PoStnlna plaiana ▼ gotovfnL L« V,, sta 34 (»Jutro« XIL, 193 gy mmmm^m ,dolgoročne« posete. A da bomo točni, naj omenimo kratko prekinitev sijajnega vremena, ki se je primerila v petek dopoldne. Zjutraj je pritisnila jugovina, ladje so plesale kakor orehove lupine, slovenska dekleta iz omišaljske kolonije pa so se na izletu do Sušaka krepko držala. S pesmijo in humorjem so pregnala vse nevšečnosti, dočim je večina ostalih potnikov morala žrtvovati davek krutemu Pozeidonu... Okrog pol-dvanajste pa se je nudila Sušaku, Trsatu in okolici neobičajna slika. Sredi bliska, treska in groma se je usula toča. Loma-, stila je po grozdju, ceste pa je posula več prstov na debelo z zrnji kakor oreh debelimi. »Konec lepih dni!« so se ustraSiH čroo-gledneži... Pol ure zatem ipa je toplo solnce segrelo ohlajeno ozračje, ulice so se oa mah posušiJe; po dvanajsti so prišle v promet ze sladoledarske kočije. Naša dekleta, slovenske letoviščarke, pa so se naslajala pri Kavzlariču z zvrhanimi por-cijami najrazličnejših mešanic sladoleda. (Te budomušnice z neugnano Mano so dale vrhnjemu okroglemu sladolednemu oa-devku ime: Plečnikove »kuglc« — pač iz golega ljubljanskega lokalnega patrijotiz-ma.) Z društvenih in drugih poslopij so vihrale zadnje dni žalne zastave. Na Trsatu je umrl znani narodni prvak Josip Linič, trgovec po poklicu, sicer pa mož, ki je večino svojega življenja stal v najsprednoj-ših narodnih borbenih vrstah. Bil je pred več ko 50 leti ustanovitelj trsatske Narodne čitalnice, ki je bila najvažnejša naša trdnjava ob reški jezikovni meji. Sam je predsedoval čitalnici ravno 50 let, ko pa Je odstopil zaradi starosti, so ga izvolili za dosmrtnega častnega predsednika Njegovo truplo je počivalo do petka v slavnostni dvorani Čitalnice, ob 17. pa je nastopil ob velikem spremstvu naroda in vseh narodnih organizacij svojo poslednjo pot. Narodni veteran je preminil v 80. letu. Trsat, Sušak in ves gornji del Primorja ga bodo ohranili v častnem spominu. V sušaški javnosti se je razvila živahna debata o proslavi 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kakor je edinstveno vse tukajšnje ljudstvo v ljubezni do caše domovine in kraljevega doma, tak<-p.i množici nI všeč način proslave. »Na£a Sloga«, sušaški dnevnik, piše, da so bile iluminaeiie v navad: sarakuvlade D'Anunzia in da naj bi se daidane9 glede na težki položaj obmorskega ljudstva obrnil deuar, namenjen za razkošne razsvetljave, v korist bednega sotrpina. Končno, pravi *Naša Sloga«, so pri iluminacijl zaslužili le Italijani, kajti električni tok je bil dobavljen z Reke. Tudi Jadranska p1> vidba, ki dobiva sicer veliko vsakoletno državno subvencijo, je računala za kratko ■vožnjo po morju, od koder j« bil krasen razgled na iluminacijo, po 10 Din od osebe. Sušaški listi omenjajo post fostum, da bi družba JP prav lahko nudila brezplačen parobrod na razpolago onim. ki jim sicer sredstva ne dopuščajo ogledovanja razkoš-nosti reške elektrarne... Morda bodo umestne kritike sušaške mestne očete res spametovale, da ne bodo novcev metali preko obmejne Riječin«, ampak Jih bodo raje obrnili v prid potrebnih doma, kakor je to tudi želja našega vladarja. živčno bolnim In otožnim nudi mila naravna >Franc Jožefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franc Jožefovec grenčice pri težkih obolenjih možganov ln hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in Špecerijskih trgovinah. Izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug častni predsednik g. Engelbert Franchetti bo začasno prevzel mesto predsednika — Zbor je bil precej buren Ljubljana, 23. avgusta. Zveza obrtnih zadrug, matična organizacija našega obrtništva iz bivše ljubljanske oblasti, preživlja trenotno težko krizo. Že tretjič v letošnjem letu so se danes zbrali v Ljubljani delegati včlanjenih zadrug k občnemu zboru. Ze kmalu po letošnjem rednem občnem zboru, ki se je vršil v po-četku leta in je potekel še v miru in soglasju, so nastopila nasprotstva, ker je skupina ljubljanskih obrtnikov pod vodstvom načelnika Zadruge kleparjev g. Lovra Pič-mana pričela akcijo, da se Zveza izjavi za sistem ločenih zbornic. Z živahno propagando preko glasila srbijanskih obrtnikov >Za-natlije«, čigar posebne v slovenskem jeziku pisane številke so bile razposlane vsein obrtnikom v dravski banovini, je tej skupini uspelo, da se je na izrednem občnem zboru v juniju ne baš znatna večina delegatov izjavila za sistem ločenih zbornic. Od tedaj so se nasprotstva v Zvezi še poostrila, tako da redno delo ni bilo več mogoče. Odbor zveze je zaradi tega sklenil, da se skliče nov izredni občni zbor, ki naj izvoli novo načelstvo. Na tem izrednem občnem zboru, ki se je vršil danes dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, je biio navzočih okrog 150 delegatov, ki so zastopali večino včlanjenih zadrug. Po verifikaciji mandatov je občni zbor ob pol 10. uri otvoril načelnik g. Josip Rebek, ki je pozdravil zastopnika banske uprave komisarja g. S i n k a, zastopnika obrtne oblasti komisarja g. Čehu na, policijskega svetnika g. Verstovška kakor tudi častnega predsednika Zveze g. Engelberta Franchettiija. Zborovanje je poteklo precej burno in je moral zastopnik banske uprave ponovno pozvati zborovalce k redu, prav tako zastopnik policije. Predsednik g. Rebek je v svojem uvodnem govoru pojasnil položaj. Ker sta v okviru odbora 2 struji, ki sta enako močni, ni bilo mogoče več vzdrževati rednega dela in je nastala potreba, da se izvoli novo načelstvo. Pod krinko vprašanja glede sistema zbornic se je pričela akcija proti sedanjemu odboru, ki je izzvenela v osebno borbo. Predsednik g. Rebek je pri tem izjavil svoje obžalovanje, da je moglo v današnjih težkih časih priti do tega nesoglasja, ki vodi v propast in ne v napredek. Njemu nikdar ni šlo za osebne koristi, ki jib je vedno žrtvoval za interese stanu, tako da je pogosto hudo zanemarjal svojo obrt Ko je prevzel mesto predsednika je bila zveza zelo šibka, zlasti v finančnem jx>gledu. Ni imela skoro nikakih sredstev in je dnevno iska'a pomoči, tako da je bil ogrožen njen obstoj. S posrečeno sanacijo je sedanji odbor uredil finance. Pri tem Je zveza našla pomoč tudi pri tiskarni, kjer je bila budo zadolžena, kakor tudi pri zbornici za TOL Ko je bila izvršena sanacija, se je pričelo tudi živahno delovanje na reorganizaciji obrtniških zadrug. Predsednik g. Rebek je nato obširno pojasnil veliko delo. ki ga je izvršila zveza v kratkem času, zlasti v pogledu obrtnega zakona, glede revizije socialne zakonodaje, odpiranja m zapiranja obratovalnic, glede davčne obremenitve, šušmarstva, zahteve po usposob- ljenosti, kreditiranja obrtnikov itd. Kot solidna in trdna organizacija je Zre>* za močno pridobila na ugledu. Zato ne gr« sedaj rušiti teh pridobitev in razdirati to, kar se je v težkih letih zgradilo. Gospodarska kriza zahteva, da moramo baš sedaj stati složno na braniku naših interesov, onemogočiti vsak razdor. Odklanjamo metode boja, ki jih inspirirajo pri nas gospodje iz južnih jKikrajin. Tudi načelna vprašanja je treba razpravljati mirno, ne pa z zakrknjenim fanatizmom in absolutizmom. Odklanjamo tudi način, kako se izigrava sveta jugoslovenska misel s tem, da se prikazuje glasovanje za ločene zbornice kot zmaga jugoslovenske misli. Končno je g. Rebek še dodal, da ga je po zadnjem izrednem občnem zboru vezala dolžnost, držati se načelnih sklepov občnega zbora, kar pa seveda ne sme iti tako daleč, da bi se zaradi tega moral spuščati v borbo z onimi organizacijami, ki so ostale v manjšini. Izvajanja g. Rebeka so našla burno pritrjevanje, in so bila ponovno prekinjena z odobravanjem. Kot prvi govornik opozicije je nastopil g. L o v r o P i č m a n, ki je pobijaj očitek, da njegova skupina razdira enotne vrste obrtnikov. Na zadnjem občnem zboru je zmagala ideja ločenih zbornic, zato bi morala Zveza odločno delati v smislu tega sklepa G. Pičman je očital g. Rebeku, da je v zadnjem času delal za združitev obeh Zver., ljubljanske in mariborske, kar ni v smislu sklepa glede ločenih zbornic (Mariborska Zveza obrtnih zadrug je namreč odločno za skupne zbornice. Op. ur.). V svojih nadaljnjih izvajanjih je iznesel še druge obesne očitke, kar je izzvalo burno prerekanje ▼ dvorani. K besedi se je med drugim oglasil tudi g. Krenčic iz Zagorja, ki je v mirnih besedah izjavil svoje obžalovanje, da se v današnjih težkih časih, ko bi bila potrebna največja solidarnost, širi v zvezi razdiralno delo In nastajajo taki osebni spori, ki jih z začudenjem zasledujejo baš podeželski obrtniki. Predlagal je, da se zaenkrat, dokler se nasprotstva ne ublažijo, poveri vodstvo Zvez« častnemu predsedniku g. Engelbertu Fran-cbettiju. Na ta predlog je g. Lovro Pičman umaknil svojo kandidaturo vodje kandidatne liste, ki jo je prepustil g. Franchettiju. Kmalu za tem so se vršile volitve, ki so se izvršile po listkih. Lista g. Franehettija ji« pri tem dobila 79 glasov, navlic temu pa je bilo na neizpremenjeno listo g. Rebeka oddanih 69 glasov. G. Franchetti se je zahvalil za nepričakovano izvolitev in je obljubil, da bo delal na tem. da pride v Zvezi do po-mirjenja in do zopetnega složnega dela. Novoizvoljeni odbor tvorijo naslednji gg.: Franchetti Engelbert (Ljubljana), Jan ftla-tevž (Bled), Gogala Ivan (Jesenice), Kern N. (Kranj), Mandelc Ivan (Kočevje), Bizjak Ivan (Krško), Udovič Andrej (Ljubljana), Mihelčič Ivan (Ljubljana), Živec Franc (Ljubljana), Vidmar Karol (Ljubljana), Baraga Ludvik (Ljubljana), Šinkovec Albin (Ljubljana), Šimenc Ivan (Ljubljana), Strupek Karol (Mokronog). Preželj Jakob (Novo mesto), Jane Simon (Radeče). Z deževjem v jesen Ljubljana, 23. avgusta. Leto se j« že davno prelomilo, vroče poletje je za nami, z deževjem naglo jadramo v objem jeseni. Počasi je začelo rumeneti listje na drevju, nekaj ga je že z vejami vred sklestil nedavni vihar, ostalo bo v kratkem v dežju in nastopajočih hladnih nočeh dozorelo za svojo smrt. Puščobno vreme pa nam bo pregnalo tudi goste iz letovišč, sezona bo zapečatena. Vsekakor: Bled, ki je danes postal torišče silovite borbe vitezov kraljevske igre, bo še celo vrsto tednov obračal nase pozornost vsega sveta... Da, na Bledu je in bo do 28. septembra živahno. Ampak v Ljubljani, vam rečem, je bila današnja nedelja za smrt dolgočasna, že zjutraj se je skisalo vreme dn je rosilo, potem so se vse dopoldne pretegovali na nizkem nebu leni oblaki, popoldne se je pa vsulo in je lilo do prvega mraka. Cestni požiralniki so komaj sproti goltali rumeno brozgo... Ljubljančani so se poskrili v svoje kote: v spalnice, v kavarne, v kino, morda tudi v oštarije. In tabo je bilo. če pa bi bilo lepo vreme — uba, to bi bila zopet vesela komarjeva nedelja v šiški! Se pravi: šiškarji si kar niso dali vzeti svoje stare slave in zabave, toda vse je bilo le stisnjeno v gostilniške prostore, kjer se je dalo v domači družbi pognati so'de za cviček in za prato in solato... Zvečer, ko so Ljubljančani soglasno ugotovili, da imajo dežja že »slih zadosti«, jc T»a res nekoliko prenehalo. Na shlajeno jesensko ozračje smo se že kar navadili in smo zadovoljni, če živo srebro zleze vsaj do 16 stop. C. Barometer pa je kujav; ne tič ne miš: na 760 se je postavil, zdaj pa ugibajte, kaj nam dnevi še prinesejo... is... ljubljanska policija, a niti reševalna Tvosta.ia nista danes imeli kaj preveč opravka. Tač Ljubljana — zadrževana... Prisilna uporaba domačega hmelja v Nemčiji Hud udarec za inozems&e, zlasti češke hmeljarje. Zaradi posebno težkega položaja nemškega hmeljarstva ie izdala nemška vlada na podlagi zasilne naredbe od 1. decembra 1930 naredbo o o ris il ni uporabi domačega hmelja. Naredba ni mišljena tako. da se sploh ne sme uvažati in uporabljati tujega hmelja, temveč morajo le tiste nivo-varne. katere so dozdai uporabljale le domač brneli, istega uporabljati tudi za naprej. dočim se drugim pivovarnam, ki so stalno rabile inozemski hmelj, dopuščajo tudi določene količine uporabe in uvoza inozemskega hmelia. Ta naredba ip zadela posebno hudo češkoslovaške hmeljarje. Ti so hoteli zadnja leta celo v Nemčiji Izriniti domač: hmelj iti uničiti vse druge hmeli-ske okoliše, zato ie prav upravičena nemška obramba. Našemu hmeljarstvu ne preti zaenkrat posebna opasnost. ker bodo na- kupile nemške tvrdke do zagotovilu že navzočih trgovcev tudi letos vsakoletne količine našega hmelja. Naredba o prisilni uporabi hmelja stopi v veljavo 1. septembra. 2o Kopiranje načrtov se priporoča vsem interesentom tvrdka IV. BONAC, hi kopira na najmodemej-sem Sinumbra stroju — O z a-Ud — v petih barvah na papir, transparentni papir, čisto platno, pavzno platno, zrnčast papir za fasade, folijo (prozorno kot steklo) in s cellophanom prevlečen Ozalid. Cene nizhe, izdelava lepa, jasna in čitljiva. Na izvršitev se lahho počaka oziroma se kopije vračajo z obratno pošto. Naročila se sprejemajo v trgovini v šelenburgovi ulici• IV. BONAč, samozastopstvo za Ozalid za Slovenijo Evropska plavalna prvenstva v Parizu Pariz, 23. avgusta, g. Danes so se pričela plavalna tekmovanja za evropsko prvenstvo. Današnji rezultati v waterpoolu so bili: Avstrija : švedska 3:2 (1:1), Nemčija : češkoslovaška 3:2 (2:1), Madžarska : Francija 12:1 (5:1). Plavalni rezultati so bili: 100 m prosto gospodje: I. predtek: Sege-dy (Madžarska) 1:01, Steiner (čehoslova-ška) 1:02.8, Petersen (Norveška) 1:03.4. n. predtek: Barany (Madžarska) 59.9, Haas (Nemčija) 1:03.6, Bohenski (Poljska) 1:04. m. predtek: Costoffi (Italija) 1:03.8, Lundal (švedska) 1:04, Schubert (Nemčija) 1:04.2. 100 m dame prosto: I. predtek: Godard (Francija) 1:10.4, Cooper (Anglija) 1:11.8, Braun (Nizozemska) 1:12. V tem predteku je startala tudi Lampretova, ki pa je izpadla. H. predtek: Lenkey (Madžarska) 1:11.6, Van de Huten (Nizozemska) 1:12.2, Doval (Anglija) 1:16.8. številke o našiti mestih Kaj vse pripovedujejo podatki po ljudskem Štetju Beograd, 21. avgusta. Res je, da eo neštev&ni stolpci številk ljudskega štetja sami po sebi 6ilno suhoparno čtivo, toda oc se prične primerjati, pa ti stolpci m celo tudi števila sama ne* kako ožive in prično govoriti. In še kako (jasno in zanimivo! Pa gledam tako te stolpoe in vidim, da naša kraljevina Jugoslavija šteje V6eh skupaj 207 občin, ki imajo pravioo, da se imenujejo mesta. In v teh 207 mestih so našteli skupno 2 milijona 567.026 glav. Vsa naša mesta skupaj torej nimajo tolika prebivalstva, kolikor ga irma Berlin ali Pariz, da niti ne govo* rimo o New Yorku ali Londonu. Celo pri Dunaju bi ostalo komaj pol milijona, če bi ga napolnili s prebivalstvom naših mest. Značilno pa je za hitri razvoj in porast naših mest, da se je njihovo prebivalstvo v desetih letih pomnožilo za 676.558 duš, za skoraj 35.8 odst. V esejih mest šteje naša država zelo malo. Samo trt mesta imajo nad 100.000 pre* bivalcev: Beograd 241-542, Zagreb 185o81 in Suibotica 100.058 Izpod 100.000 ali nad 10.000 prebivalcev ima 61 naših mesrt; in sicer: Sarajevo 78.182, Skoplje 64.807, Novi Sad 63.966, Ljubljana 59.768 in je potemtafkem po številu prebivalstva šele na sedmem mestu, Split 43.808, Osijek 40.339, Šibtenfk 37.284, Niš 35.384, Maribor 33.149 (dvanajsto mesto), Bi tal j 32.982, Veliki Beokerek 32.838, Soiribor 32.256, Senta 32.041, Vršac 29.423, Zeanim 28.083, Velika Kikinda 28.011, Kra-gujevac 27-249, Trogir 23.112, Banja Luka 22.177, Pančevo 22.112. Prilep 21.405, KaT-Jovac 21.208, Mostar 20.292, Stara Kanjiza 19.094, Prizren 18.952, Dubrovnik 18.767, Leskova« 17315, Kumanovo 16.949, Pflšti* na 16.948, Tuzla 16.711, Tetovo 16.372, Sušak 16.104, Varaždin 14.509, PožaTevac 14.055, Sremska Mitrovica 13.840, Slavonski Brod 13.778, Djakovica 13.773, Veles 13 440, Vinkovci 13.266, Skradin 13.219, Knin 13.212, Peč 13.194, Sabac 12.563, Bi-ijeljina 12.367, Čarpljina 12.358, Herceg No* vi 12 096, Stip 12.080, Makarska 11.685, Kosovska Mitrovica 11.301, Pirat 11.238, Va-Ijevo 11.055, Kruševac 11.054, Sisalk 10.910, Viroviitica 10.653, Podgorica 10.651, Zaje* car 10.602. Kastav 10.535, Smederevo 10.489, Novi Pazar 10364, Belovar 10.279 in Rogatica 10.019. Vsa ostala naša mesta — 143 po števila — imajo po manj ko 10.000 prebivalcev. Najmočneje so naseljena mesta v du-navski banovini, najslabše pa v zeteki in dravski, ki ima samo dve mesti z več ko 10.000 prebivalci, dočim so v dunavski samo tri mesta z manj ko 10.000 prebivalci. Zanimivo je medsebojno primerjanje mest, ki 6o 6edeži bajnovioskih uprav, ia njihov porast v desetih letih: prebival« 6tvo v Beogradu se je pomnožilo za 110 odst., v Ljubljani za 12, v Sarajevu za 18, v Novem Sadu za 44, v Nišu za 41, Splitu za 38, Zagrebu za 70, Skoplju za 59, Banja Luki za 28 in na Cetinju za 16 odst. Zetska banovina ima edina glavno me6to, ki nima niti po tem prirastku 10.000 prebivalcev. V Cetinju so namreč našteli pri letošnjem štetju še vedno samo 5492 prebivalcev. Porast prebivalstva v raznih mestih je zelo različen, nikjer pa se ni število prebivalstva zmanjšalo. Vidi 6e nekje najmanjši porast v izmeri 2 odst., toda drugje je naravnost ogromen in gre celo do 771 odst., tako v Starem Majdanu v vrba« ski banovini, dočim Cap! ji na izkazuje 693, Rijeka v zetski banovini pa 601 odst. po-Tasta. Gre ru večinoma za rudnika ali industrijska mesta, kjer je razvoj rudar« stva in industrije privabil večje število de« lavstva, ali pa za priključitev okoliških občin k mestni občini. ... Končno naj še zabeležim zanimivo fz-premembo v razmerju med meščanstvom in podeželskim prebivalstvom, ki jo je ugotovilo leitošnje ljudsko štetje. Dočian je bilo leta 1921. to razmerje 84.21 : 15.79, ga je letošnje ljudsko štetje premaknilo na 81.58 : 18.41 Naše podeželsko, kmetsko prebivail6tvo beži od kmetelkega dela v mesto, 6e pomeščanja in ta znatna razlika v kratikih desetih letih nam pravi, da se vrši ta postopek vse prehitro, z 2.63 odsit. na desetletje. Če pojde tako dalje, se v 50 letih to razmerje izpremeni v 2 : 1, kar b' pomenilo neizogiben zastoj našega polje« delstva zaradi pomanjkanja delovnih moči, če ne pride že dotlej do popolne po-strajitve, mašinizacije vsega kmetskega dela tud' pri nas. Posledice strašne toče na Dolenjskem Debela taca je zbila ves prirast na polju, sadnem drevju in v vinogradih - Najbolj prizadete vasi Krško, 23. avgusta. Posavju je bilo do petka dopoldne priza-cešeno; ni ga obiskala letos nikaka elementarna katastrofa. Tem huje pa je bilo prizadeto v petek, ko je bilo v četrt ure uničeno vse, kakor je to kratko javilo že sobotno »Jutro«. O strašnih posledicah toče pa je mogoče šele zdaj dobiti pregled. Okrog 9. ure dopoldne so se zbrali naenkrat od severovzhoda in jugozapada temni oblaki. Raška stran je bila popolnoma zastrta, razsvitljevali so jo samo poedini bliski, spremljani s silnim gromom. Med nalivom se je vsula gosta toča, ki je postajala čimdalje gostejša in debelejša. Posamezna zrna toče so imela velikost lešnikov in orehov, dobili pa so se tudi iz več zrn ptrjeni kosi, kar je redek primer. Neprenehoma je padala dobre četrt ure in uničevala, kakor tega ne pomnijo najstarejši ljudje. Ogromno škodo je toča napravila poseb- no v naseljih Raka, Bačka, Vinji vrh, Celine, Zavratca, Križe, Studenec, Senice in Ardro, baš v krajih, kjer je polno vinogradov in sadnih nasadov. Vinogradi so docela goli, drevje okleščeno, po tleh leži listje in vejevje, fižol je docela zbit, ajda je popolnoma razcefrana in zbita v tla, ravnotako zelje, pesa in drugi pridelki. Na sadnem drevju sploh ni dobiti zdravega sadeža. Posamezna jabolka kažejo po 30 do 50 udarcev od toče. Toča je poleg drugega poškodovala mnogo strešne opeke, med neurjem se pojavljajoči veter pa je ponekod pometal še opeko s streh. Neurje je divjalo od Sevnice vse tja do Št. Ruperta, Tržiča in Trebnjega. Kratko: takega pustošenja ta okoliš še ni doživel. Kar je bilo z žuljavimi rokami pridelano v teku leta, je bilo na mah uničeno in ljudje praznih rok gledajo v bodočnost, ki jim postaja od dne do dne temnejša. Vse pričakuje pomoči. Ogromna dedšcina dalmatinske občine Mala ribiška občina Milna na Braču podeduje 275 milijonov Din - Odločitev po 10 letih pravde - Milna se preuredi v moderno letovišče Vedno večje zanimanje vzbuja že deset let trajajoči proces zaradi dedščine, ki ga vodi mala ribiška občina Milna na otoku Braču. »Jutro« je zadevo kratko beležilo, a podrobnosti o tej pravdi, ki so pričele vzbujati zanimanje tudi v zunanjem svetu, so naslednje: Pred približno 40 leti se je preprosti ribišlki mladenič Ivan Sargo izselil rz Miline v Južno Ameriko. Ker se je ravno takrat pričelo veliko izkoriščanje ogromnih so lj trnih planjav v Cileu, se je tudi mladi Sargo posvetil temu pridobitništvu. Sreča rrru ie bila naklonjena in mladi mož si je nabrafl tako lepo premoženje, da je z nekim tamošniim kmetovalcem lahko ustanovil tvrdko Sargo & Sabioncello. ki se je triabcrila v Santiagu in kmalu postala naj- odločilnejša mednarodna firma v trgovati in s soliiitroim. Sargo je umrl v letu 1920. Ker pa ni imel otrok, je v oporoki določil za glavno dedinjo svojo rojstno občino Milno. Njegovo premoženje je bilo takrat ocenjeno na več milijard dinarjev. V Milini je vest o ogromni dedščini, ki je obstojala b polovičnega deleža pri so-iitrslki tvrdki, seveda vzbudila velikansko veselje. Takoj je bilo storjeno vse, da se dedšcina preseli v domovino. Ko pa je prišlo do izplačila, so nastale velike težkoče. ker so se ostali deležniki čilenske tvrdke uporno branili izpolniti pokojnikovo poslednjo željo. Tako se torej ori čilenskih sodiščih že 10 let vodi silna borba za Sargovo veliko zapuščino. Ker so med tem zaradi splošne svetovne gospodarske krize tudi na trži ščih solitra nastopile občutne izoremembe, se je tudi Sargova zapuščina že precei posušila in jo danes cenijo le še na milijon funtov sterlingov, ah po naše: 275 milijonov dinarjev, kar pa je za občino Milno, ki šteje komaj tisoč duš. vendar še neprecenljiv zaklad. Kakor zdaj poročajo iz Milne, je zastopniku občiite uspelo izn oslova ti pri sodišču v Inquiqueju sodbo v tel zadevi. ,Či-lensko sodišče je priznalo dedšcino dalmatinski ribiški občini in odredilo iznlačilo ter je v svrho zavarovanja legata odredilo sekvestracijo premoženja tvrdke Sargo & Sabioncello. Prebivalci Mine so v ostalem že eno- dušmi glede ukrepov z dedšcino. Svojo vas, ki ima krasen položaj ob morju, hočejo spremeniti v moderno letovišče, da bo tako imelo domače prebivalstvo priliko zaslužiti pri tujskem prometu, saj ribištvo že dolgo mp nujli nikakega profita, marveč komaj zadostuje za vzdrževanje. Luče, 23. avgusta. V svojem rojstnem kraju v Lučah o Gornji Savinjski dolini je v čestiti starosti 91 kt umri častni občan g. Anton Pustoslemšek. Pokojni je bil doma na ugledni kmetiji in so ga starši namenili učiteljskemu poklicu. Učiteljišče je dovršil v Mariboru, kjer se je že kot dijak vneto udeleževal narodnega in kulturnega dela ter je bil oo-ber znanec pokojnega Tomšiča io Josipa Jurčiča. Kot učitelj je služboval ▼ Jarenini, na Gomilskem in naposled v Lučah. Bil Je učitelj stare šole in lahko si predstavljamo, kako se mu je kot narodnemu in naprednemu možu godilo v" konkordaiski dobi, V domačem kraju je učiteljeva! od 1875 do 1880, nato pa se je povsem osamosvojil: doma je prevzel posestvo, bil je obenem občinski tajnik in ko so Luče dobile pošto, je prevzel tudi vodstvo tega urada. Za domačo Občino si je pridobil velike zasluge, saj je bil prvi učitelj v svojem domačem okraju, občinske posle je opravljal celih 40 let, dočim je pošto vodil 30 let. Bil je med prvimi, ki se je začel že pred 40 leti zavzemati za zgradbo ceste Kamnik—'Luče. Kot občinski tajnik je uvedel v občini samoslo-vensko uradovanje. Bil je med ustanovitelji zveze občinskih tajnikov gornjegraj-škega okraja, ki je bila osnovana pred več kakor 50 leti in je v ljutem boju z nemškimi štajerskimi oblastvi izvojeval izključno slovensko uradovanje v vsem okraju. Tej zvezi občinskih tajnikov, ki so bili večinoma aktivni ali pa bivši učitelji, gre zasluga, da je bil gornjegrajsbi okraj najbolj slovenska pokrajina v Sloveniji, saj se je edino ta okraj z uspehom uprl napravi dvojezičnih krajevnih napisov, ki so bili uvedeni celo po vsej Kranjski, in je kljub silnem« pritisku vlade in štajerskega deželnega odbora vse do prevrata ohrainil svoj samo-slovenski značaj im tudi na zunaj svoje slovensko lice. To pomembno borbo zveze občinskih tajnikov v gornjegrajskem okraju za pravice slovenščine je v zadnjem desetletju preteklega stoletja z velikim usipehom nadaljeval in srečno zaključil občinski tajnik in učitelj v Kokarjah g. Radoslav Knaflič. Za številne lepe zasluge je občina Lučo v juiniju 1929 izkazala Antonu Pustoslemšku priznanje s tem, da mu je poklonila diplomo častnega občanstva. S pokojnikom leže v grob ena najstarejših korenin gornje Savinjske doline, živa njena zgodovina dolge vrste preteklih decenijev. Pokojniku je že v letu 1918. umrla blaga soproga, ob krsti dobrega, srčno ljubljenega očeta pa ža- lujejo: sinr^ra Rffrtrt, tsvitateJj »Jtrtm«, hi Fran jo, višji uradnik železniške direkcije, ter hčerka Marija. Mnogo zaslužnemu Antonu Pustoslemšku, ki ga bodo jotri, v -tcr?k, položili o* domačem pokopališča k večnemu počitku, bo vedno ohranjen najčastnejši spomin. Žalujočim izrekamo najiskrenejše sožalje! Brat in sestra llletvzakonu Dve nesrečni žrtvi lahkožive matere, ki je preživela 11 divjih zakonov in imela 16 nezakonskih otrok Beog-id, £3. avgusta. Policija v Vernem t>e-3kore* i *© izvršba preiskavo v čudni aferi, kakršne še ne beležijo anali naše kriminalistike. Pred-zgodovina te nenavadne zadeve je zapletena v pravcate neverjetnosti, kakor v kakem burnem romanu. Na periferiji Velikega Bečkereka živi že dalje čas starka Madžarka Erai Megješi. Ta ženska je preživljala mladost na najbolj lahkomiseln način, životarila je zdaj tu, zdaj tam in preživela nič manj kakor 11 divjih zakonov, v katerih je rodila 16 otrok. Seveda se za svojo deco nikoli ni posebno brigala, vsakega otroka je kakorkoli prepustila usodi. Točno se spominja samo štirih otrok, od katerih sta dva izvršila samomor. Pred 40 leti se ji je rodila v neki vasi hčerka Julija, ki je odrastla kot zapuščena sirota nri kmetih. Kot lepa devojka je prišla r Veliki Bečkerek in se poročila z nekim Jovanom Lebhauptom. Mož je moral leta 1914 v vojno ter je prišel v rusko ujetništvo tn za njim nt bilo več sledu. Julija je tako tudi po prevratu zaman čar kala nanj. V letu 1920. pa ga je nenadoma srečala na ulici v Velikem Bečkereku. Leb-hauptn je svidenje bilo kar neprijetno. Dejal je ženi Juliji, da se bo vrnil v Rusijo, kjer je živel z neko kmetico. Juliji pa je priporočil, naj se vnovič poroči. Tako zapuščena od moža, je Julija stopila v službo pri nekem obrtniku. Taan se je seznanila s pomočnikom Nemcem Aleksandrom Koiplom ln kmalu se je v obeh vnela ljubezen ter sta se tudi sklenila poroči t L Juliji je takrat bilo 29, njenemu ženinu pa 20 let. V zakonu se jima je rodila deklica, ki pa je prišla na svet vsa izkažena in je nmrla kmalu po porodu. Par let nato je Julija povila zdravega de- čka. Mož Aleksander Kopel je bdi pride« in je zaslužil kot pomočnik lepe denarje, Julija pa se je tudi izkazala za prav skrbno gospodinjo. Tako sta si prihranila denarja in dobro se jima je godilo. To* pa je prav kmalu izvohaj a JuHtfin* mati, ki je pred dobrim letom nenadoma prišla k hčerki na iposet Julija jo je prijazno sprejela an ja predstavila moža. Starka je iznenadena pogledala Aleksandra Kopla in se začudila: — Kaj, to je tvoj mož? To ne more Wtl tvoj mož, Julija, to je vendar tvoj brat! Aleksander Kopel je vea zaprepaSčen majal z glavo, meneč da se je starki zmedlo ali da iz nje govori zloba. Julija pa je bruhnila v jok. Potrtost je postala tem večtfa, ker je starka z natančnimi podatki dokazala, da sta zakonca Aleksander in Julija zares brat in sestra Toda nesrečnika sta se še vendar tolažila, da se utegne starka motiti in tako so vso skrivnost pridržali zase. Starka je prihajala večkrat na obisk in je bila vedno dobro poetrežena, znala pa je tudi marsikaj Izsiliti. To stanje je trajalo eefto leto, feo Je nedavno stvar vendarle prišla v javnost. Aleksander in Julija sta se namreč starki zamerila, ker ji nista hotela dati denarja. Razsrjena se je star« Erži podala k policiji in vse izpovedala Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in sta bila Julija in Aleksander zaslišana Aleksandra so pridržali r preiskovalnem zaporo. JuMjo pa po zaslišanja kmalu izpustili. Vsa objokana je tedaj Julija izpovedala znancem: »Ne verjamem, da je moj mož moj brat. A' mogoče je vendar... Kaj vem! če je resnica, je vsega kriva mati, tel je tako živela, nama pa bo Bog gotovo odpustH....« Naši na plavalnih tekmah t Pariza Pariz, 22. avgusta. Nekako tesno nam je »vendarle vsem skupaj bilo pri srcu, ko so nam zvesti Ilirijani v Ljubljani zadnjikrat voščili srečno pot in čim več uspehov Nadi Lam-pretovi, edini zastopnici 14 milijonskega naroda jugoslovenskega na šampijonatu Evrope v plavanju v Parizu. Z direktnim vozom »Belgrade-Paris« smo se pripeljali direktno do Jesenic, kjer so nas pretrpali v čisto svežo garnituro in že je šlo skozi Karavanški predor v •Avstrijo, v noč...' Modro je ukrenil vodja ekspedieije, savezni blagajnik Tomica (Bedenko iz Zagreba), ko je ugotovil, da bo potovanje vendarle nekoliko predolgo in preutrudljivo. Pa je odredil tričetrt-dnevni odmor v Baslu, kamor smo dospeli okrog 3. popoldne. še sanjalo se nam ni, da smo izstopni baš v centru švicarskega plavalnega športa. Nič hudega sluteč, hoteč izrabiti odmor za lahek kondicijski trening, smo se podali v krasno letno kopališče »Egliseč«, zgrajeno nekako v istem slogu, kakor mariborsko, samo mnogo večje in nabito pbl-no kopalcev. AH čim je Nada bila v vodi, že so se pričeli zbirati baselski prominent-ni plavači in zdelo se nam je na prvi pogled, da jo nekako strme občudujejo. Je že res bilo tako — to smo prav dobro razumeli šele ko smo izvedeli, da se je pred 14 dnevi vršilo švicarsko prvenstvo in je njih prvakinja na 100 m crawl z 1:31.9 postavila nov državni rekord, štafeta 4X50 m prosto pa si je osvojila prvenstvo v 2:57!! V Parizu smo na kolodvoru zaman obračali oči in gledali vsenaokrog, kje bi se pojavil kak funkcionar in nam vsaj prijateljsko svetoval, kam naj se podamo. Prepuščeni smo bili samim sebi in nam ni preostajalo nič drugega kakor sesti v taksi in hajdi v Les Tourelles, v stadion. Po več ko enournem pogajanju, pregovarjanju in telefoniranju na vse strani nam je slednjič vendarle uspelo najti stanovanje za člane jugoslovenske državne reprezentance. Ni pa vendarle bilo tako brezplodno to čakanje in glihanje: doletela nas je čast, spoznati medtem odličnega delavca v plavalnem športu, glavnega tajnika FINA dr. Leona Donatha, Madžara, ki pa je tudi o našem skromnem plavalnem športu dobro informiran. Ime Lampretove mu je dobro znano, dasi je Nado sprva imel za Olgo Rojevo. Bila Je Se šesta večerna ura, ko je Mo vse najpotrebnejše urejeno. Hladno je že postajalo, vendar pa je treba izkoristiti vsako minuto — ln tako je morala Nada še trenirati (na kar je že vsa nervozna Itak komaj čakala). Ni pa bilo to bogsiga-vedi kako prijetno — voda je imela 17 stopenj C. Ne vem, kako bi bilo našim, glede temperature vode razvajenim Dalmatin-cem pri duši, če bi bili na Nadinem mestu! Kmalu so jo francoske plavačice, med njimi znana prvakinja Solita Salgado, »po-gruntale« in že je bilo klepetanja tn izpraševanja in že je bila Nada krščena za 2>la petite Tougoslavec. Danes, v soboto, se prične ofidelm trening. Vse narodnosti so razdeljene v grupe, katerim so ure treninga točno določene. Jugoslavija trenira skupaj a Švico, škoda! Od svojih partnerjev v treningu Nada, žal, ne bo mogla mnogo profitirati. B. K. Zopet vlomilci z vozom Sv. Jurij ob Sžavniei, 23. avgusta. V nofi od četrtka na petek je bilo vlomljeno v trgovino g. Antona Slogviča ▼ Ivanj-aib. Tatovi so odnesli vso manufaktuno. špecerijsko in konfekcijsko blago v skupni vrednosti 35.000 dinarjev. Vlom je bil izvršen med prvo m tretjo uro zjutraj. Tatovi so nasilno odprli vrat* z banovinske ceste in nato brez vsakega šuma in ropota opravili svoje delo. Nad trgovskim lokalom, v sobi v prvem nadstropju, je spal poštni starešina g. Ogrin, ki ni slišal nobenega glasn. kljab tema, da je imel odprto okno na cesto. Dve baK blaga so našli orožnika pri sosedu v šapi, kjer je ležalo tudi vse polno razmetanega papirja. Sled je pokazala tudi, da so vlomilci imeli voz. Toda tir je jutranji dež izpral, tako da orožništvo ni moglo dognati nič pozitivnega. Sum leti na cigansko družbo, ki se je pelejala dva dni prej mimo trgovine. Dve osebi te družbe sta se tudi več easa mudili v trgovini, kjer sta nakupovati razne stvari. Isti dan je vso cigansko družbo legitimiral tukajšnji orožniškd narednik g. Prajnik, ki je po listinah dognal, da ao se ti cigani že pred kratkim vozili po našem kraja. Vse okoliške orožniške postaje 90 bile obveščene o drznem vlomu, vendar je ostal de sedaj vsak trud breuspešen. Alge, mah ta travo v bazena vam zatre K a p o r it. Podrobna navodila daje — Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 10508 Vera Inber: Novinarji Vera Inber je poleg Ane Kara-vajeve in Lidije Sejfuline najbolj čitana sovjetska pisateljica Posebno znane so njene črtice iz otroškega življenja (»Otroci se organizirajo« i£d.), izmed romanov pa je treba omeniti >Mesto pod solncem«, v katerem opisuje bedo in trpljenje zapuščene žene, ki je premagala vse ovire in skozi r evolucijski vihar s svojim detetom dosegla cilj. Roman je po vsej priliki avtobiografskega značaja. Neki pregovor, SI Je po vsej ©rimi angleški, pravi: • »če imaš mnogo sposobnosti, ne obupaj: lahko postaneš tudi novinar!« Menim, da je v tem pregovora precej resnice. Vsak poklic zahteva od človeka povsem določenih sposobnosti in kolikor določenejše so, tem uspešnejša je karijera posestnika teh sposobnosti. Na navadnega človeka njegove mnogoštevilne sposobnosti vplivajo uničujoče in o takem človeku govore, da je »velik mojster za majhne reči«, kar je seveda največja žalitev. In v takem primeru lahko priskoči na pomoč pregovor, ki je po vsej priliki angleški in ki svetuje: >Ne obupaj!« Toda obupovati je vendarle treba. Kadar se te polasti obup, moraš zbrati razpletena vlakna svojih malenkostnih sposobnosti, splesti jih v močno uzdo in privesti samega sebe na tej uzdi do izvestnega cilja človek mogoče samo pod tem pogojem lahko postane novinar. Novinar je nekako v sredini med književnikom an avanturistom v najboljšem zmislu te besede. Avanturizem je prekrasna stvar. Privedel je Kolumba v Ameriko, brata Rajta k zrakoplovstvu dn Viktorja Sklovskega k normalni metodi. Med tem ko književnik sedi v svoj-i sobi in piše, ko se avanturist izpostavlja po svetu nevarnostim, med tem se novinar i izpostavlja nevarnostim 1 piše. Menim, da je bila redakcija prvega lista na sveta zelo miren kraj. Danes je to vse drugače. Zdaj v vsako redakcijo lete telegrami, kablogrami, ra-diogrami itd. Bledi mladenič, ki sedi v redakciji, lahko v Evropi spremlja utripanje srca ameriške borze, vse faze kake obmejne vstaje, manevre sovražne križarke itd. Jack London je o nekem svojem junaka dejal: »v povsem neznanem mestu je tako naglo našel knjigarno kakor bivol vodo.« Vsak pravi novinar tako išče redakcijo lista. Novinarji vsega sveta razumevajo drug drugega v najrazličnejših jezikih. Kakšne posebne darove mora Imeti novinar? Tri: .iznajdljivost, iznajdljivost, iznajdljivost. Novinar mora zmerom vedeti, o čem naj piše, kako naj piše in kje naj piše. Z besedo novinar je zvezan pojem o energiji, vztrajnosti, mirnosti 5n smelosti. I Kakor je znano, vse popolnoma moške last- ' mosti. Pri besedi novinar se v duhu pojavi pred nami roka, oborožena z avtomatskim peresom, — roka, ki je takisto mirna na palubi parnika kakor v kabini aeropl^na, v kočiji kakor v sedla. Torej prava moška roka Pa vendar ne popolnoma prava. Dovolite, da vam ob tej pniliki nekaj razpo-vem. Davno je bilo (to. L. 1913. in, če se ne motim, iv Švici. Tam se je v majhnem hotelu s poetičnim imenom »Praprot« zbralo mnogo ljudi iz različnih krajev sveta, ki so prišli tja po kisik za svoja izmučena pljuča Bili so tudi trije novinarji: Rumun, Francoz in Rus. Rumun je bil zelo bolan. Kadar je podnevi ležal na solnčni strani terase, je zmerom nežno in z ljubeznijo pripovedoval o majhni sobi v Bukarešti, kjer je vsak dan ponoči izdajal list. Iu kjer si je, mimogrede omenjeno, pokvaril pljuča. Francoz pa, ki se je izprehajal po terasi s termometrom pod pazduho, kar je bilo prav za prav strogo prepovedano, je govoril o novinarstvu. Govoril je kakor pesnik. Iz njegovih fraz je vel veter rotacijskih strojev, listi posameznih številk pa so vihrali kakor jadra ribiške ladje. Rus je samo poslušal in vzdihoval. Ponjuhal je jelovo vejico dn zdelo se mu je, da vdihava vonj tiskarskega črnila Vsi trije so bili različni 1 po narodnosti 1 po vzgoji 1 po okusa, toda vsi so bili novinarji in zato so se izvrstno razumeli. In vsi trije so se enako nežno vedi! nasproti Geraldinl PeTstovi ta jo pomik* vali, ker kot slabotna ženska nI mogla uživati radosti novinarskega poklica »Vi ste ženska, Geraldinl,« je dejal Francoz. »Vaše roke so majhne, pri nobenem posla jih nI moči porabiti (poljubil jih je). Le poglejte palec moje leve roke! Vidite to brazgotino? Dobil sem jo med rusko-japon-sko vojno kot vojni poročevalec.« In vsi trije so pričeli spet navdušeno govoriti o svojem poklicu. Baš med tem časom je daleč za švicarskimi gorami divjala italijansko-turška vojna. časniki so bili polni imen generalov, sotesk, zalivov dn bojišč, časniki so bili polni vojnih poročil. In na solnčni terasi, obdani s palmami, ; pokriti mi s snegom, so jih čitali od jutra do večera. Toda čas-ndške vesti niso mogle zadovoljiti čitate-Ijev. Kot specialisti so obsojali svoje tovariše zdaj zaradi prevelike natančnosti, zdaj zaradi prevelike površnosti. Zamerili so jim slabo izražanje dn to, da niso umeli v enem stavku podati vseh glavnih momentov poedinih bitk, kar je neprecenljive važnosti za vsakogar, ki piše z bojišča V nekem angleškem listu pa so končno našli človeka, ki je osvojil njihova srca Podpisoval se je »P.irson Lee« in jim je bil povsem neznan, četudi so sicer vse poznali. Očividno je bil to popolnoma nov, še čisto mlad, toda vražje talentiran človek. Njegova poročila so bila najkrajša dn najtoč-nejša Bil Je povsod. Pa tudi sicer je bil najbrže vojaško izobražen, često so ga citirali tudi drugi listi. »VI ne morete razumeti, Geraldina,« je dejal Rumun, »kakšna naslada je sedeti v tej luknji in čitatl vrste, polne ždvlje- j nja, pisane z roko pravega moža, silnega ta ■ smelega ki vse vidi na svoje lastne oči. čitati tu, kjer čepe bolni možje, kakršen sem jaz, ta slabotne ženske, kakršna ste vi. Sicer pa vd tega itak ne morete razumeti.« In spet so pričeli govoriti o Pireooa Lee, ter si v duha zamišljali njegovo vnanjost in značaj. Geraldina Perst pa je ogledova-je svoje višnjeve dn suhljate roke najbrže premišljevala o svoji slabotnosfci. Tako sama zase je najbrže sanjarila o silnem, zdravem Pirsonu Lee, o tem vražje talentiranem mladeniču. Mahoma pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega V mali salon »Praproti« je nekdo ob 5. vstopil in vprašal, če bi lahko govoril z gospodom Pirsonom Lee. Ko so mu odgovorili, da tega ni tu, je naglo popravil: »To se pravi, govoril bi rad z gospodično Geraldiino Perst. Pirson Lee je namreč njen pseudonim. Odtod nam pošilja svoja poročila v London.« »Tako torej, gospodična Geraldina vi tukaj v Švici pišete o italijansko-turški vojni?« jo je zvečer vprašal Rus. »Kakor sami viidite,« je odgovorila, »za to nI treba biti moški ta tudi ni treba živeti v Tripolisu. Odtod pišem zato, ker sem bolna čitam časnike in potem pišem. In evo, sami vidite, da ne pišem slabo, čeprav Imam majhne roke, k! jih hi moči uporabiti pri nobenem posla.« Vse to mi je pripovedoval Ru«, ki Je bil ago, Outrata. Zupančič Neli) 47.2, 3. Ilirija II. (Bajde. Stepišnik Milan, Fin>;, Habič). Slabe predaje! Plavanje Propagandna plavalna tekma SK Kamnik Včeraj je priredil agšlni S. K. Kamnik v novozgrajenem lepem kopališču propagandno plavalno tekmo, na katero je povabil podeželske klube, ki goje plavalni šport in eicer S. K. Elan, S. K. Bled. celjske ia mariborske kluba ter ljubljansko Ilirijo in Primorje. Dočim sta se ljubljansk« kluba vabilu odzvala in se udeležila tekmovanj s kombiniranimi ekipami, so se ostali iz neznanih raalogov absentirali. Agilni prireditelji so uspeli v vsakem oziru, le žal, da sta deževje is zelo nizka temperatura vode, ki je maksimalno imela 15 stop. C, prisilila prireditelje in tekmovalce, da so tekmovaHje izvršila le delno, oziroma zaključili po par disciplinah. Z ozirom na vremenske razmere je tudd treba preceniti rezultate predvsem i zbornega juniorja K ur bosa, ki je 100 m prsno brez konkurence preplaval v lepem času 1:29 in seniorke Prekuhove, ki je v prsnem stila na 100 m sigurno zmagala, akoravno je na startu zamudila prece?, tako da so ostale njene konkurentinje imele že približno 10 m naskoka, ko je ona startala. Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 m juniorke in seniorke prsno: 1. Prekuh (Pr.) 1:46.6, 2. Babinek (II.), 3. Er-bežndk (Pr.) 1:49, 4. Zalokar (IL), 5. Božič (Kamnik). 50 m juniorji prosto: 1. šerbec (H.) 30.6, 2. Maier (Pr.) 31.1, 3. Cerer (Kamnik), 4. Aplenc (Pr.), 5. Karba (Kamnik). Izne-nadil je šerbec z lepo zmago nad dobrim Maierjem. 50 m juniorke hrbtno: 1. Zalokar (EL) 49, 2. Bož-ič (Kamnik) 55.4, 3. Babinek (II.). 100 m juniorji prosto: 1. Maaer (Pr.) 1:16, 2. Prezelj (II.) 1:17, 3. šerbec (H.), 4. Cerer, 5. Pogačnik (oba Kamnik). 100 m juniorji prsno: 1. Kurbos (Pr.) 1:29, 2.Stegnar (IL) 1:34.2, 3. Svetek (IL), 4. Sadnikar, 5. Levičnik (oba Kamnik). Zelo dober rezultat K tir bos a. Tudi Stegnar M je zelo izboljšal. Skoki juniorjev in seniorjev: 1. Bervar, 2. Kumer, 3. Krek, 4. Pogačnik (kot prvi junior) vsi S. K. Kamndk. Skoki juniork: 1. Komar, 2. Polak (ob* Kamnik). Motociklistika Motociklistična hitrostna dirka na Ljubelj Tržič, 23. avgusta. Prva večja motociklistična prireditev na ljubeljski cesti — po dolgem presledku — z vremenom ni imela sreče. Kljub temu so prihiteli udeleženci in tudi gledalci v zelo lepem številu, kar je prireditelju gotovo v najlepše zadoščenje. Najštevilnejša je bila seveda udeležba iz Ljubljane, odkoder so med številnimi gosti prispeli tudi predsednik Ljubljanske sekcije Avtokluba g. A. Praprotnik, predsednik Aerokluba g. Rado Hribar itd. Motosavez je zastopal vodja športne komisije g. Nikola Boškovič. Dirko je priredila motokolesarska Ilirija z najskromnejšimi sredstvi, ki pa ji je kljub temu uspelo, da je razdelila med zmagovalce 25 nagrad, med njimi 8 pokalov. Lepa darila so prispevali ljubljanska sekcija Avtokluba, veleposestnik pri Sv. Ani g. Friderik baron Born in anglo - jugoslovensko petrolejsko d. d. Shell, ki jim izreka upravni odbor motokoL Ilirija tem potem najtoplejšo zahvalo. Dirka se je kljub slabemu vremenu končala brez vsake nezgode. Najboljši čas dneva je dosegel Anton llroič, član I. hrv. motokluba iz Zagreba, v kategoriji C (motorji do 500 ccm) s časom 5:41:8 na Motosacoche (proga je bila dolga 5.150 km). Favorit MK Ilirije Janko šiška je imel tik pred ciljem težji defekt, kar ga ]e stalo plasman. Podrobni rezultati so naslednji: Kategorija A (solo motorji do 250 eem): 1. Uroič Anton (IHMK — Puch) 5:56; 2. Kramer Herman (Karntner A. C. — Celovec — Puch) 7:11.2; 3. Starič Ludovik (MK Ilirija — BSA) 7:30.8. Kategorija. B (do 350 ccm): 1. Uroič Anton (IHMK - Puh) 5:50.8; 2. Štrban Anton (IHMK - Harley) 5 : 53 1 Dethia; 3. Škodlar Franc (MK Ilirija -Goricke) 7:17 1 Detina. Kategorija C (do 500 ccm): 1. Uroič Anton (I. Hmk - Motosacoche) 5:41.8; 2. Honel Fredy (Ka. A. C. - Sun-beam) 5:52.4; 3. Schildhabd Anton (I. Hmk - Ariel) 5:57.8. Kategorija D (nad 500 ccm): 1. Honel Fredy (Ka. A. C. Sunbeam) 5:49 3 Detine (drugi najboljši čas dneva); 2. Schildhabel Anton (I. Hmk - Ariel) 5:51: 3. štrban Anton (I. Hmk - Hariey) 5:58 in 1 Detma. Kategorija E (motorji s prikolico): 1. dr. Weismann Lujo - Šandel Zlata (I. Hmk - Brough Superior) 7:53 ena Detina: 2. Fritz FTanio - Pressinger (MK Mirila -Harley) 7:56; 3. Maček Josio-Bulc (MK Ilirija - Harley) 8:01.4. Kategorija F (turistični motorji): 1. Fantini Roman (MK Iliriia - Indian) 6:01 ena Detina; 2. dr. Weismann Lujo (I. Hmk - Motosacoche) 7:05.4; 3. Jelinek Vlado (I. Hmk - Harley) 7:07. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekoijskega odbora v hotelu Miklič. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ngodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Liubliana, Sv. Petra c* 14 Zadruga krojafev. krojažic ter sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja svojim članom in članicam, da je preminil njen dolgoletni član g. Josip Hribar et. Pogreb bo danes 24. t. m. ob 17. iz zavetišča sv. Jožefa, Vi-dovdanska cesta. — Načelstvo. « ŽENA V SODOBNEM SVETU . Soong-Ching-Ling Kje 'je danes ta najbolj znana kitajska žena, vdova SunsYait-Sena, katerega imenu-jejo očeta kitajske revolucije? 14 let je delila s Sunaom njegovo revolucionarno delo, bila mu je žena in tovariš. Pretrpela je z njun pregnanstvo, zasledovanja, ubo-iivo. Tiiio k- živela v senci njegove ve.ld-čine, nikoli ga ni zapustila — žena, ki je bila dvajset let mlajša od njega je obože,-vala sledove, ki so tih zapustile njegove noge... Leta 1925 je umrl Sun-Yat«Sen in je zapustil tridesetletni nalogo, da nadaljuje njegovo delo. Po velikanskih stavkah in po klanju, ki so ga 1925 uprizorile angleške čete v Šanghaju, se je pojavila na čelu reševalnega komiteja, ki je zbral 30.000 funtov šterlingov. Njeno ime je vzžarelo tni m tam. Postala je članica izvrševalnega odseka Kuomitanga. Ko so v Hanikovu re; vohicionarne stranke tvorile vlado, je bila ena najpriizadevnejših članic. Ko pa je reakcionarna frakcija pod vodstvom generala Čang-Kajška razbila to vlado, je šla prav tako v pregnanstvo kakor njeni tovariš iz stranke. Prepotovala je Rusijo, nato zapad: Nemčijo, Francijo in Švico. Svoje moči in delavnosti ni zastavila .samo za kitajske interese, zanimali so jo vsi svetovni problemi. Angleška vlada ji je dvakrat odrekla pravico vpotovanja v Indijo. Ko so pokopavali zemeljske ostanke Sun-Yat«Senove, je prišla nazaj na Kitaj* sko. Nankingška vlada je skrbno vodila njeno ime na listi članov Kuomitanga, tistega sistema, proti kateremu se je tako ostro borila. Po njeni vrnitvi na Kitajsko nišo štedili z ničemer, da bi pridobili njeno ime za podporo nankingški vladi. Njena brat T. V. Soong je bil finančni minister. Minister industrije, trgovine in poljedelstva je bil poročen z eno njenih sestra. General Cang»Kajšek je poročil 1928 njeno drugo sestro, da bi postal član slavne rodbine, kateri je pripada! SunsYat-Sen. Zaman! Gospa Sim=Ya't-Sonova, ki je bila vez med Sun-Yat-Senom rn svojo familijo, ni pristala na ničesar. Vsem je očitala, da so izdali idejo kitajske revolucije V tistem času je bil njen vpliv na množice talko velik, da ie nankingška vlada najstrožje prepovedovala objavo njenih idej v časopisju, ki je bilo dostopno več* jim plastem prebivalstva. Ko se je junija 1928 vrnila na Kitajsko, ji je poslala vla* da spremstvo in voz, da jo oficielno privedejo v Nanklng in Peking. Ponudili 6o ji vse, kar si človek želi, užitka in domačnosti — zemljo, vilo, premoženje — pač vse dobrine, katerih 60 deležni mogočneži tega sveta. Gospa Sun*Yat-Senova pa je obdržala svoje cenene črne obleke, svoje bombažne rokavice, ki jii-h je nosila v izgnanstvu in je imenovala svoje zapeljiv-ce izdalajce revolucije. Po Sun-Yat-Seno-vem pogrebu se je odpeljala s prihodnjim vlakom v Šanghaj. Tam je živela v francoski koncesiji. Stanovala je v isti hiši, kjer je nekoč živela s svojem možem, v dve-nadstropnem, temnem poslopju, z lepim, starim pohištvom. Nad kaminom in po stenah so visele Sun-Yat:Senove slSke. Idejam svo.iega moža je ta mala, nežna žena posvetila svoie življenje Soong«Ching-Ling, tako je kitajsko ime gospe šun, živi sedaj zopet v izgnanstvu. Septembra 1930 je zapustila Sanghaj in odpotovala nazaj v Evropo. Najpreje je šla v Pariz, nato v Nemčijo. Vlada je izdala parolo: »Na kitajskem nima vpliva!«. 7.a časa svojega bivanja na Kitajskem pa so jo obkrožili ovaduhi, izpodmaknili eo j: njena pisma in zasledovali vse osebe, ki jo le omenile, čudna logika! Njeni sorodniki so skrbeli za to, da ni bila za časa svojega bivaaria na Kitajskem nikoli *atna. Tako je bila v neke vrste ujetništvu in je morala gledati, kako je bila zgradb ba, ki sta jo ustvarila z možem, sedaj prav tako ogrožena, kakor pod vlado militan-«tov. Rajši je odšla zopet v pregnanstvo. Ni hotela dati svojega imena na razpolago nankingški vladi,, ki je prej to ime hvalila v vseh listih in ki se je seda i proti njej posluževala metode, ki je dobro znatna Azijcem, kadar hočejo uničiti dobro ime kake žene. »Morda ima v inozemstvu ljubimca '.n je zato odšla,« govore pomenljivo njeni nasprotniki. Pozabljajo pa, da bi bila go- spa Sun lahko dobila ljubimca na Kitajskem, da ga je hotela. Kajti ta žena je prav redko miana, ljubka in lepa. Zaradi svoje lepote in žareče inteligente je ena najne-navadnejših osebnosti revolucionarnega gr-banja v Aziji. Mladinska posvetovalnica Mali in veliki otroci povzročajo skrbi. Ponajveč tisti, ki jih 6tarši imajo za svoje, glave, ker pri njih ne dosežejo niti z dobroto, niti s strogostjo, da bi postali »pametni« ali »dostojni«. V pomoč staršem v takih težkih vzgojnih nalogah so bile ustanovljene mladinske posvetovalnice, ki so namenjene staršem pa tudi otrokom Kajti pogosto postane otrok svojeglav šele zaradi vzgoje, ki je 6ama po sebi morda pravilna, za tega otroka pa napačna. Tu pretirano pomehkužijo otrotka, tam so pre strogi. Nekateri ne uvidijo, da je otrokovo doživljanje bolestno, drugim spet se zdi otrok nenormalen, pa je le pod slabim vplivom. V takih primerih je dobro, da starši posetijo mladinsko posvetovalnico, ali pa da najde mlad človek sam pot do nje. V skoro vseh okrajih velikih mest obstojajo take posvetovalnice. Vodijo jih strokovno izobražene osebnosti, 6 pedagO' škim in socijalnim znanjem, pogosto so nasveta iščočim na razpolago zdravniki za živčne ali otroške bolezni. Ti poslušajo po= ročila in težnje staršev in se (največkrat v odsotnosti staršev) pogovarjajo z otroci ter skušajo dognati zvezo med tem in onim. Včasi ni treba drugega, kakor da obrazlože materi ali očetu vzroke otrokos vega vedenja in ravnanja in dajo ta ali oni pedagoški nasvet. Za vzgojo ni receptov, vsak primer zahteva posebnega ravnanja. Kar velja za otroka, velja prav tako za pol odraslega, za mladega človeka. Baš v starosti približno od 14 do 18 let imaio starši največ težkoč z otroki — mladi ljudje pa sami s seboj. Med mladimi ljudmi najdemo veliko ta; kih, ki so izgubili pogum in ne vedo naprej. Takih pozna modema psihologija mnogo. Mladi človek kaže nerazumevanje za učenje, nevoljo proti vsaki skupnosti, ki se lahlko stopnjuje do naveličanosti življenja. Postane bolestno zamišljen in samos ten. Ponajveč se to dogaja pri nekoč raz-neženih ali pa takih otrokih, ki niso nikoli Okusili ljubezni. Ko prične življenje stav-Ijati zahteve, se ali umaknejo polni bojazs ni, ali pa vsakega sprejmejo z nezaupanjem. Pogosto ni treba drugega kakor da v posvetovalnici objasni jo očetu ali materi vzroke otrokovega ravnanja in dajo ta ali oni pedagoški nasvet. Včasi se zdi sveto; valcu potrebno, da otrok spremeni okolic. Ah pa se izkaže, da otrokove težkoče izvijajo iz duševnih dvomov, ki jih mremi odpraviti s tem, da skušamo razumeti ntro; kova težnje in nadloge Neredko bo svetovalec tudi spoznal, da je vzrok fizičen. Včasi se starši sramujejo iskati nasveta pri posvetovalnici, ker ne marajo, da bi imel tuj človek vpogled v njihove osebne razmere. Toda kadar nastane dolžnost da si poiščejo pomoči, ker gre za otrokovo bodočnost, morajo premagati to bojazen. Kadar mladinska posvetovalnica pomaga mlademu človeku, da ozdravi in zopet na:» de pot v udejstvovanje in življenje — takrat je mladinska posvetovalnica, lo' jo nujno potrebujemo tudi pri nas, dosegla svoj namen in dokazala pravico in potrebo obstoja. Izvršujemo vsa fotoamatersha dela v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 2 Žensko vprašanje na zasedanju DN 17. t. m. 6C je zbral v Hiiši narodov komite, ki je predal generalnemu tajništvu DN obsežno 6pomenioo ženskega fakulta, tivnega komiteja v Društvu narodov v zadevi državljanstva poročenih žen, o čemer se bo obravnavalo na septemberskem zasedanju Društva narodov. V spomenici je jasno izražena volja mednarodnega žen« stva, nasprotovati vsaikemu novemu zakonu, ki bi slonel na podlagi neenakih pravic med možem in ženo. Voditeljice »National Woman's Parta USA (Alice Paul Doris Stevens in Mar« gret VVhittemore), ki so se na haaškj konferenci tako energično proti vile ratificiranju takega načina 6premenitve paragrafov, kakor so ga predlagali moški juristi, so imele precej sreče v obrambi 6vojega stališča v pogledu popolne enakopravnosti moža ii žene. Na njihov predlog 6o žene, zbrane v Ženevi, odklonile vse, kar je bi» lo sklenjeno v Haagu. Predzgodovina te odklonitve je zanimiva in v dokaz, kako velik je vpliv žena v USA. Pred glasovanjem o formuliran ju novega zakona v po; gledu državljanstva poročene žene in ker Dovi predlog formuliranja tega zakona ni ustrezal, je telegrafirala in telefonirala voditeljica Američank. Doris Stevens. ki ie tudi predsednica »Interamerican Commisi-on of Women,« naravnost predsedniku Hooverju ii je s tem dosegla, da je takoj posegel v potek dogodkov. Ameriški za; stopnik na haaški konferenci je dobil naročilo, da mora odkloniti grajane paragrafe. 44 vladnih odposlancev je sprejelo predlog in dve državi (Norveška in Mo-naco) sta meditem ta zakon tudi ratifici* rali Sedaj streme žene za tem, da bi s posredovanjem Društva narodov dosegle tudi v teh dveh državah spremembo zakona. Na berlinski visoki goli za židovsko znanost, ki jo štejejo med najodličnejše šole za mlade rabine in pridigarje in ki ima zato tudi mnogo posetnikov iz preko-morskih dežel, so nekaj semestrov 6em vpisana budi mlada židovska dekleta, po. največ hčerke asimiliranih staršev. Dekleta obiskujejo šolo kot redne slušatelji ce. Njihov smoter je, da bi dokončale študij za rabine, da tako dosežejo in morejo iz. vrševati poklic dušnega pastirja. Dosedaj so imele te mladenke različnih narodnosti v učenju večji uspeh kakor fantje, čeprav zahteva obiskovanje te visoke šole veliko predizobrazbo, zlasti n židovskih ved. Dekleta so večinoma hčerke zdravni* kov. advokatov itd. Zlasti je zanimivo, da vzhodni židje ne obiskujejo te šole. Kljub velikim učnim uspehom pa dekleta sedaj se nimajo izgledov, da bi mogla ivzrše-vati poklic rabina, ker zakon tega ne odpušča. -..< - - — - v "■* Ob priliki vsakoletne proslave »materinskega dneva« v USA iščejo najstarejšo mamico. Komisija, kateri je poverjena organizacija slavnosti, je zaprosila za pomoč 6000 radio-amaterjev. Ko bodo na ta na; čin našli najstarejšo mater, bo poklicana v VVasbmgton, kjer bo v Beli hiši sprejeta od predsednika in drugih visokih osebnosti republike. Flappers Kdo ie^dal v Angliji oblast mladim dekletom? Še pred dvajsetimi leti bd vsak politik odvrnil daleč od sebe sutnnjo krivde ali pa namena. Danes se pa angleški politični voditelji trudijo za čast m s tem zvezano število glasov. Res ie Baldw,inova konservativna vlada prodrla s sedanjim zakonom, ki daje enaindvajsetletnim dekletom (flappers) iste pravice, kakor iih hna-io mladeniči te starosti. Toda Llovd 3eor-ge je napravil prvi korak, kajti za niego-ve vlade so dobile žene od tridesetih let naprej volilno pravico. In Macdonald 'n socijalisti ali niso ti že stali na strani oo-litično usmerjenih žena. ko ie bila še *eča njih stalili naslov? Stara garda sufražetk še živi, toda težko da je njihovo pozabljeno trpljenje privedlo do tega. da imajo sedaj volilke milijonsko večino. Po sedanjem zakonu gr«» v boi 500.000 mladih volilk. Kako iih pridobiti ob volitvah? Za žene preko tridesetih let so dosedaj zadostovali stari triki. Na omo-žene in na matere se je obračala energična in vsega spoštovanja vredna za. BsJd-wimova. ki ie pokazala na svoiega uToža: glejte najzvestejšega moža. najboljšega očeta. Naravno, vsi so zvesti možje in vzorni očetje — drugih ne pripustijo na vodilna mesta. Kajti žene. ki se politično udeistvujejo. tvorijo 'do sedaj v Angliji kakor v Ameriki strogo moralični element: zato ni slučaj, da ie prva članica parlamenta, Lady Astor. strastna zagovornica in pobornica prohibiciie v Angliji. O moralni nedotakljivosti teh deklet se vrše v Angliji živahne diskusije. Flappers kade, pijejo, veslajo, iašeio, igrajo tenis — poleg tega pa so marljive študentke, strojepiske, tovarniške delavke, girls in nekatere odvetnice, pastorke in avtomobilske dirkačice vsi poklici so jim odprti. Ob volitvah so bile mlade kandidatinje. ki jih je bik) par sto, z vso resnostjo ori svojem poslu. Mlada in stara dekleta in ?ok. ker imajo pravico samoodločbe. Ta samoodločba bi morala marveč pričati o osebnosti žene, ki bi se kazala v samospoštovanju, notranji svobodi in soodgovornosti žene na usodi človeštva. Nal-oga žene v sodobni družbi ie. da v skupnem delu 7 možem in v izpclrrevar.iu svojih dolžnosti ustvari novo spoštovanje pred žensko osebnostjo. Novo človeštvo ne bo nastalo na žrtveniku »izpolnjevanja zakonskih dolžnosti.« niti iz nagonskega spolnega izživiiania. temveč \z ooglobitve naših duše. nih odnošajev. ki so tesno in neločljivo spojeni s fizičnimi. Umrla Je v Londonu Marriet Clisby. Stoletnice njenega rojstva se je pred kratkim spominjal ves kulturni svet Bila je najstarejša zdravnica sveta. Pridobila si je zlasti veliko zaslug za žensko gibanje v Švici, kjer je v ženevi neumorno delovala z drugimi pionirkami iz tistih, časov, ko so se morale zavedne in ukaželjne ženi? boriti s težkočami, ki si jih danes težko predstavljamo. V Boberhausu pri Lovvenbergu traja mednarodna poletna šola od 22. avgusta do 9. septembra Obravnava se predvsem tema: 3.Nemško-poljski problemi in svetovni mir« s političnega, gospodarskega in kulturnega vidika. Menjavajo se predavanja, svobodni razgovori in skupno delo. Govornice so lz Poljske, Nemčije, Anglije in Francije. Sedemdesetletnico rojstva je praznovala Helen Richter, Avstrijka, ena izmed prvih žena, ki si je priborila častno mesto v znanstvenem svetu. Odlikuje jo velika delavnost, kritična moč in temeljito znanje. Za njene mladosti deklet še niso pripuščali na visoke šole — ona se je z jekleno voljo in temeljitostjo v zasebnem študiju pridobila svojo visoko izobraženost. Zlasti so znane njene razprave iz literarne zgodovine. Predvsem je zaslovela po svoji še sedaj zelo upoštevani knjigi »Zgodovina angleške romantike«. Zanimiv je poizkus biografije Byrona in njena obširna literairno-zgodovin-ska razprava: »Od Shakespearea do Oskarja Wilda in Shaw-a«. Ali si že član Vodnikove družbe? Naš dobri in blagi oče, ded in tast, gospod Anton Pustoslemšek bivši učitelj in poštar je danes v 90. letu svojega, svoji deci in bližnjikom posvečenega življenja izdihnil svojo plemenito dušo. Zemske ostanke njegove izročimo materi zemlji na župnem pokopališču v Lučah v torek dopoldne. Ljnbljana-Lnče, 23. avgusta 1931. KASTO In FRANJO PUSTOSLEMŠEK, sinova; MARIJA PUSTOSLEM8EK, hčerka; F ANKA PUSTOSLEMŠEK, snaha; RASTISLAV, MIRA in TATJANA nečak in nečakinji. MALI OGLASI ** . pridno, z 3 ali 3 meščanskimi šolami sprejmem s 1. sept. v dobro specerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »marljiv*-. 37001-1 Učenko »prejme takoj boljša Svi-lj». Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 36734-) Slaščičar, vajenca •preime slaščičarna Pelieon t Wo-lfovi nlici. 37130-1 Blagajničarko perfektno izvežbano, prvovrstno moč sprejmem. — Oferte na oglasni oddelek ».infra« pod šifro »Trajna »'už"na«. 27! 64-1 Natakarica «p*»tna in poštena, želi »luBke. Pre vsa me tudi vodstvo manjše go-stilne ali vi-rotcSu Poseduje tndi osebno pravico. Naslov: Rozi Vedw, Stična, I>olenisk.o. 36S40—3 Prodajalka ■mSane stroke želi preme-jiiti službo. Kjerkoli. Na-■Icv pove ogl. odd. Jatra. 37012-2 Služkinja kmečko dekle srednjih let želi dobiti službo. Navajena tudi nekoliko kuhati. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 37128-2 Postrežnica rmožna ku-be in šivanja, išče mesto. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Delovna in poštena«. 37194-2 Lokal s skladiščem in stanov*, njem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3674319 Camernfkova šoferska šola Ljobljaoa, Dunajska e. 36 (Jogo - Anto) telefon 2236. Prva oblaat. koncesiji>oir»na Prospekt 15 zastonj — pi-lite ponj! 251 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank u Ljub jjano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponndbe na oglasn! oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ln provizija«. 34982-5 Hišo r. dvemi stanovanji, na lepem prostoru, 10 minut od postaj« Medvode oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37074-17 Majhno trgovino z mešanim blagom takoj prodam. .Vprašati v ogl. odd. Jutra. 36963-19 Parcelo v mirni solnčni legi na Prulah zelo ugodno' prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36768-20 Hišo z vrtom lepo urejeno, po^eg Ljubljane ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36878-20 Manjše posestvo z ali brez inventarja poceni prodam radi odpoto-vanja. Naslov pove o?las. oddelek »Jutra«. 37167-20 hunmanja Stanovanje 2 sob rn pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36742-21 Stanovanje štirisobno, solnčno, s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. septembrom na B!eiweisovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37099-21 Stanovanje sobe in kuhinje., v podpritličju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37075-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam na Miklošičevi cesti štev. 4. 37149-21 Dijakinjo učiteljiščnico (jiajr0je j»rvi letnik) sprejme učiteljska rodbina v bližini srednjih šol v Mariboru. Glasovir na razpolago in nemška kon-verzacija. Naslov v ogl. od. Jutra. 36054-22 Enosob. stanovanje oddam v Stožicah — ob ]>jnajski cesti štev. 130. 37195-21 Stanovanje eno aH dvosobno želim v Ljubljani s septembrom. Ponudbe z navedbo cene na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »stalen«. 3682o-31a Stanovanje trisobno oddam na Kode-ljevem. Poizve se v Slomškovi ulici 10. 37071-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. septembrom v Rožni dolini, cesta XV/30. 36624-21 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin — oddam s 1. septembrom t. 1. v Rožni dolini, C?sta VI št. 56 (Stan in dom). Elektrika in event. nekaj vrta. 37202-21 sUmevanju Učiteljeva vdova (Nemka) v bližini vseh šol sprejme boljše večje dijakinje na hrano in stanovanje. Schonherr, Maribor, Krekova ulica štev. 14/ITI 34937-22 2 dijaka (inji) v popoln« oskrbo in vestno nadzorstvo po 600 Din sprejme rodbina bre* otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 36738 Dijaka nižješolea, najraje prv-o-šolca sprejmem v oskrbo in vzgojo. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 36937-22 Dijaka sprejmem na stanovanje k svojemu sinu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tretješolec«. 37066-33 Dva dijaka sprejmem v čisto in zračno sobo i vso oskrbo, v bližini vseh šol. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37042-22 Dijaka nižješolca sprejmem v vso •oskrbo. Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37034-32 Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37121-22 Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Nemška konver-zacija, elektrika in souporaba kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37183-33 3 dijake (inje) nižjih razredov srednjih Sol, sprejmem na brano in stanovanje v Livarski n1. št. 10, parter. 37173-22 2 prazni sobi pri sodniji oddam za pisarno, ali solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37119-63 Sobo lepo opremljeno r,a S »sebi, oddam v ceDtrn mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37148-23 Sobo m:n» in čisto, s posebnim vhodom ter elektriko oddam dvema solidnima gospodoma. Naslov t ogias. oddelku »Jutra«. 37175-23 IJBHEEEB Telefon 2059 ll^l Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva It. 6 Sobo s posebnim vhodom oddam Tiajraj« dvem gospodičnam f. Srebot, Sv. Petra cesta št, 38.1. 07337-23 Pletilni stroj malo rabljen — po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36931-39 Motor na sesalni plin 140 HP *a rarplinjenj« lesa (Holzvergasungsanlage) izdelek Deut«. K51n z najcenejšim pogonom proda Gebhardt mlia, Ban. Kra-Ijevičevo. 36923—39 'J 0Z 4 Dve gospodični takoj ali s 1. sprejmem kot sostanovalki na Poljanski e. št. 17. 37059-23 Opremljeno sobo lepo, v bližini gorenjskega kolodvora takoj oddam boljšemn gospodu — Ziber-tova nlica 30/1. 36910-33 Prazno sobo v eentrn ali v Sp. Sifki iSčem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diogenes«, 36829-23 /a Pozor, čevljarji! Vpeljana čevljarska obrt na prometnem kraju z vsem Inventarjem takoj naprodaj. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 37210-30 Bled Vila Radoslava Pension D 65.—. Tndi samo »ob«. 37033-38 Ženitve ln poroke posreduje najbolj vestno Id diskretno koncesijoni-rani Zavod sa &klepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpo-f in; »ostni znamk? za 10 Din. 213-34 manDDaDcanoDnnDDnaDDDaDDDDnnnnnnnnnnDDDDDCa Gradbeni razpis. ŠPORTNI KLUB ILIRIJA V LJUBLJANI razpisuje javno ofertalno licitacijo za izgradnjo smučarskega in planinskega doma na Slatni v dolini Planice — postaja Rateče Vsi tozadevni gradbeni pogoj"i in načrti se dobe pri tajniku s Kuharju, Aloma Company, Aleksandrova 2. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti v skrajšanem roku, in to do 28. avgusta 1931 najkasneje do 18. ure popoldne. V Ljubljani, dne 23. avgusta 1931. ODBOR ZA POSTAVITEV SMUČARSKEGA DOMA S. ILIRIJA K. 10587 t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Ivana Hlebš roj. Vrbinc soproga posestnika in zidarskega mojstra dne 22. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Hradeckega vas št. 54, na pokopališče v štepanji vasi. 10596 Ljubljana, Hradeckega vas, dne 22. avgusta 1931. Žalujoči ostali.