1 i
m®*
venska
FOR A FREE SLOVENIA
SIN. ne sprašuj, kaj naj TEBI domovina da; vprašaj raje, kaj naj od TEBE domovina ima I
LETNIK XLII
MAREC 1991
ŠT.3 NO.3
PRAZNIK:
ALELU.TA
ŽIVE VERE TRDNEGA UPANJA
VSEOBSEGAJOČE LJUBEZNI ZMAGOSLAVJA !
"ČE PA KRISTUS NI VSTAL, POTEM JE PRAZNA NAŠA VERA".

Stvarnik moj in vsega kar zaznava oko, od tu v vse smeri do neskončnosti sega Tvoja moč.
S svojimi čuti zaznavam to vsemogočnost in lepoto, z razumom pa da je vse to Tvoje delo.
Verujem, da si me Ti ustvaril in postavil na zemljo zato, da s svojim življenjem pričujem, da sem božji otrok. V svoji dobroti si mi dal domovino, ki je najlepši košček sveta. Za to Ti bom vedno hvaležen. Moj narod je Tebi v čast gradil cerkvice na vrhovih gora, da bi bil bližje Tebi. Pesem zvonov pojejo hvalnice od tam veliko lepše in čistejše.
Vsakemu si dal svobodno voljo, da si po svoje razlagamo naša spoznanja in si po svoji vesti utiramo pot v življenje. Moja želja je, da bi bila moja pot taka, da bi bil vedno vreden imenovati se Tvoj otrok, ki Te ljubi in občuduje.
Bližajo se velikonočni prazniki, ko praznujemo Tvoje vstajenje. Kako naj si razlagam Tvojo popolno vdanost v trpljenje drugače, kot popolno ljubezen, ko izginejo vse želje in zavest o sebi, da se lahko žrtvuješ za druge.
Tvoje Vstajenje - potrdilo Tvoje nebeške veličine. Zato Te ob teh praznikih Vstajenja prosim, daj nam trdno vero, da bomo nekoč vsi deležni lepote Tvojega stvarstva.
Prosim Te pa tudi za našo domovino, ki v teh dneh doživlja težke preizkušnje. Varuj jo v svoji dobroti in vsemogočnosti.
Naj VERA, UPANJE IN LJUBEZEN vodi vse Slovence, da bomo v vsej veličini doživeli Tvoje Vstajenje in vstajenje nove SVOBODNE SLOVENIJE!
J. P.
AGONIJA
JUGOSLOVANSKE - ONEMOGOČANJE SLOVENSKE DRŽAVE
V Sloveniji so razmere takšne, kakršne je bilo po razkroju socializma sicer mogoče pričakovati. Kljub temu niti največji pesimisti niso mogli napovedati, da bo v tolikšnih razsežnostih sledil razpad gospodarstva, ki ga spremlja še moralna kriza. Površni analitik bi prej pričakoval vzcvet "življenjske radosti", kot je zapisal Max Weber v svojem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ne pa nastanek takšnega duhovnega vakuuma. Toda prav Weber je poudarjal vpliv protestantske etike, kot enega od pomembnih elementov za nastanek "duha kapitalizma".Toda režim, ki je skoraj pol stoletja tako sistematično zatiral samoiniciativnost posameznika, je pustil vidne sledi v psihosocialni strukturi Slovencev, za katero vsaj v zgodovinskem smislu ni bilo mogoče trditi, da ji je bila delovna etika tuja, saj se je naša kultura skozi stoletja napajala iz evropskega kulturnega miljeja. Rezultati te socialistične etike, ki ji je bilo temeljno vodilo linija najmanjšega odpora in načelo: "Nihče nas ne more
tako malo plačati, kot smo lahko tako malo delovno ustvarjalni",so tu.
Ljudi je po eni strani zajel fatalizem, saj so razmere naravnost alarmantne: da bi prebrodila gospodarske težave potrebuje Slovenija svež kapital, ki ga lahko dobi le iz tujine. Na drugi strani pa je po njihovem mnenju za sedanje razmere kriva nova oblast, ker sami niso pripravljeni priznati, da je bil prav prejšnji režim tisti, ki je privedel do te katastrofe. V preteklosti so bili navajeni, da jim je država s trdo roko stregla od zgoraj, daje "skrbela" za njihovo prihodnost in da ne rečem, po orvvellovsko "mislila namesto njih",kar jih je duhovno povsem polenilo. Posledica tega pa je med drugim tudi neiznajdljivost in obupanost ljudi, ko se zaradi odpuščanja delavcev naenkrat znajdejo na cesti. V ihti in jezi preklinjajo ljudi iz Demosove vlade, kot da je ona kriva za njihovo nesrečo. Prav tako so bili v preteklosti navajeni, da svojega delovnega mesta ne
morejo izgubiti, pa če so še tako nemarno opravljali svoj posel.
Bistveno oviro, da se spremembe v Sloveniji ne odvijajo hitreje pa predstavlja okvir jugoslovanske države. Toda zahodna Evropa (prav tako ZDA) vztraja pri svojih stališčih. Tako naj bi Jugoslavija dobila svet kapital oziroma kredite, le bo, prvič, izpeljala parlamentarne volitve na celotnem ozemlju Jugoslavije, in drugič, če bo zagotovila varstvo človekovih pravic po vsej Jugoslaviji. Torej tudi na Kosovu, kjer izvajajo Srbi nad Albanci neverjeten policijski teror. To pa so pogoji, na katere Slovenija nima nikakršnega vpliva, niti se ne želi vpletati v zgodovinske sovražnosti na Balkanu. Zahod noče izraziteje podpreti posameznih demokratično in prozahodno usmerjenih republik (Slovenijo in Hrvaško), ampak hoče "eno državo, eno ljudstvo in (po možnosti) enega vodjo". V skrajnem
: mrann
8
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
r--
Sutucriplioo nlci: 113.00 per year JI.50 «infle iuue
Advertising: .43 c per agita line
1*87 . 1988 Member oí Multilingual Prru /O »ex ill ion of Onurío
Member of Canadian Multilingual Pre»» Federation
Owm4 and |ii*!«■>■< moaUy SI ii ■ ni im Ntfxnl f*)mk» <* r... 1. L>»k in	SlM»h Nuodaa Z<B> v
646 EkU Am. Tima. Ouño «MC TT) EM by ülitorál UmW,
knorrV Shl—W Orí«*
Martin Duh C*B» 1W, I Olí Mi "Uk ».Ib«Mi
Ludvik Juoijt 7» WM A« TOTOM, OMm
H6S 482
FAX: 416-767-8999
Leto» naročnini: Za Kanado ia ZDA 15 dol.,za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avatrija, Avstralija, Francija in drage drŽave 12 dol. US. Po letalski posli po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisce. Ni nujno, da bi ac avtorjeva naznanja morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. ^BBBi^HnMBHBMaaMMHHMMMW
AGONIJA ...
nadaljevanje s str. I
primeru bi bili pripravljeni pristati celo na to, da v Jugoslaviji zavlada nekakšen "razsvetljeni" diktator. V tem primeru bi morda vložili kakšen diplomatski protest, to pa bi bilo tudi vse. Zdi se, da bi se Zahod Titu v primeru, če bi še živel, še naprej prilizoval, kot je to počel v času njegovega življenja in kot se sedaj obnaša v odnosu do Gorbačova, ki mu je podelil celo Nobelovo nagrado za mir, čeprav je potem na krvavi način zatrl emancipacijske težnje baltiških (in ne samo teh) narodov. Slovenijo in Hrvaško obiskujejo veleposlaniki zahodnih držav in dopovedujejo, naj vendarle ostaneta v okviru jugoslovanske federacije, češ, da se bosta le tako vključevale v gospodarske tokove v Evropski skupnosti! Zato, da bosta na ta način vplivale na dogajanje v Srbiji. In to kljub temu, da je Srbija konec decembra vdrla v jugoslovanski denarni sistem in si prisvojila (preračunano iz dinarjev) 2 milijardi ameriških dolarjev! S temi naropanimi dinarji iz primarne emisije (torej tiskanih brez deviznega kritja) so Srbi kupovali devize v bankah po vsej Jugoslaviji, tudi v Sloveniji. Pred novim letom je deviz zmanjkalo, tako da varčevalci v Sloveniji niso mogli priti do lastnih deviznih prihrankov! Sedaj banke njihove lastne devize izplačujejo v vrednosti največ do 1000 nemških mark na mesec, ne glede na to, kolikšna je višina njihovih prihrankov! Po novem letu je sledila še devalvacija dinarja v razmerju do tujih valut v višini 30%. Ker dinarjev sedaj ni več mogoče kupovati v bankah, je zopet začel delovati črni devizni trg, na katerem je do 50% pribitka na uradni tečaj tujih valut. Največ prodajalcev deviz pa je ravno iz Srbije, kjer so ljudje množično kupovali devize za dinarje, ki so potem devalvirali za 30%! Torej je realna vrednost vsote, ki si jo je na ta način priropala Srbija 3.6 milijarde ameriških dolarjev. Ta politična slepota tako še vedno ni izučila zahodnih držav, niti ZDA,pa bi jih lahko že zaradi izkušenj iz ne tako daljne preteklosti.
Vsa leta vojne med Irakom in Iranom so ZDA podpirale Sadama Huseina, ker so bile prepričane, da je on manjše zlo kot pa je bil njegov nasprotnik Homeini. V tem času je zahod podpiral Huseina na vse mogoče načine in mu omogočil, da je postal vsemogoči regionalni diktator. Izbiranje med dvema zloma v politiki pa pogosto vodi v še večje zlo. Na zelo podoben, prav kratkoviden način, se Zahod je, in se še zmeraj obnaša v primeru Jugoslavije. Povsod vidistrahovenekakšnegapovampirjeneganacionalizma, kot da ne bi ravno pomlad vzhodnoevropskih narodov odločilno pripomogla, da so bili nedemokratični režimi poraženi. Poleg tega pa je pripravljen dopustiti, da zmaga tista stran, ki je bolj brezobzirna in ne izbira sredstev za doseganje svojih ciljev, če je potrebno tudi s pomočjo vojske. Na vsem lepem se izgovarja, da je to, kako bomo reševali nase mednacionalne probleme naša "notranja zadeva", le Jugoslavija naj bi ostala takšna kot je. Prav nesramno, glede na to, da so pri
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Izvršni svat Skupščine Republike Slovenj ie
r a 2 p i c u j e štipendije za 31 o vence po »vetu in'njihove potomce za ¿tudi js-fco isto 1991/92.
Razpisane štipendije so za naslednje vrste študijal
H 5-12 mesečno izBOPPln ievan ja v »1 ovenskem jeziku? etnologiji? kulturni, socialni in politični geografiji Slovenije, muzi kologiji i umetnostni zgodovini in zgodovini.
Bciooj je višja ali visokošolske izobrazb«.
Tovrstno izpopolnjevanje ša posebej priporočamo uči tel jem slovenskega jezika v izseljenskih okoljih.
2i obi skovan i; celoi stneaa intenzivneoa teča ia slovenskega iszi ka !a tujce
redni jrv-'di i na Univerzi v Ljubi jani
Na kandidatovo željo mu lahko zagotovimo bivanje v Študentskem Soau.,
Štipendije so namenjena študerrtorf; slovenskega porekla, ki so pripravljeni oo povratku v države, kjer živijo, aktivno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezik» in širše kulturne dediščine. Sodelovali naj bi tudi p.-i vzpostavi jenju vsestranskih stikov s Slovenijo, predvsem v krajih z večji is številom slovenskih i z sel j ene e v in njihovih potomcev.
Prijava sora vsebovati»
-	lastnoročno napisano prošnjo z navedbo rojstnih podatkov, točen nasiov bivalié-ía, opis poteka šolanja in smer Študija,
—	rojstni list (kopijo),
—	fotDkooi jo diplome in razredna spričevala srednje šole z navedbo vseh predmetov <za redni študij).
-	priporočilo slovenskega društva v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši in ostala ev. priporočila.
Prošnjo in navedene dokumente pošljite do 15. junija Í99Í na naslovs RepubliSki sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Ljubljana, 2upančičeva teleíonj 214-320, št. faxai Oii/214-320-
Dodatno opozarjamo, da je na osnovi program«, ki ga predloži kandidat za pridobivanje določene strokovne usposobitve (specializacija in podiplomski študij), možno dobiti štipendijo preko Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.

V imrfnu) izvršnega sveta Skupščine Rspublxke SVoveni jes
dr. Peter Ver\cel j P.eoubliški sekretar za vzgojo i-n
iÁ
z. oor az evan je^^f^
lesno kulturo

.
dr. (¿janee "util ar Ciar. Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije z s Slovence po svetu
ustvarjanju te "vers^jske tvorbe" zahodne velesile same sodelovale, in glede na to, kako dolgo so bile pripravljene vzdrževati status quo. Razmere so namreč takšne, da brez internacionalizacije jugoslovanskega vprašanja ne bo mogoče priti do mirnega razpleta. Srbi, tako - iz oblasti kot iz opozicije - vztrajajo pri ideji Velike Srbije. Pri tem pa pride za Slovenijo v poštev samo odcepitev, ne glede na to, če se bodo Srbi formalno odpovedali svojim imperialnim apetitom. Kajti slabih izkušenj Slovencev z balkansko "častno besedo", je bilo že preveč.
To, kar se sedaj dogaja pri nas, ni nič drugega kot počasno gnitje države, ki v demokratičnih razmerah sploh ni sposobna preživeti. Ker se po Titovi smrti na srečo ni uspel uveljaviti noben izmed njegovih "prestolonaslednikov" ( za kar je Tito sicer sam znal dobro poskrbeti s političnimi in tudi fizičnimi "eutanazijami" svojih konkurentov), je bilo sedanje stanje logična posledica njegove osebne diktature. To ni intimnistični opis trenutnega dogajanja pri nas. Politična preteklost in sedanjost sta postali tisti točki, ki prevevata osebne usode bolj, kot so ljudje v Sloveniji pripravljeni priznati. Kajti nemalo njih, če ne kar velika večina, je namreč prepričanih, da je za vse sedanje tegobe kriva vladna koalicija, izvoljena na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. S stališča njihovega potrošniškega egoizma in "ekonomije enakih želodcev", ki jim jo je, v zameno za parlamentarno demokracijo, ponujal bivši režim, je to povsem razumljivo. Ta je na piedestal vrednot postavil nerazločljiv pojem - "delovni ljudje in občani" - in v skladu z njim izenačeval tako materialne kot duhovne standarde, ne glede na to, ali je šlo za inženirja, doktorja znanosti ali pa delavca brez izobrazbe, vse, ki so mu bili poslušni, pa skorumpiral. Ljudi v Sloveniji dodatno razburja dejstvo, da se nesposobni rdeči direktorji sedaj skušajo z razpisi delnic preleviti v lastnike podjetij, ta pa vodijo v prisilne stečaje, da lahko delavce kot tehnološki višek" pomečejo na cesto. Takšna je torej sedanja, precej klavrna podoba Slovenije v Jugoslaviji.
Borut Meško
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5
Tel. 532-4746	<
747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union
OFFICE HOURS
MONDAY
TUESDAY
WEDNESDAY
THURSDAY
FRIDAY
SATURDAY
NEW TUESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY
10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. TORONTO 1 p.m. - 8 p.m. 1 p.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 9 a.m. - 12 noon
BITI CLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
25.12.1990
zgodovinski dan
VLOGA ZADRUZNISTVA V SVOBODNI SLOVENSKI DRŽAVI
Potencialno vlogo zadružništva v narodnem gospodarstvu je dobro označil France Veber v svojem članku, ki ga je za mednarodni zadružni dan objavil v Slovencu 8. julija 1934 (ponatisnjen v knjigi France Veber, Zadružna misel, Buenos Aires 1979). V njem pravi:
"Torej pa je dana potreba po takem osnovnem gospodarskem tipu, ki mu je tudi gospodarstvo le posebno sredstvo življenja in ki ima samo ta namen, da bi izvengospodarski in svojstveno človečanski cilji življenja tudi po gospodarski poti postali čimprej doseženi. Tak tip bo vmesni tip, ki se bo tudi na gospodarskem področju izogibal skrajnega individualizma in skrajnega socializma in ki bo tudi tu zastopal idejo socialnega individualizma. Prav to je zadružni tip gospodarskega življenja...Zadružništvo je proti skrajnemu individualizmu, ker vidi možnost pravega gospodarskega napredka samo v skupnem delu in skupni pomoči. Zadružništvo pa je enako proti skrajnemu socializmu, ker vidi izhodni in končni smisel gospodarstva samo v pravem individualnem življenju in v osebno kulturnem napredku. Zadružništvu gospodarstvo ni namen, temveč le sredstvo življenja... Saj je načelo tistega skupnega dela in tiste skupne pomoči, kot je značilna za zadružno življenje, samo poseben gospodarski odsev tistega skupnega dela in tiste skupne pomoči, kot jo že samo življenje ustvaija v razvoju družine in naroda. To je neposredno uvidevno in tudi zgodovinsko potijeno. Pirotno gospodarstvo je bilo sploh samo zadružno in to prav plemensko zadružno. Pa tudi moderna zadružnost je osnovana na načelu, da je treba tudi na gospodarskem področju izhajati iz najožjih življenjskih krogov in šele na njih temelju graditi vedno širše sestave gospodarske skupnosti. Tako se tudi zadružnik povzpne do svojega internacionalnega gledanja na svet in življenje. Toda ta pojem internacionalnega življenja se povsem krije s pojmom, ki ga zahtevajo tudi filozofija, psihologija in zgodovina človeka: Je to ideja take mednarodnosti, take internacionale, ki je osnovana na ideji družinsko-plemensko in narodno-nacionalno opredeljenega človeštva. Vse to že pove, da zadružništvo ni noben 'kompromis' med kapitalizmom in socializmom, pač pa da sta le ta dva - zgodovinska in idejna odpadnika zadružne misli...
S tem je dovolj izpričan socialni pomen zadružne misli. Kajpa je tudi zadružna misel toliko kakor gospodarska misel in poudarja zato tudi vso važnost gospodarskega razmaha človeškega življenja. Toda zadružna misel podreja ta razmah osnovnim izvengospodarskim in res neposredno življenjskim potrebam in ciljem poedinca in družbe. Zato more le zadružna misel ustvariti tak gospodarski sestav, v katerem bosta prišla enakomerno na svoj račun oba stebra človeškega razvoja: samo življenje in to, kar je zanj le kot sredstvo potrebno ".
Slovensko zadružništvo je že v preteklosti igralo važno vlogo v slovenskem narodovem življenju. Dvigalo je življenjsko ravanpoedincev,družin in krajevnihskupin, širilo gospodarsko izobrazbo med široke množice, vnašalo nove metode v proizvodnji in dostavi dobrin in služnosti in krepilo njegovo gospodarsko hrbtenico (Krekova zamisel "države v državi"). Po bridkih razočaranjih tako kapitalističnega kot tudi komunističnega gospodarstva se nudi Slovencem danes možnost, da ostvarijo s prevladujočim zadružnim
dr. Rudolf čujeS gospodarskim sestavom njegov naravni potencial, ker je, kot France Veber prepričevalno dokazuje, edini gospodarski sestav, ki odgovarja človeku, ki je po svojem bistvu socialna oseba. Ta naloga utegne biti danes lažja kot je bila v preteklosti, ker se umika v celotni kulturi premočrtno gledanje vsega kot belo -črno in ali - ali v priznanje, da stvarnost sestavlja integracija navidez nasprotujočih si pojmov v življenjsko enoto.
Ko govorimo o zadružništvu, moramo razlikovati med sodelovanjem (vzajemnostjo) kot družbenim procesom in zadružništvom kot uporabo tega procesa v gospodarstvu.
Čeprav nekatere ideologije in določene dobe naglašajo odločilnost drugih družbenih procesov kot so tekmovanje ali celo boji ("boj za obstanek", "razredni boj"), zadošča že bežen pomislek, da je v vseh časih temeljni in prevladujoči družbeni proces sodelovanje. Človek je od spočetja do smrti tako odvisen od sodelovanja drugih, da bi brez tega niti ne nastal in tudi ne preživel. To velja tudi za gospodarstvo in celo za tisto gospodarstvo, ki naglaša kot vodilno načelo gospodarsko tekmo.
Zadružništvo priznava naravno danost sodelovanja in vzajemnosti tudi kot svoje načelo, čeprav poedini zadrugarji in poedine zadruge v svojem vsakdanjem ravnanju, zlasti v družbah, v katerih prevladuje naglaševanje gospodarske tekme, odstopajo od tega načela in posnemajo metode na "dobiček za vsako ceno" usmerjenega gospodarstva.
Sodobno zadružništvo se je pojavilo z nastopom kapitalizma kot samopomoč proti krutemu izkoriščanju zgodnje industrializacije. Zgodnja zgodovina zadružništva je polna neuspelih poskusov rešiti se ubijajoče revščine tako s pomočjo proizvajalnih (mlini, pekarne) kot tudi potrošnih zadrug. Šele ročdelskim pionirjem (1847) je uspelo, da so s trdo disciplino in vztrajanjem,da potrošna zadruga ne prodaja na kredit, zgradili zadružno zgradbo, ki še danes obstoja. Podobno se je skoraj istočasno razvilo v Nemčiji kreditno zadružništvo (Schulze-Delitzsch za obrtnike in Raiffeisen za kmete - oba sta uporabljala zadruge tudi za skupen nakup snovi, potrebnih za obrate in Raiffeisen tudi za skupno prodajo kmečkih izdelkov), v Franciji pa industrijske proizvajalne zadruge. V borbi z vsakodnevnimi težavami so se počasi razvila določena načela, ki naj bi bila priznano vodilo za zadružno delovanje. Ko se je zadružništvo končno (1895) tudi mednarodno organiziralo v Mednarodni zadružni zvezi, so te vodilne smernice sprejeli tudi formalno kot "zadružna načela" najprej v Parizu (1937) in jih reformulirali na Dunaju (1966). Že ta ponovna opredelitev kaže na težave, ki jih povzročajo družbene razmere za oblikovanje načel, ker formulacije pozneje ne odgovarjajo več novim razmeram. Kakor je bilo n. pr. absolutno potrebno, da so ročdelski pionirji vztrajali v svojih potrošnih zadrugah na plačevanju v gotovini in jim je prav ta odločitev omogočila, da se njihova organizacija ni porušila v dobi gospodarskih depresij, je postala v sodobnem gospodarstvu tudi v konzumnih zadrugah kot splošno pravilo nevzdržna (nakup gospodarskih strojev in drugih trajnejših predmetov potrošnje), dočim pomeni kredit za kreditne zadruge sploh njih obstoj. Del težave je tudi v tem, da želijo ljudje izraziti vodilna načela zelo konkretno. To sicer povečuje njih učinkovitost, toda obenem jih izpostavlja nevarnosti, da so formulacije preveč vezane na določene družbeno-gospodarske razmere. Če se razmere bistveno spremenijo, postanejo tako nerabne, dočim je ideja, ki jih je rodila, še vedno veljavna in jo je treba drugače izraziti. Formulacije tudi ne razlikujejo vedno dovolj med pravimi načeli in metodami. Tako je bilo t. zv. načelo, "trgovanja za gotovino" dejansko le metoda, ne pa resnično načelo, čeprav je bilo označeno kot tako. Globoko segajoče spremembe v družbi postavljajo tudi sed<y formulirana zadružna načela pred veliko preizkušnjo in Mednarodna zadružna zveza je začela večletni proces ponovnegarazpravljanjao reformulaciji zadružnih načel, da bodo odgovarjala zahtevam "informacijske" dobe.
Nekaj takih sprememb, ki zahtevajo novih prijemov,je:
1.	večje vposeganje države v gospodarstvo tudi v državah tržnega gospodarstva;
2.	globalizacija gospodarstva;
3.	stalna inflacija, ki jo vsaj delno povzroča vedno bolj drago izkoriščanje surovin, ker lažje dostopne primanjkujejo ali so že celo blizu izčrpanja;
4.	onesnaženje okolja, ki začenja ogrožati ne samo življenje poedincev (n. pr. delavcev v podjetjih), marveč celotnega človeštva;
5.	potreba po znatnem kapitalu za začetek gospodarske dejavnosti.
Med zadružniki opažamo že več poskusov, kako
reševati nove probleme, ki jih stavlja življenje. Ko se je razvilo konzumno zadružništvo v Angliji, ni razpolagalo s šolanim osebjem. Zato so rešili vprašanje postavljanja cen enostavno tako, da so prevzeli cene od drugih trgovcev. Ker so vključili mnogo neplačanega dela in niso stremeli po dobičku, so razdelili del presežka članom v obliki rabata (v Angli ji so porabljali v zmoto vodečo besedo "divi", ki spominja na dividendo). Ker je puščala večina članov svoj rabat v zadrugi, se je tako večal kapital zadruge-fV Raiffeisenovih zadrugah pa je šel sploh ves presežek v lastnino zadruge), kar je omogočalo zadrugam ne samo nadaljnji razvoj, ampak tudi, da so prestale čase splošnih gospodarskih kriz. Danes so razmere v trgovini dokaj različne. Velike tvrdke redno ne skušajo obogateti na velikih razlikah med nakupnimi in prodajnimi cenami,marveč na množičnem prometu. Ta sprememba je posredno znižala tudi presežke v konzumnih zadrugah, tako da so postali rabati neznatni in je bilo treba seveda čakati nanje do še nekaj mesecev po zaključku poslovenega leta in odobritve po občnem zboru. Razen tega je ovirala širjenje konzumnega zadružništva zlasti po mestih potreba po znatnem začetnem kapitalu. Ker živimo v dobi "takojšnje zadostitve" (instant gratification), so manj zavedni člani začeli zapuščati svoje zadruge in začeli kupovati v veleblagovnicah, ki so nudile mnogokrat tudi večjo izbiro in imele lepše opremljene prodajalnice. Zadružniki po navadi tudi niso imeli dovolj kapitala, da bi mogli postaviti v na novo naseljenih predelih nove trgovine. Da bi rešili te probleme, so v Ottawi v Kanadi obnovili idejo 'nakupnih klubov', ki so obstojali ponekod v Kanadi že v tridesetih letih, ko je tako imenovano Antigoniško gibanje sprejelo zadružništvo v svoj program. Zamisel je povsem preprosta: skupina družin sestavi listo blaga in kupi stvari pri veletrgovcih po cenah na debelo. Blago je dostavljeno v njegovo hišo, po navadi v garažo in v soboto dopoldne pridejo družine in poberejo, kar so naročile. Polagoma se je razvil iz tega poseben sistem (direct charge cooperad ves), čigar glavne ideje so bile:
1.	zadruga prodaja članom blago po isti ceni, ki ga sama plača;
2.	člani plačujejo tedenski prispevek za kritje vseh stroškov brez ozira na to, če in koliko kupujejo v zadrugi;
3.	tedenski prispevki se določijo na članskem sestanku na podlagi predračuna predvidenih izdatkov, ki so v zvezi s prodajo (lokal, uslužbenci, davki,zavarovalnina, itd.);
4.	zadruga prodaja samo svojim članom;
5.	člani morajo vložiti znatno vsoto denarja v zadrugo, ki se ne obrestuje, in ne dobiva nobene dividende; rabata seveda tudi ni, ker ni presežka. Da se olajša članstvu pristop, je navadno prvo naplačilo sorazmerno majhno, toda člani so zavezani, da plačujejo vsak teden obenem s tedenskim plačilom tudi še določeno vsoto na račun delnice, dokler ne dosežejo plačila v pravilih določene vsote (praviloma po več sto dolarjev). Kljub začetnemu skepticizmu in celo javnemu nasprotovanju večjega dela zadružnih voditeljev v Kanadi, se je ta oblika marsikje uveljavila, čeprav ne v čisti prvotni zamisli. Zaradi stalno naraščajočih stroškov je bilo treba tedenske prispevke večati od enega občnega zbora do prihodnjega, česar člani niso imeli radi. Večina teg zadrug zato krije stroške danes iz dveh virov: iz tedenskih prispevkov, ki ostajajo isti in iz splošnega dodatka na cene v večini primerov v znesku od 5% do 7%. Ker cene blaga naraščajo, narašča tudi vsota, ki jo zadruga dobi iz teh dodatnih odstotkov, tako da more kriti povečane izdatke za mezde in podobno. Ta sestav ima to prednost, da skušajo kupovati člani kar največ v svoji zadrugi, ker morajo plačevati tedenske prispevke ne glede na to, koliko kupujejo. To je v korist njim samim, ker so cene kljub dodatkom še vedno nižje kot v drugih trgovinah, koristi pa tudi zadrugi, ker se tako veča njen promet. Posredno koristi ta sestav tudi številnim družinam, ker plačujejo iste tedenske prispevke kot družine, ki imajo samo po dva člana.
Največ pozornosti pa vzbujajo zadnje čase zadruge v deželi Baskov v Španiji, zlasti njih proizvajalna veja. Zadružništvo s sedežem v Mondragonu se je razvilo na pobudo duhovnika Jose Maria Arizmendiarrieta, ki je študiral socialni nauk Cerkve in je iskal možnosti, kako ga uresničiti v svojem okolju. Začel je z mladino in ji je omogočil strokovno vzgojo. Ko je skupina njegovih učencev spoznala, da ne bo mogla uresničiti njegovih idej v obstoječih podjetjih, je udarila na svoje. Zaradi posebnih zakonskih pogojev v Španiji, ki so dovoljevali zadrugam davčne in finančne ugodnosti (te pa so morale porabiti 10% dobička za dobrodelne namene), je Don Jose svetoval, naj izberejo zadrugo kot pravno obliko svojega podjetja. Pozneje je zopet uporabil zadružno obliko, ko je ustanovil finančno organizacijo "Cajalaboral".Tudi tukaj so imele zadruge pravico, da
VLOGA Z 4DRUŽNIŠTVA...
nadaljevanje s str.3
so smele nuditi naložnikom za 1% višje obresti kot banke. Polagoma se je razvil celotni zadružni sestav, ki ga danes občuduj celi svet. Predstavlja zaključeno celoto: proizvajalne in potrošne zadruge, ribiške in stavbne zadruge, zadružno banko, socialno zavarovanje in poseben center za raziskovanje. Njihovi uspehi so zavidljivi v vsakem oziru - ponašajo se z mnogo večjo storilnostjo kot podobna podjetja v Španiji, delavci imajo enake in raje nekoliko boljše mezde kot v drugih podjetjih,im^joodlično organizirano socialno skrbstvo, prestajajo mnogo bolje kot druga podjetja gospodarske krize in ob upokojitvi razpolagajo z znatnim imetjem. Da so dosegli te uspehe, pa so - poleg tega, da je utrjevala njihovo solidarnost tudi njihova etnična pripadnost - v nekaterih primerih uvedli načela, ki ne odgovarjajo strogo načelom kot jih je razglasila Mednarodna zadružna zveza.
Moje opombe se v naslednjem nanašajo na proizvajalne zadruge (workers' cooperative). Nekatere od njih predstavljajo velika podjetja, večina proizvajajo tehnično zahtevne predmete. Ker je potreba po kapitalu zelo velika, so članske vloge zelo visoke. To pa ni v njihovem primeru posebna težkoča, ker dobijo bodoči člani ugodno posojilo od zadružne banke.
Da zagotove, da vložni prispevki starih članov ne izgubijo na vrednosti, kar zaradi inflacije bi, če bi ostal delež kot je to navada v zadrugah, pri nominalni vrednosti, ovrednotijo koncem vsakega poslovnega leta vse deleže in jih povečajo s porastom indeksa življenjskih stroškov.
Previšek, ki ga na koncu leta odobre v korist članov, ostane v zadrugi in se vpiše v dobro računu poedinega člana (v primeru poslovne izgube pa odpišejo od tega računa delež izgube, ki pripade na člana). Delež je možno dvigniti le, če član izstopi iz zadruge ali če stopi v pokoj.
Delavci izvolijo odbor, ki vodi podjetje. Odbor nastavi ravnatelja, ki odgovarja odboru in se udeležuje (brez volilne pravice) vseh sej odbora. Nastavljen je ža štiri leta (z možnostjo obnove delovne pogodbe), ima pa v podjetju pravico odločati in dodeljevati delo kot v kakemkoli podjetju. Tako je ohranjena delovna disciplina, ki je v mnogih proizvajalnih zadrugah ni, ker hočejo vsi člani odločati o vsaki malenkosti. Za opravila, ki jih v navadnih podjetjih opravlja strokovna organizacija, skrbi izvoljeni Socialni odbor. Vsa opravila so označena v matematičnem merilu od 1 do 4. Mezde so dejansko naplačila na račun deleža
dohodkov, ki se določi ob koncu poslovnega leta. Ob tem času je končno določen delež vsakega člana in od tega se odšteje, kar je že prejel med letom, previšek pa se vpiše na njegov delež.
Ker je težko vzdrževati osebno povezanost v velikih podjetjih, so sklenili, da bodo ustanavljali paralelne zadruge, kadar bo število članstva doseglo 500. Za ustanavljanje novih zadrug skrbi posebna organizacija, ki preuči vse pogoje za novo zadrugo. Če so pogoji ugodni in je upati na uspeh, pripravijo za tako skupino vse podrobne načrte za proizvodnjo, vključno za potrebne stavbe in za potek proizvodnje s potrebnimi stroji itd. in zadružna banka nudi potrebni začetni kapital. Nova zadruga dobi tudi svojega "botra", ki ji stoji dve leti ob strani kot svetovalec. Zadruga pa mora tudi redno poročati natančno o svojem finančnem poslovanju. Tako odkrijejo morebitne težave takoj v začetku, predno začnejo ogrožati ugoden razvoj podjetja.
Eden temeljnih pogojev za vse je tudi, da mora biti vsaj določeno jedro oseb, ki so na novi zadrugi resno zainteresirane.
ZADRUŽNA OBNOVA NA SLOVENSKEM
Ker potrebuje tudi zadružništvo za svoj polni razvoj pravo kulturno atmosfero, bodi ena glavnih skrbi vseh voditeljev kulturnega življenja, da zapuste tudi Slovenci premočrtno miselnost gledanja vsega pod prizmo belega in črnega in prevzamejo edino stvarnosti odgovarjajoč integrativni način mišljenja, ki razume, da navidezna nasprotja (poedinec - družba; snovnost -duhovnost, itd.) dejansko drug drugega predpostavljajo in zahtevajo za svoj lastni obstoj. Kadar začne v kulturi ena stran močno prevladovati na račun druge, je treba doseči novo ravnovesje ne v zatiranju prevladujoče strani, marveč v zavestnem povečanem gojenju nasprotne.
Kar zadeva zadružništvo samo, bi bilo treba posvečati pažnjo zlasti naslednjim točkam:
-	Ohraniti in obnoviti vse obstoječe zadruge v pravem zadružnem duhu. Težišče odgovornosti je treba zopet prenesti na članstvo in na temeljne organizacije z obnovo resnične demokracije v zadružništvu.
-	Določiti velikost članskega deleža v toliki meri, da bo predstavljalo tudi znatno gospodarsko povezanost člana z zadrugo in s tem povečalo njegovo zanimanje za uspeh zadruge. Način vplačevanja se uredi tako, da zadošča za članstvo začetno manjše vplačilo, ki ga dopolnjujejo redno dodatna vplačila, dokler ni dosežena v pravilih določena vsota. Tak član uživa vse članske pravice, vključno volilno pravico, dokler je na
tekočem s svojimi plačili.
-	Povezati vse zadruge in njih zveze v skupni konfederaciji slovenskih zadrug. Ta bo zastopala slovensko zadružništvo v javnosti, pred oblastjo in tudi v mednarodnem svetu. Prizadeva si naj za članstvo v Mednarodni zadružni zvezi, ki je sicer zgrajena na državnem načelu in dovoljuje članstvo samo eni zadružni organizaciji za vsr.ko državo, toda v nekaterih primerih kot je Kanada dovoljuje, da so predstavniki za eno poslovno dobo zastopniki angleške, za naslednjo pa zastopniki francoske veje.
-	Posvetiti največjo pažnjo zadružni vzgoji članstva in zlasti njenih vodilnih oseb.
-	Skrbeti za temeljito tehnično izobrazbo zadružnega osebja.
-	Znjeti v zadružno obliko najrazličnejše gospodarske dejavnosti, kjer te še ne obstojajo.
-	Doseči tako zakonodajo, ki bo priznala zadružništvo kot svojski gospodarski sestav in ne samo kot zdravilo zoper največje napake bodisi kapitalističnega bodisi dirigiranega gospodarstva. Zakonodaja naj ustvari pravni okvir, v katerem bo moglo razviti zadružništvo svoj potencial. Preprečiti mora tudi možnost zlorabe zadružne oblike za namene, ki niso v skladu z zadružno zamislijo (n.pr. izrabo zadružne pravne oblike za zasebno obogatenje).
-	Doseči, da bo na vseh stopnjah pouka, kjer se obravnavajogospodarstvo ter družbena in gospodarska zgodovina, vključeno tudi zadružništvo.
-	Doseči, da se bodo na najvišjih znanstvenih zavodih ustanovile stolice za zadružništvo.
-	Ustanoviti Zadružni raziskovalni zavod, ki bo posvečal pozornost zlasti tehnični strani zadružnega gospodarstva kot n. pr. preučevanja gospodarstva pod vidikom ustanavljanja novih zadrug, preučevanja možnih novosti v preskrbi prebivalstva z novimi oz. izboljšanimi predmeti in služnostmi, študiju poedinih zadrug, zlasti takih, ki zahajajo v težave in jim svetovati ukrepe za izboljšanje, itd..
-	Izgraditi celotni zadružni sestav, v kolikor ta še ne obstoja, da bo zadružništvo prisotno v vseh panogah slovenskega gospodarstva. Konfederacija finančnih zadrug francosko govorečih Kanadčanov Des jardins n. pr. vključuje poleg 10 regionalnih federacij kreditnih zadrug še zadružne organizacije za vse vrste zavarovanja, varstvo (trust), investicije in znanstveno preučevanje zadružništva (fond za podpiranje študij). Z drugimi panogami zadružništva pa je povezana v poluradnem Zadružnem svetu, kjer je udeležena tudi provincialna vlada. Tak Zadružni svet naj poskrbi, da bodo razne zadružne panoge in organizacije dejansko izpolnjevale tudi zadružno načelo sodelovanja med zadrugami in njihovimi organizacijami samimi.
OF
IN PRAZNOVANJA NJENIH OBLETNIC OVIRA K NARODNI SPRAVI
Goriška Mohorjeva Družba je v svoji zbirki rednih knjig za leto 1991. izdala knjigo Dorice Makuc "In gnojili boste nemško zemljo". Knjiga je pretresljivo popisovanje tragičnih dogodkov in groznega trpljenja Slovencev iz Komna, Rihemberka in okoliških vasi na Krasu, ki so jim Nemci požgali domove in jih odpeljali vnemška taborišča ali na delo v Nemčiji, kjer so morali gnojiti nemško zemljo. V tej zvezi je morda tudi prav omeniti nesebičnega in neizmerno požrtvovalnega komenskega dekana msgr. Viktorja Kosa in njegovega kaplana Mirka Renerja, ki sta bila izgnancem v veliko pomoč. Posebno še dekan Kos, kije po besedah Danice Makuc "sočloveku dajal vse, kar je znal in mogel, in se tudi prostovoljno odločil, da pojde skupaj s svojimi Komenci v nemško taborišče, celo za ceno, da zanje žrtvuje svoje življenje".
Danica Makuc, to izzveni zelo jasno v njenih zapiskih, je imela in ima topel odnos do partizanov. Nemcem očita - po pravici in brez zadržkov - neizmerno krivdo. Pove le, da so Nemci zažgali vse domačije in 6dvedli naše ljudi od doma zato, ker so partizani 2. februarja 1944. napadli nemško policijsko kolono na poti v Rihemberk.
Toda iz zapiskov Dorice Makuc je tudi jasno, četudi ona trdi drugače, da je krivda vsaj posredno, na partizanih, na OF, ker so zaradi njihovega izzivanja bile požgane cele slovenske vasi na Krasu, naši ljudje bili izgnani in se mnogi niso več vrnili. Osvobodilna fronta je kriva!
V	sobotni prilogi Dela 26. januarja letos stoji zapisano, da so partizani "pobili v (Podgorici) devet nedolžnih kmetov, ki so jih italijanske okupacijske oblasti prisilile, da so izsekavali gozd ob železniški progi, ker bi jih sicer poslali v internacijo, kot so jim zagrozili. Italijani so jim s tem grozili, vi (to je OF) pa ste jih pobili". To je bila NOB - zares bolj nečloveška kot okupator.
Spet posredna in neposredna krivda OF, katere NOB je bila zavedljiva maska in lažna pretveza za uboje in uničevanje slovenske imovine
V	47. številki "Družine" lani je izšel na prvi strani
zanimiv članek pod naslovom "Kaj bo s spomenikom? -Sporočilo komisije za preučitev napisa na spomeniku pred ljubljansko stolnico". Obsega poročilo izvršnega sveta Skupščine Ljubljana Center, da bi posebna komisija pregledala gradivo, na osnovi katerega je povojna NOB obtoževala škofa Rožmana za Slovence žaljivih dejanj in ta dala vklesati v spomenik pred stolnico. Spet se je izkazalo, še več, dokazalo, da je bila trditev brez osnov in izmišljena, torej laž. Leto 1990. je bilo leto, ko je zlasti slovenska Cerkev izstopila kot katalist sprave med Slovenci obeh medvojnih taborov in, čeprav je bil v tem le začetek sprave, pomeni važen začetek nečesa nujnega, v procesu pa zelo dolgotrajnega, ki se bo pomnenju akademika dr. Trstenjaka, uspešno zaključilo šele po
izteku več rodov. V resnici bi ne bilo potrebno spet in spet opozarjati na žalostno-tragična leta med vojno in morda še bolj tragične čase takoj po vojni. Ti so že dolgo za nami. In vendar je potrebno. NOB še ni dokončana, trqja še vedno. NOB še vedno krilati z lažnjivo udarnimi gesli boja za osvoboditev, ki ga ni bilo; v kolikor pa je NOB pomenila boj, je bil njen boj le boj za zasužnjenje Slovencev. NOB še vedno trobi stare in izmišljene bajke o narodnih izdajalcih ter išče izrazov,ki bi drugače izzveneli, a pomenijo isto. Nekdo se je spomnil in namesto besede domobranci uporabil izraz efijalti. Morda je hotel povedati, da pozna grško zgodovino, ali pa ga je sram vedno in vedno ponavljati isto laž, laž, ki je z izjemo NOB same, povsem izgubila ves krog poslušnih poslušalcev. In vendar NOB vztraja v obrambi svoje preteklosti in boja za priznanje. Če uspe, ne bo prave sprave med Slovenci, ker sprava v tem primeru ni mogoča. Sama beseda NOB bi morala izginiti iz slovenske govorice in še veliko bolj iz govorice odgovornih ljudi, ki pa so jo, žal, pogosto uporabljali. NOB je zasužnjila slovensko domovino, ji je uspelo poimenovati tragično leto 1945. kot leto "osvoboditve"; še vedno slišimo in beremo nespametni izraz "po osvoboditvi", ipd. "Osvoboditev" po NOB je pa dejansko spremenila osrednjo Slovenijo v množična grobišča; od štirih branikov Slovenije,
Župančičevih "mejnikov"("in kaj bo z vami vi mejniki štirje..") pa smo - lahko za vedno - izgubili Trst, Gorico in Celovec. Takšna je bila osvoboditev po NOB! NOB, slovenska sramota!
Marsikateri poudarek je bilo in je zaznati, kako važna je sprava za zdravo rast slovenskega naroda. Brez dvoma. Čim manjši poudarek na preteklosti, ki nas je razdvojila, utegne pomeniti dobršnji doprinos k uresničitvi teh trditev. Sem spada v prvi vrsti NOB in Osvobodilna fronta, kar je sicer eno in isto, pa še istovetiti nočejo. A njihove "zasluge" so samo mit, njihov nastanek in pojav je bil za Slovence škodljiv, celo tragičen. Zato je spomin nanje prav za prav prava mora za Slovence in mora izginiti, predvsem v uradni Sloveniji. Zato bi pomenila in pomeni vsaka proslava vseh mogočih obletnic od nastanka do ustanovitve OF ter vojnih podvigov NOB za mnoge Slovence grobo žalitev in za vse Slovence narodno sramoto. Vzporedno s tem pa hromi prepotreben postopek in nujno pot k narodni spravi.
C.M.
Opomba uredništva SD:
Poznan nam je predlog, da bi 27. april, namišljen datum ustanovitve OF, postal slovenski narodni praznik in naj bi ga kot takega letos za 50 letnico uradno praznovali. Da je ta zamisel popolnoma zgrešena, nam govori odvetnik Stanislav Klep, ko povzema mnenje slovenske politične emigracije: "...ker da sploh ni res, da je bila OF ustanovljena 27. aprila leta 1941. Tega dne je bila ustanovljena le Antiimperialistična fronta, ki takrat ni bila organizirana proti nacistični Nemčiji, marveč proti imperialistični Veliki Britaniji, franciji in ZDA. OF je mogla nastati še le po napadu Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo. Tudi Slovenski poročevalec do 22. junija 1941. ne omenja obstoja OF, marveč le poziva k njeni ustanovitvi. Drug razlog je prepričanje nasprotne
SLOVENSKA NAIVNOST
SLOVENSKO - KANADSKI SVET je v minulem polletju priredil vrsto študijskih dni, na katerih so predavatelji obravnavali različna aktualna slovenska vprašanja.
Tako sta v nedeljo 13. januarja popoldne v Slovenskem domu na 864 Pape Ave., govorila: dr. A. Kuk o "Federacija - Konfederacija" - (predavanje je bilo objavljeno v januar-februarski številki Slovenske Države), in dr. inž. V. J. Bratina o: "Slovenska naivnost". To predavanje je pomebno vsled tega, ker razgalja, osvetljuje in pojasnjuje dogodke, da lažje dojamemo sodobno slovensko problematiko in ga prav zato v celoti objavljamo v marčni in aprilski številki S.D
Uredništvo
UVOD
Ali ni naslov, naivnost, in to še slovenska, preveč negativen? Mogoče! Bi bilo slovenska poštenost, odkritost, zaupljivost, recimo velika - kot v pregovoru: Prevelika zaupljivost se rada maščuje - ali otroška zaupljivost boljše? Tudi mogoče! Danes, ko slovenski narod dela zgodovinske odločitve, zrele odločitve, vsaj zdi se tako, ali nismo z naivnostjo pomedli enkrat za vselej? Zopet mogoče! Reprezentativna knjiga o dogodkih v Sloveniji v letu 1990 je nedavno izšla: 'Slovenija 1990, Kronika slovenskega prelomnega leta v besedi in sliki', Založništvo slovenske knjige 1991. Stari Rimljani so imeli pregovor, povedan v heksametru: "Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!" Mimogrede, tiste, ki so obiskovali 'latinske' šole, bo zanimalo, da je pred kratkim izšla v Ljubljani, Državna založba Slovenije 1990,lepa knjiga z naslovom: 'Latinski pregovori, izreki in izrazi' na preko tristo straneh, v avtorstvu družine Banič. Tudi gornji pregovor je v tej knjigi. Angleži, ki so tradicionalno bolj skopi z besedami, isto povedo enostavno z: "The morning after..." Bilo bi težko zanikati, da smo mi sami, v večdesetletnem tesnem stiku s skoro izključno anglosaksonsko družbo, delno prevzeli njih način mišljenja. Ne samo angleške stave (sintakse) slovenskega jezika! Naučili smo se mrzlo in stvarno presojati! Odvadili smo se od veselja vriskati in skakati v zrak, pa tudi v žalosti se ne valjamo v obupu po tleh!
Mi, ki nam metodologija naravoslovnih znanosti ni povsem tuja, že kar suponiramo verjetnost in možnost vseh vrst pomanjkljivosti in napak! Ali razlago, na katero sedajle 'prisegamo', bo mogoče že jutri, ali celo danes popoldne že, zamenjala druga boljša, bolj popolna, bolj univerzalna razlaga.
RAZLIČNOST MIŠLJENJ O SLOVENSKI EMIGRACIJI V KANADI
Omejujemo se logično na Kanado. To je anglosaksonski svet. Kanada je bolj anglosaksonska kot ZDA in manj kot Avstralija. Neuki ne bo doumel, saj vendar po prav zadnji statistiki živi v Metropolitan Toronto preko 40 odstotkov ljudi, ki niso bili niti rojeni v Kanadi. In vendar to je anglosaksonski svet. Različno izrazoslovje označuje tiste, ki ne žive v mejah ožje domovine. Se niti ne spoznam na to. Zdomci, brezdomci, izseljenci, razseljenci, naseljenci, priseljenci, emigranti, imigranti, itd. Tudi glede emigracije velja, manj kdo ve, za večjega
strokovnjaka se ima. Posebno, če opazuje slovenskega izseljenca skozi svojo individualno prizmo dvomljive kakovosti. Kaj prizma pokaže, sam vrag ve! Dogaja se nam kot Janezu Krstniku tam ob reki Jordan, dva tisoč let bo od tega. Prihajajo obiski, radovedneži, zastopniki manjšin in večjih oblasti, svetnih in cerkvenih, itd. Kar so videli in slišali, to poročajo, zapišejo. Nastajajo članki v časopisih, revijah, knjigah, enciklopedijah. Janeza Krstnika so vsaj vprašali, vsaj tako beremo v evangeliju apostola Janeza, ki nima seveda nobene zveze s Krstnikom, torej vprašali so ga: "Kdo si ti? ..Kaj torej?.. Si Elija? Si li prerok?... Kdo pa si?...Da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?" (Citirano po tkim. Mariborski izdaji, Sveto pismo Nove zaveze, Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru 1958). Sicer v evangeliju piše, da so 'Judje' tako izpraševali, toda komentator pravi, da ta izraz pomeni najvišjo judovsko versko oblast, t.j. veliki zbor. Brez dvoma zelo objektivni in ne moremo jim odrekati prijemov moderne znanstvene metodologije. Tudi zelo razumni, niso spraševali množice, ker potem bi morali uporabiti statistiko in matematika statistike izvira iz novejše dobe, vsaj kolikor toliko rigorozna. Slovenskega izseljenca v Kanadi praktično nihče ne vpraša: "Kaj praviš sam o sebi?" Mirno mora čakati, da ga bodo drugi, to je opazovalci, popisali in potem bo že bral, če je pismen, kdo je in kako je z njim. Nekako kot Cankaijev Štefan Frfila iz Šentflorjana (to je tista čudovita dolina) v zgodbi: 'Iz življenja odličnega rodoljuba': (Učitelj) Šviligojje zaklical za njim: "Frfila,
Dr. Inž. V. J. Bratina
Frfila, kakšne so tvoje zasluge?" Frfila je odgovoril z žalostnim glasom: "Kako naj bi jih poznal, ko še zmerom ni življenjepisa?"...Nesmrtni Cankar nazorno karikira postopek z izseljenci v Kanadi. Janez Krstnik odgovarja zase in za izseljence tu: "Jaz sem glas vpijočega v puščavi",to je tam, kjer se še tako tehtna beseda izgubi v neizmerni prostranosti praznine, pa ne geografski! Da smo objektivni, sem in tja kakega izseljenca že kdo 'intervjuva'.Tu pa pride na misel legenda o sv. Tomažu Akvinskem (če seveda ni bil to sv. Avguštin) in o dečku (če seveda ni bil sam angel v človeški podobi), ki je prenašal morje z žličko. "Prej bom moije prenesel, ko boš ti s svojo metodologijo doumel sv. Trojico", je menda svetniškemu filozofu odvrnil dečko. In vendar, vsaj zdi se tako, je relativno enostavno označiti slovensko emigracijo v Kanadi. Na misel prihaja sinteza precej kompliciranih Mojzesovih postav in predpisov. Sinteza seveda je: Na teh dveh zapovedih, itd. V primeru emigracije v Kanadi je ta sinteza preprosto: Mi predstavljamo strašno finančno moč, mi predstavljamo strašno intelektualno moč! Na tem vse sloni. Vse drugo je več ali manj obrobno, akcidentalno, ne prav važno! Vsekakor stotine in stotine, mogoče tisoči slovenskih ali vsaj slovenskega izvora izobražencev v Kanadi sami. Mi, ki imenujemo univerze naš drugi dom, imamo za las bolj podrobne podatke kot kdo drugi. Stotine, mogoče tisoči! Nekateri so dosegli diplome, drugi magisterije, nekateri doktorate. Doktorat tu pomeni vrsto predmetov, vrsto seminaijev, dolga leta zelo trdega študija in obsežno, znanstveno dobro utemeljeno disertacijo. 'Starih bajt', tako značilnih za univerze v vsaj predvojni Evropi, tu ni.
Študij je astronomsko drag, univerzitetne takse finančno zlomijo vsakogar, zato vsak hiti s študijem, kar se le da. In kljub temu, sam sem imel opravka s primerom, 10 let študija za doktorat in disertacijo 1600 strani, tri tedne sem samo bral! Mnogi med slovenskimi izobraženci tu so študirali na univerzah svetovnega slovesa, drugi so bili sodelavci učenjakov svetovnega slovesa in tretji so sami dosegli svetovno slavo. Njih imena so znana po vsem znanstvenem svetu od Amerike preko Evrope, preko SSSR do Kitajske, Japonske, Avstralije! O tem Slovenija malo ali nič ne ve. Vzrok? Dolga razprava bi komaj zadostovala in še ta bi bila polna ugibanj. Premaknila se je npr. Hrvaška in pod okriljem univerze v Zagrebu zbira hrvaške intelektualce. Nekje, sam ne vem kje, sem bral statistiko delovanja univerze v Mariboru. Toliko diplom, toliko magisterijev, toliko doktoratov v 15 letih menda. Sem pomislil, sam ko-ordiniram seminarje okoli 75 študentov, nekako 25 za 'navadno' inženirsko diplomo, 25 za magisterije, 25 za doktorate. V podiplomskem študiju poda študent izsledke svojih raziskav vsako leto v seminaiju. Res ima vsak svojega ali celo več profesoijev, ki nadzorujejo delo, toda odgovornost za seminar je končno moja. 25 magisterijev, 25 doktoratov, še sam sv. Frančišek Asiški bi postal domišljav!
Ha. izobraženci! Je latinski pregovor, prej omenjena Baničeva knjiga ga nima, bral sem ga nekje v spisih znanega planinca, pisatelja, duhovnika Janka Mlakaija: "Mundus dixit clero, semper tibi inimicus ero!", tako nekako. Če zamenjamo ali posplošimo duhovnika z izobražencem, dobimo: "Svetje rekel izobražencu, vedno bom tvoj sovražnik!" V resnici že Shakespeare v drami 'Julius Caesar' polaga Cezaiju tele besede v usta, ko omenja Cassius-a:
"Yond Cassius has a lean and hungry look; He thinks too much; such men are dangerous.
........He reads much;
He is a great observer, and he looks
Quite through the deeds of man: he loves no plays.
And therefore are they very dangerous, itd."
Iz zgodovine, stare in nove, pa tudi najnovejše, je znano, da so oblastniki, taki ali taki, vedno z neko negotovostjo opazovali izobražence. Seveda stare, barbarske metode obračunavanja z izobraženci so se morale umakniti. Nihče jim ne bo sekal glav, naj bo to primitivno (sv. Pavel) ali tehnološko dovršeno z giljotino (Lavoisier). Tudi število izobražencev je silno narastlo, kje bi dobili drva, če bi jih hoteli sežigati na grmadah? Samo ameriških in kanadskih znanstvenikov je toliko, da obsega več debelih knjig. Prav sedaj pripravljajo 18. izdajo dela: 'American Men and Women of Science' v sedmih knjigah in izdajateljica R.R. Bowker Company že pošilja vprašalne pole. Vključene so samo naravoslovne vede in matematika! Torej? V modernem času se zato uporablja druga, včasih uspešna metoda, to je ignoriranje. Ignoriranje zaradi ignorance, to se pravi: 'lack of communications' ali namerno ignoriranje, 'kao da ga nema', bi rekli po srbsko. Ko že govorimo o slovenskih izobražencih v Kanadi, bi bilo napak se omejiti na tiste, ki so si izvolili akademsko kariero, to se pravi, sedijo v 'Ivory Tower'. Mnogi uspešno delujejo v raznih institutih, privatnih ali državnih, provincialnih in federalnih, drugi imajo zopet odgovorna mesta v
industriji in raznih upravnih institucijah, zopet privatnih in državnih. Nekateri imajo svoje prakse. Končno, 'last but not least', da uporabim več kot oguljeno frazo, ne smemo prezreti umetnikov, predvsem likovnih. Tudi pokojni kipar France Gorše je mnogo svojih del ustvaril v Kanadi. Itd., itd. Zopet bi mogli reči: "You name it, we have it!"
Skoro nima smisla se spuščati v podrobnosti, naj zadošča en primer! Vsakdo pozna Enciklopedijo Slovenije, pred kratkim je izšla četrta knjiga. Moram še vedno reči, kot sem že enkrat omenil, zame je še vedno 'Encyclopedia Judaica' v 16 knjigah in več knjigah dodatkov - še jaz nimam vseh dopolnjenih knjig - vzor nacionalne enciklopedije. Vsi Judje po vsem svetu so zastopani brez ozira na svoje prepričanje ali politično usmerjenost. Zdi se mi, da ima npr. bolj točne podatke o velikem revolucionarju Levu Davidoviču Trockem (Bronstein), kot pa obsežna 'Bolšaja Sovjetskaja Enciklopedija'! Druga upoštevanja vredna zbirka je 'Primorski slovenski biografski leksikon', ki ga izdaja Goriška Mohoijeva družba. Začel je izhajati že leta 1974 in prva knjiga, dovolj drobna, snopič imenovana, jé obsegala komaj kakih 50 strani. Smo rekli, saj bomo vsi poprej pomrli, predno bo to delo zaključeno. Pa nismo? Delo lepo napreduje in letošnji snopič, številka 16, je že prišel do gesla : Velikonja. Neizmerne zasluge za to publikacijo ima profesor Martin Javnikar, ki jo ureja že veliko let s pomočjo številnih sodelavcev. Veijetno niso niti kaj prida plačani, če sploh so in delo sloni na velikem idealizmu. Članki v tem leksikonu so stvarni, objektivni in vključujejo vse Slovence, ki so kakorkoli prišli v stik s Primorsko na obeh straneh državne meje. Vse Slovence brez ozira na svetovnonazorsko ¿li politično prepričanje! Stari Rimljani bi leksikonu dali priznanje, da je pisan "sine ire et studio". Zadnje geslo v letošnjem snopiču je, kot omenjeno, pisatelj Narte Velikonja, ki se je rodil na 'Gori', to je na Otlici, kot moj oče. Velikonjeva povsem nerazumljiva tragična usoda je dovolj znana. Torej Enciklopedija Slovenije! V prvi knjigi, ki obsega gesla do 'Cavazza' nas zanima na primer, kaj piše o dr. A. Ambroži ču, sedanjem nadškofu v Torontu. Res, ko je knjiga izšla, 1987, še ni bil nadškof, ampak od leta 1976 'samo' škof, prej pa profesor na univerzi v Torontu. Šest Ambroži čev našteva ES, toda nobeden ni torontski nadškof. Najbolj poznan med naštetimi je gotovo Ladislav Ambroži č-Novljan, legendarni zmagovalec pri Črnem vrhu nad Idrijo (prim. S. Petelin: 'Enaintrideseta divizija', žaložba Borec in Partizanska knjiga, Ljubljana 1985 in isti avtor: 'Gradnikova brigada', Založba Borec in revija Naša obramba, Ljubljana 1983). Novljan, tako piše S. Petelin, "je takoj zatem odšel za načelnika Glavnega štaba NOV in POS, njegovo mesto pa je prevzel Stane Pogačar-Lazar". Oba vojaška poveljnika sta tudi znana iz Svetinove trilogije: 'Ukana'.
Nazai k nadškofu! Velikokrat sem že slišal od Anglosaksoncev in Kanadčanov sploh: "You must be mighty proud of Archbishop!" Yes, indeed!" Bilo bi več kot absurdno trditi, da je nadškofa Ambroži ča ES namerno ignorirala. Le kateri Slovenec bi bil tako, kako bi rekli olikano, nespameten, da bi človeka, ki je dvignil ugled Slovencev v svetu kot komaj še kdo, ignoriral? Saj bi se temu reklo, res ne preveč elegantno, 'pljuvanje v lastno skledo'! Posebno, ko je bil takrat vsaj formalno predsednik Sveta enciklopedij sam Josip Vidmar, res starček že, toda visoko izobražen in vsestransko razgledan kulturnik. Logično torej: 'lack .of communications'! Slovenci pač ne razpolagamo s takimi intelektualnimi zmožnostmi in finačnimi sredstvi l|pt; Judje! Da smo točni, v četrti knjigi ES, kije izšla pred kratkim, 1990 in, ki je draga ko žafran, kot se reče, je nadškof omenjen v geslu: 'Izseljenci v Kanadi'. Takole piše: "V cerkveni hiearhiji ima najvišje mesto Alojzij Ambrožič, torontski nadškof in kardinalov koadjt^br". Za moj okus nekam prekratko, dve polovični vrstici! V isti knjigi ES je omenjen tudi Edvard Kardelj-Krištof,, toda obširno, skoro šest stolpcev. Kardeljeve zasluge: za1 slovenski narod so pač, kot berem v ES, skbrtt neizmerne. Velik politik, velik organizator, VeSlift znanstvenik (dva častna doktorata, častni član SAZU^' redni profesor univerze v Ljubljani, ki nosi celo njeM|d ime). Kljub temu se zdi, da dve polovični vrstici p'rofi šestim stolpcem nista pravo ravnotežje, kakorkoli obračamo: "Si parva licet componere magnis!" "Séveoa Kardelj je bil izredno plodovit pisatelj - čeprav sett Bral samo eno njegovo in še to poljudno-znanstveno defo: 'Potovanje skozi čas' - je bil pač starejši od riašdgtf nadškofa in je svoje življenjsko delo že davno dokóñ'Cal. Slišal sem, da v Sloveniji pripravljajo nekak: WHQ Is WHO...ali: Kdo je kdo pri Slovencih. Torej? Še je.up* "Dum spiro, spero!", da vržem še en latinski pregovor v tekst. Seveda, možno je: "Lasciate ogni speranza yoi-.t'. Takole bi se zdelo. Slovenska emigracija v Kanadi zvečine dobro pozna oba svetova, to je slovenskega ali splošno evropskega, in pa anglosaksonskega ali splošno severnoameriškega. To nam vpliva občutek neverjetne samozavesti, seveda cena je zelo velika, emigracija! Znana ruska pesem : 'Dvanajst razbojnikov' poje nekako: "...ogromno bogastva nagrabili..."In prvo je
SLOVENSKA NAIVNOST...
nadaljevanje s str.5
sekundarno, primarno je drugo, znanje, kakšni intelektualci pa bi bili drugače!
V naslednjem sledi par opazovani, v resnici samo par in samo opazovanj, z malo ali nič komentaija. Vsaka točka bi zahtevala najmanj celo razpravo in to je stvar specialistov. Mi, ki smo šolani v metodologiji naravoslovnih ved in v naravoslovnih vedah sploh, smo samo zelo kritični opazovalci in zelo vztrajni, bi rekli skoro zoperni vpraševalci, in nič več. Naš 'credo' je: "Dubito, ergo sum!" Svojih 'trditev'nikoli ne 'pribijamo' z 'avtoriteto', kvečjemu žeblje zabijamo v deske s kladivom!
HOSANA! - KRIŽAJ GA! ali
INCENDE, QUOD ADORASTI ET ADORA, QUOD INCENDISTI!
Tudi gornjega latinskega pregovora ne najdem v Baničevi knjigi, pa ni slab. Izvira veijetno iz časov misijonstva, bilje klic krščanskih misijonarjev poganskim ljudstvom ali nevernikom sploh. Nemara še predkoncilsko! Vsakdo, ki živi kot mi, v skoro izključno anglosaksonski družbi, je gotovo že večkrat slišal: 'You sentimental Slavs!"Razhajamo se glede zgodovinskega izvora Slovencev, toda čustvovanje Slovencev je slovansko. Sicer sem bral, ne vem kje, mogoče v tedniku 'Družina', da se skušajo Čehi v mišljenju in čutenju nekako distancirati od Poljakov, ki jih primeijajo z bolj čustvenimi Slovaki! Gotovo nekaj snobizma vmes, da bi izgledali bolj 'zapadnjaški'. Bi rekli nekako, da imamo manj in bolj 'sentimental Slavs'. Na Koroškem sem, leto in pol bo od tega, vneto stikal po 'Mohoijevi' knjigarni v Celovcu - moje priljubljeno delo. Našel sem zajetno knjigo, debelo skoro kot 'mašna' knjiga: 'Evharistični kongres. Ljubljana 1936',Kongresni odbor, založila in tiskala Misijonska tiskarna Groblje-Domžale. Množice fotografij, tisoči in tisoči slovenskih mož in fantov, žena in deklet koraka, sodeluje pri verskih, strogo verskih manifestacijah. Seveda imam vse štiri knjige 'Ljubljana v ilegali', 1960, 61, 67 in 70 (Mladinska knjiga oz. DZS). Zopet, posebno zadnja, sprevodi, parade, toda to pot, je leto 1945, borci NOV, partizani. Isti ljudje? In vendar se zdi, da je nastal nekak miselni preobrat in npr. vpliv slovenske Cerkve v letu 1945 ni dosegal njenega vpliva leta 1936, za časa Evharističnega kongresa. Pa je komaj devet let vmes! Zopet sem bral, kdo ve kje, da je ljudska oblast ob koncu vojne postopala s Cerkvijo kot s premagancem, kot se reče: "Vaevictis! "Stabilnost mišljenja? Peripetije? Trs, ki ga veter maje? Kdo ve? Kongresni trg, Zvezda, Trg revolucije, Trg osvoboditve, itd. Množice na trgu leta 1918, 1945 in 1990 in še kdo ve kolikokrat vmes. Nihalo, ki je zanihalo predaleč? Zelo komplicirano! Mislim, da bi poklicni psiholog ali nekaj takega mogel napisati dolgo razpravo. Tako na grobo se le zdi, da je vmes nekak 'Hosana! - Križaj ga!' sindrom. Pisateljica Mira Mihelič v svoji nekaki avtobiografiji: 'Ure mojih dni' (Pomurska založba, 1985) piše tudi o svojem delovanju med zadnjo svetovno vojno, to je pod dvojno okupacijo Italijanov in Nemcev. Njen stric je bil dobro znani politik Albert Kramer, lastnik (ali so-lastnik ali direktor?) slovenskega dnevnika 'Jutro'. 'Liberalci' smo jih imenovali v času pretirane nestrpnosti. Poročila se je z odvetnikom Borisom Pucom, sinom dr. Dinka Puca, kasneje pa s slikaijem F. Miheličem. Njegove slike so zelo svojske, gotovo ne za moj okus. Takole piše pisateljica Mihelič: "Kmalu me je Ljuba (Prener, znana, nekako originalna ljubljanska odvetnica, op. pisca) poklicala k sebi v pisarno in ..privlekladrobno knjižico -Stalinovo Kratko zgodovino VKP(b) - z naro čilom, naj jo štiridestkrat pretipkam. Torej ne gre le za osvoboditev, temveč za revolucijo? Strašno nevarno delo, internacija in eventualna smrt v taborišču bi jo lahko
zadela! Pa tudi trdo delo, ker še ni bilo električnih strojev, je morala tipkarica dobesedno udrihati po tipkah. Pisateljica nadaljuje: "Začela sem se zavedati...da sem tipična meščanka, buržujka...""Tistihveč sto listov sem odnesla Ljubi. "VKP(b) seveda pomeni Vsesojuznaja Komunisti českaja Partija (boljševikov). Xer, kot vsak ve, so bili tudi menjševiki. Trocki v svoji knjigi: 'Stalin', Stein and Day publishers, New York, 1967, piše, da je Stalin (Josif Visarionovič Džugašvili) spisal ali vsaj dal spisati po svoje prikrojeno Kratko zgodovino KP, kjer je svojo vlogo močno poudaril. Res, nekdanji komisar za vojsko Lev Davidovič in Stalin sta bila smrtna sovražnika, vendar so trditve Trockega o nastanku te knjige veijetno točne. Komu naj bi služili ti izvodi, ki jih je Mira Mihelič tako požrtvovalno pretipkavala? VKP(b) je pač bila za komuniste, vsaj takrat, kot nekaka žepna izdaja sv. pisma ali pa katekizem za kristjane. Politični _ komisaiji ali politkomisaiji so jo razlagali borcem. Če se prav hudo ne motim, v svoji "Ukani" pisatelj Svetina daje tako nalogo enemu svojih junakov, politkomisaiju Pajku. Knjižica je bila majhna in jo je bilo lahko nositi ali pa skriti, to so pač bila leta fašizma in nacizma, ki nista
izbirala sredstev! Seveda so Leninova dela bolj fundamentalna. Toda to je ogromna množina knjig, npr. eno novejših izdanj, peto, pod naslovom: 'V.l. Lenin: Polnoe Sobranie Sočinenii" obsega kar 54 knjig, mislim, da se ne motim. Vsekakor 54 knjig je veliko knjig, pa če tudi bi jih bilo deset manj. Tudi težko dostopne so bile takrat. Tako se je bilo pač treba zadovoljiti s Stalinom. Vsekakor se zdi, da ta knjižica, pred komaj par desetletji take važnosti za Slovence, daje pisateljica Mihelič, pa ni bila samo ona, mnogo riskirala pri pretipkavanju, torej da ta knjiga danes ni več tako cenjena in mogoče, celo veijetno, niti obvezno branje ni več! Torej ne povsem: "Incende..,"toda vsaj: "Ignora, quod adorasti!" Idealist, že pokojni Franc Jeza, je sledil svojemu učitelju, pesniku, kristjanu Edvardu Kocbeku v Osvobodilno Fronto (OF). Metode med vojno so bile surove in ubogi Jeza je bil poslan v zloglasno nemško taborišče smrti, Dachau. Po koncu vojne se je vrnil in kasneje močno razočaran nad sistemom, za katerega zmago se je tako trudil in prestal toliko nečloveškega trpljenja v Dachau, torej razočaran se je umaknil v Trst, v Italijo. Še več, začel se je celo boriti proti sistemu, ki je prevzel oblast v Sloveniji. Jeza je spisal tehtno, dokumentarno knjigo o svojem življenju in svojih izkustvih v nacističnem taborišču z naslovom: 'Spomini iz taborišča', Goriška Mohoijeva družba, Trst 1985. Mimogrede, F. Jeza je tudi začetnik ideje o 'skandinavskem' izvoru Slovencev. - Takole piše: "Predstavljali smo si, da so (to je Ukrajinci v Dachau, op. pis.) vzgojeni po načelih socializma in kar nekam radovedno, z velikim zanimanjem smo pričakovali prvega stika z njimi, saj so prihajali iz sveta, kjer je že vladal socializem. In socializem je tudi nje oblikoval. Socializem jih je vzgojil, smo si mislili. Tako smo bili zelo prijazni z njimi in jih gledali s simpatijo in zanimanjem. - A hitro smo bili razočarani. Bili so grobi, glasni, prepirljivi in tatinski. - Pozneje smo spoznali Ukrajince tudi z dobre strani, toda prve dni smo bili silovito razočarani nad njimi. Bili so čisto drugačni kot smo si predstavljali ruskega človeka (pravilno bi bilo seveda: sovjetskega človeka, op. pis.): bili so hrupni, robati, primitivni, prepirljivi in pogosto cinično nesramni, da smo kar strmeli vanje. - Nismo mogli veijeti, da so plod nove, socialistične vzgoje". Ubogi Jeza, ne samo naiven, tudi neznanje najbolj elementarne psihologije! Tudi nepoznanje narodov v SSSR, kako naj bo Ukrajinec ruski človek? Zdi se, vedno se je mogoče motiti, da krščanski socialisti, katerim je pripadal, niso veliko vedeli o upravi SSSR. Saj sta dve republiki, ruska in ukrajinska! Ima pa ta njegova knjiga: 'Spomini iz taboriš ča' veliko dokumentarno vrednost. Mimogrede, o istem taborišču je pisal tudi znani slovenski pisatelj, zdravnik dr. Loj z Kraigher, toda je imel težave z založbami, in to sam Kraigher! Veijetno zaradi tkim. 'dachauskega procesa'. Delo je bilo priobčeno v celoti v Šesti knjigi pisateljevih Zbranih del v zbirki 'Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev', DSZ 1986. Preko 160 strani dolgo delo nosi naslov: 'Fragment iz dachauskih ječ'. Dr. Kraigher je seveda odličen pisatelj, umetnik peresa!
ISKANJE IN ODKRIVANJE KONČNIH VZROKOV
Teleologija, zvrst filozofije, ki išče in skuša odkrivati končne, zadnje vzroke, namen življenja, človeka, sveta. Beseda je seveda izvedena iz grščine. Filozofski slovar, kije dodan X. knjigi Izbranih spisov slovenskega filozofa Aleša Ušeničnika, Ljudska knjigarna 1941, definira teleologijo kot nauk o smotrnosti v naravi. Slovenski pravopis, SAZU in DZS 1962, sledi Ušeničniku. 'Slovar slovenskega knjižnega jezika', SAZU in DZS, načrtovan v petih knjigah, pa še ni prišel do črke 'T'. Naj bo kakorkoli že, veliki ruski dramatik A. Čehov to filozofsko-teološko zapletenost končnih vzrokov lepo razloži v svojem kratkem potopisu: 'Iz Sibiri'. Kot sem že enkrat omenil, pisatelj vprašuje svojega voznika: "Otčego u vas v Sibiri iak holodno?" "Bogu tak ugodno!" mu ta odgovarja. Teleološki odgovor. Praktični Amerikanec, ki mu je malo mar take ali take filozofije, in mu je vseeno, naj bo to teleologija ali eshatologija ali epistemologija ali pa ontologija, bi kvečjemu premišljeval, kako bi temule naivnemu Sibircu prodal kompletne ogrevalne naprave in največ bi malo ironično pripomnil: "Sowhat?",ali pa pokroviteljsko: "OK,MAC! What else is new?"
Pred vojno seje večina slovenske intelegence usmerjala v tri veje izobraževanja: filozofija, pravo, teologija. Pa še filozofija je bila samo 'ancilla theologiae' ; naravoslovne znanosti, kot fizika in biologija so bile neke vrste potrebno zlo po tistem: "Kaj pa je tebe treba bilo?" Goethejev Faust trdi, da je študiral filozofijo, pravo, medicino in teologijo; zlobno, cinično pripomni: "...und leider auch Theologie!" Kakšne tehnične vede so bile pa seveda gotovo na najnižjem klinu lestvice intelektualnih vrednot. Vsekakor odkrivanje zadnjih vzrokov je bilo zelo favorizirano, ker je nudilo končne, definitivne odgovore na zapletena vprašanja, vsaj zdelo se je tako!
Prav to razlago pa naravoslovne vede odločno odklanjajo. Že pred več sto leti je veliki hrvaški mislec, točneje naj večji, jezuit Rudjer Boškovič ugotavljal - tudi o tem sem že večkrat pisal - v svoji znani knjigi 'Theoria
Philosophiae Naturalis', Dunaj 1758: "Nikoli mi ni ugajala in nikoli mi ne bo ugajala uporaba končnih vzrokov v raziskovanju narave", in drugje: " ali je to svoboden zakon Avtoija narave ki upravlja vse gibanje po zakonih, ki jih je postavil po svoji volji, o tem ne izprašujem in nam ne bo pomagalo odkriti naravnih pojavov..."Vsekakor bi peljalo vnašanje filozofije in filozofskih prijemov v naravoslovne znanosti ali pa obratno v neizmerno škodo! Dve ločeni področji! Včasih so npr. združitev južnih Slovanov v enotno državo Jugoslavijo razlagali in utemeljevali vtem smislu, in to povsem resno. Božja zamisel! Katoliški del naj bi pripeljal pravoslavni del v edino pravo, to je katoliško vero! Predkoncilsko? Kaj sedaj? Naloga izvršena? Seje Bog premislil?
Ali Konstantinopolis. glavno mesto bizantinskega imperija, sedež krščanske kulture in znanosti, center krščanskega Vzhoda! Od leta 1453 do danes pod turško oblastjo. Kako to? Enostavno! Božja kazen! Vzhodna, pravoslavna Cerkev se je odcepila od katoliške Cerkve in zavrgla je papeža kot vrhovnega cerkvenega poglavaija. Zato je dobila turške sultane za vladaije! To so učili in kako resno, mogoče še kdo tako razlaga. Kako enostavno, kako elegantno! To je moč teleologije! - Toda, v Angliji je tkim. 'The Act of Supremacy, 1534' določil, da je kralj, to je angleški kralj "The only supreme head on earth of the Church of England." Kazen za odpad od Rima, pa se niti ne spomnim, da bi kak carigrajski patriarh dal svoje žene pobiti? Razmahnil se je mogočni angleški imperij preko vseh kontinentov, še danes obstaja British Commonwealth of Nations, tudi naša Kanada je članica! Angleški jezik je uporabljen po vsem svetu - koliko ljudi govori jezik Bizanca, grško? -še več, reče se: "The language of science is English! Tudi v 'moderni' slovenščini, kot se govori danes v Sloveniji, angleških tujk kar mrgoli! Teleološka interpretacija? Skoro bi mogli vzklikniti: "Sancta simplicitas!"
Vsaka velika tragedija, kot uničevanje Indijancev v Severni Ameriki, pokol Armencev v Turčiji, judovski holokaust za časa nacizma, množična morišča in pokopališča domobrancev po koncu druge svetovne vojne, nujno postavlja vprašanje: "Zakaj?" Ponujajo se teleološke razlage in trudimo se razbrati božje načrte, kar verjetno ni prav enostavna naloga, mogoče celo naivno. Dogodke v Kočevskem Rogu ob koncu vojne, o katerih se danes toliko govori v Sloveniji, je zelo grafično opisal v tretji knjigi svoje 'Ukane' pisatelj Tone Svetina. Je bil veijetno Svetina prvi, ki je vsaj delno odgrnil zaveso množičnih morišč, tudi o rešencih oz. rešencu iz jame, ki so se prebili čez mejo v zapadni svet. Svetina ga imenuje Valjhun, po krščanskem vojskovodju iz Prešernovega 'Krsta pri Savici'. Moj izvod je iz leta 1974, pa je že četrti natis, prvi je gotovo izšel vsaj nekaj let prej. Ni dvoma, da gre Svetini prioriteta! Sta še četrti in peti del Ukane. Četrtega poznam le iz podlistkov, ki sem jih enkrat bral na obali v dnevniku 'Delo', ko smo imeli v Portorožu neko znanstveno konferenco. Izgledal je ta četrti del zelo zanimiv! Toda peta knjige Ukane (Posebne edicije Feniks, Ljubljana 1987) pa, vsaj po moje, nima nikake vrednosti, ne literarne, ne vsebinske, par misli je dobrih, vse drugo je, hm, 'trash'! Ugaja mi tisk, zelo lep, vsaj za moj okus! Škof dr. Gregorij Rožman, ki ga je vračanje domobrancev in njih strašna usoda močno prizadela, se je tudi oprl na teleološko razlago in takole piše, ko berem v publikaciji 'Vetrinjska tragedija', ZSPB, Cleveland 1960: "Saj iz vere skušam doumeti, da tudi to služi zveličanju duš našega naroda..." Pa dodajmo še, kar piše avtor knjige 'Veliki finale na Koroškem' Franci Strle, Samozaložba, Ljubljana 1977, toda v primeri s Svetinovo skoro v telegrafskem stilu: "Splošno znano je, da je bila večina vrnjenih domobrancev najhuje kaznovana. Po kratkem zaslišanju so bili na smrt obsojeni in pokončani pripadniki domobranskih udarnih bataljonov, itd."'Kaznovana' in 'pokončani', zanimiva terminologija! Spomnili se boste mogoče, da npr. Lojze Kožar v svoji povesti 'Premakljivi svečenik'. Družina 1985, tudi uporabi teleološko razlago, da utemelji smrt Zorice, ki se je smrtno ponesrečila pri vhodu v Turški žleb v Kamniških planinah - več kot začetnica seveda - in pa obsodbo in zapor župnika Zdravka, kije glavni junak te zgodbice. Takole pravi župnik Zdravko v zaporu sojetniku: "Zeno kratko besedo: zato si tukaj, si razrešil moje moreče vprašanje, zakaj se je vse to moralo zgoditi. "Zadovoljna sta oba, pisatelj in junak te zgodbe, ki seveda hoče biti v glavnem poučna, ne literarna umetnina! Božji načrt imata 'na dlani'! Odkod ta pripravljenost seči po teleološki razlagi? Pri Judih in kristjanih je verjetno precej 'kriva'Stara zaveza, ki je kar natrpana s tem. Vzemite npr. samo prerok Jona. Spomnili se boste, daje Gospod naročil Jonu, naj gre v Ninive, veliko mesto, pridigovat: "Vstani in pojdi v Ninive...Zakaj njegova (mesta) hudobija je prišla predme." Jona se je pa odpeljal v Tarsis, po morju, "proč od obličja Gospodovega." Mogoče je bil slab pešec! (Vse citirano po: Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Ekumenska izdaja, Ljubljana 1975). Jono je pa požrla velika riba: ko se je rešil, je končno le odšel v Ninive. Amerikanci, ki se radi norčujejo iz vsega, bi rekli: "Something funny happened to Jonah on the way to Niniveh!" Biblija nadaljuje: "Ko je Bog videl, kako si
SLOVENSKA NAIVNOST... nadaljevanje s str. ¿>
prizadevajo, da zapuste svojo hudobno pot, mu je bilo žal grožnje, s katero je zagrozil, in je ni izvršil. "Jonu pa Gospodovo usmiljenje ni bilo po volji in se je jezil in si celo želel smrti, pač zelo nezrel; komaj je čakal, da bo videl mesto skupaj z več kot sto dvajset tisoč prebivalci uničeno! Vsekakor teleološka razlaga. Več kot prozorno: greh - kazen kompleks. Spomnite se na Sodomo in Gomoro in pomislite na ameriška mesta. Ali je Bagdad toliko več grešil kot npr. San Francisco? Samo naivnosti ne! Slovenska ljudska modrost dobro pove iskalcem preprostih razlag: "Bog ne plačuje vsako soboto!"
• • •
(Nadaljevanje in konec izredno zanimivega razmotrivanja v prihodnji številki S.D. Op. uredništva).
OF IN PRAZNOVANJA NJENIH ... nadaljevanje s str. 4
protikomunistične strani, da OF sploh ni bila organizacija, ki je slovenski narod združevala, marveč organizacija, ki si jo je podredila KPS za dosego absolutne oblasti in je slovenski narod razdelila v dva močna sovražna tabora. Tej tezi govori v prid še bolj kot Dolomitska izjava, znano povelje Edvarda Kardelja Ivanu Mačku-Matiji z dne 1. 10. 1942, ki ga ne more več zanikati noben zgodovinar in noben politik. "(Iz govora Stanislava Klepa na ustanovnem zboru Slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma v Cankarjevem domu 19.jan. 1991)". Edvard Kardelj je v omenjenem povelju Ivanu Mačku-Matiji med drugim naročil: "..Belo gardo uničujte neusmiljeno. Ne oklevajte in ne popuščajte. Udarci naj bodo zlasti spočetka taki, da bodo čutili našo moč... Tiste, ki se bodo uporno borili, postrelj^jte...Duhovne v četah vse postreljajte! Prav tako oficirje, intelektualce, itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove...."
Let's bring these words to life
Our Charter of Rights and Freedoms guarantees equal rights for Canadians of all origins and beliefs.
But it is up to us to give meaning to these words... to renew the commitment to equality and mutual respect for all Canadians in our everyday lives... in our homes, schools and places of work.
When we reach out to our fellow Canadians, each one of us helps ensure respect for the rights we all share.	*
WE CAN MAKE A DIFFERENCE!
1+1
Multiculturalism and Citizenship Canada
Multiculturalisme et Citoyenneté Canada
SLOVENSKI KOTIČEK V ARGENTINI
Pod zgornjim imenom primorski rojak g. Albert Čuk že četrto leto sleherno soboto preko radiooddajne postaje Radio Argentina eno uro in pol s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, pozdravi enih Slovencev drugim, z oglasi slovenskih pa tudi nekaterih neslovenskih podjetnikov, s kratkimi poročili o dogajanjih v osrednji Sloveniji, obiskuje slovenske domove v območju dosega omenjene radijske postaje, se pravi vsaj v območju Velikega Buenos Airesa, kjer je naseljenih največ Slovencev iz Primorske, Goriške Slovenije in iz Prekmurja. Prvi so bežali iz domovine pred fašističnim nasiljem, drugi, Prekmurci, pa so zaradi revščine doma iskali kruha v tujini. Poslušajo pa to oddajo tudi po drugi vojni naseljeni slovenski politični emigranti, ki so morali zapustiti rodno zemljo pred komunističnim ideološkim in fizičnim nasiljem, da bi si rešili golo življenje.
Gospod Albert Čuk je dejansko tudi politični emigrant, saj je doma iz Bilj pri Gorici in se je z družino umaknil pred pravkar rojeno, toliko zaželjeno svobodo po težkih letih fašističnega raznarodovalnega nasilja. Že kmalu po tako opevani in nestrpno pričakovani "osvoboditvi"so tudi primorski in goriški Slovenci, kolikor jih je prišlo v meje Titove Jugoslavije, spoznali, da svoboda, ki je prihajala s tolikimi slavospevi, le ni bila to, kar so tamkajšnji Slovenci pričakovali. Italijanski raznarodovalni fašizem je res izginil, na njegovo mesto pa je stopil še hujši, brezobzirnejši, krivičnejši komunizem, ki "osvobojenih " Slovencev ni ločil po različnem narečju ali jeziku, ampak še huje, po njihovem ideološkem prepričanju. Zato so si mnogi izbrali raje negotovo in nepoznano tujino kjerkoli že, le da jim ne bo omejevala njihove osebne svobode in mišljenja.
In med takimi je bil tudi gospod Albert Čuk. Kot 17 leten fant se je z ostalo družino naselil v buenosaireškem predmestju Caseros, se na industrijski šoli Otto Krause izučil za elektromehanika, si z družino v istem kraju zgradil moderno tovarno elektromehanskih hišnih aparatov, ki jo z uspehom vodi še danes.
Rojaki, ki so se naselili v Argentini že po prvi svetovni vojni, so njegovega že nekaj let rajnega očeta in tudi njega samega povabili v svoje društvo v Villa Devoto, kjer so se v lepi moderni stavbi zbirali v okolici I neseljeni primorski rojaki, imeli tam sestanke, pevske zbore, gledališke prireditve, predavanja itn. Kmalu sta z očetom - in tudi mnogimi drugimi novimi in starimi naseljenci - spoznala, da je društvo pod nadzorstvom jugoslovanskega poslaništva in da dejansko s Slovenci nima nobene zveze; tudi v imenu je nosilo - in še danes nosi - označbo "jugoslovansko" Jtjer so člani lahko tudi ne-SIovenci, Srbi, Hrvati in Argentinci. Občevalni jezik v tem društvu je kasteljanski. Zavedni Slovenci, ki jih v društvu ni malo, so po prizadevanjih očeta in sina Čuka skušali društveni odbor posloveniti, spraviti ga
nazaj v slovenske roke, saj so ga ustanovili izključno le stari primorski Slovenci in je šele pozneje prišlo vmes jugoslovansko poslaništvo, ki je hotelo prvotno slovensko društvo pojugoslovaniti, kar se mu je tudi v
veliki meri posrečilo.
V občevanju s temi svojimi primorskimi rojaki je g. Albert Čuk spoznal, kako silno potrebna je trdna povezanost slovenskih naseljencev brez kakršnekoli politične barve, z edinim skupnim imenovalcem: SLOVENSTVOM, brez kakršne koli strankarske ali ideološke pobarvanosti. Do takega zaključka je prišel pač ob spominu na mlada leta v rodnem Bilju, ko je italijanstvo in poskus potujčevanja Slovencev bilo nujno v zvezi s fašizmom in njegovim nasiljem nad vsem, kar ni bilo italijanskega; enake skušnje je imel tudi po "osvoboditvi" Jko je slovenstvo in pripadnost k njemu bilo nujno povezano s komunizmom: kdor ni pozdravljal s stisnjeno pestjo in z "zdravo,tovariš!",je bil že samo zaradi tega "narodni izdajalec". Tega se dobro spominjamo oni, ki smo imeli priložnost učiti na slovenskih šolah v okolici Trsta in celo v Trstu samem od jeseni 1946 dalje. Taki bodo zlahka razumeli splošen odpor primorskih Slovencev, zlasti starih naseljencev do kakršnekoli ideološke ali strankarske pobarvanosti. Iz takih razumljivih razlogov - kdor jih pač hoče razumeti - je Slovenski kotiček hotel priti v domove in srca vseh dobromislečih Slovencev v Argentini brez ozira na njihove nekdanje ali sedanje strankarsko delovanje.
Slovenstvo kot edini skupni imenovalec za delo Slovenskega kotička g. Albert Čuk vse do danes dosledno izvaja. Pa ne bi rekel, da tako zelo dosledno! Saj nas oz. poslušalce svoje oddaje pred slehernim praznikom, ki ga Slovenci obhajamo tako v Osrednji Sloveniji kot tudi v zdomstvu, spomni nanj s primerno nabožno priložnostno pesmijo. Za najpriljubljenejši cerkveni praznik - Božič - nam zadonijo iz radijskega sprejemnika naše najljubše božične pesmi, Glej, zvezdice božje,..Tam stoji pa hlevček,..Sveta noč,..in mnoge druge in nas v duhu prenesejo v domačo zasneženo deželico, kot se je spominjamo iz desetletij nazaj. Pred koncem takih prazničnih oddaj nas pozdravijo iz sprejemnika še mogočni - navadno šenklavški zvonovi s slovesnim pritrkavanjem. Na enako slovesen in neprisiljen način nas za Veliko noč prenese s slovenskimi velikonočnimi pesmimi v domače vasi k vstajenjski procesiji. Za vsak tak praznik nas preko radia pozdravi tudi kak slovenski dušni pastir s priložnostno duhovno mislijo. Kdor nima ali ne bere slovenskih publikacij Svobodne Slovenije ali Oznanila, ga Slovenski kotiček opomni za sleherno prireditev v tem ali onem Slovenskem domu v Velikem Buenos Airesu, na sleherno obletnico teh Slovenskih domov, na športne in kulturne prireditve naših slovenskih športnih in kulturnih ustanov, sploh
na celotno slovensko dogajanje okrog Buenos Airesa ali v njem.
Na prvo soboto v juniju se z našim domobrancem najljubšimi koračnicami spomni vseh onih, ki so morali dati svoja življenja za danes porajajočo se svobodo slovenskega naroda. Na soboto pred 29. oktobrom nas spomni tudi na dosedanji slovenski narodni praznik, na dan, ko so Slovenci storili v tem stoletju prvi korak k sedanjemu osvobajanju.
Skratka: Slovenski kotiček nas s svojimi sobotnimi oddajami neprestano in zvesto spominja, da smo Slovenci, ohranja, pri mnogih pa tudi ponovno prebuja že zamrlo ali zamirajočo in ugašajočo slovensko narodno zavest in jih spominja na njihov slovenski izvor, na njihovo daljno domovino, na njihovo mladost v domači vasi, iz narodnih mlačnežev ali brezbrižnežev vrača slovenstvu že napol izgubljene sinove; to velja zlasti za primorske in prekmurske izseljence, ki se še spominjajo, - če še živijo, - eni italijanske nasilnosti, drugi pa madžarsko-mongolske surovosti in nadutosti. Odmevi Slovenskega kotička ■ med tukajšnjimi slovenskimi izseljenci, zlasti med politično emigracijo so raznoliki. Nekateri, ki politično oz. strankarsko niso zagrizeni, ga presojajo in ocenjajo pozitivno, z vidika koristnosti za slovenstvo v tuji deželi, kjer je tako lahko zgubiti stik s svojim slovenskim izvorom. Drugi gospodu Čuku zamerijo, da se ne vključi v kako obstoječo slovensko kulturno, gospodarsko ali politično organizacijo, kar pomeni, zakaj se ne pusti vplivati po nikomer, zakaj ne pusti nikogar drugega blizu. Moral bi biti nekje organiziran, nekdo bi mu moral dati odobritveni pečat. Društvo "Triglav" ki ga nadzoruje in vzdržuje jugoslovansko poslaništvo, mu tega pečata ne da, ker ne dela po navodilih, ki jih nikdar ni hotel upoštevati. V tem primeru ne bi smel častiti spomina na domobrance, niti ne slaviti 29. oktobra, niti cerkvenih praznikov, moral bi trobiti v jugoslovanski rog, ne bi bil neodvisen. To stališče mu na obeh straneh štejejo v zlo. Vsi dobro vemo, saj smo take primere mogli videti in na lastni koži občutiti, da vsaka, še tako demokratsko prikazana, zlasti ideološko politična organizacija, teži za vsrkanjem vseh ideološko in politično sorodnih organizmov pod svoj ideološko-političen plašč, znotraj svoje organizacije, kjer mnogokrat ne spoštuje demokratičnih načel pri uveljavljanjusvojih ciljev. Ta ali oni slovenski politični emigrant ve, ker je bil osebno prizadet, da je tudi v t. i. krščansko usmerjenih političnih strankah zapoved ljubezni mnogokrat postavljena ZA zvestobo oz. podrejenostjo stranki.
Najbolj smešen in neutemeljen ugovor proti Slovenskemu kotičku pa je primorsko narečje
SLOVENSKI KOTIČEK... nadaljevanje s str. 7
njegovega voditelja. Spominjam se zadnje, pred dolgimi leti umrle slovenske oddaje, kjer je voditelj govoril izrazito vzhodnoštajersko narečje, pa se zaradi tega nihče ni obregoval ob program. Gospod Čuk se slovenščine v šoli ni učil; tudi je ni smel govoriti na cesti v domači vasi, izgnana je bila iz cerkve. Slišal je v družini in se naučil samo materine govorice, slabo ali dovršeno, tu ne prihaja v poštev. Kolikokrat slišimo na naših sestankih v Slovenski hiši ali drugod naše slovenske diplomirance na tukajšnjih univerzah, kako mrcvarijo slovenščino in se nihče nad tem ne zgraža; seveda znajo slovenščino od doma, iz družine, dokaz, da tudi v družini ne slišijo pravilne slovenščine. Pa jim odpustimo napako!
Nekoč smo se v srednji šoli učili Prešernovega ORGLARČKA,ki se konča z verzom:" Pusti peti moj'ga slavca kakor sem mu grlo vstvaril"! Kar pa pri kritikih Slovenskega kotička najbolj moti in tudi vzbuja začudenje, je nenavadna in nepričakovana okolnost, da skoraj vsi govorijo o njem s sovraštvom in mržnjo, če že ne v besedah, pa vsiy v očeh. Trdimo ob vsaki možni priložnosti, da smo katoličani in se s tem tudi mnogokrat ponašamo. Pozabljamo pa, da je prva in največja zapoved: "Ljubi svojega Boga....drugapa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe!"
Tudi z njegovimi napakami in slabostmi. Ravnajmo se v vsakdanjem, življenju po tej osnovni krščanski zapovedi. Tudi ob kritikah Slovenskega kotička!
Tine Duh
TONE ZRNEC - SEDEM KRIŽEV

Doma je iz Laporja pri Škocjanu v okrožju turjaškega gradu. Pomnika davnih slovenskih dni, ne nazadnje tudi pričevalca tragedije brambovcev za slovensko svobodnost iz jeseni 1943. Nekaj tega pričevalskega nastroja je tudi v potezi njegovih lic, v načinu njegovega govorjenja, v zamahu njegove kretnje.
Tone Zrnec, nezaznamovani turjaški vitez, zvest svojemu klicu, vdan v božjo voljo, prebit s krščansko vero v dobro in pravično.
Odbil je sedem križev. Niso očitni. Neka sprostljiva mladostnost veje iz njegovih lic. Oči so prodirne v zavesti, da je konec koncev le Auspergovec, kot so "grofovski" vsi rojaki v tistem turjaškem okrožju. Pred tedni se je potegnil v življenjsko jesen. Brez šumota in hrupa. Odmaknjen zemskim zdravicam. A do srhljivosti zagledan v slovensko usodo, ki jo živi z domovino v srcu, četudi daleč od nje, sredi kanadskih snegov in vetrov. Kot da hodi po Baragovih stopinjah. Velikega Slovenca ameriškega severa časti in ceni. Je dobršen del njegove ustvarjalne ihte.
Šola se na klasični v Ljubljani, živi v lazaristovskem dijaškem domu, na nekdanjem Taboru. V gimnazijskih klopeh je sošolec Balantiča. Nanj ga veže vrsta toplih spominov. Rad jjh razkriva. Po gimnazijskih letih ga najdem kot lazaristovskega klerika v ljubljanskem lemo&atu.
Vojn» in revolucija tudi čezenj potegneti trdo črto. Dvakrat domobranec - na Kranjskem in Primorskem. Za las je ušel partizanskemu vdoru v Trst, Vkrcan na hrvaško jadračo se po nočnem čolnarjenju znajde ob ustju Tilmenta. Varljivi Albionci so mu dali zavetje, ne da bi pljunili na svojo besedo in čast, kot so ravnali v Vetrinju.
Pozneje je študiral v Rimu. V mašnika ga posvetijo jeseni 1947. Predstojniki ga pošljejo z
i1
FULL-SERVICE ADVERTISING AGENCY REQUIRES:
drugimi lazaristovskimi mladimi duhovniki čez morje v Argentino. Potem ga pelje pot na skrajni jug, ob antarktično morje, v čilenski Punta Aren as. Tu pase duše in se sprijemlje s Cervantesovim jezikom. Njegovi farani v teh zaledenelih peščinah so čilenski Indijanci in domači ribarji. Divja pušča skoraj na koncu sveta, kjer se v jesenskih urah sonce nagne ob treh popoldne in se dan spočne po deseti zjutraj...Pa, poleti, ko je štiriindvajset ur dan dan, in vso noč pozimi, ko je štiriindvajset ur noč... Skoraj mu predstojniki odmerijo dušno pašo med potomci starodavnih Inkov v visokem Peruju. Tu živi v osredju predkolumbovskih najbolj kulturnih in civiliziranih naslednikov starodavnih
Južnoameriških Grkov in Rimljanov - Inkov, tudira, medtem ko pase indijanske in peruanske duše, njihovo kulturo, stika za okamenelimi pričami ameriških staroletij: nov klic vzbukne v njem - klic po oživetju imenitne inkovske kulture, vkopane v zaledenele skaline po andskih pettisočmeterskih vršačih, v snežine trdo zajedene ledenike, z njimi prekrite mrtve ognjenike. Tam ga na inkovsko starodavnost spominja babilonsko stolpičasti pravljični grad -mesto Machu Picchu. Ko se zataplja v starodavnost še deviške Amerike, vneto pase duše, vzgaja otroke, mašuje, blagoslavlja, odpremlja v nebo zdajšnje Peruance, ponuja križ namesto vražarstva, svoje kristjane, pa pripravlja za zdajšnji svet, ki s tehnologijo in drzno civilizacijo sega tudi na ameriški jug. Tu skuša po Pavlovo biti vsem vse. Misionar. Župnik. Učitelj. Spominja na Baragovo pot med Polnočne Indijance. No, Tone je zdaj pod zenitom ekvatorskega sonca.
Predstojniki ga želijo v Toronto. Tam sta dve slovenski cerkvi. Prva posvečena Mariji Pomagaj, že stoji. Pozneje lazaristi, ki vodijo slovensko versko skupnost v torontskem velemestu, pozidajo in podvignejo še cerkev Brezmadežne s Čudodelno svetinjo. Prva je v središču Toronta, druga bliže Ontarijskemu jezeru. Tone se ušotori pri Mariji Pomagaj. Tam ga postavijo za župnika. Zdaj zaorje z ralom vseh darov, ki mu jih je bil Bog dal, v rast slovenske skupnosti. Posebno prizadevnost naklanja mladini. Glasbeno nadarjen ustvari brez zunanje pomoči prvi slovenski mladinski pevski zbor v Kanadi. Zborovi koncerti vabijo slovenske rojake k večji vnemi za zmagovitost slovenske usode. Polnost slovenske pesmi posreduje tudi rojakom po Kanadi s kasetnimi posnetki koncertov. Njegove veroučne ure bude posebno pozornost po modernosti zasnov, po stvarnosti prednašanj, po živosti oznanjevalne besede. Pri Mariji Pomagaj se Tone pokaže tudi kot zavzet pobudnik za vsa vprašanja, ki so povezana z delom beatifikacijskega postopka za slovenskega svetniškega kandidata misijonarja Ireneja Friderika Baraga. Raziskuje, zbira novo gradivo o njem. Dopisuje s slovenskimi in
SLOVENIAN	|
COPYWRITER | WITH A TOTAL I UNDERSTANDING I OF ENGLISH. I
I
We're looking for qualified Slovenian copywriters for our full-service advertising agency. This is a freelance position which offers the right	■
candidate an opportunity to grow with us while pursuing other avenues. To qualify, you must be dedicated, fully understand English and have W ■ the ability to write creative copy in Slovenian. \ i Please send in a resume and a sample of your V work (if available), to: P.O. Box 1120, Postal H ^Stn "F", Toronto, Ont. M4Y 2T8.	Qj
ameriškimi Baragovimi zgodovinarji. Prvi se odpravi na večdnevna potovanja po krajih Baragove misijonarske dejavnosti. Sad teh potovanj je knjižica Vodič po Baragovi deželi. Z risbami jo je popestril akad. kipar France Gorše. Z njim ga druži veliko prijateljstvo, ki ga dviga velika zavzetost za mojstrovo umetnost. Gorše živi takrat v ZDA. Pa rad priskoči tudi v Toronto. Na Tonetovo pobudo opremi z izvirnimi kiparskimi liki slovensko cerkev Marije Pomagaj. Kanadski slovenski rojaki so ponosni na velikega mojstra kranjskega dleta, ki je v domovini zamolčan, v velikem svetu cenjen. Gorše je po Tonetovi vzpodbudi brž pristopen za Baragovo stvar. O njem ustvari celo procesijo večjih in manjših likov, mnoga poprsja velikega Slovenca za slovenske domove, za domačije rojakov v Kanadi, tudi v ZDA, tudi za domovino: znan je njegov lik misijonarja Baraga v škofovi domači vasi. O krajih Baragovega misijonarjenja, o ostankih njegovih primitivnih z lubjem kritih cerkvic, o potomcih očipvejskih in otavskih Indijancev posname 1980 Tone celovečerni film Po sledeh . Sam napiše scenarij, s kamero hodi iz kraja v kraj, izbira sledi. Stvaritev dokumentarne vrednosti gre med Slovence po vsem svetu. Pri Baragovi stvari je imenovan za vicepostulatorja. Tak navezuje stike z zgodovinarji v Marquettu, v Rimu. Opravi veliko delo, ki ne gre samo v anale, marveč tudi pomore stvari sami pri zamudnem postopku v Rimu. Pobuja k slovesu imenitnega Slovenca: navduši skladatelja Primoža Ramovša, da zloži Orkestralne simfonične Invencije na zaris Baragovega lika in njegove misijonarske dejavnosti. Velik orkestralni tekst, ki še čaka na koncertni krst.
Kot filmar se uveljavi nekaj prej s celovečernim filmom o kiparju Francetu Goršetu. Izvirna celuloidna freska o večini Goršetovih stvaritev v ZDA in Kanadi.
Pomemben korak v Tonetovem plodnem življenju se začne, ko pred leti prevzame uredništvo slovenskega verskega mesečnika Božja Beseda. Prejšnjemu periodiku da ne samo bogatejšo vsebino, marveč tudi novo zunanjo podobo. List že skoraj z revialnim prizvokom je zavzeto sprejet med rojaki. Po prikupnem skiciranju sodobnega življenja v Cerkvi, duhovnih premikov med slovenskimi rojaki, po opozarjanju na koledarske spomine imenitnih Slovencev, pa tudi svetovnih cerkvenih vzornikov veže s slovensko duhovno nitjo naše kanadsko življenje. Zna si zadobiti nekatere odlične sodelavce. Pozoren je ob premikih slovenske usode zadnjih let. Veliko delo opravi Tone, ko pred leti napiše in v priročni obliki izda sodobno sestavljen katekizem za slovenske šolarje. Loti se tudi pisanja slovenskih šolskih knjig v pomoč učiteljicam in učiteljem po slovenskih šolah. Pred leti so ga predstojniki selili od Marije Pomagaj k novi cerkvi in župniji Brezmadežne. Tu uspešno vodi nekatere odseke farne skupnosti,
VPLIVNE SLOVENSKE POSLANKE NA OBISKU V KANADI
Dne 8.in 9.marca sta se v Kanadi mudili dve ugledni javni delavki, ga. Sp^-menka Hribar, članica parlamenta R.S., predsednica SSK za Slovenijo in tajnica Iniciativnega odbora Konf .R.S. za S.S. Kongresa, v spremstvu publicistke ge. Alenke Puhar.
Namen njunega obiska je bil skoraj iz-klučna želja ge. Spomenke H. ogledati si na licu mesta razvoj organizacije S lov. Svet. Kongresa v Kanadi,USA in Argentini ter pospešiti priprave na Svetovni Kongres, ki bo v Sloveniji v dneh 27.-30.junija 1991.
Zato je gospa Spomenka Že v petek zvečer, takoj po prihodu v Toronto, prisostvovala dolgemu sestanku Izvršnega Odbora KSK v Domu Lipa. Drugi dan sta se gospe udeležili celodnevnega simpozija v župnijski dvorani Marije Pomagaj na Manning Avenue, ki ga je organiziral odbor Kanadsko-Slovenske ga Kongresa (Toronto Chapter)z temo: "SLOVENIJA DANES".Dopoldanski govorniki so bili ga.Spomenka Hribar, ga.Alenka Puhar-obe iz Slovenije-in dr.Srečo Pregelj iz 0ttawe.Po vsakem predavanju se je razvila tudi kratka in zanimiva debata. To priliko je uporabil dr. Avguštin Kuk, ki je go. Spomenko pozdravil v imenu Slovensko-kanadskega Sveta, ji voščil dobrodošlico, se ji zahvalil za njene velike napore in zasluge za SPRAVO, za DEMOKRATIZACIJO slovenske družbe in za uveljavljanje slovenske SUVERENOSTI.
ga.Alenka Puhar dr. Srečo Pregelj ga. Spomenka Hribar
Pri popoldanski"Okrogli mizi" pa so obe gospe ponovno odgovarjale na nešteta vprašanja kakih 80-100 poslušalcev, članov in nečlanov SSK. Presenetilo je vprašanje poznanega predstavnika SIM-a: "Kaj bomo pa mi imeli od Kongresa?",saj je bilo iz govorov jasno, da Kongres ne bo karitativna organizacija, ampak se bo trudil združevati vse Slovence po svetu z namenom pomagati matični domovini pri njenih naporih za samobitnost.
Po končani popoldanski prireditvi je ga.Spomenka imela tudi osebni intervju z dopisnikom Toronto Sun-a, na centrali tega časopisa, na katerem se je upravičeno pritožila čez Amerikance ker kažejo tako malo doslednosti pri zagovarjanju človekovih pravic in dvojni standard za samoodločbo narodov. Intervju je organizirala ga. Marta Jam-
nik-Sousa, predsednica Slovenske Narodne Zveze v Kanadi. Od tod so se gostinje podale v prostore Ontarijskega Parlamenta, na privatni sestanek s predstavniki Slov.-kan.Sveta ki je bil zelo pomemben za Številne slovenske organizacije, ki še niso včlanjene v Svetovni Kongres.Na odkritem in prijetnem razgovoru so navzoči razpravljali o možnostih paralelnega včlanjenja že dolgo dobo obstoječih slovenskih organizacij v Kanadi direktno v Osrednji iniciativni odbor SSK (v Trstu).
Zvečer je KSK priredil lep, a za utrujene goste z "jet lag", nekoliko dolg, koncert sodobne in klasične glasbe v cerkveni dvorani na Brown's Line. Nastopili so pevci gg. Blaž Potočnik in Blago Čekuta ter"slavček"ga.Neži Čeku ta-E 11 iot v solo točkah, ter pianista g.Janko Kastelic in g.Simon Lenassi. V nedeljo so gospe obiskale tudi nekaj družin v Torontu, in bile sprejete na škofijskem dvorcu pri torontskem nadškofu, dr. Alojziju Ambrožiču. Zvečer so se pa udeležile "okrogle mize" v dvorani Sv.Gregorija v Hamiltonu, ki jo je organiziral hamiltonski chapter KSK. Po zelo napornih dveh dneh (za tako natrpan program bi bili potrebni najmanj štirje dnevil)sta se v ponedeljek obe gospe podale z avtomobilom preko Niagara Falls v ZDA (Cleveland,Chicago, in Washington), od tam pa v Argentino.
Dobili s prošnjo za objavo:
SLOVENIJA DANES	spreminjanje odnosov
Odnosi med slovenskimi izseljenci in domovino Razgovor "za okroglo mizo" Toronto, 9. marca 1991 Dr. Zlatko A. Verbič, podpredsednik KANADSKO-SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
V odsotnosti predsednika g. Jožeta Slobodnika, pozdravljam naši cenjeni gostinji v imenu predsednika in članov direktorija. Želimo Vama prijetno bivanje med nami.
Da osvetlim našima gostinjima ozadje tukajšnjega organizacijskega življenja, posredujem nekaj podatkov slovenskih izseljencev tega območja.
Na območju velikega Toronta predvidevamo, da živi približno 12.000 slovenskih izseljencev. (V Kanadi, računamo, da živi nekaj manj kot 30.000 Slovencev). Slovenska skupnost v Torontu in okolici ima okoli 30 raznih društev in ustanov; med njimi 3 župnije, slovensko šolo, Slovenski Dom, starostni Dom Lipa. Tukajšnji duhovniki izdajajo mesečno revijo BOŽJA BESEDA, laiki pa časopis SLOVENSKA DRŽAVA, ki prav tako izhaja mesečno. Verska, narodno-kulturna, forklorna in slično motivirana društva zavzemajo pretežno večino organizacij. Za narodno delo se zavzemajo dve skupnini:
SLOVENSKO - KANADSKI SVET, slovenska krovna organizacija, ki obstoja že nad 15 let in KANADSKO SLOVENSKI KONGRES, ki obstoja od maja 1990 (10 mesecev); pred tem pa je obstojala od septembra 1989 KONFERENCA ZDOMSKIH SLOVENCEV.
Spomenka in Alenka pred ontarijskim Parlamentom
Organizirano kanadsko slovensko izseljenstvo, ki prehaja v sedanjem času od do danes pretežno verskem in narodno-kulturnem udejstvovanju v novo, slovensko državotvorno aktivnost in poskuša preusmeriti jugoslovansko mentaliteto med Slovenci. Ker smo se do sedaj oklicevali za Slovence le v naših cerkvah, župnijskih dvoranah, letoviščih in podobnih prostorih, smo na ulici, delu in v javnem življenju v večini ostali Jugoslovani. Pisanju NOVE REVUE, PREGONU ČETVORICE, ZASEDBI TERITORIALNEGA MINISTERSTVA POSLOPJA s strani JLA, PLEBISCITU in končno vdor Republike Srbije v zvezni monetarni sistem brez predhodnega obvestila ostalim zveznim republikam, smo se znašli pred razdružitvijo SFRJ in dosegli vrhunec slovenske emancipacije. Veliko je k temu pripomogla tudi naša gostinja, Spomenka Hribar.
SVETOVNI SLOVENSKI ORGANIZEM KONGRES
Da bi ohranjali državotvorno miselnost in čuvali slovenske interese po svetu, se je porodila zamisel ustvariti svetovni organizem, katerega so v Cankarjevem domu oklicali za SLOVENSKI SVETOVNIKONGRES. Ta organizem naj bi povezoval obstoječe slovenske organizacije in neorganizirane posameznike po svetu, z zamejci in Slovenci v Sloveniji. Na ta način, se predvideva, bo ojačana slovenska prisotnost na območju. Tako združeni pomagamo Sloveniji v njenih prizadevanjih uresničiti željo slovenskega naroda, kot nam je jasno povedal PLEBISCIT.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES kot si ga jaz tolmačim, ni ideološka ustanova, ampak je prostovoljna zveza predstavnikov slovenskih teles, raznih naselbin in organizacij iz celega sveta.
PREDLOG
Naše območje stoji pred odločitvijo, ali je dovolj kar delamo v ta namen in ali je potrebno podvzeti dodatne korake in združevati organizacije in s tem naše razdeljene moči. Ker imamo ustanove, aktivno pero in že drugo generacijo intelektualnih delavcev, gospodarstvenikov, duhovnikov in drugih, ki želijo dobro Sloveniji, moramo sprevideti, da je napočil čas, da sprejemamo našo različnost kot del normalnega narodnega življenja in skupno soustvarjati slovensko
Od leve proti desni:
Avguštin Kuk, Ludvik Jamnik,Peter Klopčičj
ga.Spomenka Hribar, Stane Pleško, ga. Alenka Puhar,
Ga.Marta Jamik-Sousa, Tone Štukelj
bodočnost.
Ker niti SVET niti KONGRES ne moreta trditi, da predstavljata večino Slovencev območja in ker tisoči čakajo, da se bodo razlike omilile PREDLAGAM:
-	da vspostavimo strateške zveze in mirimo nasprotstva,
-	da oblikujemo koordinacijski meddruštveni forum,
-	da se predstavniki društev dogovorijo kako to doseči.
Današnji razgovori ob 'okrogli mizi' so lep primer, kako pričeti z dialogom med tako različno mislečo skupino kot je ta. Hvala Spomenka in Vam gospa Puhar za indirektno posredovanje. Tudi mi kot vi doma lahko po zgledu DEMOSA med seboj sodelujemo za dobrobit Slovenije.
Organizacije se združujejo v Avstraliji, Argentini, da tudi v USA čeprav v paralelni strukturni obliki vis-a-vis Svetovnemu Slovenskemu kongresu.
SKLEP
atiž i<sf>5
„u;
JoŽ
Svetovni Slovenski Kongres bo, upam, sprejemal pod svoje okrilje vse Sloveniji naklonjene organizacije in posameznike, ki želijo dobro Sloveniji. Kako to izvesti, se bo potrebno dogovoriti med seboj. Hvala lepa.
ODLOKI SLOVENSKE VLADE
skupsčina repubuke slovenije
prfdlds
20.2.91
resolucija skupščine republike slovenije □ predlobu za sporazumno razdružitev socialistične federativne republike jugoslavije
I.
Na temelja trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do sarnoodločbe, ki je eno od temeljnih načel mednarodnega prava ter veljavnih ustavnih ureditev- Republike Slovenije in Socialistične ■federativne republike Jugoslavije, je bil dne 23. decembra 1990. leta v Republiki Sloveniji izveden plebiscit za odločitev, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna drsava, ki ne bo vas združena v zvezna državo - SFRJ.
Z- ljudskim glasovanjem na'plebiscitu »o državljani Republike Slovenije na pravna veljaven nafiin izrazili svojo politična voljo, da postane Republika Slovenija suverena država, ki bo 3. imela vso dejansko oblast n« svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava v polnem pomenu.
Plebiscitna odločitev zavezuje Skupfteino Republike Slovenije in vse druge driavne organe Republike Slovenije, da sprejmejo v Šestih mesecih od dneva razglasitve odločitve ustavne in drage akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame irvrSevanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Na plebiscitu sprejeta odločitev tudi zavezuje SkupSSino = Republike Slovenije, da zaine pogajanja o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava.
Skupščina Republike Slovenije naslavlja na Skupščino SR BiH, Skupščino SR Črne gore, Sabor Republike Hrvatske, Sobranje SR Makedonije in Skupščino Republike Srbije naslednji predlog za sporazumno razdruJtltev SFRJ:
Postopek razdružitve bo potekal tako, da ne bodo prizadete legitimne koristi novih držav in njihovih dosedanjih skupnih ustanov, niti koristi tretjih driav in mednarodne skupnosti. Morebitne medsebojne. spore bodo reševale po miroljubni--.poti in tako, da ne bodo ogrožale mednarodnega miru, varnosti in pravičnosti. Na. podlagi načela enakopravnosti stranic v sporu ter v" dobri veri in v duhu sodelovanja »i bodo prizadevale dcmeCi pravično rešitev na *-=>«ielju mednarodnega prava.
Nove driave si bodo prizadeval« za trdjne in
institucianalizirane oblike sodelovanja vključno z ureditvijo medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti ali kakšni drugi ustrezni povezavi v korist svojih narodov oziroma državljank in državljanov. Prizadevale si bodo, da bodo z razvijanjem enakopravnega sodelovanja pospeševale medsebojno razumevanje in zaupanje, prijateljske in dobrososedske odnose, mednarodni mir,- varnost in pravičnost. Prav tako si bodo prizadevale, da bodo z razvijanjem sodelovanja večale blaginjo svojih narodov. Na tej podlagi bodo razvijale trajne oblike ekonomskega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja ter si nudile medsebojna -podporo pri vključevanju v evropske in svetovne oblike meddržavnega sodelovanja in povezovanja.
ur.
Socialistična federativna republika Jugoslavija se s sporazumom republik razdruži na dve ali veC suverenih in neodvisnih driav. Nove drSave, ki nastanejo z razdružitvijo, so suverene in imajo vso oblast, vsaka na svojem ozemlju. Z dejanjem razdružitve si medsebojno priznajo polno mednarodnopravno subjektivi teto.
Nove države bodo v skladu s sklepno listino Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi spoštovale vse medsebojne meje, kakor tudi meje vseh driav v Evropi, kot nedotakljive.
Nove države bodo vzajemna spoštovale ozemeljsko celovitost vsake od držav. Vzdržale se bodo dejanj, ki niso v skladu s Cilji in naCeli ustanovne listine Združenih narodov, zlasti pa ne bodo storile ničesar-, kar bi bilo na Škodo ozemeljske* celovitosti, politične neodvisnosti ali enotnosti katerekoli države. Posebej se bodo vzdržale slehernih taksnih dejanj, ki bi pr«dstavljala groinjo s silo ali uporaba sile.
Republike bodo postopek razdružitve izvedle postopno, sporazumno in v razumnem roku. Vsa vprašanja v zvezi s pravnim nasledstvom Csukcesijo) in druga vprašanja razdružitve bodo rešena v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega prava, zlasti-s. tistimi", ki- «o povzeta v* Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, v Dunajski konvenciji o nasledstvu dr-Sav glede mednarodnih pogodb iz leta 1978 in v Dunajski konvenciji o nasledstvu držav glede državrrega premoženja, arhivov-in dolgov iz leta 1983.
Republika rSlovenija neodvisna država.
oblikuje kot samostojna, suverena in
Driavne meje nove države Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFR Jugoslavije z Republiko Avstrijo, Republiko Italija in Republiko Madžarsko in meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatska v okviru dosedanje SFRJ.
IV.
Skupliin* Republike Slovenije obveSča Skupščino SFRJ, da s to resolucijo začenja postopek razdružitev SFRJ na dve ali več samostojnih in neodvisnih držav.
Republike se bodo dogovorile, katere dosedanje funkcije federacije bodo v minimalnem obsegu fte izvrševale skupno med postopkom razdruževanja.
StsÄOte: 000-01/9Q-5/14
Predlog -ustavne sprenerrbe o odstranitvi zvezde z zastave tokrst še ni bil sprejet.
Lep pozdravi
dr. zraa
..jM*""!
Dular, ČUSN
Fax: 991 416 2340976
MhfUuLlr.A
REPUBLIŠKI 8 H K H E T A 111 A T ZA MEDNARODNO SODELOVANJE LJUBLJANA
GREGORČIČEVA X - P. P. «t - TBU 3341«. 219 «H - FAX 213 3S7
Številka: ^T—l&g? Ljubijana, 11.2.1991
Dr. Zlatko A. VerbiS TORONTO
Spoštovani gospod Verbič!
Kot vam je verjetno že znano, je Izvršni svet Republike Slovenija v posameznih državah zaradi promocije Republike Slovenije in njenih interesov imenoval pooblaščence oziroma namerava odpreti predstavništva, katerih naloga naj bi bila predstavljanje Republike Slovenije in pospeševanje vsestranskega sodelovanja.
Kanada glede na tam živeče Slovence ter proces notranjega preoblikovanja, ki v marsičem sproža podobna vprašanja,s kakršnimi se srečujemo tudi ;ni, spada med države, v katerih bi želeli v prihodnje imeti pooblaščenca oziroma predstavništvo.
Obračam se na vas kot osebnost, v katero imamo polno zaupanje s prošnjo, da bi preučili možnosti in vodili priprave za odprtje predstavništva Republike Slovenije, namenjenega promociji Slovenije v Kanadi, ustanovljenega v skladu s kanadskimi predpisi.
V upanju, da boste ugodili naši želji, ter v sodelovanju z drugimi izseljenci prispevali k ustrezni predstavitvi Republike Slovenije in njenih hotenj v Kanadi.
Vas lepo pozdravljam
dr. Dimitrij Rubel REPUBLIŠKI SEKRETAR
Toronto, 20. februarja 1991
OBJAVA IZ T0R0NTA
Republiški Sekretariat za Mednarodno Sodelovanje Ljubljana je naprosil dr. Zlatka A. Verbiča iz Toronta, da preuči možnosti in vodi priprave za odprtje predstavništva Republike Slovenije v Kanadi. Prošnjo je sprejel in bo napravil potrebne korake, da željo izpolni.
S. 2. Saksheg
Toronto, 20. februarja 1991.
IZJAVA dr. ZLATKA A. VERBIČA ROJAKOM V KANADI
Zahvaljujem se Sekretariatu za Mednarodno Sodelovanje in gospodu sekretarju dr. D. Ruplu za izkazano zaupanje. Pričakujem podporo in nasvete vseh, ki želijo dobro Sloveniji. Mogoče je čas,da se skušamo združiti, čeprav ostajamo različni, in se pogovoriti ob "okrogli mizi" kako ustvariti močen slovenski lobby na našem območju, ki se ga bo slišalo in videlo.
Zavedajmo se, da smo prisotni zgodovinskemu trenutku - rojstvu SLOVENSKE DRŽAVE,- katera nas bo pred svetom predstavljala kot Slovence iz Slovenije.
Dr. Zlatko A. Verbic
ABN
ANTIBOLSCHEWISTISCHER BLOCK DER NATIONEN ZENTRALKOMITEE
Zeppelinstraße 67,8000 München 80, Telefon (089)48 25 32, Telefax (089)48 65 19 Deutsche Bank München, Anna Dankiw, Konto Nr. 3021003 (BLZ 700 700 10)
22/2/1991
The Slovenian National Federation of Canada 64 6 Euclid Ave Toronto
DELAVNI ODBOR ZA SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE ŽELI PRIJATELJEM IN SODELAVCEM PO SVETU
VESEJLE VEL, IKOHOČISTE PRAZNIKE i
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V CHICAGU ŽELI
VSEM PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA DOMA IN PO SVETO
VESELO ALELUJO
Dear Slovenian Friends,
It is with great joy and solidarity that we are following the developments in your country, Slovenia.
The nation's clear determination to obtain the State Independence deserves the Free World's support.
It is the duty of the Anti-Bolshevik Bloc of Nations to strengthen our activities thoughout the world in order to secure more moral and political support for your endeavours.
Expressing our deep admiration for your nation,we are * pledging at the same time our wholehearted support.
Wishing you full success.
For the Ar.ti-Bolshevik Bloc of Nations:
7.
Slava Stetsko President
Nino Alshibaja Secretary General
Members:	a
( ( Jcl C4-CO o-y
.¡^v.ccj (A A-v
yii'hj, ¿¿K
V</- ^ v V
C
W
■4
Ms M/iï&iU'i'Ui
Čeprav nam zunanja ministerstva mnogih vplivnihdržav niso naklonjena, nam pa drugi čestitajo in nas podpirajo v naporih, da postane SLOVENIJA samostojna in suverena država. Želje k uspehu, ki nam jih pošilja ABN, in čestitke ter priznanja drugih nam dajejo močno spodbudo k prizadevanjem slovenskega naroda, da čimprej zaživi v NEODVISNI SLOVENIJI.
Enake čestitke je prejel tudi dr. Ciril Mejač, zastopnik "Slovenskega državnega gibanja" v Washingtonu.
UredniStvo S.D.
SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE V CLEVELANDU VOŠČI VSEM SLOVENCEM PO SVETU
VESELO VELIKO NOČ: i
SLOVENSKO DRŽAVNO &I BANJE
V KANADI ¿ELI VSEM SLOVENCEM
VESELO VELIKO NOČ
VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM DOMA V STAREM KRAJU, V ZAMEJSTVU IN ŠIROM VSEH KONTINENTOV ŽELI
VESELO ALELUJO SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI
VESELO VELIKO NOC 2 ELITA
UREDNISTVO IN UPRAVA S.D.
Žiapnijska hranilnica in posojilnica "Slovenija*'
Vam nudi ram« flnanCna uslug«; Potop« u Ni«, avtomoMa. potovanja, ttud) M. Vati prihranki pa aa otoraitufrjo po oa^vilji motni stopnji.
Pesi oži te se uie slovenske finančne ostooove!
URADNE URE na nttmmimg A ve., Ttroata
Torak - arada.
čatrtok - pa tak. Sobota_
10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
as 73d Brown's Liac, Toronto
Torex - »roda_
Cotrtek — petek. Sobota_
10 a.m. — 3 p.m. 12 p.m. - 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.

T«l.:255-1742
v Bio rail ton a pri sv. Grcgorljw Vcui&cib
Vsak potok od 4h do 8h zve tu. Sobota _10a.n.-lp.n.
Tel.:SSB.SaS2
TONE ZRNEC _____„__
nadaljevanje s str.6
pomaga s svojim znanjem, druži rojake, fotografira in ureja pestro, bogato zbirko svojih diapozitivov, ki jih je nabral v Kanadi in po svetu. Misijonari po slovenskih zaselkih po vseh kanadskih krajih, kjer žive Slovenci, je vabljen in zaželen predavatelj med'rojaki. Ureja periodične publikacije, ki jih zdaj pa zdaj vržeta na svitlo obe slovenski župniji v Torontu.
Njegov poseben konjiček so potovanja po deželah južne in srednje Amerike. Pot ga zanese tudi v Honduras, kjer najde ostanke majevske kulture predkolumbovskih dni. Za to kulturo stika tudi po Yukatanskem polotoku na mehiškem jugu.
Tone je do zadnjih žil povezan tudi s slovensko domačijo. Obiskuje vidnejše Slovence, stika za novimi odkritji slovenskih starin, posebno v cerkveni umetnosti. Nabit z živim slovenstvom če le more skoči k študijskim dnevom v Drago nad Trstom.
Bogata bera dobro opravljenega dela. Za slovensko cerkev, za slovensko domovino. Bog mu blagoslovi zdajšnjih sedem križev. Ohrani nam ga še dolgo. Želimo mu od srca vsi njegovi prijatelji, ki nas ni malo.
Nikolaj Jeločnik, Toronto januarja 1991
Moja dežela je naša država
OQ
POOBLAŠČENI PREDSTAVNIKI SLOVENIJE V TUJINI.
DUNAJ - dr.Karel Smol le, Slovenec, avstrijski državljan. WASHINGTON - Peter Milonig, slovenske narodnosti,avstrijski državljan.
BRUSELJ - dr.Lojze Socan,vodja predstavništva LB(ljubi j. banke) v Bruslju. MOSKVA - Janez Gole, direktor predstavništva Slovenija-lesa PRAGA - Stefan Lončar, predstavnik LB v CSFR. LUKSEMBURG-Franc Zlatko Dren, lastnik firme Arolex, Slovenec, jugosl.državljan. RIM IN VATIKAN - dr. Stefan Falez, predsednik finančne družbe Hotel Invest Italiana* ABIDZAN- dr. Jože Kunic, pred stavnik za Slonokoščeno obalo Benin, Burkino Fasso, Niger, Senegal, Togo. Sicer predstav nik LB v Abidzanu.
Letos naj bi, kot je bilo mc-goce razbrati iz informacije sekretarijata za zunanjo poli tiko, odprli se predstavništva v Parizu, Budimpešti,Munch nu in Sydneyu, v primeru osa-mosvojetve Slovenije pa se v Londonu, Bonnu (oz.Berlinu), Ženevi in New Yorku.
* dr. Štefanu Falezu so-usta-novitelju našega časopisa Slovenska Država k visokemu imenovanju iskreno čestitamo. Slovenci smo lahko veseli, da imamo tako sposobnega diplomata v Rimu in VatikanuJ
I „"»T. 1,-aB, a	B s^ B^a.
i^i "ii r if i
â W sw: "i	i L jkJ! W
r	?
.«S*,	JES #	JÏ»*,
f U »i " 2 S	1-íí' I
ft.^jm	1 I	«	S
VPRAŠANJE neodvisna
Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in država?
Obe ma	Skupaj glas	ZA	PROTI	Neveljavne
Ajdovščina	1 5774 95. 9X	15164 92. 2X	467 3.0X	122 0. 7X
Brez ico	17556 94 . IX	16786 90.0X	661 3.5X	109 0. 6X
Ce 1 je	45677 93. 7X	42496 87. IX	1923 3.9X	4 14 0. 8X
Cerkn ica	10750 95. 3X	10236 90. 7X	368 3.3X	146 1 . 3X
Crnome1 j	12544 95.4X	1 1973 91 . IX	474 3.6X	97 0.7X
Domžale	30199 94. 9X	29124 91 .5X	866 2.7X	205 0.6X
Dravograd	5640 94. IX	57 10 92.0X	102 1 .6*	26 0. 4X
Gornja Radgona	14350 92. 6X	13900 89. 7X	352 2.3X	97 0. 6X
Grosuplje	18937 94. 0X	18330 91 .0X	446 2.2X	142 0. 7X
Hrastnik	7797 93.3X	7253 86. 7X	460 5.5X	84 1 .0X
Idr ija	12086. 94. 5X	1 1720 91 .6»	220 1 . 7X	145 1 . IX
11 irska Bistrica	10730 95. 8X	10356 92. 5X	279 2.5X	87 o.ox
Izola	94 10 90. 6X	8459 81 .4X	752 7.2X	199 1 .9X
Jesenice	21593 91 .5X	18597 78. 8X	2650 11 .3X	317 1.3X
Kamri i k	19342 93.4X	18610 89.9X	554 2.7X	174 0.8X 1
Kočevje	12550 92. 2X	1 1 793 86.6X	612 4.5X	144 1. IX
Koper	31233 8 9.5X	28463 01 .6X	2235 6.4X	532 1 .5X
Kr arij	48746 93. IX	45642 87.2X	2544 4.9X	508 1 .0X
Krško	19529 95. IX	18909 92. 4X	423 2. IX	111 0. 5X
Laško	13254 94. 4X	12836 91.53	305 2.2X	105 0.7X
Lenart	1 1501 92. 3X	1 1235 90. 2X	184 1 .5X	82 0.7*
Lendava	17026 90. 5X	16426 87.3X	459 2.4X	141 0. 7X
Litija	12597 93. 3X	12147 90. 0X	339 2.5X	105 0.8X
Ljubljana Bežigrad	391 14 90.4X	3531 7 81 .6X	3232 7.5*	540 1.2*
Ljubljana Center	19412 85. GX	1 7407 76.7X	1644 7.2X	345 1 .5X
Ljubljana Moste-Polje	46868 86. 7X	41454 76. 7X	4700 8.7X	698 1.3*
Ljubljana Šiška	57970 89. 9X	52675 81 . 7X	4554 7. IX	739 1. 1*
Ljubljana Vič-Rudnik	55159 90. 6X	51531 84. 6X	2693 4.4X	573 0.9X
Ljutomer	13026 96. 4X	12710 94.0X	200 1 . 9X	56 0.4*
Logatec	6498 94. 3X	6258 90. 8X	197 2.9X	47 0.6*
Mar ibor	106879 90. 6X	101172 85.ex	4541 3.9X	796 0. 7X
Meti ika	5435 92.2X	5178 C 7. 8X	205 3.5X	52 0.9X
Občina	Skupaj g las	ZA	PROTI	Neveljavne
Mor i rje	11422 95. OX	1 1 176 93.OX	182 1 .5*	63 0.5%
Murska Sobota	44500 94. 2X	43065 91 .2X	1 163 2.5X	272 O.GX
Nova Gor ica	424 14 94. IX	40440 89.7X	1472 3.3X	500 1 . IX
Novo mesto	39989 94 . 7X	30132 90. 3X	1402 3.5X	362 0.9X
Ormož	12215 95. 3X	1 1997 93. 6X	1 70 1 .3*	48 0.4X
Pesnica	12419 92. 7X	12131 90. 6X	219 1 .CX	69 0. ti*
Piran	11015 87.8X	10010 79.8X	774 6.2*	226 1 . 6X
Postojna	1 382 1 92. OX	12795 85. 2X	061 5. 7X	1 10 O.OX
Ptuj	47095 94. 4X	45846 91 . 9X	929 1 . 9X	245 0.5X
Radlje	1 1066 89. 9X	10855 88. 2X	157 1.3*	53 0.4X
Radovlj ica	23988 94. 2X	22744 89.3X	887 3.5X	306 1 . 2X
Ravne	18937 94. 5X	18392 91 .OX	459 2.3X	78 0.4X
Ribnica	8727 96. ex	04 21 93.4X	246 2. 7X	59 0. 7X
Ruše	10636 92. 7X	10312 89. 9*	232 2.0X	58 0.5X
Sevnica	12840 94 . 7X	12625 93. IX	151 1 . 1X	64 0.5X
Sežana	1 7642 95. ex	16836 91 .4X	630 3.4X	161 0.9X
Slovenj Gradec	1 .'985 94 . 3%	135C1 91 .6X	314 2. IX	90 0. ú%
Slovenska Bistrica	22414 93.OX	21083 91 .ex	421 1 . OX	96 0. 4*.
Slovenske Konjice	14 750 95. 9X	1 4492 94. 2X	199 1 . 3X	54 0.4%
Šentjur	12885 91 .6X	12578 09.6X	199 1 .4X	68 0. 5X
Škof ja Lol.a	25579 95.9X	24631 92.3X	771 2.9X	1 75 0.7X
Šmarje prt Jelšah	20370 89.2X	19835 86. 9X	410 1 .OX	123 0.5X
Tolmin	15230 95.4X	14690 92. OX	304 2.4X	155 1 .OX
Trbovlje	13595 93.OX	1 2772 87.4X	022 4.3X	124 0.8X
Trebnje	12088 96. OX	1 1 708 92. 9X	297 2.4X	83 0. 7X
Tržič	10220 94. 2X	9632 08. BX	469 4.3X	1 1 1 1 .OX
Velenje	27401 90.4X	25570 84 .4X	1709 5.6X	119 0.4X
Vrhnika	13104 93.7*	12253 87.6X	688 4.9X	155 1 . IX
Zagorje	1 1865 94.7X	11264 89.9X	510 4. IX	91 0.7X
Žalec	27176 93. 3X	26292 90. 3X	704 2.4X	1 77 0.6X
Bolnice, Zdrav, dom, ost.	12904	11216	334	153
Republika Slovenija dne 23. decembra 1990.
UREDNIKU PIŠEJO:...
SLOVENSKA ZASTAVA
Vslovenskem matičnem, zamejskem in zdomskem tisku tu in tam naletimo na predloge o slovenski zastavi, kakšna naj bi bila in kaj vse naj bi vsebovala. Po barvah sodeč ne moremo ravno reči, da smo izvirni, edini; Rusi (carska Rusija), Slovaki in verjetno še kdo drugi, imajo iste barve samo različno nanizane, razporejene.
Pomen barv, ki sestavljajo slovensko narodno-zgodovinsko zastavo - brez peterokrake zvezde! -:
bela barva...pomeni zvestobo slovenskim narodhim vrednotam,
spoštovanje družine, ljubezen do naroda, narodno zavednost..;
modra barva..predstavlja nebo, Boga, živo, dejavno vero kot kažipot in urejevalkoslovenskega zasebnega in javnega življenja, ravnanja...;
rdeča barva..pomeni pripravljenost braniti slovenske narodne vrednote in če je potrebno zanje tudi žrtvovati življenja...
Slovenska narodna-zgodovinska zastava: bela, modra, rdeča, - brez peterokrake komunistične zvezde - , je zunanji, viden, trajen in neoziraje se na morebitne narodno zgodovinske prelomnice, družbeno-politične prevrate in spremembe, nespremenljiv simbol vseh slovenskih narodnih vrednot, slovenske narodne bitnosti, vsestranske narodne rasti, narodnega hotenja, narodnega ponosa in upanja na lepšo, pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda. Slovenska narodna-zgodovinska zastava nas tiho, neprestano opominja na naše pravice in dolžnosti, ki jih imamo kot sinovi in hčere slovenskega naroda. Opominja nas na pomembnost slovenskih vrednot v narodno-kulturnem, družbenem in gospodarsko-političnem življenju.
Slovenska narodno-zgodovinska zastava je dalje tudi simbol slovenskega narodnega prazničnega razpoloženja in praznovanja narodno pomembnih dni, v stiski pa zborni klicar na obrambo domovine in njenih vrednot.
Slovenska narodno-zgodovinska zastava ježe po bistvu samem nad strankami, takorekoč iztrgana iz časa, vendar vedno in povsod prisotna.
Slovenska narodno-zgodovinska zastava je dalje simbol, kažipot naših tisočletnih sanj in upov, zato druži, pomirja, spravlja sprte ljudi, navdušuje, nikoli ne razdvaja in ustvarja malodušje med slovenskim narodom.
Vse to in še več nam pove slovenska narodno-zgodovinska zastava v življenju slovenskega naroda tako v matični domovini, zamejstvu in zdomstvu.
Spominjati bi nas morala dalje tudi na nasa neizpodbitna zgodovinska dejstva, da smo že pred 1.300 leti, v takrat samostojni državi naših prednikov, Karantaniji, v obredu "Kmečke demokracije", na katerega so postali pozorni tudi drugi narodi, volili in ustoličevali slovenske vladarje, kneze imenovane. Prav iz tega neizpodbitno zgodovinskega dejstva in dalje v želji, da se ta slovenski, zunanji, vidni simbol vsebinsko pomembno dopolni, PREDLAGAM,da se -na slovensko narodno_zgodovinsko zastavo, ki je, mimogrede povedano, bila šele po burni debati slovenskih izobražencev na Dunaju I. 1848. leta sprejeta, - vključi dve važni stvari:
1.-	knežji kamen, najstarejši obstoječi in ncovrgljiv dokaz, simbol slovenske zgodovinske državnosti in
2,-	slovensko geografsko znamenitost, mednarodno poznano posebnost: goro Triglav!
Na zunaj, v očeh drugih narodov pa bo ta vsebinsko dopolnjena slovenska narodno-zgodovinska zastava jasno pričala, da to zemljo že tisoč let in čez nepretrgoma lasti in poseduje slovenski narod z vsemi pravicami in dolžnostmi.
V tej važni zadevi se obračam na uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE, že štiri desetletja in čez izhajajočega mesečnika,.vztrajnega glasila Slovenskega državnega gibanja, ki ima to slovensko zgodovinsko državno pomembnost: knežji kamen - vključen že vsa leta v naslovu časopisa.
Čestitam! Nadaljujte z delom. Širite in utrjujte slovensko državno misel!
Ludvik Pečan iz Dolenjske
Z VENETI V NOVI ČAS
Odgovori - Odmevi - Obravnave
(Zbornik 1985-1990)
L Odgovor glasilu Slovenskega arheološkega društva »Arheo 10/1990« - Strani 5-162
2.	Odmevi na izid in predstavitve knjige »Veneti - naši davni predniki« - Strani 163-236
3.	Nemške recenzije-knjige »Unsere Vorlahren die Veneter«
-	Strani 237-276
4.	Spisi in opisi v zvezi z vprašanjem Venetov - Strani 277-312
5.	Univ. prof. dr. Vojislav P. Nikčevič: Veneti m Slovenci
-	Strani 313-361
Uredil in izdal IVAN TOMAŽK"
dr. Rudolf Cujes, nevarno zbolel.
Pred kratkim je dr. Rudolfa Cujesa, profesorja na St.Frances Xavier Univerzi v Antigonishu in člana konzorcija Slovenske države doletela težka nesreča, zadela ga je možganska kap, ki mu je vzela dar govora, a mu sicer ni prizadela večjih poškodb. Sedaj ga zdravijo z "speech therapy" in upajo, da bo v par mesecih ozdravel. Ker že prebira pošto, prosimo prijatelje in znance, da se ga s kratkimi željami spomnijo in mu dajo korajžo da bo cim prej okreval, saj ima za bodočnost se velike načrte. Spominjajmo se ga tudi v molitvil
dr.R.C.
26 Xavier Dr.,
Antigonishj N.S. B2G 1G9
OBČNI ZBOR ^ M . F> . A . O .
MULTILINGUAL PRESS ASSOCIATION OF ONTARIO
Na biennialnem obenem zboru Multilingual Press Association of Ontario v prostorih ontarijskega Parlamenta, dne 27.2. 1991 so bili v Izvršni odbor izvoljeni kar trije zastopniki "Slovenske Države": Ing. Ciril Pleško za finančnega nadzornika, ga. Marta Jamnik-Sousa za načelnico "publicity"odbora in dr. Avguštin Kuk,za podpredsednika te organizacije.Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr.M. S. Qaadri, Egipčan po rodu. Za častna predsednika pa sta bila imenovana dr. Josef Kirschbaum, Slovak in dober prijatelj Slovencev in g. Danny Iannuzzi, urednik in solastnik italijanskega dnevnika Corriere Canadese, z 20. OOO naklade dnevno. Zveza šteje trenutno 65 etničnih časopisov.
Slovenske suverenosti ne bomo dosegli brez vas -Slovencev po svetu. Tako je tudi prav, saj je to nala skupna stvar! Bog Vas živi!