo na tem področju omogočil korak naprej. Resno razmišljamo tudi o zamenjavi papirja v notranjosti, ki bi dopuščal boljšo kvaliteto fotografij in osvežil celotno notranjo podobo. Sicer pa se svet vrti v barvah in takšen svet se iz revij vedno bolj seli tudi v časopise. Slovenski dnevniki se že ponašajo z barvnimi stranmi in podoben proces se je začel tudi pri regionalnih časopisih. Pri lokalnih časopisih je to bolj v "božjih rokah", saj se vse začne in neha pri nakladi. Pri tem pa smo, žal, kar se Savinjskih novic in Zgornje Savinjske doline tiče, močno omejeni. Zato še toliko bolj cenimo vaše zaupanje in zvestobo našemu časopisu. Seveda lahko to pokažemo kvečjemu na simboličen način, prav ta namen pa ima tudi vsakoletni izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic. Reportažni zapis o letošnjem boste našli v pričujoči številki. Razen nazorskega so vsi občinski sveti že zaključili svoje delo in začeli s počitnicami. Na zadnjih sejah je bilo še posebej "vroče" v Lučah in v Gornjem Gradu, kjer so znova obravnavali solčavsko oziroma radarsko problematiko. V mozirski občini so se prejšnji teden posvetili predvsem praznovanju na Rečici, kjer so znova pripravili turistično narodopisno prireditev Od lipe do prangerja. Letos so dobiček celotne prireditve namenili za tamkajšnjo popolno osnovno šolo, ki bo tako za kraj kot za občino velik finančni zalogaj. Enotni krajani pa bodo gotovo zmogli tudi to, kar so dokazali s sodelovanjem pri organizaciji omenjene prireditve. Ko boste prelistali številko, morda porečete, kje je zdaj poletna shema, kje je razvedrilo, kje humor, ki si ga napovedoval prejšnji-krat? Kaj naj rečem drugega kot to, da se je nabralo toliko novic, da smo ostali kar pri siceršnjem konceptu. Pa drugič, če se strinjate. Kajti tokrat je bilo že kar športnih vesti za celo prilogo. Nekaj smo jih prihranili za prihodnjič, preberete pa lahko zanimiv intervju z nosilko srebrne medalje na evropskem lokostrelskem prvenstvu Bernardo Zemljak, ki nam je povedala tudi marsikatero grenko dejstvo. Ce k temu dodamo še krivico, ki se je zgodila Tomažu Murku na tekmovanju v smučarskih skokih v Velenju, potem lahko vsakemu uspehu naših športnikov še toliko bolj zaploskamo. Zavedati se namreč moramo, da imajo športniki v močnih mestnih središčih že od vsega začetka neprimerno boljše pogoje. Upam, da bo prihodnjič, ko bom spet pisal uvodnik, pravo poletno vreme, ne pa takšna mešanica pomladi in jeseni, kakršni smo priča zadnje dni. Lepo pozdravljeni! eU IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Lokalni center za pospeševanje malega gospodarstva tudi v Zgornji Savinjski dolini Kot smo pred časom že poročali, so se zgornjesavinjske občine skupaj z Zgornjesavinjsko obrtno podjetniško zbornico, Savinjsko šaleško območno zbornico Velenje in še nekaterimi soustanovitelji prijavile na javni razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ. Pred nedavnim je s strani republiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo prispel sklep, da je bila prijava uspešna. V prijavi so ustanovitelji navedli, da so letošnje prioritetne naloge na ravni malega gospodarstva oblikovanje razvojne iniciative kot glavnega gibala sprememb, ustanovitev lokalnega podjetniškega centra in zagotovitev pogojev za njegovo delovanje, izdelava celovite strategije razvoja malega gospodarstva in nosilnih dejavnosti, aktiviranje skladov za pospeševanje malega gospodarstva, priprava pogojev za odprtje podjetniških pisarn po občinah, širjenje članstva v lokalnem podjetniškem centru in aktivnejša vključitev v mrežo za pospeševanje malega gospodarstva. Lokalni podjetniški center bo imel predvsem naslednje naloge: - uveljavljanje podjetništva kot glavnega dejavnika gospodarskega razvoja, - ustvarjanje prijaznejše klime za razvoj podjetništva, - permanentno izobraževanje in svetovanje ter pomoč sedanjim in bodočim podjetnikom, - spodbujanje združevanja in finančne soudeležbe pri večjih projektih, - skupen nastop pri lokalnih in državnih organih, - razvijanje delovanja podjetniških pisarn itd. Lokalni podjetniški center bo organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo. Člani lokalne podjetniške iniciative bodo v prehodnem obdobju od javnega razpisa do pridobitve sredstev iz tega naslova zagotovili pogoje za začetek delovanja centra. Leta bo razvijal tiste lastne de- javnosti in storitve na tržnih osnovah, ki bodo služile uresničevanju ciljev ustanavljanja in hkrati pomenile lastne finančne vire. Način dela podjetniškega centra bo praviloma projekten in pogodben, zato bo z morebitno redno zaposlitvijo le izjemoma reševal tiste trajne delovne potrebe, ki bodo ekonomsko smotrne v kontekstu uresničevanja zastavljenih nalog in ciljev. Pri izvajanju aktivnosti se bo lokalni podjetniški center v največji možni meri posluževal lokalnih izvajalcev (članov pospeševalne mreže in podjetniških centrov), območne gospodarske zbornice, območne obrtne zbornice, pospeševalnih oziroma strokovnih služb na področju kmetijstva in gozdarstva, strokovnih služb zavoda za zaposlovanje in strokovnih služb bančnih organizacij. Prostore za lokalni podjetniški center in telefonski priključek bo zagotovila Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica, prostore za podjetniške pisarne vsaka od zgornjesavinjskih občin, telefonsko številko občina Mozirje, ustanovitvena sredstva v višini dva milijona tolarjev bodo v sorazmernem deležu prispevali ostali soustanovitelji, dva milijona tolarjev pa bo center pridobil iz naslova javnega razpisa. Stroški izvedbe opisanih nalog v letu 1996 naj bi torej predvidoma znašali okrog 4 milijone tolarjev. Franci Kotnik Minulo soboto so na Ljubnem ob Savinji po treh tednih prenovitvenih del znova odprli gostinski lokal "Pri Kumru“, kjer so pestro ponudbo jedi razširili še na bogat izbor pizz. Priložnostne otvoritvene svečanosti so se udeležili številni domačini poslovni partnerji, uspešno poslovanje pa je lokalu v novi podobi zaželela tudi ljubenska županja Anka Rakun. Kvalitetni gostinski lokali so pogoj za uspešen turistični razvoj kraja, zato občina pozdravlja vsak tovrstni korak naprej. KF Modernizacija telefonije Telekom Slovenije izvaja povezavo med Celjem in Mozirjem z optičnim kablom. Dela so v zaključni fazi in trenutno potekajo še na zadnjem odseku med Šmartnim ob Paki in Mozirjem. S to investicijo bo omogočena vključitev nove digitalne telefonske centrale v Mozirju z začetno kapaciteto 720 naročniških priključkov. Digitalna centrala bo delovala paralelno z obstoječo in bo osnova za nadaljnjo širitev telefonskih zmogljivosti na območju vozlišča Mozirje. Telekom medtem tudi že nadaljuje povezavo z optičnim kablom od Mozirja mimo Nazarij proti Ljubnemu ob Savinji. KF POSLOVNE INFORMACIJE 1. Trgovski del asociacijskega sporazuma bo stopil v veljavo 1.1.1997. Od tedaj dalje se bodo carine pri uvozu iz držav EU postopno zmanjševale oziroma za nekatere izdelke v celoti ukinile in sicer: * za industrijske izdelke, uvrščene v 1. skupino liste A, se 1.1.1997 carine ukinejo, * za izdelke, uvrščene v 2. skupino liste B, se bodo carine zmanjševale postopno (s 1.1.97 na 55% carinske stopnje, s 1.1.98 na 30% carinske stopnje, s 1.1.99 na 15% carinske stopnje, s 1.1.2000 ukinitev carin v celoti), * za izdelke, uvrščene v 3. skupino liste C, se bodo carine zmanjševale po naslednji dinamiki: s 1.1.97 na 70% carinske stopnje, s 1.1.98 na 45% carinske stopnje, s 1.1.99 na 35% carinske stopnje, s 1.1.2000 na 20% carinske stopnje in s 1.1.2001 ukinitev carin v celoti. 2. V začetku julija bo potekalo 4. zasedanje mešane slovensko-makedonske komisije za gospodarsko sodelovanje. Takrat naj bi prišlo tudi do podpisa sporazuma o prosti trgovinski coni med državama. Podjetja pozivamo, da posredujejo informacije o problematiki poslovanja in premoženja v Makedoniji, ki bodo vključene v meddržavne pogovore. 3. V Poročevalcu Državnega zbora RS, št. 21 z dne 11.6.1996 je objavljen predlog zakona o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije. 4. Gea College in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti organizirata program usposabljanja za svetovalce v podjetništvu. Usposabljanje bo potekalo od 30. septembra do 8. maja 1997. 5. Veleposlaništvo R Slovenije v Makedoniji zbira ponudbe slovenskih podjetij, ki želijo poslovati z makedonskimi podjetji na področju prenosa tehnologije in proizvodnje. 6. V jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA v Velenju. 7. Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica za Gorenjsko organizirata nastop slovenskega gospodarstva na mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu, ki bo od 5. do 8. septembra 1996. 8. Obveščamo vas, da je R Hrvaška sprejela nov Zakon o carinski tarifi, ki je stopil v veljavo s 1. julijem 1996. S sprejetjem tega zakona so ukinjene vse dosedanje carinske dajatve in kontingenti, za vse države, med njimi tudi Slovenijo. 9. Od občine Pliberk smo prejeli ponudbo za sodelovanje na sejmu JOR-MAH v Pliberku. Sejem je splošno potrošniški in ga obišče preko 100.000 obiskovalcev. 10. Prejeli smo brošuro PRIPRAVNIŠTVO IN PRIPRAVNIŠKI IZPIT, katero lahko po ceni 400 SIT naročite pri podjetju IGEA, Nazarje, Savinjska cesta 2, Nazarje. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA SAVINJSKO ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI, VELENJE, TRG MLADOSTI 2. TELEFON: 063 856 920, TELEFAX: 063 855 645. Ljubno ob Savinji Prenovljen gostinski lokal "Pri Kumra" a Nazaije Jeseni kanalizacija, sedaj pa javna razsvetljava Na nazarski občini je v dneh pred pričetkom glavne dopustniške sezone še zelo živahno. Občinska uprava pripravlja pred počitnicami še eno sejo občinskega sveta, predvidoma bo na sporedu 19. julija, v teku pa je kar nekaj večjih in manjših investicij. Sanacijska dela na pokopališkem zidu gredo proti koncu. Njihova vrednost se je, kot smo poročali, nepričakovano povečala, ko so strokovnjaki ugotovili, da so temelji zidu v zelo slabem stanju in da grozi celo porušitev. Denar, do sedaj zbran s prispevki krajanov v obliki grobarine, bo seveda premalo, zato bo manjkajoči del (začasno) dodala občina iz proračuna. V teku je tudi postavitev javne razsvetljave v naselju blokov. Dela izvaja Elektro Vitanc z Ljubnega, ki bo postavil 11 svetilk na mestih, kjer je osvetlitev najbolj potrebna (parkirišča, poti). Največja investicija čaka občino Nazarje v jesenskem času. To bo izgradnja kanalizacijska voda ob Zadrečki cesti do osnovne šole. Istočasno s tem naj bi do šole položili tudi vod toplovodnega ogrevanja. Priključek šole na toplovod je predviden takoj, v perspektivi pa naj bi to možnost dobili tudi starejši bloki, kjer sedaj centralnega ogrevanja ni. Poleg tega načrtujejo v sklopu omenjenih del še pripravo za gradnjo pločnika od kapelice pri vrtcu do križišča Zadrečke ceste in Vrtnarske ulice, kjer so pešci sedaj (še posebej otroci) popolnoma nezavarovani. Za našteta dela je bilo na javnem razpisu za izvajalca izbrano podjetje PUV iz Celja. Vrednost del, ki bodo predvidoma trajala dva meseca, znaša okrog 15 milijonov tolarjev. Del potrebnih sredstev bo prispevala občina iz proračuna, del pa naj bi dobila na podlagi republiškega razpisa za ekološke projekte, na katerega se je prijavila. Del sredstev naj bi se nabral tudi iz naslova takse za obremenjevanje okolja, za del katere je javno podjetje Komunala Mozirje že dobilo dovoljenje iz Ljubljane, da ga nameni za ta projekt. Priključevanje uporabnikov na kanalizacijski vod je predvideno v letu 1997. Zelo pereč problem v Nazarjah predstavlja tudi most preko Drete pri gasilskem domu. Sanacija je nujno potrebna, saj je v zelo slabem stanju, nanj pa so eksistenčno vezani prebivalci Dobrovelj, Zavodic in Žlabra. V postopku je priprava dokumentacije za rekonstrukcijo. V kratkem bo opravljeno asfaltiranje dveh krajših odsekov krajevnih cest v Kokarjah, kjer bodo občani sami pripravili spodnji ustroj, sredstva za asfaltiranje pa bo prispevala občina. Idejni projekt za osnovno šolo je v zaključni fazi, po opravljenem javnem razpisu bo znan izdelovalec glavne projektne dokumentacije. Franci Kotnik Nekaj sredstev za demografsko ogrožene bo V minulih dneh je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj občinam posredovalo informacijo, kateri izmed prijavljenih projektov na razpis za demografsko ogrožena območja so bili potrjeni. Po neuradnih podatkih je znesek sredstev, odobren za letošnje projekte v Zgornji Savinjski dolini, močno podoben lanskemu znesku, kar realno seveda pomeni manj denarja. Gre izključno za projekte na področju infrastrukture, katerih celovit pregled bomo pripravili za naslednjo številko. KF Ljubno ob Savinji Breme zopet na krajanih Ljubenci so že večkrat dokazali, da so pripravljeni za skupno dobro krepko zavihati rokave in seči v denarnice. Tako so se lani izkazali krajani Savine in Trbiža, ki so z občinsko pomočjo uspeli asfaltirati nekaj kilometrov cest. Na Ljubnem upajo, da jim bo letos uspelo asfaltirati 3,1 kilometra ceste v Primož proti cerkvi. Večino zemeljskih del so opravili krajani in vzdrževalka gozdnih cest Terezija Burja. V tem času je v delu zgornji ustroj. Ni prvič in tudi osamljen primer ne, da se očitno zopet zatika pri denarju. Država, konkretneje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, je odobrilo namesto načrtovanih 9,7 milijona iz naslova demografsko ogroženih območij "samo" 5 milijonov tolarjev. Županja Občinski svet Ljubno Umirjeno preddopustno Anka Rakun, ki ima o lastnem vložku krajanov samo pohvalne besede, upa, da bodo manjkajoči denar uspeli zagotoviti, za kar pa je resnici na ljubo zelo malo možnosti. Tako so, kot se zdi, zopet krajani tisti, ki ■ bodo morali še z dodatnim delom in sredstvi "podaljšati špago". V skrajnem primeru se namreč lahko zgodi, da bo asfaltna prevleka ceste v Primož za izostala sredstva krajša. Edi Mavrič zasedanje Svetniki Občine Ljubno so 17. redno sejo, sestali so se 27. junija, "spravili pod streho" umirjeno in brez zapletov. Kot kaže so težja vprašanja uspeli rešiti že pred- hodno, nekaj pa so jih dopustih. V prijateljskem tonu so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini. Kvadratni meter povprečne gradbene cene zmanjšane za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša 93.825 SIT. Stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Ljubno znašajo 14% povprečne gradbene cene oziroma 13.136 SIT za kvadratni meter, od tega za naprave individualne rabe v višini IX. Enak odstotek so svetniki sprejeli tudi za komunalne objekte in naprave v skupni rabi. V nadaljevanju so se svetniki poenotili pri določitvi vrednosti točke za nadomestila uporabe stavb- gotovo preložili za čas po nega zemljišča v tekočem letu. Na območju občine znaša vrednost točke 0,130909 SIT. Za vse fizične osebe, obrtnike in podjetja se za poslovne površine, kot so nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in kampe, zmanjša vrednost točke na 30% od polne vrednosti točke. Pri naslednji točki so svetniki potrdili odločbo o podelitvi koncesije Ani Lenko, doktorici stomatologije. Koncesija je bila izdana za opravljanje dejavnosti zobozdravstvenega varstva odraslih, mladine ter otrok v enakem obsegu kot doslej. Naknadno bo potrebno še določiti populacijo otrok, za katere bo zobozdravnica opravljala tudi celotni preventivni program. Edi Mavrič Občinski svet Mozirje Sprejet odlok o javnih službah 13. seja mozirskega občinskega sveta, zadnja pred poletnimi počitnicami, je bila za razliko od večine prejšnjih nekoliko krajša. Svetniki so se sestali zadnji četrtek v juniju. Moja dežela -lepa, urejena in čista Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, tudi letos organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom "Moja dežela - lepa, urejena in čista." Najprej so se lotili druge obravnave predloga Odloka o določitvi gospodarskih javnih služb v občini Mozirje. Bistvenih pripomb na prvi predlog ni bilo, pač pa se je na seji razvila razprava o javnem podjetju Komunala Mozirje. Andrej Presečnik je ugotavljal, da sprejeti odlok zavezuje občino, da do konca leta skupaj z ostalimi občinami poišče ustrezno rešitev. Gornjegrajska občina pa mora pripraviti predlog sanacije in delne širitve odlagališča komunalnih odpadkov v Podhomu. Skladno s sprejetim sklepom na 12. seji bo občina Mozirje sanacijo in stroške priprave projekta sofinancirala, zato grožnje o zaprtju odlagališča niso na mestu. Občinski svet je v drugi obravnavi razpravljal tudi o predlogu Odloka o komunalnih taksah v občini Mozirje. Z njim naj bi bili opredeljeni pogoji in mesta za oglaševanje. Predloga mag. Glušiča, da bi bile plačevanja takse za oglaševanje oproščene politične stranke, svetniki niso večinsko podprli, še bolj raz-nolika razprava pa se je razvnela glede oglaševanja lastnikov poslovnih objektov na samih objektih. Svetniki so sklenili, da bodo obravnavo predloga odloka nadaljevali na prihodnji seji, do takrat pa bo občinska uprava pripravila seznam objektov, o katerih je bilo govora v razpravi. Na predlog župana Jakoba Presečnika je občinski svet po hitrem postopku sprejel nekatere spremembe odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, nakar se je seznanil s poročili o izbiri izvajalcev del za posamezne investicije. Izvedbo glavnega zbiralnika kanalizacije ("S" del) na Rečici ob Savinji v vrednosti 7,7 milijona tolarjev bo opravilo podjetje Cimperman iz Mozirja. Rekonstruk- cijo cestnih odsekov Tišler -odcep za Negojnico (cesta v Poljane) in Grušovlje - Ir-mančnik (Stare kote) bo opravilo Cestno podjetje Celje. Krajani bodo sami naredili spodnji ustroj, asfaltiranje pa bo stalo okrog 24 milijonov tolarjev. Prekritje strehe na osnovni šoli v Mozirju bo opravilo podjetje Omega iz Velenja, stalo pa bo 3,4 milijona tolarjev. Občinske svet je podprl napotek Gregorja Ver-buča, naj bi imel na javnih razpisih ob enakih pogojih v ponudbi pri izbiri prednost ponudnik iz doline. Člani občinskega sveta so glede gozdnogospodarskega načrta Gornji Grad (del gornjegrajske enote je v občini Mozirje), ki ga je na seji razložil Vid Preložnik iz nazar-ske območne enote Zavoda za go-zdove, podali pozitivno mne-nje. Ob tem je Preložnik povedal, da je zavod predlagal razširitev gozdnega rezervata tudi na Šavnice, kjer se namerava postaviti vojaški radar. V gozdnem rezervatu niso dovoljeni nobeni posegi. Župan Jakob Presečnik je na vprašanje, zakaj ni bil skupaj s krajevnimi volitvami izveden referendum glede radarja, odgovoril, da to ne bi imelo pravega smisla, saj bo država, če bo, upoštevala samo mnenje nazarske in gornjegrajske občine. Občina Mozirje je svoje jasno stališče posredovala vsem pristojnim. Anton Venek je dal pobudo, da se jeseni izvede referendum za samoprispevek za rečiško šolo in mozirsko športno dvorano, potrebno pa bo rešiti tudi vprašanje doma za ostarele. Občinski svet se je po seznanitvi z rezultati volitev zahvalil predsedniku KS Rečica Antonu Hriberniku in podpredsedniku KS Mozirje Antonu Veneku za njuno prizadevno delo. Franci Kotnik V tekmovanje se je na podlagi podprtega predloga županov oziroma predstavnikov občin, na sosvetu načelnika, kot koordinator naloge vključila tudi Upravna enota Mozirje. Dne 5. 6. 1996 je bil razgovor o omenjenem projektu s predsedniki turističnih društev in z mentorji turističnih krožkov na osnovnih šolah. Na razgovoru smo kraje razvrstili v skupine, kot je predvideno po projektu, koordinator je predlagal še dodatne kraje za vključitev v tekmovanje. Tekmovali bodo vsi večji kraji Zgornje Savinjske doline. Petčlanska komisija je dne 20. 6. 1996 skupaj z referentko za turizem pri Upravni enoti Mozirje in predstavniki turističnih društev izpeljala prvi krog ocenjevanja krajev Zgornje Savinjske doline. Pod kategorijo izletniških krajev so ocenili Solčavo, Gornji Grad ' in Mozirje. Ljubno, Luče in Rečico ob Savinji pa so ocenili pod kategorijo drugih krajev. Komisija je ocenjevala urejenost glavnih urbanih elementov, objektov različnih dejavnosti, prometnih površin in objektov, naravnih elementov v naselju, gojenih zelenih površin ter ocvetičenje, objektov kulturne dediščine in kul- turne dejavnosti, objektov komunalne infrastrukture ter celoten vtis o kraju. Kraji so se ocenjevali po točkah, in sicer od 0 do 10. Ocenjevanje je potekalo tudi po osnovnih šolah, kjer se je ocenjevala splošna urejenost stavbe, športna igrišča in parkovna površina. Po projektu "Moja dežela -lepa, urejena in čista", kraji Zgornje Savinjske doline sodijo v sklop šaleško - velenjskega območja. Po končanem ocenjevanju na tem območju, bo komisija izbrala najbolje urejen izletniški kraj, najbolje urejen kraj, ki sodi v kategorijo drugega kraja, in najbolj urejeno šolo na območju Zgornje Savinjske doline in šoštanjsko - velenjskega območja. Julija bo republiška ocenjevalna komisija ocenila v regijah izbrane kraje. Septembra bo tretji krog ocenjevanja, ko se bodo ocenili izbrani kraji ter osnovne šole. Tekmovanje in njegovi rezultati so namenjeni izboljšanju turistične ponudbe in prispevek k promociji države. Prizadevajmo si, da bi bili kot družba in narod še bolj prijazni in zanimivi za goste, ki nas bodo obiskali v letošnjem in v prihodnjih letih. T. A. € van fi IliAS um PIZZ GOSTIMA IN PIZZERIA lili VSAK DAR pri KUMRU Ljubno, Cesto v Rastke 25 ÖB 10.1)0 22. SRE Tel. 063/841-056 PONEDELJEK ZAPRTO Občinski svet Gornji Grad Zaplet pri potrditvi predlogov odbora za zaščito Menine pred radarji Zadnja seja svetnikov gornjegrajske občine je po svoji dolžini in delni vsebini skoraj v celoti spominjala na parlamentarno razpravo nasprotujočih si sil, kjer vse prevečkrat bolj kot moč argumenta prevladuje argument moči. Za 13 točk dnevnega reda so svetniki porabili skoraj sedem ur, kar samo po sebi ni sporno. Vredno razmisleka je dejstvo, da v poznih večernih oziroma zgodnji jutranji uri zbranost popusti. Ne samo svetnikom, tudi vsem ostalim prisotnim. Uvodoma so bili svetniki informirani o možnostih pristopa in načinu urejanja razmer v okviru programa CRPOV v občini Gornji Grad. Gre za razpis projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki ga razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo. V okviru CRPOV teče trenutno 50 - 60 projektov na nivojih krajevnih skupnosti, občin in tudi širše. Predvsem imajo prednost projekti, kjer je angažiranih veliko ljudi, predvsem pa je potrebno ustvariti klimo, ki bo privabila investitorje. Svetniki so z zanimanjem prisluhnili izčrpnim pojasnilom ekonomista Milana Hudnika z ZOP-a in seveda v celoti podprli idejo, da se pristopi k urejanju razmer v občini v okviru programa CRPOV. Soglasno je bila tudi podprta pobuda Turističnega društva za opis naravne in kulturne dediščine ter formiranje dokumentnega arhiva v občini. Projekt v celoti podpira tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino iz Celje. V nadaljevanju seje se je "zgodil" zaplet, ki je točko samo in sejo v celoti malodane privedel v slepo ulico. Poročilo odbora za zaščito Menine pred radarji in predlogi sklepov, ki naj bi jih potrdil občinski svet, podal jih je podpredsednik odbora Franc Pustoslemšek, so nedvoumno dokazali, da bo med omenjenim odborom na eni strani in "občino" na drugi, težko najti skupen jezik. Na očitek, zakaj ni bil sklep sveta proti gradnji radarjev na Menini poslan na ustrezna ministrstva, je sekretar sveta odgovoril, da je za izvajanje sklepov za-dol-žen župan z občinsko službo. Po sekretarjevem mnenju se na ustrezne organe pošljejo sklepi, ki imajo znano vsebino. Vsebina obravnavanega sklepa menda ni bila dovolj konkretna, zato so jo naslovili na naslove, kjer se te aktivnosti izvajajo. Očitno se občinski svet o sprejetem sklepu ni opredelil v zadostni meri, zato naj bi bil pravi naslov odbor za zaščito, ki ga je imenoval župan. Ministrstva bodo tako sklep prejela na svoj naslov z 3,5-mesečno zamudo, je v razpravi poudaril svetnik Zdenko Purnat. Protiargument njegovemu razmišljanju naj bi bile javne tribune, kjer so bili prisotni predstavniki ministrstev. Dodatno razpravo je vzpodbudil predlog sklepa, po katerem bi imel odbor, če bi ga svetniki potrdili, pravico uporabljati štampiljko občinskega sveta. Temu je odločno nasprotoval predsednik sveta Jakob Filač. Dejal je, da svet ne bo oviral odbora pri njegovem delu, vendar mu ne more dati pooblastil, ki bi presegale njegove pristojnosti. Zaradi tega je Filač pripravil alternativni predlog, vendar je Purnat zahteval, da gre na glasovanje sporni predlog odbora za zaščito Menine.. Stvari so zapletli do te mere, da nazadnje nihče ni več ni vedel, kdo kaj predlaga, o čem se glasuje, če se sploh o čem. Po dveurni razpravi je sledilo presenečenje. Predsednik sveta je prebral pridobljeno pravno tolmačenje s strani vlade, podpisal ga je minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, ki pravi, da odbor ne more imeti izvirnih pristojnosti, ki so sicer v kompen-tenci sveta. Na podlagi te "streznitve" so svetniki glasovali o predlogu Filača, ki se dobesedno glasi: "Občinski svet daje pooblastilo odboru za zaščito Menine pred radarji, da lahko samostojno sodeluje, (odbor predlagal besedo nastopa, op. E. M.) pridobiva mnenja, strokovne ute meljitve in tolmačenja, ki so potrebna za delo odbora, za pripravo predloga svetu, ki dokončno sklepa o vseh predlaganih zadevah." Ker predlog ni bil potrjen z dvotretjinsko večino prisotnih svetnikov, ga bodo ponovno obravnavali na naslednji seji. Po vseh teh zapletih in vprašanju Pustoslemška "ali je cilj, da se zavlačuje s sprejetjem sklepov in bodo prej na Menini radarji," so svetniki prešli na obravnavo informacije o možnostih projekta daljinskega ogrevanja Gornjega Gradu. Gre za vzorčni projekt, ocenjen na 3 milijone DEM. Ker gre prvenstveno za ekološki projekt, ga podpira tudi država s 50 odstotki nepovratnih sredstev. Po besedah župana Tonija Riflja naj bi ostalo polovico premostili s pridobivanjem ugodnih kreditov. Na sami predstavitvi projekta so se krajani opredelili za predlagano rešitev, po mnenju predsednika sveta Filača pa bo predhodno potrebno jasno opredelilti relacije med Smreko in občino. Po njegovih besedah gre za pridobitev tudi za Smreko, vendar je potrebno v izogib morebitnih poznejših zlorab katerega od partnerjev konkretizirati pismo o nameri. Za konec dolge in mučne seje so svetniki sprejeli osnutek in predlog odloka o začasni ureditvi parkiranja in plačila parkirnine ter komunalne takse za uporabo javnih prometnih površin v občini, in sprejeli informacijo o aktivnostih izgradnje stanovanjske cone Tičjek. Tajnik občinske uprave je zagotovil, da so razen dveh pridobili vsa soglasja. V naslednjem času naj bi poskušali rešiti tudi ta problem in začeli postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prednost pri nakupu parcel naj bi imele mlade družine, družine, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja, zaposleni v občini Gornji Grad in tisti, ki bodo sprostili občinska stanovanja. Edi Mavrič CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: - Belin (notranja zidna barva).od 80,30 silAg - Silko (fasadna barva)..od 253,00 sit/kg - Epoktit (barva za bazene in silose), od 768,00 sit/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (za vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) Zakaj bi kupoval Vsak delovni dan od 7.00 - Osnovna antikorozijska barva - Antikorozijski premazi (Korocink, Terapox...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (fugirna masa) - Nivelan 8 (bavarski omet) - Nivelan V (valjčkani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolaaj) drago, če lahko poceni! 15.00, vse informacije na tel. 831-621 INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV nabava materiala brez p.d. dostava materiala n» dom Šturbej Ivan Polzela 143/b Tel.: 063/720-282 20 - LETNA TRADICIJA op I Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta vabijo PRAZNIK OBČINE I GORNJI GRAD Program prireditev: t»obol<\, ‘IS, 7. 1996 - ob 10. uri nastop jadralnih padalcev - ob 17. im ki os v Kom Štifti - ob 20. uri družabni večer s fantovskim petjem j "pod lipo" v Gornjem gradu nedelja, 14. 7. 1996 I :: ■- - ob 7. uri tradicionalni pohod na Rogatec - ob 13. uri otvoritev bivaka na Kalu pod I Rogatcem - ob 8. uri slovesna sv. maša v Gornjegrajski katedrali - praznik farnih zavetnikov - olt 15. uri občinsko gasilsko tekmovanje v ; Bočni' ponedeljek, 11 S. 7. 1996 - ob 20. uri otvoritev razstave panjskih končnic v galeriji "Steki" v Gornjem Gradu torek, S S. 7. 1996 - ob 19 mi okt ogla miza "Biomasa - vir energije za ogrevanje" v Gornjem ilSlradu Jjj . ■ sreda, 17. 7. 1996 - ob 16. uri tekmovanje trojk v košarki v t.orniem Cii udu I četrtek, 18. 7. 1996 - ob 17. uri športno plezanje v Zagradišču : - ob 17. uri otvoritev lovske razstave v avli Kulturnega doma v Gornjem Gradu j petek, 19. 7. 1996 - ob 20. uri OSREDNJA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA V NOVI ŠTIFTI sobota, 20. 7. 1996 ! - ob 9. uri turnir v malem nogometu v Bočni - ob 17. uri nastop Ju - jutsu kluba "Samuraj" v Osnovni šoli Gomil (iiad - ob 20. uri veselica z ansamblom VIHARNIK v Novi Štifti nedelja., 21. 7,. ■ ob 9. uri tura z gorskimi kolesi iz Gornjega Gradu - ob 10. uri nogometna tekma veteranov v Gornjem Gradu - ob 15. uri zgodovinsko - narodopisna prireditev "GORNJI GRAD PRFD STOI.FT]l" na osrednjem prostoru v Gornjem Gradu - ob 17. uri gasilska veselica z ansamblom IGOR IN ZLATI ZVOKI v Gornjem Gradu Občinski svet Luče Solčava želi preveč Lučki svetniki so večji del 16. redne seje, ki je bila 27. junija, namenili razpravi glede višine sredstev za krajevno skupnost Solčava, katere predstavnika sta se tudi udeležila seje. Izhodiščni predlog novega vodstva solčavske krajevne skupnosti je bil visok - 16,4 milijona tolarjev naj bi potrebovala krajevna skupnost za svoje letošnje aktivnosti. Vojko Klemenšek, predsednik sveta KS Solčava, je dejal, da so v predlogu zajeta le nujna dela, potreb pa je še veliko več, saj je vas Solčava potrebna temeljite obnove. Alojz Selišnik, predsednik sveta občine Luče, je Klemenška opomnil, da je proračun občine za leto 1996 že sprejet in da sredstev za investicije dodatno ne bo mogoče odobriti. Župan Mirko Zamernik je k temu dodal pojasnilo, da bi Solčavi, če bi bila občina, v lanskem letu pripadlo 24 milijonov tolarjev, dobila jih je pa preko 60 milijonov. Finančne možnosti so omejene, potrebe so večje povsod, za izvajanje proračuna pa sem odgovoren jaz kot župan, je poudaril Zamernik. Nato sta župan in predsednik občinskega sveta predlagala, da se pripravi odlok, ki bo opredelil financiranje krajevne skupnosti Solčava, s čimer pa se predstavnika Solčave nista strinjala. Menila sta namreč, da je za pripravo in sprejem odloka zaradi skorajšnjega počitniškega obdobja premalo časa, sredstva pa krajevna skupnost potrebuje čimprej. Klemenšek je še pojasnil, da je bil solčavski svet zelo neprijetno presenečen nad zmanjšanjem mesečne dotacije z 261 tisoč na 161 tisoč tolarjev. Sto odstotkov višja dotacija, torej 522 tisoč tolarjev, pa bi nekako že zadostovala za pogasitev najbolj žgočih problemov. Po dobrih dveh urah razprave so lučki svetniki sklenili, naj župan pripravi predlog rebalansa proračuna, na podlagi katerega bo krajevna skupnost Solčava dobila več sredstev, obravnava rebalansa pa sledi na izredni seji čez teden dni. Občinski svet se je na tokratni seji seznanil z idejnim projektom rekonstrukcije gasilskega doma. Objekt je sedaj v takšnem stanju, da je tehnično neustrezen in celo požarno nevaren. Arhitekt je predstavil tri variante rekonstrukcije (ena izmed njih predvideva vključitev poštne enote), katerih vrednost se giblje od pol milijona nemških mark dalje. Svetniki niso sprejeli nobene odločitve, ampak so si vzeli čas za temeljit premislek. Dela na škarfi v Lučah napredujejo. Grmovje je posekano, narejena pa je tudi idejna skica, kakšen naj bi bil ta kompleks po ureditvi. Med drugim je predvidena postavitev "vlcerske bajte", ki bi služila za prodajo spominkov, ribiških kart in podobno, ter zasaditev večjega števila okrasnega drevja. Projekt bo realiziran po posameznih fazah, k sodelovanju pri njegovi izvedbi pa bo občina povabila tudi ribiče. Odlok o turistični taksi je občinski svet sprejel (v prvi obravnavi) brez obsežnejše razprave, enako tudi odlok o prostorskih ureditvenih pogojih. Bolj živahna razprava je sledila pri obravnavi cen komunalnih storitev. Svetniki so se odločili, da ceno kant-nega odvoza odpadkov prilagodijo ostalim občinam, kar pomeni 204 SIT na osebo, pri kontejnerskem odvozu pa so določili ceno odvoza 150 SIT na osebo. Tone Pečovnik je obvestil svet o izbiri izvajalcev za posamezne investicije. Odvajanje komunalnih voda v Lučah bo izvedlo Podjetje za urejanje voda iz Celja, sanacijo solčavskega vodovoda Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, rekonstrukcijo ceste v Raduho pa podjetje Cigrad iz Šoštanja. Izredna seja OS Luče Kompromis glede sredstev za Solčavo Kot so se dogovorili teden dni prej, so se lučki svetniki 4. julija zbrali na tretji izredni seji. Poleg rebalansa proračuna so na dnevni red uvrstili še drugo obravnavo odloka o turistični taksi. V odsotnosti predsednika sveta Alojza Selišnika je sejo vodil Ciril Rose, ki je najprej dal besedo županu občine Luče Mirku Zamerniku. Župan je namreč na podlagi sklepa sveta pripravil predlog rebalansa letošnjega občinskega proračuna, po katerem bi krajevna skupnost Solčava dobila več sredstev, kot jih je bilo v prvotno sprejetem proračunu. To pomeni 275 tisoč tolarjev mesečno oziroma 3,3 milijona za leto 1996. Vojko Klemenšek, predsednik sveta KS Solčava, je k predlogu pripomnil, da se z njim ne strinja, vendar bo pač tako, kot se bo odločil občinski svet. Župan Zamernik mu je dejal, da ga njegov odnps moti in da sicer privošči Solčavi občino, ne pa takšnega župana kot je Klemenšek. Nato mu je očital, da se ni držal kar nekaj dogovorov, ki sta jih sklenila, in da noče poslušati argumentov. Klemenšek je odvrnil, da je svet KS Solčava navedel sredstva, ki jih potrebuje za normalno funkcioniranje, vse ostale Zamernikove očitke pa je zavrnil, češ da niso argumentirani. Župana je obdolžil, da je ignoriral Solčavane ob priliki otvor itve razstave o Potočki zijalki. Vroč dialog se je potem nekoliko umiril, v razpravi pa so svetni ki opozorili predstavnika Solčave, ki sta bila navzoča na seji, da niso nikoli delovali proti Solčavi in da ji tudi privoščijo lastno občino. Dodatna sredstva za Solčavo gredo na račun sredstev za Luče. Mirko Zamernik je še opozoril, da je potrebno k navedenim sredstvom prišteti še 300 tisoč tolarjev, kolikor so stale solčavske krajevne volitve, in stroške nedavne otvoritve razstave. S Klemenškovim mnenjem, da so bile volitve nepotrebne, dokler se ne uredi status Solčave, se ni strinjal, saj je bil bivši svet KS izvoljen že pred mnogimi leti. Ob koncu razprave so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli predlog rebalansa proraču-na, na podlagi katerega se je mesečna dotacija krajevni skupnosti povečala s 161 na 275 tisoč tolarjev. Predsednik sveta KS Solčava Vojko Klemenšek se je občinskemu svetu zahvalil za razumevanje. V nadaljevanju seje so člani sveta opravili še drugo obravnavo odloka o turistični taksi. Kot je znano je turistična taksa sestavljena iz krajevne in nočitvene takse. Slednja je prihodek države in jo le-ta tudi določa, krajevna taksa pa je prihodek občine, ki tudi določa njeno višino. Svetniki in župan so bili ob sprejemu odloka enotnega mnenja, da je potrebno zagotoviti ustrezen nadzor nad plačevanjem turistične takse. Franci Kotnik Zgomjesavinjska podružnica SLS Izvolili novo vodstvo Upravni odbor Zgornjesavinjske podružnice Slovenske ljudske stranke je na prvi seji po občnem zboru, ki je bila 5. julija, izvolil novo vodstvo podružnice. Predsednik je sedaj dr. Franc Zagožen, podpredsednik dr. Tone Žunter, funkcijo tajnika pa je prevzel dosedanji predsednik podružnice Andrej Presečnik. KF Zgomjesavinjska podružnica SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE vabi vse PRIJATELJE na 8. SREČANJE DRUŽIN Rezervirajte si NEDELJO, 28. julija. Zbrali se bomo ob lO. dopoldne pri planinskem domu na MENINI. CSD Mozirje Otroški dodatek po novih merilih Centri za socialno delo po vsej Sloveniji so do 31. marca zbirali vloge za pridobitev otroškega dodatka. Zaradi novih pogojev, ki jih narekuje mehak prehod na univerzalni otroški dodatek, so morali vloge vložiti tudi dosedanji dobitniki dodatka. Center za socialno delo vsako leto s prvim majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca v letu posredovati vsa potrebna dokazila. Po novih pogojih za pridobitev otroškega dodatka je cenzus tako ohlapen, da dobivajo ta dodatek tudi družine z višjimi mesečnimi dohodki. Po novem je višina dodatka razdeljena v šest razredov. V bivši občini Mozirje ali po novem, petih občinah bivše občine Mozirje, je bilo na Center za socialno delo vloženih 2274 vlog. Odobrenih odločb po starih vlogah je bilo 1334, po novih vlogah pa kar 940. Negativnih vlog je bilo samo 14. Otrok, upravičenih do otroškega dodatka, je po novem 3914. Po občinah pa so razdeljeni takole. V občini Gornji Grad prejema dodatek 330 družin, to je 610 otrok, v občini Ljubno 379 družin, to je 379 otrok, v občini Luče 303 družine, to je 506 otrok, v občini Nazarje 399 družin, to je 674 otrok in v občini Mozirje 846 družin, to je 1471 otrok. Prva izplačila po novih odločbah so bila 14. junija. Najvišji dodatek na enega otroka je za ta mesec znašal 7291 SIT, najnižji pa okoli 2300 SIT. Benjamin Kanjir Rečica ob Savinji Tri razstave ob poti Teden prazničnega razpoloženja na Rečici ob Savinji, letos že 17. lepo spravljenega pod skupni naslov “Od lipe do prangerja“, so zadnjo junijsko nedeljo pričele kar tri razstave: slikarska razstava Romana Makaroviča in narodopisni razstavi Pozimi pa rožice ne cveto in Upodobitev ljudskih noš Zgornje Savinjske doline. Roman Makarovič, štiridesetletni likovni samorastnik, ki živi v Ljubljani, je v dolini že razstavljal pred trinajstimi oziroma desetimi leti. Gre za umetnika, katerega likovno zorenje se je začelo z naivno smerjo, nadaljevalo pa s fantastičnim slikarstvom. Fantastični stvori in grozljive krajinske scene avtor prikazuje v intenzivnih, včasih kontrastnih barvah. Vrh svojih likovnih prizadevanj pa Makarovič dosega s cvetličnimi tihožitji, na katerih svet se navezujejo tudi druge, močno slikovito občutene kompozicije. Kot je na otvoritvi dejala akademska slikarka Terezija Bastelj, umetnik ustvarja impulzivno, v njegovem opusu pa ne gre prezreti tudi kiparskih del, ki so upodobljena predvsem v obliki razgibanih portretnih mask. Roman Makarovič je eno izmed svojih slik podaril za stalno razstavo v rečiški osnovni šoli. O obeh narodopisnih razstavah je najprej spregovorila dr. Marija Makarovič. Upodobitev ljudskih noš v Zgornji Savinjski dolini je Makarovičeva pripravljala skupaj z Jelko Marovt z Ljubnega. Zbiranje gradiva je terjalo obsežno delo kar nekaj poletij zapored, ko sta obiskovali domačije po dolini, iskali primerke ter spraševali starejše. Prav na Rečici ob Savinji hranijo še nekaj zelo starih oblek. Akademska slikarka Jana Dolenc je vse to narisala in na ta način se je del narodnega bogastva ohranil pred večno pozabo. Po besedah dr. Makarovičeve je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje, zato se bo v dolino tudi zaradi tega rada vračala. O izdelovanju umetnega cvetja je dr. Marija Makarovič dejala, da so s tem naši predniki poskrbeli za okrasitev tudi v času, ko svežega vrtnega in poljskega cvetja ni bilo na razpolago. Suho cvetje so uporabljali za okras butar, vozov za nabornike in v številne druge namene, tudi kot način preživljanja, kajti cvetje je bilo vedno sopotnik naših ljudi. Umetnost izdelave suhega cvetja je žal zamrla, na predlog Vere Poličnik pa so jo znova obudile prizadevne članice rečiškega turističnega društva. Aleksander Videčnik, ki je tudi sodeloval pri pripravi razstave, je v nadaljevanju opozoril, da premalo spoštujemo delo naših dedov in babic, katerim v njihovem času še zdaleč ni bilo z rožicami postlano. Danes smo lahko ponosni, da so naši predniki svojo omiko izražali tudi s cvetjem, temu primerno pa bi morali vzgajati mlade, ki o tem premalo vedo. Videčnik je organizatorjem razstav čestital in jim zaželel še veliko podobnih prireditev. Otvoritve razstav se je med drugimi uglednimi gosti udeležil tudi Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu. V nagovoru navzočim je pohvalil bogato kulturno delovanje v njegovem domačem kraju, na Rečici, in pozval akterje, da z njim nadaljujejo. Predsednica Turističnega društva Rečica Vida Orlovič se je vsem, ki so pomagali pri pripravi razstave Pozimi pa rožice ne cveto, prisrčno zahvalila, razstavo o ljudskih nošah pa je omogočil Zavod za kulturo Mozirje. Svečano vzdušje je z ubranim petjem popestril oktet Rožmarin. od lipe do prangerja Drugo dejanje: podelitev plaket za najboljše zgornjesavinjske želodce pod trško lipo (foto: C. Sem) Tretje dejanje: Konjske vprege med ovirami (foto: C. Sem) IZ OBČIN, OGLASI 17. turistična prireditev Od lipe do prangeija Za popolno osnovno šolo na Rečici To je bil glavni moto vseh prireditev, ki so se v tednu od 30. junija do 7. julija zgodile na Rečici ob Savinji. Seveda ni šlo zgolj za moralno podporo, ampak je bil za novo šolo namenjen celoten dobiček. Glede na od- ličen obisk ga je nekaj gotovo bilo. O otvoritvi razstav v rečiški osnovni šoli poročamo v posebnem prispevku. Dodati pa vsekakor velja, da so bile razstave prav tako, kot so bile skrbno pripravljene, tudi dobro obiskane. Petek, petega julija, je bil športno obarvan. Na teniškem igrišču se je pričelo odprto prvenstvo Slovenije, ki je svoj veliki finale doživelo tri dni kasneje, po turnirju v ženskem nogometu pa so tega dne svoje nogometno znanje zoperstavili še mozirski in rečiški svetniki. Sobotno dopoldne je bilo kot vedno rezervirano za otroške vragolije na igrišču pri šoli, zvečer pa je bil pod trško lipo prvi vrhunec prireditve z istoimenskim naslovom. Zbranemu občinstvu se je najprej predstavil pevski zbor sv. Kancijana, ki je sestavljen iz mladih predstavnic nežnega spola z izjemo fanta, ki ga imajo med sabo "za lepo vreme". Vsaj, tako je bilo slišati pred njihovim nastopom in treba je reči, da je ubrano prepevanje res zaleglo, saj je vreme zdržalo brez dežja do zgodnjih jutranjih ur. V nadaljevanju programa so nastopili še Kamniški koledniki, ki jih tokrat sicer niso pošiljali od hiše do hiše, tako kot včasih, temveč so prisluhnili njihovemu petju in igranju, katerega so slišali že po širnem svetu. Predsednica Turističnega društva Rečica Vida Orlovič in župan občine Mozirje Jakob Presečnik sta podelila plakete za najboljše letošnje zgornjesavinjske želodce. Bilo jih je trinajst: osem bronastih, štiri srebrne in le ena zlata - za Ivana Rakuna iz Poljan. Nebo nad Rečico in okolico je nekaj minut pred enajsto zažarelo v pravljičnih barvah prelepega ognjemeta, ki je bil doslej menda največji v dolini. Prireditveni prostor na trgu je bil poln obiskovalcev, ki so z navdušenjem pozdravili še eno novost - cvetlični ples. Čast, da ga otvorita, je zaradi velikih zaslug pri zaščiti blagovne znamke za zgornjesavinjski želodec pripadla Jakobu Presečniku in Lojzetu Plazniku, ki sta se s soprogama veselo zavrtela. Popolnoma spremenjen je bil letošnji nedeljski program. Vaška olimpiada v obliki, kot smo jo poznali, se je slej ko prej za vedno poslovila. Organizatorji so našli zanjo odlično nadomestilo, saj so k sodelovanju povabili Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline. Gotovo se spomnite, kakšno prireditev so lansko leto na nogometnem igrišču v Mozirju pripravili konjerejci. Zelo podobna je bila ta na Rečici, žal vključno z muhastim vremenom, ki je sicer zelo zanimivo prireditev dodobra pokvarilo. Obiskovalci so si najprej ogledali povorko konj in vpreg in res so imeli kaj videti. Dolga povorka vzorno urejenih konj in vpreg se je nato razdelila, saj je po pozdravnem nagovoru direktorja zgornjesavinjske kmetijske zadruge Antona Vrhovnika sledilo tekmovanje dvopreg v parkurju. Le-ta je bil kar zahtevno postavljen, vendar so ga izkušeni konjeniki z več ali manj napakami prevozili v kratkem času. Dvovpregam so sledile enovprege, večinoma z istimi furmani kot pri dvovpregah. Ko se je začela tretja disciplina, trganje mesnih izdelkov s prečnega droga med ježo na konju, se je nebo, ki je že prej zlagoma prepuščalo dežne kaplje, nenadoma odprlo. Nevihta je prepodila velik del številnega občinstva in tako kot lani pokvarila lepo prireditev. Teden Od lipe do prangerja se je v nedeljo zvečer kljub vsemu vedro končal, saj se je vreme umirilo in je veselica pri gostišču Dren lepo uspela. JZ O M ±I |I T X S -M o Vsi za Rečico -Rečica za vse V pripravah na letošnjo prireditev Od lipe do prangerja, ki bo prihodnje leto praznovala svojo “polnoletnost", so s Turističnim društvom Rečica združila moči vsa tamkajšnja društva in organizacije. Že to dejstvo je vredno pohvale in je lahko vzor marsikateremu drugemu kraju. Rečičani se zavedajo, da se bodo morali za osnovno šolo tudi sami krepko (finančno) potruditi, zato je bila odločitev, da se dobiček vseh prireditev Od lipe do prangerja nameni zanjo, na mestu. Morda so se prizadevni organizatorji iz tega razloga še posebej potrudili in pripravili res dobro prireditev. Z vključitvijo zgornjesavinjskih konjerejcev so odlično nadomestili očitno preživeto "vaško olimpiado" in dali celotni prireditvi še dodatno težo. Ne gre namreč prezreti, da se tudi tako ohranjajo stari običaji, in na tem področju so rečiški turistični zanesenjaki že ogromno postorili. Tudi narodopisni razstavi v osnovni šoli, ki sta privabili veliko število obiskovalcev, sta dokaz temu. Mar ni prav to tisti temelj, na katerem velja graditi večje turistične prireditve v Zgornji Savinjski dolini? Gre za izvirnost, ki nam je ne more vzeti nihče, dober glasbeni ansambel ali kaj podobnega pa lahko pripelje marsikdo. Vse organizatorje velja torej iskreno pohvaliti, prav tako tudi vse tiste, ki so jim pomagali (občina Mozirje!). Pa še nekaj se je potrdilo: da so imele objektivne in dobronamerne pripombe pred leti vendarle pozitiven učinek. Le tako naprej, Rečičani! Franci Kotnik Lanske kopalke NANCY po 4.620 SIT, na vse letošnje modele 15% popnstL Velika izbira ostale poletne konfekcije. NOVO - VZAMEŠ DANES, PLAČAŠ OKROBRA! n ' 1 " ""m " . 'm 'j.-'., , r;", .5.—TI Zlatarstvo ROŽIČ zlatarstvo —J *4 f** v Grabnerjevijiil^ tel : 063/832-200 VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA -’-S' Odprti W §S NONSTOP: 8.00-19.00, sobota: 8.00-12.00 ^ lil INTERVJU Pogovor s sodnico za prekrške, Janjo Fort Vzroki za dolgotrajnost postopkov so objektivni Na delo pravosodnih organov v medijih marsikdaj zasledimo kakšno pikro pripombo. Predvsem jim očitajo, da delajo prepočasi, zaradi česar se zmanjšuje efektivnost izrečenih kazni. 0 tem, kakšne so razmere na tem področju v naši dolini, smo se pogovarjali s sodnico za prekrške, Janjo Port. SN: Kakšno je bilo stanje na področju prekrškov v letu 1995? JANJA PORT: V leto 1995 se je iz preteklega obdobja preneslo 1555 nerešenih zadev, novih predlogov je bilo v minulem letu 1219. Do konca leta smo rešili 1306 zadev, kar je približno tristo nad letno normo za enega sodnika. Lahko rečem, da smo naredili največ, kolikor se je dalo. Število nerešenih zadev se je zmanjšalo za približno sto, kar lahko ocenimo kot uspeh. Vendar smo letos v prvih petih mesecih zabeležili že 633 novih zadev in če bo šlo tako naprej, bo pripad večji kot lani. SN: Gre povečan pripad predvsem na račun cestno prometnih ali drugih prekrškov? JANJA PORT: Glavnina prekrškov, ki jih obravnavamo, je res cestno prometnih, vendar se je letos povečalo predvsem število predlogov s strani Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Več je bilo tudi predlogov s strani tržne inšpekcije. SN: Kakšna je bila struktura prekrškov v letu 1995? JANJA PORT: Največ predlogov - 1058 - je lani posredovala policija. 924 se jih je nanašalo na promet, 112 na javni red in mir. Okrožno tožilstvo v Celju zunanji oddelek v Velenju je v letu 1995 podal dva predloga. Inšpekcijski organi so kot predlagatelj lani nastopili v 73 primerih, agencija za plačilni promet je podala pet predlogov. Ostale predloge so podali drugi republiški organi z izjemo enega. Tega je podal oškodovanec, gre za fizično osebo. SN: Kakšna je po tej plati situacija letos? JANJA PORT: Med 633 prejetimi predlogi v prvih petih mesecih letos je znova največ cestno prometnih prekrškov - 43 odstotkov. Od teh se jih petina nanaša na alkohol, približno toliko na vožnjo brez izpita. Pri slednjih prekrških se kot kršitelji v glavnem pojavljajo mladoletniki, preden pridobijo pravico za vožnjo z motornimi kolesi, nekaj pa je tudi primerov, ko se pojavljajo kot vozniki avtomobilov. Precej prekrškov je tudi zaradi vožnje neregistriranih vozil. Prometne nezgode povzročajo vozniki predvsem zaradi prevelike hitrosti in vožnje po napačni strani cestišča ter vožnje pod vplivom alkohola. V porastu je število prijav tržne inšpekcije, doslej 30, ki se nanašajo na kršitve zakona o gospodarskih družbah, opravljanje dejavnosti brez registracije, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje del in nalog v trgovini, nespoštovanje poslovnega časa gostinskih lokalov itd. 14 predlogov smo prejeli od prometnega inšpektorja zoper prevoznike, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, 30 pa od agencije za plačilni promet zaradi kršitev zakona o Janja Port (foto: F. Kotnik) prometnem davku, zakona o dobičku pravnih oseb in drugih predpisov. Za zdaj število prekrškov zoper javni red in mir ni veliko - 73, vendar se lahko še bistveno spremeni, saj se je čas javnih prireditev šele začel. V zvezi z zakonom o tujcih smo obravnavali 13 prekrškov, med katerimi je bilo osem nujnih primerov, ko je bila potrebna takojšnja obravnava in izdaja odločbe, saj bi se lahko tujec z odhodom v tujino izognil plačilu kazni. S področja zakona o orožju je bil podan en predlog, s področja zakona o mamilih pa niti lani niti v prvih petih mesecih letos nismo imeli nobenega predloga. SN: Obrtniki v dolini se vedno bolj pogosto pritožujejo zaradi šušmarstva. Zoper ta pojav se očitno ne ukrepa dovolj odločno. Je temu vzrok (ne)delo inšpekcijskih služb ali kaj drugega? JANJA PORT: V lanskem letu je bilo podanih nekaj tovrstnih predlogov. V nekaterih primerih so bile že izdane odločbe. Težko je reči, kaj na tem področju inšpekcijske službe naredijo in kaj ne. Če je predlog zoper obdolženca vložen in je sestavljen skladno z zakonom, začnemo postopek po uradni dolžnosti. Res pa je, da traja nekaj časa, da postopek izpeljemo, saj imamo odprtih ogromno zadev. Gotovo bi bilo najbolj učinkovito, da bi bil čas od vložitve predloga do izdaje odločbe čim krajši, tako pa kršitelj včasih dobi odločbo šele po letu in pol, ko je skoraj že pozabil, kaj se je zgodilo. SN: Da je rok od prijave do izreka kazni sorazmerno dolg, ugotavlja tudi policija in si obeta lažje delo po sprejemu nove zakonodaje. Kaj bo ta prinesla za vaše delo? JANJA PORT: Nov zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu bo dal policistom več možnosti, da ukrepajo na kraju storitve prekrška. Sodniki za prekrške bi po novem zakonu o prekrških prevzeli gospodarske prestopke in carinske prekrške, tako da zmanjšanja zadev ni pričakovati, bo se pa spremenila struktura prekrškov, ki jih bomo obravnavali. Policija kot predlagatelj največjega števila zadev verjetno res najbolj zaznava, da so postopki dolgotrajni. Vzroki so objektivni. Poleg velikega števila nerešenih zadev, ki so se nakopičile v preteklosti, je precej težav, ki se pojavljajo v samem postopku. To so na primer težave pri vročanju pošiljk, ker obdolženci živijo drugje, kjer so uradno prijavljeni, ali ne dvignejo pošiljke, vse to so pa dejavniki, ki tudi vplivajo na hitrost reševanja zadev. Glavni vzrok pa je seveda povečevanje pripada v zadnjih letih, to pa je vplivalo na število nerešenih zadev. SN: Status sodnikov za prekrške se je z novo lokalno samoupravo bistveno spremenil. Sedaj niste več odgovorni občinskim skupščinam. Kakšen pa bo vaš status v prihodnosti? JANJA PORT: Smo v prehodnem obdobju, ko nismo več odgovorni občinam. Včasih so bili sodniki za prekrške voljeni na skupščinah občin, katerim so potem dajali letna poročila o svojem delu. Nove izvolitve sodnikov za prekrške opravlja parlament. Glede prostorskih problemov, opremljenosti in kadrovskih zadev ter drugih organizacijskih zadev se obračamo na Ministrstvo za pravosodje, organ za obravnavo zadev o prekrških v primeru pritožbe pa je senat za prekrške s sedežem v Ljubljani. Poročila 0 delu dostavljamo letno pravosodnemu ministrstvu in senatu za prekrške. Z novo zakonodajo naj bi se naš sedanji, dokaj nejasen status le uredil. Predvidena so okrajna sodišča za prekrške. Mozirje naj bi spadalo pod velenjsko okrajno sodišče. Bili naj bi zunanji oddelek in bi pokrivali sodni okraj Mozirje. S to reorganizacijo bi se veliko dela, ki ga imam sedaj kot sodnik oziroma predstojnik tega organa, preneslo na sedež sodišča. Pri tem imam v mislih predvsem finančne in kadrovske zadeve. Sodniki bomo potem opravljali le še strokovno delo - vodenje postopkov in izdajanje odločb. SN: Kako ste zadovoljni s prostori v občinski zgradbi, kamor ste se preselili pred letom dni? JANJA PORT: V sedanje prostore na Savinjski cesti 7 smo se preselili iz zgradbe veterinarske postaje, kjer prostori niso bili najbolj funkcionalni. Sedaj so neprimerno boljši, dobrodošla je bližina policije, tudi opremljenost se je izboljšala. Potrebujemo pa nove računalnike, saj so sedanji že zastareli. ŠOLSTVO, KULTURA Osnovne šole Po končanem šolskem letu Šolarji že veselo preživljajo vsak svoje počitnice. Kaj pa o minulem delu v šolah in o opravilih, vezanih na poučevanje, pravijo ravnatelji? Preberite. Vida Štiglic, ravnateljica OŠ Blaža Arniča, Luče Za nami je razgibano šolsko leto z dobrim učnim uspehom. Učenci so bili zelo dobri tudi v aktivnostih, ki presegajo šolske okvire. Narejenih je bilo mnogo zanimivih projektov, med katerimi izstopajo rodovniki šestindvajsetih učencev. Prizadevamo si, da se tovrstno delo izvaja med poukom. Težimo k temu, da iz pouka rastejo potrebe in se vraščajo v kraj. Pri proučevanju naravnih znamenitosti, glasbe, običajev in prebivalstva, se delo z leti nadgrajuje, kar daje še tehtnejše rezultate. Zanimiva so tudi naša slavnostna kosila vseh učencev ob božiču, za pusta in ob veliki noči. Izjemno delo je bilo opravljeno tudi z likovnimi in literarnim natečaji. Za naslednje leto planiramo enotedensko šolo v naravi za vse otroke od tretjega razreda dalje. Učencem želim, da preživijo počitnice sproščeno in igrivo, na šoli pa bomo medtem obnovili streho. Franc Vuga, ravnatelj OŠ Frana Kocbeka, Gornji Grad Naši učenci so bili v preteklem šolskem letu zelo aktivni in so uspešno zastopali šolo na ozemlju celotne Slovenije. Tekmovali so v raznih športnih panogah, znanju iz klasičnih šolskih predmetov ter v drugih- dejavnostih, kot na primer turizem, planinstvo, gasilstvo... Tudi načrtovano učno - vzgojno delo smo uspešno realizirali. Mnogo smo naredili na področju računalništva. Računalnik naj bi bil učno pomagalo, s pomočjo katerega lahko otroci sami ustvarjajo. Uvajamo ga tudi v samo izvajanje pouka. Speljali smo projekt opisnega ocenjevanja. Na šoli že vrsto let obstaja poleg ostalih še esperantski krožek. V okviru interesnih dejavnosti lahko učenci spoznajo tudi učinkovitejše metode učenja. Velikega pomena za pedagoško delo je ustrezno strokovno izpopolnjevanje, za kar porabijo naši učitelji vsaj tri dni v šolskem letu. Želimo vzpostavljati čim boljše odnose med nami učitelji, našimi učenci in njihovimi starši. Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno Za nami je umirjeno šolsko leto. Z uspehom in vedenjem nasplošno sem zelo zadovoljen. Prepričan sem, da vzgojno naravnana dejavnost mladega človeka zadrži v tirnicah zdravega življenja. Učenci so tisti, ki odločajo, katere "dejavnosti bodo zaradi njihovega interesa žive. Zelo se je razširilo učenje igranja na diatonično harmoniko, citre, sinthesyzer, trobento, kitaro, flavto... Glasbena dejavnost je zelo razvita tudi zaradi privatnih učiteljev, ki hodijo poučevat na Ljubno. Od tretjega razreda dalje se učenci lahko vključijo k fakultativnemu pouku angleščine. Tudi počitnice bodo polne najrazličnejših aktivnosti: enotedenski poletni tabor planincev, šola v naravi v Pacugu... Avgusta bomo v okviru učenja angleščine, že tretjič zapored gostili profesorja iz Oxforda. V poletnem času bomo preuredili centralno kurjavo na olje in s tem zmanjšali obremenitev okolja zaradi kurjenja s trdimi gorivi. Anton Venek, ravnatelj OŠ Mozirje Zadovoljen sem z rezultati v minulem šolskem letu. Vesel sem, da so bili vsi osmošolci uspešni in tako zaključili osemletko. Imamo bogate izvenšolske dejavnosti, kjer učenci lahko zadovoljijo osebne potrebe. Najuspešnejši so bili: v ornitološkem, novinarskem, foto, lutkovnem, dramskem krožku, v vasi Besednici, na raziskovalnem taboru, pri lokostrelcih, pri elektrotehniki in elektroniki, pri krožku iz logike in tekomovalci v znanju iz matematike, ter na vseh regijskih tekmovanjih. Na novo je zaživel krožek z življenjem v naravi in mladinske delavnice, kjer so mladi s pomočjo psihologinje reševali svoje probleme. Vsi učenci spoznajo osnove računalništva. Od tretjega do osmega razreda lahko obiskujejo fakultativni pouk nemščine. Našim učencem želim, da bi z učenjem dosegali dobre rezultate pri nas in kasneje v izobraževanju. Med počitnicami bomo prekrivali strehe in notranje uredili šolo. Zelo si želimo pridobitve objekta s telovadnico. Slavica Slapnik Slovenske Konjice Goran Horvat razstavljal v Modrem salonu V sklopu 850-letnice Slovenskih Konjic poteka v tem lepem štajerskem mestecu letos veliko različnih prireditev. Vanje se odlično vklaplja tudi večer z naslovom 'Klepet ob dvajsetih v Taranteli*, ki poteka v istoimenskem klubu hotela Dravinja. Pred nedavnim sta bila kot gosta večera najavljena Jože Horvat - Jaki in Goran Horvat. Slednji je svoja dela razstavil v Modrem salonu omenjenega hotela. Drugačna, bolj zrela so od tistih, ki jih je pred 23 leti postavil na ogled na svoji prvi samostojni razstavi, takrat v konjiški osnovni šoli. Kot je ob tej priložnosti dejal dr. Emilijan Cevc, iz Gorana Horvata kljub zdaj že bogatim umetniškim izkušnjam še vedno "kipi mlado vino". Ne manjka mu poguma, zato se ni bati, da ne bi tudi v bodoče ustvarjal samosvoje, samo zanj značilne podobe, v katerih je mogoče videti toliko njegovega notranjega nemira. Goran Horvat z družino na klepetu v Taranteli (foto: Ciril Sem) Goranova posebnost so tudi poslikane skrinje. Udeleženci Klepeta ob dvajsetih so lahko občudovali primerek, ki je bil postavljen poleg treh Jakijevih slik. To pa je bilo tudi vse, kar so Jakijevega videli ta večer, saj se umetnik razgovora ni mogel udeležiti. O spominih na njuno skupno umetniško pot je spregovoril prof. Vlado Sagadin, Jakijev prijatelj iz mladosti. Predvideno je bilo, da se bo z nazarskim slikarjem pogovarjal v prekmurskem jeziku, vendar je spričo okoliščin ostalo le pri njegovem monologu. Prof. Sagadin je povedal, da sta z Jakijem po koncu druge svetovne vojne skupaj slikala na številnih proslavah in že takrat je bilo jasno, da ima zelo izostren odnos do risbe. V začetku petdesetih let si je mladi Horvat že izoblikoval začetni stil in odločno nakazal, da se bo izvil iz objema realizma, saj ga je le-ta utesnjeval. V silni vnemi se je lotil skoraj čudaških risarskih oblik, ki so kot nadrealistične podobe postale njegove zveste spremljevalke. Po Sagadinovih besedah Jaki ob začetku vsakega posameznega dela ne razmišlja, kaj bo narisal, ampak se mu koncept poraja hkrati z ustvarjanjem. Tega mu nikoli ne bi mogla dati nobena šola. Postal je znan po celem svetu in povsod so ga sprejeli kot enkratno umetniško osebnost. Klepeta ob dvajsetih v Taranteli se je med drugimi uglednimi gosti udeležila tudi soproga predsednika republike, Štefka Kučan. O delu Jožeta in Gorana Horvata, katerega razstavo si je z zanimanjem ogledala, se je izrazila s številnimi komplimenti, enako navdušena pa je bila nad petjem svojih koroških rojakov, Breznikovih iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki so obogatili program prireditve. Franci Kotnik D Koncert na Velenjskem gradu Mešani pevski zbor Gorenje je 16. junija prvič nastopil pod vodstvom nove umetniškega vodje prof. Tadeje Cigale. Kot gostje večera so se predstavili na letnem koncertu kvarteta Mavrica, ki je z umetniškim vodjo Katjo Kovač tudi že večkrat presenetil ljubitelje lepega petja v naši Zgornji Savinjski dolini. Koncert je bil na velenjskem gradu in obiskovalci so pevcem in vodjema z navdušenjem pokazali, da svoje "delo" dobro obvladajo. Kvartet Mavrica ima za sabo štiri leta trdega in uspešnega dela, ki je zabeleženo tudi na njihovi kaseti. Njihovo kvalitetno izvajanje slovenskih umetnih, ljudskih in nenazadnje črnskih duhovnih pesmi je vzrok, da so postali dobri znanci velenjske publike. Seveda pa veliko nastopajo tudi drugod. MePZ Gorenje sodeluje z novo mlado dirigentko iz Nazarij le kratek čas. Zato je dobro, da jim ob začetku sodelovanja zaželimo veliko skupnega dela in seveda uspehov. Slavica Slapnik Gornji Grad Razstava akvarelov slikarke Milice Zupan Otvoritev razstave znane slikarke iz Mozirja je Kulturno društvo Gornji Grad namenilo peti obletnici slovenske samostojnosti in na ta način proslavilo največji državni praznik. Številnim obiskovalcem galerije Steki se slikarka Milica Zupan predstavlja z akvarelom, ki je njeno poglavitno likovno izrazilo in v katerem je dosegla zavidljivo stopnjo likovne dognanosti. Dr. Cene Avguštin je zapisal, da sli-karkin motivni svet obsega predvsem krajino in cvetlična tihožitja, tisti svet naravnih privlačnosti, ki je bil blizu tudi njenemu učitelju in vzorniku, slikarju Adalinu Lancu. V njenem barvnem svetu je skrita podoba njene notranjosti, zdaj srečne in odsevne v slapovih svetlih barv, zdaj spet otožne in zaprte v zamolklost barvnih senc. Otvoritev razstave so pospremile glasbene in recitatorska točka, ki so slikark-ino pokrajinsko in cvetlično tihožitje lepo dopolnile. Edi Mavrič Proslava ob 130>letnici Rdečega križa Jubilej organizacije plemenitih ljudi Zadnjo junijsko soboto je bila v Savinjskem gaju regijska proslava ob 130-letnici Rdečega križa, ki sta jo organizatorja, območna odbora RK Mozirje in Žalec, združila s srečanjem krvodajalcev. Prireditve se je v lepem vremenu udeležilo veliko število udeležencev. Dr. Franc Sirko: "Povezuje nas skupna želja pomagati ljudem v stiski (foto: C. Sem) Nedvomno drži, kot je v svojem govoru dejal predsednik mozirske območne organizacije, dr. Franc Sirko, da člane v tej svetovni organizaciji povezuje predvsem skupna želja pomagati ljudem v stiski. Te pa so različne in tudi oblike pomoči se temu primerno razlikujejo. V območnem odboru RK Mozirje si pred dobrimi šestimi leti niso predstavljali, kaj vse jih še čaka, nato pa so prišle poplave, vojna v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni, begunci, kar je zahtevalo ogromno dela in aktivnosti. Poleg vsega tega v organizaciji stalno skrbijo tudi za organizacijo krvodajalskih akcij, s katerimi se zbira tekočina, ki rešuje življenja. Kri je še vedno nenadomestljiva in je nikoli ne bo mogoče narediti, zato je toliko bolj pomembno, da ostane zavest o potrebnosti krvodajalskih akcij kot doslej globoko v zavesti Slovencev. Naš narod se po številu krvodajalcev uvršča med velike narode. Dr. Širko je pozval k udeležbi na letošnjih krvodajalskih akcijah in svoj govor zaključil z željo, "da bi se v takem vzdušju in vremenu dobili še velikokrat". V imenu občine Mozirje je udeležence proslave pozdravil Anton Venek in dejal, da je občina ponosna, da lahko gosti toliko ljudi dobrega srca. Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki se tokratnega slavja niso mogli udeležiti. V imenu občine Žalec je pozdravne besede izrekla Milka Štrukelj, v imenu Rdečega križa Slovenije pa Herta Štuklek. Bogat kulturni program so pripravili oktet Rožmarin, folklorna skupina Svoboda Šempeter, lučki pevci in domači godci ter Ivana Žvipelj ter Roman Čretnik. Po uradnem programu je sledilo prijateljsko srečanje, ki je minilo v nadvse vedrem razpoloženju. Kako bi tudi ne bilo tako, ko pa so se zbrali plemeniti ljudje, ljudje dobrega srca. KF Srečanje borcev na Menini planini V nedeljo so se pri spominskem obeležju na Menini zbrali borci iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline ter kamniškega konca. Počastitev dneva borca in slovenske državnosti je potekala v prijetnem in tovariškem vzdušju, med drugim je prisotne udeležence osvobodilne vojne pozdravil župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Osrednji govornik Franc Tiršek - Viktor je v svojem govoru obudil spomin na najtežje trenutke slovenskega naroda, na nečloveško ravnanje nemškega okupatorja in odkrito kolaboracijo domobrancev. Med drugim je poudaril, da je bila državljanska vojna samo v ljubljanski pokrajini, torej tam, kjer se je bela garda borila ne proti okupatorju, ampak proti domači, partizanski vojski. Dotaknil se je tudi povojnih pobojev, ki so se zgodili v Rogu, ter dejal, da bi bilo potrebno vse te postaviti pred redno sodišče in jih obsoditi. Mladi rod, ki ni skusil vojnih grozot, je vprašal, kako bi reagiral, če bi danes nekdo okupiral Slovenijo, pobijal starše, brate, sestre ter počel podobna grozodejstva, kot so se dogajala pod nemško okupacijo. Vsekakor pa je po mnenju Franca Tirška - Viktorja zgodovinska stroka tista, ki mora dokončno in nepristransko ovrednotiti NOB. V krajšem kulturnem programu so sodelovali pevci moškega pevskega zbora iz Bočne pod vodstvom Mitje Venišnika. Edi Mavrič ORGANIZACIJE Sožitje - VDC Mozirje Uspešni tudi na državnih igrah specialne olimpiade V Mariboru so v dneh od 7. do 9. junija potekale 8. letne igre specialne olimpiade Slovenije, katerih prireditelj je bil Olimpijski komite Slovenije, gostitelj pa Osnovna šola Gustava Šiliha, oddelek vzgoje in izobraževanja. Iger se je udeležila tudi ekipa Sožitja - VDC iz Mozirja. Na igrah je sodelovalo 54 tenisa. Obakrat je osvojil ekip s preko 220 udeleženci in preko 100 trenerji, vodji ekip in spremljevalci. Igre so bile po mnenju vseh organizirane zelo dobro, tako v tekmovalnem kot v družabnem smislu. Prvi dan je udeležence iger na mariborskem Trgu svobode pozdravil župan dr. Alojz Križman, specialno olimpiado pa je mestu Maribor orisal predstavnik olimpijskega giba-nja Marjan Lačen. Za dobro razpoloženje so skrbeli številni glasbeni gostje, med njimi Brendi, Sanja Mlinar, Edvin Fli-ser, Haidi, ter plesne skupine. 60 udeležencev si je v živo ogledalo oddajo Poglej in zadeni. Na otvoritvi so sodelovali član Olimpijskega komiteja Slovenije Ivo Daneu, legenda slovenske gimnastike Leon Štukelj, ki je slovesno zaprisegel skupaj s enim od tekmovalcev, in prva dama Slovenije Štefka Kučan, ki je v vlogi pokroviteljice igre tudi otvorila. Letne igre specialne olimpiade so potekale v elementih košarke, elementih in igri namiznega tenisa, kolesarstvu, plavanju, atletiki in malem nogometu. Ekipo Sožitje VDC so sestavljali trije tekmovalci in dva trenerja. Vlado je nastopil v elementih košarke in elementih namiznega tretje mesto. Tomaž je tekmoval v kolesarstvu na 400 in 1200 metrov in bil enkrat tretji ter enkrat šesti. Jožica je nastopila v atletskih disciplinah tek na 50 metrov in skok v daljino z mesta. Enkrat ji je le malo manjkalo do medalje, bila je četrta, v drugi disciplini pa je bila peta. Za zelo dobre rezultate se morajo tekmovalci zahvaliti tako trenerjema Davidu Pauliču in Branku Maroltu, kakor tudi navijačem iz društva Sožitje, ki so si ogledali tekmovanje. Med njimi je bil tudi mozirski župan Jakob Presečnik. Pri podelitvi medalj na zaključni prireditvi na atletskem stadionu Tabor so sodelovali direktor slovenskih reprezentanc v alpskem smučanju Tone Vogrinec, smučarka Katja Ko-ren, član OKS Ivo Daneu in predsednik specialne olimpiade Slovenije Tomaž Jereb. Podelitev je potekala v veselem razpoloženju in v želji, da bi bilo čez dve leti, ko bodo letne igre v Ljubljani, spet tako lepo. Tekmovalci in trener David Paulič se zahvaljujejo za pomoč Mileni Benetek, Darinki in Branku Marolt ter direktorici CSD Marjani Veršnik-Fale. Franci Kotnik Nazarje Nove obleke za gasilce operativce Na letošnji dan državnosti so bili še posebno dobre volje gasilci iz Nazarij, Kokarij in Šmartnega ob Dreti. Kako tudi ne bi bili, saj jim je nazarski župan Ivan Purnat predal v uporabo nove obleke britanskega proizvajalca Bristol. Pred nazarskim gasilskim Priložnostno svečanost so opravili v nazarskem gasilskem domu. Poveljnik občinskega poveljstva Franjo Pukart se je v imenu društev zahvalil občini Nazarje za posluh, ki ga ima za gasilsko dejavnost (sofinancirala je tudi nabavo omenjenih oblek) in hkrati izrazil prepričanje, da bodo gasilci operativci v novih domom (foto: F. Kotnik) oblekah lažje nastopali v intervencijah. Ivan Purnat pa je zaželel gasilcem čim manj požarov oziroma potrebnih intervencij. Gasilska društva Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti so prejela skupno 13 kompletnih oblek in pet zgornjih delov. Franci Kotnik Srečanje upokojencev na Ljubnem Nikjer ne piše, da v jeseni življenja človek ne potrebuje plesa, glasbe in veselja. Da je družabnost med upokojenci zaželjena, so v petek popoldne s številnim obiskom potrdili udeleženci srečanja upokojencev. Klepet in dobra Dobro razpoloženi v družbi mozirskega župana volja sta se pri Ribiškem uveljavila vse do večernih ur. Skupaj so združili proslavo ob dnevu borcev in srečanje vseh upokojencev, ki jih je na Ljubnem kar četrtina vsega prebivalstva. Take vrste srečanje je odbor pripravil četrtič zapored. Ob jezeru se je zbralo kakih 200 ljudi in ob lepih trenutkih pozabilo na vsakodnevne težave. Najstarejšega upokojenca Ivana Druškoviča in upokojenko Marijo Zalesnik so v znak spoštovanja nagradili z darili. Posebej so v svoji sredini pozdravili zla-toporočenca Zagožen. Celo par "tapravih” flosarjev se je zbralo na klepetu. Kot vsako leto, so tudi letos imeli bogat srečolov s skoraj 300 polnimi srečkami. Odigrali so pet družabnih iger: vozili so "šajtrgo", lovili ribe, jedli kakav in trdo kuhana jajca ter domu na Ljubnem dobro nazadnje imeli še karaoke. Plačali so le pijačo, hrana, glasba in drugo pa je bilo krito iz društvene blagajne. Domače viže je odlično preigraval Podlesnikov trio. Dobitke za srečolov so prispevale bivše firme upokojencev, njihovi prijatelji in znanci, trgovine in še kdo. Srečanje je odbor pripravljal en mesec. Sicer organizirajo vsako leto še dva do tri izlete, obdarujejo ostale in pripravijo novoletno praznovanje s kulturnim programom. Na srečanje pride vsako leto večje število upokojencev. Upokojenci se zahvaljujejo ribičem, da so jim brezplačno odstopili prostor. Sponzorjem pa hvala za lepe dobitke. Slavica Slapnik n Lovska družina Dreta Nazarje Strelsko tekmovanje v čast krajevnega praznika Lovska družina Dreta Nazarje je v počastitev praznika domače krajevne skupnosti tretje leto zapored pripravila zanimivo strelsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev in 13 ekip. Prva disciplina je bilo streljanje na glinaste golobe, kjer je s 14 zadetki zmagal Dušan Žehelj iz Lovske družine Gornji Grad. V streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka je bil najbolj precizen Udovič iz LD Libeliče, ki je dosegel 84 točk. V tretji disciplini, ko so lovci z MK puško streljali na tarčo bežečega merjasca, pa se je s 47 točkami najbolje odrezal Jure Žohar iz LD Oljka Šmartno ob Paki. V kombinaciji vseh treh disciplin se bili najboljši: 1. Vojko Gorišek, LD Griže, 206,8, 2. Karli Cizej, LD Braslovče, 201,8 in 3. Dušan Žehelj, LD Gornji Grad, 199,4. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa LD Braslovče s 571 točkami, drugo mesto je osvojila ekipa LD Griže s 531,8 točke, tretje mesto pa je pripadlo ekipi LD Skale, ki je zbrala 522 točk. Tekme, ki je sicer v letnem koledarju Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje, se tokrat niso udeležili predstavniki pobratene lovske družine iz Velke, ker so bili istega dne organizatorji podobne tekme na domačem terenu. Uspelo tekmovanje, ob katerem seveda ni manjkalo slastnega lovskega golaža, je LD Dreta pripravila na poligonu na Pobrežjah s pomočjo občine Nazarje in sponzorjev. Franci Kotnik Zobozdravstvo Tekmovanje za čiste zobe Tudi letos je na vseh osnovnih in podružničnih šolah potekala preventivna zobozdravstvena dejavnost. Otroke smo učili pravilnega čiščenja zob, zdrave prehrane Za telo in s tem tudi za zobe, kontrolirali smo jim, kako so si doma čistili zobe. Otroke od prvega do četrtega razreda pa smo vključili tudi v tekmovanje za čiste zobe, ki ga organizira Slovensko zdravniško društvo - Stomatološka sekcija iz Ljubljane. Njihov sponzor - LEK Ljubljana je poslal za najbolj prizadeven razred na šoli priznanje in nagrade. Prvo mesto so si zaslužili otroci 2. razreda OŠ Blaža Arniča Luče. Sledijo jim: 2. ŠMIHEL 2. r , 3. MOZIRJE 2. a, 4. LJUBNO 4. a, 5. NOVA ŠTIFTA 4. r, 6. REČICA 4. r, 7. LEPA NJIVA 4. r, 8. SOLČAVA 2. r, 9. ŠMARTNO OB DRETI 3. b, 10. GORNJI GRAD 1. r, 11. NAZARJE 1. r. Ob seštevanju točk na posamezni šoli, pa si je prvo mesto zaslužila podružnična šola Šmihel, 2. mesto OŠ Luče in 3. mesto podružnična šola Nova Štifta. Otroci so pridno skrbeli za zdravje svojih zob, zato smo naprosili še nekatera podjetja za nagrade. Zelo sem se razveselila velikodušnega odziva, najbolj veseli so bili pa seveda naši nagrajeni otroci. Zato bi se rada zahvalila vsem, ki so prispevali darila in sicer: VIVA trade d.o.o. Nazarje, ISKRA FERITI Ljubno, LJUBLJANSKA BANKA Mozirje, ZAVAROVALNICA TRIGLAV Mozirje, GLIN GOSTINSTVO Nazarje, MERCATOR ZKZ Mozirje, MGA Nazarje, GORENJE Velenje, ERA Velenje, PINKO Koper, ELKROJ Mozirje, CINKARNA Ljubija, PTT Mozirje. Še enkrat iskrena hvala vsem. Ob tej priliki pa naj spomnim starše, naj otroci tudi med počitnicami pridno umivajo svoje zobe, jeseni pa na svidenje. Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline Zobna preventiva Tatjana Ernst-Mrevlje Savinjski gaj Košnikov Janez za upokojence 22. junija je Savinjski gaj cvetel predvsem za slovenske upokojence. Napovedanih je bilo veliko število avtobusov od vsepovsod, a žal ga je organizatorjem letos že drugič zagodlo vreme. Petkova neurja po mnogih krajih Slovenije so število obiskovalcev najmanj prepolovila pa tudi muhasta sobota je bila vse prej kot primerna za daljši izlet. Kljub temu so bili upokojenci, ki so se podali na pot in obiskali Savinjski gaj, nad parkom navdušeni. Kako tudi ne, saj le-ta bujno cveti in zaradi namakalnega sistema sploh ne kaže znakov sušnega obdobja v prvi polovici junija. Za še boljše razpoloženje obiskovalcev je poskrbel Mito Trefalt v vlogi znanega Košnikovega Janeza, ki je pri Ribiškem domu delil nasvete za dolgo in zdravo življenje. Njemu že gre verjeti, saj je star polnih 105 let, vsaj trdi tako. Med drugim je dejal, da je bral v časopisu, kako zdravo je, če vsak dan poješeno jabolko. "To ne bo držalo," je menil Košnikov Janez. "To je lari-fari. Kar poglejte Adama, če ne bi jedel jabolk, bi še danes živel!" Košnikov Janez trdi, da sta za zdravje najboljši hoja in dobra volja. Če bi ljudje vedeli, kako zdrava je hoja, se ne bi toliko vozili z avtomobili. "Ko sem se ženil, mi je Janez čil in zdrav (foto: C. Sem) znan zdraVnik iz Kranja, ki je imel tudi svoj britof, svetoval, naj grem vedno, ko se bo žena hotela prepirati, ven iz hiše na svež zrak. In sem ga ubogal. Zmeraj, ko sem videl, da je žena slabe volje in se hoče kregati, sem vzel pruštof, pafco in klobuk, in šel ven na svež zrak. Vam povem, tako sem skoraj polovico življenja preživel na svežem zraku..." Košnikov Janez je tudi prepričan, da se ne splača sekirati. "Če se kakšna reč da spremeniti, se ne splača sekirati, če se pa ne da spremeniti, se pa sploh ne splača sekirati. Veste, imam soseda, ki se sploh ne sekira. Časopisov ne bere, televizije ne gleda, če pa slučajno zve, da mu je crknila krava ali da mu je toča naredila škodo, se pa tudi ne sekira. Če pa mora skupaj z ženo kdaj skupaj ven, takrat se pa sekira. No, ampak če se človek vsakih pet let enkrat malo sekira, pa tudi ni tako hudo, kajne?" Svoje napotke za dolgo in zdravo življenje je Košnikov Janez zaključil z lekcijo o seksu, za katerega sicer ni strokovnjak, ampak je le njegov hobi. Vrlemu možaku kaže kar verjeti. Sploh kar se hoje in dobre volje tiče. Franci Kotnik Sredstva za pogorele Že pred petimi meseci je požar uničil zgornjo etažo in celotno ostrešje še nedograjene stanovanjske hiše, v Primožu na Ljubnem. Kljub temu, da oškodovani niso člani ljudske stranke, niti zadružne zveze, bo stekla pomoč tudi z njihove strani. Lastnik hiše na hribovski kmetiji, pri p. d. Sp. Dekmerju je Ciril Podkrižnik. S pomočjo prispevka občine Ljubno, udarniških ur gasilcev in lastnih prihrankov, ki so namenjeni za nadaljnjo obdelavo objekta, so hišo znova prekrili. Toda še vedno bo potrebno vložiti precej dela in denarja tja, kjer so nekoč Podkrižnikovi že bili. V tem času se bodo začeli pobirati prostovoljni prispevki v občini Ljubno in sicer na zadružni blagajni. Zbiralna akcija bo trajala en mesec. Vabljeni vsi občani. Izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic "En hribček bom kupil..." Težko pričakovani izlet, za katerega smo potnike žrebali sedem številk zapored, se je zgodil v soboto, 15. junija. Da bi bilo udeležencem izleta čim lepše, smo jih na veselo popo- tovanje pospremili tudi člani uredništva. In bilo je res lepo. Neponovljivo. Prva postaja naše "ekspedicije" je bila v Celju. Pod strokovnim vodstvom Aleksandra Videčnika smo si ogledali nov Slomškov spomenik in cerkev sv. Danijela, v kateri je čudovita Žalostna kapela. Pot smo nadaljevali skozi Vojnik, nakar smo se ustavili na Frankolovem. Turistična agencija Sonja je poskrbela, da smo se v kraju, ki je dobil ime po bližnjem gradu Frankenstein, primerno okrepčali za prihodnje napore. Ustavili smo se tudi pri spomeniku žrtvam okupatorjevega zločina pred 51 leti, ko je bila na drevesa ob cesti obešena stotina talcev. Naslednja postaja našega izleta je bila v Zrečah. Po ogledu tamkajšnje cerkve in središča kraja smo si ogledali kompleks term, ki v zadnjem času hitro širijo svojo ponudbo in dvigajo nivo kvalitete gostinskih in zdraviliških storitev. Pot nas je nato vodila v Slovenske Konjice. Povzpeli smo se na hribček v Škal-cah in se v objemu vzorno urejenih vinogradov razgledali po okolici. Bil je že čas za kosilo, še pred tem pa smo opravili pokušnjo nekaterih odličnih vin znamke Zlati Grič. Nič se nam ni mudilo naprej, saj je bila postrežba odlična, toda red je red. Še skupinska fotografija za spomin in v avtobus. Zapeljali smo se v Žiče in si ogledali ostanke tamkajšnje kartuzije. Tako kot že celo pot prej nam je tudi tukaj Aleksander Videčnik povedal kopico zanimivosti iz zgodovine tega objekta, ki ga sedaj postopoma obnavljajo. Občudovali smo mogočno zidovje, znotraj katerega so se nekoč dogajale vse mogoče stvari. Počasi smo jo mahnili proti domu, se vmes še enkrat osvežili s požirkom hladne pijače, med potjo pa tudi zapeli. Ker nam je bilo tako lepo, da je bil izlet kar prekratek, je padel predlog, da bi Savinjske novice za svoje naročnike v jesenskem času organizirale še en izlet. Ta ne bi bil brezplačen (drag pa tudi ne) in potnikov zanj ne bi žrebali, temveč bi se prijavili sami. Zakaj pa ne? Počakajmo le toliko, da mine vroče poletje. Drugi izlet zvestih naročnikov je torej za nami. Začela pa se je že poletna nagradna igra. Poskusite svojo srečo znova! Ves izlet smo pozorno sledili besedam našega vodiča Aleksandra Videčnika (foto: C. Sem) Ogled Term Zreče... (foto: C. Sem) .in kartuzije v Žičah (foto: C. Sem) Pred gostilno v Škalcah (foto: C. Sem) Zahvaljujem se Aleksandru Videčniku za idejo o trasi izleta in za odlično vodenje, zaradi česar je bil izlet še bolj zanimiv in prijeten, turistični agenciji Sonja iz Nazarij za brezhibno organizacijo, Izletniku Celje za varen in udoben prevoz ter vsem udeležencem izleta za njihovo zvestobo časopisu. Odgovorni urednik Franci Kotnik Simbolična predaja ključev Detmarjem V soboto, 29. junija dopoldne, je bila v Radmirju, pred hišo št. 31, skromna slovesnost ob simbolični predaji ključa te stanovanjske hiše. “Družina Detmar je zdaj formalno pravno lastnik svojega doma," je v pozdravu poudarila županja Anka Rakun, "za kar vsa leta ni imela možnosti.” Predsednik odbora za pomoč družini Detmar, Franc Trbovšek, je podal obširno poročilo o uspešno zak[jučenem delu in nalogah odbora. Ožji odbor desetih članov je vodil vse aktivnosti, od zbiranja pomoči, začasne namestitve, pravnih zadev, do nakupa hiše. Razširjeni odbor pa je imel nalogo zbiranja sredstev pri občanih in je štel devetindvajset članov. Akcija zbiranja pomoči in nakup primerne hiše sta dobro uspela. Pomoč ljudi je bila hitra in učinkovita. Hiša z gospodarskim poslopjem, s parcelo 168 kvadratnih metrov in pašnikom 230 kvadratnih metrov, je bila kupljena 20. marca letos. Zanjo je bilo potrebno odšteti 3.618.800,00 tolarjev. Poleg vseh drugih darovalcev so občani zbrali kar 2.187.365,00 tolarjev. Predsednik odbora se je v svojem imenu in v imenu Detmarjevih iskreno zahvalil vsem, ki so pomagali in darovali. Županja pa se je zahvalila njemu, saj je bil zelo prizadeven in ni odlašal z nobenim korakom. Radmirski župnik Vratanar je blagoslovil hišo, nakar je sledil ogled prostorov. V predsobi so Detmarjeva dekleta obiskovalce pričakala s polnimi kozarci in pladnji slaščic. Delo je končano, novim lastnikom hiše pod gričem sredi Radmirja pa mnogo srečnih dni pod lastno streho. Slavica Slapnik Bodi zdrava domovina Bodi zdrava domovina, je zapel Slovenski oktet ob svečanosti proglasitve samostojne republike Slovenije. Sporočilo pesmi je glasbena mojstrovina, njena vsebina izraža neizmerno hvalnico naši deželi. Vedno manj govorimo o državi in vedno bolj o domovini in domovanju na tem našem lepem prostoru pod Alpami. Ali se tudi vedno bolj zavedamo tega svojega "doma" in ga znamo ceniti in graditi je seveda drugo vprašanje. V novem domu smo vsi pomembni in potrebni, da vzdržujemo skupno domovanje, kakor tudi, da gradimo domače spoštljive odnose. Ob rojstnem dnevu naše domovine pa se še posebej veselimo našega bivanja na svojem. Tako smo se veselili tudi Mozirjani ob kresovanju na Brezju. Kulturno društvo "Jurij" iz Mozirja je pripravilo prisrčno slovesnost na predvečer državnega praznika. Presenetila nas je pripravljenost krajanov, da dobrovoljno pomagajo postaviti kres in poskrbijo za dobro voljo druščine. Simbolnost kresovanja, kar je stara slovenska navada ob pomembnih dogodkih, odpira nova obzorja druženja in javnega manifestiranja domačinov ob državnih praznikih. Čuti se pripravljenost, da spet poženejo korenine slovenske samozavesti in samobitnosti. Množica krajanov je ob kresu začutila potrebnost, da krajani strnemo vrste in si polepšamo naš kraj, predvsem pa, da se ob letu spet zberemo ob kresu na Brezju. Pri organizaciji kresovanja so še posebej pomagali: Mizarstvo Kovač Mozirje, Pekarna Hribernik Varpolje, Pozničevi iz Brezja in krajani Mozirja. Ob rojstnem dnevu pa so pomembne tudi dobre želje, ki jih voščimo naši domovini. Bodi zdrava naša dežela na naših dotrajanih cestah, bodi zdrava v naših družinskih sredinah, šolah, vrtcih, bodi razumna v poslanskih klopeh, bodi objektivna v naših medijih, ohranjaj pristno slovensko arhitekturo, varuj se naših nasprotnikov, bodi zdrava domovina in ne razburjaj nas in nam prizanesi z olivno zelenimi helikopterji nad Menino, ohranjaj čiste studence za naše zanamce in bodi zdrava naša domovina Slovenija na duši in telesu - še na mnoga leta. Jurij Repenšek Avtošola Traffic Mozirje Pet let uspešnega poučevanja O avtošoli Traffic iz Mozirja in njenem uspešnem poučevanju (po rezultatih je na prvem mestu v regiji) smo letos že poročali. Predstavili smo tudi avtomobile in ostala sodobna učila, s katerimi šola razpolaga, tokrat pa se pomudimo pri inštruktorjih, ki so pravzaprav jedro avtošole. Tone Rosenstein je starosta inštruktorjev, tako po letih kot po inštruktorskerh stažu. Ljudje ga zaradi njegovih izkušenj izjemno cenijo, še posebej kandidati, katerim pomaga do vozniškega dovoljenja. Tomaž Es velja med vsemi za najbolj strogega inštruktorja. Seveda je tudi skrajno discipliniran odnos do poučevanja prava pot do uspeha, kar se potrjuje vedno znova, ko njegovi kandidati uspešno opravijo izpitne vožnje. Anton Benda je znan po temeljiti pripravi na izpite. Njemu ne uide nobena podrobnost pri kandidatovi vožnji, zato vedno raje z njim opravi uro več kot manj, kar se obrestuje pri zanesljivosti na izpitih. Franc in Katarina Debeljak sta skupaj opravila inštruktorski izpit in pri poučevanju drug drugemu pomagata. Pri tem imata obilo uspeha in tudi kandidati znajo ceniti njuno medsebojno sodelovanje. Andrej Presečnik je najmlajši član inštruktorske vrste. Ne glede na to se je v kolektiv odlično vklopil in si takoj pridobil zaupanje kandidatov. S svežim pristopom je prava pomladitev uspešne ekipe učiteljev avtomobilske vožnje. V avtošoli Traffic so trdno odločeni, da nadaljujejo z uspešnim delom. Ne gre dvomiti, da jim bo z odličnim kadrom in kvalitetno opremo to tudi uspevalo, seveda se pa kot podjetje srečujejo s prav takšnimi problemi kot ostali gospodarski subjekti. Razmere na trgu so neizprosne in preživijo pač' samo najboljši. EP ■TRAFFIC Čestitamo I TRAFFIC ob 13. juliju, [TRAFFIC dnevu šoferjev I in avtomehanikov ATLANTA 1996 Olimpijske igre 1996 nam predstavljajo šport, reklamo, predvsem pa veliko veliko denarja. Brez denarja olimpijskih iger ni! Disciplina, ki se na novo uveljavlja in v kateri prevladuje največja konkurenca, se imenuje -reklama. Kdor je hotel biti glavni sponzor Olimpijskih iger 1996 je moral gladko malo iz žepa potegniti nič več in nič manj kot 40 milijonov dolarjev. Veliko? Da in ne! Ampak preveč za Genaral Motors, preveč za BMW, preveč za Mercedes in preveč za Japonce, kot tudi za VW/Audi Vendar reklama mora biti! In največji šefi vse avtomobilske industrije so se usedli za skupno mizo in se dogovorili! Glavni sponzor je BMW kot internacionalni partner 01, drugi je General Motors kot nacionalni partner 01, tretji Nissan kot partner na področju terenskih vozil in kot četrti VW/Audi kot partner nacionalnega olimpijskega komiteja. Mercedes je ostal malce bolj v ozadju, vendar bo prav tako prisoten na 01 1996. BMW bo igral vlogo glavnega sponzorja 01 1996 s 1000 avtomobili, 100 motornimi kolesi, prisoten pa bo Še na ostalih področjih Vsi ostali sponzorji bodo prav tako poskušali čim bolje vnovčiti denar, ki so ga namenili za lastno reklamo. Vendar je ATLANTA že sedaj pravi prometni kaos, zato bo v Času 01 veljal prav poseben prometni režim, če naštejem samo nekaj značilnosti: obvezna bo uporaba javnih prevoznih sredstev •na razpolago bo 6000 avtobusov v avtomobilih bodo morale biti za določene odseke najmanj dve osebi s 63 kamerami bodo pokrivali 95% cest in se poskušali izogniti zastojem •celoten sistem s kamerami in računalniki je stal cca. 100 mio dolarjev •na radijski frekvenci 530 bodo non stop poročila o zastojih in navodila, kako jih obiti na ulicah bo postavljenih 130 elektronskih kioskov, kjer sc bo videlo stanje na cestah večina cest v neposredni bližini poteka OI bo zaprta Vsi upajo, da bo promet potekal tekoče, kar pa bo ob 2,777 milijona prebivalcev in pričakovanimi 3 milijona obiskovalci precej težko. Vendar ob pričakovanem dobičku 45 milijona mark verjetno ne bo težko potrpeti tri tedne nepopisne gneče. VECTRA-COL'PE Vectra-kupe je še vedno pod vprašanjem. Ali naj zamenja calibro ali pa naj bo to novi kupe v razredu vectre. Tako bi imel Opel 3 kupeje: tigro, calibro in vectro MERCEDES Vrzel v razredu športnikov bo v letu 1997 zapolnil Mercedes C- Coupe Novi kupe je mešanica razreda E in C. Sprednje luči od E in podvozje od C razreda. Dolžina cca. 4.57 m. Motorji od 136 KS do 210 KS. Cena: približno 5000 DEM več, kot za razred C-limuzina. PEUGEOT Na trg prihaja 406 kupe. Predstavitev že v jeseni, začetek prodaje pa v začetku leta 1998. Oblika-Pininfarina. MITSUBISHI V jeseni 1997 leta bi naj Mitsubishi predstavil bencinski motor z direktnim vbrizgom. Pri enaki moči bi ta motor naj porabil 25% manj goriva. To bo prva serijska proizvodnja vozila s takšnim motorjem. OPEL ASTRA Novi model astre bo prvič predstavljen na avto sejmu IAA v jeseni 1997. Značilnosti so velike sprednje luči in klinasta oblika. Na osnovi limuzine bi naj kasneje prišla na trg tudi astra-van, podobno kot Renault scenic. ŠKODA OCTAVIA Nova in največja Škoda prihaja na trg spomladi 1997 pod imenom Ociavia. Dolžina 4.51 metra, prtljažni prostor 500 I, osnovna plošča od golfa IV., motorji 1.6 175 KS. 1.8 1 125 KS in 1.6 1 100 KS, TD1 90 KS kasneja paše 13 I in 68 KS. Cena naj bi bila zelo zelo ugodna GOLE TDI178 KS VW je nastopil na dirki 24 ur Nürburgringa. Za nastop so inženirji VW zbrali golf Ill s TDi motorjem 1.9 litra, ki ima v serijski izvedbi 110 KS in navor 235 Nm. Za dirko pripravljen motor je po spremembi hladilnega sistema, namestitvi večje turbine (povečan pritisk polnjenja z 0,6 bara na 1,6 bara) in nove elektronike zmogel zavidljivih 178 KS in 300 Nm navora. Prav navor pa je tehnikom VW povzročal največ težav, saj je najmočnejši menjalnik od golfa VR6 syncro prešibek za takšne obremenitve Med dirko so morali tako menjati celoten menjalnik in zmanjšati navor za 10%. Razlika v krogu, glede na 240 KS močan bencinski motor, je znašala le 10 sekund, kar pa je Golf zmanjšal v dolivanju goriva. Bencinatji so dolivali gorivo vsake 2 uri golf pa vsake 3 ure. Poraba diesel goriva je znašala 16 litrov na 100 km, kar je 1/2 porabe vozil z bencinskim motorjem. Med 60 vozili je tako golf diesel 1.9 TDi zasedel 29. mesto, kljub izgubi časa zaradi menjave menjalnika. Naslednji nastop tega varčnega dirkača bo na 24 ur Španije z novim, močnejšim menjalnikom - 6 prestav. ________________________________________________________Igor Pečnik radie alfa PRVI KOMEROIALNI RADIO PRI INI AS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU 1€7,§ Mhz Beg pred revščino Piše: Aleksander Videčnik Po kmečki odvezi (1850) so nastale na vasi hude razmere. Ne le da kmet ni znal umno gospodariti, saj mu tega ni bilo treba v fevdalnem času, tudi sicer so se okoliščine zelo spremenile. Delitev posesti je pomenila hkrati manj delovnih rok pri hiši. Zadolževanje pri skopuhih in raznih izkoriščevalcih je spravilo številna posestva na boben. Tedanja oblast ni poskrbela za kakršnokoli pomoč pri obvladovanju novih razmer. Kmet je ostajal v svojih skrbeh sam. Kmetovali so tiste čase le za lastne potrebe, prodajalo se je le pitano živino, v glavnem vole. To pa seveda ni zadoščalo za nove dajatve, ki so se pojavile v gotovinski obliki, do tistih časov so bile le v naravi in v tlaki. Naš človek ni znal računati, ni znal ravnati z denarjem, ni poznal niti osnovnih tokov trga. Skratka, bil je zato lahek plen številnih izkoriščevalcev, pa tudi plen potujčeval-cev, ki so imeli še učinkovito pomoč v oblastnih krogih, saj so z državo na čelu podpirali težnje, da postane naša zemlja tuja, naš človek pa poceni delovna sila. Domačega izo-braženstva še ni bilo, vsaj po vaseh ne. Veliko so pomagali v stiskah nekateri duhovniki, ki so pisali knjige o umnem gospodarjenju in na vse načine svetovali ljudem v stiski. Toda vse to je bilo le malo učinkovito, ker je šlo za bitko s časom. Tu pa so bili oblastniki v prednosti, prav ti pa niso želeli izobraževanja preprostih ljudi. V takih življenjskih okoliščinah so seveda dobesedno "lovili" razni agenti tujih družb ljudi, jim pripovedovali, kako da tam preko velike luže čaka nanje samo dobro in ugodno življenje. Seveda so mnogi vaški prebivalci nasedli sladkim obljubam. Pa saj ni moglo biti slabše, kot je bilo doma, so rekli. Tako je že sredi prejšnjega stoletja prihajalo do velikih migracij. Vasi so se hitro praznile. To je bil dvojni udarec za naše kmetije, prvič je odhajala najboljša delovna sila iz domačih vrst, drugič pa so nastale vrzeli, ker pač ni bilo na voljo še tako preprostega, tehnično sodobnega orodja za obdelavo zemlje. Prva ljudska štetja potrjujejo velik odliv prebivalstva z vasi. Drugi val izseljevanja je poznan v letih pred drugo svetovno vojno. Tedaj so naši ljudje že več vedeli o "medu" tam preko luže. Toda revščina ni poznala milosti in spet so se mnogi odločali za tvegano pot v tujino. Odhajali niso le preko velike luže, tudi v rudnike Belgije, Francije in Nemčije jih je vodila nuja po delu in zaslužku. Da je bilo res hudo, pove tudi članek v časopisu Domovina z dne 5. 3. 1893, ko poročevalec zapiše, "pre-žalostne gospodarske razmere silijo ljudi k obupu in begu v tujino. Prežalostna prikazen je vse to. Naši dobri ljudje beže v Ameriko in še kam, tam pa jih čaka suženjsko delo...". Dovolj zgovorno branje! Znano je, da so mnogi prihajali domov bolni, pohabljeni in potem s pripovedovanji prislužili nekaj za pod zob. Še danes poreko ljudje, da je ta ali oni bil Amerikanec, kar pomeni, da je bil v Ameriki. Seveda so povratniki različno tolmačili njihovo življenje in delo v tujini. Povečini pa so v pripovedih močno pretiravali ali v slabo ali v dobro, saj naši ljudje pač niso kaj dosti vedeli o daljnih deželah. Po tolikih desetletjih se potomci prvih izseljencev zanimajo za svoje korenine. Številni pišejo v domovino svojih prednikov, da bi dobili podatke o njih. Toda le redki še znajo govoriti v jeziku teh prednikov. Takšna je pač usoda, ki je človeku namenjena v tujini, saj ta pogosto vsrka vase tudi ljudi... Od vseh ciljev je najpomembnejša pot, po kateri sebe stapljamo v skladno j i zakonitost obstoja, ki je odvisen od enakovredne različnosti. Edi Mavrič Savinjčan ažcemo tftare fotografije Med zimsko delo je sodilo tudi pletenje košar. Sliko nam je poslal Jože Brglez-Kogovnik iz Savine. Posneta je bila leta 1926 pri Ignacu Brglezu - Kaduncu v Primožu. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Umetnik iz Mozirja SPODAJ LEVO: Prospekt dokončal to ugledno šolo. Ivana Cesarja iz leta 1899, To je pomenilo veliko strok- ko je ime! svojo delavnico ovno priznanje. Bilo je še v Narodnem domu v hkrati najboljše jamstvo za Celju. Prospekt obsega 4 kakovost in umetniško vred- strani velikosti A4. Prva nost Cesarjevih stvaritev, stran je obsegala obvestilo Kot posebna zanimivost o njegovi dejavnosti in prospekta so nedvomno izjavo Umetniško-obrtne šo- objavljene cene posameznih le na Dunaju, v kateri le-ta velikosti plastik iz Cesarjeve potrjuje, da je Ivan Cesar delavnice, redno obiskoval in tudi Predpisi o oblačenju Za podobarja, pozlatarja in izdelovalca oltarjev, Ivana Cesarja upravičeno trdimo, da je bil umetnik v svoji stroki. Zapustil nam je številne oltarje, prižnice in druge kiparske izdelke, tako v dolini, kot drugje po slovenskem in tedaj avstrijskem ozemlju. Njegov oče Andrej se je v Mozirje doselil iz Braslovč. Bil je tiste čase edini podobar, pri njem pa so se izučili pozneje znani in uspešni ustvarjalci v tej stroki. Tudi sin Ivan se je prvotno izučil obrti pri očetu v Mozirju. Že leta 1891 pa je kot redni učenec dunajske obr-tno-umetne šole sledil strokovnemu izobraževanju na višji stopnji. Šolal se je vse do leta 1896, ko je potem pričel s svojo obrtjo v Celju. Šele kasneje se je spet vrnil v Mozirje in tu nadaljeval očetovo delo. Rodil se je leta 1864 v Mozirju in kot sedemindvajset let star, iskal znanja na Dunaju. Ivan Cesar je tudi sicer zelo zanimiva osebnost mozirske preteklosti. Kot razgledan človek se je zavzemal za slovensko hranilništvo in uspel v Mozirju ustanoviti Kmečko hranilnico in posojilnico, ki je delovala vse do leta 1941. Zelo prizadevno in opazno je deloval na polju kulture. Režiral je v času pred prvo svetovno vojno, predvsem pa po letu 1908. Tedaj je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno v Mozirju Katoliško izobraževalno društvo. V okviru tega društva, ki je imelo prostore v nekdanji kaplaniji, so uredili tudi knjižnico. Prav to društvo je redno skrbelo za razne proslave, na katerih so izvajali razne dramske prizore in recitacije, seveda je redno prepeval še domači pevski zbor. Ivan Cesar je h kulturnemu delu kaj kmalu pritegnil sina Franja, ki je plodno nadaljeval od očeta pričeto delo. Zanimivo, kakor oče Ivan, tako je tudi sin Franjo imel izreden dar za scenografijo in celovito pripravo odrske opreme. Oba sta zapustila globoke sledi na kulturnem področju in ko govorimo o kulturni preteklosti Mozirja, ne moremo mimo njunega ustvarjanja. Oče Ivan je leta 1936 umrl, njegovo delo pa je nadaljeval sin Franjo, dokler je to pač zmogel. So bili časi, ko se ljudje niso smeli oblačiti po svoji želji. Veljali so predpisi, ki so urejali raznolikost oblačenja po slojih prebivalstva. Tako so hoteli oblastniki že pa zunanjem izgledu, poznati, kateremu sloju pripada prebivalec. To je danes težko dojeti, toda svoboščine so bile le za tiste, ki so jih po volji vladarja smeli koristiti. Med temi gotovo niso bili preprosti ljudje. Angelos Baš piše v svojem delu Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju med drugim, da so od zadevnih virov najpomembnejši policijski redi. Najstarejši med njimi je nedatirani Maksimilijanov policijski red, sestavljen na zboru odposlancev gornje in nižjeavstrijskih dežel, ki pa se zanj ne ve, ali je postal obvezen. Iz dobe Ferdinandove vladavine izvirata najprej dve besedili policijskih redov, ki sta nastali okoli 1525, pomenili pa sta verjetno le osnutka... in sta bili namenjeni za širše območje in le za nižjeavstrijske dežele. Leta 1542 je izšel Ferdinandov policijski red, o katerega osnutku so podala mnenja tudi kranjska mesta in iz vseh nižjeavstrijskih dežel, ki jim je Ferdinand odgovoril in upošteval njihove pripombe v dokončanem besedilu. Leta 1577 je izšlo Karlovo povelje o noši, ki je naš zadnji oblačilni predpis iz 16. stoletja. Glavni namen oblačilnih predpisov o policijskih redih je ta, da se ohranijo razločki med posameznimi skupinami prebivalstva v videzu, se pravi v noši njihovih pripadnikov, ali socialni položaj posameznika se mora na zunaj kazati v njegovi obleki. Domnevno pa so ti predpisi skušali zatirati preveliko razkošje in naj bi zagotovili kakovost blaga ter preprečili odtok denarja in obuboža-nje... Znano je, da so na Slovenskem skušali te predpise izvajati tudi s prisilo. To pa pomeni, da so ljudi hudo omejevali v najosnovnejših osebnih željah, kot je, denimo, lahko tudi obleka. Še danes je ponekod zaslediti opazke, ki so smatrane kot žaljive, da je nekdo "postriženec", ker so najnižji sloji morali imeti vedno postrižene glave. Dobra stran teh predpisov je v tem, da raziskovalcu nudijo dokaj natančno sliko tedanje noše. Če ob vsem tem sploh smemo govoriti o čem dobrem. Z današnjega gledanja na tedanje predpise, bi seveda ne mogli najti dobrega v njih, saj gre za zunanje razlikovanje med ljudmi, predvsem pa za neusmiljeno delitev ljudi po njihovem socialnem položaju. Toda, kaj vse si nekdanji mogotci niso omislili, da bi se sami visoko dvignili nad povprečje prebivalstva. Ivan SAR # umetni podobar, poziatar mfiždelovatelj oltarjev * SLzaanja.;;?, <|» vera se meseca sa*»ea >899. I. prestavil z —mojo obrtnljo v ..Narodni đom"* ter .»e preč. ^cspodcan du-ličivnikom in slavnemu občinstvu *a v*e cerkvene izdelke m pa- „Narodni doipflCelje. Naznsojam fiuli. 'dsT se dobijo v.moji valuti vsakovrstne podobe aa sob« iz gipsa- in terekole najboljši izdelki po nkeki ceni. ❖................. T^Teljujesa tudi portrete bttli-si risan* ali rmus. «amozne podobe, bodi« u lesa. ali. iz jrt-Sdnatejja k&stcna.... «ucj-K>p