----- 134 ------ Naši dopisi. Iz Gorice 18. aprila. — Vodstvo c. k. poskuševa-lišča svilorejskegaje 1. dne t. m. oklicalo, da se šola na tem zavodu začne 12. dne maja in da traja 6 tednov; za nauk teoretični in praktični v nemškem in laškem jeziku se plača 10 gold., v slovenskem jeziku je menda zastonj, ker ga nič — ni! Oglase učencev za to šolo sprejema vodstvo do 10. maja. Kdor pa se hoče učiti samo preiskovanja z mikroskopom (ta nauk se začne 1. junija in traja do konca septembra) plača le 5 gold. — Gosp. profesor P o vse potuje kot učitelj kmetijstva po deželi z veliko polivalo in hvalo vseh, ki slišijo njegove temeljite in lahko umevne nauke. — Pri volitvi mestnega odbora v 3. razredu je sijajno zmagala konservativna stranka. Več o tem Vam poroča gotovo Vaš navadni dopisnik, čegar poročila jako radi čitamo v Gorici, ker zmirom pravo zadenejo. Iz Notranjskega 19. aprila. — Spomlad je. Že švigajo in cvrčijo urne lastovke okoli nas, ki so ravnokar priromale iz daljnih tujih krajev. Vemo pa dobro, da lastovke so silno koristne tiče, ker mnogo in mnogo škodljivih mrčesov pokončajo. Te romarje imamo toraj radi; in jih vselej veselo sprejmemo. Kazun koristnih lastovk privleče se navadno zdaj spomladi tudi neka druga svojat iz Laškega v naše kraje. Danes je bil neki Primorec iz Tržaške okolice pri meni ter mi je tužno pripovedoval, da ne more v Trstu dela dobiti, rekši, da skoraj vsi navadni delalci (dninarji), kar jih Trst v magazinih , pri razkladanji na barkah itd. potrebuje, so večidel Italijani, ki priromajo iz Beneškega; domačin pa se mora tem tujcem in zagrizenim sovra-gom Avstrije umakniti, ter si drugej po svetu dela iskati. Taka je zdaj po vseh mestih na Primorskem, kjer so Lahoni naseljeni, ki znajo drug druzega jako izvrstno podpirati, da se na taki način na slovenskih tleh močno vgnjezdijo, ubozega Slovenca pa obirajo in zatirajo z neznačajnimi sredstvi. Mnogokrat slišimo Lahe se pogovarjati med seboj: „Trst je tako naš, kraljestvo Italijansko pa sega do Save". Kedaj neki bodo gospodje na Dunaji, ki imajo vladno krmilo v rokah, spreviueli, da, kakor od zgor silijo Prusjaki v Avstrijo, tako od zdolej Italijani? Mislijo mar, da vse to delajo iz ljubezni do nje?! Iz Ribniške doline 19. aprila. (Zopet ogenj!) Nesreča ognja čedalje bolj pogosto obiskuje naše kraje. V 5. listu „Novic" smo brali, da je pogorela ena hiša v Malem logu Ložko-potoške fare, in oni dopisnik bi lahko zopet povedal, da so pogoreli 4 skedni v Travniku 29. dne u. m.; skedenj, v kterem se je ogenj začel, je zdaj že v četrto pogorel. Ljudje sploh trdijo, da to ni zgolj nesreča, ampak je tudi nemarnost in lah-komišljenost gospodarjeva vmes; žalibog, da je potegnila v nesrečo še nedolžne sosede, kteri, že pred siromaki, so res usmiljenja vredni. Enemu je menda, ker živine ni imel čez zimo, zgorela vsa krma, ki bi mu bila zdaj lepe denarce vrgla; tako je tudi drugim zgorela krma, ki so jo še mnogo imeli, in vse kmetiško orodje, enemu tudi ves živež in seme. Zavarovan je bil menda en sam gospodar. Dopisnik iz Ložkega potoka je po prvem požaru v „Novicah" povdarjal, kako potrebno bi bilo, da si občina oskrbi gasilno orodje, kteri napravi so posebno Maloložani bili vedno nasproti, ter so s svojo trmo ovirali, da Potočani še zdaj ničesa nimajo v roke vzeti, kedar jih nesreča obišče. Pravil mi je nedavno nekdo, komur smem verjeti, da tem nasprotnikom so se pridružili še štirje drugi veljavni možje, ter da so nadučitelja cel6 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu tožili ko nemirneža, ki ljudi zapeljuje v to, da bi si omislili gasilnice, češ, da so v Ložkem potoku popolnoma nepotrebne, vsaj Potočani znajo vsak ogenj s sekiro pogasiti; oni namreč mislijo, da za gasilnice je treba več vode, kakor se je tako , pa brez koristi, polije. Ko bi bili ti štirje možje res taki ču- dodelniki, kakor so pisali v Kočevje, lahko bi Ljubljanski fajerberisti hiteli v Ložki potok k njim v šolo, kajti potem bi jim ne bilo treba druzega orodja seboj vlačiti kakor samo sekire. Iz prijateljskega pisma sem zvedel, da marljivi gosp. kaplan F. A. ravno zdaj pobira denar za dve gasilnici in da ljudje za to napravo jako radi novce darujejo. To je tedaj veselo znamenje, da vsi drugi Potočani zunaj imenovanih štirih ne zaupajo sekiram, in tako končam svoj dopis s tem, da veseli vidimo, da zopet ena občina dobi gasilnice. Sosed Potoški. Iz Novega mesta 19, aprila. — V tacih nevarnih časih, kakor živimo sedaj, zarad Turške goveje kuge, pazijo previdni ljudje na vse, kar se godi. Mogoče je, da kakošno reč povedo , ki ni resnična ali ki je vsaj drugače, kakor jo slišijo. Vendar je zavoljo grozne nevarnosti bolje, če se iz komarja delajo sloni, kakor da se sloni vničijo za komarje. Naj tedaj k svojemu dopisu, da se ljudje čudijo , kako lahko se pri županu Podgorskemu dobivajo listeki, s kterimi se voli gonijo čez Gorijance, dostavimo še nekaj, kar ljudem dela strah. Gori na Gorijancih je srenjski svetovalec gosp. Zajec, pri kterem tudi se dobivajo taki listki. Veliko nedeljo popoldne je pa sam Gorjanski svetovalec koračil ali se peljal memo vojaške straže, da je unkraj Gorjancev kupljene vole po veliki cesti čez mejo spravil. Vojaki na straži so se neki temu ustavljali; al mogočni srenj ski mož jim reče, da njegovi voli že smejo čez mejo, da on ima več o tej zadevi povedati, nego vojaški poveljnik, s kterim so mu vojaki grozili. In pustila je straža vole čez mejo. Kmalu za njim jih prižene drug znan volovsk barantač; in kar je Petru pripuščeno, naj tudi Pavel stori — si mislijo vojaki na straži. In gnali so se voli do svetovalce ve hiše, — pre-kupec pa jih je prec drugi dan gnal naprej v Dober-niče na sejm in ž njim drugi barantač tudi še en par, ktere je tiste dni Čez mejo prignal. Pravijo — ali je res ali ne, ne vem — da so eni voli poprej cel6 podkovani bili. Ako je to istina, je pa tudi istina, da so prišli čez Kupo iz Reške ceste, toraj iz okuženega kraja. Vojaki so to koj naznanili. Kaj so opravili, ne vem. Cel6 blizo mesta, v Gutnovas, je prignal neki barantač še drugi par volov; ta pa brez listeka, po ovinkih. Kmetje po vaseh, skozi ktere je urno vole podil, bi ga bili prijeli; pa, ko vidijo in slišijo, kako se godi po veliki cesti očitno, so ga le svarili in se zel6 hudujejo čez tako izvrševanje oklicanih zapoved. — To je menda tista ljubeznjiva ,,skrb za domovino", s ktero se ponaša marsikdo! Nadjamo se, da je c. kr. okrajno glavarstvo dogodbe na Gorjancih zvedelo; vsaj so vojaki, na Gorjancih postavljeni, sami to čudno novico meščanom prinesli; zato mislimo, da tudi okrajno glavarstvo jo je zvedelo in da po pravici kaznuje pre-lomljevalce oklicanih postav. Ce se kuga zatrosi po deželi , kdo bode poravnal Škodo ubogim Podgorcem in morebiti celi deželi? Zapovedi morajo biti za vse enake! Vsem ena mera! — Druzih novic ni posebnih v našem mesticu, kar so se potolažili prusjaki, ali kakor jim tu pravijo „pujsjaki" z našemljeno veselico v kazini. Le to je novo, da več fantov se mora po novi postavi s puškami uriti, ko bi se jim veliko bolj pristale matike, da bi kopali toliko hude letošnje brazde. Iz Ljubljane. {Priprave za direktne volitve.) Iz Novega mesta nam je 18. dne t. m. došlo poročilo, da so gospodje Peter Grasselli, dr. Vošnjak in dr. V. Z ar ni k sklicali shod slovenskih rodoljubov v Ljubljano na belo nedeljo 20. aprila v posvet za organizacijo volitev in ustanovitev centralnega volilnega odbora za vse slovenske dežele in pa za posvetovanje o poslancih za državni zbor. Dasi- ravno je, kakor smo od več povabljenih slišali, osupnilo mnogotere narodne može to, da so edino le gori imenovani gospodje podpisali in razposlali vabilo o vele-važni deželni zadevi, je vendar nekoliko povabljenih prišlo v Ljubljano v skupščino, ki je neki z večino glasov sklenila, da v tako važnem trenutku je treba vzaj emnega in složnega delovanja, ako hočemo Slovenci zmagati svoje nasprotnike, ki bodo delali z vso silo. Po tem večinskem sklepu se toraj niti ni volil centralni volilni odbor niti se niso kandi dat je odločili, kakor je nameraval program dotičnega sklica. —Mi popolnoma odobrujemo ta sklep, ki je edino primeren našim okoliščinam. O zadevi centralnega odbora pa je naše mnenje to, da skoro nemogoče je, v Ljubljani sestaviti centralni odbor za vse slovenske pokrajine, in da tudi potreben ni. Nemogoče —pravimo po večletnih skušnjah zato, ker pododbori tam, kjer več volilnih okrajev skupaj voli, nasvetujejo centralnemu odboru mnogokrat različne kandidate, o kterih ima potem glavni odbor odločiti, kdo naj se stavi za kandidata; — to pa je nekako oktroiranje, ktero utegne pravo zadeti le tam, kjer so centralnemu odboru kraj ne okoliščine dobro znane; kjer pa niso, ondi utegne odločba tudi taka biti, da ni po volji večini volilcev. Al tudi potreben ni centralni zbor zato, ker vsaka dežela izvršuje svoj posel najlože in na najkrajši poti. Iz gotovega vira vemo, da je na Goriškem že vse vredjeno o kandidaturi za direktne volitve, in isto tako je na slovenskem Kojoškem. Tudi Cehi imajo svoj posebni volilni odbor za Cesko in drug odbor za Moravsko; ravno tako Nemci liberalne, pa tudi federalistične stranke (na pr. Tirolci, Štajerci itd.). — Vsaka dežela naj ima toraj svoj volilni odbor, kakor je bilo do sedaj pri vseh volitvah. Za Kranjsko naj to stvar zopet v roke vzame odbor „Slovenije", pomnožen z narodnimi deželnimi poslanci, kakor se je to s sijajnim vspehom godilo pri vseh volitvah od 1867. leta počensi. Ta odbor v Ljubljani naj se obrne do znanih mu veljavnih rodoljubov na deželi po vseh okrajih, da ondi sestavijo toliko volilnih pododborov, kolikor jih po krajnih razmerah za potrebno spoznajo, kajti taki pododbori, zaupni možje ljudstva, so potem prava desna roka centralnemu zboru. Taka vzajemnost pododborov s centralnim odborom bode polajšala srečni izid volitev tem bolj , ako na čelu centralnega odbora stoje možje, kterim je dežela že v mnogih prilikah skazala svoje zaupanje. In po ne-vtrudljivem in složnem delovanji pod krilom starodavnega slovenskega gesla nam je tudi v hudi borbi z nasprotniki vprihodnje zmaga gotova! — (Deželna sadje- in vinorejska šola) na posestvu grofa Lanthieria na Slapu v Vipavski dolini je tedaj narejena. Dolgo so trajale obravnave, da se je v red spravilo vse; zdaj so dognane. Pretekli teden je deželni odbor s pritrjenjem odbora družbe kmetijske brez razpisa podelil službo vodstva in prvega učitelja gosp. Rihardu Dolencu, ki ima vse, tudi po mini* sterstvu kmetijstva priznane lastnosti zato mesto. Gosp. R. Dolenc je dovršil kmetijske študije na visi kmetijski učilnici v Ogerskem Altenburgu in se je podal, po dovršenem učenji lanoreje v Moravskem Schonburgu, v učilnico sadje- in vinorejsko v Klosterne uburg, ki slovi za prvo v Avstriji. Z izvrstnim vspehom je dovršil tudi te študije, kar mu je toliko lože bilo, ker je iz svoje domovine prinesel mnogo znanstva v sadje-reji in vinstvu v šolo. Bralcem „Novic" je gosp. R. D o-lenc že veliko let znan kot strokovnjak v mnozih razdelkih kmetijstva in kot izurjen slovensk pisatelj. Ker ga navdaja iskrena želja koristiti domovini na svojem novem mestu in je zato tudi pustil na Tirolskem mu ----- 135----- poimjano službo vodje in učitelja kmetijske šole, zato smo trdno prepričani, da bode pravi mož na tem mestu. V današnjem „Oglasniku" pa ber6 bralci tudi razpis druge učiteljske službe, službe vrtnarja (vincarja) in pa razpis 8 štipendij za šolo na Slapu. Ko bode na Slapški grajšinici tudi vse drugo za šolo vredjeno, se bode začetek šole oklical, da se oglasi vsak, kdor bode hotel to šolo obiskati. — Gotovo bode ta šola na veliko korist vinstvu v krasni naši Vipavski dolini, pa tudi napredku vinoreje še drugej. Zato more naša dežela hvaležna biti, da je v blagem g, grofu Lanthieri-u našla dobrotnika, kteremu ostane nevenljiva zasluga za napredek sadje- in vinoreje v domovini naši. — To bode tedaj tretja za pospeh blagostanja deželnega delajoča šola, ker kovaško in živinozdravniško že od leta 1850, gozdarsko pa od 1870. leta imamo, pa upamo, da dobimo kmalu tudi četrto, to je, popolno kmetijsko šolo na Dolenskem. — Iz gotovega vira je včeraj prišlo iz Dunaja poročilo v Ljubljano, da novi šk of Ljubljanski je imenovan; kdo pa daje, poročevalec še ni mogel povedati. — Na drugi strani povemo več o odlikovanji s častnimi redi in križci, za ktero je ministerstvo nasve-tovalo mnogo mož po njihovem službenem stališču ali odlični njihovi ustavovernosti. Na Kranjskem so tako prejeli centralni red železne krone 3. vrste gospodje l)ežman, dr. Schoppl in pl. Langer. — Pisma iz Dunaja nam naznanjajo, da je strašanska zmešnjava iz vseh krajev dohajočega blaga v razstavo. — Kakor slišimo, segajo rodoljubi močno po knjigah in druzih tiskih, ki so bili v zadnjem „Oglasniku" iz dozdaj malo znane zaloge Blaznikove naznanjeni. Za ljudske nadaljevalne šole, čitalnice itd. res ni lahko cenejših bukev si omisliti. — V 15. listu Češkega časnika „Svetozor" nahajamo radostni pod naslovom: „Obrazy z Krajinska" popis Postojnske jame s 7 slikami od rodoljuba gosp. Jan. Lego-ta, kojemu gre čast in hvala, da se zanimiva za lepe slovenske kraje in jih na ogled stavi bratom našim na Ceskem. — Gosp. Peter Cebin, učitelj v Kranji, je praktično misel, da se učenec mlad ali star igraje nauči cirilico, lepo izvršil na tabli, na kteri je v 2 vrstah 34 predalčekov, v kterih je po 5 na debelem črnem papirji belo malanih cirilskih pismenk. Ko se učencu pov6, kako se glasi vsaka pismenka, si potem, iz predalčkov jemaje pismenke, kmalu nauči, sestavljati cele besede. Neki učenček, 7 let star, se je v dveh večerih prav dobro naučil cirilico. Preč. gosp. Matija Maj ar, vrednik „Slovana", bode gcsp. Cebinu gotovo hvaležen za to jako praktično idejo. — (Slovensko gledališče.) Na korist regiseurja in igralca dramatičnega društva g. Josipa Nolli-ja se bode predstavljala jutri četrtek 24. aprila nova iz življenja posneta igra s petjem v 5 dejanjih „Požigalčeva hči", spisal Jos. K. Tyl, poslovenil Josip Stare. — (Polivki iz časnikov.) Mnogi govori pri glasoviti pojedini v kazini, „volilni reformi" na čast, niso našli milosti v Prusaški „Deutsche Zeitg.". Dr. Kalteneg-gerj e v govor jej je premiren — „eitles Wortgeflunker"; tako tudi dr. L u š i n o v 5 s knezom Metternichom se norčuje, da bode še kedaj „liberal" in „Nemec"; najhuji pa jo je skupil baron Wurzbach, češ, da je njegov govor bila le beseda ,,ad captandam benevolen-tiam" za volitev v prihodnji državni zbor. — O s prijazne nji in spravi strank noče nemški Robespierre nič slišati; boj mora biti — pravi — „bis ans Messer". II ¦¦¦¦umi ¦¦ —- ¦- - . . -.----------------------------------------------------------------------------- ------ 136 ------ Nasproti vsemu temu pa je radostnega srca gledal Krškega kovača Engelsbergerja in Šenčurskega Goloba kot zvezde „boljega duha, ki se povrača v srca naših kmetov" ; s posebnim veseljem pa še omenja stara „Pressa" govor Golobov, s kterim se je spominjal „za-peljanega ljudstva". Naši pošteni kmetje se bodo smejali slišati milovanje Golobov o „zapeljanem ljudstvu", ako jim na misel pride, kako „lepo" se je Golob z Maselnom vred obnašal proti občespoštovanemu gosp. Koprivnikarju! No! takim„aposteljnom"nemškutarskega liberalizma, če tudi po deželi gredo, kakor „Laibache-rica" priporoča, kot „Wanderlehrerji", bode naš narod pokadil z ajdovco. — Kar pa še „ Deutsche Ztg." nam odkrije, je to, da se pri pojedini kazinski poleg kapu-nov gostom tudi na mizo dala osnova „konst. društva" o volilnih agitacijah , po kteri se v Ljubljani ustanovi centralni komite, v Postojni, Novem mestu in Kranji pa podkomiteti.