yu issn 0040-1978
i.eto xxxvn., St. 37 Ptuj, 20. sep t e m b ra 1984 cena 17 din ar j ev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
rzvsreiNE:
Cesta Žetale-Čermožiše obnovljena (stran 3)
Praznik KS Ormož (stran 4)
O domači zabavni glasbi (stran 5)
Šport (stran 9)
Oglasi in objave (stran 11)
Imate novo osebno
izkaznico?
Do 12. oktobra letos moramo vsi občani zamenjati stare osebne izkaz-
nice z novimi. To je mogoče opraviti v referatu za osebne izkaznice oddelka
za notranje zadeve Skupščine občine Ptuj. Čeprav traja akcija že tri leta, je
5e vedno okrog 15 tisoč občanov, ki izkaznice niso zamenjali. Upravni
delavci so se organizirali tako, da bi delo teklo nemoteno, vendar do dolo-
jenega roka tolikšnega števila osebnih izkaznic ne bo mogoče zamenjati.
Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldan, v sredo
pa še popoldan, vendar prave gneče pravzaprav ni.
Polne roke dela imajo tudi fotografi, saj sta za izdajo nove osebne iz-
kaznice potrebni dve fotografiji, ki nista starejši od šestih mesecev. Na fo-
tografije je potrebno čakati od sedem do deset dni. Ptujski fotografi pravi-
jo, da med strankami pogrešajo mlajše občane, podobno pravijo tudi na
referatu za osebne izkaznice.
Časa za zamenjavo izkaznice je bilo dovolj. Tri leta smo imeli na vo-
ljo, zato ugibanja, kako se bodo organizirali upravni delavci, da bi zame-
njave opravili do napovedanega roka, niso na mestu. Svojo obveznost smo
hote ali nehote zanemarili, sedaj pa poskušamo krivdo — kot je to že obi-
jaj — prevaliti na ramena drugih. Tokrat neupravičeno. Zato vsi, ki še ni-
mate nove osebne izkaznice — pohitite!	N. D.
Praznik občine Arandjelovac
Občani pobratene občine Arandjelovac v SR Srbiji vsako leto
praznujejo obletnico osvoboditve, 19. september kot svoj občinski pra-
znik. Letošnje praznovanje bo še zlasti slovesno, saj praznujejo sočasno
tudi 40. obletnico osvoboditve. Glavna slovesnost v okviru občinskega
praznika bo v nedeljo, 23. septembra v Arandjelovcu. Ptujsko občino bo
na proslavi uradno zastopala 3-članska delegacija, prireditev pa se bo
udeležilo tudi več drugih ptujskih občanov.
F
rfmiML iUiJl ¥ k UiM
živahno med sortiranjem In odpremljai^em hrnft za izvoz. Na desni Je tovonU>k> > katerim so odpeUaii sadeže
na Nlzozemsl(o.
(Foto: JOS)
,,Več pridelati z manjšimi
proizvodnimi stroški in poleg skrbi
za domače tržišče tudi več izvoziti
na tuja tržišča," je vodilo tudi pri
Emoni KK Ptuj in njegovem tozdu
Sadjarstvo Osojnik. Vodilo, ki
postaja tudi praksa. Sredi
prejšnjega tedna so namreč od-
premili kupcu na Nizozemskem
letošnjih prvih 45 ton prvorazre-
dnih hrušk sorte viljamovka.
Kupec iz Zahodne Nemčije pa je
odpeljal 22 ton hrušk za industrij-
sko predelavo. Letos si obetajo še
več izvoznih poslov in v zvezi s tem
tudi ustrezni devizni izkupiček.
Pri tozdu Osojnik ocenjujejo,
da bodo spravili letos pod streho
dokaj ugodno sadno letino, tako
po količini in kakovosti sadežev.
Pri obiranju in sortiranju sadja
jim pomagajo tudi delavci nekate-
rih drugih kombinatovih tozdov, v
okviru svoje redne delovne prakse
pa so njihovi pomočniki tudi učen-
ci ptujske kmetijske šole.
Ker se na Mestnem vrhu že
mehčajo grozdne jagode, se bodo
morali iz sadovnjakov preseliti tu-
di v vinograde. Tako je pač v tem
času, ko kmetijci skorajda ne vedo
česa bi se prej lotili, saj jih kliče
delo na vsakem koraku. JOS
Velika pridobitev za učence in učitelje
v tem tednu so delavci KG? TOZD Visoke
^adnje Drava iz Ptuja v Veliki Nedelji končali z
^adnjo prizidka tamkajšnje osnovne šole. Tehnič-
ni prevzem objekta je bil v torek, vendar do zaklju-
čka redakcije nismo uspeli izvedeti, ali je uspel
oziroma ali je vse v redu. Če bo vse v redu, potem
bodo s poukom v novih prostorih začeli jutri. V
tem tednu pa so učenci in učitelji že začeli s prvimi
aktivnostmi. Tako so urejali okolico in izvedh
športni dan. Zamudo z začetkom pouka bodo
nadoknadili med šolskim letom.
1. k.
Novi prizidek k OŠ Velika Nedelja	(Foto: L. Kolar)
s seje občinskega komiteja zks ptuj
Spodbujati ustvarjalni nemir
Na seji občinskega komiteja
ZKS Ptuj, ki je bila v četrtek, 13.
septembra so ocenili polletno
gospodarjenje v združenem delu
ptujske občine, dopolnjeno z
nekaterimi podatki že za mesec ju-'
lij. V razpravi sta sodelovala tudi
Lojze Briški, Član predsedstva CK
ZKS in Slavko Kleindienst, se-
kretar medobčinskega sveta ZKS
za Podravje. oceno so povezali tu-
di z nalogami v javni razpravi o
predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ.
Skupna ugotovitev je bila, da so
rezultati gospodarjenja v celoti
vzeto sicer dobri, vendar je med
podatki tudi vrsta takih, ki za-
skrbljujejo, zlasti: doseženi doho-
dek je pod republiškim poprečjem,
stopnja akumulativne sposobnosti
ptujskega gospodarstva nazaduje,
bolj kot to, da so 4 TOZD ob pol-
letju izkazale izgubo, zaskrbljuje
dejstvo, da 14 organizacij ni moglo
dati v poslovni sklad niti dinarja,
mnogo pa je takih, ki so razporedi-
le le simbolične zneske, kar 43
OZD je investicijsko nesposobnih,
med njimi tudi ključni nosilci
razvoja posameznih dejavnosti.
Tudi ne moremo mimo dejstva, da
se je v letošnjem prvem polletju
močno povečal uvoz, izvoz pa je
nazadoval v primerjavi z lanskim
prvim polletjem.
Ta in druga vprašanja morajo
biti krepko prisotna tudi v javni
raipravi o predlogu sklepov 13. se-
je CK ZKJ, ko bomo ocenjevali
delo komunistov in preverjali ka-
dre glede strokovnosti, usposoblje-
nosti in angažiranosti pri uresniče-
vanju skupno dogovorjenih nalog.
Z resolucijo za leto 1984 smo si
zapisali n^oge, ki jih bomo do-
segli na področju gospodarstva, te
naloge so uresničljive, zato jih tudi
moramo doseči. Gre samo za to,
da se kot komunisti dogovorimo,
kaj in kako je treba delati, da jih
dosežemo. Organizacije ZKS se
morajo usmeriti k razreševanju
konkretnih vprašanj, zlasti Se v ti-
stih okoljih, kjer nastajajo pro-
blemi. Vnašati je treba ustvarjalni
nemir, spodbujati k boljši pripravi
dela in izkoriščenosti delovnega
časa, k uveljavljanju nagrajevanja
po delu in rezultatih dela ter bolj
angažirati strokovne kadre. Prav
tako je treba spodbuditi občinski
odbor gospodarske zbornice v.
Ptuju, ki nekaj časa že obstaja,
vendar še ni začel z delom. Na
vseh teh področjih morajo
komunisti predvsem z lastnim
vzgledom prispevati, da bomo
dosegli tudi na gospodarskem po-
dročju tisto, kar smo načrtovali in
samoupravno sprejeli.
Na seji so imenovali delovno
skupino, ki bo na podlagi gradiva
in razprave na sami seji pripravila
konkretne sklepe za člane ZK.
Občinski komite ZKS je dobro
ocenil dosedanje aktivnosti v zvezi
s pripravo javne razprave o
predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ.
Posebej je bila poudarjena
dolžnost članov OK ZKS, da po-
magajo v OO ZKS, za-katere so
zadolženi, sodelujejo na njihovih
sestankih, na seji OK ZKS Ptuj, ki
bo oktobra, pa dati oceno. Na tej
seji bo komite ocenil tudi svoje
člane z vidika angažiranosti v javni
razpravi.	^F
.iiO¥ii0 srečanje slo uskih
sfictologov na Ptuju
Slovenski sociologi že več let organizirajo
svoja strokovna srečanja, na katerih obra-
vnavajo teme, ki so pomembne za stroko in za
celotno našo družbo. Srečanje sociologov in
"Irugih družboslovcev je vsako leto v enem od
slovenskih centrov, v katerem le-ti že več let
^pešno delujejo. Dosedaj so bila ta srečanja v
I^ovi Gorici, Novem mestu, Mariboru in Mur-
sici Soboti. Letošnje srečanje bo 20. in 21.
Septembra na Ptuju v organizaciji Slovenskega
sociološkega društva in Društva sociologov in
Politikov Ptuj.
Slovenski družboslovci bodo na letošnjem
^okovnem srečanju obravnavali temo kvali-
J^TA Življenja, v okviru tega srečanja pa
''O potekalo tudi drugo strokovno posvetovanje
družboslovno raziskovanje v
Gospodarskih organizacijah-
^sentizem.
. Sociologi teme niso izbrali naključno, čeprav
J® med našimi družboslovci in tudi med sociolo-
& manj poznana. Sociologi bodo vzeli v precep
Pereče družbene probleme: katere so temeljne
Potrebe ljudi, kakšne so njihove zahteve v zvezi
z zadovoljevanjem le-teh in s kakšnimi možno-
stmi razpolagajo, da bi te potrebe in življenjske
pogoje ljudi tudi zadovoljili. Analizirali bodo
ustanove in institucije, ki bi naj zagotavljale
ustrezno kvaliteto življenja ter se povprašali o
njihovi uspešnosti. Vprašanja kvalitete življenja
bodo obravnavali na vseh področjih po-
sameznikovega in družbenega življenja, kot so
delo, zaposlovanja, prosti čas, bivalno okolje,
stanovanje, družina, izobražževanje, zdravstvo
in kultura.
Na drugem strokovnem posvetu, ki bo po-
tekal istočasno, bodo sociologi in drugi
družboslovci, ki so zaposleni v združenem delu,
obravnavali problem absentizma — odsotnosti
delavcev z dela, ki povzroča v posameznih delo-
vnih organizacijah velike probleme. Zaradi te-
ga, ker delavci niso na delu tudi četrtino ali več
delovnega časa, se zmanjšuje storilnost, to
povzroča izpad proizvodnje, otežuje izpolnje-
vanje načrtov. . .
Sociologi se bodo pri svojem delu razdelili v
štiri skupine, v katerih bodo obravnavali:
teoretična vprašnja kvalitete življenja, empiri-
čno raziskovanje kvalitete življenja, tehnolo-
gijo, kadre, izobraževanje in kvaliteto življenja
ter družboslovno raziskovanje v gospodarskih
organizacijah.
Ptujski sociologi in politologi se ne bomo
izkazali le kot organizatorji posveta, temveč bo-
mo na posvetu tudi aktivno sodelovali. Ptujska
sociologinja Zinka Kolarič bo s svojim refera-
tom ,,Definirano in odprto v proučevanju
kvalitete življenja" tudi začela strokovno delo
na srečanju.
Letošnje srečanje bo lahko organizirano na
Ptuju tudi zaradi pomoči nekaterih naših delo-
vnih organizacij, ki so finančno podprle sre-
čanje slovenskih sociologov. Pokroviteljstvo
nad srečanjem pa je prevzela Skupščina občine
Ptuj.
Vabimo vse Ptujčane, ki jih problemi kvali-
tete življenja oziroma družboslovnega razisko-
vanja v delovnih organizacijah zanimajo, da
pridejo v ptujski hotel Petovia in se pri delu
pridružijo slovenskih sociologom. Ne bom vam
žal!
B. Glazer
KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Pti^ za t
leto 1984. Priznal^ se Imenuje OLJENKA Ih Je dvostopei^- i
sko: Velika oljenka In 0|Jenka.
1.	priznanje se podeli:
temeljnim In drugim organizacijam združenega dela,
samoupravnim In Interesnim skupnostim,
druibeno-polKIČnlm In drugim organizacijam,
druitvom, skupinam In posameznikom.
2.	Veliko oljenko, kqt ni^lje priznanje KuKume skupnosti
občine Ptuj, se p<>dell le ia^mno, ni^več vsako leto po
eno, za Izjemne zasluge na podro^u kultura aH memne
umetniike dosežke, ki so predstavili Ptuj In ptujsko
občino v iiriem sk>venskem, Jugosk>vanskem In med-
I narodnem kulturnem prostoru In pomenili njegovo uve-
ljavitev, za izjemno življenjsko delo na podro^ razvoja
kulture v pti^Jski občini.
3.	Oljenko, kot priznar^e Kultume skupnosti občine Pti4,
se podeli vsako leto največ trem predlaganim za posei9-
ne zasluge na kultumo-zgodovinskem, muzejskem,
likovnem, knjižnem, pubitelstičnem, gledališkem, glas-
benem podro^u, na področju varstva kultume dediščine
i in drugih kulturnih področij za:
—	organizacijsko delo na podro^u kulturnih dejavnoeti
v občini Ptuj,
—	za fk>sežke na drugih, za kulturni razvoj PtutJa posel>-
no pomembnih dejavnosti, za razvijanje rev<^uclonar-
nih tradtolj NOB in njihovo prenašanje v kulturno
življenje Ptuja.
4.	predk>ge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo
organi skupščine Kultume skupnosti občine Ptuj, organi
družbenopolKIČnIh skupnosti, družbeno-polltične orga-
nizacije, organi temeljnih In drugih organizacij združe- i
nega dela, druge sanMHipravne Interesne In krajevne j
skupnosti ter druge organizacije in društva.	j
5./>lsne	Dredloae z utemeliitvaml tprelema komisija za !
podeljevanje priznanj Kultume skupnosti občine PtMj, I
Raičeva 6, do 5. deceml>ra 1984.
ODBOR ZA SPLOŠNE IN i
_____TEKOČE ZADEVJLJ
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
20. september 1984 - TEDNIK
V KOMBINATU OBIRAJO HRUŠKE
DOBRI POSLOVNI
REZULTATI
v temeljni organizaciji Konusa v Ptuju nadaljujejo z dobrim poslova-
njem iz prvega četrtletja. Celotni prihodek je ob polletju večji za 211 indek-
snih točk. Na to so vplivale predvsem cene, večji pa je tudi fizični obseg
prodaje. V istem obsegu so rastli tudi materialni stroški. Beležijo tudi mo-
čno povečanje amortizacije glede na to, da so investirali v prodajalno v
Mariboru, indeks je 279.
Dohodek je ob polletju dosegel 19 milijonov in Se je povečal za 206 in-
deksnih točk. V enakem obdobju leta 1983 je znašal 9 milijonov dinarjev.
Povečali so se tudi stroški za obresti.
Osebne dohodke so povečali skladno z doseženimi rezultati; masa za
osebne dohodke se je v prvem polletju povečala za 154 indeksnih točk v pri-
merjavi z enakim obdobjem leta 1983.
Kot je povedal Franc Vrtič, direktor temeljne organizacije, pričakuje-
jo, da bodo tako dobro poslovali tudi v drugem polletju.	MG
V Konusovi blagovni hii«! pričakujejo še večjo prodajo (foto: I. kotar).
Ptujska ponudba
nadpovprečna
v primerjavi z ostalimi turističnimi mesti ima Ptuj nadpovprečno po-
nudbo turističnih spominkov. Le-ta seje še izboljšala po lanski razstavi iz-
virnih domačih spominkov. Povečali pa so tudi število prodajnih mest.
Najbolj specializirano ponudbo imamo v turist biroju, kjer ponujamo 30
različnih vrst. Gre za značilne spominke Ptuja.
Se vedno kupci najbolj segajo po kurentih, klopotcih, majolikah m
steklenih izdelkih z emblemom Ptuja in kurenta. Zanimiv je tudi podatek,
da ptujske spominke prodajajo zelo uspešno tudi v Mariboru, Ljubljani,
Lenartu in drugod.
Komisija za turistične spominke pri TD Ptuj jjo tudi v bodoče skrbela
za to, da bo na voljo dovolj značilnih spominkov ^tiija in okolice. Svoj de-
lež mora prispevati tudi obrt, zlasti še izumirajoča. Povečati pa bo treba tu-
di število prodajnih mest (toplice, agencije, zasebni gostinci). Veliko komi-
sija pričakuje tudi od sodelovanja z muzejem; potrebno pa bo obiskati tudi
nove izdelovalce spominkov.	MG
Kupci vedno bolj segajo tudi pol prešah	foto: L. Kotar
O nalogah komunistov na področju komu-
nalnega in stanovanjskega gospodarstva
Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 6.
septembra obravnaval problematiko na
področju komunalnega in stanovanjskega
gospodarstva v občini povezano z nalogami
komunistov na tem. področiu. O^iiova za raz-
pravo je bilo gradivo, ki so ga pripravile
strokovne službe SIS mat-^rialne proizvodnje
občine Ptuj.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da so bili v
preteklem obdobju doseženi na podiočju stano-
vanjskega in komunalnega gospodarstva veliki
uspehi, predvsem z vidika fizičnega obsega gra-
dnje stanovanj in komunalnih objektov. Dejst-
vo, da je na sejah skupščin bila le od 51 do 56
odstotna udeležba, pa postavlja vprašanja, če
sta samoupravna stanovanjska in komunalna
skupnost interesno ustrezno organizirani, če so
strokovna gradiva ustrezno pripravljena in tudi,
če so delegati dovolj usposobljeni za delo v or-
ganih samoupravnih interesnih skupnosti.
Na seji je bila imenovana delovna skupina, ki
je na podlagi kritične in samokritične razprave
pripravila osnutek sklepov in usmeritev za de-
lo komunistov na področju stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva. Ti sklepi so:
Komunisti v organih samoupravnih interesnih
skupnostih — stanovanjske in komunalne,
komunisti v strokovnih službah in skupnostih
ter komunisti v TOZD posebnega družbenega
pomena, ki opravljajo storitve s področja
stanovanjske in komunalne dejavnosti, morajo
oceniti ustreznost sedanje samoupravne orga-
niziranosti stanovanjskega in komunalnega
gospodarstva. Pri tem morajo upoštevati med-
sebojno povezanost stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije
zahteva od vseh okolij racionalnejše in boljše
delo. Zato morajo v aktivih komunistov stano-
vanjske in komunalne skupnosti oceniti delo
strokovnih služb in poiskati odgovore na nasle-
dnja vprašanja:
—	ali je organiziranost strokovnih služb
pravilna, smotrna, dovolj strokovna in raci-
onalna,
—	ali so dela in naloge, ki jih postavlja
družba pred te službe dovolj strokovno in
odgovorno izvršene,
—	in kakšna je tista oblika organiziranosti
strokovnih služb, da bodo te učinkovite,
strokovne in obenem strokovno sprejemljive.
Komunisti v KGP Ptuj in Dimnikarskem
podjetju Ptuj se morajo bolj odgovorno
vključevati v aktivnosti za združitev v skladu z
družbenim dogovorom za organiziranje
komunalnih organizacij združenega dela.
Pri obravnavi gradiv in sklepov 13. seje CK
ZKJ moramo komunisti v vseh okoljih, pred-
vsem pa v SZDL, kritično oceniti delovanje
delegatskega sistema in poiskati vzroke za dose-
danjo nezainteresiranost delegatov za delo na
področju SIS materialne proizvodnje. Posebej
moramo ugotoviti, zakaj prepočasno ustana^
vljanje hišnih svetov in marsikje njihovo
neustrezno delovanje.
Letos se začenjajo aktivnosti za izdelavo in
sprejem razvojnih načrtov za srednjeročno
obdobje 1986—1990. Planiranje in razprave o
planih stanovanjskega in komunalnega
gospodarstva morata biti usklajena. Komunisti
se morajo zavzemati za tako zastavljeno akti,
vnost, da bo prišlo do usklajevanja vseh intere,
sov. V ospredju razmišljanj morajo biti zaostre-
ne gospodarske razmere, ki se bodo nadaljevale
tudi v naslednjih letih, zato ne bodo omogočale
sedanjega trenda gradnje stanovanjskih in
komunalnih objektov. V razpravi je treba dati
poseben poudarek primernosti sedanje konceti-
trirane družbene gradnje v Ptuju in preučiti
možnosti, da se z ustrezno kreditno politiko
prepreči nadaljnje razseljevanje Haloz in
Slovenskih goric.
Odločno se moramo upreti nadaljnjemu
administrativnemu urejanju cen na področju
stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
Dosedanja politika cen na tem področju ne
zagotavlja niti enostavne reprodukcije, obenem
pa postavlja delavce, ki delajo v organizacijah
posebnega družbenega pomena v neenakopra-
ven položaj in jim ne zagotavlja dolgoročne
socialne varnosti.
Varstvo okolja ne sme postati samo deklara-
cija, temveč moramo zastaviti vse tiste aktivno-
sti, ki bodo prispevale k temu, da bo naše
okolje ponovno takšno kot je bilo. Komunisti v
izvršnem svetu SO Ptuj morajo zastaviti akti-
vnosti in opozoriti na nesprejemljivo situacijo,
da se vse odplake širšega območja Podravja
spuščajo v kanal in Dravo ter končajo v Ptuj-
skem jezeru.
Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 13.
septembra sklenil dati ta osnutek sklepov in
usmeritev v javno razpravo, jih na podlagi pre-
dlogov in pripomb dopolniti najkasneje do 15.
novembra in upoštevati pri srednjeročnem in
dolgoročnem načrtovanju.	FF
POVPREČEN PRIDELEK
Rane sorte hrušk, kot je napri-
mer Viljamovka, so pričeli običaj-
no obirati že okoli 15. avguta. To
opravilo pa je letos v zamudi za tri
tedne. Tako so konec prejšnjega
tedna končali z obiranjem
Viljamovke, čakajo pa še srednje
pozna in pozne sorte hrušk, pa ja-
bolka, grozdje, lešniki ih tako da-
lje. Dela imajo v tem času v
Sadjarstvu Osojnik ogromno. Med
letom dela v vinogradih, sadovnja-
kih in hlevih 100 delavcev, ob
spravilu pridelka pa se jim
pridružijo številni šolarji, študenti
in občani, ki želijo prislužiti nekaj
denarja. Mesečno lahko s pridnim
delom zaslužijo dva do tri milijo-
ne, kar je že razmeroma dobra
delavska plača.
V temeljni organizaciji Osojnik
imajo okoli 40 hektarov nasadov
hrušk, raznih sort, največ je
Viljamovke. V večini gre za inten-
zivne nasade na terasah. Nekaj je
je starih nasadov — okoli 35 let,
največ pa mlajših, tudi desetletnih
nasadov.
Kot je povedal Karel Tajhman,
že triindvajset let delovodja v
delovni enoti Vurberk — Mestni
vrh, je letos pridelek hrušk
povprečen. Na hektar so pridelali
od 3 do 4 vagone sadja, kakovost
tudi ni najboljša, saj se pozna
hladna pomlad pa tudi ne preveč
vroče poletje. Tako je kar polovica
industrijskega sadja. Kljub temu je
nekaj hrušk kakovosti, ki ustreza
zahtevam tujega trga in so torej
namenjene izvozu. Za sadje, pred-
vsem jabolka pa se zanimajo tudi
nekateri večji slovenski delovni
kolektivi, ki skrbijo za ozimnico
svojih delavcev.	J. Bračič
Sadje obirajo vse dni, od jutra do večera. Rojstni dan sodelavke zato na
hitro proslavijo kar med delom.
Kare) Tajhman — že 30 let dela pri
KK Ptiu, 23 let pa je delovodja
delovne enote Vurberk-Me,stni vrh.
Prva zasebna prodajalna v Ormožu
Na Ptujski cesti v Ormnožu je
Peter Krasnič iz Dolge lese 8 pred
dnevi odprl prvo zasebno prodajal-
no s sadjem in zelenjavo v občini
Ormož. Prodajalno je uredil v biv-
šem krojaštvu Jaušovec,
Lokal je lepo urejen in tudi kup-
■ -v ne manjka, čeprav jih ni toliko.
^ut bi jih človek gjode na to, da je
čas vlaganja, pričakoval. Kljub te-
mu pozitivno posluje. Vsak, ki ku-
pi 20 kilogramov sadja ali zelenja-
ve, ima določen popust.
Prodajalna je odprta vsak dan
od 7. doi7. ure z vmesnim odmo-
rom od 12,30 do 13,30 ure; v sobo-
to pa je odprta neprekinjeno od 7.
do 15. ure.
MG
Otroci iz male šole so z zanimanjem prisluhnili tovarišici, ki jim je predsta-
vljala posamezne vrste sadja in zelenjave.	foto: M. Ozmec
Jubilejna številka glasila Metalurg
Pred nedavnim je v okviru redne Številke tovarni-
škega glasila MET.\LURG, delovnega kolektiva
IMPOL Slovenska Bistrica izšla posebna priloga, kije
v celoti posvečena jubileju enega najuspešnejših šport-
nih kolektivo.v občine Slovenska Bistrica, med zelo po-
membnimi pa je tudi na slovenskem in jugoslovan-
skem športnem področju.
Glasilo, ki je izšlo v nekaj sto izvodih, je prav go-
tovo pomemben pisani dokument, ne samo za bistri-
ški, ampak tudi slovenski šport, saj opisuje v sliki in
besedi 25-letni razvoj JK IMPOL, njegove razvojne
težave in uspehe, ki so i/ teca i'h;Mrili. Prav ob 25.
obletnici pa je .IK IMPOL svoji obletnici pipel še eno
zvezdico ekipnega državnega prvaka, kot tudi uspešen
nastop kar dveh članov tega kluba (Filip Leščak in
Očko Franc) na olimpijskih igrah v Los Angelesu.
V 25 letih je skozi vrste JK IMPOL šlo že prek
1300 mladih, med katerimi je zraslo tudi veliko število
najboljših mojstr?)v tega športa v jugoslovanskem pa
tudi evropskem in svetovnem merilu. Vsa ta in še mno-
ga druga spoznanja predstavlja posebna številka glasi-
la Metalurg, ki je bila, to lahko trdimo, med ljubitelji
lega športa v občinskem središču kar razgrabljena.
Viktor Horvat
Četrta razstava drobnega
gospodarstva
v soboto, 15. septembra je bila
pred domom društev v Ormožu
krajša slovesnost ob odprtju četrte
razstave drobnega gospodarstva, s
katero ormoški obrniki obeležujejo
10-letnico delovanja, obenem pa se
vključujejo v praznovanje osmega
krajevnega praznika Ormoža.
Razstavo so letos obogatili še
čebelarji, ki praznujejo 80-letnico
ustanovitve svoje stanovske organi-
zacije.
Krajši nagovor je ob otvoritvi
imel Edi Voljč, predsednik
ormoškega obrtnega združenja, ki
je povedal, da je na razstavi le
manjši del izdelkov ormoških
obrtnikov in to iz več razlogov:
sodelovanja na celjskem sejmu
obrti, omejeni prostor in standar-
dnost izdelkov. Kljub temu pa s
svojimi izdelki dokazujejo, da so
potrebni, da pridno in pošteno
delajo in da so dobri gospodarji.
Nanizal je tudi več podatkov o
nastanku in razvoju obrtnega
združenja, ki letos praznuje 10-
letnico delovanja.
Na slovesnosti so govorili tudi
Miran Krajnc, predsednik OK ZKS
Ormož, ki je še posebej pozdravil
foste iz Vrnjačke Banje; Stanko
ličar, predsednik turističnega dru-
štva Ormož in Kari Klobučar,
predsednik čebelarskega društva, ki
ima svoj sedež v Središču. Društvo
letos praznuje 65-letnico in ima 75
članov, ki gospodarijo s 1375 roji.
Čebelarji izredno dobro delajo v
Središču, v Ormožu in Veliki
Nedelji. Večji čebelarji se vključu-
jejo v kooperacijo z Medeksom.
Kari Klobučar je posebej poudaril,
da se pogoji za čebelarje iz leta v
leto slabšajo (opustitev ajde). Med
je eden od pomembnih prehrambe-
nih izdelkov.
Na razstavi drobnega gospo-
darstva v Ormožu se predstavlja 40
obrtnikov. Ormožani sodelujejo
tudi v Celju.	MC3
Razstava je vzbudila precej zanimanja	foto: L. KOTAR
Dve priložnostni slovesnosti
V krajevni skupnosti Videm so kljub številnim
težavam v zadnjem času dosegli nekaj vzpodbudnih
delovnih uspehov, zahvaljujoč enotnosti in požr-
tvovalnosti vodstva. Med drugim so tako pred
kratkim modernizirali vaško cesto v Tržcu. v soboto
pa se bodo sestali na skupni seji člani sveta skupščine
KS in predsedstvo krajevne konference SZDL. Na
seji budo ocenili potek gradnje mrliške vežice in
jav ne telefonske govorilnice, oba objekta pa bodo
formalno predali namenu. Za prihodnjo soboto
29 sepiL-mbra. pa načrtujejo slovesnr- odkritje spo-
menika žrtvam \()B v Vidmu pri Ptuju.	JB
TEDNIK - 20. september 1964
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Krajevni samoprispevek-jamstvo napredka!
Krajevna skupnost je skupnost enakopravnih
krajanov, družina v širSem pomenu besede, ki
samostojno ureja in zadovoljuje skupne in
posamezne potrebe ljudi, ki na njenem območju
Živijo. Cim viSja je stopnja zavesti ljudi in
njihove pripravljenosti za skupno delo, toliko
lažje in hitreje se usklajujejo Številni interesi ter
zadovoljujejo mnoge skupne potrebe.
Nadvse pomembno je, kako smo ljudje v
krajevni skupnosti pripravljeni drug drugega
razumeti in drug drugemu pomagati. Mislim v
prvi vrsti na načelo socialistične solidarnosti in
humanizma, ki prihajata do svojega polnega
izraza pri oblikovanju in sprejemanju srednje-
ročnega rafevojnega plana, o katerem krajani
razpravljamo na svojih zborih in se o njem
odločamo z glasovanjem na referendumu.
Sprejemanje srednjeročnega razvojnega plana
krajevne skupnosti in krajevnega samoprispev-
ka na referendumu, je najbolj demokratična in
najvišja oblika samoupravnega odločanja ljudi
in njihove pripravljenosti, da s svojim denarnim
prispevkom pomagajo srednjeročni razvojni
plan tudi uresničiti. Na referendumu se pokaže
zavest ljudi in kaj jim dejansko pomeni razvoj
lastne krajevne skupnosti. Krajani, ki so složni,
ki ne vidijo le interesa svoje vasi, ampak inte-
res in potrebe vseh ljudi in vasi v krajevni
skupnosti, naredijo veliko in največ, tako za
razvoj lastne vasi kot za razvoj krajevne
skupnosti kot celote. Sebičnost posameznika in
njegove družine je največja zavora napredka, le
sloga ljudi je jamstvo napredka in temelj, na
katerem si krajani gradimo svoj lepši in srečnej-
ši jutri.
Jamstvo našega napredka v krajevni skup-
nosti pa je krajevni in vaški samoprispevek, za
katerega se krajani odločamo z glasovanjem na
referendumu. Kako zelo revna in nemočna bi
bila naša krajevna skupnost, če bi ne imela last-
nih denarnih sredstev, kajti sredstva, ki so na
razpolago v samoupravnih interesnih skup-
nostih in v družbenopolitični skupnosti, ne
zadostujejo, da bi lahko zadovoljila velike
potrebe ljudi v 35 krajevnih skupnostih ptujske
občine. Gospodarske razmere in stabilizacijska
prizadevanja naše družbe morajo v nas toliko
bolj utrditi spoznanje in zavest, da se v krajevni
skupnosti opremo na lastne sile in na realne
materialne možnosti. V prihodnje se bomo
morali krajani v krajevni skupnosti še z mno-
go večjo odgovornostjo in medset)ojnim
razumevanjem dogovarjati o zadovoljevanju
najnujnejših potreb in sprejemati tiste pred-
nostne razvoine naloge, ki jih bomo lahko
uresničili z lastnimi denarnimi sredstvi in s sred-
stvi samoupravnih interesnih skupnosti, za
katere se bomo po samoupravni poti dogovorili
v delegatskih skupščinah ob sprejemanju sred-
njeročnih občinskih razvojnih planov. Razumeti
moramo resnične materialne možnosti in
najnujnejše potrebe v krajevni skupnosti in v
posameznem njenem delu. Vsega naenkrat ne
bomo mogli narediti in zadovoljiti vseh potreb
hkrati, toda naše razumevanje, enotnost, soli-
darnost in humanizem so nam dovolj trdno
jamstvo, da bomo skupnih prizadevanj deležni
prav vsi, čeprav bomo morali v nekem kraju
malo počakati, da pridemo na vrsto.
Rad bi poudaril še to, da naši ljudje, ki v
krajevni skupnosti opravljajo samoupravne in
politične funkcije, vlagajo v usklajevanje naših
številnih intreresov in v zadovoljevanje naših
mnogih potreb veliko naporov, zato jim krajani
v njihovih prizadevanjih dajajmo vso podporo,
zlasti na zborih krajanov in v SZDL, kjer
imamo .možnost, pravico in dolžnost, da
oblikujemo razvojno politiko in jo z lastno
angažiranostjo tudi uresničujemo.
Kadarkoli in kjerkoli v naši občini stopamo
na referendum, se odločajmo ZA, kajti najlepše
zadovoljstvo je, ko človek spozna, da je s
svojim ZA prispeval svoj delež k napredku
svoje krajevne skupnosti, k zdravi pitni vodi, k
boljši cesti in električni razsvetljavi, k varnemu
bivanju otrok, k varnosti v prometu, skratka, k
lepšemu in srečnejšemu počutju sočloveka. Prav
v tem pa vidim tisto pravo vrednoto povezano-
sti ljudi v krajevni skupnosti, ki mora v vsej
svoji vsebini dela in življenja pomeniti, da je
resnično naša, samoupravna in humana
skupnost.
FB
Nastop učencev OŠ Žetale
Del obnovljene ceste
Cesta Žetale-Čermožiše obnovljena
,,Kot vodja de! in komandir inže-
nirske enote, ki je cesto Zeta-
le—Cermožiše širila in pripravljala
za asfaltiranje, sem srečen, da smo
tukajšnjim ljudem naredili zares
nekaj dobrega. Skrajni čas je že bil,
da smo tudi temu, nekoliko
odmaknjenemu delu Haloz .odprli
pot v svet'!", je v četrtek 13. sep-
tembra z neprikritim zadovolj-
stvom povedal star^ina Tomislav
Drolc, po zaključku del na
Tomislav Drok
omenjeni cesti, ki med drugim
predstavlja tudi^ vez med občino
Ptuj in občino Šmarje pri Jelšah.
Res je, skrajni čas je že bil za ol>-
novo, saj je cesta po kateri vsak
dan vozi delavski avtobus v Roga-
tec, RogaškffSIatino in tudi Celje, s
svojimi nepravilnimi nagibi na
Ovinkih predstavljala ob poledicah
in zasneženostih pravo past za vsa
motorna vozila. Nemalokrat so jo
zaradi takih in podobnih nevšečno-
sti morali tudi zapreti in ves promet
speljati po daljši poti čez Kozmin-
ce, nato pa po Zagorski magistrali
čez Durmanec.
„Kar zadeva tehničnih opravil",
je dejal Drolc, ,,je bilo kar precej
zahtevnih del. Na 3200 m dolgem
cestišču, ki smo ga razširili na šest
metrov, smo skopali in odpeljali
vee kot 7000 kubičnih metrov zem-
lje, na drugi strani spet nekaj sto
kubikov navozili, omilili vse
nevarne ovinke, naredili prepotre-
bne jarke in izkopali v«^č kot
Petdeset propustov. Odvodnjava-
pje je torej izredno dobro, podlaga
izredno močna in tako menim, da
smo zgradili cesto, ki bo zares dol-
gotrajna!"
Dela na cestišču so potekala ves
dan — od jutra do večera, a zaradi
tega ni bilo nobenih težav ,,saj smo
vojaki tega vajeni", je dejal Drolc.
,,Utrujenost smo zlahka prenašali,
ker smo ves čas bivanja v Zetalah
občutili naklonjenost tukajšnjega
prebivalstva in uživali njihovo
gostoljubje. Ljudje so se radi
ustavljali pri nas in z nami pokram-
Ijali o tem in onem. In to je tisto,
kar daje moč in vliva voljo!"
Ob zaključku del so predstavniki
krajevne skupnosti Zetale v četrtek,
13. septembra pripravili v dvorani
Doma krajanov majhno sloves-
nost. Vojakom inženirske enote so
se ob tej priložnosti za prizadevno
in vestno opravljeno delo zapovr-
stjo zahvalih: tajnik krajevne skup-
nosti Zetale Jože Krivec, delegat
lokalne skupnosti za ceste Boris
Jazbec, ki si je — tako je bilo
povdarjeno — veliko prizadeval za
prenovo ceste. Franc Potočnik taj-
nik skupščine občine Ptuj in še
predsednik Franc Tetičkovič. Sledil
je kratek, a zato tem bdj prisrčen
in ljubek kulturni program, ki gaje
z učenci žetalske osnovne šole pri-
pravila učiteljica Marija Krušič.
Slovesnost se je končala s
podelitvijo priznanj inženirski
enoti za vsestransko sodelovanje
pri izgradnji ceste Zetale—Cermo-
žiše, vodji del Tomislavu Drolcu,
štirim starešinam in devetnajstim
vojakom.
Predsednik domačega športnega
društva Anton Butolen je vojaški
enoti nato podelil še pokal, neka-
terim posameznikom pa priznanja
za uspešno sodelovanje na šport-
nem področju. Pomerili so se v
šahu, kjer so bili domačini boljši,
prvo mesto v streljanju z zračno
puško so si delili, medtem ko so
bili vojaki daleč najboljši v nogo-
metu.
Traso bodoče asfaltirane ceste
(vsaj upamo tako!), si je ob
zaključku del ogledal tudi starešina
mariborskega garnizona Leopold
Rožanc in ob tej priložnosti dejal:
„Navajen sem že, da naše enote
svoje delo dobro in vestno opra-
vijo. Tudi žetalska enota pri tem ni
izjema. Cesta je zgrajena dobro, tr-
dno, po vseh predpisih . . . prav-
zaprav tako, kot sem tudi pričako-
val!"
Inženirska enota Tomislava
Drolca je v Zetalah prebivala vsega
skupaj le petdeset dni, a dovolj, da
se je vrasla v tamkajšnje okolje in
vživela v navade ljudi. Zato ne pre-
senečajo besede predsednika sveta
krajevne skupnosti Martina
Rodoška, ko je z odkritostjo
Haložana dejal: ,,Dolgčas bo v
Zetalah, ko vas več ne bo!"
Besedilo in foto:
I. C.
ROGOZNIČANI SO PRAZNOVAL!
S slavnostno sejo krajevne skupščine in vo-
dstev družbenopolitičnih organizacij KS he-
roja Lacka Rogoznica so v soboto zaključili s
prireditvami, ki so jih pripravili ob devetem
crajevnem prazniku. Na slovesnosti, ki je bila v
prostorih opekarne v Žabjaku, je zbranim
krajanom in ^stom spregovoril predsednik
skupščine Ivo Sumandl, kije na kratko orisal
dosedanje delo in uspehe, omenil pa tudi na-
črte, ki jih je potrebno izvesti do konca tega
srednjeročnega obdobja. Odvisni pa so seveda
od glasovanja krajanov, ki se bodo 23. sep-
tembra odločali za podaljšanje krajevnega sa-
moprispevka.
Med gosti, ki so Rogozničanom zaželeli ve-
liko deiovnih uspehov in čestitali za praznik, je
bil tudi Mihajlo Pantelič iz pobratene krajevne
skupnosti Banja v občini Arandjelovac, ki je
gostiteljem izročil spominsko darilo — sliko,
motiv iz domačega kraja.
Na slovesnosti v soboto so podelili tudi
krajevna priznanja, mladinke in ženski pevski
zbor pa so izvedli kratek kulturni program.
tekst in foto: mš
V okviru 9. krajevnega praznilta so pripravili tudi razstavo iuiitia in pogač.
V dvorani opekarne so se predstavili §e člani domače likovne sekcije.
Krajani in gostje na slovesni seji krajevne skupščine.
Vodja delegacije pobratene Banje Mihajlo Pantelič izroča spominsko
darilo predsedniku krajone skupščine Ivo Šumandlu.
Gradnja po planu
Na ptujski stanovanjski skupnosti pravijo, da teče gradnja stanovanj v
ptujski občini tako kot so planirali. Blok v Majšperku bo vseljiv novembra,
v Ptuju pa raste novi 84 stanovanjski blok, ki bo vseljiv spomladi. Investi-
cijska vrednost znaša 190 milijonov dinarjev, dela pa izvaja GIP Gradiš
tozd Gradnje Ptuj. V bloku bo 4650 kv. metrov metrov neto stanovanjske
površine.	N. D.
Socialno varstvo še
vedno nima svoje vloge
Po drugem sklicu, ta je bil uspešen, so se v torek, 11. septembra sestali
predstavniki ustanoviteljic skupščine skupnosti socialnega varstva občine
Ptuj, zdravstvene in izobraževalne skupnosti, občinske konference SZDL,
sindikata in komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Na po-
budo predsedstva skupnosti socialnega varstva je bila beseda predvsem o
načinu prihodnjega dela, saj ugotavljajo, da ta skupnost še vedno ne opra-
vlja tiste funkcije, ki ji jo zakon določa, to je usklajevanje socialnovarstve-
nih elementov ter politike izvajanja dejavnosti v zvezi s srednjeročnimi in
dolgoročnimi planskimi dokumenti.
V razpravi so se udeleženci sestanka dotaknili tudi problematike enot-
ne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, ki jo bo center za so-
cialno delo v Ptuju opravljal od 1. maja 1985 dalje. Za potrebe te evidence
bodo morali kupiti dodatno računalniško opremo oziroma terminal, ki bo
povezan z občinskim računalniškim centrom. Zato so se med drugim dogo-
vorili še o skupnem financiranju oziroma takojšnji zagotovitvi potrebnih
sredstev.	„
mš
Poziv 00 ZKS v TGA Kidričevo
Občinski komite ZKS Ptuj je na eni od prejšnjih sej ocenil delo začasnega
kolegijskega poslovodnega organa v TGA Boris Kidrič Kidričevo, podprl program
modernizacije proizvodnje primarnega aluminija in sprejel ugotovitve, stališča in
sklepe glede dela in nalog komunistov v TGA, z nalogo, da se opredelijo do teh
sklepov in iz njih povzamejo naloge. Na zadnji seji je OK ZKS Ptuj ugotovil, da
je do tedaj sklepe obravnavala le ena OO ZKS v TGA. zato so sklenili pozvati ostale
od ZKS v TGA Kidričevo, da čimprej obravnavajo sklepe komiteja in iz njih
povzamejo konkretne rtaloge, ki jih je treba uresničiti v svoji OO ZKS.
Blok s 84 stanovanji v soseski Rabelčja vas-zahod bo vseljiv spomladi, (fo-
to I. k.)
4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
20. september 1984 — XEDNIH
Tisoči občanov
„brez strehe"
Občinsko središče Slovenska Bistrica s širšo okolico je značilno po
tem, da od tu vsakodnevno odhaja na delo v bližnje ali bolj oddaljene
kraje veliko število ljudi. Prav tako pa je veliko tistih, ki iz drugih krajev
prihajajo na delo v industrijske objekte.občinskega središča.
Osrednjo avtobusno postajo v Slovenski Bistrici tako koristi za
odhod na delo ali vrnitev z dela in v šolo dnevno kar več tisoč ljudi, kate-
rim se pridružujejo tudi drugi potniki, ki so tukaj samo občasno.
Pričakovati bi bilo, da bi avtobusna postaja v Slovenski Bistrici potnikom
lahko nudila vsaj najosnovnejše. Zal ni tako, kljub temu, da ni dolgo od
tega, ko je bila ta postaja prenovljena iz stare železniške postaje.
Za koliko časa naprej so načrtovalci te postaje predvidevali razvoj
prometa, bi težko rekli, prav gotovo pa ne za dolgo, saj je sedanji
promet potnikov, gotovo tudi zaradi dragega goriva, že danes prerasel
potrebe. Majhna čakalnica, komaj nekaj metrov ostrešja, ki nudi zavetje
pred padavinami v deželnih dneh le majhnemu številu potnikov, utesnjeni
bife, to je že vse kar se nudi potnikom v Slovenski Bistrici. Ker bodo pa-
davine prav v jesenskih dneh pogostejše, bo negodovanje potnikov zopet
večje. Se posebno pereča pa so postajališča avtobusov, saj nad njimi ni
ostrešja, zato se morajo premraženi in mokri potniki (z odprtim dežni-
kom ni mogoče na avtobus) srečevati še z novo nevšečnostjo, kam z
dežnikom na avtobusu, od katerega kar teče.
Nezadovoljstvo prav gotovo ne bi bilo tolikšno, če se mnogi od
potnikov ne bi vozili tudi skozi mnogo manjše kraje, kjer imajo postaja-
lišča veliko bolje urejena. Pomisleki, zakaj v Slovenski Bistrici tako
pomembnega objekta ni mogoče urediti v zadovoljstvo koristnikov, so ta-
ko povsem opravičeni. Na odgovornih pa ostaja, da končno vidijo resnost
že kar glasnega negodovanja večine občanov, ki se s avtobusno postajo v
Slovenski Bistrici srečajo po dvakrat v enem dnevu.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Le kdo bi pomislil, da je to avtobusna postaja Slovenska Bistrica! Pa je!
Tretji pohod po poteh
Kozjanske čete
V krajevni skupnosti Olga Meglič so 15. septembra praznovali tretji
krajevni praznik. S prireditvami v počastitev svojega praznika so pričeli
že v nedeljo, 9. septembra in so se vrstile skozi minuli teden. Tako so
potekala športna tekmovanja v streljanju z zračno puško, malem
nogometu, šahu in pikadu. Osrednja prireditev pa je bil pravtako tretji
tradicionalni pohod po poteh Kozjanske čete in kurirjev NOV.
Več kot 50 krajanov in pripadnikov vojašnice Dušana Kvedra je
krenilo na pot v petek, 14. septembra izpred doma občanov na Vičavi, od
tam pa proti Hajdini in v Haloze, kjer so zvečer na Jelovicah izvedli
partizanski miting. Pohod in praznovanje so zaključili s slavnostno sejo
skupščine KS v soboto, 15. septembra popoldne, kjer so posameznikom
izročili tudi priznanja KS.
M. Ozmec
Pohodniki z zastavonošo na čelu na poti proti Halozam.
Po napornem dopoldnevu se je malica v Doleni kar prilegla.
PRED REFERENDUMOM V KS HEROJA
LACKA ROGOZNICA
V letu 1978 so se prebivalci KS HL Rogozni-
ca odločili, da oodo za dobo sedmih let plačevali
krajevni samoprispevek, to je do leta 1985. Na
pt>budo dveh krajanov pa je ustavno sodišče
SRS odločilo, da je tak sklep nezakonit, oziro-
ma, da je lahko referendum izglasovan le za do-
bo petih let. Na osnovi takega sklepa ustavnega
sodišča so v tej slovenskogoriški krajevni skup-
nosti plačevanje samoprispevka ustavili in spre-
jeli sklep, da bo referendum 23. septembra, ko
bodo krajani z glasovanjem ZA izrekli zaupnico
za nadaljevanje srednjeročnega programa do 31.
12. 1985. leta.
Ni naš namen razglabljati — kaj je vodila
dva krajana te krajevne skupnosti, da sta se pri-
tožila, niti ugotavljati — kdo je kriv za nespret-
no formulianje sklepov o referendumu, ki so bili
javno objavljeni. Odločitev je tu, potrebno jo je
spoštovati in ustrezno sklepu tudi ukrepati.
Predsednik sveta KS Heroja Lacka Rogoznica
Maks Potočnik nam je takole predstavil doseda-
nje aktivnosti v zvezi z realizacijo srednjeročne-
ga programa:
,,V času od 1. 1. 1979. leta do 31. 7. 1984
smo v naši krajevni skupnosti porabili
49,857.750 dinarjev. Od te vsote je 10,442.000
dinarjev samoprispevka ali 21,9 odstotka vseh
sredstev. Krajani pa so prispevali še s posebnimi
pogodbami in lastnim delom 14,280.000 dinarjev
ali 28,6 odstotka. Delež samoupravnih interesnih
skupnosti in solidarnostna sredstva občine pa so
25,135.750 dinarjev ali 49,5 odstotka. Iz teh po-
datkov je razvidno, da so skoraj polovico denar-
ja prispevali krajani sami. Denar pa je bil upo-
rabljen /a polaganje vodovodnega omrežja v Pa-
cinju, Kicarju, Spodnjerp Velovlaku, Novi vasi
in Rogoznici v skupni dolžiiii sekundarnih vodov
11.180 metrov in za 270 priključkov v skupni
dolžini 14.300 metrov ter za kanalizacijo v skup-
ni vrednosti 23,536.000 dinarjev ali 47 odstotkov
vsega denarja.
V vrttv smo Rogozničani vložili 7,100.000
dinarjev ali 14 cxlstotkov, za elektrifikacijo
(trans, postaje) in cestno razsvetljavo —
7,874.000 dinarjev ali 16 odstotkov, 2,272.750
dinarjev ali 5 odstotkov pa za dotacijo
društvom, telefonsko omrežje v Pacinju, za
opremo in izvajanje nalog na področju SLO in
CZ, za razvoj tradicij NOB, za potrebe starejših
krajanov, nakup zemljišča za trgovino, pokopa-
lišče in pn:"-ebnc svečanosti ter za sodelovanje s
pobrateno krajevno skupnostjo Banja.
Za asfaltiranje cest v dolžini 4850 metrov,
vzdrževanje cest in urejanje avtobusnih postaja-
lišč ter za gramoziranje smo skupno vložili
9,075.000 dinarjev ali 18 odstotkov zbranega de-
narja. Vsi ti podatki kažejo, daje bilo kar 81 od-
stotkov sredstev namenjenih za urejanje infra-
strukturnih objektov. Zato menimo, da smo de-
nar gospodarno naložili in s tem močno p>ovečali
tovrstni standard v krajevni skupnosti.
Vseh problemov pa s tem še nismo mogli reši-
ti. Imamo še vedno veliko potrebo po zdravj
pitni vodi, asfaltiranju in vzdrževanju cest, pQ
kanalizaciji ki je močno povezana s širJtvijo va
dovodnega omrežja, transformatorski postaji in
telefonskih priključkih, ki jih prelagamo iz me-
seca v mesec zaradi visoke cene in zahtev PTT,
da omrežje v celoti financirajo krajani sami.
Tudi stabilizacijski ukrepi imajo močan vpHv
na predvideni razvoj krajevne skupnosti, saj jg
težko zbrati potreben denar za načrtovana dela v
srednjeročnem programu.
Program dela do konca leta 1985 je nadalje-
vanje že zastavljenega programa v skladu $
sklepi zborov krajanov in vaške samouprave.
Tako je obdobje rpinulega krajevnega samopri-
spevka mimo, bilo pa je uspešno za krajane in
krajevno skupnost. To pa daje vse priznanje in
zahvalo krajanom in delovnim ljudem, ki so pri-
spevali svoj delež v samoprispevku, po posebnih
pogodbah, s fizičnim delom ali^kako drugače in
tako nesebično pomagali k realizaciji programa.
Naj zaključim še s podatkom, da smo del
sredstev iz krajevnega samoprispevka namenili
tudi za delovanje krajevne samouprave in sicer
2,528.000 dinarjev v obdobju od 1. 1.11989do 1.
7. 1984. leta ali povprečno 460.000 dinarjev na
leto. Svet skupščine poziva krajane, da podprejo
naša prizadevanja za reševanje skupnih intere-
sov, ki smo jih v tem srednjeročnem obdobju za-
stavili."
m5
PRAZNIK KS ORMOŽ
v ZNAMENJU
ŠTEVILNIH
PRIREDITEV
Ormožani so osmi krajevni praz-
nik proslavili s številnimi priredi-
tvami. Pričeli so jih 13. septembra,
zaključili pa 16. septembra. Zače-
tek je pripadel kulturi: odprli so
razstavo skulptur akademskega sli-
karja Toneta Severja ob vodometu
pred hotelom, prosvetno društvo
Hum se je predstavilo s Kabare-
tom, SKUD Ormož pa s Čudežno
srajco dopetajco.
Drugi dan praznovanja so zapol-
nili z združeno gasilsko vajo enot
KS in CZ, promenadnim koncer-
tom glasbene šole Ormož in s slav-
nostno sejo v Domu kulture. Ob tej
priložnosti so podelili tudi pet bro-
nastih značk OF, ki so jih prejeli.
GD Ključarovci, Matija Ratek, Ot-
mar Soštarič starejši, Mirko Luk-
ner in Jože Pučko. Slovesnosti seje
udeležila tudi delegacija iz pobrate-
ne občine Vrnjačka Banja.
V	soboto, 15. in v nedeljo, 16.
septembra pa je bilo več športnih
prireditev. Ribiška družina Ormož
je ob Ribniku v Savcih organizirala
medobčinsko tekmovanje za pokal
KS Ormož, sledila pa je otvoritev
čebelarske razstave v domu kultu-
re, kjer je Medex razstavil čebelar-
ske in kozmetične izdelke in ustrez-
no literaturo. Ob tem je ponujal še
medico. AMD je pripravilo turisti-
čni avto-rally za pokal KS Ormož,
v hotelu Ormož je bilo tekmovanje
šahovskih ekip za pokal KS Ormož,
tekmovali so tudi radioamaterji in
sicer v disciplini „lov na lisico".
Najboljši je prejel pokal KS Or-
mož. V praznovanje se je vključil
tudi Klub borilnih veščin Ormož, ki
je organiziral občinski turnir v semi
kontaktu. V domu društev so v so-
boto, 15. septembra odprli razstavo
— teden obrti v občini Ormož, v
domu društev pa so tega dne tek-
movali tudi strelci.
V	nedeljo je bilo tekmovanje
ekip ZRVS v streljanju za pokal KS
Ormož, medobčinsko in občinsko
tekmovanje v streljanju na glinaste
golobe in medobčinsko tekmovanje
v rokometu.
Praznovanje so obogatili s tek-
movanji tudi invalidi pobratenih
občin. Tekmovali so v soboto in si-
cer v ribolovu, šahu in streljanju.
Kot je povedal Stanko Miklašič,
tajnik KS Ormož, zaključujejo le-
tos z referendumskim programom.
V petih letih so uspeli izvesti ves
referendumski program; zataknilo
se je edino pri športnem parku, za
katerega so namenili 900 tisoč di-
narjev.
. S pripravami na novi referendum
so že pričeli. Po vaseh so zbirali že-
lje in potrebe, ki so jih združili v
skupen program. S tem bodo sedaj
spet šli med krajane. Vsak vaški
odbor naj bi v novem referen-
dumskem obdobju dobil pet milijo-
nov dinarjev.
Največje potrebe v krajevni
skupnosti Ormož pa so: vodovod,
telefon, vzdrževanje komunalnih
objektov in šolski prostor, za kate-
rega naj bi namenili 20 milijonov
dinarjev. Z novim šolskim letom so
zaprli šolo na Humu, otroke pa se-
daj vozijo v Ormož. Tako je sedaj
prostorska stiska na ormoški os-
novni šoli še občutnejša.
MG
Stanko Miklašič, tajnik KS Ormož
foto: M. Ozmec
Pogled na skuipture Toneta Severja	foto: L. Kotar
Medex je razstavil čebelarske in kozmetične izdelke, ponižal pa tudi medi-
co	foto: L. Kotar
OBRTNI SEJEM V CEUU
Doslej največji
v petek, 14. septembra so v Celju odprli sedemnajsti mednarodni
obrtni sejem. Z izdelki se predstavlja okrog štiri tisoč domačih in tujih
proizvajalcev opreme. Letos se je sejem specializiral in to prvič v svoji
zgodovini. Poudarek je na lesni stroki, kmetijski mehanizaciji in prikazu
opreme in strojev za gostinsko dejavnost, poleg tega še na inovacijah,
poslovnosti (moto sejma je „sejem idej in sodelovanja") in podobno..
Kljub vsem parolam se drobno gospodarstvo še vedno ne razvija tako,
kot pričakujemo. V družbenem proizvodu zavzema le 10 odstotni delež,
poleg tega pa se število enot drobnega gospodarstva v zadnjem času ne
povečuje.
2e v prejšnji številki smo zapisali, da na sejmu sodeluje čez trideset
ptujskih obrtnikov. Predstavljajo pa se v štirih skupinah izdelkov:
inovacijah (teh je šest), izvoznih artiklih, izdelkih lesne stroke in splošnih
izdelkih (to so izdelki kovinske stroke). Kot je povedala Ivanka Krajnc,
vodja komerciale v obrtni zadrugi Panorama Ptuj, pričakujejo od sejma
predvsem komercialni uspeh, saj drugače sejemska predstavitev ne bo
dosegla namena. V pripravah na sejem so izbrali izdelke, ki so na višjem
tehničnem nivoju. En izdelek izboljšavo stroja pa so prijavili tudi za
sejemsko nagrado.
Na sejmu v Celju se letos prvič predstavljajo tudi kooperanti Mipove
enote Kooperacija.
Precej Ptujčani pričakujejo tudi od pogovorov z delegacijami tujih
obrtnih zadrug, predvsem italijanskih, nemških, avstrijskih in madžar-
skih.
MG
Nova stanovanja
Gradnja devetnajstih stanovanj v Majšperku gre h koncu. Gradbena
dela, ki jih opravlja GIP Gradiš tozd Gradnje Ptuj, bodo veljala okrog 40
milijonov dinarjev. V tem času opravljajo zaključna dela, vključno z
urejanjem okolja, kar bodo naredili delavci KGP tozd Nizke in hidro
gradnje. Na stanovanjski skupnosti so povedali, da je v bloku lOOO
kvadratnih metrov neto stanovanjske površine, stanovalci pa bodo dobili
ključe novembra letos. Se to velja dodati, da je del denarja za gradnjo
bloka iz republiškega solidarnostnega sklada za kadrovska stanovanja na
manj razvitih območjih.
Komunalni delavci že urejajo okolico novega 19-stanovirnjskega bk)ka ^
Majšperku (foto M. Ozmec)
TEDNIK ~ sep^e'"^'
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Za čimbolj kakovostno
domačo zabavno glasbo
v soboto 8. septembra, dan po
15. festivalu domače zabavne glas-
be Slovenije Ptuj 84, je bilo v dvo-
rani ptujskega hotela posvetovanje
na temo Domača zabavna glasba v
slovenski kulturi. Posvetovanja, ki
so ga družno pripravili Zveza kul-
turnih organi^cij Slovenije in ob-
čine Ptuj ter Zavod Radi Tednik
Ptuj, so se poleg domala vseh čla-
nov šestindvajsetih nastopajočih
ansamblov udeležili še predstavniki
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, RTV Ljubljana in
številni novinarji. Uvodno besedo
je imel predsednik republiškega
komiteja za kulturo dr. Matjaž
Kmecl. Takole je povedal:
,,Menim, da je to posvetovanje
namenjeno predvsem vam, članom
ansamblov, zato, da se skupaj
dogovorite glede nadaljnjega dela
in sodelovanja, ki naj bo v prid
kakovosti in odmevnosti pa tudi
kulturno politični funkciji tega po-
dročja naše sodobne kulture,
imenovane domača zabavna glas-
ba. Prišel sem na ta sestanek, ker
se mi zdi zanimiv, koristen in tudi
potreben. Gre za celo vrsto vp-
rašanj, ki si jih moramo priklicati
v zavest zato, da bi to področje
našega vsakdanjega kulturnega
delovanja bilo čimbolj učinkovito
in čimbolj smiselno. Jasno je, da
se ob veliki popularnosti na eni
strani, vsak dan srečujemo tudi z
dovolj skeptičnimi pogledi in
odnosi do te dejavnosti. Neglede
na skeptične odnose je to dejav-
nost, ki je široko odmevna, široko
popularna in ki se je po vojni, od
tistih prvih Avsenikovih začetkov
— gre za tipičen slovenski glasbeni
izum, kot je znano — razvila sko-
raj v neke vrsto ljudsko, kulturno
umetniško gibanje. Množičnost, ki
se vsako leto kaže tudi na ptuj-
skem festivalu, je temu najbolj
temeljita priča. Tisti, ki spremljajo
festival vseh petnajst let, vedo po-
vedati, da se je ta čas izrazito
dvignila kakovost in da je povpre-
čje postalo upoštevanja vredno, s
čemer je tudi prireditev odigrala
pometftbno vlogo. To pa pomeni,
da kaže še naprej razmišljati o
različnih organizacijsko povezo-
valnih oblikah na področju celotne
slovenske domače zabavne glasbe.
Odgovornost v takem kulturno
umetniškem gibanju pred jav-
nostjo, je premosorazmerna od-
mevnosti. In prav zaradi tega so
vsi ustvarjalci domače zabavne
glasbe na neki način nosilci slo-
venske kulturne politike na us-
treznem področju, na drugi strani
pa seveda mora tudi kulturna
politika ves čas računati na to mo-
žnost. Obstajajo cela področja, ki
zaradi bodisi manjše izšolanosti
občinstva, bodisi zaradi naravne
dojemljivosti, ostajajo zaprta.
Lahko sicer predstavljajo visoko,
morda celo vrhunsko našo kultu-
ro, ki pa vendarle ostaja zaprta za
devetimi vrati. Meja dojemljivosti
je pač zelo različna. In če imamo
tukaj neko publiko, ki se ji meja
dojemljivosti odpira predvsem v to
smer, smo vsi dolžni skrbeti za
dvig kakovosti. Hkrati pa
sprejemalce in tudi tiste, ki na neki
način predstavljajo kulturno
osnovo celotnemu gibanju, na po-
sreden način — tiho vzgajamo ta-
ko, da postane naša glasba — po
tekstovni in glasbeni plati — čim-
bolj kakovostna, čimbolj kulturna
v ožjem pomenu besede. Da se bo
to zgodilo, smo na različne načine
dolžni skrbeti vsi. Menim, da je
pobuda Zveze kulturnih organiza-
cij in njene komisije za domačo
glasbo o današnjem posvetu, ko-
ristna prav zaradi tega!
Ko sem poslušal festival, se je
skozi nastope posameznih an-
samblov kazalo nekaj kar menim,
da je hvalevredno, nekaj, kar bi
opredelil kot poizkuse dodatnega
iskanja v želji, da se ne bi vse sku-
paj zakrknilo v nekih šablonah, ki
jim ta zvrst glasbe precej nagiba.
Želeti je, da bi se iskale tudi nove
tekstovne možnosti, kjer bi bilo
besedilo Se vedno takšno, da bi ga
to občinstvo sprejelo za svojega,
hkrati pa bi ponujalo neke vrsto
umetniško kvaliteto: liriko, poeti-
čno kvaliteto. Tu je bil razpon zelo
širok: od najbolj neuspelih pa do
zelo uspelih poizkusov. Vendar pa
menim, da se tudi tukaj dogaja ne-
kaj, kar lahko označimo kot
dvigovanje kakovosti. Osebno, pa
tudi naš komite za kulturo, smo
predvsem stali na stališču, da gre
za poseben žanr v kulturnoumetni-
škem ustvarjanju, ki ga je pač te-
žko kvalitativno primerjati z
drugimi žanri na področju
umetnosti in da živi po svojih
imanentnih, ali sebi lastnih
zakonitostih. To so zakonitosti
deloma popularne kulture,
popularne umetnosti, kakršno
analogno poznamo tudi v literatu-
ri, slikarstvu itd.; in nanje je treba
računati. Kot literarni zgodovinar
lahko povem, da se danes glede
popularne literature čedalje bolj
uveljavlja teza, da občinstvo, ki
konzumira popularno literaturo, v
osnovi celo želi in hoče imeti neke
vrste shemo, ki ponuja gotovost;
na drugi strani pa hoče na shemo
imeti kar se da številne, izvirne in
fantazijske variacije. In tu je, mi-
slim, področje na katerem bi mo-
rali iskati in delovati naprej. V to
smer je 15. festival naših an-
samblov domače zabavne glasbe že
pokazal nekaj otipovanj, oziroma
iskanj v novo. Na komiteju smo
bili mnenja in to mnenje smo po-
sredovali tudi zveznemu
sekretariatu za finance, ko je
spreminjal odlok o obdavčevanju
kulturnih storitev, da bi morali
prav na ta način ločevati stvari; to
se pravi, ne kar v naprej izločiti
celotnih žanrov iz olajševalne dav-
čne politike, marveč tudi z njo
skrbeti — po merilih vsakega
žanra posebej — za uveljavljanje
kakovosti. Vi sami ste glasbeno
dovolj izobraženi, da ste lahko
opazili in kritično presodili, da so
kakovostne razlike med ansambli
precej opazne. Zato bodi temeljna
naloga nove oblike združenja an-
samblov, s skupnimi močmi skrbe-
ti, da skozi to vrsto naše glasbe, ki
si je na široko utrla pot v svet,
uveljavljamo neko smiselno, pa-
metno kulturno politiko in širimo
z njo kulturni posluh na domačih
tleh. Nikakor se ne smemo za-
dovoljiti z zasilnimi, provizori-
čnimi rešitvami češ, saj naš poslu-
šalec tako in tako konzumira vse,
kar mu ponudimo. Zal sem na
festivalu, zlasti po tekstovni plati,
opazil nekaj zelo zasilnih rešitev.
Besedno kulturo imamo danes pri
nas zelo visoko razvito in zakaj
potem ne bi iskali novih sodelav-
cev in s tem novih možnosti. Res
je, da je tudi po tekstovni plati
premik na bolje zelo opazen, ven-
dar imam občutek, da niste znali
poiskati stika tudi z drugimi us-
tvarjalci. Tekst je zelo pomemben
del te glasbene zvrsti in zato bi ga
ne smeli prepuščati pogrošnim,
oziroma začasnim improvizacijam.
Podobno velja tudi za glasbo, ka-
tere nosilci žive v naših krajih. To
je velika prednost, ki jo moramo
obdržati. Ne bomo pa je obdržali,
če se bomo prenaglo zadovoljevali
s tistim kar že imamo, marveč z
dovolj kritičnim in samokritičnim
iskanjem vedno novega in bolj-
šega. Republiški komite za kulturo
namerava še naprej polnovredno
priznavati to zvrst glasbe v že
omenjenem smislu, a hkrati od
njega zahtevati tudi odgovornost
pred slovensko kulturo in pred njo
samo!"
S tem je dr. Matjaž Kmecl za-
ključil svoj uvod v posvet na temo
Domača zabavna glasba v slovenski
kulturi in dal obilo snovi za kako-
vostno razpravo.
Pripravil: L. C.
Posvet je vzbudil veliko pozornost in odmevnost
Koncert v napol
prazni dvorani
v program 12. Ptujskih kulturnih srečanj v letu 1984 je bil vključen
tudi koncert Delavske godbe Trbovlje. Programski svet pri Zvezi
kulturnih organizacij občine Ptuj, ki odloča o teh prireditvah je bil
mnenja, da naj se tudi uspešne amaterske skupine predstavljajo našemu
občinstvu, saj s tem spodbujamo in krepimo ljubiteljsko dejavnost.
Delavska godba Trbovlje, ki jo vodi dirigent prof. Mihael Gunzek in ki
spada v sam svetovni vrh tovrstnih orkestrov, saj je na svetovnih tek-
movanjih na Nizozemskem že trikrat osvojila zlato odličje, je imela
koncert v petek, 14. septembra v Gledališču v Ptuju.
Orkester je s svojim podajanjem v dveh delih — prvem zahtevnejšem
in drugem, nekoliko lahkotnejšem — pokazal svoje izredne kvalitete in je s
svojo dovršeno izrazno močjo navdušil poslušalce. Zal smo morali
ugotoviti, da v dvorani ni bilo več kot 70 poslušalcev.
Navedemo naj, da za koncert te godbe, ki jo sestavlja pretežna
večina mladih, v Delavskem domu v Trbovljah, ki ima dvorano s 400
sedeži, teden dni pred koncertom ni moč dobiti vstopnice.
Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, kako doseči, da se kaj podobnega,
kot je bilo na petkovem koncertu, ne bi tolikokrat ponavljalo. Kaj smo
tokrat storili:
—	koncert je bil plakatiran s 50 plakati
—	o prireditvi so poročali Ptujski tednik. Večer in Radio Ptuj
—	posebej so bili vabljeni vsi štirje pihalni orkestri, ki delujejo v
ptujski občini.
Smo dovolj storili, da bi pri glasbeni vzgoji mladine imeli več
uspeha? Ali opravlja glasbena šola dovolj in v celoti vse kar je v njeni
moči? Ali je glasbeni vzgoji na osnovnih in srednjih šolah dan dovolj
velik poudarek?
Pred nekaj dnevi smo v Ptuju podpisali Sporazum o programskem,
strokovnem in organizacijskem sodelovanju na področju domače zabavne
glasbe. Prav je in zadnji čas, da smo to storili in s tem pričeli načrtno
usmerjati tudi to zvrst glasbe. Na 15. festivalu domače zabavne glasbe v
Ptuju je bilo na tisoče poslušalcev in tudi to je prav iu razveseljivo
vendar, ali smo zares sposobni sprejemati samo to zvrst glasbe in skoraj
ničesar drugega?! Organizirani smo. Imamo strokovno Združenje
pihalnih orkestrov Slovenije, organizacije Glasbene mladine Slovenije,
strokovne odbore in še kaj, vendar najbrž nekje delamo napake.
Sprejemamo vsako dobronamerno kritiko, pričakujemo nasvetov in
pripomb in odpiramo vrata vsem, ki mislijo in čutijo z nami in ki jim je
kaj do tega, da vzgajamo in vzpodbujamo kulturno ustvarjalnost našega
delovnega človeka in občana.
Tajnik zveze kulturnih organizacij
občine Ptuj Dušan Kožar
Letos
8033 osnovnošolcev
Pri ptujski izobraževalni skupnosti so že zbrali podatke iz vseh 18
samostojnih in desetih podružničnih osnovnih šol o številu šolarjev in
oddelkov v letošnjem šolskem letu. Doslej veljavni normativ, da more biti
v razredu 36 šolarjev, se je v letošnjem šolskem letu spremenil in je
zmanjšan na 32 otrok v enem razredu. Zato se je v šolskem letu 1984/85
povečalo število oddelkov za deset in je sedaj na 28 osnovnih šolah v
ptujski občini 351 oddelkov.
Letos obiskuje osnovne šole skupno 8033 učencev ali 43 več kot leto
poprej. To pa je tudi podatek, ki pravi, da se nam je po petnajstih letih
ponovno povečalo število osnovnošolcev, ki je doslej ostajalo
nespremenjeno ali pa leto za letom padalo, tudi do 150. Pravijo, da
predvsem zaradi 1. razreda v katerem je kar 56 učencev več ali skupaj
1042.
Na območju ptujske občine bo v tem šolskem letu delovalo 39 od-
delkov podaljšanega bivanja z 878 varovanci, predvsem iz prvih in drugih
razredov. To je tudi nekoliko manj kot v lanskem šolskem letu, ko smo
imeli v organiziranem varstvu 940 šolarjev. Na tem področju imajo
največje težave prav v osnovni šoli Ivan Spolenjak, kjer si že leta
prizadevajo, da bi varstvo organizirali, saj so potrebe staršev zelo velike.
Za letos kaže, da bodo vendarle našli prostor za en oddelek in da bodo
organi izobraževalne skupnosti ta njihova prizadevanja tudi podprli.
mš
MATERIALNA BLAGINJA JE SICER NUJEN, NE PA TUDI
ZADOSTEN POGOJ ZA KVALITETNO ŽIVUENJE UUDI
Kvalitetno življenje večine ljudi in le povečevanje
družbenega produkta, bi moralo biti cilj družbenega
razvoja
RAZISKOVANJE ŽIVUENJSKIH POGOJEV
UUDI IN NJIHOVE KVALITETE
Termin „kvaliteta življenja", ki je pri nas relativno
nepoznan, ima v industrijsko najbolj razvitih deželah
že nekaj časa status ,,modnega termina". Zelo
pogosto ga uporabljajo politiki, tako tisti, ki so
napredno usmerjeni, kot tisti, ki so konservativno us-
merjeni. Pri tem ga vsak seveda po svoje definira v
skladu s svojimi političnimi interesi. Za družboslovce
(ekonomiste, sociologe, psihologe, socialne ekolo-
ge . . .), pokriva koncept kvalitet življenja široko raz-
iskovalno področje, ki ga lahko najsplošneje opredeli-
mo kot raziskovanje pogojev v katerih ljudje živijo.
V ^em okviru proučujejo ekonomisti stopnjo
Življenskega standarda določene skupine ljudi, s či-
mer ugotavljajo količino dobrin in storitev, ki ie po-
sameznikom dostopna skozi njihovo individualno in
kolektivno potrošnjo. Sociologi proučujejo življen-
sko raven posameznikov in družbenih skupin tako,
da ugotavljajo, do kod lahko z dobrinami in uslu-
gami, ki si jih lahko pridobijo, zadovoljijo svoje po-
trebe. Pri tem se ne omejujejo le na ugotavljanje te-
ga, kakšna je stopnja zadovoljenosti materialnih po-
treb, temveč ugotavljajo tudi, kakšna je za-
dovoljenost potreb po ljubezni, solidarnosti, kulturi,
enakosti, osebni rasti. . . Psihologi s svojimi me-
todološkimi pristopi ugotavljajo občutke zadovolj-
stva in nezadovoljstva, sreče in nesreče, ki jih čutijo
ljudje ob svojih življenskih pogojih. Socialno ekolo-
ška proučevanja ugotavljajo stopnjo narušenosti
ravnotežja med človekom in naravo. Ob tem opo-
zarjajo, da si z onesnaževanjem vode, zraka in tal
sekamo vejo, na kateri sedimo, saj so čista voda,
zrak in tla temeljni pogoji našega življenja.
Rezultati vseh omenjenih in Se nekaterih drugih
raziskav nam dajejo sliko o fizičnih, ekonomskih in
družbenih .^ogojih, v katerih živijo skupine ljudi, ki
jih proučujejo. Za to, da bi lahko ocenili kvaliteto
teh pogojev, potrebujejo raziskovalci določene
kriterije. Te kriterije lahko le delno izoblikujejo na
osnovi znanja in v pretežni meri na osnovi vrednot.
Tukaj pa pričnejo sedaj raziskovalci ,,plesati po zelo
tankem ledu", saj se srečujejo s problemom razloče-
vanja med znanostjo in ideologijo. Ce raziskovalci
enostavno vzamejo vrednote tistih družbenih skupin,
ki so v neki družbi na oblasti, kot kriterije za kvali-
tetno življenje vseh ljudi v tej družbi, potem s tem
potisnejo svoja raziskovanja v službo ideologije,
oziroma iz njih naredijo sredstvo za manipulacijo z
ljudmi. Le če pri oblikovanju teh kriterijev sodelujejo
vsi, katerih življenjski pogoji se proučujejo, lahko
rezultati teh raziskav vzpodbudijo ljudi za kvali-
tativno spreminjanje njihovih življenskih pogojev.
RAZISKOVANJA KVALITETE ŽIVUENJA
OBSTAJAJO TAKO NA ZAHODU KOT TUDI V
VZHODNIH SOCIALISTIČNIH DEŽELAH
Raziskovanja kvalitete življenja so se pričela sredi
šestdesetih let. V zahodnih kapitalističnih deželah je
neposredna vzpodbuda za takšna raziskovanja izšla iz
radikalnih družbenih gibanj, predvsem pa iz študent-
skega gibanja. Ta gibanja pomenijo streznitev za vse
tiste gospodarstvenike, politike, pa tudi znanstvenike,
ki so bili prepričani, da se gospodarska rast direktno
zliva v kvalitetno življenje za vse ljudi. Prepričani so
bili, da v družbi, v kateri ima večina njenih članov za-
gotovljene temeljne življenjske pogoje (prehrana, sta-
novanje, možnost za izobraževanje . . .), lahko ljudje
avtomatično in na miren način razrešijo tudi vse ostale
svoje družbene in individualne probleme. Študentski
revolt je uničil to prepričanje. Opozoril je na razko-
rak, ki obstaja v visoko razvitih industrijskih druži ih
med čezmerno zadovoljenostjo materialnih potreb (se-
veda le pri določenih slojih) in relativno nezadovolje-
nostjo takšnih potreb kot so: potreba po zanimivem in
ustvarjalnem delu, po solidarnih odnosih med ljudmi,
čistem in zdravem okolju, po razvijanju človekovih
sposobnosti skozi kulturno in umetniško delovanje,
po pripadnosti k določeni skupnosti, potreba po
sodelovanju v odločanju o pogojih posameznikovega
individualnega in družbenega obstoja. Iz za-
dovoljenosti vseh teh potreb in ne iz čezmerne za-
dovoljenosti zgolj materialnih potreb, izhaja kvaliteta
človekovega življenja.
Nekoliko drugačne razmere so vzpodbudile
raziskovanje kvalitete življenja v vzhodnih socialistič-
nih družbah. V njih je v drugi polovici šestdesetih le{
postajal vedno bolj viden razkorak med vedno višjo
stopnjo ekonomsko tehnološke razvitosti in klasičnimi
ideali socializma. Splošna vidnost razkoraka med tem,
kakšna naj bi socialistična družba bila in kakšna
dejansko je, je pričela spodkopavati tezo, da je
socialistična družba okvir, ki avtomatično zagotavlja
kvalitetno življenje vsem svojim članom. Dvom v to
tezo pri ljudeh je postavil centre političnega odločanja
in planiranja v položaj, da so morali z nečim opravičiti
svoje odločitve. Potrebovali so in potrebujejo poda-
tke, na osnovi katerih lahko rečejo, zakaj je njihova
odločitev takšna kot je.
Za razliko od raziskovalcev na zahodu, ki so
koncentrirani na proučevanje razmer, v katerih ljudje
zadovoljujejo svoje potrebe, so raziskovalci na
vzhodu razvili širše raziskovalne modele. Z njimi
proučujejo poleg razmer in ravnanj, v katerih ljudje
zadovoljujejo svoje potrebe, tudi pogoje in ravnanja
ljudi v procesu proizvodnje. Celoto teh ravnanj ime-
nujejo način življenja. Kvaliteto z raziskavami
ugotovljenih različnih načinov življenja posameznikov
in družbenih skupin določajo tako, da jih primerjajo s
tako imenovanim ,,socialističnim načinom življenja".
Za sovjetske sociologe, na primer, je ,,socialističen
način življenja" tisti, ki temelji na relativno visokem
ekonomskem standardu, vsebuje visoko stopnjo
delovne marljivosti, je napredno politično usmerjen in
kolektiven po svojem karakterju. Rezultate, ici jih
dobijo iz teh primerjav med posameznimi dejanskimi
načini življenja in tem normativnim, je seveda mogoče
uporabiti v dveh smereh: lahko jih uporabijo kot sred-
stvo za ideološko integracijo ljudi (za to smer uporabe
so gotovo zainteresirani politiki), lahko pa se jih
uporabi kot instrument za prebujanje in ostrenje
zavesti ljudi o njihovem družbenem položaju, o
njihovi vključenosti oziroma izključenosti iz
sooblikovanja pogojev za življenje. S tem se jih
vzpodbudi, da sami odločajo o svoji usodi.
V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI JE RAZISKO-
VANJE KVALITETE ŽIVLJENJA POVSEM NA
ZAČETKU
Pri nas je raziskovanje kvalitete življenja v okviru
sociologije povsem na začetku. Ekonomisti že dalj
časa opravljajo meritve življenjskega standarda, pre-
cej pa je narejenega tudi pri oblikovanju socialnih
indikatorjev, s katerimi merimo razvoj. Potreba po
raziskavah kvalitete življenja se je jasno izoblikovala
ob multidisciplinarnem projektu ,,Slovenija 2(X)0". Z
željo, da vzpodbudi takšno raziskovanje, je tudi
Slovensko sociološko društvo izbralo temo Kvaliteta
življenja za svoje letošnje strokovno srečanje na
Ptuju. Prepričani smo namreč, da potrebujemo
raziskave kvalitete življenja v sedanji situaciji, ki jo
označujemo kot krizno, bolj kot kdaj koli prej.
Razloga za to sta predvsem dva:
1.	edino skozi raziskave kvalitete življenja je
možno izoblikovati kriterije o tem, kaj je to revščina
oziroma kaj ja to bogastvo, kaj je to potrošništvo in
kaj to ni. Teh kriterijev v sedanji situaciji ne potre-
bujejo le oolikovalci socialne politike, temveč tudi
vodilne subjektivne sile v naši družbi;
2.	če hočemo začrtati najboljšo možno pot iz
razmer, v katere smo zašli in ki bo vodila k naši družbi
kot varčni, humani, egalitarni, svobodni in varni,
potem moramo v osnovo planiranja družbenega
razvoja nujno postaviti tudi podatke, ki izhajajo iz
raziskav življenjskih pogojev ljudi oziroma njihove
kvalitete.
Zinka Kolarič
dr. Matjaž Kmecl
6 - NAŠI DOPISNIKI
20. september 1964 - TEDNIK
Dober den! Zdaj pa hitro. Cajta malo, dela dosti Saj vete kak Je v
jeseni na deieli. Vsepovsodik te delo za rokov vleče. Vsoki den hodim v
gorico grozdeke šlatat, pa se nečejo prav zmehčati. Jaz se hojin, če nam
nede zdaj trojno sunce svetilo, da bomo kislega pridelali. Pa bode nekak
ie, saj de ga vinski patrun Martin malo pocukra.
Boj kak za grozdje no vino pa mene skrbijo tote zmešnjove na trgu
Z iivmo. Cene poaaju pa Se svmj no bikov nece več nišče kupiti. Na drugi
stroni pa meso uvoiamo. Pri tokšni gospodarski politiki bi mogli nekomi
malo koio doj slečti. Zdaj se je zgodilo tisto, kaj sen jaz ie enkrat Ioni
napoveda: zdaj mamo zadosti mesa, naši sotrpini v mestah no delavskih
naseljih pa nemajo več dinarov, da bi meseka privoščili. V zvezi s tem
nam piše tudi Franca izpod haloškega klanca; ki si je kupil skrinjo za
zamrznitev mesa. O tem je tak po domočen napisa pesmico:
„KO STOPIM V TRGOVINO, DA SKRINJO KUPIL BI, TRGO-
VEC ME POTOLAŽI: ZA DEVIZE SE DOBI! PONIZNO GA POV-
PRAŠAM: J A KJE JIH NAJ DOBIM? NAZAJ MI ON ODVRNE: TO
MENE NIC NE BRIGA, ZA TO JAZ NE SKRBIM!
SEM MARKE SI PRiSVERCAL IN SKRINJO KUPIL SI. ZA
PRASICKA NIMAM DNARA, ZDAJ SKRINJA MI SMRDL ADIJO
DEVIZE, TUDI DINAROV NIMAN VEČ, POZIMI SI ZELJE NA
REBRA BOM VESIL, MESO PA ZAENKRA T JE PREČ ..."
Bravo Franca. Dobro so vkuper zrima. Za društvo slovenskih pesni-
kov in pisateljev midva še glih nesma zrela, mogoče pa naju bodo sprejeli
v članstvo. Jaz bi ti tak nazaj dogovora:,,SKRINJ A NEJE SVINJA, TI
SE VLEll V NJO, GLOBOKO SE DOJ ZAMRZNI, PA TI LEPSE BO.
NA TEŽA VE BOS POZABIL. V SKRINJICI TAM MIRNO SPAL, TE
ODKRIL BO KSEFTMAN — ZA DEVIZE TE PRODAL . . ^
Zadosti za gnes. Zdaj pa veselo na delo, da se ne UIKeremu resen tak
zgodilo, kak sen Franci priporoča. Dobro se mejte ob puni ali pa ob
prozni skrinji. Srečno! Vaš Lujzek
Še enkrat o krompirju
Pisanje o krompirju je letos že precej oguljena tema. Nekateri trdijo,
da je njihov pridelek dober, drugi se pritožujejo. Odkupne cene so za
kmetov^ce prenizke, za tiste, ki morajo krompir za ozimnico kupiti, pa
previsoke. In tako dalje ...
Kmetovalec Jurij Petrovič iz Podvinc pravi, da je njegov krompir letos
lep, pridelek boljši kot pri nekaterih drugih pridelovalcih, kljub temu pa
precej manjši kot lani.
Petrovičevi so posadili krompir na približno 35 arih in računajo, da
bodo 3 ali štiri tone krompirja prodali. Seveda najboljšemu ponudniku.
Jurij Petrovič pa se spominja, da je v času njegovega otroštva bilo
povsem drugače. Kmetje so stali v dolgi vrsti in čakali na prodajo
krompirja. Se bodo čez nekaj let kupci postavili v vrsto?	jB
Opoldansloi Jažfaia pobirokev kroosfrfija pri Pctrovlževlh
Foto: M. Ozas^
POLETNI
DAN
Med počitnicami sem s prijatelji
velikokrat šel lovit ribe. Toda naj-
bolj se mi je vtisnil v spomin dan,
ko sem ujel največjo ril:w.
Bilo je zjutraj okrog šestih.
Pripravljal sem si vabo za ribe.
Vzel sem ribiški pribor in se od-
pravil proti Pesnici. Bilo ie zelo
mrzlo in megleno jutro, zato sem
si pri vodi takoj zakuril. Ko sem
končal s kurjenjem in se malce
ogrel, sem nastavil vabo. Palico
sem položil na kamen in sedel. Cez
kakih petnajst minut je prišel
prijatelj Andrej. Tudi on je nasta-
vil vabo in začela sva se
pogovarjati. Toda naenkrat naju
je zmotil šum kakor da bi se nekaj
drgnilo ob kamen. Pogledal sem
proti svoji palici in zagledal, da jo
nekaj vleče proti vodi. Pograbil
sem jo in zategnil. Občutil sem
veliko težo. Ni bilo dvoma, da se
je zapela velika riba. Ko sem jo po
približno desetih minutah tako
utrudil, da se ni mogla več upirati,
sem jo potegnil na suho. Bila je
kapitalna mrena. Tako sem jo dal
v mrežo in s prijateljem sva
odhitela domov. Tam sem jo steh-
tal. Imela je kar tri kilograme.
Večje ribe še nisem ujel.
Med počitnicami sem preživel še
veliko veselih in žalostnih dnevov.
In žal mi je, da so počitnice tako
hitro minile. „ v \ m
Boštjan Kolar, 7/a,
OS Franca Belšaka,
Gorišnica
Na proslavi v
Slovenskih Konjicah
Delovni kolektiv Konusa v Sloven-
skih Konjicah je v soboto 15. septem-
bra svečano proslavil 90-letnico
obstoja kolektiva. Proslave smo se
udeležili tudi delavci TOZD Lahka
obutev iz Majšperka, ki se nadvse
uspešno razvija v okviru Konusa. V
okviru prireditev so odprh sodobno
računalniško vodeno skladišče. Po-
poldne pa je bil v parku slavnostni
zbor vseh delavcev, na katerem je go-
voril France Popit, predsednik pred-
sedstva SRS
ODMEV NA ČLANEK JIHERLOVA PLOŠČAD. DEKUCA ZA VSE"
Turisti Ziherlove ploščadi 16
2e dolgo smo želeli širši javnosti predstaviti aktiv-
nosti Hišnega sveta Ziherlove ploščadi 16, Ptuj. Očit-
no smo potrebovali vzpodbudo, kakršna je članek
,,Ziherlova ploščad, deklica za vse", ki je bil obja-
vljen v Tedniku, dne 6. 9. 1984. Naš sestavek naj bo
odgovor tovarišu M. J., hkrati pa naj dokaže, kako
lahko malo dobre volje združi v delu in zabavi 15
družin z najrazličnejšimmi življenjskimi navadami in
interesi. ,
Pred šestimi leti, ko smo se vselili na Ziherlovo
ploščad številka 16 (tudi za vse nas je bila neizmerna
sreča dobiti novo stanovanje), so bili naši edini stiki
pozdravi na stopnišču. Kmalu smo spoznali, da živeti
za zaprtimi vrati novega stanovanja ni edina sreča.
Na sestanku Hišnega sveta je bila dana pobuda za vr-
sto aktivnosti in pričeli smo jih po stari slovenski na-
vadi — z zabavnim večerom. Zal nam je, da odmeva
v javnosti samo ta del našega družabnega življenja.
Zato želimo navesti, kaj vse smo v skromnih šestih
letih že dosegli.
Najprej smo z lastnimi sredstvi in prostovoljnim
delom uredili dva prostora v kleti — sobo Hišnega
sveta in sušilnico, za skupne potrebe nas odraslih in
naših 17 otrok. Skoraj vsi stanovalci smo člani šport-
ne sekcije in plačujemo simbolično članarino. S sred-
stvi smo nakupili mizo za namizni tenis, šah in opre-
mo za skupne prostore. Občasno organiziramo tudi
družinske kolesarske izlete.
Klubske prostore namenjamo, poleg rekreativnih
dejavnosti, srečanjem ob praznikih, ko nam naši cici-
bani, pionirji in mladinci pripravijo program. Ze
dvakrat je bil program naših nadebudnežev objavljen
po Radiu Ptuj, predstavili pa so se tudi v drugih kra-
jevnih skupnostih in nekaterih delovnih organizaci-
jah.
In da ne bo kdo pomislil, da nas druži samo želja
po zabavi! Naj navedemo, da je skozi tako zbližane
medsebojne odnose stekla tudi medsebojna pomoč
med stanovalci. V času najhujše bencinske krize smo
npr. vsi stanovalci zbrali bone za soseda, ki je moral
svojo bolno hčer večkrat peljati na zdravljenje v Lju-
bljano, da ne omenjamo, nam že povsem samoumev-
ne pomoči, kot je popravilo avtomobilov, pleskanje
sosedovega stanovanja, čuvanje otrok in podobno.
Ne moremo si kaj, da ne bi povedali svojega mne-
,nja tudi o cirkuški areni sredi Ziherlove ploščadi. Na
ploščad so se preselile pretežno mlade družine, zato
je, iiiz:uiuijivo, tukaj tudi veliko otrok. Med nami je
vse preveč takih, ki otroke preganjajo tako z zelenic
kot s stez, ki so namenjene pešcem, ob tem pa ne raz-
mišljajo, da se otroci pravzaprav nekje morajo igrati
in zadrževati. Nenačrtovano igrišče je zanje vse pre-
malo. So tega krivi sami, ali smo krivi mi, odrasli?!
Samo opozarjati na nesrečo, ki se bo pripetila starej-
šim občanom, je zdaleč premalo. Poudarjamo, da
smo na Ziherlovi ploščadi 16 povsem dovolj učinko-
viti.
Pred štirimi leti smo otrokom pomagali pri organi-
zaciji Pionirskega hišnega sveta. Otroci se udeležuje-
jo vseh naših akcij, poleg tega pa imajo tudi samo vr-
sto aktivnosti, ki jih izpolnjujejo leto za letom. Otro-
ci so dolžni skrbeti za urejeno in čisto okolic6, zbira-
jo tudi odpadni papir in steklenice in tako naredijo
usli^^marsikateremU ^novalcu. Ob vseh praznikih
nas "pfe^senetijOT žtasti smo ponosni na njihove prire-
ditve ob Dnevu žena. Vsako leto jih obišče dedek
Mraz, k rajanju pritegnemo tudi otroke iz drugih
vhodov. Naši otroci so se na poligonu v Hajdošah
pod vodstvom inštruktorja učili pravilne vožnje s ko-
lesom. Za njihovo aktivnost smo jih nagradili z izle-
tom v živalski vrt, s kopanjem v Ptujskih toplicah in
z ogledom razstave ptic.
Tako prenašamo izkušnje na mladi rod, saj bi ga
radi vzgojili v ljubezni, do bližnjega, kar se nam zdi v
današnjem času, ko se ljudje vse preveč odtujujemo,
vredno posebne pozornosti.
Pa še nekaj o turistih, ki so neusmiljeno zasmradili
Ziherlovo ploščad. V prvi vrsti naj se opravičimo
vsem, ki jih je motil vonj po dimu in ciganski pečen-
ki. Kaj več od tega (razen nekaj taktov glasbe) jih
motiti ni moglo, saj so navedbe M. J. neresnične.
Stanovalci Ziheriove ploščadi 16 nismo za seboj
pustili onesnažene okolice, ker je niti — razen z di-
mom — onesnažili nismo. Naslednji dan obkladki na
čelu niso bili potrebni, piknik pa se je končal ob
,,uradnem času"', ob 22. uri, namreč. Tako so se vsi
spanja željni občani lahko pošteno spočili, v kolikor
niso do jutra gledali program TV oz. jih hTmotiTa ga-
silska veselica.
Hišni svet Ziheriove ploščadi 16 je ob letošnjem
prazniku Krajevne skupnosti Boris Ziherl prejel Priz-
nanje krajevne skupnosti za izredne zasluge pri raz-
voju krajevne samouprave.
Hišni svet
Ziheriove ploščadi 16
%	PTUJ
Odgovor m članek ,,iCa| vse počenjalo lovci"
v Tedniku dne 30. avgusta 1984
številka 34, na šesti strani, v rubri-
ki naši dopisniki, je bil objavljen
članek, na katerega bi radi dali ne-
kaj pojasnil anonimnemu podpi-
sniku Viki-ju, z našo dopolnitvijo
kaj je potrebno napraviti za ohra-
nitev divjadi.
Lovska družina Trnovska vas go-
spodari na 2.200 ha lovne površi-
ne, ki jo ima razdeljeno na 4 lov-
ske revirje, za katere so posebej
zadolženi člani lovske družine z
opravljenimi lovsko-čuvajskimi
izpiti. Ti lovski čuvaji so dolžni
vsaj enkrat tedensko obiskati do-
deljen revir in vsa zapažanja vpisa-
ti v posebno knjigo ter na lovskem
posvetu in UO poročati o svojem
delu oz. opažanjih in opravljenih
ukrepih.
Vsak član lovske družine je pose-
bej zadolžen za zimsko krmljenje
male divjadi in ureditev vsaj dveh
krmilnic, ki jih mora v zimskem
času primerno zalagati s hrano
(koruzo). Poleg tega je zadolžen za
intenzivno zatiranje vseh plenilcev,
pokončevanje vseh potepuških
PSOV in mačk. pokončevanje lisic
(v letu 1984 pokončanih 9), verjet-
no avtor članka za to ni vedel; in
še vrsto drugih stvari, ki jih tu ne
bomo naštevali.
Dogodek, ki je bil v Tedniku
opisan, ni potekal popolnoma ta-
ko, kot je v resnici bilo.
Član naše lovske družine se je re-
snično, z lovskim gostom iz sose-
dnje Avstrije, vračal z lova domov
in sta okoli 250 m od navedenega
dogodka zagledala dva psa, ki sta
se tudi verjetno vračala z lova pro-
ti domu. Za katera psa gre takrat
lovca nista vedela, ker pa pes brez
nadzorstva lastnika ne sme biti v
lovišču je lovec v gozdu streljal na
njega. Torej ni bil samo en pes,
ampak dva in oba od enega lastni-
ka..j3Qyrh tega na šf; eden necep-
ljen. Preverjeno pri Obdravskem
zavodu za veterinarstvo in živino-
rejo Ptuj.
Po izjavah krajanov in lovcev,
sta se navedena psa v času mlačve
žita prosto, brez nadzora lastnika,
gibala v lovišču oddaljena od do-
ma več kot 1 km in da sta okoli 10
dni pred tem dogodkom pokončala
na tujem dvorišču dve kokoši. Iz
tega lahko sklepamo, da psa la-
stniku ne čuvata živine na paši in
pred kokošnjaki kokoši pjed lisi-
cami, kot je bilo opisano, temveč v
lovišču koljeta pernato divjad, na
kmečkih dvoriščih pa domače ko-
koši.
Žalostno je, da se ^nonimno
podpisani avtor članka ni ojunačil
pred enim letom in opisal dogod-
ka, ki se je pogodil tudi v naselju
Sovjak, oddaljen od tega dogodka
okoli 500 m, ko je stekla lisica na
kmečkem dvorišču napadla psa na
verigi. Takrat je bilo ogroženo ne
samo'zdravje, ampak celo življenje
človeka in da je takrat hitra inter-
vencija istega člana lovske družine,
kot je bil opisan v dogodku,
verjetno pomagala, da ni prišlo do
naihuišega, saj sta bila po podat-
kih virološkega inštituta biotehni-
čne fakultete v Ljubljani oba torej
pes in lisica pozitivna. Lovska
družina je takoj po prejemu tega
obvestila in prejemu odločbe o
okuženem območju pristojnega
organa za inšpekcijske službe ob-
čin Ormož in Ptuj št. 322-^/80-5-
JB organizirala veliki lov na ško-
dljivce, predvsem i|^lisice, prek
civilne zaščite krajevre skupnosti
Trnovska vas, kar lahko potrdita
poveljnik in načelnik CZ in da je
na tem lovu sodelovalo prek 80
pripadnikov CZ in drugih kraja-
nov, da pri tem ne omeiijarao šte-
vilo skupnih lovov na škodljivce,
ki jih organizirajo lovci kot člani.
Verjetno avtor članka, če bi prej
vse to vedel, se ne bi osredotočil
samo na opisan primer in samo
sramotil lovce, predvsem posamez-
nike v javnih sredstvih obveščanja,
temveč bi tudi našel črnilo in pero
za opis dobrih del lovcev in ne sa-
mo iz Trnovske vasi, temveč slo-
venskega lovstva na sploh.
Lovci iz lovske družine
Trnovska vas
fyOVI TELEFOfyi v SLDVEiySK( BISTRICI
Prebivalci Slovenske Bistrice bodo letos bogatejši
za blizu 680 novih telefonov. Pridobitev bo prav
gotovo velikega pomena, saj postaja tudi telefon za
mnoge že kar prava potreba. Da je med njimi tudi
nekaj takšnih, ki mislijo v naprej in si bodo telefon
zagotovili že sedaj ni novost, saj danes plačano je že
jutri mnogo dražje.
Tako kot v vseh krajih, kjer. so gradili telefonske
napeljave, se tudi v Slovenski Bistrici srečujejo s
težavami, med katerimi je na prvem mestu dobava
potrebnih kablov. To pa je tudi vzrok, da z deli
nekoliko zamujajo. Pri TOZD Planika Slovenska
Bistrica, ki je za dobavo teh kablov pristojen v
bistriški občini, si prizadevajo, da bi do kablov prišli
v najkrajšem možnem času. Saj se tudi pri njih
zavedajo, da se zamujanje pri nabavi kablov skoraj
obvezno pozna tudi pri večanju stroškov zgraditve
novega dela telefonsKega omrežja. 1 o pa predstavlja
tudi nove težave pri samih naročnikih.
Po zadnjih ugotovitvah bo celotna naložba v za-
gotovitvi okoli 680 novih telefonov veljala okoli 50
milijonov dinaijev. Vsak od naročnikov pa bo za
priključek moral odšteti 60.000 dinaijev. Zagotav-
jajo jim, da bodo telefoni v njihovih stanovanjih
zazvonili še v letošnjem letu. Že spomladi prihodnje
leto pa bodo v Slovenski Bistrici, ob sedanjem
poštnem objektu, zgradili še objekt, s katerim bodo
razširili sedanjo telefonsko centralo, v kateri bo
mogoče priključiti še okoli 1200 novih številk.
Prav v teh dneh potekajo že zadnja dela pri na-
peljavi telefonskih linij v smeri krajev Poljčane in
Črešnjevec.
Viktor Horvat
TEDNIK ~ september 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
PISATEU MOMO KAPOR - NAŠ GOST
Nocoj (20. sept.) ob 19. uri se
bo ptujskemu občinstvu predstavil
s svojimi deli beograjski pisatelj
Momo (ali Momčilo) Kapor. Večer
je pripravljen v okviru ptujskih
kulturnih srečanj. Za bolj doživeto
spremljanje branja in pogovora z
njim je knjižnica izbral miljejsko
primernejši paviljon Dušana Kved-
ra, da bo tako odgovarjajoči
ambient. Za lažje spremljanje nje-
gove literature bom na kratko
predstavil tega znanega pisca
uspešnic, novo zvezdo na nebu
srbske literature, kolikor bom pač
uspel ob skromnem dotoku del, ki
do nas Ptujčanov pridejo.
Momo Kapor je po rodu Herce-
govec, ki se je rodil 8. aprila
1937 v Sarajevu. Svetovno vojno
oziroma okupacijo je doživljal
najbolj neposredno, krvavo, saj so
ga štiri in pol letnega potegnili ob
nekem bombardiranju Sarajeva
izpod umrle matere. Končal je
likovno akademijo in nekje pravi,
da mu je Andrič priznal smisel za
slikanje, a mnenja o njegovem
pisanju pa ni izrekel. Objavljal je v
Ninu, Politiki, Oslobodjenju,
Književnih novinah, ženskih listih
idr. Njegov najčešči poklic je bil
novinarski, saj je pisal oziroma še
piše likovne, televizijske in gleda-
liške kritike, bil televizijski sceno-
graf, skratka znan je bil po marsi-
čem, samo po pisateljevanju ne.
Tako je dokaj pozno, leta 1972, v
njegovem 35. letu izšlo prvo
književno delo, če tu odmislimo
drame. In potem se je usul plaz, ki
spominja na našega Pavla Zidarja.
Naštejmo dela: zbirka združenih
zgodb ali novel Beleške jedne Ane
(Zapiski neke Ane, slov. prevod
1978) 1972 (5 izdaj), 1 druge priče
(In druge zgodbe) 1973, Foliranti
1974 v devetih izdajah m sloven-
skem prevodu, nadaljevanje Zapi-
skov neke Ane ,,Hej, nišam ti to
pričala" 1975 v štirih izdajah,
roman Rrovincijalac 1976 (4 izda-
je), roman Ada 1977 (3 izdaje),
Lanjski snegovi 1977, roman Zoe
ali naša inačica Orvvellovega
„1984" iz 1. 1978 (2' izdaji),
zgodbe Skitam i pričam 1979 (2 iz-
daji), roman Od sedam do tri
1980,	101 priča 1981, roman Una
1981.	Omenimo še drame Trule
kobile 1965, Pasijans 1967, razne
radijske in televizijske igre idr.
Ce omenjamo njegovo knjižno
delo, se moramo spomniti duhovi-
tih feljtonov z naslovom ,,Pismo
Slovencima", ki jih je občasno
objavljal od 1978 do 1980 sloven-
ski tednik Teleks in jih je tudi sam
avtor ilustriral, kot tudi večino
svojih knjig. Prav tako se marsik-
do spomni v Večeru izpred nekaj
let (1976) njegovega intervjuja,
kjer med drugim z nostalgijo
govori o Mariboru in Ptuju in že-
lji, da bi tu živel. Premalo podat-
kov imam, da bi lahko avtoritati-
vno trdil, da je tudi Ptuj zapustil
nekaj sledov v njegovem ustvarja-
nju, čeprav se temu zdi tako, toda
to bomo lahko zvedeli od samega
avtorja. Momo seje učil slovenski,
tako da ne bo težko najti z njim
neposrednejšega stika, čeprav se
nekatera njegova dela najlepše be-
ro v originalu zaradi tipičnega jezi-
ka, ki ga jemlje iz ulice, vendar so
nam nekateri izrazi neznani ali celo
tuji.
V čem je uspeh Kaporjevih del.
Nekateri kritiki enoglasno trde, da
se je znal približati mladim, opiso-
val njihove probleme, se tako re-
koč identificiral z žensko psiho.
Srednjo, svojo, generacijo je prite-
gnil z nostalgijo po petdesetih in
šestdesetih letih, njegova največja
ljubezen pa so poleg ženskih likov,
kot- je Ana, Mima Laševska, Zoe
itd. beograjsko savsko nabrežje
Ada Ciganlija, UGca Kneza
Mihajlova, potovanja idr. Čeprav
ga nekateri napadajo, da piše trivi-
jalno literaturo, vendar ne najde-
mo v njegovih delih obscenosti,
pornografije, temveč le (kot pravi
kritik Igor Mandič) ,,strast govo-
rjenja", neizmerno ljubezen do
preprostih enostavnih ljudi, ubo-
gih študentov, ki so si predstavlja-
li, da bodo osvojili svet, a so eden
za drugim propadali, mladih dek-
let, ki so nameravale postati film-
ske zvezde, a so si jih podajali po
filmski džungli, dokler jih niso kot
stare cunje zavrgli, skratka za
večkrat lahkotno pripovedjo se
pojavljajo tragični toni, vendar
pisatelj nikoli ne pade v sarkazem;
vedno je topel in razumevajoč.
Po drugi strani lahko z goto-
vostjo trdimo, da ni njegova lite-
ratura plaža, s katero se danes
krmijo množice, temveč zahteva
pri branju kar dober intelektualni
napor.
Redko srečujemo neslovenske
pisatelje na naših literarnih veče-
rih, v glavnem smo imeli kajkav-
ske pesnike, zato želimo Kaporja
predstaviti tudi knjižno in smo v
Ljudski in študijski knjižnici pri-
pravili manjšo razstavo njegovih
del, seveda v kolikor jih imamo,
ah pa smo si jih izposodmiz Naro-
dne in univerzitetne knjižnice v
Ljubljani, tako da si lahko njegove
knjige vsak sam ogleda in si jih
pozneje tudi po želji izposodi.
Razstava bo odprta od 17. do 29.
septembra 1984 v prostorih študij-
skega oddelka, vsak dan od 8. do
19. ure, v soboto pa od 8. do 12.
ure.
(Opomba: Ker precej ljudi sprašu-
je, kje se dobijo karte za ta litera-
rni večer, povemo, da je vstop
prost!)
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Medtem, ko se mora mestni
otrok zadovoljiti s piščalkami, ki
jih kupi v trgovini, si podeželski
otrok naredi piščalko sam. Vrho-
ve piščalke — narejene iz lubja, so
tak tip glasbila. Piščalka iz lubja je
izrazito spomladansko glasbilo,
ker Je takrat drevje muževno in je
iz takega mogoče omužiti piščal-
ko. Tudi take piščalke se med se-
boj razlikujejo — od preprostej-
ših, ki dajo le en glas pa do piščalk
s premakljivim zamaškom ali
luknjicami, na katere si otroci
(največkrat pastiiji) lahko zaig-
rajo viže.
Rog iz lubja (v naši zbirki
so štirje), je glasbilo zna-
nd po vsej'' Sloveniji in
velja kot drugo po Evropi
za izrazito pastirsko. N aredili so si
ga pastirji med spomladansko
pašo. Nekako do 2. sv. vojne je
ponekod trobil na lubnati rog
vaški pa^jtir. T^r. v Boihinju ^
^utraj naznanTrgospodlnjaifi, naj
spustijo krave iz hlevov, ali jih
priženejo v gmajno. Sicer pa so se
s tuljenjem na rogove zabavali
fantiči, kadar jim krave med pašo
niso nagajale. Ker so lubje hitro
posuši, so si naredili rogove vsak
dan sproti in se skušali, kateri bo
naredil boljšega, glasnejšega.'
Vrbove piSčsl&e !a rogovi Iz lubja,
fototeka etnološkega oddelka,
fotoRalfČeplak.
RaifČeplak
'tekst je povzet iz knjige Zmage
Kumer, Ljudska glasbila in godci
na Slovenskem, Ljubljana 1983;
ter iz knjige Muzičke enciklope-
dije, Zagreb 1971.
PTUJSKA KULTURNA
SREČA!yJA
Nocoj bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju literarni
večer, na katerem se bo ptujskemu občinstvu predstavil znani beograjski
pisatelj Momo Kapor. Kulturna srečanja se bodo prihodnji teden
nadaljevala z lutkovnimi dnevi. Od 24. do 27. septembra bodo lahko
otroci od četrtega do dvanajstega leta videli predstave Lutkovnega
gledališča Maribor, Lutkovne skupine Lendava, Lutkovnega gledališča
Kamnica ter Cveta Severja in Cankarjevega doma. Predstave bodo v
ptujskem gledališču vsak dan ob 18. uri.
Srečanja se bodo nadaljevala Se v oktobru, ko bomo videli sedem
prireditev, končana pa bodo okrog 24. oktobra.
N. D.
Publikacija o
Tonetu Žnidariču
Občinski odbor ZZB NOV Ptuj
skupno z OS Toneta Znidariča in
krajevno skupnostjo Tone Znidarič
Ptuj pripravlja natis publikacije o
mladih španskih borcih z našega
območja, s posebnim poudarkom
na življenje in delo revolucionarja
Toneta Znidariča. Publikacijo
pripravlja prof. zgodovine Ljubica
Suligoj.
F
fVtaloinarnosti še In še
..Oglejte si tole!!! Pozdrav DD."
Ta spremni pripis beremo na listu 2 natisnjeno gla-
vo Avto-moto društva Moste, vabečem na družabno
srečanje s plesom. PoSiljavec tega vabila ni zaznamo-
val jezikovnih napak in slabosti, jih je pa vse polno:
avto moto je pisano narazen, prav pa bi bilo z veza-
jem, ker gre za prvotno priredno zvezo dveh yes8d; pi-
šejo avto šola, avto trening, žiro račun — vse narazen,
bolje pa bi bilo to pisati skupaj, saj gre za podredno
zvezo obeh sestavin (v tem smislu je boljše tudi avto-
motodruštvo kakor avto-moto društvo); srečanje bo v
petek dne 16. marca 1984 ob 19.00 uri: veliko bolje z
vejico pred dne in^ za. 1984, prav pa ob 19. uii (ali ob
19h, ali ob 19.00); sporočite na telefonsko številko
445-212, najkasneje: telefonsko številko je bolje pisati
brez vezaja, samo z razmikom med obema deloma šte-
vilk, vejica pred najkasneje pa tudi ni nujna; ulica
Jana Husa — prav: Ulica Jana Husa ali Jana Husa uli-
ca; sta se odbora obeh sekcg m HOTEL ILIRIJA-Lju-
^Ijana odločili organizirati — bolje: sta se odbora
obeh sekcij odločila, da bosta s Hotelom Ilirija iz Lju-
bljane organizirala (ker so sicer težave z ujemanjem v
številu); Pričakujemo vas z vašim zakonskim tovari-
šem (. . .), da se tega srečanja udeležite — brez nemar-
nosti v vezanju besed: Pričakujemo, da se boste tega
srečanja udeležili s svojim zakonskim tovarišem; in:
družabno srečanje članov AMD Moste s plesom je
tudi malo boljše kot družabno srečanje s plesom čla-
nov AMD Moste; v prostorih MOTELA TIKVEŠ —
Draga pri Agrostroju — kako nam je razumeti zvezo
MOTELA TIKVEŠ — Draga?; bolj pristnih stikov —
to se normalno stopnjuje tako: pristnejših stikov. Tu-
di izbira besed in skladenjskih oblik je slaba: zaradi
osiguranja prostora — da si zagotovite prostor; rezer-
vacije bomo zadržali do 20.00 ure — vam bomo hra-
nili do 20. ure. — Tudi oblikovalnost je vse prej kot
dobra: npr. raba samih velik črk (glej zgoraj), razme-
tano pisanje telefonskih številk, ni emblema AMZ,
ampak le AMS in pač še kaj.
Tudi praktično pisno sporazumevanje mora upo-
števati pravopis, slovnico, slovar ter težiti k čim ve^i
lepotni dognanosti. Brez muje se še čevelj ne obuje,
pravi naš pregovor: v zadevah pisne kulture velja to
tem bolj.
30. nadaljevanje
Po zatrtju revolucionarnega vrenja in uvedbi novega absolutistične-
ga reda je imel tisk na izbiro le dvoje: da podpira dunajski absolutizem
ali pa neha izhajati. Ljudevit Gaj je sklenil kompromis in na Dunaju
podpisal dogovor, da bodo vsi članki v njegovih časopisih skladni s
težnjami vlade. S tem so njegove Narodne novine postale uradni časopis
za Hrvatsko in Slavonijo.
kopitar-pobudnik za srbski časopis
Jernej Kopitar, ki je 1810. leta posta! cenzor slovanskih in novo-
grških knjig na Dunaju, se je med proučevanjem slovanske književnosti
začel močno zanimati za srbski jezik in cirilico. Na Dunaju živečima Sr-
boma Davidoviču in FruSiču, mladima študentoma medicine, je pomagal,
da sta začela izdajati časopis v srbskem jeziku — Novine srpske. Prva
Številka je izšla 1. avgusta 1813. leta. Okoli časopisa se je zbirala vsa te-
danja srbska inteligenca na Dunaju. Eden izmed sodelavcev je tudi Vuk
Karadžič, ki je v časopisu objavljal svojp dela o jeziku in literarne
polemike. Časopis je prenehal izhajati leta 1822. Novine srpske so potem
spet začele izhajati 5. januarja 1835 v Kragujevcu, in sicer enkrat na teden
na štirih straneh. Ustanovljene so bile kot uradni list kneževine Srbije.
Prvi urednflTčasopisa je bil Dimitrije Davidovič, ki je bil že tudi ustanovil
Novine na Dunaju. Po poldrugem letu se je časopis preselil v Beograd in
se leta 1845 preimenoval v Srpske novine ter s tem imenom izhajal do leta
1919.
bleivvesove novice
Časopis, ki je veliko prispeval k oblikovanju novinarskega bralstva v
Sloveniji, so bile Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je 5. julija 1843 v
Ljubljani začel izdajati dr. Janez Bleiweis, tajnik Kranjske kmetijske
družbe in predstavnik konservativnega tabora na Slovenskem. Novice so
bile zasnovane kot praktični strokovno-poučni časopis za kmete in obrtni-
ke. Prinašale pa so tudi novice iz političnega in kulturnega življenja. Leta
1848 so imele novice naklado 1800 izvodov. Izhajale so tedensko in dvak-
rat tedensko do leta 1902.
Resničen političen tisK v slovenščini se pojavi leta 1848. Julija tega
leta je v Ljubljani začel izhajati liberalni časopis Slovenija (1848—1850),
istega meseca pa so v Celju začeli izhajati Celjske slovenske novine. To je
prvi slovenski časopis zunaj Ljubljane. Pod vplivom revolucionarnih
tokov je v Ljubliani začel izhaiati tudi prvi slovenski mladinski list Vedež
(1848—1850), v Trstu pa Slavjanski rodoljub. Leta 1849 začne izhajati
tudi prvi slovenski cerkveni list Slovenski cerkveni časopis, ki se je kasne-
je preimenoval v Zgodnjo Danico oziroma Danico, ki je izhajala do leta
1906.
Pri naštevanju prvih naših časopisov je treba vsekakor omeniti tudi
prvi časopis, ki je izšel na tleh sedanje SAP Kosovo. To je bil časopis
Prizren, ki je začel izhajati leta 1871 v Prizrenu. Izhajal je enkrat na
teden v srbskem in turškem jeziku. Obveščal naj bi ,,krščansko prebi-
valstvo v prizrenskem okrožju", ustanovljen pa je bil v času, ko so turške
oblasti poskušale izvajati določene reforme na Balkanu. Časopis naj bi
bil glasnik teh reform in prebivalstvu naj bi poročal tudi o novih zakonih
ter o tem, kaj se dogaja drugod po svetu.
Prvi časopis, ki je bil namenjen bralcem v Bosni, je nastal pod vplivom
hrvaškega ilirizma, kakor tudi pod vplivom Dositeja Obradoviča in Vuka
Karadžiča. Pod imenom Bosanski prijatelj je izšel 1850 v Zagrebu. V
Sarajevu pa je 1866 začel izhajati Bosanski vjesnik. Založnik in urednik
tega časopisa v Bosni in Hercegovini je bil zemunski tiskarnar Ignjat So-
pron, njegov glavni sodelavec pa Miloš Mandič, ki so ga klicali kar Miloš
Novinar. Bosanski vjesnik je izhajal enkrat na teden. Poleg Vjesnika je So-
pron izdajal tudi uradni list Bosna, ki je izhajal do avstro-ogrske zasedbe
leta 1878. Bosna je bila glasilo turške uprave in je v glavnem prinašala
uradna sporočila in objave, medtem ko je Bosanki vjesnik — urejen sicer
po vzoru turških časopisov — objavljal tudi poljudne vesti in se zlasti
ukvarjal tudi s poročanjem o delu šol. Bosanski vjesnik je tudi od prve šte-
vilke naprej že objavljal plačane oglase.
Hercegovci pa so svoj prvi časopis dobili leta 1876, ko se je del sarajev-
ske tiskarne preselil v Mostar. Časopis se je imenoval Neretva (izhajal je v
turškem in srbskem jeziku). Izšlo je le nekaj številk, potem pa je časopis še
istega leta nehal izhajati.
Pod avstro-ogrsko okupacijo so v Sarajevu začeli izdajati uradni list
okupacijskih oblasti, ki seje imenoval Bosanko-hercegovačke novine, ki so
se leta 1881 preimenovale v Sarajevski list (izhajal je do leta 1918). Pod
vplivom literarnih krogov pa je začel 1885 izhajati napredni petnajstdnev-
nik Bosanka vila, ki je imel dva tisoč naročnikov. Tolikšnega števila na-
ročnikov ni imel noben drug časopis v Bosni in Hercegovini. (Kasneje sta se
v Sarajevu oziroma Mostarju pojavila Se dva literarna lista: Nada in Zora,
ob prelomu stoletja pa je v Sarajevu začel izhajati zabavno literarni časopis
Behar.)
Prvi črnogorski časopis — Crnogorac — je začel izhajati januarja
1871 v Cetinju. Kasneje seje preimenoval v Glas Črnogorca („kot tedenski
časopis za politiko in književnost"). Časopis je bil glasilo Združene srbske
mladine, ki je močno vplivala na politični in kulturni razvoj Črne gore.
začetki makedonskega časopisa
Po berlinskem kongresu 1878 se je precejšen del makedonske intele-
gence izselil v Bolgarijo. Mlada bolgarska buržoazija je to izkoristila in tu-
di s pomočjo tiska poskušala prikazati Makedonijo kot del bolijarskega
ozemlja. To je bil glavni razlog zakaj sta prva časopisa za Makalonce izšla
v Bolgariji pod bolgarskim vodstvom. To sta bili Makedonec (1880) in Ma-
kedonski slozi (1885).
Nadaljevanje prihodnjič
Razstavo s tem naslovom je do 3. decembra letos
mogoče videti v Zagrebu — v Muzejskem prostoru
na Jezuitskem trgu. Razstavljenihje 150 eksponatov
izdelanih iz kamna, keramike, brona, žada, porce-
lana, svile, ki so jih izbrali kitajski strokovnjaki. Gre
za prikaz razvoja kitajske civihzacije od neoiitika do
dinastije Tang, torej za pregled 80(X)-letnega
obdobja. Zares vredno sije ogledati to bogato kul-
turno, umetniško in znanstveno dediščino, ki je v
takem obsegu zunaj kitajskih meja še ni bilo videti.
Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure, ob
ponedeljkih pa od 14. do 18. ure. Skupine imajo pri
vstopnini popust, sicer pa je potrebno odšteti za
individualni ogled razstave 200 dinaijev za odras-
lega in 50 za otroka. V razstavišču je organizirana
tudi prodaja spominkov — izrednega zanimanja so
deležne kitajske paličice, kijih je moč kupili za 100
dinarjev, prodajajo pa tudi razne spominske iz po-
rcelana in kitajske svile. Po slednjih posegajo tisti z
globljimi žepi, prav tako po katalogu, ki velja 1900
dinaijev. Sicer pa ponujajo tudi razglednice in
brošure.	N. D.
Bronasta sponka za pas, okrašena z zlatom, okrogibni ploščicami iz žada in s steklenimi kroglicami, (475 — 221
pred našim štetjem)
8 - OGLASI IN OBJAVE
20. september 1984 -
TEDNIK - 20. september 1984
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
ROKOMET
Pomembna
zmaga
Ormožanov
Igralci RK Ormož so v soboto
pred 300 navdušenimi privrženci
dosegli pomembno zmago in
prvi par točk v republiški roko-
metni ligi. Njihov nasprotnik so
bile Ponikve, odlično uvrščena
ekipa v prejšnji tekmovalni sezo-
ni. Domačini so ob bučni podpo-
ri gledalcev začeli in tudi nada-
ljevali zelo dobro. Zlasti so dobro
igrali v obrambi, kar jim je
omogočilo nekaj hitrih nasprot-
nih napadov, ki jih je z zadetki
zaključil Polak. V sredini druge-
ga polčasa so domačini vodili s
štirimi zadetki prednosti (20:16),
vendar so se jim gostje približali
na zadetek razlike in nato celo
izenačili. Zaključek srečanja v
Mestni grabi je bil zelo razbur-
ljiv, vse je kazalo na neodločeni
izzid. Vendar je Krstiču nekaj
sekund pred koncem uspelo to,
kar se redko dogaja. Prek bloka
je zadel z devetmetrovke in
veselje domačinov je bilo nepo-
pisno. Ormožani so zmagali s
25:24. Sicerr srečno, vendar si
gostje po prikazani igri točke
niso zaslužili.
ORMOŽ: Gaberc, Krstič 5,
Žižek, Vukan 2, Maučič, Polak
11, Zemljič, Pavlovič 2, Rajšp 1,
Zabavnik, Hedžet 4, Antolič.
PORAZI DRAVE
IN VELIKE NEDELJE
Redno kolo so odigrali tudi v
drugih republiških ligah. Naše
ekipe niso bile uspešne. Tako so
igralci Velike Nedelje na svojem
igrišču s 17:18 izgubili s Krogom,
člani Drave s 23:28 v Bakovcih,
članice Drave pa s 13:18 v
Beltincih. Torej s pomurskimi,
ekipami ni bilo uspeha. Zelo
razburljivo je bilo v soboto
zvečer v Veliki Nedelji. Gostje so
igrali odlično in ves čas srečanja
vodili tudi s tremi zadetki pred-
nosti. Vendar so jih domačini ob
koncu ujeli, priložnosti za točko
pa v zadnjih sekundah niso
izkoristili.
V mladinskih ligah je bil
izkupiček polovičen. Zmagali so
mladinci Drave (v Murski Sobo-
ti) in Ormoža (proti Braniku),
izgubili pa mladinci Velike Ne-
delje (s Krogom) in mladinke
Drave (z Velenjem).
PRIHODNJA
SREČANJA
v tretjem kolu, ki bo ob koncu
tega tedna, bo nekaj zanimivih
srečanj. Ormožani se bodo v prvi
republiški ligi v Ribnici pomerili
z domačim Inlesom, ki je v
prejšnji sezoni igral celo v drugi
zvezni ligi. V drugi republiški
ligi—vzhod pa bo najbolj zani-
mivo v Ptuju. Domači člani se
bodo namreč pomerili s člani
Velike Nedelje. Srečanje sosedov
se bo na stadionu Drava pričelo
ob 17. uri. Pred tem pa bo v
Ptuju še prvenstveno srečanje
ženske lige med Lisco iz Sevnice
in domačo Dravo. To srečanje se
bo začelo ob 15.30. Nastopile pa
bodo tudi vse naše mladinske
ekipe.
1. kotar
Trenutek z razburljivega sobotnega srečanja v Ormožu (foto I. kotar)
Drava-
Partizan
1:0(0:0)
Nogometaši Drave so v nedeljo
popoldan v Ptuju pred približno
2(X) gledalci dosegli prvo zmago v
novem prvenstvu vzhodne ob-
močne republiške lige. Z veliko
težavo so premagali moštvo
Partizana iz Slovenj Gradca.
V	prvem polčasu so gledalci vide-
li nekaj polovičnih priložnosti in
slabo srečanje. Precej bolje je bilo
v drugem polčasu. Domačini so
prevzeli pobudo, vendar se borbeni
gostje niso dali. Na hitro so zapra-
vili tri čiste priložnosti in to se jim
je maščevalo. Domačini so svojo
drugo priložnost . izkoristili in
zmagali. Zadetek je v 82. minuti
po uspeli podaji Hvalca z bližine
dosegel Kmetec. Drava: Majceno-
vič, Levanič, Malek, Kralj,
Hameršek, Ceh, Glažar, Kmetec,
Jupič, Hvaleč, Skrajanec.
Mladinci Drave so svoje vrstnike
v srečanju, polnem kartonov,
premagali s 5:2.
V	prihodnjem kolu se bodo člani
Drave v gosteh pomerili s Prole-
tarcem. Aluminij pa s Partizanom.
1. kotar
Vabilo
v klub
mladih
Od četrtka, 6. septembra je klub
mladih spet na voljo vsem, ki želi-
jo prosti čas preživeti čim bolj pe-
stro. odprt je od 15. do 21. ure. V
tem času lahko obiskovalci igrajo
različne družabne igre, sodelujejo
v željeni sekciji, igrajo namizni te-
nis. Za igranje namiznega tenisa je
poseben umik. V klubskem
prostoru je glasba, omogočeno je
tudi gledanje televizije.
V	KM že uspešno delujejo
naslednje sekcije: obe karate sekci-
ji, plesna, plesno-scenska, lutkov-
na in smučarska sekcija. Želimo si
čimveč obiskovalcev, članov v teh
sekcijah. Vabimo vas, da se vklju-
čite tudi v lutkovno, foto sek-
" cijo ... Ce bo ža kakšno novo
sekcijo več zanimanja, se bo ta tu-
di . ustanovila. Zato pridite s
predlogi na programski svet, ki bo
vsak prvi četrtek v mesecu. Upa-
mo, da bo kmalu začela delovati
tudi računalniška sekcija. Da bo
delo v KM Se zanimivejše in
pestrejše, bodo organizirani
različni turnirji, med drugim v
šahu in namiznem tenisu. Želimo,
da bi KM zaživel, zato pridite in
sodelujte!
S. C.
KOROŠAKOVA IN DIMOVSKI
REPUBLIŠKA PRVAKA
v hladnem in deževnem vremenu
je v soboto in nedeljo potekalo
republiško prvenstvo za pionirje in
pionirke v Kočevju. Dvanajstčlan-
sko ptujski zastopstvo je osvojilo
osem medalj. Med najboljšimi
udeleženkami prvenstva sploh je
bila Hedvika Korošak, ki je s 520
cm v daljino osvjila republiški na-
slov, bila druga v skoku v višino,
tretja v teku na 80 m ovire in v šta-
feti 4 X 300 m. Republiški naslov je
po pričakovanju poznavalcev
pionirske atletike osvojil Damir
Dimovski v skoku v višino s
preskočenimi 186 cm. Dimovski je
tekel tudi na 100 m, osvojil sedmo
mesto in tudi bronasto medaljo v
štafeti 4 X 300 m. Srebrni medalji
sta osvojila Stanko Zebec v teku
na 100 m z ovirami in Jeza v
suvanju krogle. Zebec je zasedel še
sedmo mesto v skoku v daljino,
peto v teku na 300 m in tretje v šta-
feti 4 X 300 m. V moški štafeti, ki
je osvojila bronasto medaljo, so
tekli ^tja Zuran, Aleksander
Moge, Stanko Zebec in Damir Di-
movski, v ženski pa Helena Meg-
lič, Vilma Osojnik, Lidija Vrabl in
Hedvika Korošak. Dobre uvrstitve
so dosegle še Helena Meglič, peta v
metu kopja, šesta v teku z ovtfami
in sedma v skoku v višino, Helena
Podbreznik četrto v skoku v višino
in peto v teku z ovirami, Lidija
Vrabl šesto v teku na 600 m in
Vilma Osojnik deveto v isti
disciplini ter Urška Pavlinič deveto
v skoku v daljino. Damir
Dimovski, Stanko Zebec, Jeza in
Hedvika Korošak so si z dobrimi
rezultati zagotovili nastopa v
republiški reprezentanci, ki bo v
petek in soboto tekmovala na
troboju dežel v Celovcu. Vodstvo
reprezentance je poverjeno
ptujskem trenerju Ljubu Cučku.
L. Cuček
PLANINCI
VABIJO
Planinsko društvo Ptuj praznuje
v teh dneh prvo obletnico otvoritve
Haloške planinske poti. V počasti-
tev obletnice in z željo, da
planinsko miselnost približamo
prebivalcem teh krajev, smo se
skupaj z gostinskim podjetjem
Haloški biser Ptuj dogovorili, da
priredimo v nedeljo, 23. septembra
ob 16. uri PLANINSKI PLES NA
BORLU.
Na plesu bodo kot gostje sodelo-
vali tudi planinci iz nemškega me-
sta Weisenburg, ki želijo skleniti s
ptujskimi planinci trajnejše sodelo-
vanje, povabili pa smo tudi men-
torje planinske vzgoje in planinske
vodnike štajerske regije.
Za zabavo in srečolov bodo
poskrbeli planinci in znani ptujski
ansambel, za planinsko propa-
gando pa bodo prodajali tudi
planinske značke, nalepke in
vodnike po planinskih poteh.
Želimo si, da bi postalo sodelo-
vanje med planinci in prebivalci
tega dela Haloz čimbolj pristno,
zato vljudno vabimo vse, ki se radi
zabavajo v prijetnem domačem
vzdušju, da pridejo na ples.
Viktorija Dabič
Perutnina Ptuj, TOZD Ptujska tiskarna prodaja na
javni licitaciji
poslovno zgradbo v Vošnjakovi ulici 8 v Ptuju,
za izklicno ceno 1.500.000 din.
Zgradba Ima približno 150 m2 površine in je potrebna vzdr-
ževalnih del. Ogled je možen vsak dan v Vošnjakovi ulici 8.
Licitacija bo dne 6. 10. 1984 ob 9. uri v prostorih Ptujske
tiskarne. Zagrebška 46 a.
Interesenti morajo položiti 10 % kavcije od Izklicne cene pri
blagajni Ptujske tiskarne pred pričetkom licijacije.
Aluminij-Ojstrica 1:0(1:0)
Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 250, sodnik Cvirn iz
Maribora.'
Strelec: Steiner (13):
Alumiriij: KlajnSck, Kokot, Zupar.ič, Panikvar, Jauševec, Steiner,
Radolič, Nikolič, Koren, Letonja (Gajič), Žitnik (Frunk).
Nogometaši Aluminija so s težavo iztržili novi par točk proti zdo
solidni ekipi Ojstrice iz Dravograda. Začeli so zelo dobro in si pripravili
nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar jih niso uspeli izkoristiti. Po
i«Io lepi kombinaciji domačih napadalcev je bil storjen prekršek nad
Korenom v kazenskem prostoru. In nič drugega ni moral dosoditi sodnik
Cvirn kot najstrožjo kazen, ki pa jo je žal Steiner zastreljal. Lepi
priložnosti za zadetek sta imela še Žitnik in Nikolič, ki sta bila sama pred
gostujočim vratarjem, pa tudi Radolič je zelo lepo streljal proti vratom
gostov in za las zgrešil.
V drugem polčasu so več pobude imeli gostujoči igralci, domači pa so
izvedli nekaj lepih, predvsem pa hitrih protinapadov, vendar pa niso več
zadeli mreže gostujočega vratarja. Nogometaše Aluminija čakata dve
naporni gostovanji in sicer v Slovenj Gradcu in proti ptujski Dravi.
ALUMINIJ—OJSTRICA 4:2 (3:0)
Mladinci Aluminija nadaljujejo z dobrimi rezultati. Tako so že na
začetku srečanja dosegli tri zadetke in zanesljivo osvojili novi par točk.
Moštvo trenerja Kmeteca v štirih kolih še ni izgubilo srečanja.
OSANKARICA—ALUMINIJ 0:10 (0:6)
Pionirji Aluminija so gostovali v Slovenski Bistrici in prepričljivo
premagali svoje vrstnike z visokim rezultatom na zelo težkem igrišču.
Danilo Klajnšek
fA Radloklub Duian Kvectar Tomaž
Ptuj, Čučkova 1
na oanovi sklepa lO
razpisuje
JAVNO UCITACIJO oanovnih sfMistav
ki bo dne 29; 9. 1984 ob 17. uri v prostorih
radiokluba Cučkova 1, Ptuj.
Pravico licitirati Innajo le člani radiokluba Dušan
Kveder Tomaž.
Ogled osnovnih sredstev je možen 21. in 29. tega
meseca ob 18. do 19. ure v prostorih radiokluba.
Začetek namiznoteniške sezone
v soboto in nedeljo so se ptujski igralci in igralke NTK Petovie pome-
rili na treh tekmovanjih.
PETOVIA-VRTOJBA 5:4
v soboto so se pričele tekme v medrepubliški ligi, v kateri igrajo
članice NTK Petovie že drugo sezono. Lani so se med desetimi klubi
uvrstile na četrto mesto.
Proti Vrtojbi so igrale Sanja Džankič, Tamara Kampuš in Tanja Sinic.
Najuspešnejša je bila Džankičeva s tremi zmagami. Pri stanju 4:4 je
odločilno tekmo zaigrala Kampuševa proti Vodopivčevi. Prvi set je dobila
Vodopivčeva z 22:20. V drugim setu je slednja vodila že 18:13. Kampuševa
je izenačila na 18:18. Vodopivčeva je ponovno povedla 20:18. Z izredno
zbranostjo je Kampuševa nadaljevala igro in set dobila s 23:21. Tretji set je
Kampuševa dobila z rezultatom 21:17 in s tem veliko prispevala k zmagi
Petovie.
PETOVIA-KRANJ 3«
v nedeljo je bila v Ptuju druga teicma prvega kola medrepubliške lige.
Petovia je gostila ekipo iz Kranja.
Za Petovio so igrale Tamara Kampuš, Sanja Džankič, Valerija Novak
in Tanja Sinic.
Igralke Petovie so tekmo izgubile z rezultatom 3:6. Točke za Petovio
sta priigrali Džankičeva 2 in Novakova I.
Rezultati: PETOVIA-VRTOJBA 5:4 (Kampuš—Novak 2:0, Džan-
kič—V odopivec 2:0, Sinic—Gorkič 0:2, Džankič—Novak 2:0,
Kampuš—Gorkič 0:2, Sinic—Vodopivec 1:2, Džankič—Gorkič 2:1,
Sinic—Novak 1:2, Kampuš—Vodopivec 2:1.
PETOVIA-KRANJ 3:6 (Kampuš—Bajželj 0:2, Džankič—Mesec 2:0,
Novak—Frelih 0:2, Džankič—Bajželj 0:2, Kampuš—Frelih 1:2, No-
vak—Mesec 2:1, Džankič—Frelih 2:1, Novak—Bajželj 1:2, Sinic—Mesec
0:2).
ALENKA PIŠEK ČETRTA
Preizkušnja mladink in mladincev je bila na Ravnah. Na kvalifikacij-
skem turnirju severovzhodne regije se je najboljše uvrstila pionirka Alenka
Pišek na četrto mesto. Bojana Ratajc je bila v isti konkurenci uvrščena na
9.—16. mesto.Zal se zaradi poškodbe tekmovanja ni udeležila Simona
Jaušovec.
V konkurenci mladincev so svoje moči merili Boštjan Novak, Igor
Džankič in Boris Segula. Segula je izpadel v šestnajstini finala, Džankič v
osmini, Novak pa v četrtfinalu.
UM
10 - ZA RAZVEDRILO
20. september 19B4 — f
TEDNIK ~ september 1964
OGLASI IN OBJAVE - 11
s slavnostne seje
Z gasilskega tekmovanja za pokal KS Zanf
i SO TUDI V ZAVBCU
V	krajevni skupnosti Zavrč so minulo
soboto in nedeljo proslavili peti krajevni
praznik, ki ga slavijo v spomin na odhod večje
skupine krajanov v NOB, v Zagorsko brigado.
To je bilo 19. septembra 1944.
V	prejšnjem tednu so obiskali ostarele
krajane, bolj čile pa v soboto povabili na
slavnostno sejo skupščine in družabno sreča-
nje. Na slavnostni seji v dvorani gasilskega
doma je predsednik skupščine KS Ludvik
Kotar podal pregled opravljenega v minuUh
štirih letih, ko so na tem območju Haloz ob
velikem sodelovanju in pomoči krajanov
največ pozornosti namenjali komunalnemu
urejanju (elektrika, voda, ceste, telefon).
Podobne naloge jih čakajo tudi v prihodnje.
Po pozdravu in čestitki predstavnika družbe-
nopolitične skupnosti Franca Klemenčiča so
podelili letošnja priznanja zaslužnim kraja-
nom. Bronaste znake OF so prejeli Ivan
Bratuša, Kristina Fostnarič in Slavko Kokot,
priznanja krajevne skupnosti pa Stanislav
Majcenovič, Jožef Kokot in Franc Pravdič.
Medtem ko so se zbranim s krajšim progra-
mom predstavili učenci podružnične šole, je
tričlanska delegacija položila venec k spome-
niku padlim v NOB.
V nedeljo popoldan so domači gasilci v
počastitev praznika izvedli meddruštveno
tekmovanje v mokri vaji. Nastopilo je 13
desetin in štiri trojke. Med desetinami so
zmagali člani GD Pacinje pred GD Miklavž
pri Mariboru in IG D Elektrokovina, med
trojkami pa Goričak — Dubrava breg pred
Korenjakom. Prireditve bodo sklenili s stre-
ljanjem na glinaste golobe, ki bo 22. septem-
bra.	Tekst in foto:
1. kotar
80 LET ORGANIZIRANEGA ČEBELARSTVA NA ŠTAJERSKEM
Brez sodobneaa čebelarstva ni usoešneaa kmetijstva
v Srednješolskem centru v
Ptuju je bila v soboto, 15. sep-
tembra osrednja slovesnost ob
80-letnici prvega slovenskega če-
belarskega društva za Štajersko,
kije bilo ustanovljeno leta 1904 na
pobudo Ivana Jurančiča iz Vito-
marc, prav v Ptuju.
Ob tej priložnosti je današnja
Zveza čebelarskih društev Ptuj, ki
združuje čebelarska društva iz
Dornave, Markovec, Tumišča,
Majšperka, Gorišnice in Ptuja,
pripravila krajšo slovesnost na
kateri je imel slavnostni govor
predsednik ZČD Ptuj Vlado
Kavčič. V avli centra pa so odprli
tudi zanimivo razstavo o čebelar-
stvu. Številnim čebelarjem iz raz-
nih krajev Slovenije so zatem
zavrteli še film o čebelah in če-
belarenju, nato pa so se sestali na
posvetu čebelarski, kmetijski,
gozdarski in veterinarski stro-
kovnjaki, ter razpravljali o koris-
tnosti čebelarjenja.
Ena glavnih ugotovitev na
omenjenem posvetuje bila, daje v
sedanji težki gospodarski situaciji
potrebno še bolj podpreti čebe-
larsko proizvodnjo. Za čebelar-
stvo bi morali biti še posebej
zainteresirani proizvajalci hrane.
torej kmetijstvo, saj je znano, da
sodelujejo čebele pri 85 odstotkih
opraševanja vseh rastlin. Brez
dobro organiziranega čebelar-
stva, opremljenega s sodobno
opremo si ni mogoče predstavljati
hitrega razvoja in visokih pridel-
kov v kmetijstvu. Tako je naloga
vseh zainteresiranih, od čebelar-
jev do kmetijskih strokovnjakov
iri pridelovalcev hrane, da storijo
čimveč za skupni gospodarski
napredek.	M. Ozmec
Čebelarska razstava je med obiskovalci ▼ziiadfla veliko audmuja
foto: KOSI
V tednu od 11. do vključno 18. septembra so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno irtev, dve osebi sta bili huje, ena pa lažje telesno
poškodovana. Vzroki nesreč so bili neprevidna vožnja s traktorjem,
pretesno prehitevanje in neprimerna hitrost. Materialna škoda na vozilih
je bila v primerjavi z krvnim davkom neznatna.
TRAKTOR TERJAT NOVO
ŽRTEV
V petek, 14. septembra ob 20.30
je prišlo do hude nezgode v Dole-
ni. Voznik traktorja s prikolico
Štefan Jerenec iz Dolene je peljal
po gozdni cesti po klancu navzgor.
Na prikolici je bilo okoli 1000 kg
krompirja, na njej pa so sedeli
Štefanija Lončarič, Drago Zunec
in Olga Belšak, ki je v naročju
držala 3-letno hčerkico Dragico.
Ko je voznik pripeljal na vrh klan-
ca izven levega ovinka, je nenado-
ma zapeljal na večji kamen in nato
v manjšo kotanjo. Zaradi tega je
volan potegnilo v levo in s traktor-
jem je zapeljal čez rob ceste po
klancu navzdol. Tri/f.tf". se na sre-
čo ni prevrnil, po dolžim Csi pa se
je prevrnila prikolica. Z nje so
padli vsi, ki so sedeli, žal pa je tri-
letno Dragico stisnilo leskovo dre-
vo in teža prikolice. Ker prikolice
niso mogli dvigniti pravočasno, je
deklico zadušilo.
PRETESNO PREHITEVAL
Isti dan, v petek, 14. septembra
ob 22.15, je prišlo do hujše nesreče
na lokalni cesti v Apačah pri Kid-
ričevem. Zvonko Jurišič je z
motornim kolesom peljal iz smeri
Kidričevega proti Apačam. V bliži-
ni stanovanjske hiše 274 je dohitel
pred njim pravilno vozečo kolesar-
ko Marijo Jeza iz Apač 15. Ker je
pretesno prehiteval jo je oplazil,
zaradi česar sta oba padla po ce-
stišču in se hudo poškodovala.
— OM
MLADI UPI OSVOJILI
OBČINSTVO
v soboto 15. septembra je bil v Mariboru in sicer v čudoviti
večnamenski dvorani na Taboru, že 18. slovenski festival narečnih
popevk, ki velja za najstarejšo tovrstno prireditev pri nas. Na razpis
organizatorja Društva glasbenih delavcev Harmonija, ie prispelo 61
skladb, dd katerih jihje pet članska komisija izbrala le sestn^st. Pred
rekordnim številom obiskovalcev (50(X)!), so jih ob spremljavi enajstč-
lanskega izvrstnega orkestra pod vodstvom prof Edvarda Holnthaner-
ja izvajali že znani — rutinirani slovenski pevci popevk, pevske skupi-
ne in nekaj debitantov.
Devet denarnih nagrad ie bilo takole razdeljenih: tretjo nagrado
je občinstvo namenilo popevki Anzej v izvedbi Edvina Fliserja, drugo
Oto Pestneiju in skupini Vokali za sluadbo Pa kir fakin, prva naj^rada^
Zlati klopotec in nagrada za najboljšega debitanta, pa je šla skupini
Mladi upi iz Trbovey.
Prvo nagrado za najboljše narečno besedilo je strokovna komisija
prisodila avtorici Ivanki Bogulin za besedilo popevke Domuh grem,
drii^o nagrado Igorju Korošcu za besedilo Pa kir lakin in tretjo Andre-
ju Cibeju za besedilo Naš ata. Denarno nagrado Radia Tednik Ptuj je
tokrat prejel prof Edvard Holntbaiier za oaiicen aranžma popevke
Anzej.	Besedilo in foto: I. C.
1. namda občinstva. Zlati klopotec In nagrada za najboljSega debitanta
— Mladi upi
Rodile so:
Metka Zagoršek, Sp. Hajdina
80 — Nika; Ana Štumberger,
Gradišča 140/a — Bojana; Zvon-
ka Cajnko, Velika Nedelja —
Denisa; Marija Obran, Maribor,
Proletarskih brigad 8 — Simona;
Ivanka Kozel, Trdobojci 45 —
Janjo; Viktorija Vindiš, Soviče 18
— dečka; Marija Rudolf, Sp.
Ključarovci 23 — deklico; Irena
Drevenšek, Gorca 87 — deklico;
Marjeta Kristovič, Stojnci 21 —
deklico; Zdenka Novak, Libanja
9 — Dejana; Amalija Arnečič,
Brezovec 64 — Danijela; Marija
Leben. Mihovci 57 — dečka:
Marija Lešnik, Prvenci 29 —
deklico; Štefka Vidovič, Rodni
vrh 35 — deklico; Darinka Do-
dlek. Hvaletinci 10 — Boruta;
Rozalija Rodošek, Cermožiše
74/a — dečka; Majda Korošec,
Desenci 1 — Martino; Ivana
Reihss, Dolga lesa 2 — deklico;
Ana Serdinšek, Ciril-Metodov
dr. 7 — Ivo; Pavla Horvat,
Hardek 6 — Petro;.
Poroke:
Branko Stupan, Bohova 30 in
Marija Kaisersberger, Kidričevo,
Lovrenška 8; Štefan Novak.
Gančani 224 in Ana Šlavic,
Beltinci, Na Kaminu 14; Franz
Feierabend, Visp St. Martini-
strasse 13, Švica in Marta Hor-
vat, Zamušani 65;.
Umrli so:
Terezija Ciglarič, Vinski vrh
72, roj. 1902, umrla 9. septembra
1984; Jožef Hvaleč, Slovenja vas
54, roj. 1920, umrl 6. septembra
1984; Franc Zagoršek, Rucmanci
6,	roj. 1919, umri 9. septembra
1984; Ivan Krajnc, Kidričevo,
Kraigherjeva 16, roj. 1928, umrl
7.	septembra 1984; Katarina
Rajh, Pristava 21/a, Ljutomer,
roj. 1929, umrla 12. septembra
1984; Julijana Cmrečnjak, Stmi-
šče 1, roj. 1933, umrla 12. sep-
tembra 1984; Jožef Špehonja, Ul.
B. Kraigherja 10, Kidričevo, roj.
1902, umrl 12. septembra 1984;
Martin Mohorko, Selška cesta
40, roj. 1930, umrl 13. septembra
1984; Katarina Koiarič, Trg Mla-
dinskih del. brigad 2, roj. 1935,
umrla 13. septembra 1984; Bran-
ko Jurtela, Zavod dr. M. Bor-
štnarja, roj. 1967, umrl 14. sep-
tembra 1984; Ana Cupar, Ivanj-
kovci 24, roj. 1910, umrla 16.
septembra 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko delavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi-
narji: Jože Bračič, Nevenka Dob-
liekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar,
Martin Ozmec in Marjan Šneber-
qer. Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360
dinarjev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Napodlagi zakonao
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
ARHEOLOGI ODKRILI TRI GROBOVE
Pri zemeljskih delih za novo telovadnico ob ptujskem srednješol-
skem centru so arheologi Zavoda za spomeniško varstvo Maribor
naleteli na tri posamezne rimske grobove. Kot je povedal arheolog
Ivan Tušek, gre za skeletne grobove, dva sta obzidana z opeko in oba
sta bila izropana. »V grobnih lamah so bile razmetane posamezne
človeške kosti, v enem smo našli tudi slabo ohranjen rimslci bronasti
novec. Čeprav je slabo ohranjen, so na njem vidni ostanki tkanine.
Grobove lahko uvrstimo v čas med koncem drugega in začetkom
tretjega stoletja.«
Arheologi menno, da gre za grobove na robu grobišča, ki so ga
odkrili na prostoru današnjega srednješolskega centra.	N. D.
Turistično društvo vabi v Zagreb
Turistično društvo Ptuj organizira 6. oktobra enodnevni izlet v
Zagreb, na ogled razstave kitajske kulture in umetnosti.
Prijave sprejema turist biro TD Ptuj, Trg Svobode 4.
Za razstavo je veliko zanimanja, zato k^e s prijavami pohiteti.
V nedeljo bodo zapele sirene
v nedeljo, 23. septembra organizira gasilski center Hajdina veliko mokro
vajo. Vaja bo v jutranjih urah v Skorbi. Namenjena je preverjanju usposabljenosti
gasilskih enot gasilskega centra Hajdina, še zlasti pa mladim gasilcem in občanom.
Poleg občanov si bodo namreč vajo ogledali pioniiji tega gasilskega centra.