$ konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
leto XXVI.	ŠT. 3., MAREC 1978	CENA 0,20 DIN
Ob dnevu žena
Ob 8. marcu, dnevu, ko smo vse žene deležne cvetja in priznanj, ki veliko pomenijo, če so mišljene iskreno in ne samo kot oddolžitev
prazniku samemu, je vsekakor prav, da pogledamo na dejanski položaj žene v naši družbi.
Tega, da smo po zakonu enako-
VSEM ŽENSKAM ISKRENE ČESTITKE
Samoupravni organi Družbenopolitične organizacije Vodstvo DO in Uredništvo Konoplana
, 3.6.
oš boMre,R.oi-TiTo
pravne in uživamo mnogo pravic, za katere se v nekaterih deželah šele borijo, se vsi zavedamo. Vendar pa to še ne pomeni, da so s tem že tudi uspešno rešeni vsi tisti problemi ki so za ženo življenjsko važni, zlasti pa še tisti, ki zadevajo ženo-mater.
Kljub pogostemu poudarjanju, da morajo biti žene enakopravno zastopane v organih samoupravljanja, družbeno-političnem življenju v delegatskih skupščinah in interesnih skupnostih, je še vedno odstotek žensk premajhen. Ta pojav pa ima svoje ozadje, ki ni v nezaupanju javnosti do žensk, njihove zrelosti to sposobnosti, ampak je zadržek največkrat pri ženskah samih, ki se težko in nerade odločajo za javno delovanje. Verjetno ne bi imele pomislekov, če bi bile deležne več olajšav za delo v gospodinjstvu in ne nazadnje če bi našle več razumevanja tudi pri svojih družinskih članih. Prav gotovo je ena osnovnih nalog, ki jlih bo morala družba hitreje in odločneje reševati — varstvo otrok, ker le tista mati, ki ima urejeno varstvo otrok, lahko dela, tako na svojem delovnem mestu in v javnem življenju.
Gre pa tudi še za pomoč ženi v gospodinjstvu, za njeno razbremenitev pri tako imenovanem »drugem šihtu«, ki ga opravlja doma. Premalo je servisov, posvetovalnic za pomoč družini. Tu bi lahko več storile krajevne skupnosti preko svojih komisij socialnega varstva. Mnenje, da je vse te probleme mogoče reševati izključno v individualnem gospodinjstvu je zmotno.
V stoletju znanosti in tehnike žena prav gotovo ne more ostati prikovana k drobnim gospodinjskim opravilom, pa tudi ne sužnja gospodinjskih strojev. Njeno uspešno delo in enakopraven položaj v družbi zahtevata, da se tudi ona izpopolnjuje in vključuje v sodobno kulturno življenje, ter se strokovno in vsesplošno izobražuje. Višja stopnja izobrazbe in kulture se bogato obrestuje pri ženinem vsakdanjem delu in pri vzgoji njenih otrok.
Mnogo je še problemov, ki jih bo treba rešiti. Ker pa zahteve za ureditev in izboljšanje razmer postavljajo najbolje prizadeti, ne sme nobena žena pasivno prenašati težav, češ, saj se bo stanje že kako izboljšalo. Pravica in dolžnost vsake žene je, da enakopravno sodeluje, odloča in se udejstvuje pri graditvi boljše prihodnosti. Marica Jerman
Rdeča nit našega časa: več in bolje delati
Razgovor z direktorjem naše delovne organizacije dipl. ing. Srečom Bergantom je vodil dopisnik Kono-plana in napletal razgovor okrog aktualnih vprašanj.
Konoplan: Pol leta je naokrog. Ko sva se zadnjič pogovarjala sva sklenila, da se bova javno pogovarjala vsaj dvakrat na leto. Je ta pogostost primerna?
Direktor: Dvakrat na leto je vsekakor primerno. S to obliko želim komentirati naš čas s stališča direktorja delovne organizacije. Če pa se bo pokazala potreba potem bom Konoplan povabil na dodatni razgovor.
Konoplan: Pravkar je pred nami poročilo o rezultatu dela za leto 1977. Ocenite prosim z vidika direktorja delovne organizacije, končni finančni rezultat posebej za delovno organizacijo in ločeno po TOZD-ih.
Direktor:	Ocene za posamezne
TOZD naj dajo njihovi vodje. Celokupni uspeh delovne organizacije Induplati pa je boljši od začrtanega vendar ni dosegel zaželj enega. Plan proizvodnje fizično ni bil izpolnjen. Mnogo slabši je tudi finančni, rezultat zaradi slabe kvalitete izdelkov. Zadevo bom ilustriral s tem, da bi lahko prejeli vsi zaposleni 1 mesečni osebni dohodek več če bi slabe kvalitete izdelkov bilo samo za 1/4 manj. Škodo, ki jo imamo od slabega dela, pa trpimo vsi.
Konoplan: Koliko denarja bomo imeli letos na voljo za nove naložbe?
Direktor: Za nove naložbe v letu 1978 ni denarja. Letos moramo končati že začete investicije v Radomljah in realizirati že lansko leto planirani nakup strojne opreme za proizvodne obrate v Jaršah. V tem letu moramo tudi urediti sedanje stanje. Nove naložbe so zaželjene — in potrebne — zanje bomo morali najeti nove kredite. To smo tudi zapisali v naš letni plan, pri tem pa bi rad poudaril, da je plan spisek želja, za katere si moramo prizadevati, da jih z delom ustvarimo.
Naglasil bi rad, da velja moj odgovor na to vprašanje za delovno organizacijo kot celoto in ne za poe-dine TOZD.
Konoplan: Koliko znesejo anuitete, ki zapadejo letos v plačilo?
Direktor: Naše obveznosti glede plačila anuitet znašajo letos skupaj 12,6 milijona dinarjev. Podrobno so te obveznosti podane v planu delovne organizacije za 1978.
Konoplan:	Novi tkalski stroji
znamke »somet« pomenijo novo, dodatno proizvodnjo. Za koliko % bo večji fizični obseg proizvodnje?
Direktor: Obseg proizvodnje tkanin bo večji za 20%. Novi tkalski stroji pa za delovno organizacijo ne pomenijo le količinsko večjo proizvodnjo, ki jo bomo ponudili trgu. Ta bo v maloprodaji prihodnje leto. Letos bomo tkali na teh strojih artikle
iz »starega« programa, vendar v drugi, bolj dopadljivi širini, kar doslej nismo mogli, ker smo bili v tem omejeni.
Konoplan: Ali bomo ponudili domačemu tržišču nove izdelke iz konfekcije?
Direktor:	Vsekakor. Trgu bomo
morali ponuditi nove izdelke iz naše konfekcije. Naročila posebnega pomena so manjša, zato bo treba pohiteti z izdelavo novih izdelkov za trg. Več bom lahko o tem povedal čez čas, ker že delamo na rešitvi tega vprašanja.
Konoplan: Kaj pravi raziskava tržišča o plasmanu novih izdelkov?
Direktor: Smatram, da bi se morale pristojne službe bolj zavzeti za plasman, propagando in prodajo naših izdelkov, pretežno na domačem trgu, deloma pa tudi (analiza tržišča) na tujih tržiščih. Izdelanih je bilo že več analiz in v eni zadnjih je poročilo, da smo v državo uvozii-1 večjo količino rustikalnih zaves. Kot odgovor na to stanje predlagajo analitiki, da bi morali ponuditi -trgu večjo izbiro rustikalnih zaves in sedanjo ceno nekoliko znižati. Sodim, da je slednje mogoče izvesti le, če povečamo storilnost pri Izdelavi teh artiklov in izdelamo manj slabih zaves.
Konoplan: Koliko stanovanj bomo kupili v novem — gigantskem — stanovanjskem bloku v Domžalah?
Direktor: Vsako navajanje številke je preuranjeno. Prepričan sem, da nam da lahko jasen odgovor na to vprašanje samo mnenje neposredno prizadetih. Predlagam anketiranje prizadetih z odgovori na naslednja vprašanja:
—	ste za nakup stanovanj
—	ste za gradnjo vrstnih hiš v zadružnem smislu ali
—	ste za sedanji način, s katerim podpiramo individualno gradnjo?
Vsekakor pa bi morali vsi tisti, ki bi dobili stanovanje iz naslova pomoči, pri nakupu sodelovati, da bi bil prispevek posameznikov osnova za nove nakupe. Predlog je jasen in sem proti podeljevanju stanovanj, kot je bilo to v preteklem času slučaj.
Konoplan: Kakšna je bodočnost naše toplarne?
Direktor: V elaboratu, ki zajema rekonstrukcijo opekarne v Radomljah in modernizacijo strojne opreme v Jaršah, je predvidena tudi nabava novega parnega kotla za toplarno v Jaršah. V načrtu je sodobnejše kurjenje bilo s kurilnim oljem ali s plinom. Glede na ustrezni zakon, ki prepoveduje prekomerno onesnaževanje zraka in zato, ker želimo tudi sami ohraniti zdravo okolje, smo se povezali z ljudmi iz delovne organizacije Tovarne papirja in kartona na Količevem. Tam gradijo ogromne energetske vire, čeprav bo kapaciteta zadostna, bo ver-
jetno para dosegla le 2 atmosferi pritiska, kar je za naše potrebe premalo. Razgovori gredo tudi v tej smeri, da bi se priključili na njihov krak plinovoda. Če niti v prvem in ne v drugem predlogu ni rešitve, nam preostane le samostojna obnova toplarne s tem, da nabavimo nov kotel, ki bo uporaben za kurjenje s tekočim ali s plinastim gorivom. Finančna sredstva za rešitev te zadeve so tudi zajeta v planu DO za leto 1978 (glej stran 96!).
Konoplan: Je v februarju res odšlo iz kolektiva več ljudi?
Direktor:	(Zavrtel je telefonsko
številko kadrovske službe in dobil informacijo od tovarišice Vere Habjanove v četrtek, 23. februarja, ko sva se o vsem tem pogovarjala). V februarju je zapustilo našo delovno organizacijo skupaj 11 oseb. Eden je bil odpuščen zaradi ponovne vinjenosti na delovnem mestu, štirje so bili upokojeni in šest jih je odšlo sporazumno na osnovi lastne odpovedi. Komentar na govorice je nepotreben!
Konoplan: Kam predlagate, da bi šli letos člani DS delovne organizacije na »končni izlet«?
Direktor: Mnogi ne poznajo naših zunanjih obratov in oddelkov, zato predlagam ogled teh s tem, da bi šli v Radomlje, v Mengeš, v Peče in dalje v Mokronog, kjer bi se zadržali tudi v sproščenem okolju in se za nekaj ur poveselili, kot je to v navadi med sodelavci.
Konoplan: Kaj je z gradnjo nove ambulante?
Direktor: V dogovoru smo za nakup tipskega načrta za ustrezno zgradbo. Upam, da bomo spomladi lahko začeli z gradnjo. Finančna sredstva imamo deloma zagotovljena tudi v planu DO za 1978, kar pa, tako sodimo, ne bo dovolj. Morda bomo stopili pred kolektiv s predlogom za primerno akcijo za zagotovitev dodatnih, manjkajočih sredstev.
Konoplan: Kaj bi predlagali, da bi vodje TOZD-ov Induplati vodili pogovor z bralci našega lista?
Direktor: Postavite jim vprašanja. Najbrže bo vse zanimalo, kaj bodo pokrenili za povečanje storilnosti in za izboljšanje kvalitete izdelkov. Slednje nas spremlja kot rdeča nit skozi »naš« čas.
Morda to niso vsa vprašanja, ki nas zanimajo, so pa vsa tista, ki sem jih zastavil direktorju tovarišu dipl. ing. Bergantu. Na vsa je odgovoril in za ta razgovor bi mu rad izrekel, v imenu naših bralcev, zahvalo.
Že v prihodnji številki pa bomo poskušali navezati razgovor z vodjem naše TOZD Proizvodnja. Če bo šlo za enako obliko razgovora, še ni odločeno. Morda bo to okrogla miza.
Razgovor je vodil:
Otmar Lipovšek
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD in DSSSvl.78
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1976	Doseženo V 1. 1977	Indeks 1967 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	93.919	115.061	123
2.	Cisti dohodek na delavca	77.367	90.874	117
3.	Osebni dohodek in sred. za skup. por. na delavca	69.243	74.851	108
4.	Cisti oseb. doh. na delavca	41.408	45.727	110
5.	Prisp. in davki iz oseb. doh na del. (mes. povpr.)	1.498	1.605	107
6.	Prisp., davki, pog. obvez, in dr. obv. iz doh. na del.	17.430	24.186	139
7.	Dohodek v prim. s povpr. uporab, poslov, sredstvi	0,43	0,35	81
8.	Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom	1,17	1,16	99
9.	Osebni dohod, v primer, s plan. oseb. dohodkom	1,11	0,86	77
10.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,09	0,15	167
11.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	0,11	0,18	164
12.	Akumulacija v primerjavi s povpr. upor. sredstvi	0,04	0,05	125
13.	Akum. z amort. v primer, s povpreč. uporab, sredstvi	0,05	0,08	160
14.	Povprečno uporab, poslovna sredstva na delavca	219.937	332.775	151
15.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	1,33	1,28	96
16.	Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi	3,23	2,69	83
17.	Izguba na delavca	—	—	—
18.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur	809	639	79
19.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja ob koncu meseca	867	674	78
Takole danes izgleda ena od zgradb bivše opekarne v Radomljah — sedaj naš novi obrat
Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije. Delavci odločajo o pridobivanju in razporejanju dohodka kot novo ustvarjene vrednosti. Z namenom, da bi delavci to svojo pravico in dolžnost lažje izpolnjevali, so v zakonu o združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije.
Delavci se vključujejo v združeno delo zato, da bi si s tem trajno zagotavljali zadovoljevanje svojih osebnih potreb. Da bi njihovo občutno nagnjenost k vprašanju delitve preusmerili k vprašanjem pridobivanja dohodka je nujno, da so delavcem pravila za dobro poslovno obnašanje jasna, ker je le tako mogoče pričakovati učinkovito vgraditev njihovih osebnih interesov v dobro gospodarjenje temeljnih organizacij.
V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken se je v obravnavanem obdobju zaradi reorganizacije konfekcijske dejavnosti močno zmanjšalo število zaposlenih delavcev in sicer za 22%, saj je s 1. 1. 1977 približno 190 delavcev pričelo z delom v TOZD Konfekcija Mengeš.
Dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 23 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 14) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, ker se je rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Delavčeva opremljenost s poslovnimi sredstvi pa se je povečala zaradi povečanja poslovnih sredstev samih, predvsem pa zaradi znatnega znižanja števila delavcev. Zmanjšanje rentabilnosti poslovnih obratnih sredstev (kazalec zap. št. 16).
Čisti dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 17%i, kar je za 6% manj kot se je povečal dohodek. Ta razlika je posledica znatnega povečanja obveznosti in dohodka (kazalec zap. št. 6), ki so se povečale za 39 %.
Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik torej nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavljata kazalnika pod zap. št. 4 in 5, ki nam kažeta del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih (Nadaljevanje na 4. strani)
Rezultati čela delavcev in poslovanja TOZD inDSSSvl.78
(Nadaljevanje s 3. strani)
potreb. Vsi trije kazalniki so se v
primerjavi s predhodnim obdobjem
povečali.
Kazalniki pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo akumulativnost do-
l	2
1.	Dohodek na delavca
2.	čisti dohodek na delavca
3.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca
4.	čisti osebni dohodek na delavca
5.	Prisp. in davki iz osebnih doh. na delavca (mes. povpr.)
6.	Prisp., davki, pogodb, obvez.
in druge obvez, iz doh. na del.
7.	Dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi
8.	Dohodek v primerjavi
s planiranim dohodkom
9.	Osebni dohodek v primerjavi
s planiranim osebnim dohodkom
10.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom
11.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
12.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi
13.	Akum. z amortiz. v primer, s povpr. uporab, sredstvi
14.	Povprečno uporab, poslovna sredstva na delavca
15.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi
16.	Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi
17.	Izguba na delavca
18.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur
19.	Povprečno število delavcev
na podlagi stanja ob koncu mes.
V TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš se je v obravnavanem obdobju močno povečalo število zaposlenih delavcev, saj je s 1. 1. 1977 prešlo v to TOZD 190 delavcev iz TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken.
Dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. Ker je doseganje dohodka povezano z opremljenostjo delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 14) in rentabilnostjo poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca zmanjšal zaradi močno zmanjšane delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, ker se je rentabilnost poslovnih sredstev v primerjavi s predhodnim obdobjem povečala za 227%. Povečanje rentabilnosti poslovnih sredstev je posledica povečanja koeficienta obračanja obratnih
h-odka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da so se vsi kazalniki akumulativnosti v primerjavi s predhodnim obdobjem znatno povečali.
3	4	5
100.747	90.831	90
91.010	84.398	93
67.457	70.539	105
41.214	42.853	104
1.468	1.520	103
19.549	6.433	33
0,56	1,83	327
1,04	1,04	100
0,01	0,91	90
0,23	0,15	65
0,26	0,16	62
0,13	0,28	215
0,15	0,31	207
180.790	49.669	27
1,27	2,08	164
1,72	2,71	158
31	204	658
33	224	679
sredstev (kazalec zap. št. 16), ki se je v primerjavi s predhodnim obdobjem povečal za 58 %.
Čisti dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %, kar je za 3 % manj kot se je zmanjšal dohodek. Ta razlika je posledica zmanjšanja obveznosti iz dohodka (kazalec zap. št. 6).
Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalca predstavljata kazalca pod zap. št. 4 -in 5, ki nam kažeta del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Vsi trije kazalci so se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali.
Kazalci pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da se je v primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšala akumulativnost dohodka in čistega dohodka, medtem ko se je akumulativnost povprečno uporabljenih poslovnih sredstev znatno -povečala.
V TOZD Industrijska prodajalna se je v -obravnavanem obdobju povečalo število zaposlenih delavcev za 67 %; v tem obdobju je namreč navedena TOZD razširila svoj predmet poslovanja še na konfekcioniranje zaves. Tako povečano število delavcev z nižjo kvalifikacijsko strukturo je povzročilo, da posamezni kazalci uspešnosti dela delavcev in poslovanja navedene TOZD, doseženi v obravnavanem obdobju, niso povsem primerljivi s kazalci predhodnega obdobja.
Dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 14) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek povečal zaradi povečanja stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, ker se je rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. To zmanjšanje je posledica nižjega koeficienta obračanja obratnih sredstev (kazalec zap. št. 16), ki je v primerjavi s predhodnim obdobjem za 26 % manjši.
Čisti dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 18 %, kar je za 3 % manj kot se je povečal dohodek. To razliko je povzročilo povečanje obveznosti iz dohodka (kazalec zap. št. 6), ki so se povečale za 33 %.
Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih -osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalca predstavljata kazalca pod zap. št. 4 in 5, ki nam kažeta del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Z -ozirom na znatno povečanje števila zaposlenih z nižjo kvalifikacijsko strukturo ti kazalci niso povsem primerljivi s kazalci predhodnega obdobja.
Kazalci pod zap. št. 10, 11, 12 -in 13 nam kažejo stopnjo stimulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da so se vse stopnje akumulativnosti v primerjavi s predhodnim obdobjem povečale.
(Nadaljevanje na 5. strani)
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA SLAMNIK MENGEŠ
Zf>P-	Kazalci	Doseženo Doseženo Indeks
Št.	v 1. 1976 v 1. 1977	1967 = 100
REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TOZD IN DSSS V LETU 1977
(Nadaljevanje s 4. strani)
V	TOZD Restavracija in počitniški domovi se je dohodek na delavca y primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšal za 3 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od stopnje delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 14 in stopnjo rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek zmanjšal zaradi znižanja stopnje rentabilnosti poslovnih sredstev, ker se je stopnja opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi v primerjavi s predhodnim obdobjem povečala za 37%. Zmanjšanje stopnje rentabilnosti poslovnih sredstev je posledica nižjega koeficienta obračanja obratnih sredstev (kazalec zap. št. 16), ki se je v primerjavi s predhodnim obdobjem znižal za 25 %.
Cisti dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4%, kar je za 1% več kot se je zmanjšal dohodek. Ta razlika je posledica povečanja obveznosti iz dohodka (kazalec zap. št. 6), ki so se y primerjavi s predhodnim obdobjem povečala za 2 %.
Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalca predstavljata kazalca pod zap. št. 4 in 5, ki nam kažeta del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Vsi trije kazalci so se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali.
Kazalci pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo stopnje akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da so se vse stopnje akumulativnosti v Primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšale.
V	DSSS se je v obravnavanem obdobju povečal dohodek na delavca za 6 %, kar je v skladu s predvidevanji v letnem planu.
Kazalec pod zap. št. 3 nam kaže del dohodka razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalec nam torej prikazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del (Nadaljevanje na 6. strani)
DOPISUJTE V KONOPLAN
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1976	Doseženo v 1. 1977	Indeks 1967 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	219.617	265.308	121
2.	Cisti dohodek na delavca	183.207	217.024	118
3.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca	90.425	89.749	99
4.	Cisti osebni dohodek na delavca	54.588	55.115	101
5.	Prisp. in davki iz osebnega dohodka na delavca (mes. povpr.)	1.938	1.889	97
6.	Prisp., davki, pogodb, obvez, in druge obvez, iz doh. na delavca	36.410	48.285	133
7.	Dohodek v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi	0,73	0,70	96
8.	Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom	1,33	1,22	92
9.	Osebni dohodek v primerjavi s planiranim osebnim dohodkom	1,15	0,89	77
10.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,42	0,48	114
11.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	0,51	0,59	116
12.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi	0,31	0,33	106
13.	Akum. z amortizacijo v prim. s povprečno uporab, posl. sredstvi	0,33	0,35	106
14.	Povprečno uporab, poslovna sredstva na delavca	299.640	381.592	127
15.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	ul	1,14	103
16.	Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi	11,58	8,56	74
17.	Izguba na delavca	—	—	—
18.	Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur	9	13	144
19.	Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca	9	15	167
RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI JARŠE
Zap. št.	Kazalci	Doseženo v 1. 1976	Doseženo V 1. 1977	Indeks 1967 = 100
1	2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca	134.964	130.863	97
2.	Cisti dohodek na delavca	117.108	112.718	96
3.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca	86.142	91.154	106
4.	Cisti osebni dohodek na delavca	53.386	56.899	107
5.	Prisp. in davki iz osebnega dohodka na del. (mes. povpr.)	1.934	1.985	103
6.	Prisp., davki, pogodb, obvez, in druge obv. iz doh. na del.	17.856	18.145	102
7.	Dohodek v primerjavi s povpr. upor. poslov, sredstvi	0,66	0,46	70
8.	Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom	1,42	0,98	69
9.	Osebni dohodek v primerjavi s planiranim osebnim dohodkom	1.18	0,91	77
10.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	0,23	0,16	70
11.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	0,26	0,19	74
12.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi	0,15	0,08	53
13.	Akumulacija z amortiz. v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi	0,23	0,15	65
14.	Povprečno uporab, poslovna sredstva na delavca	205.509	282.255	137
15.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	1,58	1,41	89
16.	Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi	5,42	4,04	75
17.	Izguba na delavca	—	—	—
18.	Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur	25	23	92
19.	Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca	25	24	96
ZBORI DELOVNIH LJUDI IN SAMOUPRAVNI ORGANI
Izredno aktivno delo
V mesecu februarju, ko so bile pred nami obsežne naloge v zvezi z pripravami na volitve 1978, naloge v zvezi z ugotavljanjem delitve dohodka za leto 1977, priprava, obravnavanje in sprejem predlogov planov TOZD in DSSS za leto 1978 oz. plana DO za leto 1978, so bili zelo delovni tudi naši samoupravni organi oz. vsi zaposleni v DO, saj je bila - sprejeta vrsta pomembnih sklepov ter izvedeni referendumi in volitve članov delegacij v skupščine SIS in DPS.
Že v začetku januarja pretežno pa v februarju so bili na OOS evidentirani možni kandidati za člane delegacij za skupščine samoupravnih in-
1.	Dohodek na delavca
2.	Cisti dohodek na delavca
3.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca
4.	Cisti osebni dohodek na delavca
5.	Prisp. in davki iz osebnega dohodka na delavca (mes. povpr.)
6.	Prisp., davki, pogodb, obvez.
in druge obvez, iz doh. na del.
7.	Dohodek v primerjavi
s povpr. uporab, posl. sredstvi
8.	Dohodek v primerjavi
s planiranim dohodkom
9.	Osebni dohodek v primerjavi
s planiranim osebnim dohodkom
10.	Akumul. v primerjavi z dohodkom
11.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
12.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi
13.	Akum. z amortiz. v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi
14.	Povprečno uporab, poslovna sredstva na delavca
15.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi
16.	Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi
17.	Izguba na delavca
18.	Povprečno	število	zaposlenih
na podlagi	vkalkuliranih ur
19.	Povprečno	število	zaposlenih
na podlagi	stanja	ob koncu meseca
tega kazalnika predstavljata kazalca pod zap. št. 4 in 5, ki prikazujeta del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz
teresnih skupnosti (SIS) oz. člani delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (DPS — konkretno člani delegacije za zbor združenega dela SO Domžale oz. SO Trebnje). Na temeljnih kandidacijskih konferencah od 10. 2. do 13. 2. 1978 so bili evidentirani kandidati potrjeni kot možni kandidati, izdelane pa so bile tudi kandidatne liste za posamezne delegacije. Kandidacijske konference so poleg omenjene naloge obravnavale tudi predloge možnih kandidatov za družbenopolitični zbor SO Domžale, predloge možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine (predlog za predsednika ob-
95.485	100.339	105
56.585	62.621	111
2.077	2.201	106
5.280	5.999	114
	11,69	
1,19	0,98	82
1,12	0,83	83
-	9.095	—
5,37	5,04	94
14,59	—
213	243	114
razpredenice je razvidno, da so se vsi trije kazalci v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali.
Jože Klešnik, ing.
čine, predsednika Izvršnega sveta občine, predsednike posameznih zborov skupščine) ter predloge možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščinah SIS. Delovni ljudje pa so bili seznanjeni tudi s predlogi možnih kandidatov za predsednika predsedstva SR Slovenije (tov. Sergej Kraigher), za predsednika skupščine SR Slovenije (tov. Milan Kučan) in za predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije (tov. Anton Vratuša). Razen omenjenega pa so bili na teh konferencah izvoljeni' tudi delegati posameznih TOZD v konferenco delegacij DO za 1. sejo občinske kandidacijske konference.
Iz dela samoupravnih organov je razvidno, da je bil zelo aktiven novoizvoljeni DS TOZD Vzdrževanje. V preteklem mesecu se je sestal kar trikrat. Na prvi seji je bil DS konstituiran; za predsednika DS TOZD Vzdrževanje je bil izvoljen tov. Kosec Lado, za njegovega namestnika pa tov. Zupan Marjan. Poleg potrditve rezultatov referendumov z dne 22. 12. 1977 je DS na tej seji imenoval za vršilca dolžnosti vodje TOZD tov. Dečko ing. Antona ter izvolil komisijo za delovna razmerja in komisijo za osebne dohodke. Na drugi seji pa je bil obravnavan predlog plana TOZD in DO za leto 1978, predlog delitve dohodka za leto 1977, predlog sprememb sporazumov oz. vskladitev s sindikalno listo ter sprejet sklep, da se uvede odškodninski postopek zoper odgovornega delavca tov. Kušar Vinka, in imenovana komisija za ocenitev nastale škode.
Na skupnem zasedanju delavskih svetov DO, TOZD Proizvodnja, TOZD Vzdrževanje in sveta DSSS pa so bili v obravnavi:
—	inventurni elaborat, ki ga je podala centralna komisij a in ki je bil sprejet z vsemi predlogi in pripombami,
—	predlog revalorizacije (ocenitve) osnovnih sredstev,
—	predlog amortizacije opreme (strojev), ki se uporabljajo za delo v več kot eni izmeni,
—	informacija o sklenitvi samoupravnega sporazuma o nakupu trgovskega lokala v Banja Luki za potrebe TOZD Maloprodaja,
REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TOZD IN DSSS V LETU 1977
(Nadaljevanje s 5. strani)
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Zap.	Kazalci	Doseženo	Doseženo	Indeks
št.		V 1. 1976	V 1. 1977	1967 = 100
5	2	3	4	1
100.296	106.337	106
95.485	100.339	105
217	249	115
V pisarni lov. Pavlina, tajnika za organe upravljanja — priprave na volitve in referendume (na fotografiji: tov. Vinko Vodnik in tov. Lojze Pušlar)
—	predlog najetja kratkoročnega kredita pri Vojnem servisu za redno proizvodnjo,
—	sprejet je bil sklep, da se orga-
nizira javna obravnava o predlogu plana DO in predlogih planov TOZD oz. DSSS za leto 1978, da se posredujejo v obravnavo in sprejem predlogi delitve dohodka za leto 1977 ter sprejet sklep, da se razpišejo referendumi za sprejem predloga plana DO oz. predloge planov TOZD in DSSS za leto 1978, za dne 28. 2. 1978, ter da se istočasno organizira referendum za spremembo oz. vskladi-tev samoupravnih sporazumov s sindikalno listo (v tistih določbah, ki zadevajo prejemke in izdatke, ki štejejo med poslovne stroške in izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka ter predlog delitve in uporabe sredstev skupne porabe:	predlogi
dnevnic, terenskih dodatkov, nadomestila za ločeno življenje, povračilo kilometrnine in stroškov za prevoz na delo in z dela, regres za prehrano, nagrade učencem z učno pogodbo, nagrade učencem in študentom na praksi, delitev sredstev regresa za letni dopust iiin uporaba sredstev regresa za letni dopust,
—	izvoljene so bile komisije za izvedbo referendumov in komisije za izvedbo volitev,
—	nadalje so bili verificirani rezultati referendumov z dne 22. 12.
1977 in potrjeni sklepi sprejeti na zborih delovnih ljudi v dneh od 16. 12. do 20. 12. 1977 v zvezi s sprejemanjem samoupravnih aktov oz. sporazumov,
—	imenovana je bila tov. Škrinjar Majda v DS TOZD »Službe osnovnega zdravstvenega varstva DOMŽALE, kot delegat naše DO,
—	sprejet je bil sklep o povračilu
stroškov zdravniških pregledov ob vstopu v DO,
— imenovana je bila komisija za ocenitev škode na avtomobilu last Zabret Milana, ko se je podrla streha kolesarnice.
Skladno s sklepom DS DO so bili sklicani tudi samoupravni centri, ki so obravnavali predloge plana DO, planov TOZD oz. DSSS in sprejeli predloge delitve dohodka za leto 1977, oz. v TOZD Rest., TOZD Maloprodaja in TOZD Konfekcija pa tudi predlog zaključnega računa.
V mesecu februarju se je sestal tudi svet za medsebojna delovna razmerja DO kot tudi svet samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja.
Aktivni pa so bili tudi člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela SO Domžale. Konferenca delegacij se je sestala dne 20. 2. 1978 in delegirala delegate za dve zasedanji zbora združenega SO Domžale in sicer za sejo dne 21. 2. in sejo, ki je bila dne 28. 2. 1978. Razen tega pa so se naši delegati udeležili tudi skupščin telesno kulturne skupnosti, kulturne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, izobraževalne nje.
skupnosti in skupnosti za zaposlova-
DS DO in DS TOZD Proizvodnja pa sta na svojem zasedanju dne 28. 2. ugotovila sprejem predlogov delitve dohodka za leto 1977 in sprejem zaključnega računa.
Matjaž Pavlin
Iz delegatske dejavnosti
Za varstvo otrok v vrtcu več denarja?
Dne 27. 2. 1978. je bila v Sejni sobi Skupščine občine Domžale 13. seja Skupnosti otroškega varstva.
Na seji se je obravnaval zaključni račun za leto 1977, kakor tudi plan in predlogi razvoja otroškega varstva za obdobje 1978—1980. Delegata smo bili seznanjeni s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva. Seja je bila zelo izčrpna in precej burna.
Ob koncu so se delegati dogovorili, da gre preko tovarniških glasil v javno razpravo predvidena višja stopnja prispevka staršev za otroke, ki jih imajo v vzgojno varstvenih zavodih.
V letu 1977 je bila delitev naslednja:
43,4% stroškov so prispevali starši — 56,6 % je prispevala družba (glede na njihove plačilne zmogljivosti),
za leto 1978 pa se predvideva:
46 % prispevek staršev — 54 % prispevek družbe
kar je v skladu s sprejetim srednjeročnim planom in resolucijo, ki predvideva v petih letih prehod iz delitve:
40 % : 60 % na
50% : 50%
Razdelitev prispevka staršev in družbe za leto 1978 še ni bila potrjena.
Ker gre za povišanje, je bila Skupnost otroškega varstva mnenja, da se preko tovarniških glasil in preko Občinskega poročevalca občane o tem seznani in se rezultate odnosno predloge zbere in predloži Skupnosti otroškega varstva, ki bo o tem razpravljala na prihodnji seji, ki bo v drugi polovici meseca marca.
Delegat Skupnosti otroškega varstva: Dana Pavlin
Oblikovanje del
9. marca smo volili člane delegacij TOZD oz. DSSS za delegiranje delegatov v skupščine SIS in DPS. Glede na to, da je v naših samoupravnih aktih določeno, kakšne in koliko številčne delegacije volimo, smo v predkandiidacijskem postopku evidentirali 213 možnih kandidatov v celotni DO, od katerih je bilo na volitvah izvoljenih 164 delegatov. V OE Mokronog pa smo evidentirali 30 možnih kandidatov, od katerih jih je bilo 27 izvoljenih.
Če analiziramo strukturo kandidatnih list vidimo, da so podatki o možnih kandidatih sledeči:
TOZD Proizvodnja
predlagano 76 kandidatov, od tega 49 žensk in 12 mladincev do 27. leta,
TOZD Konfekcija (brez Mokronoga)
predlagano 76 kandidatov, od tega 54 žensk in 20 mladincev do 27. leta,
TOZD Vzdrževanje
predlagano 30 kandidatov, od tega 3 ženske in 12 mladincev do 27. leta,
• ■
za skupščine SIS in DPS
DSSS
predlagano 31 kandidatov, od tega 21 žensk in 3 mladinci do 27. leta.
Delegati so bili izvoljeni v naslednje delegacije:
V TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija:
—	delegacijo za zbor združenega dela (predlagano je bilo 13 kandidatov, izvoljenih 10),
—	združeno delegacijo za socialno varstvo (obsega naslednje skupnosti: skupnost otroškega varstva, skupnost za zaposlovanje, stanovanjsko skupnost, skupnost socialnega skrbstva in invalidsko pokojninsko skupnost) predlagano je bilo 13 kandidatov, izvoljenih 10,
—	posebno delegacijo za kulturno skupnost (predlaganih je bilo 10 kandidatov, izvoljenih 7),
—	posebno delegacijo za izobraževalno skupnost (predlaganih je bilo 10 kandidatov, izvoljenih 7),
—	posebno delegacijo za raziskovalno skupnost (predlaganih je bilo 10 kandidatov, izvoljenih 7),
—	posebno delegacijo za zdravstveno skupnost (predlaganih je bilo 10 kandidatov, izvoljenih 7) in
—	posebno delegacijo za telesno kulturno skupnost (predlaganih je bilo 10 kandidatov, izvoljenih 7).
V TOZD Vzdrževanje in DSSS pa so bili delegati izvoljeni v sledeče delegacije:
—	delegacijo za zbor združenega dela (izvoljeno 7 delegatov, predlagano 8 kandidatov v TOZD Vzdrževanje in 9 kandidatov v DSSS),
—	združeno delegacijo za socialno varstvo (predlagano 11 kandidatov, izvoljenih 10),
—	v združeno delegacijo za preostale SIS (predlagano 11 kandidatov, izvoljenih 10).
V TOZD Restavracija in v TOZD Maloprodaja niso neposredno volili delegatov. Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS in v skupščino DPS opravljajo po zakonu — glede na to, da je zaposlenih manj kot 30 delavcev — vsi zaposleni v navedenih TOZD.
Delegacije TOZD in DSSS se na ravni delovne organizacije združujejo po samoupravnem sporazumu v konferenco delegacij, ki delegira nato delegate v skupščine SIS in DPS. Naša delovna organizacija naj bi po predlogu imela 4 delegatska mesta v zboru združenega dela SO Domžale in po 2 delegatski mesti v skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Matjaž Pavlin
Vzgoja in izobraževanje eden od pogojev za varno delo
Ugotovitev, da človek tem več velja čim več zna, je že stara. To znanje pa naj bi bilo izkazano na raznih področjih. Tako je potrebno za uspešno reševanje problemov dobro poznati vse tehnološke rešitve. Če pa naj posamezna dela varno izvajamo pa moramo vedeti kako, na kakšen način in s kakšnimi delovnimi sredstvi bomo delo izvrševali najbolj varno. Zaradi nepravilnega izvajanja dela pride pri delu do precejšnjega števila nesreč. Statistično je ugotovljeno, da se procentu-alno največ nesreč pri delu pripeti mlajšim delavcem predvsem novo-zaposlenim, v prvih mesecih zaposlitve, ko še niso bili dovolj poučeni o nevarnostih pri delu. Nadalje je ugotovljeno, da se nesreče pripetijo pogosteje proti koncu delovnega časa in pa ob koncu delovnega tedna, to je ob petkih, ko postane človek že utrujen ali celo preutrujen. Iz tega je razvidno, da moramo biti v navedenem obdobju še bolj pazljivi pri delu in upoštevati vse znane ukrepe s katerimi preprečujemo nesreče pri delu. Te ukrepe, normative, predpise, prepovedi, na-
vodila ipd. za varno delo pa nam mora nekdo posredovati, povedati, obrazložiti. To poučevanje se izvaja na več načinov. V osnovi ga delimo na teoretično in praktično poučevanje v zvezi z varnim izvajanjem dela. Teoretično naj to izvaja vodja službe varstva pri delu, praktično pa mora poučevati in vzgajati ljudi, ki jih vodi in nadzira vsak mojster. Za posebne vrste dela pa izvaja poučevanje strokovna institucija (voznike viličarjev, uprav-Ijalce dvigal ipd.).
V lanskem in letošnjem letu je bilo na omenjene načine poučenih o varnih delovnih pogojih in o varnem načinu opravljanja dela sledeče število delavcev DO Induplati: v poletnih mesecih je bilo na tečaju 52 praktikantov in dijakov na delu med počitnicami. Skozi vse leto je bilo poučenih 49 novosprejetih delavcev in preko 309 neposrednih proizvajalcev. Preizkus znanja iz varstva pri delu pa je opravilo tudi 40 mojstrov. Tečaj za voznike viličarjev je uspešno opravilo 5 delav-
cev, tečaj za upravi j alce dvigal pa 9 delavcev. V mesecu marcu pa je predviden preizkus znanja iz varstva pri delu za vodstvene in vodilne delavce DO.
Kljub navedenemu poučevanju o varnem delu pa prihaja še vedno do prevelikega števila nesreč pri delu. Samo v letošnjih prvih dveh mesecih je bilo prijavljenih 17 nesreč od tega 12 pri delu in 5 na poti z dela. Zelo velikokrat je prav neznanje vzrok za nesrečo. Zato mora biti praktično poučevanje izvajano in prisotno vsakodnevno ob vsaki možni priliki in ne samo ob uvajanju novih delavcev. S takim vsakodnevnim načinom poučevanja, opozarjanja in vodenja pravilnega izvajanja dela bo preprečena marsikatera nesreča pri delu, z njo pa tudi vse neprijetne posledice, ki jih taka nesreča prizadene ponesrečencu kot posamezniku in družbi kot celoti.
Vodja VD: ing. Brane Zupan
Glasovali smo na referendumih
Dne 28. 2. 1978 so bili v TOZD oz. DSSS izvedeni referendumi o naslednjih predlogih:
—	predlogu plana DO za leto 1978,
—	predlogih planov TOZD oz. DSSS za leto 1978,
—	predlogu delitve sredstev regresa za letni dopust in predlogu uporabe sredstev regresa za letni dopust.
Udeležba na posameznih voliščih je bila v TOZD in DSSS sledeča: V TOZD Proizvodnja 83% (od skupno 519 zaposlenih se je glasovanja udeležilo 435 volilcev), v TOZD Konfekcija 81 % (373 — 303), v TOZD Vzdrževanje 86% (83 —
72), v TOZD Restavracija 81 % (22 — 18), v TOZD Maloprodaja 75% (16 — 22) in v DSSS 83% (od 168 zaposlenih se je 140 delavcev udeležilo referenduma).
Rezultati na posameznih referendumih so bili:
a)	referendum o predlogu plana DO za leto 1978
V TOZD Proizvodnja je bil predlog sprejet z 58 % večino glasov (304 zaposleni za predlog — predilnica 50, tkalnica 139, pripravljalnica 73, oplemenitilnica 42), v TOZD Konfekcija z 68 % večino glasov (255 delavcev za predlog — Mengeš 60, Peče 31, Mokronog 49, kovinske konstrukcije 20, konfekcija Jarše s ceradnim oddelkom 95), v TOZD Vzdrževanje je bil predlog sprejet z 79 % večino glasov (66 zaposlenih za predlog), v TOZD Restavracija je bil predlog sprejet z 72% večino glasov (16 delavcev za predlog), v TOZD Maloprodaja z 75 % večino glasov (12 delavcev za) in v
DSSS z 72 % večino glasov (123 zaposlenih za predlog).
Ugotovi se, da je bil referendum o predlogu plana DO za leto 1978 sprejet, saj je od skupno 1181 zaposlenih v DO za predlog plana glasovalo 776 delavcev.
b)	referendum o predlogu plana TOZD oz. DSSS za leto 1978
V TOZD Proizvodnja je bil predlog plana TOZD Proizvodnja za leto 1978 sprejet z 59 % večino glasov. (309 zaposlenih glasovalo za predlog —■ predilnica 59, tkalnica 133, pripravljalnica 74, oplemenitilnica 43.)
Predlog plana TOZD Konfekcija je bil sprejet z 70 % večino glasov. (264 zaposleni glasovali za predlog —■ Mengeš 72, Peče 28, Mokronog 52, kovinske konstrukcije 20, konfekcija Jarše s ceradnim oddelkom 92.)
Predlog plana TOZD Vdrževanje je bil sprejet z 79 % večino glasov (67 delavcev za predlog).
Predlog plana TOZD Restavracija je bil sprejet s 77% večino glasov (17 delavcev za predlog).
Predlog plana TOZD Maloprodaja je bil sprejet s 75 % večino glasov (12 delavcev za predlog).
Predlog plana DSSS je bil sprejet z 72 % večino glasov, saj je za predlog glasovalo 122 zaposlenih.
c)	referendum o predlogu delitve sredstev regresa za letni dopust in predlogu uporabe sredstev regresa za letni dopust
V	TOZD Proizvodnja je bil predlog sprejet s 73 % večino glasov (379 zaposlenih za predlog — predilnica 66, tkalnica 174, pripravljalnica 88, oplemenitilnica 51).
V	TOZD Konfekcija je bil predlog sprejet s 74 % večino glasov (278 zaposlenih za predlog — Mengeš 77, Peče 32 Mokronog 52, kovinske konstrukcije 19, konfekcija Jarše s ceradnim oddelkom 98).
V	TOZD Vzdrževanje je bil predlog sprejet z 79 % večino glasov, saj je za predlog glasovalo 66 zaposlenih.
V	TOZD Restavracija je bil predlog sprejet z 72 % večino glasov, saj se je 16 delavcev odločilo za predlog.
V	TOZD Maloprodaja je bil predlog sprejet s 56 % večino glasov (od 16 delavcev je 9 delavcev glasovalo za predlog).
V	DSSS je bil predlog sprejet z 72 % večino glasov, saj je za predlog glasovalo 125 zaposlenih.
Matjaž Pavlin
USPEH
MLADINCA
NAMIZNOTENIŠKE
SEKCIJE
»PARTIZANA«
JARŠE
Na podlagi selektivnih turnirjev ter prvenstva centralne regije se je član Partizana Jarše Sašo HRIBAR, uvrstil na republiško prvenstvo za člane in članice, ki je bilo dne 11. iin 12. februarja 1978 v Murski Soboti. Na tem prvenstvu se je med posamezniki uvrstil v zgornjo polovico tekmovalcev. Igral je tudi v dvojicah s MRVO, članom NTC Ljubljana in sta se uvrstila od 8—16 mesta. Nastopil je tudi v mešanih dvojicah z igralko KAVČIČEVO članico NTK Sava iz Kranja ter izpadla že v prvem kolu.
Že samo to, da se je član »Partizana« J arše uvrstil na zaključno prvenstvo SRS je eden naj večjih uspehov našega igralca.
Referendum v predilnici
nas razgovor
Delavke ob 8.
Znano je, da ima Slovenija najvišji procent zaposlenih žena v Jugoslaviji in je glede tega tudi v svetovnem merilu na visokem mestu.
Struktura zaposlenih v naši delovni organizaciji to trditev še zlasti opravičuje, saj vemo, da smo v Induplati ženske v večini.
Da bi marčni številki Konoplana dali pečat praznovanja dneva žena, smo se pred 8. marcem za spremembo spomnili tistih žena v naši delovni organizaciji, ki so rodile dvojčke ali pa imajo večje število otrok. Odgovorile so na tri vprašanja:
1.	vprašanje:
Veliko govorimo o enakopravnosti žena. Zaposlene ženske pa pravimo, da nas po službi čaka še en »šilit« — otroci, gospodinjstvo ali pa druge obveznosti.
Kaj mislite o tem in ali se enakopravnost res kaže na delovnem mestu, v širši družbeni javnosti in tudi doma pri delitvi gospodinjskih bremen, vzgoji otrok, izobraževanju, razvedrilu?
Marica Krajšek (TOZD Vzdrževanje; 3 otroke — dvojčici roj. 1964):
Na delovnem mestu se počutim enakopravno in ne čutim zapostavljenosti ali pa nezaupanje pri delovnih nalogah, ki jih opravljam s strani svojih moških sodelavcev. Ti so edino v naši TOZD v večini. Medtem pa mislim, da v družbenopolitičnem življenju v širši javnosti ali pa tudi prti nas v tovarni ženska, zlasti taka, ki ima več otrok, čeprav ima zagotovljene vse pravice, v resnici še vedno ni povsem enakopravna z moškim. Pa ne me narobe razumeti! Pravic do enakopravnega udejstvovanja ji nihče ne krati, gre le za to, da jo družina, vzgoja otrok, delo doma, še vedno bolj bremenijo kakor moža. Mislim tudi, da bi se tiste ženske, ki jdm je uspelo pridobiti visoko izobrazbo in opravljajo zahtevne, odgovorne poklice pa so tudi družbenopol. angažirane, še bolj angažirale in bi npr. tudi na znanstvenem raziskovalnem področju dosegle večje uspehe, če ne bi bila pri večini vseh žensk obremenitev glede družine večja kot pri moških. Zadovoljiti oboje je pa zelo težko. Mislim, da bo eno trpelo na račun drugega. To pa zato, ker je še vedno vzgoja, vsaj v večini primerov, v večji meri skrb matere, čeprav so možje, očetje pripravljeni deliti dolžnosti, najsibodi gospodinjstva ali tudi vzgoje otrok. Mislim, da smo pri teh globjih odnosih v družini, pri tej enakopravnosti še premalo zreli.
Marta Urbanija (TOZD Konfekcija; 3 otroke — dvojčici 1969):
V našem obratu smo same ženske in ne prihajamo veliko v stik z moškimi sodelavci, zato bi iz last-
nih izkušenj o tem težko govorila. V zvezi z enakopravnim udejstvovanjem ženske v družbenopolitičnem življenju, pa je moje mnenje tako, da se ženska z več otroci in ki jo bremeni še popoldanski »šiht« doma res težko udeležuje in uveljavlja v tem življenju — vsaj večinoma. Dom mora biti urejen, otroci prav tako in tu leži še vedno naj večje breme na materi. Če se udeležuješ sestankov po službenem času, pa najsibodi v krajevni skup-
Alojzija Remšak
nosti ali kje drugje so pa otroci sami doma, saj se večinoma zakoncev »šihta«.
To, koliko pa si mož in žena delita odgovornosti in delo v družini ali gospodinjstvu ali pri vzgoji otrok, pa tudi pri razvedrilu, je odvisno od zakoncev samih — kakšna sta po značaju, kako se razumeta.
Fani Krašovec (TOZD Proizvodnja; 4 otroci — dvojčka 1961):
Na delovnem mestu se počutim enakopravno. To se človeku veliko zdi, zlasti pa vidim, da mi celo priskočijo na pomoč (če je treba kaj
marcu
težkega dvigniti), ker sem že malo starejša. Doma je sedaj, ko so otroci že bolj odrasli in je mož že v pokoju, malo bolje. Bolj si porazdelimo dela in so obveznosti v družini manjše. Če bi me pa vprašali pred osmimi leti, bi pa lahko povedala čisto drugače. Sicer je ta odnos med mladima zakoncema v smislu enakopravnosti in pravičnejše razdelitve dela, vzgoje in raznih dolžnosti v tem času veliko napredoval. Saj pred desetimi leti skoraj nisi videl moža, ki bi se sprehajal z otroci — zlasti dojenčkom v vozičku.
Pa tudi tako je bilo, da je bil zlasti še v tistih časih mož bolj zaposlen, saj smo gradili hišo in je bilo treba tudi pri tem delu priskočiti na pomoč.
Ivanka Lederer (TOZD Proizvodnja; dvojčici 1971):
Na delovnem mestu se čutim enakopravna, saj pri stroju delam z moškim sodelavcem in nimam občutka, da sem zapostavljena ali da bi me »odrivali«. Kar je težjih fizičnih del moški vedno priskočijo na pomoč. Izven doma in službe pa se še ne udejstvujem, saj sem se šele pred kratkim vselila v novo stanovanje in se šele privajam na okolico. Nasplošno pa mislim, da je aktivno sodelovanje izven doma zelo naporno, zlasti še, če imaš majhne otroke. Če imaš staro mamo, da jih popazi še gre, drugače pa bolj težko.
Tudi v odnosih v družini se počutim enakopravna. Z možem se »šihtava« in tako prevzame mož polovico bremena nase, naj bo pri gospodinjskih delih kakor tudi pri vzgoji otrok. Saj tudi skuha, pospravi, pomaga otrokom pri učenju in podobno. Zato ne morem reči, da me po službi čaka še vse delo. Ostane mi celo dovolj prostega časa za kar me veseli: vezem, pletem, rada grem z otroci na sprehod, na klepet k prijateljici ali sosedi itd.
Alojzija Itemšak (TOZD Porizvod-nja; 3 otroke — dvojčka 1971);
Mislim, da se enakopravnost kaže v našem življenju, saj v službi glede dela ni razlik med žensko in moškim. Vendar mislim, da velikokrat materi zmanjka časa za dejavnosti izven doma, tudi za razvedrilo. Pri nas gradimo hišo in tudi njemu (možu) ne ostaja časa.
Ančka Hribar (TOZD Proizvodnja; 4 otroke):
Včasih se mi zdi, da če bi bil moški s to kvalifikacijo kot jo
imam jaz na istem delovnem mestu, bi verjetno že bolj napredoval. Čeprav sem pohvaljena in moje delo priznavajo kot dobro opravljeno, se na žalost pri nagrajevanju nikjer ne pozna.
Zdi se mi, da je ženska zaradi pogostejših bolniških dopustov (ki jih ima največkrat zaradi otrok) tudi malo »potisnjena« v ozadje.
Če ima ženska enega otroka ali ga sploh nima, ima veliko več časa, da sodeluje tudi v življenju izven doma in službe pri družbenopolitičnem delu ali tudi športu in razvedrilu. Največkrat za šport (npr. smučanje) in razvedrilo (npr. gledališče, opera) zmanjkuje tudi denarja. Mislim, da je pri nas vzgoja otrok iin gospodinjstvo še vedno bolj skrb motere kot očeta.
Pepca Burja (DSSS; 4 otroke):
Mislim, da se ženska v podjetju lahko prav tako dobro uveljavi kakor moški in nekatera še celo bolj, de je energična in ambiciozna, kar se pri veliko ženskah opaža. Prav tako kot na svojem delovnem mestu tudi v družbenopolitičnem življenju. Gotove ženske, ki v delovnem razmerju strmijo za večjo kvalifikacijo (izredni študij) celo bolj resno in intenzivno študirajo, ker je njihov interes, da doštudirajo še večji. Kot samohranilka lahko tudi rečem, da se niti v udejstvovanju v^ širši družbeni javnosti niti v ožjem kolektivu ali kje drugje ne čutim zapostavljena kot ženska, saj sem bila prisiljena za vse sama poskrbeti in si urediti. Mislim, da je Pa tudi še veliko žensk, ki so še Premalo samozavestne in so že od nekdaj navajene določena dela odlagati možem. Do tega pa verjetno prihaja iz vzgoje otrok, saj je še vedno v navadi, in se težko otresamo tega, da hčere vzgajamo za »ženska« dela, sinove pa za »moška«.
2.	vprašanje:
Omenili smo, tla je Induplati izrazito ženska delovna organizacija. Glede na strukturo zaposlenih smo torej v samoupravnih organih in na Političnih funkcijah v večini.
Mislite, da smo ženske glede na to, dovolj vplivale na življenje v njej?
Marica Krajšek: V veliko primerih se, dalo pa bi se še veliko več narediti. Sama sem bila 2 leti član DS in opažala sem, da so ženske v razpravi s postavljanjem vprašanj sodelovale, vendar so bili moški večkrat veliko bolj samozavestni. Zenske kakor da bi se bale oz. sramovale svojih vprašanj, ker so bile v dvomu, kako bodo ostali reagirali nanje. Mislim, da je to tudi zato, ker so prav v tem družbenopolitičnem pogledu, še premalo izobražene m samozavestne. Vem pa (iz pripovedovanja), da so nekje tudi take, ki so zelo samozavestne, sprašujejo, razpravljajo in zahtevajo odgovore na vprašanja in rešitev problemov (Nadaljevanje na 12. strani)
Marica Krajšek
Fani Krašovec
Ivanka Lederer
Pepca Burja
nas razgovor
(Nadaljevanje s 11. strani)
(npr. na SMR, v SOE, SSk ali SC).
Mislim, da se vpliv ženske čuti v tovarni, vendar bi se lahko še bolj.
Marta Urbanija: Mislim, da še nismo dovolj vplivale, saj se večkrat romamo časa pa tudi ne znamo dovolj poglobiti v probleme, ki nas težijo in jih tudi znamo premalo dobro prikazati. Verjetno nismo dovolj izobražene. Npr. velikokrat govorijo, govorijo pa polovico stvari ne razumeš, tudi če so dokaj poljudno povedane, kaj šele, če so polne tujk. Moralo bi biti še bolj preprosto, po domače povedano pa bi lahko več razumele in bolje odločale.
Fani Krašovec: Nimam dosti šole za ito, nismo tako podkovane starejše delavke in po pravici povedano me politično delo ni nikoli preveč zanimalo, v politiko se nisem nikoli poglabljala.
Ivanka Lederer: Mislim, da še ne povsem. Trudimo se. Čeprav je res, da sodelujemo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, besede in predlogi nas delavk še tudi naletijo na gluha ušesa. Bi pa ženske lahko še bolje sodelovale v razpravah in pri odločanju, če bi bil material, ki ga pripravijo za razprave preprostejši, razumljivejši.
Alojzija Remšak: Mislim, da se pozna. Na sestankih samoupravnega centra, sindikalne skupine ali na občnem zboru lahko delavka ravno tako pove svoje mnenje kot delavec in je enakopravno upoštevano.
Ančka Hribar: Ženske pri nas so res dobro zastopane v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in se to prav gotovo pozna v življenju tovarne. Vem, da če se na samoupravnih organih (npr. na svetu enote) sproži neki problem, ženske sodelujejo v razpravi in se njihove predloge tudi upošteva. Vsaj pri nas v tkalnici je tako.
Pepca Burja: Mislim, da ženske sodelujejo v razpravah s kritičnimi pripombami, a vedno tudi ni odgovora na vprašanja.
3.	vprašanje:
Kaj si ob 8. marcu želite, da bi se v tovarni in sploh pri nas, kakor tudi v svetil izboljšalo, spremenilo?
Marica Krajšek: V zvezi s svojo službo, s svojim počutjem v tovarni sploh nimam pripomb ali kakšnih posebnih želja, saj se na mojem delovnem mestu (že 20 let) dobro počutim. Za svoje sodelavce lahko rečem, da so izredno pozorni do nas. Za ostale sodelavke v tovarni pa si želim, da bi se tudi one dobro počutile, z ozirom na to, da se pri nas večkrat selimo in so ve-
dno kakšni problemi s prevozi in prilagajanjem novemu okolju. Želim, da bi bilo malo več posluha za njihove težave. V splošnem pa bi rekla, da si želim, da ne bi bilo vojska, da hi v miru spravili otroke do kruha in da bi se ženske lahko tudi globoko v sebi počutile enakopravne z moškimi.
Marta Urbanija: Želim si, da bi bila v svetu mir in razumevanj e, za našo delovno organizacijo pa da bi se enako obdarile, če se že obdarijo, vse mamice z dvojčki, ne le nekatere, kot se je pri nas zgodilo in sem bila pri tem prikrajšana.
Fanika Krašovec: Želim, da ne bi bilo lakote in vojne v svetu, to je najvažnejše, čeprav z besedo pri tem ne moremo pomagati, in da bi bilo še več resnične enakopravnosti.
Ivanka Lederer: Želim, da bi bili odnosi med nami v tovarni še boljši, da bi se dobro razumeli in da bi se ženske na družbenopolitičnem področju še bolj uveljavile.
Alojzija Remšak: Ne vem, želim si, da bi se razumeli, da bi bilo v tovarni dovolj dela in bi dovolj zaslužili, za ženske pa tako mislim, da bodo vedno bolj obremenjene.
Ančka Hribar: Kar se tiče tovarne, si želim, da bi se odnosi v pro-
izvodnji in sploh stanje v zvezi z dobavo materialov (da ne bi primanjkovalo materiala, da bi preja bila dobre kvalitete in se ne bi trgala) čimprej bolje organiziralo in zadovoljivo rešilo. Tako bi lahko dosegli plan dela, ki smo si ga zadali. Na splošno si pa želim, da bi ne bilo vojn v svetu, da bi v miru delali in da bi bili zdravi.
Pepca Burja: Lahko si želim to, da bi se ženske še bolj zavedale svojih pravic, ki so jim z našo ustavo ta drugimi določili zagotovljene, kar za veliko drugih dežel na svetu ne moremo reči. Vemo, da ponekod v svetu ženske še volilne pravice nimajo, kaj šele kakih drugih! Glede otroškega varstva, celodnevnega šolstva, zdravstva, socialnega zavarovanja — podaljšan porodniški dopust, ko se lahko žena do 8. meseca oziroma do 1 leta posveti svojemu otroku, lahko rečemo, da so sigurno pridobitve, ki jih z veseljem pozdravljamo in moramo priznati, da smo tu naredili velik korak k razbremenitvi ženske kot matere in gospodinje.
Želim pa si tudi, da bi se ženskam skrajšala delovna doba, saj se mi zdi, da si veliko žensk pri petdesetih želi v pokoj.
Razgovor pripravila urednica
Delovanje skladišč v
Ob zaključku poslovnega leta posamezne inventurne komisije, katere imenuje centralni DS DO, naredijo popis vseh materialov, drobnega inventarja, osnovnih sredstev, denarnih sredstev in terjatev do kupcev in obveznosti do kupcev. S tem popisom ugotavljamo dejansko stanje, katero se nato primerja s knjižnim stanjem, katerega vodi knjigovodstvo v delovni organizaciji.
Razlike, katere ugotavljamo na osnovi popisa dejanskega stanja, nam povedo, kako točno in vestno je bilo delo naših skladišč, vodenje evidence o osnovnih sredstvih, odnos do drobnega inventarja itd.
Ob pregledu celotnih popisov vseh sredstev s katerimi upravljamo in gospodarimo v delovni organizaciji, je centralna inventurna komisija prišla do naslednjih zaključkov:
V posameznih skladiščih so nastali večji primanjkljaji in viški v primerjavi s knjižnim stanjem. Rezultat takega stanja je netočno delo v posameznih skladiščih med letom. Centralna inventurna komisij a je prišla do zaključka, da je bil vzet ali pa tudi vrnjen v skladišče material brez ustreznega dokumenta. To se pojavlja rtudi v sled tega, ker vsi materiali v posameznih skladiščih niso pod ključem.
Pri osnovnih sredstvih ugotavljamo, da osnovna sredstva, katera so bila odpisana, niso bila odprodana
ali uničena in tako nastajajo ponovno viški. Ugotavlja se tudi, da osnovna sredstva, katera so bila izdelana v lastni režiji, niso bila vpisana v knjigo osnovnih sredstev zaradi neustrezne dokumentacije.
Pri popisu nedovršene proizvodnje je bilo že med letom ugotovljeno, da isti niso realni in tako je bilo tudi z obračuni stroškov in ugotavljanjem rezultatov našega poslovanja. Iz tega razloga bomo morali v bodoče veliko bolj vestno delati tudi pri popisu stanja nedovršene proizvodnje, za kar so predvsem odgovorni obratovodje posameznih obratov in sicer da organizirajo popis tako, da dobimo točne rezultate. Nujno pa je, da delo ob popisu stanja kontrolirajo tudi sami in to osebno.
Glede na rezultate popisa vseh sredstev ob zaključku poslovnega leta na dan 31. 12. 1978, je centralna inventurna komisija predlagala DS delovne organizacije 11 predlogov, da. jih sprejme kot sklepe. Ti predlogi so bili v celoti sprejeti in s tem nas vse obvezujejo da jih tudi izvajamo.
S temi predlogi, oziroma že sklepi DS naj bi izboljšali stanje, oziroma delo naših skladišč, oz. odnos do vseh sredstev s katerimi upravljamo in gospodarimo.
Naj navedem najvažnejše sklepe:
1.	Ureditev skladišč tako, da so materiali pod ključem. Odgovornost
letu 1977
skladiščnikov, da ne prihaja do gibanja materialov brez ustrezne dokumentacije.
2.	Novih osnovnih sredstev se ne sme izdelovati brez predhodne ustrezne dokumentacije.
3.	Za popis stanja nedovršene proizvodnje, tudi med letom so zadolženi obratovodje posameznih obratov in to s polno odgovornostjo.
4.	Vračanje raznih materialov iz proizvodnje nazaj v skladišča ne sme hiti brez ustrezne dokumentacije.
Ob sprejemu inventurnega elaborata za leto 1977 je bilo na seji DS ugotovljeno tudi, da naš odnos do vseh materialov drobnega inventarja in osnovnih sredstev ni najboljši. Zavedati pa se moramo, da od našega odnosa do vseh teh sredstev zavi-si rezultat našega dela, oz. višina stroškov. Čim skrbneje bomo delali z vsemi materiali, tem manjši bodo nastali stroški in ugodnejši bo rezultat našega dela. To pa je tudi eden od pogojev za boljši osebni dohodek in nadaljni razvoj naše delovne organizacije. To pa lahko dosežemo le, če bomo vsi in vsakdo pri opravljanju delovnih nalog delali kot dobri delavci in imeli pravilen odnos do vseh materialov in delovnih sredstev in s tem zmanjšali nepotrebne stroške na minimalno višino.
ing. Franc Jeraj
Prvenstvo območja v namiznem tenisu
V dvorani INDUPLATI v Jaršah je bilo v dneh 17. in 18. februarja 1978 prvenstvo tekmovalnega območja (občini Domžale in Kamnik), v namiznem tenisu. Tekmovalo se je posamezno v disciplinah veterani, članii, mladinke, mladinci, pionirke in pionirji. Udeležilo se ga je prek 120 igralcev in igralk namiznega tenisa.
Za spremembo od prejšnjih podobnih tekmovanj, je to tekmovanje potekalo po skupinah s štirimi tekmovalci, s tem, da sta se prva dva iz vsake skupine uvrstila v nadaljnje tekmovanje, zadnja dva v
skupini pa sta izpadla.
To tekmovanje bo služilo za sestavo ekipe tekmovalnega območja, ki tekmuje v republiški ligi.
Najboljša igralca turnirja sta bila vsekakor mladinec Sašo HRIBAR in pionir Bogdan MIHELJ, ki sta dosegla poleg prvega mesta v svojih disciplinah še vidne uspehe v ostalih disciplinah.
VRŠNI RED:
Veterani:
1.	MIHELJ Karel
2.	LAVRIČ Jože
3.	KAVČIČ Rajko
Člani:
1.	HRIBAR Sašo
2.	JERAJ Borut
3.	PIRŠ Luka
4.	MIHELJ Karel
5.	—6. KRALJ Rado
SVETEC Stane
7.-8. RUČIGAJ Tone BREITENBERGER Edi
Mladinke:
1.	HORVAT Zdenka
2.	TRUNKELJ Anica
3.	BUBOLA Marinka
4.	STRMČNIK Tatjana
5,	—6g FARKAŠ Darinka
TROJER Milita 7.-8. CENCELJ Vanda VERBIČ Sonja Mladinci:
1.	HRIBAR Sašo
2.	RUČIGAJ Tone
3.	OLENIK Stojan
4.	SUHADOLC Miro
5.	-6. MIHELJ Bogdan
SRAJ Martin 7.-8. GROŠELJ Izidor PLOHL Miran Pionirke:
1.	FARKAŠ Darinka
2.	KOROŠEC Marjeta
3.	KLEMENČIČ Lea
4.	ČEBULJ Dunja
5.	-6. CENCELJ Vanda
HRIBAR Jolanda Pionirji:
1.	MIHELJ Bogdan
2.	KURBUS Borut
3.	PIRNAT Lojze
4.	KRALJ Emil
5.	—6. FARKAŠ Jure
SLAPNIK Srečo 7.—8.MARTINEC Matjaž ŠVAJGER Boris
Rajko Kavčič
PREGLED DELA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JARŠE ZA LETO 1977
Plan dela, ki smo si ga zastavili, smo izpolnili. Organizirali smo predavanja z naslednjih področij: ne-tkane tekstilije, družbeni aspekt tkane tekstilije, družbeni aspekti razvoja tekstilne industrije v Sloveniji, aktualni družbeno ekonomski problemi, izvajanje določil zakona o združenem delu, novi sistem ekonomskih odnosov s tujino, sodobni postopki predenja dolgih vlaken in Barber-Colmanove statve za triaksialno tkanje.
Obiskali smo sledeče delovne organizacije: Gorenje Velenje, Tovarno nogavic Polzela, Nuklearni inštitut v Vinči, Hidroelektrarno Ber-dap, Varteks v Varaždinu in Yulon v Ljubljani.
Na letni skupščini, bila je 15. aprila 1977, smo kritično pregledali naše delo v okviru društva in postavili smernice planu za leto 1978. Vsi člani niso enako aktivni. Najbolj se udeležuje večina strokovnih ekskurzij, precej manj pa je udeležencev na strokovnih predavanjih. To je bil hkrati vzrok, da se je UO odločil na svoji 1. seji v tem letu, da vse bonitete, ki jih društvo daje članom ob strokovnih ekskurzijah v tujino, omogoči le tistim, ki se vsaj več kot 50 % udejstvujejo na vseh področjih društvene dejavnosti.
Organizirali smo dve športni srečanji, eno s kolegi iz Svilanita v Kamniku in drugo z našimi člani, ki so zaposleni v Tosami na Viru. Pri slednjem so nastopili pretežno člani njihove sindikalne organizacije.
Naši predstavniki društva so se udeležili posvetovanja o aktualnih družbeno ekonomskih problemih tekstilne industrije, ki ga je organiziral ZITT Slovenije. V izobraževalni komisiji ter v komisiji za imenovanje pri ZITT Slovenije imamo svoje predstavnike. Žal komisije niso opravile kaj več kot nekaj začetnih korakov. Na področju inovacij in izobraževanja bo moralo društvo opraviti več dela vsaj v naših delovnih organizacijah, ki sodijo v območje društva.
Pravilnika o nagrajevanju inovatorjev nimamo. Smo tudi brez načrta, po katerem bi pristopili k stalnemu organiziranju izobraževanja.
Korak naprej so storili člani društva, zaposleni v naši delovni organizaciji (v Induplati), ki so po tem vprašanju bili organizatorji razgovora za okroglo mizo. Ob tej priliki so podrobno obravnavali sedanje stanje v proizvodnji in se dotaknili tudi srednjeročnih in bolj daljnosežnih nalog tekstilne dejavnosti.
Ko je bila zadeva dozorela za razpravo v širšem merilu, so člani našega društva poslušali tudi tolmačenje navodil o dohodkovnih odnosih v skladu z zakonom o druženem delu. Slednje je bilo or-
ganizirano le za Induplati, zato so sodelovali le člani iz naše delovne organizacije.
Komisija, ki so jo sestavljali člani iz Induplati je zbrala podatke in metodo za sestavo analitske ocene delovnih mest. To delo ni bilo izkoriščeno, ker nas je prehitel Zakon o združenem delu, ki upošteva le vloženo delo in je analitska ocena potisnjena vstran.
Induplati je bila tudi gostiteljica seje IO republiškega odbora Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije.
Konec pove, da smo si prizadevali ustvarjati na vseh področjih, ki nas zanimajo v ožjem in širšem pomenu, da pa so bili rezultati našega dela včasih odvisni od okoliščin, na katere nismo mogli vplivati. Se naprej bo moralo biti naše delo usmerjeno v iskanje možnosti, kako delati več in boljše, da bodo rezultati vidni ter koristni za celotni kolektiv.
Daliborka Podboj, dipl. ing.
PLAN DELA DIT ZA LETO 1978
Društvo aktivnost članov in
si bo prizadevalo razviti pri izobraževanju svojih za sprovajanje družbeno-
političnih akcij, na reševanju strokovnih vprašanj iz neposredne proizvodnje in skrbelo nazadnje za društveno rekreativno življenje.
Člani društva iz posameznih delovnih organizacij, ki delujejo v sklopu društva, so dolžni sodelovati kot strokovni potencial pri reševanju vprašanj iz tekstilne dejavnosti. To velja tudi za sprovajanje in uvajanje inovacij v svoje kolektive.
Planirali smo šest predavanj, kjer bodo teme zadevale, gospodarske, družbeno-politične in aktualne zadeve. V načrtu je tudi organizacija štirih strokovnih ekskurzij in to v:
UTENZILIJA Ljubljana ali ogled REAKTORSKEGA CENTRA v Podgorici, BAČA Podbrdo in MEBLO v Novi Gorici v aprilu, ter TEKSTILNI KOMBINAT v Zagrebu v juniju in organizacijo ene strokovne ekskurzije v tujino v septembru ali oktobru letos. SAVA KRANJ ali ELAN Begunje oktobra ali v novembru.
V planu je še nekaj športnih tekmovanj z DITT Tržič in z moštvi sindikalnih organizacij v okviru občine Domžale v spomladanskem in
v jesenskem času. Tekom tega leta bodo volitve novega upravnega odbora — v aprilu — na občnem zboru društva. Letošnje leto je jubilejno za naše društvo, saj poteka 25 let od njene ustanovitve. DITT Jarše šteje med tiste prve, ki so se zbrali in ustanovili svoje društvo v letu 1953. Jubilejno obletnico praznuje tudi zveza IT Slovenije. Poudarek tega jubileja in zaključne slovesnosti bodo v Mariboru ali v Rogaški Slatini. Na tem slavju bodo podelili diplome in pohvale najbolj aktivnim članom. Tega podeljevanja se bodo udeležile delegacije iz vseh društev.
V okviru našega društva bomo skušali letošnji jubilej proslaviti ustrezno podobnim slavnostim. Tako smo se na zadnji seji upravnega odbora društva dogovorili za obnovitev družabnega plesa tekstilcev s kulturnim programom, da bi bil podoben tistim, ki so bili prirejeni pred 25. leti, ko je bilo društvo šele ustanovljeno.
Nalogo bo moral prevzeti novi upravni odbor društva, katerega bomo izvolili na letošnjem občnem zboru, da bo vse potekalo, kot to želimo in tudi znamo.
D. Podboj, dipl. ing.
PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1978
Vsi, ki so dopolnili 18 let in se počutijo telesno in duševno zdrave, lahko vstopijo v vrsto krvodajalcev, ki je naj plemenitejši izraz človeške solidarnosti.
Odvzem krvi se bo vršil pri Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani po planu. Priporočajo, da krvodajalci koristijo prevozna sredstva, ki jih daje na razpolago Obč. odbor RK Domžale.
Na dan odvzema krvi in na predvečer je želj eno, da krvodajalci ne uživajo mastne hrane in alkoholnih pijač.
Plan krvodajalcev za tovarno INDUPLATI Jarše = 125 ljudi!
50 krvodajalcev za četrtek, 6. 4. 1978;
50 krvodajalcev za petek, 7. 4. 1978;
10 krvodajalcev za četrtek, 30. 3. 1978, TOZD konf. Mengeš;
15 krvodajalcev za sredo, 29. 3. 1978, TOZD konf. Peče.
Zbirališče krvodajalcev iz matične baze ob teh dnevih bo pred tovarno ob 6. uri zjutraj.
Krvodajalci iz Peč imajo zbirališče ob 6.30 uri pred trgovino Peče ter krvodajalci iz TOZD konfekcije Mengeš ob 8. uri pred Tov. Trak Mengeš.
Krvodajalci imajo na dan odvzema krvi prosti in plačani delovni dan, s čemer se kaže humanost celotnega kolektiva.
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA Vstopi:
POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZA LETO 1978
1.	Baloh Emil, not. transp. v prip., vstopil 13. 2. 1978,
2.	Grojzdek Marjan, vlag. valjev, vstopil 15. 2. 1978,
3.	Gliha Helena, raztezanje v predli., vstopila 21. 2. 1978,
4.	Fortuna Vera, tkanje tkanin, vstopila 21. 2. 1978,
5.	Stražar Miro, not. transp. v Prip., vstopil 21. 2. 1978.
Izstopi:
1.	Vidergar Janez, vlag. valjev v Pripr., izstopil 3. 2. 1978,
2.	Januš Franc, not. transp. v Prip., izstopil 9. 2. 1978,
3.	Vodlan Silva, čišč. sur. tkanin, upokojena dne 11. 2. 1978,
4.	Kolbl Marta, prev. v pred., izstopila 11. 2. 1978,
5.	Seme j a Pavla, preddelavka v pred., upokojena 18. 2. 1978,
6.	Vrebec Marjeta, preddelavka v Pred., upokojena 18. 2. 1978,
7.	Rožič Miroslav, del. v opleme-nit., izstopil 20. 2. 1978,
8.	Veršič Olga, not. trans, v pred., izstopila 20. 2. 1978,
9.	Vozel Tomaž, del. v skl. preje, izstopil 28. 2. 1978,
10.	Petrovič Ljubica, previjanje, izstopila 28. 2. 1978.
TOZD KONFEKCIJA
RADOMLJE
Izstopi:
1.	Kosmač Marija, šivilja v obratu Peče, izstopila 14. 2. 1978,
2.	Maček Marija, šivilja v obratu Jarše, izstopila 18. 2. 1978,
3.	Lampret Irena, šivilja v obratu Mengeš, izstopila 18. 2. 1978,
4.	Gorjup Erika, šivilja v obratu Jarše, izstopila 18. 2. 1978,
5.	Jerman Slavko, del. v cer. odd., izstopil 18. 2. 1978,
6.	Oražem Janez, moj. v obr. kov. konstr., izstopil 28. 2. 1978,
7.	Tutič Marica, šivilja, izstopila 28. 2. 1978.
TOZD MALOPRODAJA JARŠE:
Izstop:
L Pavlovič Igor, prodajalec, izstopil 28. 2. 1978.
TOZD VZDRŽEVANJE IN
INVESTICIJE
Vstop:
1. Hudomal Drago, ključavničar, vstopil 8. 2. 1978.
delovna skupnost
SKUPNIH SLUŽB
Izstop:
1. Kašnik Marija, izd. vzorcev, upokojena z dnem 17. 2. 1978.
Vera Habjan
Vrednost točke za I. tromesečje 1978 je bila določena v sledeči višini:
dih.
TOZD Proizvodnja	0,0441
TOZD Industr. prodajalna	0,0441
TOZD Rest. in poč. domovi	0,0481
TOZD Konfekcija Radomlje	0,0441
TOZD vzdrževanje in investicije	0,0441
Delovna skup. skup. služb 0,0441
Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov za TOZD-1, DSSS ter TOZD-5 so ocenjeni, ker še ni dokončno ugotovljen dohodek za december 1977. Menjajoči del je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 108 %;
R-D za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 108%;
TOZD Industr. prodajalna je znašal 115%;
TOZD Restavracija in počitniški domovi je znašal 104,5 %;
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 108 %.
Na referendumu dne 28. 2. 1978 smo glasovali o zvišanju osnovne in
maksimalne vrednosti točke za 10 % in sicer od 0,0485 na 0,0561 din. Povprečno izplačani osebni dohod-
ki so se gibali sledeče:
Din
TOZD Proizvodnja	3.838
TOZD Industr. prodaj.	4.668
TOZD Restav. in poč. domovi 4.683 TOZD konfek. Radomlje	3.787
TOZD Vzdržev. in invest.	4.653
Del. skup. skup. služb.	5.633
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo svojim sodelavcem iz cerad-ncga oddelka, ker so se nas spomnili ob 8. marcu in nam podarili cvetje.
Delavke iz ceradnega oddelka
Razred	TOZD proizvodnja Tu	.S	75 &	&	a	&				TOZD Ind. p.	TOZD Rest.	TOZD konf.	TOZD Vzdr.	DSSS
do 2100	1								
2100 do 2500	2	—	—	—	—	—	1	—	—
2500 do 3000	12	4	3	13	—	—	18	—	4
3000 do 3500	21	37	69	20	—	4	118	2	12
3500 do 4000	28	51	74	27	1	4	126	17	17
4000 do 4500	13	11	36	12	6	3	54	29	24
4500 do 5000	1	2	12	13	4	6	19	15	25
5000 do 5500	12	4	8	3	—	2	9	5	18
5500 do 6000	1	—	6	4	—	2	3	6	5
6000 do 6500	1	—	4	—	—	1	1	3	10
6500 do 7000	—	—	i	—	—	1	2	1	n
7000 do 7500	1	—	—	1	1	—	2	—	9
7500 do 8000	—	1	1	1	—	—	—	—	7
8000 in več	—	—	—	—	—	1	2	3	22
Skupaj	83	110	214	94	12	24	355	81	164
Najnižji OD	2954	2750	2664	2750	3785	3166	2322	3425	2779
Najvišji OD	7376	7953	7713	7529	7298	8421	8897	9416	13200
Povprečni OD	3632	3704	3901	3947	4668	4683	3787	4653	5633
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
KRUŠNIK ANGELE
se obema tkalnicama zahvaljujem za venec in denarno pomoč
hčerka Cimerman Marija s sinom
ZAHVALA
Lepo se zahvaljujem vsem sodelavcem, ožjim sodelavcem v sektorju in kolegiju direktorja za izraze sožalja, vence in spremstvo na zadnji poti mojega očeta Ivana ob njegovi prezgodnji smrti.
Janko Ukmar
VAJA 24 uAsjop pftEo
MHico p&miiriu ji Česr>t4h 1 4 #. h/4 Rec
/An
Otroci osnovne šole Josip Broz-Tito iz Domžal so se letos ob 8. marcu spomnili naših delavk in mater in jim želeli s svojimi prispevki voščiti vse najlepše za praznik. Obenem so njihovi prispevki prijetno popestrili naše glasilo. V imenu vseh delavk in mater v Induplati se njim in njihovi mentorici tov. Ljubi Vute zahvaljujem.
Urednica
MAMICAM OB PRAZNIKU
Ljube naše mamice, radi vas imamo, čeprav smo nagajivi — mladostno neugnani.
Ne jezite se na nas, mladi smo in srečni, mladih dni nam teče čas, ti dnevi niso večni.
V nas razposajenost tli, škratov sto nam poje, kje, zakaj, kako in kdaj naj iščemo veselje.
Iz dne v dan čez noči sanj tečejo nam leta, mladost je vedno krajša, prehitro se izteka.
Zatorej, LJUBE MAME, ne bodite jezne, naj užijemo mladost, kot jo je užiti moč.
Naj bomo polni sreče, naj bo veselje v nas, naj škrat prepeva pesem, naj sonce sije nam v očeh.
Bodite z nami srečne ve tudi, mamice, zapojte z nami pesem, ki iz srečnih grl privre.
Naj spomini na mladost prešinejo srce, postale boste mlade, kakor ste nekdaj bile.
NAJ NE BO, ODRASLI, VOJN, LAKOTE IN BEDE,
NE SOVRAŠTVA MED LJUDMI, ZASEJTE V SVET LJUBEZEN.
In ve, naše mamice, ne bodite jezne, radi vas imamo,
čeprav vam ljubezen premalokrat izkažemo.
Danes pa, iz vsega srca, čestitamo Vam ob prazniku žena.
Ljubica Cerar, osnovna šola Josip Broz Tito
Izdaija v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)