UST ZA
Štev. 16.	Leto II.
V LJUBLJANI, 25. avgusta 1904
Cena mu je na leto 1 K 60 vin. Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 vin.
Izhaja vsak drugi četrtek I. in 15. dnevu v mesecu.
Izdaja „Katoiiška bukvama1 Tiska „Katoliška tiskarna". Urejuje Janez Ev.- Kalan.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu ^Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina XVI. zvezka:
Stran
Vse prenoviti v Kristusu.............241
Skrivnostno zagrinjalo, šola sv. čistosti........244
Mati v nebesih.................246
Jubilejna Marijina slavnost na Dunaju.........248
Naznanilo častivcem in častivkam sv. Duha ....••• 249
Jubilejna slovesnost...............250
Razgled po katoliškem svetu............250
Cerkveni razgled po domovini........ . . 251
Evharistični shod................255
Odpustki meseca septembra 1904 .......... 256
V molitev se priporočajo.............256
»
Vse prenoviti v Kristusu."
(Za obletnico izvolitve Pija X)
II.
Svet je potreben prenovljenja, in sicer prenovljenja v Kristusu, smo rekli zadnjič. Zato si je sv. oče zastavil to veliko nalogo, ki jo napoveduje v svoji prvi okrožnici: vse prenoviti v Kristusu.
Glavna napaka, pravzaprav: zločin, hudodelstvo našega časa — tako pravi Pij X. v isti svoji prvi okrožnici po vsi pravici — je ta,kerčlovek sam sebe stavi namesto Boga. Boga ljudje nič ne potrebujejo, Boga ljudje odstavljajo, zato pa imajo sami sebe za bogove, sami sebe stavijo na oltarje. To se pravi: sami sebi prisvajajo božje lastnosti, vsevednost, vsemogočnost, neskončno modrost itd., ter sami sebi prisvajajo čast, ki gre Bogu.
Ker je svet v marsičem res zelo napredoval, ker so ljudje preiskali in nekako ukrotili zemljo in njene moči ter jih uporabili v svoj prid, ker so s pomočjo moči in postav, ki jih je Stvarnik vložil v naturo, marsikaj koristnega napravili, sedaj menijo, da so Bogu čez glavo zrasli in da lahko brez njega izhajajo. Zato nečejo o Bogu nič več vedeti, nič več slišati. Samo natura in človeška pamet jim je vse. Naturalizem in r a c i j o n a -lizem se imenujeta dve veliki zmoti našega časa, ki obožujeta naturo in človeško pamet.
Seveda da odrekajo modrijani tudi Kristusu božjo čast. Hvalijo sicer Kristusa kot zelo dobrega, blagega, plemenitega, modrega, svetega moža, ki je učil nauke, kakršnih noben drug človek ne. Tega mu tudi ti brezverci ne morejo odreči; za Boga ga pa ne priznajo. (Kako silno bedasto je tako govorjenje o Jezusu, ne bomo tukaj dokazovali) Kakor nekdaj Judje, tako vpijejo ti modrijani: Nočemo, da bi ta nad nami vladal! Nočemo nikakega gospoda nad seboj! Sami svoji gospodje hočemo biti!
Seveda ne govorč tako vsi ljudje, seveda je še vedno mnogo vernih, a tako mislijo in govorč zlasti taki, ki imajo v svetu veliko besedo, ki so drugi od njih odvisni: državniki, zastopniki ljudstva, pisatelji, časnikarji, vse-učiliščni profesorji, in za temi večina take-zvanih izobražencev, pijanih od moderne znanosti, in še večja tolpa polizobražencev, ki so modrost od daleč nekoliko povohali, in za temi zopet caplja nešteta množica drugih, ki se ne morejo ponašati ne z znanjem ne z imetjem: delavci — socialni demokratje. Na stotisoče jih je, katerim bi bil edina tolažba na svetu Kristus in njegovi blaživni nauki; — pa ne le da nočejo nič vedeti o njem, ampak z divjim srdom preganjajo vse, kar je krščanskega.

Naše javno kakor zasebno, družinsko življenje je vedno bolj brez Boga, brez Kristusa. Večja mesta — če izvzamemo Dunaj, nikakor pa ne Ljubljane! — se z grozno naglico r azkristjanj uj ejo. In na podrtijah krščanstva vstaja novo poganstvo. Kdor nima zavezanih oči, lahko opazuje od leta do leta ta žalostni napredek. Poglejte samo, koliko se jih danes po večjih mestih — in tudi v Ljubljani! — še odkrije, kadar zvoni an-geljski pozdrav! To je samo eno znamenje verske brezbrižnosti. Ko bi jih hoteli zasledovati, koliko bi jih dobili! In tega duha ne-krščanskega se polagoma navzamejo tudi taki, ki imajo sicer še dobro vero. To bomo še videli.
Nedavno smo brali poročilo nekega misijonarja, ki se je vozil skozi Rusij o v vzhodno Azijo. Tam pravi: Rusko ljudstvo je še globoko verno. V čakalnici na kolodvoru sem opazil veliko in lepo podobo Zveličarja, pred njo so gorele sveče. Ljudje, ki so prihajali v čakalnico, so pred njo poklekali in pobožno molili, drugi so spoštljivo molčali ... Kje je pri nas kaka verska podoba ali sploh kako versko znamenje po železnicah, kolodvorih, pisarnah, kosarnah in drugih takih javnih napravah?! Država ne pozna nikakega Boga, ne potrebuje nikake božje podobe. Sama svoj bog je. Kdaj se v politiki Kristus imenuje ? Ali se v državnih postavah poudarja višja božja postava, od katere mora država biti odvisna ? Po uradih imajo še toliko podobe križa, da pred njo prisego vsprejemljejo časih taki, ki sami ne verujejo v Križanega ali ga se vsaj sramujejo. Po šolah — nižjih in srednjih — se tudi še nekoliko ozirajo na vero, vendar nikakor ne toliko, kakor bi moralo biti, namreč da bi bil cel šolski pouk prepojen z verskim duhom; posvetni šolski predmeti nimajo z vero nobene zveze. Na visokih šolah se pa za drag denar nevera na debelo prodaja.
Tako so javno življenje slekli krščanstva, iz njega iztisnili in iztirali Boga, da se ga le časih še";prav malo spominajo, pogostokrat pa čisto nič ne poznajo. Nočejo, da bi vladal nad njimi! In vendar je vse naše življenje, ne sam6 posameznih ljudi, ampak tudi celih manjših kakor večjih skupin ljudi, torej tudi državno
življenje, popolnoma pod oblastjo Boga; bi torej moralo z Bogom računati, nanj se ozirati.
Ni čuda, če država tako javno pohujšanje dela, da je tudi zasebno družinske življenje vedno bolj nekrščansko, — tudi pri tistih, ki so bili krščeni. En pogled v take „krščan-ske" hiše! Po stenah ne vise več podobe svetnikov, kakor je to prava krščanska navada, ampak časih v prav dragocenih zlatih okvirih slike pokrajin — no, to samo na sebi še ni napačno — pa tudi slike psov, mačk itd., ako ne celo popolnoma nespodobne. Če pridejo v tako hišo obhajat, nimajo pri hiši več križa; morajo si ga pri sosedu iskati, ako ga ima. Kristus nima več prostora v hiši. K jedi sedajo brez molitve, spat hodijo in vstajajo kakor živinče v hlevu, brez kakega znamenja krščanstva. Velika noč je brez spovedi, petek brez posta, nedelja — no, kakor že je: če so pri dobri volji, si še privoščijo eno suho mašo; ako ne, se pa brez nje ravno tako izhaja. To so namreč taki, — prosimo, to si zapomnite, — ki so še kristjani; o bog-varuj, da bi ne bili! No, tisti, ki nimajo nič vere, pa niso — dosti slabši.
Ker pa nedelje ne porabljajo Bogu v čast, preživč jo sebi v čast in v veselje. Zato veselice na vseh koncih in oglih. Poglejte enkrat po voglih hiš po mestih, tam kjer nabijajo plakate! Vse pisano, vsak dan novo. Saj človek ne ve, kam bi šel, toliko je na izbiro. In res, ker ljudje nimajo drugih opravkov in skrbi, zato si belijo glave s tem, da premišljajo in ugibajo, kako bi si mogli več dobrega privoščiti, več sveta naužiti.
Vtem duhu pa gre tudi vzgoja otrok. Mladi rod bo še vse drugače bolj prebrisan in bo ložje brez Boga izhajal. Stari so se tega šele v teku svojega življenja učili, mladi se že z mladega na to pripravljajo. Vse pri vzgoji otrok meri na to, da bi bili sposobni za svet, svet pa zanje; da so otroci izbrano fino oblečeni, da se znajo vesti in sukati kakor veliki itd. Da bi bili v nedeljo tudi pri pridigi, tega ni treba. Taka je vzgoja otrok dandanes po mestih, in sicer ne samo pri gospodi, tudi pri nižjih stanovih. Le poglejte jih, kako so našemljeni, eden hujši, kakor drugi! Če jih pa vprašaš, kdo je bil v nedeljo pri pridigi, vstali

bodo trije v enem razredu; in če bi za mašo vprašal, bi jih tudi dokaj obsedelo. — In ta moda tudi počasi prehaja na kmete. No, to se razume: polagoma se privajamo tudi mi mestnega življenja, ker tako je prijetnejše.
Tako se Bog izriva iz vzgoje in iz — src otroških, da ima svet v njem dovolj prostora. To bodo tiči!
Kakor so v živovernih časih povsod imeli Boga v mislih in v besedah, tako so ga sedaj v verskosovražnih časih povsod — odstavili, to se spozna prav na malenkostnih rečeh. Časih smo rekli: »Bog plačaj!" — sedaj pravimo: „Lepa hvala!" Časih: „Bog blagoslovi!" — sedaj: „Dober tek!" Časih: „Bog daj zdravje!" — sedaj: „Na zdravje!" Časih: „Bog mu daj nebesa!" — sedaj: „Lahka mu žemljica!" Iz teh zadnjih praznih besedi se zlasti razvidi, da je ljudem vsaka neumnost dosti modra, samo da ni Boga zraven! Beži od nas, Bog, nimamo radi s teboj opraviti! — Iz vsega tega je razvidno, da goli naturalizem vedno bolj izpodriva krščansko mišljenje.
No in seveda mi katoličani se tudi polagoma privajamo teh novih šeg. Kaj bi ne! To je vendar moderno! Kdo bi hotel biti dandanes nazadnjaški — In tako piskamo vedno bolj na to piščal, ali če hočete: trobimo v rog posvet-njakov in pomagamo, da se svet vedno bolj privaja izhajati brez Boga . ..
In posledice tega odpada od Boga, od Kristusa ?
Nikoli še toliko veselic na svetu, nikoli toliko zabave, in nikoli toliko — nezadovoljnosti. Ljudje uživajo svet, srkajo in pijejo njegove sladkosti, in ko so se jih naužili do grla, se pa — streljajo. Da ta moderni napredek ljudi ne osrečuje resnično, zato so najočivid-nejši dokazi tako pogostni samomori, kise
od leta do leta strahovitno množč. Kakor se brez Boga veselč, tak6 brez Boga trpč, zato jim je trpljenje neznosno, pa se končavajo.
Nikoli toliko gnanja za zemeljskim blagostanjem, in nikoli toliko nezadovoljnosti med stanovi. Stan je s stanom v vojski. Delodajalec pritiska na delavce, delavci pa nanjga. Uni ne pozna krščanske pravičnosti in ljubezni, ta ne krščanskega potrpljenja, zato nezadovoljnost, prepir, vojska.
Nikoli še toliko zborov, zborovanja in po-svetoVanja, pa nikoli tako malo uspeha. Uspeha pa zato ne, ker medsebojno sovraštvo narodom ne dd do s p ora zu m 1 jenj a priti. Ni ga treba na vsem svetu jasnejšega dokaza, v kako kolobocijo pripelje politika in diplomacija brez Boga, kakor ga daje naša — Avstrija. Ta večna pogajanja in večno novi prepiri brez vsakega uspeha in upanja! To vam je mizerija, da se Bog usmili! — A nobeden izmed mož, ki so na krmilu, pa vidijo in tožijo nad to zmedo, ne pride do tega, da bi spoznal in priznal: Vse te neznosne razmere samo zaradi tega, ker narodi ali vsaj njih kolovodje ne poznajo nobenega krščanstva, ampak v grdi sebičnosti in medsebojnem sovraštvu gledajo samo to, kako bi mogel drug drugega pokončati. Zato tudi nikdo ne krene na novo rešivno pot, ki je Kristus, ampak tavamo le v vedno večje zmede.
Podobno je pa tudi drugod po svetu. Sebičnost, sovraštva, krivice, morije — to je politika in diplomacija brez Boga. Zato Turek v teh prosvetljenih časih brez skrbi mori Bolgare in Armence . . .
Ves svet stoka od bole čin odpada od Kristusa. Zat6 res treba: — vse prenoviti v Kristusu.
Skrivnostno zagrinjalo šola sv. čistosti.
Stopimo danes zopet v šolo tja v taberna-keljevo samoto, da čujemo, kako naš božji učenik s samotnega prestola tabernakeljeve ječe uči prelepe angelske čednosti — sv. čistosti.
Po pravici imenuje sv. katoliška Cerkev zakrament presv. Rešnjega Telesa »panis an-gelorum — kruh angelski". Zakrament presvetega Rešnjega Telesa je res kruh angelski, ne kakor da bi ga uživali angeli, marveč ker oni, ki ga uživajo, postanejo angelom podobni v človeškem mesu: Kruh angelski jih krepča, da premagajo meso, svet in pekel ter v človeškem mesu živč angelsko. Kaj je namreč dobrota, in kaj njegova lepota, če ne žito izvoljenih in vino, iz katerega rastejo device: fCaharija 9,17.) Zakrament presv. Rešnjega Telesa je ono „žito izvoljenih", je ono „vino, iz katerega rastejo device".
Presveti Zakrament je torej v neki posebni tesni zvezi k prelepi angelski čednosti, ki je ena izmed najžlahtnejših cvetlic, ki dehte na vrtu Cerkve Kristusove. Lepo piše sv. Bonaventura: „Jezus je devištvo samo; on je sin Device in ženin deviških duš." Jezus Kristus, najčistejši božji Sin, je prišel na svet kot sin brezmadežne Device in biva od onega časa naprej med nami v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, da bi gojil, ohranjeval in varoval na zemlji nebeško cvetko sv. čistosti. Zato kličemo v litanijah presvetega Srca Jezusovega: „Jezus, ljubitelj čistosti, usmili se nas!"
Mi mu pa danes zakličimo: Jezus, ti nebeški Učenik, ti veselje angelov, ti čistost devic,
usmili se nas in uči nas te angelske čednosti! Ljub in drag nam je presv. Zakrament, v katerem bivaš pod skrivnostnim zagrinjalom kot varna trdnjava, središče in vir sv. čistosti. Zares lahko rečemo: »Svoje ljudstvo si živil z angelskim jedilom, ter si jim kruha brez truda pripravljenega z nebes pošiljal, kateri ima v sebi vse razveseljenje in sladkost vsakoršnega okusa." (Modr. 16, 20.) Jezus, ljubitelj čistosti, nebeški Učenik te angelske čednosti, usmili se nas!"
Toda sedaj se ne mudimo več ter stopimo k skrivnostnemu zagrinjalu tabernakeljevemu — v šolo sv. čistosti!
Glejte, vse kar vidimo v tej šoli, vse nas spomina na angelsko čednost ter nas opominja, da se zanjo prizadevamo.
Poglejmo kruh, ki ga rabi mašnik pri sveti maši! Ta kruh mora po strogi določbi svete Cerkve biti čist, neskvašen, pšeničen. Tudi vino mora biti čisto, pravi sok vinske trte. Ali m ta čisti pšenični kruh, to čisto, pravo vino podoba one čistosti, ki mora krasiti naše srce kedar se bližamo skrivnostnemu zagrinjalu, ki zagrinja našega Gospoda v presvetem Zakra mentu ? Posode, katere kakorsikoli bodi pridejo v dotiko s presv. Telesom in s presv. Krvjo Gospodovo, morajo po cerkvenih ukazih biti iz čistega zlata ali vsaj pozlačene. Tudi to čisto zlato nas opominja, da smo brez vsakega ma deža, če se hočemo približati presv. Zakramentu
Prt, na kateri se polaga dragoceno Telo Gospodovo, mora biti prten, bel, brez vsakega
madeža. Stola, ki jo ima mašnik, kedar ima opraviti s presv. Zakramentom, je vedno bela, če slučajno praznik dneva ne zaukazuje druge. Bela barva, znamenje čistosti, je torej barva presv. Zakramenta.
Tako nam vse, kar vidimo v tabernakeljevi šoli: skrivnostno, belo zagrinjalo podob kruha, beli prt, bela štola, čisto zlato, vse, vse nam kliče: „Ljubite in gojite prelepo angelsko čednost; kajti božji Odrešenik, najčistejši božji Sin, hoče, da je vse čisto, kar je v njegovi bližini!"
Ko je še naš Gospod bival tu na zemlji, je neštevilnokrat pokazal, kako ljuba in draga mu je sv. čistost. Za mater si je izbral pre-blaženo Devico Marijo, najčistejšo izmed vseh devic. Za rednika si je izvolil čistega Jožefa, ki ga vsled njegove izredne čistosti upodabljajo vedno z lilijo v roki. V njegovem naročju, na njegovem srcu je hotel počivati, z njegove roke je hotel kruh jemati. In deviški apostol Janez mu je bil najljubši učenec, ki je smel pri zadnji večerji na njegovih prsih sloneti, in ki ga je napolnil z božjo modrostjo in ga je hotel imeti pri sebi v oni prebridki uri, ko je krvav pot potil na Oljski gori. Kako je ljubil nedolžne otročiče! V naročje jih je jemal, roke jim je na glave pokladal ter jih blagoslavljal rekoč: „Pustite male k meni priti in nikar jim ne branite; zakaj njih je nebeško kraljestvo!" In še celo v poslednjih smrtnih težavah, v katerih je hotel biti brez vse tolažbe, ki bi mu je nebesa in zemlja mogle dati, si je vendar obdržal to tolažbo, dasta stali prinjegovem križu dve devici: preblažena Devica Marija in pa deviški apostol Janez.
Tako je bilo takrat, ko je še bival na z.mlji, tako je tuli še danes. Tudi na oltarjih je še vedno ljub telj čistosti. In vse, kar ga obdaja v presv. Zakramentu, nas neprestano spomina, kako ljuba mu je sv. čistost. Iz tabernakelja nam kliče, kar beremo v knjigi Sirahovi: „Nobena cena ni vredna zdržne duše." (Sir. 26, 20.) In prav ob vznožju tabernakelja, te samotne šole sv. čistosti, ob belem, skrivnostnem zagrinjalu, ki zakriva božjega Sina v presv. Zakramentu, so svttaiki zajemali ono sveto navdušenje, s katerim so se vadili v tej angelski čednosti ter jo priporočali drugim. Tam se je učil sv. Atanazij ljubiti sv. čistost
ter jo poveličevati s sledečimi besedami: „0 čistost, ti dragoceni biser! Kako malo jih je, ki te najdejo, kako mnogo, ki te sovražijo. Iščejo te samo oni, ki so tebe vredni. Ti si veselje prerokov, ti lepota apostolov, ti življenje angelov, ti palma svetnikov
V tabernakeljevi šoli ob nogah Zveličar-jevih se je sv. Hieronim učil, kako dragocena je sv. čistost. Zato je pisal: „Nedolžne, čiste duše tvorijo na zemlji novo družino angelov, ki jo je na zemlji u.tinovil Jezus Kristus, da bi ga angeli ne častili samo v nebesih, marveč tudi na zemlji".
Okoli šestdeseti ga h t < prejšnjega stoletja je neki deček iz prav plemenite rodovine na Francoskem prejel prvo sv. obhajilo. Njegov vzgojitelj ga je dolgo časa prav skrbio pripravljal na ta dan, tako da je deček res prav dobro pripravljen, s čistim srcem in poln goreče ljubezni pristopil k angelski mizi. Imel je pri tej slovesnosti, kakor je bila takrat navada, okoli vratu belo, svilnato zavratnico. Po sv. obhajilu je rekel svojemu vzgojitelju : „Ob-ljubil sem danes Gospodu, ki je prišel prvikrat v moje srce, da bom vedno nosil to belo zavratnico. S svojo belo barvo me bo vedno spominala na sv. čistost, ki danes krasi moje srce ter mi bo vedno v opomin, da ostanem čist in da pri Jezusu v presv. Zakramentu iščem moči za njeno ohranjenje. Če bi se pa — česar me Bog varuj! — kedaj pripetilo, da bi s smrtnim grehom sv. čistost izgubil, tedaj jo bom odložil".
Velike so bile nevarnosti, hude skušnjave, ki jih je moral prestati mladenič, vendar je ostal zvest svojemu sklepu. Prišla je vojska 1. 1870. Moral je v vojsko tudi on. Še vedno je nosil na svojih prsih skrbno shranjeno belo zavratnico. V bitki pri Monsu ga je podrla kroglja ter vrgla smrti v naročje. Vojaški duhovnik ga najde na bojnem polju ter ga vpraša, če se hoče spovedati. Mladenič odgovori : „Moj oče! Ničesar nimam na vesti, včeraj sem opravil sv. spoved. Pa eno prošnjo imam do vas. Tu na prsih hranim belo zavratnico. Bodite tako dobri, pošljite jo moji materi ter ji sporočite zadnjo besedo umirajočega sina : Zavratnice nisem do te ure nikoli omadeževal,
Mati v
Kako smo srečni katoličani pred krivo-verci, predvsem pred protestanti, ki imajo le drobce božje resnice, zlasti zato, ker imamo Marijo za svojo dobro mater in za mogočno priprošnjico pri njenem Sinu, nam dokazuje sledeča resnična dogodba iz novejšega časa.
Karol N. je bil rojen leta 1858. in v protestantski veri vzgojen. Že njegova otroška leta so bila bridkosti polna, kajti zadelo ga je najhujše, kar more zadeti otroka — izvedel je, da je zapuščen od očeta in tudi od matere. — Ko je izvedel za to žalostno resnico, je sklenil poiskati svoje starše. Res jih je našel po daljšem iskanju v Berolinu, kjer je bil oče v visoki službi. A trkal je zastonj! Mati se ga je sramovala, oče ga ni hotel poznati. Sreč mu je hotelo počiti žalosti, ko je spoznal, da so ga lastni starši zavrgli, da nočejo nič o njem vedeti, nič slišati.
Ker ni hotel nič več nadlegovati svojih dobrotnikov, pri katerih je doslej živel, je sklenil poiskati si kje dela in podal se je s trebuhom za kruhom. A lakota, žeja in žalost, ti njegovi večni gostje, so ga izmučili in mu nakopali bolezen. Na smrt bolan je prišel 15. novembra 1873. v bolnišnico usmiljenih sester na Dunaju. Izprva je gledal po strani na usmi-ljenke, po ušesih so mu donele razne pri protestantih — tako zelo razširjene bajke o usmi-ljenkah. A velika prijaznost in sočutnost, s katero je bil sprejet, mu je kmalu vzbudila
nebesih.
zaupanje in ga pomirila. A poslušajmo, kaj govori sam:
Pri večerji sem prišel v nemalo zadrego. Zoprno mi je že bilo, ko so se drugi prekrižali, a vendar sem ostal v obednici. Ko pa sem začul: »Češčena Marija .. " nisem mogel nič več strpeti in zapustil sem dvorano.
„Tega pa ne, Marije ne bom nikdar molil", sem ponavljal venomer. — Protestantje namreč mislijo, da mi Marijo molimo, a katoličani le molimo k Mariji. — Usmiljenka, ki je nosila na mizo, mi je dejala: „Le zapustite obednico, kadar vas naša molitev vznemirja."
Tega sem se tudi vedno držal, a v svoje veliko začudenje sem zapazil, da so usmiljenke vedno enako prijazne proti meni. „Sij vendar niso ti ljudje tako hudobni", in usmiljenke so se mi skoraj že prikupile.
Drugo jutro je bil zopet zdravnik pri meni in me vprašal, kako sem si nakopal bolezen. Odkrito sem mu odgovoril: „S pomanjkanjem in žalostjo."
Par dni pozneje, na praznik sv. Elizabete, sem srečal na vrtu prednico. Prašala me je kako kaj z mojim zdravjem in potem pristavila:
„Zdravnik mi je pravil, da ste dobili bolezen vsled pomanjkanja, revščine in žalosti. Ali je sploh mogoče, da more tako mlad človek prestati že toliko trpljenja in žalosti?"
Tako veliko sočutje me je ganilo in odgovoril sem: »Gospa prednica, da bi vam to razložil, zato bi bilo treba celih ur."
nikoli odložil. Le kri, ki jo prelivam za domovino, jo je porudečila."
Tako je govoril mladenič in je kmalu
nato umrl.. . Kaj ne, ljubi bravci, to je bil zvest, dober učenec v tabernakeljevi šoli! Še vi taki bodite!	Dr. Jos. Jerše.
Peljala me je v sobo, kjer se lahko govori. Tu sem ji v naglici razodel svojo žalost, od očeta in matere biti zavržen. Z vidnim zanimanjem in sočutjem me je poslušala in potem dejala v tolažbo:
„Le potolažite se, saj imamo v nebesih tako dobrega očeta!"
„Res imam dobrega očeta v nebesih, a nimam nobene ljube matere."
Tedaj me je prednica dobrohotno pogledala in rekla:
„Tudi vi imate kakor mi vsi v nebesih ljubo mater."
Kri mi je zaplala hitreje po žilah. Jaz naj imam v nebesih dobro mater? Hlastno sem vprašal: „In kdo je ta?"
Mirno in počasi je odgovorila: „Marija, mati našega Gospoda, je tudi mati nas -vseh."
„Ali pa Marija kaj vč o nas?" sem prašal boječe. Mirno je odgovorila: „Ali mislite, da dobri Bog ne da vedeti Mariji, kdaj se kdo k nji zaupno zateče? In ali mislite, da Bog pri-prošnje svoje matere, ki je tudi naša mati, ne bo uslišal?"
r
To se mi je zdelo unaljivo. „A" tako sem prašal počasi in boječe »aH ni malikovanje moliti Marijo?"
Prednica se je nasmehnila in me poučila: »Malikovati se pravi, kaki stvari izkazovati tisto čast, ki gre edinole Bogu. Mi katoličani ne molimo Marije, ampak mi 1 e molimo k Mariji, naj nam s svojo pri-prošnjo, ne pa iz lastne moči pomaga. Saj je na njeno priprošnjo storil Gospod svoj prvi čudež v Kani. Mi častimo Marijo le radi njenega Sina, ki jo je okrasil s tako lepimi darovi. Nikakor ni to pomanjševanje časti, ki smo jo dolžni Bogu, če se zatekamo k oni, katero je On tako zelo ljubil; če mi v dokaz njegove časti častimo tudi ono, kateri je govoril nadangelj Gabrijel: „Češčena, milosti polna, Gospod s teboj, blažena si med ženami."
Seveda, to je bilo resnično, in bo zmirom resnično. A kakor blisk mi je šinila v glavo misel: „ Zakaj pa potrebujemo njene priprošnje, če se vendar lahko naravnost na Boga obr nemo? -— '
Prednica se je nasmehnila. „ Zakaj pa prosi
deček mater, naj izprosi pri očetu zanj milejše kazen? Sicer pa", in njen je obraz postal resen: „če ste brali pazljivo vaše sveto pismo, morate vedeti, da Bogu klicanje in priporočanje svetnikom in Materi božji ni samo všeč, ampak da je tudi priporoča, saj je že v starem zakonu dejal: „Job pa, moj hlapec, naj prosi za vas, in nanj se bom oziral in ne bem vam zaračunal vaše neumnosti."
Dobro sem se spominjal tega mesta. Misel za mislijo se mi je podila po glavi in hitel sem na prosto. A misel na mater v nebesih me je kmalu prignala k prednici nazaj.
„Gospa prednica, prosim ali bi mogel z vami dalj časa govoriti?" sem prašal in pristavil: „Imam še veliko na srcu."
Z veseljem je določila prednica uro razgovora. Imel sem poprej dovolj časa, da sem se zbral in še enkrat dobro premislil, potem pa sem odkrito razodel vse svoje srce.
Tiho me je poslušala častita gospa prednica. Ko sem jo naposled prosil, naj mi posodi kaj knjig o Mariji, mi je to z veseljem storila.
Tako sem sedel in bral in premišljeval, in v meni je zorelo prepričanje, da sem bil v hudi zmoti glede češčenja Marijinega pri katoličanih. Strah protestantov „Marija", si je kmalu kot Mati božja, tolažnica žalostnih, osvojila moje srce. Pred menoj se je odprl nov svet. — „In če se protestantje motijo glede Marije, zakaj se ne bi tudi glede drugih verskih resnic?" sem si mislil. Proseče sem se izprva obrnil s prošnjo do Marije; k Bogu pa sem molil: „Gospod, razsvetli me, da pridem do čiste resnice...!"
In dobil sem čisto resnico v katoliški cerkvi, katera hrani v sebi polno resnico, in zlasti to tolaži ono resnico, da imamo v nebesih Marijo — mater.
Ta mladenič je postal potem strežnik v bolnišnici, nat6 pa se z lastno pridnostjo in umnostjo toliko izučil in izvežbal, da je sedaj zobozdravnik. Poročil se je z dobro, pobožno deklico, s katero živi sedaj srečno pa tudi zgledno krščansko.
Zapuščenega od zemeljske matere se ga je usmilila mati v nebesih. Naj bi pri njej iskali tolažbe in varstva vsi žalostni in zapuščeni!
Jubilejna Marijina slavnost na Dunaju.
Cesarsko mesto Dunaj je letošnji Marijin jubilej na poseben način praznovalo v nedeljo, dne 19. junija. Bila je to slavnost, ki zasluži, da izve o nji tudi slovenski svet in se z Marijo vred veseli te velikanske slovesnosti, ki se je praznovala dne 19. junija njej na čast. Da je pa bila slovesnost tako velika, temu je bil še drugi vzrok. Pobožni cesar Ferdinand III. namreč, ki je vladal od 1.1637 — 1657., je moral veliko prestati pred protestanti in pred Turki. V tej stiski se je zatekel k Mariji, pri kateri je vedel, da bo dobil pomoči. Dne 18. maja 1. 1647. je posvetil njej svoje ljudstvo, izbral jo za posebno pomočnico in varuhinjo svojih dežela in ji obenem obljubil, da se bo v njegovi državi praznik Brezmadežnega spočetja kar najslovesnejše praznoval. Sad tega posvečenja se je kmalu pokazal. Srečno je prišel iz boja s Turki, in njegove avstrijske dežele so bile srečno obvarovane preteče kuge protestan-tizma; Avstrija je ostala katoliška.
Dnč 19. junija 1.1. so se torej zbrali Dunajčani, da ob jubilejni slavnosti Brezmadežnega spočetja Marijinega iznova obnove svojo obljubo in se zahvalijo Brezmadežni za brezštevilne di brote, ki jih jim je izkazala njihova Mati, odkar so njenemu varstvu izročeni. Dunaj je bil ves v zastavah. Marijin steber, ki stoji pred farno cerkvijo „Am Hof" (na Dvoru), kjer se je obhajala slovesnost, je bil vrlo lejjp okrašen. Pred stebrom je stal oltar, ki je bil izredno lepo narejen. Krasilo ga je brezštevila cvetlic. Ob dveh popoldne so se jeli ljudje polagoma zbirati k veliki slavnosti. Naj-preje so se prikazala katoliška društva s svojimi zastavami in banderi, katerih je bilo celih 800. Če je bilo pri nas na Brezjah lepo, kjer je bilo blizu 50 zastav, kako je moralo biti ondi, kjer jih je bilo 800! Predvsem različne Marijine družbe in druga društva iz posameznih far. Nato so sledili redovniki, bogoslovci, duhovniki, stolni kapitel in slednjič pomožni škof dr. Schneider
in občinski zastopniki z vrlim krščanskim županom dr. Luegerjem na čelu. Dalje udje bratovščin, razna dobrodelna, učiteljska društva itd. itd. Vseh skupaj je bilo več kot trideset tisoč glav.
Pri slavnosti so bile navzoče še razne
Mati božja na Šmarni gori.
druge visoke osebe, kakor: nadvojvoda Franc Ferdinand, še dva druga nadvojvoda in pet nadvojvedinj; Koerber, Call, Pitreich, Pientak, grof Goluhowski in drugi imenitni svetni veljaki.
Ob treh popoldne se je prikazal cesar Franc Jožef. Vsprejeli so ga kard.-knšk. dr. Gruscha, papežev nuncij Granito di Belmonte, škofje:
1904
=—
dr. Belopotocky, Schneider in Mayer in nekteri drugi prelatje. Ljudstvo ga je gromovito pozdravljalo in zapelo cesarsko pesem.
Slavnost se prične. Kardinal gre v spremstvu obilne asistence k „Marijinemu stebru". Ljudstvo prepeva Marijine pesmi. Naenkrat vse utihne in vsa tamkaj zbrana duhovščina začne peti lavretanske litanije; ljudstvo pa navdušeno odpeva. Po končanih litanijah zapoje pevski zbor par lepih Marijinih pesmi. Pevci odpojejo, in sedaj se prične slovesna obnovitev posve-čenja preblaženi devici Mariji. Pred dvesto leti jih je posvetil Mariji cesar Ferdinand in sedaj hočejo to posvečenje obnoviti in pokazati svoji Materi, da se ji niso izneverili. Duhovščina moli, ljudstvo pa ponavlja za njimi naslednjo molitev:
Najsvetejša Devica in Mati božja, mi, tvoje verno ljudstvo, se danes tukaj spominjamo onega dne, ko je cesar Ferdinand III. izbral Tebe za posebno pomočnico in zavetnico, in obljubil, da se bo praznik Tvojega brezmadežnega spočetja kar najslovesneje praznoval, in obnavljamo slovesno danes vpričo nebes in cele države in vsega glavnega in stolnega mesta
Dunaja to posvečenje in obljubo. Varuj našega cesarja Franč. Jožefa in njegovo verno ljudstvo. Varuj tudi naše družine, in ohrani nas v svoji sv. veri. Bodi pribežališče grešnikov, pomoč kristjanov, tolažnica žalostnih. Tebi priporočimo vse svoje življenje, vsa svoja dela in trpljenje, predvsem pa svojo smrt. O vzprejmi milostno to naše posvečenje, in daj, da se ga vredne izkažemo, po smrti pa nam pokaži Jezusa, blaženi sad svojega telesa! Amen.
Po tej slovesni molitvi moli vsa duhovščina očitno izpoved, kardinal oznani popolni odpustek in da obenem papežev blagoslov. Gromovito zadoni med 1 udstvom zahvalna pesem. Slavnost je končana. Predno se razidejo, zapoje ljudstvo še enkrat cesarsko pesem in z navdušenimi klici pozdravlja cesarja, ki zapušča slavnostni kraj.
Lepa je bila ta Marijina slavnost. Gotovo je je bila Marija nad vse vesela. Naj bi bil sad te lepe slovesnosti ta, da bi cesarski Dunaj ostal trajno tako krščanski, kakor se je v zad ■ njih letih začel razvijati — v zgled drugim manjšim mestom in celemu cesarstvu.
Naznanilo častivcem in eastivkam sv. Duha.
Pred kratkim je vodstvo te glavne bratovščine preskrbelo v slov. jeziku dvojne vrste podob'c sv. Duha: male za v knjigo in večje za okvir v lepih barvah. Če bi kdo želel takih podobic v večji množini, se dobe v zalogi glavne bratovščine sv. Duha. Naslov: Misijonarji sv. Vincencija Pavijana, Dunaj-Wien VII. Kaiserstrasse 5. Večje vrste stane 1 komad 1 krono brez poštnine; male pa po 6 vinarjev komad, pri večjem naročilu rabat. V Ljubljani se dobe v prodajalni „Katol. tiskovnega društva"; večje so 1 krono 10 vin., male pa po 6 vin.; ravno tako se dobč podobice obojne velikosti pri Jezusovem Srcu v zakristiji, kjer se tudi v imenovano bratovščino lahko vpiše, kdor hoče. .Bogoljub" št. 10, leto II. je prinesel nekaj podatkov o tej bratovščini, in Slovencem nekoliko obširnejše popisal to češčenje. Ta bratovščina je bila namreč 1. septembra
1882 od Leona XIII. povzdignjena v glavno bratovščino za celo avstrijsko - ogrsko monarhijo, in ima svoj sedež pri zgoraj omenjeni cerkvi lazaristov na Dunaju. V to bratovščino so vpisani Nemci, Slovenci, Čehi, Ogri, kojih število je že nad 81.000, ki skupno častč svetega Duha. V par letih tedaj, odkar se je na slovenski jezik prestavila ta tiskovina, se je nad 4000 Slovencev pridružilo drugim narodom, ki časte sv. Duha. Zares zelo potrebno je to češčenje za sedanje čase, ko tako potrebujemo razsvetljevanja sv. Duha. Gotovo tudi bogo-Ijubni Slovenec v tem ne sme zaostati. Da se pa to ložje zgodi in to češčenje ne pozabi, k temu mnoge pomaga podoba sv. Duha, katero ima človek pred seboj. Naj bi tedaj ta slika krasila stanovanja mnogih slovenskih družin, da bi ljubezen in milost sv. Duha prešinjala srca Slovencev in Slovenk!
Jubilejna slovesnost
brezmadežnega spočetja Matere božje za loško dekanijo v Crngrobu na an-
geljsko nedeljo 1904.
Vz p o r e d:
V	soboto: Ob Ave Mariji slovesno zvo-nenje po vseh župnijah dekanije.
V	nedeljo: Ob 8. uri sveta maša v dekanijski cerkvi v Stari Loki.
Takoj po sveti maši se procesija uredi in odide točno ob 3/t 9 v Crngrob.
Red pri procesiji: Vsi moški gred6 spredaj, za njimi duhovščina s presvetlim gospodom knezoškofom. Izobraževalna društva in mladeniške Marijine družbe s svojimi zastavami se uvrstč neposredno pred duhovščino; za duhovščino se uvrstč vse ženske in sicer
takoj za duhovščino dekliške Marijine družbe
s svojimi zastavami. Bandera posameznih farS se razdelč razmerno po celi procesiji. Med procesijo se po skupinah pojo litanije M. B. oziroma se moli rožni venec.
Precej po dohodu v Crngrob sta dve pridigi, jedna v cerkvi, druga zunaj cerkve; nato dve sv. maši prav tako, jedna v cerkvi, druga zunaj cerkve. K sklepu skupno posvečenje Materi božji in zahvalna pesem.
Popoldne ob treh slovesne pete litanije Matere božje v dekanijski cerkvi v Stari Loki.
Udeležite se tega slavja v čast brezmadežnemu spočetju Marijinemu v najobilnejšem številu!
MžšiMo
Iz Rima Na dan obletnice svoje izvolitve se je udeležil sv. oče Pij X. slovesne službe božje v cerkvi sv. Petra. Tu je bilo navzoče rimsko plemstvo, poslaniki pri Vatikanu in do 16.000 vernikov. Tudi papeževi sestri sta prisostovali tej slovesnosti. Papežev državni tajnik, kardinal Merry de Val, je došel za nekaj časa iz Rima v papežev grad Castelgandolfo, da se tu odpočije od prevelikega truda in vznemirjenosti, ki mu jo je pro-vzročila fraccoska vlada v zadnjem času. — V Rimu bodo proglasili v kratkem blaženim Gerarda Majello in Štefana B e 11 e s i n i, oba iz avguštinskega reda.
S Francoskega Kar se je pričakovalo že dalj časa, to se je zgodilo. Prostozidarska vlada jeodpoklicala poslanika in njegovo osobje iz Rima, a tudi papežev poslanik je zapustil Pariz. Kako bo minister Com-
bes zagovarjal ta svoj korak pred zbornico, ne vemo, a skoro gotovo bo protiverska večina sprejela predlog, naj se cerkev in država ločita. Posledice bo čutila francoska država. Katoličani so radi tega ministrovega ravnanja silno razburjeni. Na dan obletnice papeževe izvolitve so razni katoliški zastopi, nad-škofje in škofje pošiljali udanostne brzojavke v Rim, v katerih obljubujejo sv. očetu zvestobo in pokorščino. Pariški kardinal Ri-c h a r d je poslal za praznik Marijinega Vnebovzetja pastirsko pismo svojim vernikom, v katerem jih poživlja k molitvi ter bodri zlasti očete in matere, naj skrbd za dobro vzgojo svojih otrok, katere ne bodo mogli več pošiljati v samostanske šole, ker jih je zaprla brezverska vlada. — Waldek-Rousseau, bivši ministrski predsednik, ki je prvi začel gonjo zoper samostane, je umrl pred tednom.
Ko je ležal že v nezavesti, poklicali so duhovnika, ki ga je mogel samo maziliti s sv. oljem.
Krčki biskup Mahnič se mudi na počitnicah na Tirolskem. Kakor se čuje, se namerava pre-milostni gospod škof udeležiti desetletnice katoliškega društva „ Danice", ki se bo praznovala v mesecu septembru.
Katoliški shodi. Lep katoliški shod se je vršil 15. t. m. v Warnsdorfu na Češkem. Udeležilo se ga je nad 3000 oseb, 62 društev z 21 zastavami in več godb Slavnostno zbo rovanje je bilo jako sijajno. Govorilo se je o kulturi in krščanstvu, o skrbi za odraslo mladino, o delavstvu v krščanski luči in o krščanski dobrodelnosti. Češki škofje so poslali svoje zastopnike na shod, a tudi katoliško plemstvo je bilo častno zastopano. Enako sijajno se je vršil tudi katoliški shod v kantonu A r g a u v Švici. Tudi tu je bilo navzočih nad 3000 oseb. Te dni se je vršil veličasten shod na Bavarskem v Reznu. Najboljši govorniki, ki jih ima Nemčija, so tu nastopali. Na tisoče katoličanov iz najbolj oddaljenih krajev š rne nemške države je prihitelo na shod. Bilo jih je nad 30.000 Iz Ljubljane se. je udeležil tega shoda sotrudnik katoliškega dnevnika „Slo-venec", g. Ivan Štefe. — V nedeljo, 28. t. m., bo katoliški shod v Švici za okraj Luzern. Sovražniki Cerkve se združujejo v boju zoper njo, zato je prav, da se tudi katoličani zbirajo
na katoliških shodih ter vnemajo tu za vse dobro in pripravljajo na odpor proti njim.
V	sveto deželo se je odpeljalo te dni 485 nemških romarjev. Največ je Virtemberžanov.
V	Fuldi so se vršila od 16. dalje škofovska posvetovanja. Navzoča sta bila 2 kardinala, 1 nadškof in 9 školov.
Petdesetletnico je praznovalo 14. in 15. avgusta katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Gradcu. Udeležba je bila ogromna. Pri sprevodu po mestu sta igrali dve godbi. Slovesno sv. mašo je daroval graški knezoškof. Tudi trgovinski minister je pozdravil brzojavno društvenike. Iz Ljubljane se je udeležilo slovesnosti posebno odposlanstvo tukajšnjega katol. društva rokodelskih pomočnikov z zastavo. Odposlanstvu je načeloval nunski katehet g. Al. Stroj.
V	Budimpešti je umrl nadškof Csaszka iz Kaloše za pljučnico. Umrli je bil eden najuglednejših cerkvenih dostojanstvenikov na Ogrskem. Lansko leto je bil že odločen za kardinala.
V	Pragi je bila te dni v proslavo petdesetletnice razglasa Marijinega brezmadežnega spočetja velika marijanska razstava. Na razstavi so bili videti krasni kipi, podobe, muzi-kalije in knjige, ki proslavljajo devico Marijo. Kardinal Skrbensky je otvoril v navzočnosti duhovskih in svetnih dostojanstvenikov razstavo v semeniški dvorani.
cmMENi Rfizmci
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji.
Premeščeni so naslednji gg. kaplani: Janez Debevec iz Vipave v Kranj; Franc Š k u 1 j iz Koprivnika pri Kočevju v Stari log; Janez Mausser iz Starega loga kot župni upravitelj v Polom, Janez Pele iz Kočevske Reke kot ekspozit v Zdihovo, Franc M a j d i č iz Mirne
peči v Polhov Gradec, Jakob K1 e i n d i e n s t iz Polhovega Gradca v Mirno peč. Nameščeni so kot kaplani gg. semeniški duhovniki: Pavel Zaje v Planini pri Rakeku, Franc Zaje v Koprivniku na Kočevskem, Ivan P e r k o v Šmarjeti. — Nameščena sta kot kaplana gg. novomašnika Matej Sušelj v Vipavi in
Alojzij P e r z v Kočevski Reki. — G. janež Godec je nameščen kot ekspozit v Konjšici. G. Alojzij M e r h a r , kaplan v Planini, odide v Rim.
Doktorsko čast je dosegel v Rimu tukajšnji rojak č. gospod K o š m r 1 j, župnik v Ameriki.
V Zatičini so tudi letos prav slovesno praznovali god sv Bernarda, redovnega pa-trona. Pridigoval je g. Trček, dekan iz Šmarja. Pont fikalno sv. mašo je rpravil mil. g. opat. Ta dan sta opravila slovesno obljubo fratra Robert Senn in Štefan Geier. Slovesnosti se je udeležilo več gg. duhovnikov iz okolice.
Presvitli gospod knezoškof so se v petek 12. t. m. povrnili iz Gornjega grada v Ljubljano. V soboto so podelili v svoji kapeli red mašništva gg. dijakonoma Vladimiru Prijatelj iz Novega mesta in Mateju Sušelj iz Košane. Prvi je pel novo mašo v Ribnici, drugi v Velesovem. — V nedeljo 14. avgusta so pre-milostni posvet li karmeličansko cerkev na Selu pri Ljubljani. Ta cerkev je bila doslej samo blagoslovljena. V ponedeljek, na god Marijinega vnebozetja, so opravili pontif kalno sv. mašo v stolnici v proslavo stoletnice, odkar je cesar Franc prevzel dedni cesarski nislov. Po sv. maši so zapeli „Te Deum". Popoldne ob 2. uri so se odpeljali v Mengeš, kjer so blago>lovili zastavo Marijinih družb. — V četrtek 18. na rojstni dan presvetlega cesarja Franci Jožefa I so bili zastopani c kr. uradi. Med sv. mašo je bilo vojaštvo postavljeno na Vodn.kovem trgu. Med posameznimi deli sv. maše je vojaštvo oddajalo s'rele. Po končani zahvalnici so presvitli prišli iz stolnice z Najsvetejšem v slovesnem sprevodu ter podelili vojaštvu b'ago-slov. — V sredo so obiskali v spremstvu g. kanonika Kalana mariborskegt knezoškofa dr Napotnika. Pretečem soboto in nedeljo so spovedovali na Dobrovi pri Ljubljani.
Umrl je 10. avgusta v bolnici usmiljen h bratov v Kandiji g. Ignacij Ključevšek župnik v pokoju. Rojen je bil 1. 1838 v Dolih pri Litiji in v mašnika posvečen 3. avg. 1867. Dsloval je k. t kaplan pri Stari cerkvi na Kočevskem, v Loškem potoku in v Dragi, kot
župni upravitelj v Babnem polju, kot benefi-cijat v Šmartnem pri Litiji, kot kaplan v Jesenicah, kc.t župnik v Spodnjem Logu in Šmi-helu pri Žužemberku. L 1900 se je preselil v Čitež pod Ztplazom. Najraje je zahajal maše-vat zjutraj k zaplaški Materi božji. Pokopali so ga v Kandiji. Svetila mu večna luč!
Osebna vest Primarij v deželni bolnici g. dr. Vinko Gregoričin ravnatelj obrtne šole v Ljubljani g. Ivan Šubic, sta bila pred tedni sprejeta v Rimu od sv. očeta v zasebni avdijenci.
Nogo si je zlomil g. Andrej Zaman, župnik v Šmarjeti. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Duhovne vaje za duhovnike so se pričele ta teden v ponedeljek. Duhovne vaje vodi č. o. Šroe iz Jezusove družbe. Včeraj in danes so se vsi gg. udeležili evharističnega shoda.
Dva slovenska duhovnika bi potrebovali Slovenci v Duluthu v Ameriki. Kdor ima veselje iti med ameriške slovenske rojake, naj se pismeno oglasi na naslov: gospod Josip Košmrlj, Resljeva cesta štev. 30, Ljubljana.
V	Ambrusu je dobila ondotna župna cerkev lepo kamenito obhajilno mizo. Delo je izvršil g. Al. Vodnik.
V	Zgornjem Tuhinju bodo na angelsko nedeljo, 4. sept., odkrili spominsko ploščo zaslužnima patroma Ladislavu in Florentinu Hrovat. Denarja za ploščo je nabranega do sedaj 598 K, nadaljni darovi se še hvaležno sprejemajo.
Na Šmarni gori je bilo sv. Roka dan nad 500 mož in mladeničev iz kamniške dekanije. Procesijo je vodil preč g. dekan Lavrenčič v spremstvu 20 duhovnikov. Cerkveni govor je govoril g. župnik Val. Bernik. Vreme je bilo krasno. Vse se je izvršilo v najlepšem redu.
Veliki shod na Kumu se bo letos vršil 26., 27 in 28 avgusta. Letos pridejo, kakor vsako sedmo leto, z obljubljeno procesijo na Kum Kostanjevčani. Most čez Savo v Trbovljah bo dogotovljen in do tedaj bo mogel vsakdo iti čez.
V	Gorici bodo ustanovili katoliško društvo za delavke. Prav je to!
Procesiji k sv Roku v Dravlje. Pretečeni ponedeljek so mestne župnije ljubljanske imele
običajno procesijo k sv. Roku. Udeležilo seje to pot mnogo vernikov procesije. Cerkveni govor je prevzel g kaplan trnovski Kochler.
S Koroškega. V Beljaku je 31. julija daroval svojo novo mašo č. o. M i h a e 1 T e -mali, rodom Albanec. G. F r. G e r s 11, župnik v Lolingu je pestal župnik pri sv. Kan-dolfu.
S Štajerskega. Imenovan je za župnika pri sv. Lovrencu nad Mariborom g. Frančišek Moravec, stolni župnik v Mariboru. — V Sevnici je praznoval 25 etoico mašništva tamošnji župnik g M. C e r n k o. V znak hvaležnosti za trud in skrb so mu belo oblečene deklice izročile šopek cvetic. Na mnogo let! — Po raznih krajih zelene Štajerske se vrše dekanijski shodi Marijinih družb. V zadnjem času se je vršil dekanijski dekliški Marijin shod za vsa dekleta lenarške dekanije pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Dekanijski mladeniški Marijin shod je bil v nedeljo 21. t. m. pri sv. Treh kralj i h v benediški župniji. Na obeh shodih se je pelo in govorilo, da je bilo veselje gledati te za Boga in narod slovenski tako navdušene čete mladeničev in deklet. 14. avg. je umrl g. Val. Tomše, župnik na Prihovi pri Konjicah v starosti 65 let. Pogreb se je vršil v torek 16. t. m. V slovo mu je govoril g. Fr. Hrastel, dekan konjiški, maševal je mašo za-dušnico g. Anton Hajšek, kanonik in dekan bistriški in ga tudi pokopal. Spremilo ga je na pokopališče 21 duhovnih sobratov. Prejšjni župniki so kar po vrsti umrli okoli praznika Marijinega Vnebovzetja in tudi rajnki g. Tomše. Počiva naj v miru!
Nekaj od beneških Slovencev. Koncem julija so zaključili v videmskem semenišču šolsko leto. Tuje bilo vseh Slovencev 31. Izmed teh je eden, g. V. M i h e 1 i č , doma iz Kokre na Gorenjskem. Izmed slovenskih bo-goslovcev je le eden letos dovršil študije č g. T r e p o iz Sedigle, ki je zadnja postaja beneških Slovencev. Voditelj semenišča je Slovenec iz Fojde, jako podjeten mož, ki je semenišče popolnoma prenovil. Oadotni slovenski dijaki se v pičlih prostih urah vadijo z veseljem in navdušenjem v slovenščini. Čez polovico je upisanih v družbo sv. Mohorja, a dobivajo tudi
razne druge knjige. — Šentpeterski Slovenci zidajo vrh prekrasnega Matajurja malo kapelico ob vznožju velikanskega spomenika, ki so ga postavile beneške škofije začetkom 20. stoletja Izveličarju sveta. Slovesno bo blagoslo\ljena ta kapela 5. septembra. — V Reziji so dobili novega kaplana, žal furlanskega novomašnika.
Romanje. Obi dneva 14. in 15. je obilo vernikov romalo čez Ljubljano, največ jih je šlo na Dubrovo in na Brezje.
Družba sv. Mohorja naznanja s posebnim veseljem, da se je letos število njenih udov znatno pomnožilo. Letos šteje družba vseh udov 84.598, t. j 8540 udov več kot lani. Najbolj je napredovala lavantinska škofija in za njo ljubljanska, ki šteje letos 2385 udov več kot lansko leto. Med ude se bo razdelilo 507.588 knjig. Knjige se bodo začele razpošiljati koncem meseca septembra.
Kdo hoče v Rim? Meseca oktobra bo šel z Dunaja avstrijski vlak v Rim. Vzroka temu romanju sta dva: Prvič da se Avstrijci poklonijo novemu sv. očetu, dr gič da v Rimu samem obhajajo petdesetletni Marijin jubilej. Ta romarski vlak velja za Avstrijce sploh, zato se mu lahko pridružijo tudi Slovenci. Cene so sledeče: III. razred stane 170 K 80 h, II. razred 255 K 10 h, I razred 369 K 30 h. Za te denarje se pa dob : 1. vozni listek na Padovo, Bologno, Loreto, Assisi v Rim in nazaj v Flo-renco, Mestre (Benetke) Pontebo; 2. Vso hrano in postrežbo, kjer se pomudimo, to je v Padovi, Loretu, Assisiju in 6 dni v Rimu; nazaj grede v domovino se mora vsak sam preskrbeti; 3. prosti vozovi do kolodvorov na postajah, kjer bomo prenočili in v Assisiju; 4. prosti vozovi za ogledovanje Rima in največjih tamošnih svetišč. Vozni listek iz Ljubljane do Poniebe in nazaj si pa mora vsak preskrbeti. Za III. razred stane vozni listek sem in tja okoli 7 K, za II. razred 13 K, za I. razred 20 K. Naznanila in denar naj se pošiljajo č. g. kanoniku Fettich- Frankheimu, Pred škofijo št. 6 v Ljubljani. Zglasiti se je treba zadnji čas do 3. septembra.
Dekliške Marijine družbe iz dekanije Le-skovec pri Krškem prirede dnč 12. septembra — pondeljek po Marijinem imenu — v pro-
slavo 50 letnice brezmad. spočetja Marijinega skupen shod v romarski cerkvi „Matere božje dobrega sveta" na Slinovcah pri Kostanjevici. Družbe naj pridejo z zastavami. Na Slinovcah bo skupno sv. obhajilo, posvečenje, govor in sv. maša, ki naj bi se pričela ob 10. Dekleta, ki naj kolikor mogoče opravijo sveto spoved doma, naj prihajajo tako, da bodo do 9. ure vse v Kostanjevici, odkoder bi se vršila procesija na Slinovce.
Naznanilo ponočnim častivcem presvetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Ponoči med 1. in 2. septembrom bodo možje in mladeniči častili presv. Rešnje Telo v cerkvi sv. Jakoba. Molila se bode 11. ura: Prošnja za duhovnike. Ker v današnjih dneh veliko ljudi blati z lažmi naše uzorne gg. duhovnike, je posebna dolžnost nočnih častilcev, da se molitve pred Najsvetejšim v obilnem številu udeležujemo, da jim sprosimo od Gospoda potrebnih milosti, da nas morejo po pravi poti voditi, težave svoje pa voijno prenašati. Zato se zopet uljudno vabite, možje in mladeniči, čeravno še niste redni nočni častilci, da se posebno ta mesec v obilnem številu udeležite nočne molitvene ure.
Slavnost srebrnomašnikov na Breznici. Za
praznovanje petindvajsetletnice mašništva so si izbrali letos duhovniki ljubljanske škofije Brez-nico. Sešli so se č. č. g g.: Simon Ažman, župnik na Studencu, Alojzij Bobe k, župnik v Godoviču, dr. Jožef Dolenec, profesor bogoslovja v Ljubljani, Anton K o b 1 a r, dekan v Kranju, Martin Malenšek, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, Tomaž Potočnik, župnik na Breznici, Jožef Regen, župnik na Uncu, Jožef Samide, upok. župnik na Reki, Janez Sakser, župnik pri Sv. Jakobu pri Savi, Mihael T r č e k, dekan v Šmariji, in Jernej Zupan ec, župnik v Motniku; zadržana sta bila priti: Franc Zoreč, župni upravitelj v Novi Oselici, in Jožef Z a 1 o k a r, župnik v Bridgevilli v Ameriki; umrli so pa njih sošolci: Janez Belec, Peter Berčič, Franc Gregor i, Rok Merčun in Janez Va k s e 1 j.
Brezničani so za prihod slavljencev pridno pripravljali mlaje in slavoloke, in dekleta so
spletla veliko vencev. Kdsale sta se županstvo in požarna bramba, kdo bo bolj počastil priljubljenega domačega gospoda župnika in njegove tovariše. Ko se je zmračilo dnč 2. avg., je prišla pred župnišče bakljada z raznobarvnimi lampijoni, v sredi jeseniška godba in domači mešani pevski zbor. Bil je lep večer. Vse je hvalilo mojstrsko igranje godbe in izvrstno izšolane pevce in pevke. Ko sta gospoda župan v imenu občine in načelnik gasilcev v iskrenih besedah čestitala srebrnomašnikom, ki so prišli pred župnišče, so bili mnogi do solz ganjeni. Dan 3. avgusta je bil za brezniško župnijo praznik. Pri dvojnem slovesnem opravilu je bila cerkev polna. Zjutraj ob šestih je po odpetih biljah za rajnke sošolce imel peto črno sv. mašo č. g Martin Malenšek, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Ob 10. uri so šli jubilanti v slovesnem sprevodu med pri-trkovanjem zvonov iz župnišča v cerkev. Stopil je na prižnico č. g. dr. Jožef Dolenec, profesor bogoslovja, ter je jako krasno in tehtno govoril o pomenu mašniškega stanu in o hvaležnosti, katero so zbrani srebrnomašniki Bogu dolžni Veliko sv. mašo je potem imel č. g. dekan A. K o bi ar. Na koncu so vsi pred altarjem slovesno zapeli: „Te Deum". Imenitno se je izkazala tudi dekliška Marijina družba. Povabila je jubilante v lepo dvorano k predstavi. V izbranih besedah je izrekla prednica voščila, deklamovala so dekleta nalašč za to slavnost zložene pesmi, prav fino predstavile neko igrico, malo zapele in poklonile svojemu duhovnemu očetu č. g. Tomažu Potočniku krasen šopek. Prav ljubko so razveselili srebrnomašnike šolski otroci iz Zabreznice, ki so jim prišli med obedom čestitat v vezani besedi. Došlo je 9 telegramov; s posebnim veseljem so slavljenci pozdravili čestitko iz Gornjega grada od premilostnega gospoda knezo-škofa ljubljanskega. Prišlo je tudi več pisem. Čestitka brezniškega rojaka č. g. profesorja dr. S v e t i n e je tako lepa, da jo podamo tu v celoti. Glasi se:
1879.
Šopek cvetlični krasil Vaš prvi pristop je k
oltarju,
Z lic je sijala mladost, ogenj, rad6st in krepost.
1904.
Dan's Vam je čelo rosn6 od dela na vrtu Go-
spodnjem,
Trudni že glavi je kras — marsikak srebern las. Malo oddahnite se, in — zopet pogumno na delo! Čujte! — Poldne zvoni — delo končano še ni.
1929—1939
Pride prijazni večer, in Gospod Vas pokliče k
plačilu:
S krono ovenča glavo, dražjo, kot čisto zlat6. * * *
Marijina družba v Hrenovicah se zahvaljuje dosedanjemu voditelju č, gosp. Jožefu Hart-, manu, odhajajočemu v Moravče, za vso skrb in ves trud, ki ga je posvečeval družbi. Na Veliki Šmaren je šla družba v Studeno, kjer so blagoslovili novo družbeno zastavo. Bog spremljaj odhajajočega gospoda!
Marijina družba v Zagorju se poslavlja od č. g. Alojzija Westra, ki je družbo ustanovil in umno vodil. Bog mu povrni vso skrb in gorečnost, s katero je deloval za družbo in za celo župnijo!
Pri Sv. Jakobu ob Savi sta umrli dve družabnici, Fr. Cedilnik in Helena Miršek. Družba jima je napravila časten pogreb. — Družba žaluje tudi za svojim ustanovnikom in vodnikom Č. g. župnikom Jakeljem, ki se je veliko trudil v župniji, zlasti z zidanjem nove lepe župne cerkve. Bog in Marija mu bodita plačnika!
Marijina družba v Šent Jerneju je napravila meseca junija pod vodstvom č. gosp. župnika Lesjaka romanje na Brezje, Udeležilo se ga je nad 400 deklet. Ondi so bile zelo lepo sprejete, imele mnogo duhovnega dobička in užile mnogo duhovnega veselja. Vsem družabnicam ostane v trajnem spominu ta prelepi dan.
S Studenca pri Krškem. Že je približno štiri leta, kar je bila pri nas vpeljana Marijina družba za mladeniče in dekleta (bila je ustanovljena leta 1901 meseca sušca ob času sv. misi-jona) pa ni bilo do sedaj še nobenega glasu od nas, razun malega poročila v „DomoljubuK — kakor da bi nas ne bilo nič v tej prelepi družbi. Pa vendar jih je precejšnje število v družbi, posebno deklet, pa tudi mladeniČev je precej. Imamo tudi krasno zastavo. Da se je omislila, so k temu
tudi naš dobri in skrbni gospod župnik veliko pripomogli. Bodi jim na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za njih velikodušno požrtvovalnost in za njihovo neumorno skrb in trud, ki ga imajo z nami!
Umrla še ni nobena iz tukajšnje Marijine družbe, tudi izmed mladeničev ne. Dve sta šli v samostan, nekaj se jih je žalibog ločilo; lahko jim je žal, od tako lepe in koristne družbe se ločiti. Naj bi se zdramile in vrnile!
Žužemberk. Pri nas imamo ustanovljeno mladeniško in dekliško Marijino družbo. Toda s fanti gre, kakor večinoma povsod, bolj trda. Mladeničem primanjkuje pravega krščanskega prepričanja in smisla za to, kaj je pravo, kaj ne To bi se dalo doseči nekaj z vsakoletnim izletom, kateremu naj bi se pridružili fantje iz sosednih farž. naše dekanije. S tem izletom naj bi pokazali tudi nazunaj, da mladeniči, kateri so v Marijini družbi, imajo res pravo krščansko zavest in voljo, ustrezati vsem zahtevam pravega krščanskega življenja, bodisi v pobožnem gospodarskem ali javnem oziru; ker lev skupnosti se kaj doseže. Sporočam tudi žalostno novico, da smo spremili k zadnjemu počitku soorata naše Marijine družbe, Leopolda Hrovata, 8. junija t. 1. Pokojni je bil res prav uzor uda Marijine družbe. Bolehal je že dalj časa; toda s svojo vztrajnostjo se je premagoval do zadnjega. Zadnjikrat je bil pri sveti maši velikonočno nedeljo, potem je pa moral v posteljo. Ves čas je bolezen udano prenašal. Le eno skrb je imel za očeta in mater, ker sta že oba bolehna in stara; zanje je ves Čas skrbel s pravo sinovsko ljubeznijo. Toda kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo, preminul je.
Pogreb je bil veličasten. Pevci so zapeli par lepih žalostink pokojniku v slovo. Tem potom bodi izrečena zahvala duhovnim gospodom, načelniku mladeniške družbe, načelniku dekliške družbe in g. organistu za vso prijaznost, izkazano pokojnemu, pevcem za prekrasno petje v slovo. Zahvala tudi dekletom dekliške Marijine družbe za prekrasne vence. S tem ste pokazali svoja plemenita srca nasproti trpinu, ki ni imel častnega blagostanja. Bog vam plačaj! — Prijatelj pok.
Evharistični shod se je pričel ravno, ko ta naš list sklepamo. Udeležuje se ga dve do tristo duhovnikov, med
nj;mi mnogo hrvaških gospodov. Shod je počastil tudi knez in nadškof goriški, prevzvišeni gospod Andrej Jordan. Zvečer cb pol petih so poklicali v stolni cerkvi sv. Duha, nato je bila pridiga in zelo lepo pete lavretanske lita-nije. Zborovanje v semeniški obednici je pričel preč g. prelat J. F lis, vodi pa vseučiliški piofesor iz Zagreba dr. Ante Bauer.
Natančnejše poročilo prihodnjič.
Odpustki mes. septembra 1904.
Da dobimo odpustke, moramo: i. imeti namen, da se hočemo odpustkov udeležiti; 2. biti moramo v milosti božji; in 3. opraviti moramo dobra dela, ki jih Cerkev ukazuje za odpustke. — Ukazuje pa navadno Cerkev za popolni odpustek: izpoved in sv. obhajilo in molitev v namen svetega očeta. Če je treba v namen sv. očeta moliti v določeni cerkvi, je to vselej posebe povedano.
1.	Četrtek, prvi v mesecu. Popolni odpustek udom brat. sv. Reš. Tel. v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
2.	Petek,prvi v mesecu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gred6 k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost pre-svetega Srca Jezusovega in molijo v namen svetega očeta; udje bratovščine presv. Srca Jezusovega dobe popoln odpustek proti navadnim pogojem danes ali pa I. nedeljo; b) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor včeraj.
4. Nedelja, prva v mesecu. Sv. Ro$a Viterbska. Popolni odpustek: a) tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi; b) udom ro\novenške bratovščine trije popolni odpustki:
1.)	če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta ;
2.)	če so pri mesečni procesiji; 3 ) če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom.
8. Četrtek. Rojstvo Marije Device. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m.; b) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor 1. dan t. m.; c) udom brat presv Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; izpovednik more namesto obiska v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; d) udom brat. naše ljube Gospe v
bratovski cerkvi; e) udom roi(novenške bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom bratovščine prečistega Srca Marijinega; g) onim, ki nosijo beli, ali rjavi, ali črni, ali višnjevi škapulir; udom bratovščine žalostne Matere bo^je je treba poleg drugega moliti 7 očenašev in 7 češčenamarij za duše v vicah; h) udom Marijine družbe; j) udom družbe krščanskih družin; k) udom bratovščine \a duše v vicah.
1 r. Nedelja Ime Marijino. V Avstriji dobe popolni odp. vsi verniki, ki danes ali v sedmih prihodnjih dneh gredo k izpovedi in sv. obhajilu in so pri sv. maši in molijo v namen sv. očeta.
14. Sreda. Povišanje sv. Kri^a. Popolni odp onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
17.	Sobota. Rane sv. Frančiška. Tretjerednikom vesoljna odveza.
18.	Nedelja. Mati bo%ja sedem (alosti. Sveti Jo\ef Kopertinski. Popolni odp.: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m.; b) udom brat. žalostne Matere božje s črnim škapulirjem
25. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odp. vsem, ki trikrat na teden skupaj molijo sv. rožni venec
27. Torek. Sv. El^earij. Tretjerednikom popolni odp , kakor 4. dan t. m.
29. Četrtek. Sv. Mihael. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m.; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom brat. \a duše v vicah.
V molitev se priporočajo:
Za cel mesec september: Ljubezen do nauka katoliške Cerkve.
Za posamezne dni: 1. Sv. oče, 2. ogrski katoličani, 3. avstrijsko cesarstvo, 4. mladina po mestih, 5. neka oseba v dušnih nevarnostih, 6. versko življenje v goriški nadškofiji, 7. katoliško življenje na Hrvaškem, 8. krščanska vzgoja, 9. slovenske matere, 10. več bolnih oseb, U. avstrijsko cesarstvo, 12. reforme sv. očeta, 13. krščansko življenje po mestih, 14. zmaga katoliške stvari, 15. slovenski dijaki, 16. več izgubljenih mladeničev, 17. duh zatajevanja, 18. duh treznosti, 19. več oseb pijanosti udanih, 20. duh preprostosti, 21. apostolski duh, 22. več družin za ljubi mir, 23. krščans" posli, 24. osvobojenje in pokristjanjenje Afrike, 25. duh krščanske gorečnosti, 26. več oseb v dušnih in telesnih težavah, 27. več bolnikov za ozdravljenje in potrpljenje, 28. konec vojske, 29- lavantinski knezoškof, 30. vsi našim molitvam priporočeni.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.
Prihodnja številka izide v četrtek, 15. septembra.
	Katoliška Bukvama v 1 priporoča sledeče nabožne spise:			Ljubi	jani )
IS ^ FA E 1 , ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal JoŽet Kerčon, duhovni svetovalec. - Drugi natis. - riajboljšl molitvenik s pouki za odtfasle mladeniče in dekleta. Cene: Platno z rudečo obrezo K 1'60, usnje z rudečo obrezo K 1'60, usnje z marm. obrezo K 1'60, usnje z zlato obrezo K 2 —, po pošti 10 vinarjev več.			Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga ja pobožne krščanske device. Poslovenil ?}. tfartol, župnij, i o i Sesti natis■ Molitvenik s premišljevanjem in mnogoterimi navodili 2a vse bogoljubne žene in dekleta. Cene: Rudeča obreza K 2'48, marm. obr. K 2*4=8, zlata ocreza K 3*40, po pošti 20 vin. več.		
Filoteja
Sv. Franč ška Šaleškega ali navod k bogoljubnemu življenju.
Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. pobožnim vernikom iti vsem bogoljubnim dušam v spodbudo.
Cene: Rudeča obreza K T80, marm. obreza K l-80, zlata obreza K 2A<\ po pošti 20 v. več.
Pot v nebesa
ali življenje udov tretjega reda svetega Frančišfa Ssrafinsksffa> ki ™ed Svetom ^ivijo. Spisal O. Nikolaj A^ejnarič, frančiškan.
- Peti natis. -
M[olitv. s potrebno razlago za slov. tretjerednike. Cene: Rudeča obreza Kl*80r marm. obr. J5T 1*80, zlata obreza K 2'40, po pošti 20 vin. več.
Ura
moliti in častiti Jezusa v ved-nem češčenju presv. R.Telesa.
Sestavljena z nekaterimi molitvami za ude te prelepe bratovščine in sploh za vse častilce pri obiskovanju najsv. zakramenta ljubezni božje Cena trdo vezani knjižici 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Naznanilo' Veliki boj v Vzhodnji Aziji med belim ■L^i otiuouiiu. jn rumen;m plemenom se je začel. Gotovo je, da bo boj dolgotrajen in krvav. Že dosedanji dogodki so razburili ves svet in tudi v slovenskem narodu vsi sloji z napeto pozornostjo zasledujejo bojne dogodke.
Odkar so azijske tolpe pred stoletji preplavljale naše dežele, morile in požigale po evropskih pokrajinah, še ni bilo tako velikega in pomenljivega boja med belim in rumenim človekom. — Zato se je odločilo založništvo „Dom in Sveta", da začne izdajati pod naslovom
Vojska na Daljnem Vzhodu
natančen popis boja in tamošnjih krajev.
To delo izhaja v snopičih po šestnajst strani dvakrat na mesec. Vsak snopič ima svoj zavitek. Preskrbljeno je, da bo delo bogato okrašeno z mnogimi slikami.
Da se more vsakdo naročiti na to velezanimivo delo, smo nastavili ceno kar najnižje. Naročnina za en letnik (24 snopičev stane K 4-80. Pol letnika (12 snopičev) K 2'40. Posamezni snopiči se dobe v bukvarnah po 20 vin.
Naročnina se naj pošilja edino le na naslov:
Upravništvo „Dom in Sveta" v Ljubljani.
'S
•rt r
«	°	"O
S	-	o
p	t=	n
2	"	O
®	S,	o.
~<	—	p
OO C/l
S- ro
C -O c-
° ® I	s-
S.Š i- n
** « S	-o
SS K -	—
M » o- 5
O M <=■	O w 2 cy
©< cs	3
S g	M
ffc?	-t
B Ba	O
© N	0<
""	S5 3
GC ©
O
©
ooooooooooooooooo
| IVAN KREGAR §
Q pasar in izdelovatelj cerkve- Q O nega orodja in posode Q
O Ijulbljana, Poljanska cesta 15 O
W	(blizu Al o j zij e v išča)	w
® se priporoča v izdelovanje vsakovrstne g
O cerkvene posode in orodja « q
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda An dr. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
OOOOOOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooooo
o o o o o o o o o o o
o o o o o o o o o o o
umetniška vezateljica
v Stari Loki štev. 15
pri Škofji Loki
priporoča se v izdelovanje cerkvenih paramentov vsake vrste (kakor masnih ohlek, oltarnih
prtOV itd.) od najpriprostejše izvršitve do najfinejše slikarije z iglo in vezenje z zlatom.
Stari že obrabljeni paramenti se popravljajo najskrbnejše, da so zopet za uporabo kakor novi
_ :t
Vse tu navedeno se izdeluje T po najnižjih cenah.	I
3 405 B 12—8
a
in

^ Ali že imaš • te-le knjige •
Križev potvza Mar i j i n e otroke dobiš za 20 vin Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
fllale dnevnice so pošle.
,,Vodilo" za Marijine družbe. Prav pripravno vezano za moški žep; ima tudi eno sveto mašo in tri litanije. Velja 60 vin.
Molitvenik »Najboljša mafi" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še ,Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3"—.
Vse te knjige dobiš pri jwri»«Jqijigotricih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič.
TJ m

{•••••(••••••••••••••••»••••••••••••••••••••{■S

Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr,
(Medijatova hiša)
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerkv. paramentov
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgič. barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi ban-dera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna.. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
5
•	M
:::
9»«
•	••
::: • M
J*H
••• ••• •••
•••• •••• •••• ••••